273. Številka. _Ljubljana, v torek 28. novembra 1899._XXXII. leto. SLOVENSKI HAROD. Izhaja vsak dan zvečar, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taj'o dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za osnanila plačuje se od Itiristopne petitrvrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 12 Telefon št. 34. Ljudsko štetje. Koncem tekočega leta vršilo se bode v smislu mejnarodnih dogovorov zopet splošno ljudsko štetje. Povsod drugod bo to preprost upraven akt, samo v naši državi je to štetje političnega in tudi materialnega pomena. Nemška birokracija, ki se sicer odlikuje samo po izredni nesposobnosti in fe nomenalni neplodovitosti, je namreč tudi ljudsko štetje porabila v svoje politične svrhe. Ta nemška birokracija je namreč uvedla, da se pri ljudskem številjenju ne zapisuje narodnost pojedinčev, ampak njihov občevalni jezik. Na sebi je to brez smisla, ker se le prepogostoma zgodi, da kdo v uradu ali v kupčiji ne rabi svojega materinega jezika. Slovencu v Inomostu je občevalni jezik nemščina, naj je sicer še tako zaveden narodnjak. S tem, da se zapisuje občevalni jezik, se torej nikakor ne konstatira narodnostno razmerje, kakoršno je v resnici. A prav to je hotela doseči nesreča cele države, nemška birokracija, v svojem strankarskem fanatizmu. Zapisuje se občevalni jezik — potem pa se trdi, da je to izkaz narodnosti. Na ta način se falsificirajo dejanske narodnostne razmere v Avstriji in to na korist privilegovanima narodoma, Nemcem in Lahom, ter na škodo Slovanom. Z zapisovanjem občevalnega jezika se je doseglo, da se je naštelo veliko več Nemcev in Lahov, kakor jih je v istini pri nas, s tem se je doseglo, da je pred zunanjim svetom dobila država drugačno narodnostno fizi-jognomijo, in da se zamore Slovanom na podlagi tega štetja odrekati tudi najpripro-stejših pravic. V koliko pa ta past ni zadoščala, pomagali so nemški uradniki, da so umetno in zvijačno pomnožili število Nemcev in Lahov ter skrčili število Slovanov. Kaj so ti uradniki počenjali v nekaterih krajih, na kako silovit, skrajno predrzen način so izvrševali štetje, in kako so nemški in laški občevalni jezik utihotapljali v zapisne pole, to se je že opetovano in tudi zadnje dni pojasnjevalo v državnem zboru. Spinčič je za Primorsko navedel drastičnih slučajev, a prav nič bi ne bilo škodovalo, ko bi bili tako storili tudi drugi poslanci za Štajersko in za Koroško. Einspieler bi bil lahko navedel posebno značilen slučaj iz velikov-škega okraja, kjer je vladni uradnik naštel toliko Nemcev, da se je to celo gospodi na Dunaju zdelo preneumno, vsled česar se je odredila nova preiskava, ki je seveda iz kazala ravno nasprotno razmerje. Slovenci smo bili pri zadnjem ljudskem štetju zlasti na Primorskem in na Koroškem ter na Štajerskem v mnogih krajih prevarani. Na tisoče in tisoče Slo vencev so vpisali mej Nemce. To se je celo na Kranjskem, in sicer v kočevskem političnem okraju prakticiralo, kakor se je pokazalo pri svoječasni debati v kranjskem deželnem zboru in zaradi tega je naravno, da se prihodnjemu ljudskemu štetju posvečuje posebna pozornost Na Kranjskem se posebne škode odstrani političnih nradnikov sicer ni bati, vendar opozarjamo rodoljube zlasti v kočevskem okraju, naj tem uradnikom gledajo na prste, kajti to je notorična istina, da se gotovi krogi na vse načine trudijo, ohraniti bajko o pretežno nemškem značaju tega okraja, dasi je kočevskega nem-štva že veliko več v Ameriki kakor na Kranjskem in dasi nemški živelj v tem revnem okraju kar vidno izginja. Vse drugačna nevarnost pa preti Slovencem zunaj Kranjske, na Koroškem, na Primorskem in na Štajerskem. O tem ni dvomov, da bo nemška birokracija napela vse sile, da bo izid ljudskega štetja za nas kar možno neugoden, a vzlic temu se razen v Trstu, kjer se ljudstvo pridno poučuje o pomenu štetja, nikjer nič ne stori. V Trstu se vrše shodi in se v časopisju slovenski živelj neprestano opozarja na važnost štetja in na njega konsekvence, dočim se na Koroškem in na Štajerskem nihče ne gane. In vendar je znano, da so pri zadnjem štetju na Koroškem našteli mnogo tisočev Slovencev manj, kakor jih dejanski živi v tej kronovini. Zdaj je čas za delo! To zna vsak, da ob času dela čepi za pečjo, kadar je vse končano in že več ni pomagati, pa pretaka bridke solze in dolgočasi svet z rekrimina-cijami, kar je posebno priljubljeno pri nas Slovencih. _ Izvor razmer v Južni Afriki. (Spisal ces. svetnik Ivan Franke.) (Dajje.) Ko so našli mine diamantov pri Kim-berlevu 1. 1867., zadobila so jažnoafričanska ozemlja Burov, do tedaj ocenjena v obče kot malo vredna, vzvišeno vrednost in rodila zopet željo Angležev do njih posesti. Ko se je 1.1876/7. Transvaal boril z mogočnim načelnikom Kafrov-Sekukumijem, kateremu so pošiljali Angleži orožja, in je prišla republika tekom vojne v velike stiske, porabila je Angleška to priložnost in provzročila med angleškim mestjanskim prebivalstvom republike glasovanje v korist angleških posestnih zahtev in na to vtele-sila državo Transvaal kot „ Province of Transvaal" svojim južno-afričanskim posestvom. V veliki stiski, so se Buri takrat udali; oktobra 1. 1880. so pa izjavili an gleškemn nadkomisarju Sir O. Lanvsu, da ne priznavajo vsiljene angleške oblasti. Decembra pričel se je boj; v njega teku je bilo angleško vojaštvo tepeno skoraj povsod, da je bilo treba nemudoma doposlati vojakov iz Indije, iz angleških štacij sredozemskega morja in iz Angleške, in vrhovno poveljstvo so izročili generalu Sir E. Woodu. Toda te odpošiljatve niso prišle do akcije. Deloma spoznanje, da bi nadaljevanja vojske pri odločnosti Burov zahtevala velikih žrtev, deloma vsled pojava med angleškimi liberalci in radikalci proti svoji vladi zaradi postopanja Anglije z Buri, se je angleška vlada udala, 6. marca 1881. je sklenil Sir Wood začasno premirje z Buri, kateremu je sledil koncem julija mirovni sklep; v tem se je priznala neodvisnost Transvaala pod angleško vrhovno oblastjo 27. aprila 1884. je prišlo po prizadetji transvaalske države, ki bi se rada otresla „vrhovne oblasti" do sklepa nove konvencije, ki je pustila republiki v notranjih zadevah popolno več baviti z doktorjem Hallerjem. Od dne do dne se mi je zdel njegov čin nezasliša-nejši. Zdelo se mi je, da je moj krvnik, despot, kateri je svoje znanje zlorabil in one-častil, kakor nekdaj drugi svojo moč. Strahopetno me je obsodil na smrt! Srce se mi je krčilo v onemogli jezi, v žgoči žeji po maščevanju. V nočeh brez spanja, ko sem se izmučen ječaje valjal po svojem ležišču, sem si neprestano ponavljal: Stal si pred njim, slaboten, brez pomoči, videl je, kako si obledel, se tresel, vedel je, da ti ni ostalo od življenja dražega kakor uborna nada, vedel je to, a sunil te je brez usmiljenja v pekel večnega strahu pred smrtjo, ko bi mu bilo vendar tako lehko varati te, zamamiti te v iluzijo možnega ozdravljenja! .,. Zdelo se mi je, da mi je nemogoče umreti, dokler se ne maščujem. Zdelo se mi je, da sem to dolžan pravičnosti, samemu sebi in tudi vsem dragim nesrečnežem, katerim žnga sodba takih brezsrčnih zdravnikov — mislil sem, da moram soditi doktorja Hallerja. Nikar ne mislite, da sem se udal tem mislim brez upiranj*.! Bojeval sem se sam s seboj, rekel sem si neštetokrat, da sem ga sam prisilil k tej osodepolni izjavi, da sem jo zahteval... Zaman! Moj razum, da, slobodo in le določila, da transvaalska vlada ne sme sklepati pogodeb s katero si bodi vnanjo državo, izimši slobodno državo Oranje, brez dovoljenja angleške krone. Ker je angleška vlada, ne oziraje se na to pogodbo, letos stavila razne zahteve vrhovne oblasti nad Transvaalom, je treba pojasniti, kako je ta pogodba nastala. Koncem 1. 1883. je prišlo odposlanstvo Burov, namreč Krueger, general Smit in minister Sir Toil v London, z izrecnim namenom, da bi bil odstavek o angleški sucereniteti iz obstoječe pogodbe odstranjen. Po dolgem pogajanju je angleški minister lord Derby končno vendarle svojeročno črtal vse dosedanje vrhovne oblasti se tikajoče točke in dovolil, kakor je sam rekel čisto „novo pogodbo"; svedok temu je duhovnik Faure, ki je kot tolmač pogajanju prisostoval, mož Burom ne nenaklonjen, v pismu, objavljenem na Chamberlaina. Nato se je poslanstvo vrnilo v Transvaal, objavilo pogodbo „Volksraadu" (parlamentu), ne da bi bila angleška vlada na to kaj ugovarjala izjavi: „prejšnja angleška sucereniteta ne obstoja več", in parlament je pogodbo potrdil. Prav tako malo se je angleška vlada kdaj pri poznejših pogajanjih s Transvaalom sklicevala na su-cereniteto, pripadajočo ji iz prejšnjih pogodeb iz 1 1852. in 1881.; še le v zadnjem času je prišla do razkritja, da konvencija leta 1884. nikakor ne priožuje, prikrajšuje njeno vrhovne oblasti. Dozdevno bi bila po teh dolgih bojih samovlada transvalskim Burom ostala zagotovljena, da ni produkcija zlata provzro čila popolnega prevrata notranjih razmer. Že proti koncu 8. stoletja so dobivali zlato v Transvaalu, toda najdbe so bile male; še le leta 1886. se je produkcija povzdignila Vrednost dobljenega zlata je znašala za 420.000 gld. slednje leno (1887) že 21 miljona, 1. 1888 čez 11 miljonov in tako naprej v jednaki množitvi do 1. 1895, v katerem je znašala vsa produkcija zlata okob' 113 miljonov gold. vrednosti; v preteklem letu 207 milj. in za letos so računali na 240 miljonov. Glavni del se producira, izvaja v okraju Witwatersrand na jugu Transvaala, v katerega sredini leži moj razum, ne moj čut, prepričal me je dan na dan bolj, da je prekoračil meje svoje pravice, da ne more n'č na svetu opravičiti take zločinske zlorabe vede pri možu, kateri se je posvetil vzvišeni misiji, zdravljenju človeških boleznij. Nepremagljiva moč me je silila izvesti zločin. Nekega jutra sem se odločil. Kupil sem samokres in uredil svoje stvari — kajti imel sem nekak negotov namen, tudi sebe končati. Ta pot nisem šel v bolnišč-nico, marveč v hišo doktorja Hallerja, v njegovo zasebno ordinacijo. Čakal sem dolgo, in priznati moram, da to ni nikakor nič omajalo mojega sklepa. Ko sem se videl svojemu krvniku nasproti, tedaj sem se za trenotek obotavljal. Motril me je s svojimi čistimi, vprašujočimi očmi, pretehtoval mojo bolezen, ter me posluškoval tako rekoč tja> v notranjščino duše. Da, da, sem si rekel, ti veš, da sem zopet svojemu grobu bližje; morda se celo pripravljaš, da mi ponoviš strašno vest? Srce mi je začelo hudo vtri-pati, besnost se me je polotila, ko me je hladno, z glasom prodajalca vprašal: .Česa želite?" .Ničvrednež," sem zaklical, .ali me nič več ne poznaš? Jaz sem oni, katerega si obsodil na smrt; in sedaj ne prihajam k tebi kakor bolnik, marveč kakor sodnik^!* LISTEK. Na smrt obsojen. (Spisal I. H. Rosny.) (Konec.) Bil sem kakor okamenel. Šele na prostem se mi je zopet povrnila nekaka zavest, in moj strah je bil brezmejen. Kakor morilec, kakor gobovec, katerega je človeška družba izgnala iz svoje srede, tako sem moral čuti svojo obsodbo na smrt. In človek, meni enako bitje mi je to storilo! Tedaj mi je postal svet mrtvašnica, v kateri moram v neznosnem strahu pričakovati grozne ure. Šteti mi bo trepetajo tedne, dneve, ure, katere me še ločijo od konca. V bodoče . . . moj Bog ... v bodoče ... ozrl sem se okrog sebe, in življenje se mi je zdelo tako lepo . . . dolge sence krasnega popoldne, ljubke ženske, veseli sprehajalci, vse, vse je bilo tako čarobno, neizprosno lepo. Vsi so uživali velikansko srečo negotovosti. Le jaz sem vedel, le jaz sem poznal resnico. Najnižji berač, najubožnejši rokodelec je smel oprijeti se nade, zaupati v bodočnost, v nejasnost! Taki čuti, gospod sodnik, me niso ostavili niti za trenotek. Sledili so mi v moje spanje, našel sem jih, ko sem se zbudil ... O kolika groza, biti sam s seboj, kolika groza videti, kako se v človeku zrcali njegovo bitje, imeti nekoga v sebi, kateri vidi sam sebe umirati, nekoga, ki mu je tuj, a je v resnici vendar on sam!" Obtoženec je prenehal ter lovil sapo; oči so mu strmele obupno v zrak, — debele znojne kaplje so mu polzele po sencih, lasje so se sprijemali v mokre šope, — s tihim, toda ostrim glasom je nadaljeval: „V začetku, tekom jednega meseca približno, nisem vezal svoje obupnosti z mislijo na doktorja Hallerja. Pač sem mislil nanj, toda le mimogrede, kakor na kaj oddaljenega; a to se je izpremenilo, ko sta se mojemu obupu pridružili sovraštvo in jeza, ko se je zvezal moj smrtni strah z mislimi na osveto. Polastilo se me je nepremagljivo hrepenenje, da bi se na vsem in vsacem maščeval. Naj prve sem mrzil svoje sorodnike, dediče, katerih hinavska skrbnost ter ljubeznivo prizadevanje je le slabo zakrivalo njih sebične nade in ode ruški lov na mojo dedščino. Potem sem sovražil sosede, vse, ki so hodili mimo; njih veselo zaupanje v življenje se mi je zdelo pravo norčevanje iz mojega gorja, V istem času sem se začel v mislih pred 10. leti skoraj nepoznano, zdaj veliko mesto Johannesburg, v katerem je morda 100.000 prebivalcev. Tak brzi razvitek je naravno privabil kapitala, pred vsem angleškega; L 1895 je bilo v Transvaalu že 170 družb za kopanje zlata s 522 miljonov kapitala, leta 1886 je naraslo število kompanij skoraj na 200 s 693 miljonov gld. Razširjanju uradnikov je sledilo prihajanje in v seljenje iz vseh krajev, posebno seveda iz bližnjih angleških kolonij in iz Angleške same. Že 1.1896 so se računali delavci v rudokopih na 9375 belih in 64.000 barvastih. Neznatna sela se povzdigajo pri rudnikih v dostojna mesta. Kupci, branjevci, obrtniki, delavci, pustolovci, propadla bitja dohajajo; povsod živahno kretanje in promet. Tudi na gospodarstvo Burov, ki so svoje zemljedelstvo tirali dalje po stari navadi, ni ostal dotok tujcev brez vpliva. Živila od Burov producirana se dobro spečavajo po mestih, dovoz in izvoz narašča; leta 1896. je znašala vrednost dovoznega blaga 154 miljonov, leta 1884 je znašala samo 66 milijonov goldinarjev. _ (Datfe prih.) V LJubljani, 28. novembra K položaju. Nemcem že ni prav, da je začela vlada pogajati se s Čehi. Levičarski listi povdarjajo, da sme vlada le po dogovoru z Nemci izdelati in predložiti zbornici jezikovni zakon ter se odločno protivijo za htevi Čehov, da se jim da zadoščenje, katero morajo dobiti radi Kindinger-Jansavih justičnih odredeb. Ti Nemci izjavljajo tudi, da za nagodbene predloge ne bodo glasovali, a zahtevajo, naj glasujejo zanje desničarji. CIarvjeva vlada je tako prava žoga, katero mečeta desnica in levica druga drugi v naročje, nihče je ne mara. In vendar se naglasa vedno in vedno, da treba Clarvja držati, veljaj karkoli. „Wr. Allgem. Ztg.tt poroča, da se deluje med desničarji in levičarji resno na to, da se vrše" vendar le spravne konference, ter da je želja po miru na obeh straneh prav vroča. Clary je sprejel včeraj Fuchsa in Kathreina, sam pa je bil prej pri Golucho\vskem in v av-dienci pri cesarju. Češki klub ni sklenil glede položaja in vladnih predlog še ničesar, nego je počakal sklepa parlamentarne komisije desnice, ki je imela včeraj popoldne sejo. Ta sklep tudi še ni znan. Razpor med nemško narodno stranko in posl. VVolfom še ni poravnan. Pooblaščenci, dr. Derschatta, dr. Beuerle, dr. Schiicker in dr. Krommer so se trudili dober teden, da bi pridobili Wolfa za izjavo, da svoje napade na nemško narodno stranko prekliče. Wolf te izjave noče dati, nego vztraja pri tem, da so poslanci nemške narodne stranke osebno sicer poštenjaki, a da so sleparji ljudstva in njega sovražniki, ker mu niso pomagali preprečiti delegacijskih volitev. Značilno je, da se puli cela stranka za spravo z Wol-fom! Seveda vpliv Wolfov na Nemce je večji kakor vseh ostalih poslancev. Rusija in Srbija. Ruski zastopnik v Srbiji, Mansurov se je vrnil iz Peterburga zopet v Beligrad, Pobledel je nekoliko, se umaknil nazaj, a ker je bil zdražljiva narava, je jeza takoj prevladala njegov prvi strah — zakričal je nevoljen: „Ostavite takoj sobo — sicer vas bo moj sluga —" Dotaknil se je gumba nad svojo pisalno mizo, — v sosednji sobi je zadonel električen zvonček. Tedaj mi je bilo jasno, da imam še jedva jedno minuto časa. Bliskoma sem se spomnil vseh vzrokov, kateri so zahtevali njegovo smrt, vsi dokazi so se v meni prepričevalno združili, — kakor vidi baje umirajoči v nekaj tre-notkih pred seboj dogodke vsega svojega življenja — in dasi se je mudilo, dasi sem se vedel kakor se vede sila razburjen in mrzličen človek, bi vendar lagal, ako bi dejal, da nisem natanko vedel, kaj na-moravam. Dvignil sem roko, pomeril na Hallerja, in ko se je zadet od treh krogelj zgrudil na tla, se mi je zdelo, da sem prav storil; občutil nisem niti kesa, niti strahu. V zmešnjavi, katera je temu sledila, ni nihče mislil na to, da bi me zadržal — lehko bi bil ubežal — vsaj poskusil bi bil lehko to. Toda saj veste, da sem se iz lastnega nagiba javil sodišču .. .* a naznanil, da je dosedanji ruski poslanik Žadovskv poklican s svojega dosedanjega mesta drugam. Znano je, da je kazal Žadovskv jako odločno in brezobzirno svoje nasprotatvo Milanovi politiki ter svoje odkrito sovraštvo do Milana. Končno pa je zapustil Beligrad in kmalu za njim je odšel tudi njegov namestnik Mansurov. Zveze med Srbijo in Rusijo so bile tako docela pretrgane. Ruski časopisi pa tudi drugi so razlagali to postopanje peterburške vlade kot izraz velike ogorčenosti ruskih odločilnih krogov radi drakonske obsodbe radi-kalcev. Kaj je nagnilo sedaj rusko vlado, da je obnovila svoje zveze s Srbijo, ni še jasno. Govori se pa, da se je kralj Aleksan der sam trudil, da se diplomatske zveze z Rusijo obnove" ter da je obljubil, da v kratkem pomilosti čim največ obsojenih ra-dikalcev. Gotovo je, da Rusija ni odnehala, da se ruska politika ni blamirala — kar trdi „\Viener Allgemeine Zeitung" — dasi so uspehi in vzroki teh ruskih vspehov danes še tajni. Ruska diplomacija ne dela hrupa nikdar, a vedno doseže kar namerava. Vojna v Južni Afriki. Najnovejše vesti z bojišča se glase za Bure precej neugodno. V Natalu se je umaknil general Joubert izpred Pietermaritz-burga zopet pred Ladvsmith in Colenso. Čete generala Bartona in generala Hildvarda so se združile pri Freru, vrhovni general Buller pa je dospel v Pietermaritzburg ter se je nastanil pri guvernerju. Buri so se torej pomaknili zopet daleč nazaj od Est-courta, kar kaže, da se ne upajo izpostaviti napadom treh angleških generalov. Tudi pred Kiniberlevem se ne godi Burom dobro. Po bitki pri Belmontu je general Methuen marširal dalje ter zgrabil pri Graspanu Bure znova. Izid je bil za Bure neugoden. Angleži so jih vrgli nazaj in jim ubili 81 mož. Razen tega so jim požgali 64 vozov, 750 granat, 50.000 patron ter nekaj smodnika. A tudi Angleži so imeli velike izgube. Da ■»se morejo boriti Buri dva dni zapored z angleško premočjo, in da imajo pogum, dasi so bili prejšnji dan premagani, že naslednjega dne postaviti se Angležem znova po robu, to dokazuje, da njihove izgube pri Belmontu niso bile posebno hude. Na severu kapske kolonije pa so zasedli Buri Stormberg, važno mesto na progi proti Bloemfonteinu. Razen tega so porušili železniški most med krajema Rosmead-Junc-tion in Meddelbur^ ter s tem preprečili prevoz angleških čet iz Port Elizabeth k južni meji Oranje države. Med Afrikanderji pa se nekaj giblje. 22. t. m. so oropali Afrikanderji skladišče za orožje, vzeli 300 pušk in 4000 pasov s patronami ter se pridružili Burom. Končno je še došla vest, da je transvaalski predsednik Kriiger obolel. Zdravstvo v Ljubljani leta 1898. (Dalje.) Nastopni iskaz predočuje nam stanje teh zdravstvenih razmer v zadnjih letih S'3 . d O 10 > r^'J? S o »o as m Pripetilo se je Od vseh v poročilnih letih zamrlih pripade na infekcijozne bolezni Leta fekcijoznih boleznij smrtnih slučajev a 1895 892 122 11-6«/. 1896 612 83 9 8»/0 1897 407 79 71% 1898 205 39 3 9% ^ a 36 o/0o 2 5 o/00 22 o/00 I08o/00 ter opravičuje trditev, da je to progresivno pojemanje infekcioznih bolezni najlepša in najsijajnejša pridobitev naše občine, in ta pridobitev poveliča z velikimi stroški združene investicije mestne občine v zadnjem desetletji ter dokazuje s temi velikanskimi zdravstvenimi uspehi narodnogospodarski pomen. Sporedno z umrljivostjo za infekci-oznimi bolezni pa pojema tudi splošna umrljivost. Leta 1897. umrlo je vštevši tudi one v tukaj šne bolniške zavode prenesene tujce od 1000 prebivalcev 310, leta 1897. , 17-2, „ 1898. in sledeče številke označujejo umrljivost domačinov pro 1000 prebivalcev v zadnjih letih, in sicer je leta 1895. zamrlo 24 9°/00 , 1896. , 33O%0 „ 1897. , 220%0 , 1898. . 19-6»/,, Te Številke govore tako jasno, da ne potrebujejo nikakoršnega komentarja. Kajti dokazujejo nam, da so se dosedanja asa na -cijska prizadevanja gibala v pravem tiru, in da ista donašajo najlepši sad. Natančnejši pregled teh Številk, katere mejijo že skoraj na najmanjšo, do sedaj sploh doseženo umrljivost, uči nas nadalje, kje da bi bilo še mogoče isto zmanjšati, in kje da bi bilo tako prizadevanje najbolj želeti. Pred vsem bi bilo tukaj navesti mortalitete v otroških letih. Od 100 živo-rojenih umrlo jih je namreč v poročilnem letu 165 in od 100 zamrlih pripade 26 3 (!) na otroke v I. letu starosti. In od teh zamrlih pripade jih zopet največ na nezakonske otroke, dočim na drugi strani v poletnem času nemila smrt največ žrtev zahteva. In to je v prvi vrsti vzrok tej visoki umrljivosti in brezdvomno se sme trditi, da je ista še večja nego tukaj izkazana. Kajti večji del nezakonskih otrok oddajo se tudi pri nas v dojo na kmete (amljenje), kjer postanejo večinoma v kratkem času — angeljčki (Engelmacherinnen). Na ta način odtegne se njih umrljivost našim statističnim izkazom ter povekša one za našo okolico. Značilna v tem oziru je tudi okolnost, da v poročilnem letu niti jeden nezakonski otrok v tej starosti ni umrl pri svojih stariših, oziroma pri svoji materi, ampak pri svojih rediteljih ali pa v tukajšnjih bolnišnicah. To svedoči nam zadostno prežalostno usodo teh ubogih rev! Boj za obstanek provzroča žalibog, da tudi že zakonski oddajajo — in sicer od leta do leta bolj — svoje otroke v tujo oskrbo in vzgojo v ta namen, da si zamoreta mati kakor tudi oče brez ovire v tovarnah služiti kruh. Prepotrebne bi bile tedaj zelo stroge postave v varstvo nezakonskih otrok, in bi se le na ta način prišlo vsaj deloma tem kričečim nedostatkom v okom. Kar se tiče starosti, pripomniti je le še, da je doseglo 1670 0 v poročilnem letu zamrlih starost 70 let. Med smrtnimi boleznimi zavzema žal zopet tuberkuloza prvo mesto! Od 10.000 prebivalcev zamrlo je v poročilnem letu 43 8 za to boleznijo. Vendar pa pojema tudi ta bolezen vedno bolj, če tudi počasi. Zdatno pa so se pomnožili smrtni slučaji vsled vnanje sile, in sicer od 12, leta 1896. na 14, „ 1897. , 26, „ 1898. Od teh odpade 15 na slučajne smrtne nezgode (večinoma taki, ki so bili iz tujih občin prineseni v deželno bolnico) in 10 na samomore. To število je vsled nenavadne visokosti tembolj obžalovati, ker se isto dosedaj sploh še ni doseglo v Ljubljani, in ker pripada polovica teh samomorov na moštvo naše garnizije. Naj bi se vendarle tudi te nezdrave razmere že jedenkrat ur.oštevale, in naj se jim odpomore po merodajnih faktorjih. Manj nas pa zanimajo drugi, tukaj ne navedeni smrtni vzroki, kajti gibljejo se leto za letom v istih mejah in ostanejo našim prizadevam nedostopni. Pripomniti je le še, da so se v izkazu II. pod rubriko 17 »druge infekciozne bolezni" navedeni smrtni slučaji nasproti pretečenem letu povišali za 5 in se tičejo ušena (Ervsipelas) in pa prirojenih luetičnih bolezni. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 28 novembra. — Osebna vest. Gosp. Otona Doktorica z Bleda je imenoval dež. odbor praktičnim mlekarskim inštruktorjem za Kranjsko. — Slovanska krščansko - narodna zveza in Čehi. Dalmatinski pravaši Bian-kini, Peric in Trumbid so dali Mlado-čehom svoje glasove na razpolaganje za slučaj, da začno obstrukcijo. L a g i n j a je v nedeljo v Trstu izjavil, da je češko vprašanje najvažnejše, da položaj za Slovane še ni bil nikdar tako kritičen, kakor sedaj, in se izrekel za to, da mora „Slov. krščansko narodna zveza" ostati solidarna s Čehi, če ti začno obstrukcijo. Slovenski klerikalni poslanci pa so včeraj v „Slovencu" obelodanili to-le : Mladočeški listi pišejo, da so slovenski in hrvatski poslanci pustili Mla-dočehe na cedilu. Temu nasproti konsta-tnjemo, da je slovanski krščansko narodni zvezi bil in je še vedno namen, podpirati Čehe, posredovati mej desnico in mej Čehi, da s preostrim nastopom ne razbijejo desnice ter delovati na to, da desnica ostane trdna. Za obstrukcijo zveza ni, marveč ostane v opoziciji, kakor je to posl. Povše povdarjal na najvišjem mestu. Ako pa vlada pokaže desnici svojo naklonjenost, kakor ji je dosedaj kazala svojo nenaklonjenost, tedaj temu primerno tudi zveza uravna svoje postopanje. Tem načinom upa zveza, da največ koristi sebi, državi in Čehom. — Z ljudmi, ki taje, da je svet okrogel, ni govoriti. Zato tudi o tem .pojasnilu" klerikalnih poslancev ni diskusija mogoča. Konstatujemo samo, da „Zveza" ni jedina glede nadalnjega svojega posto panja, in da imajo Čehi prav, ko očitajo Slovencem, da so jih na cedilu pustili. — Zdaj so pricapljali! Poslanec vitez Berks je v včerajšnji seji poslanske zbornice interpeliral vlado radi nezasli-šanih napadov na slovenske sodne urad nike, kateri napadi so s privoljenjem državnih pravdništev zagledali beli dan. Ali bi se to ne bilo moglo zgoditi že malo prej ? — Ljudski shod političnega društva ..Edinost" v Trstu se je vršil v nedeljo in je bil mnogoštevilno obiskan. Udeležili so se ga vsi slovenski in hrvatski poslanci istrski in tržaški. Poslanec dr. Laginja je govoril o političnem položaju rekši, da se razjasni položaj tekom prihol-njih dnij, a če bi češki poslanci začeli obstrukcijo, bo „Slovanska krščansko-narodnn zveza" z njimi solidarno postopala. Posl Spinčič je razpravljal o položaju na Primorskem. Kritikoval je postopanje istrskega deželnega glavarja, ki zavrača slovenske in hrvatske vloge ter ne pusti, da bi se slovenski in hrvatski govori v istr skem deželnem zboru sprejemali v steno-grafični zapisnik. Protestiral je proti ustanovitvi italijanske gimnazije v Pazinu in dotičnim stroškom, sklicuje" se na to, da Lahi že imajo laške gimnazije v Trstu in v Kopru. — Shod je sprejel več resolucij, s katerimi je protestoval proti ustanovitvi laške gimnazije v Pazinu, zahteval slovenskih ljudskih šol v Trstu in poživljal vlado, naj bo Slovanom na Primorskem pravična. — Slovensko gledališče. Zaradi ne pričakovanih ovir se ne izvrši za danes napovedana predstava ljudske igre „Od stopinje do stopinje". Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 30. t. m. Poje se prvikrat v sezoni velika opera v 4 dejanjih Gounodov „Faust". Uloge v tej operi so sledeče razdeljene: veliko ulogu Margarete poje gospč. C a r n e r i , Mefista g. P e s t k o w s k i, Fausta g. D e s a r i, Valentina g. N o 11 i Siebela gospa P o -1 a k o v a , Marto gdč. Bitenčeva in Branderja g. P o 1 a š e k. Za nekdanjim basistom slovenske opere gospodom Vaši-čekom poje se na slovenskem odru prvikrat ta opera s tako izvrstno zastavljenim basom v ulogi Mefista, kakor je gospod Pestko\vski, kateri je dosedaj z največjim uspehom to ulogo pel že v treh jezikih: v ruskem, poljskem in laškem v Varšavi, Moskvi, Kievu in Lvovu; pri nas poje to ulogo že v četrtem jeziku, v slovenskem. — Levčev pravopis. Prejeli smo naslednje pismo: Slavno uredništvo! Opozorjen, prečital sem še le danes „ Tedenske drobtinice", vvrščene v 265. št. „Slov. Nar." od 1899. 1., v katerih mi očita neki Ivan Samec, da sem se osmelil trditi, da gosp. prof. Leveč ne zna svojega materinega jezika. Nehčo se šopiriti tujim perjem, in kar ni mojega ne mogo smatrati svojim. Blagovolite tore povedati imenovanemu g. Ivanu Samcu, da ne stojim v nobeni zvezi z g. Milevoj-Ivanovim spisom: „o Levčevem pravopisu", in da ni tore od g. J. Samca ni lepo, da mi pripisuje stvarij, o katerih še sanjal nisem. Odličnim poštovanjem v Trstu, 27. novembra 1899. leta M. A. Lamurskij. — Klerikalna točnost. Iz Zagradca na Dolenjskem nam pišejo: V bližnji Drašči vasi je bil pred petimi tedni velik požar, ki je upepelil več hiš. Vse zavarovalnice so svojim zavarovancem že izplačale zavarovane svote, tudi „židovska" „Slavija". Samo jeden posestnik še ni prejel zavarovanega, zneska 1050 gold., dasi je dotično zavarovalnino pošteno plačeval. Omenjeni pa je bil zavarovan pri pristno katoliški „Unio Catholica", ki je pod posebnim varstvom dunajskega nadškofa. Klerikalni gospodje se pač drže" načela, da je jemati bolje, nego dajati! — Prešiči v Poljanski dolini se dobivajo letos skoro zastonj. V prejšnih letih so žirovski in poljanski kmetje vso mast prodali v Idrijo, toda to je zdaj ponehalo. Konsnmna društva kupujejo namreč vso mast na Ogrskem, in sicer pri Židih. Povsem naravna gotovo ni, pa kaj vprašajo svedrci za to. Iz tega se vidi, kako prazno je zatrjevanje, da konsumna društva koristijo kmetu. Koliko mu koristijo, to čutijo zdaj poljanski in žirovski kmetje! — Iz Braslovč ob Savinji se nam piše: Nekateri „svederci" snujejo tukaj konsumno društvo in prepusti trgovec Fr. Plaskan taistemu svoje prostore. Koliko je tako društvo koristno za naš propadujoči kmetski stan, kažejo jako dvomljivi uspehi sosednega konsumnega društva na Rečici, katero sesajo kot lačne pijavke uslužbenci te edino kršanske kramari je in neki zadružni krčmarji v rečiškem trgu. Priprosto zapeljano ljudstvo tolaži se edino na nedoločen čas, ko se bomo z dobički delili. Ta bodoči dobiček ima pa že svoje častilce, ki prežijo na njega in ga bodo sami lahko shranili. — Odbor „Narodne čitalnice" javi, da mora plesna vaja, določena na sredo, dne 29. t. m. iz raznih vzrokov odpasti Plesne vaje nadaljevale se bodo po novem letu, in upati je, da bodo te živahne zabave prav dobro obiskane. Velika čital-niška veselica, ki je bila s prva določena na dan 25 novembra, vršila se bo 9. ali 16. decembra, kar je odvisno od vojaške godbe, ki ima sodelovati pri velikem kon certu v Gradcu in pričakuje še odloka kor-nega poveljništva. Dan veselice in natančni jako mnogobrojni vzpored, ki bo vztrezal željam in ukusu vseh članov, priobči S3 v prihodnjih dneh. — Zimski zabavni večeri pevskega društva „Ljubljane". Pevsko društvo „Ljubljana" priredi tekom letošnje zimske sezone naslednje vesel'ce: 1. V drugi polovici meseca decembra zabavni večer; 2. Na sveti večer; 3. Na Silvestrov večer; 4. V drugi polovici meseca januvarja zaključni plesni venček; 5. Dne 4. februvarja 1900.: Maskarada. — Codbeni klub kolesarskega društva „Ilirija". Dodatno k včerajšnji vesti o sobotnem nastopu tega kluba se nam javlja, da se razun nastopivših vežba tudi še več mlajših moči za godbo, in da bo klub v kratkem že nastopil v pomnoženem številu. — „Slovensko planinsko društvo". Na Dunaju se je konec meseca oktobra t. 1. zasnovala akademična podružnica „Slov. planinskega društva". — Iz Radomlja se nam poroča, da se je v občnem zboru, ki se je vršil minulo nedeljo, dne 26. novembra t. 1, ustanovilo bralno društvo ter so bili v odbor izvoljeni sledeči gg.: Nastran Ivan, predsednik ; Kralj Ivan, predsednika, namestnik; Paternost Hinko, tajnik: Jerman Ivan, blagajnik; Kos Mihael, Šare Ivan in Cerar Martin, odborniki. Da bi mlado društvo se lepo razcvi-talo in vrlo napredovalo, v to pomozi Bog in sreča junaška! — Novomeško porotno sodišče je te dni sodilo izredno drznega in premete nega tatu. Matija Rogina, rodom iz Zagreba, pristojen v Vinico, je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Lani poleti je iz preiskovalnega zapora pobegnil in sicer na ta način, da je utekel, ko ga je paznik peljal k zaslišanju, preplaval Krko in se skril v bližnjem gozdu. Od tedaj se je Rogina klatil po Dolenjskem in kradel, kar mu je prišlo pod roke. Bil je tako drzen, da je časih v jedni noči obiskal vse hiše dotične vasi. Pri obravnavi se mu je dokazalo 29 tatvin, a Rogina ni izgubil humorja niti takrat, ko se mu je naznanila sodba. Porotniki so vsa vprašanja potrdili, in je sodišče obsodilo Rogino na šest let težke ječe. — Z Dunaja se nam piše: 23. t. m. so imeli slušatelji višje zemljedelske šole na Dunaju občno dijaško zborovanje, pri katerem so sklenili, da bodo vztrajno in ne-omahljivo zahtevali: 1 Viada naj potrdi pravico do inženerskega naslova onim rednim slušateljem višje zemljedelske šole, kateri so prestali z uspehom podpisane državne ali diplomske izpite, in katere je spoznala vredne izpraševalna komisija. 2. Vsi, kateri so že naredili z uspehom imenovane skušnje na tej šoli, naj dobe pravico do inženerskega naslova. 3. Z inženirskim naslovom si pridobe ob jednem tudi tiste politične pravice, katere imajo doktorji — Profesorski kolegij je zagotavljal, da se popolnoma zlaga s temi težnjami, in da jih bode v merodajnih krogih zastopal. Burno pozdravljen, poročal je na to gospod rektor, profesor dr. S. Zeisel o svojem dosedanjem delovanju v tej zadevi in izražal slušateljem svojo polno simpatijo za njih zahteve ter obljubil, da bode profesorski kolegij energično na to deloval, da se doseže ta namen. Končno se je s prejela soglasno sledeča resolucija: Ker se je pred kratkim iz neutemeljenih razlogov izpustilo v vladnem zakonskem predlogu, da dobe ne samo višje tehniške šole in rudarske akademije, ampak tudi višja zemljedelska šola na Dunaju pravico, podeliti inženirski naslov, javljajo 23. t. m. zbrani slušatelji, da se čutijo zaradi tega preziranja razžaljene in oškodovane. Zato prosijo profesorski kolegij višje zemljedelske šole, naj v najkrajšem času odločno zahteva, da vlada potrdi popolno jednako-pravnost absolventov višje zemljedelske Šole z drugimi višjimi šolami in jim podeli ob jednem pravico inženirskega naslova z istimi političnimi pravicami, katere ima doktorska čast, — Nova pošta. Dne 1. decembra 1.1. odpre se v Dobrničeh na Dolenjskem, okraj Rudolfovo, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno hra-nilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vsakdanji vozni pošti Trebno-Žužemperk. — Radi ruvanja planik je bil kaznovan, menda na Kranjskem prvi, Janez Rekar po domače „Roža in Jaga" iz Mojstrane. Okrajno glavarstvo radovljiško ga je obsodilo na šest ur zapora. — Nepojasnjeno hudodelstvo. „Hrvatska Sloga" poroča: Vsled jako sumljivih okolnosti sta bila v Bakarcu aretovana dva cigana in neka ciganka. Jednemu aretiranih oiganov se je posrečilo, da je pobegnil, in sumi se, da je odnesel raznih stvari, dobljenih pri mnogih izvršenih zločinih. Drugi cigan in ciganka sta bila odpeljana v Ba-karac in sta prišla v občinski zapor. Ciganka je v zaporu zahtevala, naj jo puste na stranišče. To se je zgodilo. Po njenem odhodu so preiskali stranišče in našli tam: zlat prstan, majhno zlato uro, novo krilo, nekaj robcev, a kar je najgroznejše, v neki torbi dve otročji glavi; jedna je od kake tri mesece starega otroka, druga pa od kacih 40 dni starega otroka. Cigan in ciganka se nahajata seveda še v zaporu, ubeglega cigana, ki je v begu preganjalcem grozil z revolverjem, pa skrbno iščejo tako orožniki kakor občinski organi. * Avdijenca po telefonu. Te dni je poklical predsednik šopronjske obrtne zbornice Josip Ullein trgovskega ministra He-gediisa k telefonu in ga vprašal, kdaj more sprejeti deputacijo šopronjskih industrijalcev. Minister pa je odgovoril, da ni potreba hoditi iz Šopronja v Budimpešto, češ, saj se opravi avdijenca lahko po telefonu. In res Ullein je prečital ministru spomenico šopronjskih industrijalcev, Hegediis pa je odgovoril nato: „Vaša prošnja je osnovana; izpolnim jo, če le možno, v kratkem." Tako so si prihranili industrijalci dolgo pot in druge sitnosti. * Grof Lev Tolstoj ml., sin slavnega romanopisca, je objavil članek, ki vzbuja v Rusiji največje zanimanje in priznanje. Članek namreč govori o klasičnih študijah in o nujno potrebni reformi srednjih šol. Mladina se uči na gimnazijah najrazličnejšo tvarino, ki pa je do malega brez praktične vrednosti za življenje. Gimnazijec zapusti gimnazijo brez slutenj, kaj je življenje. Ne zna nobenega tujega jezika, navadno še lastnega ne popolnoma, ne pozna najno-vej še zgodovine, ne pozna značaja in navad svojega naroda ter nima za praktično vedo nobenega smisla. Grščina in latinščina sta mu le balast, katerega vrže že na pragu gimnazije proč. Tolstoj zahteva reform učnih črtežev gimnazij v tem smislu, da se uče na gimnaziju poslej moderni jeziki in moderne vede, ki so potrebne za življenje. Ruske gimnazije so pač take kakor avstrijske! * V postelji je zgorela na Dunaju grofica Vilma Dunin Borkowska. Stara je bila 36 let in vdova .Imela je navado čitati v postelji. Dekla jo je našla zjutraj na tleh sežgano. Tudi postelja je zgorela popolnoma. * Zakaj streljajo Buri največ na častnike? Polkovnik Robertson je govoril leta 1881 z generalom Joubertom ter ga vprašal, zakaj imajo Bori v vojni to navado, da streljajo največ na angleške častnike. Joubert je odgovoril: „ Vi častniki ste vai bogati in docela neodvisni od svojega poklica. Vojevati se Vam ni treba, če se nočete prostovoljno. Vaši vojaki pa so reveži, ki se morajo vojevati, da si zaslužijo kruh. Z njimi nismo v sovraštvu, zato pa jih, če le možno, ne usmrtimo, nego le ranimo". Tudi v sedanji vojni streljajo Buri najrajši na častnike, zato pa je padlo častnikov že izredno visoko število. * Orob v morju. Italijanska ladija „Regina Margherita" je prispela te dni iz Brazilije v Genovo. Na poti je umrl na la-diji genovski trgovec z vinom Antonio Tombe. Ker je prišel že na ladijo smrtno bolan, je vzel trgovec seboj troje rakev, da bi ga prepeljali v njih v domovino. Vzlic želji pokojnikovi pa je dal kapitan ladije truplo trgovčevo vreči v morje, dasi so mu Tombejevi sorodniki ponujali 100.000 lir, ako prepelje mrtveca v Genovo. Kapitan se ni dal pregovoriti, ker ni hotel delati proti predpisom. - Tombe je bil 30kraten milijonar. Književnost — „Planinski Vestnik" ima v 11. številki tole vsebino: Nekaj v jamah. (Spisal I. M) — Izlet na Učko. (Spisal Fr. Kadilnik.) — Gorenja Jezerska Kočna. (Po članku prof. Frischaufa.) — Na Snežnik. (Spisal Strni ski.) — Društvene vesti. — Razne vesti. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 28. novembra. V parlamentu je danes vse tiho. Zbornica nadaljuje prvo branje nagodbenih predlog. Poslanec M a š t a 1 k a govori že tri ure. Za njim pride na vrsto posl. Kaiser. Potem se začne razprava o nujnem predlogu posl. Kubika glede poljske privatne gimnazije v Tešinu. J and a je danes nujno predlagal, naj^ se odstranijo iz drugih dežel na Češko in na Moravsko poslani orožniki. Dunaj 28. novembra. Poslanec Gustav Adamek je naznanil češkemu klubu, da je odložil svoj državno zborski in svoj deželnozborski mandat. Dunaj 28. novembra. Zakulisna pogajanja mej Cehi in mej vlado so sistirana, a pretrgana še niso. Češki klub je imel danes na ta pogajanja nanašajočo se zaupno sejo, kateri je sledila zaupna seja parlamentarne komisije tega kluba. Opoldne se je sešla parlamentarna komisija desnice na sejo, ki je bila neki jako zanimiva. Posebno je ugajal Cehom govor Dipaulijev Ob 2. uri pop. se je seja za jedno uro pretrgala. Dunaj 28. novembra. Milijonar Schaup, ki je dolgo let zastopal trgovsko zbornico v Lincu v državnem zboru, je danes umrl. Praga 28. novembra. „Politik" javlja, da bo šef bivšega koalicijskega ministrstva, sedanji predsednik gospodske zbornice knez Windischgraetz sprožil in vpeljal pogajanja mej Čehi in mej Nemci. London 28. novembra. Angleška vojska je prodrla proti Ladvsmithu. Dospela je že precej daleč. Dosegla je zvezo mej Pietermaritzburgom in Est-courtom. Buri so se bitki umaknili in obšli Estcourt, da preprečijo prihod novih angleških krdel. London 28. novembra. Angleži so zopet popravili razdrti železniški tir pri Hevlandu. London 28. novembra Angleška vojska je dobila povelje, avanzirati proti severu. General Hilvard je krenil proti Frereju, general Barton proti Estcourtu. Pri Beaconhillu je Hilvard pobil Bure. London 28. novembra. Pogreša se ulanski polk št. 9. V bitki pri Grag-Pan je imel nalogo, preprečiti, da bi se Buri umaknili z bojišča. Od tedaj ni več sledu o njem. Sodi se, da je bil ves polk vjet, kakor se je v bitki pri Dundee zgodilo mizarskemu polku št. 8. Narodno gospodarstvo. Sueški prekop. (Konec.) Velikanske so bile težkoče prigradbi. Ves materijal in vse orodje se je moralo dovesti iz Evrope. 20.000 delavcev je bilo pri zgradbi, in za vse te se je morala do-našati pitna voda iz Nila s 1600 veblodi dan na dan! Samo to donašanje pitne vode je stalo na dan 8000 frankov. Zato so pričeli najprvo z zgradbo kanala za pitno vodo od Nila do ožine, 15.000 delavcev je delalo dve leti, da so ga dogradili. Velikansko delo se je posvetilo s sijajno slavnostjo. Naš cesar, francoska kraljica, mnogo drugih vladarskih članov in nešteto veljakov in dostojanstvenikov ter do 30.000 gostov iz vseh delov sveta seje zbralo k temu vele važnemu trenotku. Na severnem iztoku kanala je nastalo novo mesto Port Said, na južnem iztoku leži Suec, poprej revno gnezdo, šteje zdaj nad 20.000 prebivalcev. Vsa dolžina prekopa znaša 162 km; njegova povprečna globočina 7l/2 m; širjava je med 58 in 100 m; menjajoča se zlasti po terenu. Prekop je stal 437 V a miljona frankov. Prva leta je bil promet po kanalu dokaj manjši, nego je bilo pričakovati, a je potem naraščal z izvanredno hitrostjo. Leta 1870. ga je preplulo 485 ladij; 1875 že 1494, 1880 pa 3307, 1885 pa 3624. Kolikega pomena je ta prekop za svetovni promet, razvidimo najbolje iz pri-krajšave pota, katera je podana nasproti vožnji krog afriškega „kapa dobre nade". Iz Angleškega v Bombav prihrani si parnik zdaj 24 dnij vožnje; iz Trsta v Bombav 37 dnij. Ako bode tudi nova sibirska in pro-jektovana azijska železnica odtegnila nekaj prometa mornarici, vender je in ostane še vedno promet mej Evropo in Azijo omejen največ na brodovje. In temu prometu je sueški prekop opomogel do velike olajšave v vsakem oziru Pred vsem pride prihranitev časa v poštev zlasti za osebni promet in za mnoge tovore, ki se prevažajo s par-niki, tako zlasti za kavo, čaj, bombaž, svilo itd. Drugi tovori se prevažajo še vedno z jadrenicami in parniki krog Afrike, ker bi bila vožnja s parniki in skozi prekop predraga. X. Poziv. Za prihodnji predpust nameravam izdati malo zbirko predpustnih pesmi, ki so vsakemu, še tako maloštevilnemu in ne posebno izvežbanemu pevskemu zboru lahko izpeljive. Ako bi se zadostno število naročnikov o glasilo, bi prosil to meni po dopisnici vsaj najkasneje do 6. decembra t. I. sporočiti, da se s tiskom stvar ne zavleče. Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. Darila. ,,Dijaški kuhinji v Kranju" so od dne 15. avgusta do 15. novembra 1.1. izročili, oziroma do-poslali p. n. gospodje, dame in uradi nadalje naslednje darove: nadučitelj Janko Kuhar v Trbojah 1 gld., župnik, Kari Miklavčič v Trbojah 1 gld., posestnica Frančiška Veršič Trbojah 5 gld., neka gospa iz Kranja „za srečni izid volitev" 1 gld., ista gospa za neko gospo-dičino iz istega namena 50 kr., hotelir in posestnik Mat. Lončar v Tržiču 10 gld., okr. zdravnik dr. Anton Arko v Škofjiloki 5 gld., župni upravitelj Jakob Strupi na Goričici 5 gld., župnik Jernej Ramoveš v Poljanah 20 gld., učitelj Bogomir Krenner v Škofji Loki 5 gld., neimenovan Novo-meščan z Gorenjskega 1 gld., Fr. Svetič, vzgojitelj na Češkem 3 gld., neimenovan gospod iz Kranja 1 gld., gospa Emilija Žolgar iz Celja 10 gld., Fr. Berlec, c. kr. orožniški stražmešter v Rudolfovem 1 gld., dva piketista po izvrstni večerji na Martinov dan za kuhinjo priigrala 1 gld. 65 kr., Marija in Jeanetta Zhischman iz Kranja 6 gld. dr. Kari Šavnik „namesto fantovskega večera" 20 gld., županstvo Radomlje 5 gld., profesorski kolegij za mesec november 6 gld. 50 kr., notar Ant. Šlam-berger, nadaljni letni dar 10 gld., namesto venca na krsto prof. dr. Janko Pajka 20 gld. (imena da-rovateljev že objavljena), neka dama iz Kranja v družbi gg. učiteljev namesto 4 litrov vina 1 gld., 60 kr., profesor Simon Rutar iz Ljubijnne 2 gld. in družba na GaStaju, po vinarijh nabrani denar 50 »/t kr. V živilih sta darovala: gospa Eliza Matajc iz Stražišča 36 kil fižola in 166 kil krompirja in posestnik Janez Sajovic iz Velesovega 53 kil krompirja. Ko odbor z iskreno hvaležnostjo in zahval-nostjo bilježi te darove, prosi zajedno slavno občinstvo prav ponižno Se nadalnje naklonjenosti napram Dijaški kuhinji v Kranji. Vsak najmanjši dar je v veliki potrebi dobro došel. Začetkom Šolskega leta je prosilo 112 dijakov za vsprejem v kuhinjo in je bilo 93 sprejetih, sedaj dobiva hrano vsak dan Se 89 učencev, za katere znaSa tedenska potrebščina 85 do 90 gld. Da bo torej mogoče, vse te marljive in podpore vredne mladeniče Se nadalje prehranjevati! nepozabina nas, dobro tljivo občinstvo Proti zoboMu in gnjilcrtri zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina, zaloga (19—48) lekarna M. Leustek, Ljubljana ReBljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. novembra: Meta Lotrič, tovarniška delavka, 22 let, Tržaška cesta St. 28, jetika. — Neža Vovk, gostija, 74 let, Streliške ulice St. 6, ostarelost. Meteorologično poročilo. Vliina nad morjem SO«-* m. Srednji mani tlmk 756 0 mm. i NOV. Čas opazovanja Stanje barometra v nun. S 2 H S Vetrovi Nebo 27. 9. zvečer 7436 00 si. szahod megla 28. s 7. zjutraj 2. popol. 744 4 7436 -16 81 si. sever si. jug del. oblač. skoro jas. Srednja včerajšnja temperatura male: 11°. -11°, nor- II ZD'ULsa.a.jslsa. "borza dne* 28 novembra 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/0. Ogerska zlata renta 4'/0. . . Ogerska kronska renta 4°/0 Avstro-ogerske bančne delnice London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 80 mark.......... 80 frankov......... C. kr. cekini 99 gld. 60 kr. 99 ■ 20 ■ 116 • 75 n 99 ■ 80 B 116 B 60 m 95 ■ 20 ■ 906 ■ — ■ 376 9 70 • 180 0 72l 1 n 69 S 05 ■ 11 n 79 9 ■ 58 n 45 a — ■ 5 69 9 Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Solonburgovo ulic« 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—IO gld. «4y Proti posnemanju zavarovano varstveno znamko. Želodčna sol deželnega lekarnarja v Stockerau-u. Več let preizkušeno tflljetetleno sredstvo za pospeševanje prebave. Odstrani takoj nepotrebno želodčno kislino. l¥eprekosljlvo za ureditev In vzdrževanje dobre prebave. b (2040—1> Dobiva se v vseh renomiranih Opno cikati j j 7R k P P°§i'.ia 86 P° poštnem povzetju lekarnah avatro-ogrske države. Uullfl OINflllJI / J M. pri naročitvi najmanj 2 škatljic. Glavna zaloga: Dež. lekarna Julija Schaumann-a v Stockerau-u. Učenca „Ljubljanski Zvon" iz dobre hiše, 14 let starega, sprejmem takoj. F. Skušek (2l27-2> trgovina z mešanim blagom v Metliki. Ces. kr. avstrijske jfe iržiim žiliznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dae 1. oktobra 1899. leta. Odhod Is ljubljene juž. kol. Proga čez Trblt. Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno-, ces Selzthal v Ausne, Solnograd; čez Kiein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Belj&k, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljeno juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Duuaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proge iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 3*2 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v ir«™«tfc- Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika. Ob 6. uri 5-> m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206) Josip J^otter c. fcr. davčni pristav /{ngre/i/ca Jfotter rojena Citter Senožeče OSE" poročena. »O? Trst, dne 27. novembra 1899. (2141) Trs* /a napravo pokopališčtte^a zidu. stavbo mrtvašnice iu napravo dovoznega pota k pokopališču v Smarji pri LJubljani razpisuje se zmanjšcvalna dražba« Te naprave so proračunjene skupaj na 4400 gld. Načrti in pogoji so v pisarni županstva v Šmarji na vpogled. Ponudbe, ki jim naj bo priložena 20% varčina, naj se pošljejo do 24. decembra t. 1. na stavbni odbor v Šmarji pri Ljubljani. Za stavbni odbor: (2124—2) Josip Ogorelc, načelnik. IZJAVA. „Slovenski List" z dne 25. t. m. prinesel je pod zaglavjem „Domaće podjetje" neosnovano vest, da sem zaprl svojo tovarno, ker se je baje premalo uvaževalo geslo „Svoji k svojim". izjavljam, da izvršujem kot člen družabne tvrdke FRAN JEVNIKAR & COMP. pečarsko obrt še vedno tako, kakor preje, akoravno mi moji lastni družabniki na prav nelojalen način delajo vse mogoče zapreke. Ker se je ta zadeva spravila v javnost, kamor ne spada, primoran bodem v svojem času tudi jaz v javnosti kaj povedati, kar gotovim domačim podjetnikom ne bode v čast. (2142) Fran Jevnikar. štev. 1 leta 1897 kupi upravnistvo „Ljubljanskoga Zvona". Priporočava (21—273; pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. i Ljubljani, v Prešernovih ulioah. Firm. 244. Ges. n. 56. Bekanntmachung. Bci dem k. k. Landes als Handelsgerichto in Laibach wurde die Eintragung der Gesell-8chal't8firma „Giuseppe Feltrinelli & Co." zum Betriebe des Holzhandels, Zvreigniederlassung in Rakek der in Triest bestehenden Hauptnie-derlassung in das Register fiir Gesellschaftsfirmen, sowie der Thatsache, das die Commanditgesell-schaft aus dem personlich haftenden Gesellschaf-ter Josef Feltrinelli, Kaufmann in Mailand und einem Commanditisten besteht, vollzogen. K. k. Landesgericht Laibach Abth. HI, am 24. November 1899. (2143) (Razglas. Pri c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisala družabna tvrdka „Giuseppe Feltrinelli & Co", trgovina z lesom, filialka v Rakeku v Trstu že obstoječe glavne trgovine v register za družabne tvrdke, in dejstvo, da obstoji komanditna družba iz osebno zavezanega družabnika Josipa Feltrinelli j a, trgovca v Milanu ter enega komanditista. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. nov. 1899. CffdKsni posestniki, fr~ C% gooci ter obrtniki izrekamo gg. občinskima soetooatcema £enče~ta in ŠProsenc~n za njiju toplo zastopanje naših koristi/ jaono zahoalo. (2140) Dober je na prodaj na južnem kolodvoru, II. nadstropje, na (2116—3) levo stran. gj