spodarske y obrtniške narodne Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 16. avgusta 1871. Obseg: Gospodarske skušnje. Jezikoslovna drobtinica: Gavez. Gospodarske novice. Živinozdravilske skušnje. Ljubljani pod Francozom. Studij e o ,, studij ah" kranjskih ljudskih šol Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. O gozdnem varstvu. (Dalje.) Kakošno je vseučilišče bilo v Gospodarske stvari. Gospodarske skusnje. Da železnega vrtnarskega orodja ru j à ne razjeda, se po obilih skušnjah lahko za več iet obvaruje s tem, da se železo za nekoliko minut položi v kteri se je nekoliko sode (pepelne ali lu- v vodo gove soli) raztopilo. Tako železno orodje utegne zmirom na mokrem ležati in vendar ne bo zarujevelo. * Gips potresati vsak dan v hlevu je neizrečeno korištno na dvojno stran: prvic se odvrne nezdrava soparica, in drugič zgrabi gips amonjak tako da ne uide v zrak, in gnoj je potem veliko bolji. ) * Plevel na senožetih se pokončá, če se napelje sáj, pepela ali lapora. * Živinozdravilske skušnje Zoper drisk ajočih telét je večkrat s gotova pomoč ta-le: Nastrži navadne bele kred ktero pišemo, za malo žličico, pomešaj jo dobro z v ^.«uiuv J LUt*iV ťJlJLUiUU , UUU1 beljakom in rumenjakom enega jajca in vse skupaj vlij teletu v gobec. Tako ponavljaj tri kra t na dan Tele naj pa sesá, kakor poprej. Kreda je ogelno- ktero posrka obilo kislino, ki se iz mleka kislo P delà v želodcu, in delà cele siraste kepe, ktere dražij želodec in napravijo drisko. gozdnem varstvu. Spisuje Fr. Padar. O poskodovanji drevj lesnih rastlin po Ijudeh (Dalje.) Gospodarske novice. * Čudna pravda za krtove repe. Pred sod- me tlí čj a, je pa vendar v resnici, če si v enem ] nijo je stal nedavno v Kaiserslautern-u na Parskem več ljudi s tem delom zaslužka išče. Mnogo metelj 1 w 1 1 j V _ _ f _ 1___i. ^ _ _ _ ^ ^ ^ __ ^ ^ ^ ^ ^ ! ^ 1 fl A il U rr r% n /v I /\4-/\ v\ i«^ ^ L ^ __ 1 * 1____• _ ______•___• • krt Rezanje metličja. Ni ravno veliko poškodovanje gozdov z rezanjem pe. Pred sod- metličja, je pa vendar v resnici, če si v enem kraji " ki nek člověk . tožen da I1CJ&> V31UYCH J LUAUJLL j ua J6 i\ 1 t V V u i u j/ v |/UJJLU1 VJC«1» —— w VMUJV ? uuxxv^ J u uaiujutiiu 1ZJ Utwiil" Soseska ga je namreč za to plačala, da bi krte lovil denega metličja v svitlih nočéb. Neverjetno veliko bréz in dala mu je za vsak rep plačo. Prislužil si je že 14 se pokvari in mladim brezovim gozdom, pogostoma naj- krt pe ponarejal. se jih vsako leto potřebuje veliko, je narejenih ukra goldinarjev za te repe i al To se je ljudem čudno zdelo, in na tanko, videli so, da so bili iz nj aka krtov ni bilo nič manj ko ogledajo repe bolj lep pogoni, ukradej 1 in mol Pogostoma je pa gozdni gospodar ali njegov oskrb-nik sam kriv, da se škoda delà. Ljudjé morajo metle nareieni 7 V y Vi W V MAAA v V * M v * ^ ^ * ---f ---- ^ w ^ — v ^ ^ ^ ^ ^ ^ » «J V* V%j V/ v/ a MJ V/ 4JU \J b^V Sodnija ga je za mesec dni obsodila imeti in gozdni gospodar ne prodá priličnega metličja. v zapor > ženo njegovo pa, ki mu je pomagala y na Staufen-u na Badenskem se je pred več leti a nepostavno Gotovo je toraj, da si bode metljar ga sam prisvoji!, dni enaka sleparija godila, ai ,,umcium ponarejal krtove repe in niso ga tako hitro zasačili * T ATT Anna a A + i YY» n o xr a r* r» a Nq. Pril a umetnik" je bolj „kunštno" L so tičem nevarne. Na Pruskem Ce hoče gozdar gozd varovati, mora tedaj skrbeti za to, da ljudje dobrega metličja in ceno dobé so gozdarji zapazili, da leverce jajčica v tičjih gnjezdih tu« Metljar hoče tankega in ravnega, ne krivega me Siliti zalezujejo in spijó izpile j pa tudi y da so mladim tičkom kri dovolj ga moremo, da bi bil s slabim za % Trt bol galském razsaja hudo po vsem Portu ljudi pa y imeti _„ o__________7_________ take pustimo, naj si metličja sami naberejo, tirjajmo _------------# M« Ml Mil W Zato pokličimo, kedar breze sekamo y malo nJ e jih bomo silili, da morajo kupiti in še po visoki ceni, ne bomo nič dosegli; bode se s iz graha delajo Kitajci (Kinezi), ki je neki tatvino še več škode naredilo, kakor, če bi bili vse navadnemu siru zeló podoben. Suh grah skuhaj na metličje zastonj razdali vodi v gost sok, potem strdí ga spustijo skozi sito, in da se strjeno to tvarino ouui, vlijejo gipsove vode čez-nj. ^ *,~— ravnaj o potem kakor s sirom. Trde dele ločijo s pre ... Cez šanjem od tekočih, jih osolijo in v hlebce dij vada Rezanje roglic (vršičkov). kjer so šilovni gozdi, je pogostoma na- > krajih, večim. mladim drevesom vršičke odrezovati 9 ne- sir. nekoliko časa ima grahov sir okus in duh kakor pravi koliko za kuhinjske roglice, nekaj jih v znamenje po T7 _____vx^J 4> n rk f n offû^l îlTTAafî nî»ûrl lll'Sû aKûSq 1 A in T?nArO hlllllûTA rzo KaÏv strežljivosti pred hiše obešajo in vporabljujejo za božja drevca. Kakor je to rabljenje neznamenito, toliko bolj je Kentmu prodajajo ta sir pod imenom „tao fa Posebno frišen je neki prav dober Kdor ne verjame, naj skusi y pa nam pové y ali je res ali ne. škodljivo za mlade gozde, ki se blizo mest in trgov nahajajo. Naj se tedaj raba kuhinjskih roglic in ostir- 264 nih znamenj oštro prepové. Za božja drevca naj se samo zvezane šilovnate vejice dovolijo, po nobeni ceni se pa ne sme vršiček dovoliti, in kdor ne sluša klati kom arda (srbsk.), mesnica, sansk. mrdh y occidere, mactare naj koreb y se primerno kaznuje. Ce vendar nočemo ljudém veselja in korobid kratiti in hočejo imeti na takih vršičkih božične darove. 7. kom ; Rippe in ednostav: rebro, robid us (hrv.-srbsk. mora gozdar taka drevesa poiskati, ki jih ni škoda, ter beisser, sansk. maça, maç slov.) } kom y Bullen jih za majhino ceno prodati. sekanji in lomljenji vej. Kazni vreden je vsak, kdor lomi ali seka veje za kurjavo. Razprostreno je skoro že povsod tako pocetje in tako dolgo se ne bo opustilo, dokler tacega pokon-čevalca gozdov ne zadene primerna kažen. Enako poškodovanje se godi tudi pri nabiranji gozdnega semena. Večkrat je seme na konci veje, če ga hoče nabiralec z majhnim trudom dobiti, odseka vejo in pod drevesom seme osmuče. Da ni to gozdom v prid, vsak sprevidi. kopit kosal y Liugula, oaixorw. JJ u lil, kosal a (rusk, srbsk.) sansk. put pes ; sansk. sâlâ, dom, Huf. y dom y 10 sansk 11 . kostrešit hrs, sršiti se se k o s r š i t se ščetíniti se ; y y kal 1 y Sumpf y Pfutze, primeri ednostav ha č a y Č U y y Primeri s predstavljenimi slovkami: ca, ša, šu itd. prihranim si za drugo mesto. Gavez toraj znači: „quale vinculum", „was fur eine bindende Kraft habend". kaj o Samo od takih dreves, ki se prihodnjo zimo pose- smemo jeseni veje, na kterib semenski storži škodljivo, v nekterih To zelišče imenuje Němec : Beinwurz, Bein-bruchwurz, Latin tudi Osteocola, Kosticel, Čeh: Ko s ti val, Svalnik, od svaliti: zrasti. sceliti. krajih Ljudje visé, odsekati. Ravno tako----___, _______ vpeljano, je poraba smrečja namesti nastila. niso zadovoljni samo s tem, kolikor jim gozdar more iz gozda dati, ampak si sami nedovoljno še več prisvo- Tudi v tem oziru more gozdar skrbeti, da ne- Ju.JeJ°- prijetnosti zmanjša Rus je imenuje : kotovik, v okolici, v kteri sedaj stanujem , zelišču temu pra vij o : S - k o t n i k , primeri česk. kot, koten, kotnik, kost, srbsk. kotlač, ko ta lac,*) Schliïsselbein, hrv. kot-rig, zglob, členek, articulus, toraj rusko: skotovik in slov. skot- (Dal. prih.) Jezikoslovne stvari Gavez. Spisal Davorin Trstenjak. Zelišču, ktero Latini imenujejo Solidago solida, štirski Slovenci med Muro in Dravo zagorski Hrvati pravijo gavez y 9 Con- dalje nik značujeta isto, kar nemško: Beinwurz, Osteo cola, zelišče za kotrige. Starodavni adrijanski Vene ti so je po Plinij evem poročilu imenovali : „c o t o n i a" = k o t o n j a, neovrg-ljiv dokaz za njihovo slovansko narodnost, stari Kelti pa: halus, novokeltski: alaw, alias, eala, niederlandsk. heelwortel (wurzel). Razun besede kotonja iz jezika starodavnih Ve- netov v se imamo céva, krava primeri! čieva y koza kteri sem jaz ze y kantonu vališkem na Švicarskem v jeziku slovanskih ostankov v Dolgo sem iskal korenike te besede, Jin slednjič se u«u»iu«x0a0m, dalje: cab, caban, ovčák, čoban, ovčji pastir, vendar še prista- prepričal, da v njej imamo dva delà. ovca Plinij i y Je vim maloruski: čaban vol toda: čaba. krava kar Y ,--■ v ~ 1 — —• ---------J / J " VALLA UiMlUlUOttl, V, Oé KJ Ck 11 , VUlj lUUrt . KJ ko dve da v letošnjem letnem poročilu, jih ne klical na boj in < v y ta „Meisterstiick" učiteljske zrelosti ne Laibaeherica' bi bila ponatisnila skoro od besede do besede, češ, da ga je spisal pedagog vseh pedagogov — gospod Fr. Les j ak. Gosp. Lesjak prisega na to, da se otroci tako tujega jezika, in hoče te Prausekove be- u čil ígraje naučé sede potrditi z lastno skušnjo v Idriji nemščine ter kjer n i pravi, da je imel priliko opazovati da so otroci tako lahko si zapomnili nemške besede Gosp. Lesjak sicer svoj sestavek „einige Gedan- kakor slovenske (dobival je toraj same mutce v šolo ken uber den Unterricht (in) der deutschen Sprache an ako tudi slovenskih besed niso znali!) in da so konec leta brali „mit wenigen(!!!) Ausnahmen das Deutsche so geláufig, wie das Slovenische, und nicht etwa mecha- > 9 9 den Stadt- und mehrklassigen Volksschulen Krains", v kterem se pogan] a za to da se nemščma začne VÍ* UCltl koj v prvém razredu (zakaj neki ne že v maternem naročji?") sklepa z besedami: „mit diesem kleinen Auf- nisch schaft geben"!! Gosp. Lesjak! povedite nam sondern sie konnten uber jedeš Wort Rechen- ali si satze mochte ich durchaus zu keiner, am allerwenigsten to res sami verjamete? S tem pač podbijate izrek vse-zu einer personlichen Polemik Veranlassung geben, die učiliških profesorjev, ki so trdili in menda še trdijo, da slovenski dijaki, přišedši iz srednjih šol, dobro ne znajo nemškega jezika, ceravno so se v ljudskih in ? mir in die Seele zuwider ist" želje ne morejo spolniti, vsaj že prigovor pravi: „ hišo stavi na ulice, mora ljudém pripustiti, da gleaajo vendar mu „Novice" te kdor srednjih šolah nemški učili vseh predmetov. Doslednje va-njo". Vrh tega pa mož, kteri vsem onim, ki se po- bi Vi morali toraj trditi, da so se po nemškem prego-tezajo za uk na naravni podlagi maternega jezika, v voru „allzuviel ist ungesund" preveč učili nemščine očí meče psovko: „dass sie sich offenbar zu viel zuge- zato je ne znajo; ko bi se bili vsak dan učili samo muthet hatten, als sie den kůhnen Sprung auf ein Ge- besedi, gotovo bi jo jako dobro znali. Morda ste bili biet wagten, auf dem sie sich ohneweiters ohne grund- Vi tako srečni? Javalne. liche pàdagogische Studien, und ohne dass ihnen auch auf diesem genugende Erfahrungen zu Gebote stunden, zurecht zu finden wâhnten" Kdor trdi, „dass man eine fremde Sprache spielend erlernen kann", délai bi čudeže, čudežev pa konstitu- menda vendar ne more cijonalno društvo ne verjame. Vaš Prausek samo pravi, pričakovati, da bi kar molčé pogoltnili take bahaste „dass die Kinder bei ihrer besonderen Begabung fur besede. Aneignung von Sprachen die zweite Landessprache spie- lend lernen", temu izreku bi tudi mi pritrjevali da že Gosp. Lesjaku morejo „Novice" povedati, 1844. so marljivo začele obdelovati polje ljudskih bi šole imeli za sama igrajališča. da na cente obsegajo v teh 26 letih obravnav oljud- ljudske šole tudi bile mnogo in mnogo desetletij ako In to 9 so zares nase zato sol, skih šolah in da so skrbno opazovale mnogo otrók domá pa so bile brez djanskega vspeha, ako sem ne prište- in v šoli, kako se je razvijal njihov um, ko so stopili vamo tega, da oni 9 ki so znali par nemških besedi, so čez šolski prag Kje pa si je g. Lesjak pridobil „griindliche pa- pri vojakih mogli biti korporali in strežaji pri uradih. Toda mi imamo više vzore za naše ljudske. naše tagu Gosp. časnike Wort?" Ali morda na dunajském „Lehrer- in obravnave deželnega zbora. Omika národová so! druzih mislih Vašega sestavka ne govorimo, ker dagogische Studien", „dass er so gelassen ausspricht Lesjak, dobro jih poznate, ako berete em grosses " s tem, da je glasoval z liberaluhi? 9) ali s tem, da je v obraz videl silovitega Dittes a, ^^ zati ni hotel svojega učitelj skega izobraževališča? kteri mu se menda niso vse Vaše pedagogički list. 9 poka- ali stem, da si s svojimi vednostmi še ni upal pred nobeno izpraševalno komisijo, a je vendar med učiteljstvo smuk- da, celó med okrajnimi zato, ker je imel diplomo konstitucijonalnega ljubljanskega društva? narodom vzlasti tistemu, ki in ker „Novice' i niso xars^o^sv Ko smo v roke vzeli peró, pač nismo imeli na- nil brez svatovskega oblačila nadzorniki ljudskih šol je bil menda samo mena, toliko pisati o Vašem sestavku. Toda misel je rodila misel, in prav s silo odložimo peró ter vam ko-nečno svetujemo, idite svoja načela oznanovat drugim je „praktisch und greift die Pri učenosti dr. Schaffer-jevi se menda vendar ni na- Sache so an, dass sie vorwàrts gehen muss"; tako Vi Ali pa morda povzdigujete nemški narod, ki se je tudi mnogo (po srkal „grundlicher pàdagogischer Studien" ! s tem, da je omenjeni sestavek večidel in to še pri- Vaših nam siljenih mislih pa nespametno) trudil, daje stransko prepisal iz knjig Fr. Herrmann-a in V. Prau- šole svoje postavil na naravno podlago maternega je- • « . . • v • v "I • v- 1 • j • 1 XT V • vi seka, ktero sta mu evangelij 9 ki prisega na-nj, čeravno zika , m se se ) sam pravi : „ gen 9 aber 9 sedaj noče spreobrniti k Vašim načelom Zwar spricht noch keine Erfahrung dage- da bi male otroke dal mučiti s tujim jezikom. Vi sicer gestutzt auf die didaktischen Grundsâtze, navajate za zgled— recimo, da je resničen— prusov-—— —~ ~ 1----ski deželi ,/VVestphalen und Rheinprovinzen", ki ste v deželi „Westphalen důrfte ich so ziemlich (kakor slepec o barvah) mit Ge-wissheit (!) den Misserfolg vorher sagen konnen". Toda těsni dotiki z Belgijo in Francijo ter pravite, da se ondi ........francoščine saj je gosp. Lesjak, kakor piše, imel srečo (als ka- otroci že v prvem razredu ljudske šole V f uce 9 techet) „durch 8 Jahre einer sehr gut organisirten a vprašamo Vas: ali so ondašnji prebivalci ves nemški Lehrzimmern, mit welcher auch narod ? Ali mar ne veste, da tudi drugod prebivajo Hauptschule mit provisorisch eine Anstalt fur Candidaten des Lehramtes verbunden war. vorzu3tehenr Nemci? Ali tudi tega ne veste, da so skoro vsi narodi sancta simplicitas ! in tudi ves nemški po telegrafih in železnicah v kup- Ali je samo gosp. Lesjaku neznano, da so se došlé čijskih in obrtnijskih razmerah v mnogi dotiki s fran- 206 coskim? In kteri narod, povejte nam ga, daje v prvém razredu učiti francosčino? letu v Poslednjič še gosp. vodji Hro vathu enobesedico: niška medicina Code Napoleon, kriminalno pravo, notárstvo letu: Code Napoleon, kriminalna obravnava sod Kako to, da ste dali tak sestavek, ki neti — -7 ---------- -----— > — —- — prepir, zdaj tiskati, ko ste vendar vedeii, da ne vlada več kakor v tako ministerstvo, kteremu cilj in konec ni bilo drugo V. Teologija (bogoslovstvo) s leti : v letu: šoli medicini, kirurgiji --------. ~ , - ----- ---,1 ^w^^v. Wiiy UIU&W ovjxi. , - v x^i nego germanizacija vseh šol? Take „študije" naj gosp. vena povestnica T /v n î n lr /I n fin lr nfi h ^ n r*»Vv I n f f n U v\n i ______i___" _ _ _ , farmaciji in pravoznanski v 2. letu: naravno pravo, moral, občna cerk Lesjak dá tiskati „Tagblattu dokler sta pa 9i Laibacherici" 9 9 povestnica 9 V moz in zena. Na posled se eno 15 kakošnim „taktom" se 1 ktera se plačuje iz državnega, tedaj iz denarja naše dežele, ki le peščico vreduje v la dna „Laibacherica* , nica, hermenevtika, — v 4. letu: hermenevtika, cerkvena zgodovina. ---- ~ r---- f —— , v 3. letu: dogmatika, cerkvena letu: dogmatika, cerkvena povest- moralna teologija, leti: VI. Solazazemljomerstvo (arpenteurs) s v protestantov, ogromno većino pa katoličanov letu: matematika letu. kakor gori v vseh viših šolah šteje y kaže nam njen spis od 3. dne t. m., kjer govori trigonometrija y risanje 9 arhitektura 9 v 2. o programu ljubljanske realke ter med drugim pravi da v drugem polletji bilo je v tej šoli skupaj 243 risanje y arhitektura. 9 v 3. letu VII. Sola za inženirje in arhitekte s letu kakor gori v vseh viših šolah ^^ » v-vj- J ~ ' J r J v v OUU w iOIU OUiau j - učencev, in sicer: 4 evangeliki (protestantje), ostauek občno prirodoslovje, matematika, mehanika pa so bili katoliki. Izvrstno! 239 katolikovje, v Lai- arhitektura. 9 leti: letu : risanje, bacherici" ostanek čez 4 protestante!! Ravnatelj šolski (regent) je bil pooblaščen dijake oprostil leta da 3» ako so z veljavnimi spričali do Kakošno je vseučilišče bilo v Ljubljani pod kazali, da so se že učili naukov, ki so bili enako pred 9y Francozom. Novice" hranijo v listinah pisani za leto viših šol Ne tedaj samo to, da vemo, da francoska vlada je ojih že toliko za ustanovila leta 1810 čilišč v Ljublj y utegne našo domovino zanimivih zgodovinskih stvari, da vem, da rade privzemo tudi to, kako je francoski cesar Napoleon I., ko si je prisvojil kranjsko deželo, vredil zanimivo biti bralcem našim, temveč tudi to, da vidijo, kako in kaj se je učilo v onih šolah in da elok (govorništvo), metafizika in fizika so bili vseučilišče v Ljublj Napoleo je bil 9 brez dolzih študij je kar ves svet vé, bistra gl prag • V • » V 1 viših sol y čez kteri se je še le moglo priti v druge razrede svoji leg ganil y da Lj ubij pravo mesto za vseučilišče. Modrij po vsej du najskega „reichsratha" a là Rechbauer et tutti quanti se vé da so svojo modrost drugace razkladali. Al pustimo jih in povejmo „Novicam", kako Na-poleonov ukaz od 1. avgusta leta 1810. pod naslovom: yy Règlement sur Y Enseignement t d Mnogovrstne novice. * Koliko ljudi živi na svetu? Na svetu živi do 1350 milijonov ljudi, ki govoré 3064 različnih jezi ko v in imajo 1100 v ér. Srednja dôba človekovega življenja se šteje na 33 in pol leta; četrtina ljudi po- 1 tral duj vseučiliščine šole v Ljublj Lay bach" vre- 34 „règlement" obsega 58 razdelkov in v razdelku določuje vrsto šol in njenih naukov tako-le šol y Ta 41 Vseučilišče po tej vredbi je obsegalo 7 vrst viših namreč 1) med mrje pred 7. letom. Od 100 ljudi jih doživi 6 do 60 let in čez, od 500 ljudi eden 80 let, od 1000 ljudi tedaj kirurg (lekarstvo) (zdravst (zdravstvo notranjih bolezni) 9 ijih bolezni) y y logijo (bogoslovje) pravoznanst y šolo za tekt y šolo (jus) rj } farm t eden 90 let. Vsako leto jih pomrje 40 milijonov na dan 110.000 ljudi. Na mesto pomrlih 40 milijonov rodí se jih na leto 51 in pol miliiona. Ako pa pridejo vojska, kuga ali druge izvanredne zgode, takrat jih pomrje več. Na leto in dan se jih oženi do 11 milijonov in 250.000 ljudi. in h za mljemerstvo (arpenteurs) Učili pa so se po tej vredbi v vsaki teh viših šol sledeči predmet medicinsk s leti v letu Dopisi. Iz slovenskega Stajarskega. (.Razpust deželnega vorništvo (eloquenz), metafizika, fizika y v go letu zbora našega 9 nove volitve). Med tistimi deželnimi zbori y anatomija, prirodoslo 9 v v letu letu botanika, občna kemij anatomija, fiziologija, farmacijska kemij 9 farmakologij v letu mka) kterim je presvitli cesar slovo dal, je tudi naš graški zbor. Hvala ministerstvu, da je Njegovemu Veličanstvu dalo ta dobri svèt ! Ako Bog dá in poštenost slovenska, ne bodemo vprihodnje trpeli več sramote, da dva Nemca ozdravljanje bolezni (kli- in to še prav zagrizena Nemca zastopata nas Slovence y ozdravljanje bolezni (klinika), patologij y 1/1. VS g JJ C» ,--V U« XCbU • uůuiavijauJC? UUICÚUI ^ail" 1U tV OV aw^liuvuw ÍIUUJVJI UMJVVJ/MKW sodniška medicina, spoznavanje vnanjih bolezni v državnem zboru dunajském, kjer je v ur&avueiii auuru uuuajojicui, r^jci je , bahâje oc, Rechbauer svoji kliki kazai Brandstetterja in Seidl-na, se in porodoslovj II kir urgišk s vorništvo (eloquenz), metafizika letu medicine y leti v v letu letu g° rekoč: glejte, da na Štajarskem ni Slovenca! Zdaj kakor v tedaj gré za to, da se slovenska naša zemlja reši take uume, — V o. lem j&.aK.ur v o. jlclu uieui- oittiuuio. au ream oo jc uuuju , xvojli um, x*j. ov um 4. letu anatomija, farmakologija, ozdravljanje oslepljeni pri zadnjih volitvah, spregledali so in se sra- letu kakor v letu medi- sramote. In řešili se je bomo kajti om ki so bili cine y kirurgiških bolezni, porodoslovj y V mija y III letu sodniška medicina, kirurgija, porodoslovj anato mujejo slepote svoje, in ne več, kakor pri zadnjih volitvah. ne bodo smeli cesarski uradniki, žan- Farmacija (lekarstvo) s leti v V kakor v medicinski ali kirurgiški šoli občno prirodoslovje in občna botanika, občna kemij letu letu : darji in drugi pomočki njihovi ocitne sile delati zoper poslance, ki jih mi Slovenci bomo hoteli voliti. Tako imenovanim „liberalcem" m „ustavovercem" 9 ki v letu mija y V občno prirodoslovje, botanika, lekarska ke- ovirajo spravo z narodi v Avstriji in le edinega Nemca hočejo gospóda imeti, je odkljen&alo! Presvitli cesar letu botanika specijalna IV. Pravoznanska (juridična) letu kakor v medicini in kirurgiji,^|HHHH| pravo in moral, občna državljanska povestnica s 4 leti sam hoče nov deželni zbor in nov državni zbor. 2. letu ; naravno v Že so razpisane volitve: dan prihodnjega meseca volijo od kmečkih občin izbrani možje deželne po slance y dne septembra voli j o mesta f trgi m kupčijske zbornice sestniki. 9 9. dne pa véliki po- bode zmagala tako". njih sklepanji gotovo ne bomo dražili; resnica in pravica Društvo sv. M o h o r a ravno Rojaci! zdaj veljá, cesarju in svetu pokazati, da smo še Slovenci in da na zastavi naši, s ktero gremo kar razpošilja udom svojim 6 knjig, namreč svetnikov in světnic" 6. snopić ; 99 življenje 99 volitvi, lesketajo se še zmirom besede snopić; ; ,živali v podobah (t življenje Kristusov" Ptice vzete : „vse za vero, 9 iz srca nam dom j cesarja!" Ni je še bilo za 24. zvezek „nauk o gospodinstvu" in „Bučelarček" 9 9 2. snopić ; 99 večernice" 5 nas tako važne dobe, kakor je sedanja. Zato Iz Celja avg Vaš ljubljanski 99 na delo! Tagblatt" 99 koledarček" za leto 1872. Iz Gorice 10. avg x+y. pondeljek so že zopet zborovali naši mestni očetje. Došel je bil par ima res povsod nastavljene take pisače, ki gnojnico dni poprej od tržaskega namestništva odlok v zadevi njegovega lista množijo z lažmi in skandali. Priča temu Favetti-eve penzije; namestništvo je namreč, dotični je dopis iz Celja v listu 178., kteri pripoveduje > da sklep starešinstven, kot nepostaven ovrglo. Ta dopis Sokol" ljubljanski pride v Celje in da ž njim pride je bil povod jako živim razgovorom. Favetti-ev zago-še 400 Slovencev, povabljenih od tukajšnjih dveh vornik dr. D. je prinesel v sejo že spisano pritožbo treh rogoviležev slovenskih itd. Vsemu temu pa dodaja na ministerstvo zoper namestnikovo prepo še cei koš psovk na narodnjake, „Sokola" itd. Sploh je tukaj misel ta, da fabrikant tega spisa je neki da naj se obravnuje ta stvar nujna. Pajer-jeva stranka se je nujnosti in pri-dr. Glantschnigg, ki menda nima nikakoršnega dru- tožbi sami vstavljala; obveljala je pa vendar nujnost z ved in sprožil nasvet kot zega posla kakor to, da zalezuje tukajšnje domorodce, većino glasov in pritožba sprejela se en bloc z všemi pri minister- vé sicer, da tudi a hoče da bi dozorela za uho nastavlja, kaj govorijo, in kar je od daleč napačno zoper 4 glasove. Večina slišal kot resnico „Tagblattu" prodaja. Tako je pred stvu težko kaj opravi, a hoče, da bi reč nekimi dnevi v gostilnici „pri kroni" nategoval dolga državno sodnijo. Mestni štatut goriški določuje, svoja ušesa, ko je nekdo, videvši njega, nalašč da za mestne uradnike veljajo ista pravila kakor za pripovedoval , ua » v^ij . XII U«jw* jv UKIMTUV j 51U UVV*«J ut* I,\jf an UIUJ.C» ov> jl\š ^coai uuyuiihjj skoval oni nesramni dopis za ljublj. „Tagblatt". Temu da se pomiloščencu poprejšnja služba, oziroma pokoj- da „Sokol" pride v Celi. In hajd! je državne; gré tedaj za to, ali mora še le cesar dovolit* Glantschniggu je menda hud trn v pêti to, da se nina podělí 9 ali y če je gledé mestnih uradnikov stare- je osnovalo tukaj slovensko pevsko društvo pod imenom šinstvo samo kompetentno, storiti, kar mu je drago. „slovanska lipa , VI« a\j ouujv "J ^vovji* KJ^/c* iiuuuuui } v*c* j^ugiavituciuu ocua nica na pomoč kmečkemu Jjudstvu in da se sploh njemu nasprotniku in nekdanjemu prijatlu Favetti-emu a da se snuje tudi tukaj po soj il- Sicer pa trdijo hudobni jeziki, da poglavitnemu seda- XI 1 \J Ck LiCk JJ KJ UJI U Vj rviiiuv/ivuLuu ^ij uviui« t m, iu. uu jjj vjLuu iiwuj/1 útulku iu u\ji\ucv nj 111 u j^i ij a ui u x a v util vuiu^ Slovenci živahnejše gibljejo. Čeravno so naši mestjani kakor tudi glavnemu njegovemu sedanjemu zagovorniku zelo privrženi nemšcini, vendar so večidel mirni ljudje je več mar za nekaj druzega, nego ki in zopern jim je tak člověk bi kopita pobral in šel na Prusko, tudi tam ne marajo za take baže ljudi. zdražbe delà. Naj menda da utegnil na poti biti, ko bi sem přišel; za F., kteri bi jima da jima gré pravijo — za županov stol, do kterega jima je Iz Celovca. (Tabor na zgornjih Buhlah.) 99 Be- F. le stopinjica. Eden izmed nju se hoče prikupiti s pobijanjem Favetti-evih zahtev zmerni mestni stranki sednik", kterega po smrti prof. Á. Umeka v istem in vladi, drugi pa s podpiranjem i-a skrajni itali- smislu marljivo vreduje gosp. A. Biser, pripoveduje janski stranki in većini sedanjih starešin. — Največi o tretjem tem koroškem taboru, da se je lepo vršil v hrup v poslednji seji je pa_nastal zastran nekega do- ■ ■ ■■■■■■^^■■■^^M HMí I kteri. vsem da pa vendar je nemčurski vrag hotel dražiti pisa iz Gorice v „Neue fr. Presse" tistega dne, Y OUUi y ua £ ^ilUUl JV UVU4VU1U11I. T i UV VVl. ViX 1 Cl VI 1W V 11 • JL 1 vUU v llOtUgOí UUV y A.IV11 lepi red in mirno slovensko ljudstvo. „Besednik" nam- omenivši dogodke v goriškem starešinstvu zastran Fa reč v popisu svojem pravi, aa proti koncu taborovanja vatti-eve pokojnine, na zadnje še to pristavlja, da so v je |JllXiIUXil UiVji» uxum jjimoiaiWY 1U uvuivniMwr ^«ttw v-hvhav^j. wsiuvíum, ai uiou i-ftiiůai ^aumuui í so sami sebe imenovali) ter mislila pre vpiti govornike, misli te ljudi za nevarne namene organizovati. in s tem menda razgnati taborite. Ne zavidamo dru- prihrula divja drhai „liberalcev in demokratev* (tako Gorici elementi, ki dišé po Parižki to „obrekovanje" na škodo našemu mestu komuni" in F. da Zoper naši av- štva če res tak ih družnikov šteje med seboj. Poka- strijski Nici — hoče starešinstvo uradno krepko prote- štovati. P. je omenjeni sestavek, kot nedolžen, izgovarjal Jaz sem jejo kot „dumme bindische". Le tako se vrlemu gosp. hotel izpolniti s temi sporočili dopisniško dolžnost, sicer zali so pa „neumni" slovenski taboriti, da so ravno oni bolj izobraženi, kakor óni, od kterih se tako rado psu- in se izrekel zoper nasvetovano oporéko. pa mislim, da vori in vlada ni predsedniku imamo zahvaliti, da se je taborovanje srečno do konca dognalo in da so oni sirovi fantalini na zadnje sramotno svoje pete odnesli". —Einspielerjev „Kârntner- tako važno ima. blatt" ta nemčurski atentat, kterega „Laibacherica" Iz Kosane. Fav. ni vreden, da se toliko modra, da o njem go- njega in njegovo zadevo za tako „sramožljivo u Ker se je gosp. L. De kle va od- omenuje, obsirnejše popisuje tako-le : povedal zupanstvu, je bil namesti njega za župana iz- „Glavarji nemčurske druhali so bili mlinarji Hauser v Buhlah in 3 bratje Pristounisc-i, kterim se je pridružila voljen Iz Vrhnike Dominik Pupis. četa najetih in vpijanjenih hlapcev. Grofič Roschberg > „Novice", avg Razglasile ste unidan, drage kako se našemu deželnemu jeziku godi v ki ne besedice slovenske ne ume, je na konji prijezdil tukajšnjih pisarnicah; zdaj pa povedite tudi kupčeval na taborišče; ali gaje konj prinesel zato, da slavil ž njim tabor ali da bi ga motil, se ne vé je po- cem, liferantom in agentom to pa da se je videlo mu na obrazu, da mu je razsajanje pijane Mul ej poleg tega da se celó nič ne briga za §. 19. temeljnih državnih postav, ima dva obraza: z enim je ces. kralj, sodnik druhali zeló všeč bilo. Le previdnemu predsedniku z drugim pa je barantač z „Landesprodukten' Tako z moko, vinom, slamo, raznimi žitnimi semeni } to dr. Zarniku gré hvala, da se je odvrnil krvav boj". Tako je, « ~ "..U.U1X «.V***™ je nemčur povsod le zato na svetu, da zdražbe delà in mentom, škrilom, lesenimi čevljarskimi žeblji, in če • m i • li • i n j • r) j i i i* i •• » • i • • i • v. rit i prepir. Tako pri nas kakor pri vas! Potem pravi 99 Be- treba 9 tudi konji 9 travniki in pohištvom. Ta baran sednik", da prihodnjo nedeljo napravijo demokrati tija pa ces. sodnika zaplete vcasih v prav napačne svoj društveni shod in sicer vkljub našemu taboro- homatije. Naj povem samo eno tako historijo: Pošteni vanju ravno v Grabštajnu, in mislijo tamkaj podirati ta- posestnik in rodoljub J. F. kupi travnik in naredi v borove nasprotne sklepe. Posebno jih jezi resolucija o Ljubljani pri dohtarju pravilno kupno pismo. Ker je zedinjeni Sloveniji. Ta je za-nje pravo strašilo ravno bil travnik potem njegova lastnina, se vé da pokosi in zato > cm kJiU VCiliJI. 1 Ck JC ZJrt-UJC JJi avu OLiaonv/, wu wavuin. fi/ktšuj. JLIJC^MYC* xaobuiua j v ^ vac* jj x*. \j < ker je za nas Slovence edino resilo! Mi jih pri da hoče tudi senó peljati na dom. Al gosp. M u lej 9 ki 268 ili mogel popřej v kupčijo, se přivleče bliskoma sè svo-jimi jogri, ustavi voznika zahtevaje, da mora senó na vago peljati, ker je njegovo. Ker pa se voznik brani, da brez dovoljenja svojega gospodarja ne sme tega storiti, pretepó ga Mulejevi jogri in tudi g. O breza, v mogocnosti štiriindvajsetletnega županstva in „alter ego" g. Mulej-a, se znosi nad ubozim voznikom, ki je za poboljšek dobil še zápor za popoldne in celo noč. To je dogodba, ktero more spričati tudi sto ljudi. Kedar kup čij s ke zadeve njegove niso neugodne, takrat je g. Mulej prav mirna duša; al kedar gré kupčija na-vskriž, takrat pa pita te, bodi-si mlad ali siv starček, s tistimi „ljubeznjivimi" psovkami, po kterih je gosp. Mulej na glasu krog in krog. Kdor ima toliko barantij po svetu kakor g. Mulej, res mora večkrat čmeren biti; al mi se drznemo vprašati: ali se tolika barantij a vjerna s cesarsko uradnijo? Okraj naš potřebuje možá, ki je ves za službo svojo; zato vprašamo gospoda ministra: ali so po njegovi volji taki gospodje, ki poleg sodniških aktov morajo zmirom misliti na ceno cementa, moke, žebljev, škrila itd. itd. itd., in ktere kupcijstvo lahko spravi v zadrege mnogovrstne. — Obračaje se pa s tem vprašanjem na si. c. kr. ministerstvo pravosodja obrnemo se pa tudi z vprašanjem na si. deželni odbor: ali je postavno to, da g. Obreza že čez 20 let županuje, občini Vrhniški pa še menda nikoli ni računa položil? Tudi šolski zaklad je v njegovih rokah (Vrhničanje moramo od vsacega bokala vina 1 kraje. v šolski zaklad plaćati) in tudi o tem nismo še slišali, da bi se bil vsako leto položil in razglasi! račun. Mi sicer ne sumimo, da bi se napake godile z gospodarstvom srenjskega denarja; al vedeti hoćemo, kako stojimo, in tirjati moremo, da se zgodi, kar postava zahteva in kar storiti mora vsak kmetič, če je župan. Ali po takem g. O brezo ni sram, da ne spolnuje postave, ker se vendar šteje, da spada v vrsto „nemške inteligencije"? Razun male pešice ljudi, ki so zavisni od g. Obreze v „finančnih" zadevah, se čudi vsak Vrhničan, da on pri vsem tem , da še računa položiti ne utegne, se kakor smola drži županstva! Tako sta si sicer v vsem podobna žlahtnika Mulej in Obreza le zeló razločna v tem, da g. Mulej vsak dan rajtenge delà o barantijah svojih, g. Obreza pa nima Časa, da bi vsaj enkrat vsako leto račun položil trgu našemu. iz okraja ljubljanskega. — V nedeljo popoldne med službo Božjo je v St. Jurji poleg Smarja v cer-kev trešilo, 3 ljudi kar brž vbilo, več pa hudo poško-dovalo. Drugi pot prinesemo obširnejši popis te nesreće. Iz Ljubljane. Zarja boljih časov se nam je prikazala 10. in 11. dne t. m.: ministerstvo Hohenwartovo začelo je spolnovati obljube svoje. Začeli smo tedaj gledati djanja, od kterih je bilo odvisno zaupanje, ki smo ga stavili v grofa Hohenwarta. Se vé da je to še le začete k delovanja njegovega; al začetek je tak, da se vidi, da je minister stvar prijel pri pravem koncu. Resničen je sicer pregovor, ki pravi: „ne hvali dneva pred večerom", in res je, da še dolga pot je do tega, da vsi narodi moremo reči: „zdaj smo zadovljni z ustavo". Al kar sta nam po volji presvitlega cesarja našega přinesla 10. in 11. dan t. m. (glej „Novičarja" iz Dunaja) je tako, da „živio" kličejo slovanski narodi avstrijski in „bravo!" ploskajo vsi pošteni Nemci, kte-rim v srce sega sprava posamesnih dežel avstrijskih. Da togotno s zobmí škripljejo hinavski liberalci in zagrizeni decembristi, to nam na besedo lahko verjamejo naši bralci; vsaj je treba le pogledati v časnike njihove, kako z besedo „clas ist ein Scandal" mečejo okoli sebe, kedar govoré v českem grofu Clam-Martinicu, ki je vzajemno z^dr. Riegerjem in dr. Pražakom dovršil z vlado in Cehi spravo, ki je glavni pogoj boljih časov in notranjega mirú; ali če le tudi hude obraze pogledamo ljubljanskih konstitucijonalcev više in male sorte in beremo v včerajšnjem „Tagbl.", kar je pisaril neki vskok iz norišnice. — Ako se do zadnjega konca srečnoi zmota sprava in se grofu Hohenwartu posreći popraviti to, kar so pokazili drugi ministri pred njim, tedaj bomo mi Kranjci ponosno rekli: „Kranj ec je z bistrim ogledom razmer deželnih in z avstri j skim srcem rešil Avstrijo", kakor Cehi lahko o sebi rečejo, da so s železno stanovitnostjo pridobili deželam in narodom njihove pravice ! — Kakor „novičar" današnji kaže, razpuščeni so vsi deželni zbori taki, v kterih (razun Tirolskega) so tako imenovani „ustavoverci" dosihmal zvonec nosili, ostali pa so taki zbori, v kterih je večina taka, ki se pogan ja za samoupravo (avtonomijo) dežel, pravo narodno in spravo vseh avstrij skih narodov. S tem cesarskim patentom je zavrženo načelo tište nemškutarske koterije, ki se „verfassungsfreundlich" (ustavoverska) kliče, in na njegovo mesto je stopilo načelo „ausgleichsfreundlich" (spravoljubnosti). Slo-vani vsi, gotovo še bolj kakor Nemec ali Italijan, hočejo ustavo (konstitucijo), al ta ustava mora biti avstrij ska, vsem narodom enaka, ne pa ustava nemška, kakor jedecemberska, po kteri le Nemec gospoduje. Zdaj tedaj le veljá parola ta: „ali si spra volj u ben? — ali pa si decemberski u s tavo vere c? Ce si uni, si Avstrij an, — če si ta, si Prus, kteremu je treba iz poti iti. Naš deželni zbor ni razpuščen zato, ker većina njegova je spravo-ljubna. In da ni razpuščen, mu je to očitna zaup-nica vladna. Zdaj čakamo le še druzega djanja vlad-nega, namreč tega, da se tudi zaupni možje Slovencev pred začetkom deželnih zborov pokliče j o v razgovor na Dunaj, in da vlada, kakor je to parlamentarni običaj, iz većine zborove izvoli dežel-nega glavarja. Národna večina ima pravico do tega. Ko so nemškutarski časniki (menda prav ljublj. „Tagblatt") slišali, da dr. J. Bleiweis-a je trdna volja, da ostane to, kar je bil, in da nikakor ne hrepeni po stolu deželnega glavarja, če bi se mu tudi namenilo, brž so bili ti časnikarji s priliko ,,o grozdji in lesici" pri roči. Ko so potem časniki govorili, da utegne dr. Costa postati deželni glavar, brž je bil strašen oginj v strehi kazinistov , penzijonistov in druzih tacih istov, ki predobro vedó, da dr. Costa, že bivši namestnik deželnega glavarja, bi bil tudi ves mož za to mesto. Ko se je tudi o dr. Razlag-u pisalo, da on utegne priti na to mesto, brž so skovali pretvezo, da ni Kranj ec, še malo casa v deželi itd. Tako za vsacega, ki bi bil slovenskému narodu po volji, imajo nesramne psovke, a samo do tega si vendar ne upajo, da bi konstitucijonalci imenovali koga iz svoje koterije, da bi — razdiral, kar vlada zdaj ustanoviti hoče. — C. kr. deželni predsednik pl. Wurzbach se je za zmirom odpovedal deželnemu poslanstvu, pripo-znavši, da se zastopstvo vi a dno ne strinja s poslanstvom deželnim. Véliki posestniki si bodo tedaj namesti njega volili druzega poslanca. — C. k. deželni predsednik pl. Wurzbach se je z vladnim svetnikom Roth-om v nedeljo podal na Dunaj. — Po soglasnem sklepu c. k. deželne komisije za novo cenitev zemljiških davkov je bil g. dr. Costa izvoljen, da potuje po celi deželi in bližnjih okraj ih sosednih dežel v ta namen, da pregleda delovanje dotičnih okrajnih komisij in primerja postopanje naših komisij z vnanjimi; potem pa o vsem poroča c. k. deželni komisiji. Dosehmal je dr. Costa potoval v Litijo, Krško in Brežice na Stajarskem. Nadjati se je, da to potovanje dr. Costovo ne bode brez dobrega vspeha za prevažno prenaredbo zemljiških naših davkov. 269 — (V poslednji seji družbe kmetijske) so se med drugim obravnavale sledeče reci: Za napravo srenj-skih trtnic (Gemeinderebschule) je že iz državne podpore za leto 1869. podružnici v notranj ski Bistrici, Metliki, Boštanji in Vipavi dovoljenih po 120 gold. Podružnica boštanjska obeta, da do prihodnje spomladi bode trtnica popolnoma gotova; metli ška delà na to, da se ena napravi v Suhorj i, druga v okolici črnomaljski; v Vipavi je občina v najem vzela zemljisce za-nj o in napravi trtnico ; le iz Bistrice ni glasu. Delajmo, delajmo marljivo, da smo vredni podpore! — Razgovor je bil o popolni niži kmetijski šoli na Dolenskem in o vinski in sadjerejski šoli v Vipavi. Obe zeló potrebni ste odvisni od sklepa prihodnjega deželnega zbora. — Vitez Gutmansthal po-vdarja potrebo, da bi se skrbelo za to, da bi kranjski svilorejci mogli svoj pridelek lahko prodati. Dr. J. Bleiweis razlaga, kaj da že je družba kmetijska v ta namen storila, pa se jej ni posrećilo zdatno pomagati, ter nasvetuje poslednjié, naj se družba obrne do svi-lorejskega društva v Metliki, da to reč, ki je gotovo važnejše kakor vse drugo, za celo deželo v roke vzame. Nasvet ta se je sprejel enoglasno. — Zarad 3 sejmov v Studencu na Notranjskem je odbor sklenil porocati c. k. deželni vladi, naj jih dovoli. — (V deželnem Šolskem svetu) je v seji 10. t. m. dr. Gosta bral nacrt predloga, v kterem deželni šolski svèt ministerstvu nauka željo izrekuje: naj se namesti dveh nadzornikov srednjih šol, ktera ne bi vata v naši deželi, bi imenoval le eden, slovenskega jezika popolnoma zmožen in v Ljubljani bivaj oc. Dr. Vrecko je razodeval skrb, da en sam nadzornik ne bode zado-stoval nadzorstvu humanističnih in realističnih predme-tov. Obveljal je sklep po predlogu dr. Costovem. — Potem se je začela razprava nove postave za osnovo više realne šole. Pred obravnavo posamnih razdelkov predlaga dr. Bleiweis nasvet: „deželni šolski svèt naj izreče, da namesti štirirazredne niže realke naj se raje naredi realna gimnazija, ker po novi osnovi realk se dijaki v nižih razredih razun latinskega jezika le blizo to učijo, kakor dijaki niže gimnazije, mladež, 10 ali 11 let stara, pa še ne kaže v tej starosti, ali ima talent za tehniške, obrtnijske in enake studije, in če se pozneje razvidi, da ga nima, so zgubljena leta in stroški začete realke. Dr. Costa podpira ta predlog , za kterega je bil tudi šolski odsek deželnega zbora. Al predlog je pádel; vsi drugi svétniki so protiglaso-vali. — Rokopis slovensko-latinske slovnice prof. Žolgarja ni bil odobren, pa tudi rokopisa profe-sorjev Horvata in Zepiča potrebujeta prenaredbe. Pri tej priliki naznanja dr. Bleiweis, da prof. Janko Pajk za tisek pripravlja latinsko-slovenski slovar za srednje šole. — Službo učitelja v St. Jerneji na Dolenskem je kapitel novomeški kot patron podělil učitelju Saje-tu v Predosljih. — Soli v Z as pu na Gorenskem je bila puščena podpora z 30 gold, iz nor-malnega šolskega zaklada. — V odsek, ki naj šolskemu svetu poroča o učnem jeziku v srednjih šolah so bili po predlogu dr. Bleiweis-a iz voljeni: prost dr. Pogačar, dr. Costa, prof. Solar. — (Iz seje deželnega odbora 11. avgusta.) Po dopisu telegrafiškega nadzorstva v Trstu se bode v kratkem brzojavna potéza (telegraf) raztegnila od Gorice skozi Ajdovščino doldrije, kjer se bo postaja napravila, in skozi Vipavo do Po stoj ne. Po želji omenjenega nadzorstva je deželni odbor dal to razglasiti po dotičnih županijah, da posestniki svetá, kjer se bodo za nove telegrafe koli postavljali, ne bodo delà ovirali, temveč to koristno napravo podpirali. — Zidanje novega gospodarskega poslopja (poda, hleva, svisli) P. P. Glavarjevega beneficijata v Komendi je deželni odbor sklenil oddati po dražbi, ktera bo dopoldne 28. dne tega meseca v pisarnici deželnega odbora. Zarad prenaredbe in prizidanja P. P. Glavarjeve siromašnice in bolnišnice v Komendi bode pa deželni odbor v prihod-njem deželnem zboru dotične predloge stavil. — (Zdravstveni svet) je imel 14. dne t. m. svojo mesečno redno sejo. Na vprašanje c. kr. deželne sod-nije: ali dr. M. Samec v Kamniku je zmožen opravljati službo sodniškega zdravnika, je bil enoglasno sprej et predlog dr. Stockl-na, da je popolnoma zmožen, in le čuditi se je, da ga kamniška sodnija ni prec po-rabila za ta posel, ker v Kamniku ni druzega doktorja. — O drugi točki: ali je iz zdravstvenega obzira sedanje ljubljansko pokopališče pripravno, ima se tedaj raz-siriti ali ne, je izrekel zdravstveni svèt sledeče misli : Ker je gotovo, da hiše in druga poslopja bodo se večidel le zidale okoli kolodvorov južne in gorenske železnice, in ker se mesto zmirom bolj pomikuje proti po-kopališču, tedaj sedanji prostor nikakor ni pripraven za pokopališče. Ako pa dotični oblasti nasproti tej temeljito dokazani razsodbi zdravstvenega sveta vendar mislijo razširiti sedanje pokopališče, potem se nasvetuje sledeče: 1) mrtvašnica naj se prestavi in sicer ^na levi konec pokopališca, — 2) zidanje novih poslopij okoli pokopališca naj se pripušča le 25 sežnjev od po-kopališča, — 3) kjer se ljudstvo v Ljubljani po novih fabrikah itd. množi in po takem ga tudi več umrje, ne bode za dolgo časa pomoglo razširjenje pokopališca, toraj naj dotična oblastnija že zdaj in neprenehoma misli in delà na to, da se kje drugej napravi novo pokopališče, bolj oddaljeno od mesta in na priprav-nejšem kraji. Ti predlogi, po nasvetu prof. Valente, so bili po^temeljiti debati enoglasno sprejeti. — (Cetrti letni zbor dramatičnega društva. Konec.) Pred volitvijo odbora je omenil g. prvosednik Grasse 11 i, naj bi se društvu posrečilo, postaviti društvu vodstvo, ktero bode kos težavni nalogi, naj bi se volil prvosednik, ki bode bolje nego on mogel delati za društvo. (Ugovor zbora.) Srčno hvalo izreka odboru, posebno pa neutrudno in brezsebično z izgledno marlji-vostjo delajočemu blagajniku g. Zagarju in podpred- sedniku dr. Drag. Bleiweis u. — Prvosednik in blagajnik izrekata željo, naj se volijo namestu njih drugi. Gosp. Mur nik nasvetuje povdarjaje vspešno delovanje obeh imenovanih gospodov, naj jih občni zbor voli per acclamationem, kar se tudi zgodi. Ko pa izrečeta, naj se voli z listki, se vrši volitev po listkih. Enoglasno voljen za prvosednika bil je zopet g. Grasselli, isto tako za blagajnika g- Ž agar, v odbor pa gospodje: dr. BI eiweis Dragotin, Drenik Franjo, Erjavec Franjo, Guttman Emilij, Jeločnik Anton, Nolli Josip, dr. Po kl u kar Josip, dr. Z arnik Valentin, Ravnikar Franjo. Gosp. Grasselli omeni, da akoravno težko, prevzame castno volitev in se zahvali za zaupanje, vendar hoče položiti svoje mesto, ako ga odbor ne bi podpiral. Gosp. Žagar sprejme volitev. Oboje se z veseljem vzame na znanje. Nacrt pravil se je potrdil in so se odobrile prenaredbe, ktere je na-svetoval odbor. — Tajnik g. Nolli stavi predlog o izdavi letopisa, kterega pa po debati za in zoper iz-davo zopet nazaj vzame. — Po zboru je bila prav živahna pevska veselica v čitalnični gostilni. — (Odbor slovenske Matice) ima 31. dne t. m. 22. skupšcino. Obravnave bodo sledeče: 1. Prebere in po-trdi se zapisnik 21. skupščine. 2. Tajnikovo poročilo o važnejših svareh; o sprejemu novih družbenikov, o volitvi novih odbornikov, o prošnjah za Matične knjige. 3. Blagajnik prebere račun o preteklem društvenem letu, in proračun za prihodnje leto, ki ju ima odbor predložiti občnemu zboru. 4. Odsekovo poročilo o osnovi lastne Matič. tiskarnice. 5. Odsekovo poročilo o udeležbi pri občnem naučném rečniku v srbsko-hr- . Dr. Gr. Krekovo Vsem gosp. Košenini-ja zadnjem vatskem in bulgarskem jeziku, poročilo in nasvet o Stanko Vrazovi slovensko-slovstveni ostalini. 7. Odsek za izdavo malega naučnega slovnika ki bi njegovem potu spremili, izreka presrčno zahvalo žlahta. predlagž se imeli a na ogled abecedni imenik o predmetih občni zbor. obravnavati pod črkami ABC. Kedaj bodi Posamesnih odbornikov nasvetje Sovičar iz domaćih in ptujib dežel. (Protest zoper sklep ljubljanskega gemeinderatha) lz Dunaja. Trije cesar ski patenti od 10 društvo ljubljansko v svojem shodu 6. dne t. m. o učnem jeziku je sklenilo tudi katol. politično in 1]- dne m- n*m oklicujejo sila važne sklepe Nje govega Veličanstva, ki so vsacega poštenega Avstrijana (Skušnje godnosti v ljubljanski gimnaziji in realki.) zavdali z velicim veseljem. Prvi patent razpušča Přetekli torek — pripoveduje „Danica" — so osmošolci sedanji državni zbor, čegar prevzetne centrali-dovršili godno preskušnjo. Izmed 39 očitnih učencev stlčne večine bili smo že siti do grla, in namesti njega jih je na zadnje delalo jo lalo prav dobro 8, dobro le 29, in izmed pa 17, in le-téh dode- ukazuje nove volitve. štirje so za več ali deželne zbore manj časa odleteli. Vršila se je v mirnejšem času zunaj šolskega leta — mirnejše; tudi se je nadzornik Salcburgu v skem > dolnji Drugi patent razpušča m ) jaa Štajarskem gornji Avstriji v Sleziji ) Koroškem y y Mo rav- in na Tirolskem, ter ukazuje, K. Holcinger neki vedel, kakor da bi jo zadnjikrat bil da nov? volitve se imajo brž pričeti. — Tretji pa vodil v Ljubljani. Na realki je bila že unega meseca Izmed vseh 10 učencev v Oaliciji tent oklicuje, da deželni zbori pod vodstvom Vrečkotovim. VI. razreda se jih je bilo oglasilo k godni preskušnji 7, ki so jo razun dveh tudi izdelali. y vini Dalmaciji na Ceskem »ini, \jj Vorarlbergu, oyj ruruv,