Ljubljana, sobota rj. novembra 1937
ANGLIJA SE NE BO SPUSTILA V NOBENE AVANTURE
Nove zanimive izjave angleškega ministrskega predsednika
v spodnji zbornici
PoStnlns olaCans v gotovini.
Leto XVm., št. 277«
o pi u v u iSl vo uju Di Jana tuial I jeva allca 0 - telefon 9t im, 3123, 3U4 sm. mt Inseratm ildeteK: Ljubljana Selen-ourgovs oi 8 - Tel 3392 3492. PooruZrura Manoor Grajski trg 7. A Telefon St 2455	■
Podružnica Celje Kocenova Ul. St. 2 H Telefon St 190	^
Računi pn poŠt Cek zavodih. Ljubljana H 11 «42 Praga čisio 78180, Wipr «t 105 241
Sovjetska Rusija pred volitvami
Po dvajsetih letih najstrožje diktature, ko so si marksistični ideologi prizadevali ustvariti v Rusiji novega človeka, zgraditi nov gospodarski sistem ter dati človeštvu vzorec novega državnega ustroja, so prispeli moskovski mogotci tako daleč, da morajo vsak najmanjši po.jav opozicije zatirati s krvavo silo. Spričo takega položaja predstavljajo nove volitve po Stalinovi ustavi na katere se pripravljajo milijoni državljanov na ogromnem r>roc*ran«+w od poljske do japonske meje. dar prav sumljive vrednosti. Volilni akt ki se bo čez dob.ih 14 dni odigral v Rusiji ima komaj pomen množestvenega glasovanja, s kakršnim si dajejo izg^aso-vati narodno zaupanje diktatorji avtoritarnih držav.
Značilna je okoliščina, da nosilec sedanjega režiaia v Rusiji v svojih kandidatnih govorih navaja kot eno svojih največjih del uspešen razgrom levičarske opozicije, ki je prava nositeljica komunističnih načel, na katerih se je leta 1917. začela graditi mark-c^i^na država. Razvoj je privedel do originalnega paradoksa, da najožji tovariš Leninov z vso silo zatira komunizem, ro-služujoč se pri tem aparata npo d^ave koje simboli in emblemi so zajeti iz same marksistične doktrine: zabava, grb. geslo, himna. Danes lahko rečemo, da komunizem nikoli ni imel večjega nasprotnika nego 1e sam njegov veliki mojster Jožef Stalin. Samo res naiven komunist lahko še taji. da se v Rusiji vrši temeljit prevrat v stran od osnovne linije marksizma. Takih naivnih vernikov menda niti v Rn^ii kmalu več ne bo — za to uspešno skrb4 Stalin — ohranili se bodo le v zapadni Evropi, kjer jim demokracija jamči obstoj in varno življenje.
Revolucija v Rusiji je prenapela lok in segla daleč preko meje pravih interesov ruskega delovnega ljudstva. Revolucionarni -raprvn rijskeig^ mrnda ni hotel ustvarjati praktičnih dokazov za pravilnost marksistične teorije, marveč se je hotel osvoboditi le morečih spon nesodobne vlade, gnile uprave in okore'e v razvoju zaostale ruske družbe. Vlogo Mesije za vse fi«w»s+vo in poizkusne«a kunca za pravilnost marksističnih utooij sta vsilili ruskemu narodu dve diaspori ki sta bili ruski duši in ruskim narodnim interesom enako tuji. odnosno odtisni* Vdovska dia-spora. ki je prav za prav nositeljica marksistične ideologije, in ruski izseljenci. ki so, živeč v mansardah in posedajoč po kavarnah zaparla izgubili vsak stik z narodom in vsak smisel za njegove prave življenjske itrebe.
Ta peščica ljudi, ki je v odločilnih trenutkih pokazala mnogo žalostnega poguma in poznavanja trenutnega položaja. je bila prepričana, da se da čez noč izpremeniti osnovni značaj ruskega človeka. Vse, kar je tvorilo glavne njegove znake, so nro^asili za »malomeščanske predsodke« in uklenili ta ogromni narodni organizem izredno bujnega in razgibanega temperamenta v okorno shemo marksističnega interna-cionalstva. Izkazalo pa se je, da ruski narod ne more biti anaoionalen kakor je anacionalna židovska diaspora. in da je poln onih zdravih »predsodkov«, ki so e jih bili ruski begunci in !*seljencj v tuji sredi popolnoma otresli.
Obupna nevzdržnost marksističnega kaluoa se je očitovala tem razločneje. čim bolj je napredoval razvoj in čin. boli so se prilike konsolidirale Denarja marksistični teoretiki niso mogli nd-praviti. enakost v mezdah se je izkazala za nemogočo in v zveri s tem ie padla zahteva po enakem deležu vseh na dobrinah živUonia 'rt	Razbitje stare razredne strukture ie imelo samo to posledico, da so se začeli oblikovati nrvi razredi nove družbe Vse to ru^ki narod lasno spoznava, ve pa tudi. da ;e b:: maksimum njegovega revolucionarnega hoten ia zapopaHen v njegovem geslu: zemlja in svoboda. Ves obseg ogromnega in strahotnega eksperimenta preko vsebine tega gesla sta Rusom na1o?:1i omenieni dve diaspori.
Z leti je domači, z narod >m, njegovo d,,?evnoct.io in zgodovino povezani živeli pri Sel do večie veljave in spoznal jp razločno še drugi škandalozni paradoks Komunizem je dal vsem narodori Rusiie svobodo in priliko za neovirani razvoj samo vodilni ruski element, po kulturi, moralni sili in materi^™ moči naiiačii. je moral gledati, kako mu neka himera internacionalnosti ovira svoboden nacionalni razmah. Navidezna širokogrudnost komunizma je odcepila od ruskega narodnega telesa 36 milijonov Ukrajincev in Belorusov. ustvarivši dva samostojna naroda, ki sta zametovala svoje rusko ime in poreklo. dasi sta imela do obojega več pravice nego sama Moskva. Razdor, ki ga je zasejal carizem s svojim nasiljem in svojo strahotno upravno nesposobnostjo, je komunizem sankcioniral in dal tujemu sovražnemu konceptu najširšo možnost za razvoj in razmah. To usodno pomoto so začeli sovjeti
London, 26. novembra, b. Na snočnji seji spodnje zbornice je premier Chamber-lain ponovno izjavil, da n* namerava Anglija skleniti not-ene pogodbe ali sporazuma z Nemčijo, s katerim bi bila ogrožena varnost Francije ali njenih zaveznikov.
Neodvisni poslanec Rathbone je nato zastavil Cbamberlainu vprašanje, ali se je angleška vlada o kateremkoli izmed vprašanj, ki so se pojavila v Halifaxovih razgovorih z nemškimi državniki, posvetovala s francosko vlado in to preden bi sploh sklenila z Nemčijo kakršenkoli, formalni ali neformalni sporazum, ki bi kakorkoli ogražal varnost Francije ali katerekoli izmed njenih zaveznic Chamberlain je na to precizno vprašanje odgovoril: Halifa xov obisk bo vsekakor eden izmed glavnih predmetov našib rrzgovorov s francoskim ministrskim predsednJkom Chau-tempsom in zunanjim ministrom Delbo-som ob priliki njunega obiska v Londonu. Glede dvoma, ki ga vsebuje vprašanje lahko rečem, da nima angleška vlada za sedaj nikakega namena, pogajati se z nemško vlado o sklenitvi kakega dogovora.
Na vprašanje poslanca Wedgwooda Benna, ah lahko Chamberlain zagotovi, da Anglija ne bo izdala svojih starih za-
Šanghaj, 26. nov. o. V poslednjih dneh so se v centralnem delu šangha'ske fronte, posebno pa okrog Vusiha razvneli hudi boji, ki so se končali šele davi s padcem omenjenega strateško posebno pomembnega kraja Kitajci so Japonce kljub neprestanim napadom več dni zadržali pred Vu-sihom Včeraj so japonska letala skoraj docela razdejala kitajske postojanke. Danes pa je Japoncem usipelo vdreti v trdnjavo in je zavzeti Borbe za Vusih so trajale tri dni Japonci so tzvnjevali ta uspeh z ogromnimi žrtvami Padlo je okrog .5000 ljudi- Po padcu Vusiha so 'aponske motorizirane sile pričele naglo prodirati za Kitajci. ki so se umikali proti severozapadu. Fronta se je premaknila za 20 km dalje.
Vrhovni poveljnik japonske voiske genera! Macui je izjavil novinarjem da bodo japonske čete nadaljevale svoje prodiranje od Nankinga proti Hankovu in vse do Čun-kinga, kamor se je v zadniih dneh preselil del kitajske vlade, če Čangkajšek prei sam ne bo kapituliral in pristal na pogajanja Japonska vojska tako dolgo ne bo mirovala, dokler kitajska v'ada ne bo pristala na mirno gospodarsko in politično sožitje z Japonsko.
Japonska letala preiskujejo ozemlje okrog mednarodne koocesije. da bi na ta način ugotovila najkrajšo pot za oiačenje io dovoz živil japonskim četam v Nantovu Zaradi teh poletov je nastalo v Sanghaju veliko vznemir enje m se Uudj* boje, da bodo japonski oddelki, kakor pravijo še ne potrjene vesti, zasedli 1 decembra vse področje mednarodne koncesije Japonci so popoldne zavzeli med drugim pontonski most in na njem razobesili svojo zastavo. Most je zgradim največja angleška tvrdka na Daljnem vzhodu.
Lfutl boji pri jezeru Tajhu
Šanghaj, 26 nov w. Po kitajskih virih se razvijajo na v^ej fronti pri ezeru Tajhu ljute borbe Več japonskih ladij že več dni obstreljuje utrdbe pn Kiangjinu. Kljub velikim izgubam se Kitajci še vedno drže. V
mm r SB-r-T—I--------—. S T-T	" 9»
nekoliko pozno popravljati, ko se je začela rusifikacija boljševiških vrhov. V istem trenutku je tudi odbila ura obema diasporama: Stalin ju je začel prav z enako srditostjo zatirati. Na poti k restavraciji so očitne nekatere faze: pro-povedovanje novega domoljubja, rehabilitacija ruske zgodovine in dopuščeni porast ruskega nacionalnega, čustvovanja v predelu od Irkutska do Vladivo-stoka. Tudi lansko namerno siiajne Puškinove proslave širom vse Rusije so prav zgovoren znak za preobrat, ki je nastal v Kremiiu. da se manjših pojavov niti ne dotikamo.
Tako se kos za kosom ruši marksistična stavba in od nie bo v dnc»iMnem času ostalo samo to. kar je v skladu z osnovnim geslom ruskega naroda, pod katerim je šel v revolucijo. Dosedanja bilanca razgalja vse ono. kar so eksoe-rimentatorji odkazali za nalogo ruski revoluciji preko narodnih potreb, ki so zakliučene v geslu» zemlja in svoboda« in ki imajo še vedno, danes morda še boli kakor v carski dobi svojo upravičenost in privlačnost. To je izhodna točka, na katero se bodo prej ali slej morali vrniti mogotci v K>«mihj Nnva ustava in kot njena posledica sedanie državne volitve nai bi bile velik korak v tem povratku. Na žalost še ne bodo ker je tiranija režima še	nez'om-
Ijena in se bodo tudi volitve izvedle v tem znamenju. Pot do resnične svobode ruskega ljudstva bo še dolga in trn jeva.
veznikov ln prijateljev z namenom, da bi si s tem pridobila nove, Chamberlain ni
odgovoril
Po teh ponovnih, dasi Se vedno ne povsem jasnih izjavah angleškega premiera prevladuje v angleški prestolnici vtis, da se angleška vlada nikakor ne bo spustila v kakšne avanture, ki bi prekoračile okvir dosedanjih zunanjepolitičnih smernic.
Dozdevni Hitlerjevi predlogi brez podlage
London, 26. nov. g. Iz angleških oficioz-nih krogov doznavajo, da so informacije nekega angleškega lista o zahtevah nemškega kancelarja Hitlerja, ki jih je baje predložil lordu Halifaxu. brez vsake podlage. Ponovno poudarjajo da Hitler ni predložil nobenih konkretnih predlogov in da so vse informacije o razgovorih lorda Ha-lifaxa s Hitlerjem, ki so bile doslej ob-iavljene, kombinacije brez vsake podlage.
Pred Delbosovim odhodom v Varšavo
Pariz, 26. novembra. AA. V zvezi s skorajšnjim Delbosovim obiskom v Varšavi je franftoe.ko-pol.iska parlamentarna skupina priredila danes kosilo na čast francoskemu
provinci Šantung so kitajske čete predrle tri nasipe Rumene reke ter povzročile poplavo japonskega taborišča. V provinci šan-si so izvedle več napadov, zaradi katerih so bili Japonci prisiljeni, da se umaknejo proti severu
Rusko oboroževanje
na Daljnem vzhodu
Šanghaj, 26. nov. o .Japonski krogi na-glašajo, da so Kitajci v zadnjih dneh prejeli od Rusov 160 najmodernejših lovskih in napadalnih letal. V Rusiji se mrzlično pripravljajo na vojno z Japonci. Na Daljnem vzhodu so Rusi zbrali ogromne zaloge orožja in streliva ter 1500 letal. Poleg tega pošiljajo pravkar iz Evrope v Vladi vostok dele podmornic. Na Daljnem vzhodu si hočejo Rusi na ta način ustvariti močno podmorniško brodovje, ki bo lahko resno ogrožalo japonsko vojno mornarico V poslednjih dneh so na Sahalinu mejo med Rusijo in Japonsko popolnoma zaprli, ker so postali obmejni incidenti že prepogosti.
Manifestacije za Japonsko v Rimu
Rim. 26. nov. o. Ob obletnici po*p;sa nemško-japonskega pakta proti komunizmu, ki se mu je pridružila tudi Italija, so bile snoči v Rimu velike manifestacije. Velik sprevod fašistov je pred japonskim poslaništvom manifestiral za Japonsko in vzklikal poslaniku Hotu. Poslanik se je z vsem osobjem poslaništva pojavil na balkonu ln odizdravljal fašistom z italijansko zastavico. Manifestacije so trajale pozno v noč.
Zunanji minister Ciano Je priredil moči banket na čast posebnemu odposlancu japonskega faš:stičneca pokreta, baronu Hokuri, ki je v Imenu japonskih fašistov izročil članom italijanske vlade razne darove. Mussolini je prejel starinski japonski oklep.
Zborovalna svoboda v Rumuniji
Bukarešta, 26. novembra b. Da bi omogočil povsem svobodno propagando za volitve, je kabinet na svoji snočnji seji sklenil, da ukine dosedaj veljavne določbe o prepovedi svobodnega zbiranja. Vse politične skupine smejo imeti sedaj svoja javna zborovanja, ne da bi jih morale v naprej prijaviti oblastem. Obenem je vlada ukinila posebno prispevke uradništva za pobijanje brezposelnosti, tako da so plače dosegle spet prejšnjo višino.
liadžarsko-nemški dogovor
Budimpešta, 26- nov. o. Poleg uradnega poročila o berlinskem sporazumu med Madžarsko in Nemčijo so danes '.isti objavili tudi nekaj podrobnosti, zlasti o njegovem gospodarskem delu. Po gospodarski pogodbi bodo Madžari dobavljali Nemcem pšenico, rž in koruzo. Določene so bile tudi cene količine blaga in raki za dobavo. Poleg tega so Madžari v Berlinu dosegli, da bo odslej v Nemčiji zaposlenih pet namesto 3000 madžarskih sezonskih delavcev.
V okviru političnega sporazuma se Je nemška vlada zavezala da bo ukinila vso narodno-so^alistično propagando med nemškimi manjšinami na Madžarskem. Vplivala bo tudi ua nemški tisk, da bo prenehal napadat Madžare, prav tako pa bo morala madžarska vlada poskrbeti, da se bo čimprej prenehala kamnn"'a madžarskih listov proti Nemčiji.
zunanjemu ministru. Predsednik francosko-poljske parlamentarne skupine, Maxence Bibit. je v svojem govoru obrmvši se k Ded-bosu dejal:
Povedali boste vznemirjeni Evropi da stremi Francija saimo za enim idealom, to je za ohranitvijo miru. Dodali boste, da se naša država briga za svojo čast, za svoje imtere*>e in za ohranitev svojega položaja v Evropi in na svetu in da ostaja pn tem zvesta sklenjenim obveznostim, kakor bo pripravljena odločno storiti svojo dolžnost, če bo to usoda aa nje zahtevala.
Poslanik Lukasiewioz je o» govoril: Poljska bo priredila Delboeu iskren in prisrčen sprejem. Na.-a zveza ima cilj, da jamči varnost naših dveh držav, obenem je pa neobhodni element evropskega ravnotežja Razvoj mednarodnega položaja nalaga obema državama odločitve, ki so sicer v prvi vreti namenjene varstvu njunih neposrednih interesov. obenem imajo pa pomen prvega reda za skupnost narodov. Nevmeševalna politika je očitno prihranila Evrm;n še hujše in monda katastrofalne spore. Politika Poljske, ki teži sredi med dvema ideološkima ognjiščema, fci drug dmgeira poh:jata, se izživlja v vztrajnem prizadevanju, ki mu je cilj ohramtev dobre soseščine in dejansko pomirjanje duhov v tem predelu Evrope.
Francoski zunanji minister Delbos je t
Cena 1 Dia
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 8122. 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St 4440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
svojem govoru poudaril staro in zvesto prijateljstvo, ki je ziiružilo Francijo in Poljsko in dokazalo skupnost čustev im id«j obeh naroldv. Sodelovanje med obema narodoma, ki enako skrbita za svoje skupne pravice, kakor za pravice <irugih, se je pokazalo kot činitelj reda in miru in stabilnosti v Evropi. Da dosežemo ta ideal, smo se hoteli vzajemno okrepiti, ker dobro vemo, da v sedanjih razmerah v Evropi im na svetu glas slabih nima olmeva. Prepričan sem, da md bo potovanje v Varšavo dalo priložnost vnovič ugotoviti trdnost obstoječih zvez med Francijo in Poljsko in utrditi splošni ovt v enaiki skrbi za vse tisto, kar smo do'žni sami sehL in za ono, kar dolgujemo skupnosti narodov.
Za sporazum med podunavskimi državami
Dunaj. 26. nov. b. Snoči je bil tu za vse one, ki zagovarjajo v današnjem mednarodnem položaju čim tesnejše sodelovanja med podunavskimi državami, nadvse zanimiv večer v tukajšnji industrijski zbornici. 0 podunavsketm problemu sta govorila znani madžarski pobornik za zbližanje podu-navskih držav profesor Hantos ter češkoslovaški profesor Kozak. Oba govornika sta zaključila 9voja zanimiva izvajanja o sedanjem položaju v srednji Evropi a poudarkom o nujni potrebi tesnega sodelovanja in zbližanje vseh podunavskih držav, oba sta se ogrevala za demokracijo in oba sta nastopila proti avtarkicnism tendencam nekaterih velesil. Prof. Hantos je svoja izvajanja omejil bolj na gospodarsko, prof. Kozak pa na kultu rnopolitiono področje. Prof. Hantoe je zagovarjal uvedbo enotna valute v vseh podonavskih državah, prof. Kozak pa kulturno zbližanje podunavskih narodov na osnovi medsebojnega razumevanja in upoštevanja.
Nov japonski uspeli
Japonci so zavzeli trdnjavo Vusih in p^^knili fronto
za 20 km dalje
Veličastna zaupnica
Chautempsovi vladi
Francoska poslanska zbornica je sprejela vladni predlog o povišanju uradniških plač s $18 proti 6 glasovom
Pariz, 26. nov. o. Finančni odbor francoske poslai i ke zbornice je snoči ob kasni uri zaključil razpravo o načrtu zakona za povišanje uradniških plač. Odbor je načrt s 26 glasovi odbil, 17 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Spričo tega bojnega glasovanja _ v odboru so postali parlamentarni kroži izredno pozorni. ker so splošno pričakovali, da 6e bo monala Cbaiutempsova vlada v parlamentu ukloniti.
Seja poslanske zbornice se je pričela ob 23.30 ponoči im je razprava trajala do jutra. Davi ob 5. se j« pričelo glasovanje o načrtu. Vlada je obenem postavila vprašanje zaupnice.
Parlament je načrt zakona sprejel s 518 glasovi proti 6. 80 poslancev ni glasovalo. Takšne zmage še nobena francoska vlada v parlamentu zlepa nI dosegla. Za vladne načrte so glasovali komunisti, socialisti, radikalni socialisti, ves centrum in tudi nekatere desničarske stranke.
Po vladnem predlogu so določeni ta povišanje plač naslednji izdatki: v poslednji 4e-
trfcini tekočega leta 425 milijonov, za prvo polovico L 1938 1700 milijonov, za povišanje železničairskih plač v 1. 1938 800 matijofiov, za povišanje plač pariškim mestnim uradnikom pa 240 milijonov frankov.
Politični krogi naglašajo, da je Chautemps sam v veliiki meri vplival na razpoloženje zbornice s svojimi govorom, v katerem je poudaril, da j© vlada sanno zaradi finančnega im valutnega položaja prisil,jena usoliti uradniškim zahtevam le v okviru omenjenih kreditov. Politični krori nagi t Sa jo Se posebej, da >e sko~aj soglasna zaupnica vla^-dii zelo ojačila u<rled ljudske fronte nele r notranjem, nego tudi v zunanjem političnem pogledu. Francoska zbornica je hotela vladi izrabiti tako zaupmiieo še posebno zaradi bližmjeiga potovanja Chamiternrsa in Delbo-sa v London ter napovedanega Defflvsove-ga potovanja v srednjo in vzhodno Evropo.
Z madridske fronte
Srditi topniški boji in letalski napadi z bombami
Madrid, 26. nov. o. N« aragonskd fronta eo postala boji zopet zelo živahni Na obeh straneh so se davi oglasili topovi in obe re-Ijevanje je trajalo ves dam. Republikanska letala eo bomhardirala Saragoeso in Hue-soo, nacionalistična letala pa sooči Gua-dalajaro.
Nacionalisti so razstrelili tudi mino pri vhodu v ma ridsko vseučiliško naselbino, vendar pa ni napravila posebne šikoie. Nato so je začelo živahno streljanje iz pušk, trajajoče oelo uro. Tudi topništvo je stopilo v akcijo. Vladne baterije so začele streljati na razvaline klinične bolnišnice- na Caso Velasquez in na druga poslopja,. ki bo v oblasti nacionaTstov.
Ravasov dopsnik je davi obiskal Guada-lajaro. Sprejel ga je guverner in niu izjavil, da je bilo včerajšnje obstreljevanje mesta na srdite jše od začetka državljanske vojne. K sreči ni bilo mnogo žrtev, za kar se je zahvaliti aTarohni organizaciji mesta V mes*u je zdaj okoli 50 odličnih podzemeljskih zavetišč. Bombardiranje je izvršilo 17 trimotoimih letal v s^emstvu 12 lovskih letal. Bombe so ubile 7 otrok, tri ženske in enerra starca, ranienih je bilo 10 ljui"i.. Iz letal so vrgli mnogo bomb vendar Pa jih je žara Ji vlažnih tal eksplodiralo samo 120.
Pogajanja za premirje
Pariz, 26. nov. o. »Excelsior« poroča, da se kljub vsem demanti em še nadalje vodijo pogajanja za premirje med Katalonijo in Francovo Španijo. Pogajanja so bila le nekaj časa prekinjena, ker je Franco dvomil o verodostojnosti katalonskih delegatov.
Pogoj za priznanje generala Franca
London, 26. nov. o. V zvezi z noto generala Franca, ki je pripravljen odposlali 3000 tujih prostovoljcev iz nacionalistične Španije, če bi Anglija in Francija za to priznali njegovi vladi vse vojaške pravica, poročajo danes angleški listi, da na take kupčije Francija in Anglija nikoli ne bosta pristali. Ze sklep londoiskega nevtralnost-nega odbora določa, da se Francu priznajo vojaške pravice, ko bo umik tujih prostovoljcev iz Španije že toliko napredoval, da bo pričakovati končna likvidacij« prosto voljskega vprašanja. Franco sme torej računati na priznanje vojaških pravde šele, ko
bosta vsaj dve tretjini vseh tujih prostovoljcev zapustili Španijo.
Prva izjava grofa Albe
London, 26. novembra b. Novo imenovani zastopnik Franoove vlade v Londonu g of Aliba je pa I al časnikarjem izjavo, v kateri poudarja med drugam: Spričo skrorajšmje vzpostavitve rednih olnoša.;ev med Španijo in Veliko Britanijo je angleška vlada lahko prepričana, da je Španija, ki je pod Framcom spet vzrasla. naklonjena miroljubnim odnošajem z Anglijo, kajti v Evropi je naš edini sovražnik boljševizem. Nacionalna Španija potrebuje predvsem premog, bombaž in volno, dočim so za Veliko Britanijo velikega pomena rudna bogastva Španije.
Major Attiee povabljen v Španijo
London, 26. nov. w. Vodja angleške delavske stranke v spodnji zbornici major Attiee je sprejel povabilo španske republikanske vlade ,naj prihodnji četrtek odpotuje v Španijo. Voditelja angleške opoz!cl-je bo spremljalo več članov delavske stranke. Na svojem povratku preko Pariza bo Attiee stopil v zvezo z voditelji francoske socialistične stranke. V političnih krogih pripisujejo potovanju angleškega opozicijskega voditelja v Španijo veliko važnost ter ga spravljajo v zvezo z vestmi o pogajanjih za premirje.
Francoz — organizator šolstva v Francovi Španiji
Pariz, 26. novembra b. Listi poročajo, da je general Franco naprosil dekana filozof ske fakultete vseučilišča v GrenoMu, Che valiera, naj hi organiziral osnovno in sred nje šolstvo v nacionalni Španiji. Chevalie je povabiflo sprejel im že i-zfelaJ načrt, ki g bo mogoče izvesti, čim bo državljanska v na v Španiji končana.
Vofitev predsednika argentinske republik«.
Buenos Aires, 26. nov. w. Z 245 gla. proti 127 je bil Ortiz izvoljen za predse nika, Castillo pa za podpredsednika rt publike.
Razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev
Izjava ministra socialne politike — Zavarovanje stopi za vso državo v veljavo z novim letom — Novi pokojninski zavodi
Beograd, 26. novembra. AA. Glede uredbe o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev je dal minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič listom izjavo; v kateri pravi:
Po izvedbi zavarovanja delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti, je zdaj storjen nov pomemben korak na področju socialnega zavarovanja naših zasebnih nameščencev. Dne 1. januarja 1938 stopi v veljavo obvezno pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev po zakonu o pokojninskem zavarovanju uslužbencev. Ta zakon je imel doslej obvezno moč samo na področju bivših pokrajin Slovenije in Dalmacije.
Pri pokojninskih zavodih bodo zavarovani vsi zasebni nameščenci, ki so izpolnili 18 let in niso prekoračili 55 let življenja, in ki imajo po vrsti svoje službe značaj uradnika ali vrše redno in v glavnem umska dela. Mesečni prispevek znaša 1%. Najnižji krajevni prispevek znaša din 54, najvišji pa din 420. Prispevek plačajo delodajalci in nameščenci po določe-
Beležke
Številke na) govore
Terazijski organ JRZ »Samouprava« se Je zaletela v »Jutro« zaradi beležke, da je obiskal narodni poslanec g. Rudolf Piesko-vič ministra prosvete Magaraševič« in ga Mprosil za revizijo premestitev slovenskih učiteljev. »Samouprava« ogorčeno vprašuje, kaj je svoje dni storilo »Jutro« za rešitev slovenskih učiteljev., ki jih je JNS v stotinah in stotinah razgnaia žirom Slovenije. ker so bili pristaši dr. Korošca Razumljivo je. da je napad »Samouprave« že v naprej registriral tudi ljubljanski »Slovenec«, čeprav je sicer zadnje čase, odkar se glavni organ JRZ bon za unitarstično fronto in načelo narodnega in državnega edinstva, docela opustil citiranje »Samouprave«.
»Samouprava« in »Slovenec« govorita o sto ta sto preganjanih slovenskih učiteljih za časa režima JNS. Pozivamo ju, naj , .	- , . , .	_ i se izrazita določnejše in s števlkami. Go-
SLf^T^ f plač* f™ 5400)' j spodje imajo pri rokah ves uradni mate-
nem ključu. Pravica do Invalidnine se pridobi po petletnem stažu. Pravica do popolne starostne rente se pridobi po 40 letih zavarovanja, s 70. letom življenja pa dobi zavarovanec avtomatsko avojo rento. Ko dobiva rento ln če je imel najmanj pet let zavarovanja, ima vdova pravico na 50% moževe pravice do rente, pri otrocih se pa ta pravice giblje med 25 in 45%, renta sirot brez.'staršev pa med 50 in 95% pravic umrlega roditelja. Otroške rente se izplačujejo do izpolnjenega 18. življenskega leta. Najnižja invalidska renta po petletnem zavarovanju znaša na leto din 3.C00
najvišja starostna renta po 40 letih zavarovanja v najvišjem plačilnem razredu pa din 46.200 (od zavarovane letne plače din 42.000).
Kolikor se more danes presoditi, pride v poštev za razširjeno pokojninsko zavarovanje do 50.000 zasebnih nameščencev, dočim jih je pokojninski zavod v Ljubljani imel konec leta 1936. okoli 11.000.
Pred Schmidtovo demisijo?
Kancelar dr. Schuschnigg nezadovoljen s Schmidtovim popuščanjem napram Nemčiji glede nacistične opozicije v Avstriji
Dunaj, 26. novembra, b. O napovedanem obisku pruskega ministrskega predsednika Goringa v Avstriji, ki se v kratkem udeleži prvega uradnega lova v Turah v spremstvu državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta, se razširjajo tu govorice, da gleda kancelar dr. Schuschnigg s čimdalje večjim nezaupanjem na nekatere zunanjepolitične tendence dr. Schmidta, o. katerem tu na splošno sodijo, da je v zadnjem času nekoliko preveč naklonjen popuščanju napram tretjemu rajhu gled0 nacistične opozicije v Avstriji.
Spričo tega pričakujejo v nekaterih informiranih političnih krogih, da bo takoj po Goringovem obisku prišlo do odkritega konflikta med dr. Schmidtom in dr. Schuschniggom in da bo nato kancelar dir. Schuschmgg Imenoval novega državnega tajnika za zunanje zadeve, ki bo užival njegovo popolno zaupanje. V tej zvezi se imenuje polkovnik Adam šef tiskovnega , ni proračun predložen narodni skupščini.
rial, pa naj blagovolijo obiaviti primerjalno statistiko premeščenih učiteljev za časa režima JNS v letih 1<H2, 33 in 34 ter za časa režima JRZ v letih 1935 36 in 37. Potem bomo rade volje nadaljevali z njimi razpravo o premeščanjih in preganjanjih slovenskega učiteljstva. Upajmo, da se bo vsaj »Samouprava« odzvala našemu pozivu in s tem razbremenila ministra prosvete. ki bo imel priiiko čuti marsikaj zanimivega o tem tudi pri bližnji proračunski razpravi v narodni skupščini in v senatu.
Prošnja Domoljubu"
Zabeležili smo že. kako lepe stvari je »Domoljub« podeželsko glasilo JRZ, napovedal. da iih bo Slovencem prinesel novi državni proračun: takojšnjo gradnjo železniške zveze z moriem ureditev na^ih glavnih cest zagotovitev poglobitve ljubljanskega kolodvora, kredite za odpravo bolnišniške mizenie. zadostno podporo za zadruge, popolno vseučilišče v Ljubljani itd.
Po/draviH smo te lepe napovedi, ki jih je objavil »Domoljub« v svoii predzadnji številki. ?x par dni nato je bi' novi držav-
urada avstrijskega kancelarja. Dasi prihajajo te govorice iz dobro informiranih krogov, jih je vendar treba vzeti z rezervo na znanje.
Zarota v Franciji tuje delo
Tuji agenti so našli podporo pri Srancoskih a ris to-kratih in velekapitalistih
Pariz, 26. nov. o. »Populaire« poroča, da je glavni sedež revolucionarnega odbora, ki je pripravljal fašistični prevrat v Franciji, v neki sosedni državi. V kratkem bo ta vest službeno potrjena. Tudi »Oeuvre« potrjuje, da revolucionarni pokret niso zasnovali v Franciji in niti ne Francozi, nego tujci. Tuji agenti so našli oporo pri francoskih aristokratih in velekapitalistih. Na ta način so mogli tudi organizirati svoje posebne fašistične formacije in jim od vojne industrije preskrbeti potrebno orožje in strelivo.
»Petit Parisien« je objavil izjavo Gui-škega vojvode, ki živi v Bruslju in je pre-tendent za francoski prestol. Vojvoda pravi. da je doslej strogo izpolnjeval obveznosti. ki jih je prevzel napram belgijski vladi, ko mu je dovolila bivanje na belgijskih tleh. Na belgijskem področju ni razvijal nikake politične akcije in mora zato energično demantirati vse nasprotne govorice.
Včeraj aretirani prvak zarotnikov De-loncle je izjavil, da je zbiral prav za prav le ljudi, ki iih je rabil za borbo proti komunistom Denarna sredstva je prejemal od nekega tujca, ki ga pozna le po krstnem imenu.
Agencija »Radio«, poroča, da so zarotniki razširili med svojimi pristaši na tisoče letakov, v katerih so jim dajali navodila, kako naj postopajo, čim bi se proglasila revolucija in izvršil prevrat. Aretiran je bil tudi pariški arhitekt Barena, ki je bil zadnje dni na lovu v severni Franciji. Davi se je prijavil policijskim oblastem Po3tre, ki se je zadnje dni mudil na Madžarskem. Pridržali so ga v preiskovalnem zaporu.
Pariz. 26 nov. g. V zvezi z desničarsko zaroto je bila dan*? v hiši vojvode Pozza di Borgo, ki je eden od ustanoviteljev organizacije Ognjenih križev, izvršena hišna preiskava. Kakor znano, je vojvoda Pozzo di Borgo odkril m^d polkovnikom De la Rocquejem in bivšim min. predsednikom Tardieujem Preiskavo v njegovi hiši so že več dni pričakovali, ker je bilo njegovo ime ponovno imenovano v zvezi z zarotniško afero. Hišna preiskava je trajala tri ure. Po preiskavi vojvoda ni hotal po nasvetu svojega odvetnika slediti povabilu policije na stražnico ftele. ko je policijski uradnik dal nalog za aretacijo, jp vojvoda odšel s stražnikom.
Uvedba inšpektorjev
Beograd 26. novembra. AA. Na osnovi čl. 35 zakona o notranji upravi je notranji minister izdal uredbo o pravicah in dolžnostih inšpektorjev notranje uprave. Uredba pnvi, da v primerih, kjer je banu iz kakršnihkoli razlogov nemogoče vršiti neposredno nadzorstvo nad delovanjem podrejenih mu oblasti in organov osebno, vrši to nadzorstvo preko banskih inšpektorjev, Ban lahko tudi druge svoje organe določi za to. da vrše izredne in osebne preglede pri podrejenh oblastvih in ustanovah. toda redne preglede lahko vrše samo banski inšpektorji. Redni sp'ošni pregled podrejenih upravnih oblasti se vrši enkrat na leto po sporedu, ki ga določi ban. Izredni pregledi se vrše po banovem nalogu. Posebni pregledi so tisti ki se nanašajo samo na določene stvari. V državnem proračunu bodo za redne inšpekcije določene posebne postavke in se bodo mogle uporabljati samo v ta namen.
Spomenica elektrotehniških obrti
Beograd, 26. novembra. A A. Minister bre? portfelja dr. Niko Novakovič je danes sprejel v svojem kabinetu predsedstvo
Jrvega kongresa elektrotehničnih obrti v ugoslaviji. V predsedstvu so bili Franc Perčinlič iz Ljubljane inž Gabrijel Kom-panec to Ivan Mučnjak iz Zagreba, Mi-hajlo i\adivojevič in Mladen Lišanin iz Beograda Delegati so izročili ministru resolucijo in sklepe kongresa ter ga prosili, naj sporoči njihove želje m potrebe pred-sed ku vlade Minister dr. Novakovič je posluša' njihova izvajanja in jim obljubil svojo pomoč
Vodja hitlerjevske mladine v Beogradu
Beograd. 26. nov. p Semkaj je prispel dane»> s j*)eebiiim letalom vodja nemš e na-roino socialist čne mladine Baldur Schrach. DoiKtldne se je vpisal v dvorno knjigo. Opoldne je bil pri ministru 73 te etsno vzgojo Miletiču ponol 'ne na Avali kjer jp po-ložil vtrtiec na sponieni!" V^znarie^a junaka proti vpčeni na pri save/u SK J S< hirach je na potu v Perzijo. Med potjo se namerava 'oC * Sa i***.
Drevi bo v Kazini redna
plesna vaja Jadrana
Začetek točno ob 20. uri« Obleka promenadna
Svečanost na Cetinju
Cetinje, 26. novembra. AA. Danes je Cetinje svečano proslavilo obletnico zedi-njenja Črne gore in Srbije. Ob 10- se je v samostanski cerkvi vršila slavnostna služba božja. Obrede je opravil metropolit dr. Gavrilo Dozič ob asistenci mnogih duhovnikov. Službi božji so prisostvovali zastop-n;ki oblasti in vojske. Po končani službi božji ie imel metropolit dr. Dozič izredno lep patriotski govor o pomenu današnjega dne. Na koncu je povabil vse prisotne, da vzkliknejo Nj Vel. kralju Petru n. kar so vsi z navdušenjem storili. Pevski zbor bogoslovcev je nato zapel »Mnogaja ljeta«. V poslopju »Doma svobode« je ce-tinjska sokolska župa priredila slavnostno sejo, ki so se je udeležili takisto vsi dostojanstveniki in velika množica prebivalstva. Na seji je imel lep govor starešina župe odvetnik Miloševid. Njegov govor so sprejeli vsi prisotni z ovaciiami Nj. Vel. kralju Petru H, kraljevemu domu, Jugoslaviji in sokolstvu, nato se je pa seja zaključila.
Zobotehniki pri ministru za socialno politiko
Beograd 26. nov. AA. Zastopstvo zveze samostojnih zobotebnikov iz Ljubljane je bilo včeraj sprejeto pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje Dragiši Cvetkoviču. načelniku istega ministrstva dr. St. Ivaniču m pri ministru dr. Mihi Kreku. ■ Zastopstvo je izrazilo svoje želje glede za- j kona iz 1. 1930 ki jim je odvzel možnost ' samostojnega dela in je zaprosilo pristojne faktorje, naj upoštevajo prošnjo zobotebnikov V zastopstvu so bili tajnic zveze Vinko Skikes in člana vodstva zveze Lukič Gabrijel. Saunig Bojan ter Cvetko Podolšak.
Iz poštne službe
iieograd, 26. nov. p. Poštnohranilaični uradnik Radovan Lichtenecker je preme- i ščen iz Ljubljane v Podgorico.	I
Pričakovali smo zato da bo »Domoljub« v svoji totedenski številki že sporočil veselo vest da so se n-egove naoovedi ob'stinile. Na žalost pa tega sporočila nismo mogli najti v njem čeprav smo ga skrbno pre-g!edali od prve de zadnje strani. Ravno tako od »Domoljuba« napovedanih postavk nismo mogli najti v predlogu novega državnega proračuna. Morda se »Domoljub« na njega bolj spozna, vsekakor pa bo vsaj to vedel v katerih postavkah je ustreženo njegovim zahtevam Vljudno ga prosimo v imenu vse naše javnosti, naj vsaj v prihodnji številk nove v katerih delih proračuna so vsebovane od njega zahtevane in napovedane postavke. Obljubi a-mo mu. da bomo njegovo sporočilo lojalno ponatisnili, tako da bo prišlo pred oči tudi onim ki »Domoljuba« ne čitajo.
Resignirani krščanski socialisti
a -
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva »Delavska pravica« razpravlja v uvodniku o tisku in prihaja do zaključka da krščanski socialisti ne morejo biti naročeni na noben slovenski dnevnik, torej tudi ne na »Slovenca« in njegovo opoldansko izdajo. Pri čitanju mora krščanski socialist razlikovati med tiskom, ki je pristno ljudski in pa onimi listi, ki več ah manj vsiljujejo svojim bralcem svoje posebno mišljenje. »Tako smo postali za neko čtivo bolj vneti, za drugo mlačni ali pa smo mu in mu tudi moramo bi H popolnoma nasprotni. Na žalost moramo med zadnje prišteti tudi vse slovenske dnevnike «
V drugem članku pa razmišlja senior slovenskih krščanskih socialistov, bivši minister g. Jože Gost;nčar o zavesti in življenju er priha:a do spoznanja. da so bile papeske socialne okrožnice v prvi vrsti namenjene kapitalistom, da bi se poboljšali. Kapitalisti pa se kljub vsem pape^kim okrožnicam ne zganejo.
Vse kar je bilo storjenega s te strani, je kapitalistična Drevara. ki nima s papeževimi okrožnicami nič skupnega »Slovenski delavci« pravi dalje g Gostinčar. »smo vsaj v tem na dobrem, da smo imeli človeka, ki nam je pokazal pot. po kateri naj hodimo Naš dr. Janez Ev. Krek nam je dajal dalekovidne smernice v narodnem in državnem ozira.«
Borba proti kmečkim gostijam
Predsednik bivših samostojnih demokratov g. Adam Pribičevič je pričel borbo proti zapravljanaju na svatbah. Napisal je podpisan članek v »Narodni seljački slogi« v katerem roti kmete, naj že prestanejo s takimi »budalostmi, kakor so razkošne svatbe, ki samo škodujejo kmetu. Kmetu je danes hudo. Ko pa gleda gospod, kako slavi svoje svatovščine, je prepričan, da mu gre dobro. Pri tem sicer pozablja, da kmet uživa malo od tega. kar je pridelal, in da dela samo za druge. Razsipni kmetje postajajo največji sovražniki kmetov, ker po njihovem delu sodi meščanstvo položaj vseh kmetov v naši državi.«
Domača vest niškega lista
V Pirotu izhaja štirinajst dnevnik »Na-rodna-.seljačka sloga«, ki ga izdajajo pristaši voditelja srbskih levičarskih zemljo-radnikov dr Dragol uha Jovanov:ča. Mož se je mudil nedavno skoraj dva meseca v Inozemstvu in tako objavlja »Narodna se-ljačka sloga« sledečo »domačo vest«: »Nas priljubljeni narodni poslanec za niški srez dr. Dragoljub Jovanovid je bil skoraj mesec in pol v inozemstvu. Obiskal je na;e zavezniške države. V ČSR se je mudil 15 dni, v Franciji 20 dni, v Švici in ostalih državah pa 20 dni. Ob tej priliki je imel dr. Dragoljub Jovanovič zelo važne politične razgovore z vsemi državniki in odličnimi politiki omenjenih držav.«
Iskanje pogrešanega poljskega letala
Sofija, 26- nov. AA. Iskanje izgubljenega poljskega letala s nadMhrie Sest bolgarskih In dve pol"'sk: letal' '»taio ->ad ro-krajinnmi. kjer g o poslednji videli poisko letalo, preden je izginilo. Vad 30 planincev išč pogrešani- letalce in potnike v Pirinskih gorah k- ? . - . ečini pokrite z debelim snegom
Zakon o novih sodiščih v odboru sprejet
Beograd, 26. nov. p. Dopoldne od 10. do 12.30 je imel skupščinski odbor za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi novih okrajnih in okrožni sodišč sejo, ki m je je udeležil tudi minister pravde dr. Simono-vič. Minister je podal daljši ekspoze, v katerem je poudaril veliki pomen novega zakona za prebivalstvo. Namen zakona je, približati sedeže sodišč čim bolj kmečkemu ljudstvu, da mu ne bo treba izgubljati po cele dneve zaradi opravkov, ki jih ima pri sodnijah. Minister je priporočil odboru, naj sprejme zakonski predlog, kakor mu je bil predložen.
V razpravi so posamezni govorniki podali celo vrsto predlogov za nova okrajna ln okrožna sodišča. Tako je nar. poslanec Pavle Matica zahteval ustanovitev novega sreskega sodišča v Ivaničgradu, kjer je bilo nekoč Se sodišče, a ga je Khuen Hedervary odpravil, ker so bili v tem okraju silno nasprotni njegovemu režimu. Nar.
posl. Avgust Lukačič je predlagal, naj se za sedež novega okrožnega sodišča v Sloveniji določi Ljutomer. Pri tem se je skliceval r-i spomenico, ki je bila svoj čas predložena predsedniku vlade, notranjemu ministru in pravosodnemu ministru in ki so jo podpisali zastopniki vseh občin ljutomerskega okraja. Nar. posl. Nenadič je predlagal ustanovitev okrožnega sodišča v Plevlju, dr. Dragan Kraljevič pa je zahteval, naj se določi za sedež novega okrožnega sodišča v drinski banovini Doboj, ker leži zares sredi okrožja, ter znova ustanovi okrožno sodišče v Kičevu, ki ga je nekoč že imelo, a ga kmalu zopet Izgubilo.
Pravosodni minister je sprejel vse predloge na znanje in je obljubil, da bo o teh predlogih razpravljal še posebej ministrski svet. Odbor je zakonski načrt sprejel soglasno po načelni razpravi, v podrobni razpravi pa z večino glasov.
Ivan Pncelj o pok. Albinu Prepeluhu
V »Kmetskem listu« Je napisal senator Ivan Pucelj tople besede v spomin v soboto umrlega publicista in tisikarnarja Albina Prepeluha. Med drugim pravi:
»Rojen v revnih razmerah slovenskega predmestja, si se ozrl najprej okrog sebe in vse, kar si ugledal, j« bila mizerija, duhovna in materialna. Po zapovedi »s trebuhom za kruhom« si prišel v lastnosti malega sodnega uradnika med kmetsko ljudstvo. Kot voditelj registra za rubežni in dražbe si gledal najbednejše prizore v životarjenju našega malega človeka, tistega bednega, pridnega potrpežljivega, bogu in vsem, ki ga hočejo v njegovo ime izkoriščati, vdanega in poslušnega človeka. In kot resničen, pristen in nezlagan človek si ga vzljubil ter se mu ves predal in mu verno in nesebično služil. Povsod in vselej si iskal samo pota in način, kako bi pomagal tistim, ki nimajo dovolj kruha, pa bi ga radi !o pošteno zaslužili. To je bila vsa vsebina Tvojega političnega programa.
Ob Tvoji smrti berem: »Albin Prepeluh je izdal več zanimivih brošur, ki sicer danes, ko imamo toliko znanstvenikov, ne dosegajo zahtevane višine-« Kako prav je imel Prešeren že pred sto leti, ko je pel »Strašna slepota je človeka!« ' Nikoli se pokojni Bine ni smatral za »znanstvenika«, katerih Je danes »toliko«. Ne! Ne! Prepeluh ni bil znanstvenik — kaj bi tudi mogel revež a par gimnazijskimi razredi
na tem področju — nego je bil tolažnik malih in zapuščenih, agitator in propaza-tor, roditelj in nosilec idej, iskalec misli, ki naj bednim omogoči po tisočletjih stradanja spodoben košček kruha. Zato je razmišljal o »Problemih malega naroda«, zato je v družbi že pokojnega Janžeta in še živega Mravljeta in v moji senci — naj tiste, ki to radi ne slišijo, ne zadene kap!—visoko dvignil in nos;l idejo agrarne reforme, ki bi, dosledno izvajana, bila ena od pripomočkov, da se pravično reši problem ponižanih in razžaljenih. In to seme, čeprav še ni obrodilo željenega plodu, ne bo nikoli izgubilo svoje klijavosti.
Nazadnje sva govorila natančno teden dni pred Tvojo smrtjo pri »Figovcu«. Zvedel sd, da sem se vrnil iz Beogra la in da pridem s im na kosilo. Prišel si pa v težki zadevi uboge slovenske žene. matere treh srednjo šolo obiskujočih otrok, vestne in zaslužne v svoiam poklicu, ki ga opravlja že tri in trideset let. želel pa si govoriti tudi o dirugih stvareh. Obljubil sem Ti priti drugi teden.
Toda, Bine, Ti drugega tedna nisi počakal! Odšel si Uho, skromno, kakor si bil vse življenje. Močan po duhu. veliik po delih, plemenit po duši, skromen po formi. Vedno sva bila prijatelja, pa se ali politično grizla ali pa najtesnerje skupaj vlekla v nerodnem in mučnem jarmu plug javnega dela po izmučeni zemlji slovenski.«
Kralj Boris
v Beogradu
Zagreb, 26. novembra. AA. Snoči ob 22.40 se je z rednim brzim vlakom pripeljal iz Ljubljane bolgarski kralj Boris v spremstvu svojega osebnega tajnika dr. Hadžijeva Kralj potuje v strogem ineogni-tu Na postaji sta ga pozdravila ban savske banovine dr Viktor Ružič in armadni poveljnik general Jurišič. V njuni družbi je ostal kralj Boris v dvorni čakalnici do 1.16, da se je nato odpeljal z ekspresnim vlakom proti Beogradu.
Beograd, 26 novembra AA. Pri povratku iz tujine v Sofijo, s,e je bolgarski kralj Boris davi ustavil v Beogradu. Na toj>či-) derski postaji ga je sprejel Nj. Vis. knez j namestnik. Pri sprejemu so bili razen bolgarskega poslanika Popova, poslaniškega svetnika Kišjakova in vojaškega atašeja polkovnika Dobrinova tudi minister dvora Milan Antid, maršal dvora Boško Čolak-Antic. prvi ad utant Nj. Vel. kralja general Hristič adjutant general Majstorovič, upravnik dvora polkovnik Leko in adjutant polkovnik Cesarič.
Beograd, 26. novembra. AA. Danes popoldne je bolgarski kralj Boris obiskal Nj. Vel. kraljico Marijo. Popoldne je sprejel predsednika vlad« in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča.
Nemška manjšina in čsl. proračun
Praga, 26. novembra b. Finančni odbor parlamenta je sprejel brez sprememb načrt novega državnega proračuna, finančni zakon pa z nekaterimi manjšimi dopolnitvami. Obenem je bila sprejeta tudi resolucija nemških aktivistov za izvedbo narodnega proporca, ln sicer kot skupna resolucija vladne koalicije. V tej resoluciji se vlada med drugim poziva, naj v smislu sklepov z dne 18. februarja strogo upošteva narodno proporčnost pri vseh dovoljenih budžetnih postavkah. S tega vidika je treba posebno pozornost posvetiti pravični razdelitvi praznih mest v državni službi, še posebej pa pravični razdelitvi kulturnih, prosvetnih in vzgojnih dotacij, tako da ne bo nemška manjšina v nobenem pogledu prikrajšana.
Nsva poostritev položaja v Palestini
Jeruzalem, 26. nov. w Zaradi bližnje ju-stifikacije šeika Fahrana es Saadija, so bili v Jeruzalemu. Haifi in severnih okrajih Palestine razširjeni letaki neznanega izvora, ki pozivajo k splošni stavki. V Akku, kjer bo šejk usmrčen, so bili odrejeni obširni vojaški ukrepi. Po vsej severni Palestini so bile ojačene vojaške straže.
Zaradi pogostih sabotaž v zadnjem č&°" je bilo proglašeno obredno stanje v krajih z važnejšmi železniškimi progami, kakor n pr. v pokrajini, po kateri gre proga med Haifo in Lidom.
Aljehin—Euwe
imsterdam, 26. nov. u. Senzacija 21 partije za svetovno šahovsko prvenstvo, ki je bila odigrana včeraj, je bil že drugi Euwejev poraz kot beli. Svetovni prvak je otvoril damski gambit, Aljehin pa se to pot izjemoma ni odločil za slovansko, temveč za indijsko obrambo. Euwe je kmalu zgubil iniciativo in je postal niegov no'0-?ai vsled odlične Ai;ph'nove igre že po 20 potezah brpzupen Po 32. potez' je di'* kap;t!!lp<*'ja.
Aljehin ;e izvojeval s tem ?e »■edmo zmaeo (5 kot beli 2 kot črnil. dočim <e dobi Euwe doseda.i '^e 4 oprti je. vse kot beh St?n c 12 9 ip A'jehina
22 partiia se bo vršila v soboto, dne 27. t m. v Delftu.
Italijansko darilo
Albaniji
Tirana, 27. nov. w. Italijanski finančni minister Thaon de Revel je včeraj sporočil albanskemu kralju, da je fašistična vlada kot dokaz naklonjenosti ob 25-letnici neodvisnosti Albanije darovala albanski vladi 1.400.000 zlatih lir za zgraditev cest? iz Tirane v Drač, 600.000 zlatih lir za zgraditev otroškega zavetišča in 10.000 zlaitih lir za reveže glavnega mesta. Albanski kralj je italijanskega finančnega ministra odlikoval s SkenderLegovim redom.
Usodna nesreča v kamnolomu
Vrhnika, 26. novembra.
V	Dukičevem kamnolomu pri Verdu, ki ga ima zdaj v eksploataciji direkcija državnih železnic v Ljubljani, se je danes popoldne pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žrtve, od katerih se ena v ljubljanski bolnišnici bori s smrtjo.
V	kanmolomu so okrog 17. razstreljevali skalovje. Mina ni hotela eksplodirati in zato so šli delavci bliže. Nenadno pa je nastala huda detonacija in plaz kamenja in skal je zasul 32-letnega Franca Prelca, rojenega v VVestfaliji, in 26-letnega Pavla Kerna, doma z Brega št. 3, dočim sta bila dva druga delavca lažje poškodovana. Z Vrhnike so telefonično pozvali na pomoč reševalno postajo iz Ljubljane, in reševalni avtomobil je bil že na "poti, ko so bili obveščeni, da bodo ponesrečence prepeljali z vlakom v Ljubljano. Zaradi tega so se reševalci vrnili na postajo, odkoder so Prelca in Kerna takoj prepeljali v bolnišnico. Prelc je skoraj ves zgnečen. eno nogo ima trikrat ali štirikrat zlomljeno. Bil je v globoki nezavesti in ni verjetno, da bo preživel današnjo noč. Kernu je razparalo trebuh. Bil je sicer pri zavesti in se je junaško držal, a vendar je tudi njegovo stanje resno. Ostala dva ponesrečenca sta zaenkrat ostala v domači oskrbi.
Zastrupljenje
dveh delavcev
Ljubljana, 26. novembra.
Skoraj istočasno kakor na Vrhniko so bili ljubljanski reševal"! pozvani na Celovško cesto 209 v delavnico mizarskega mojstra Riharda Ličena. Tam so našli delavca Jožeta Vidmarja ter Valentina Vižina nezavestna. Oba so takoj prepeljali v bolnišnico. Nekateri znaki kažeio da sta Vidmar ln Vižin najhrž iztaknila steklenico metilnega alkohola, ki ga uporabljajo za pripravo lužil, in njeno vsebino izpila. Stanje obeh delavcev je kritično.
Vremenska napoved
Zerour.ska vremenska napoved: Depresija iz Italije Sg je pomaknila nad južni del Balkanskega polotoka in povzroča oblačnost z dežjem in snegom Zjasnilo se je v vzhodni Evropi, Alpah in v Panonski nižini. Nad severno Evropo vlada *udi še depresija, ki ustvarja sneg in dež. V Jugoslaviji se je v s.vemozahodnih predelih zjasnilo. Drugod je oolačno z nekoliko snega in dežja v južni polovici. Topiotaje znatno padla Najnižja Kalinorik --3. najvišja Mostar 14 C.
Zemunsk* vremenska napoved; Hladno vreme, postopna zjasnitev, pretežno iasno v severnozahodn:h predelih, huda burja na Primorju, dež in sneg utegneta trti samo na skrajnem jugu, megle v dolinah rek, mraz v večji severni nolovici.
Zagrebška Vedro, temperature bodo še na^a''? padle..
Du -a;s!-a: Men*ajočee se oblačno vreme, manj vetrovno, nekoliko topleje.
CUVAJMO JUGOSLAVIJO!
a
»JUTRO« 277.
3
SoBofa, ST. fct. T937.
Jauorshl umor pred sodiščem
Obtoženo in obsojeno je bilo »Jutro« zaradi svojega poročila - Zločin sam je slej ko prej nepojasnjen in morilec še vedno neznan
Ljubljana, 26. novembra.
Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bila danes razprava o žalostnem umoru farovške kuharice Jožefe Martinčičeve na Javoru pri Ljubljani. Ta zločin je vzbudil takrat ogromno pozornost v vsej naši javnosti. Oblasti ga do danes niso mogle pojasniti, pa sodišče tako še nI moglo razpravljati o njem. Danes se je moral zagovarjati le odgovorni urednik »Jutra. Kakor drugi listi je tudi »Jutro« obširno poročalo o žalostni smrti 66 let stare kuharice Jožefe Martinčičeve. Med drugimi je 27. aprila priobčilo informacije, ki jih je na Javoru in okolici zbral naš urednik. Zaradi tega poročila, ki je izšlo z naslovom »Kdo je zagrešil umor na Javoru«, je tožil odgovornega urednika našega lista javorski župnik Jernej Klinec, češ da je v tem poročilu osumljen on kot morilec. S tem je, tako je poudaril v svoji tožbi, prizadet na svoji časti ter oškodovan na ugledu in dobrem imenu. Zato zahteva kaznovanje krivca, to je odgovornega urednika »Jutra«, in odškodnino v znesku najmanj 50.000 Din.
Današnja razprava se je vršila pred tričlanskim senatom pod predsedstvom s.o.s. dr. Ivana Breliha in s prisednikoma s. o. s. Ivanom Kraljem in Karlom Javorškom. Razprava je pokazala, da »Jutrov« namen ni bil oklevetati javorskega župnika. Ker pa je naš tiskovni zakon izredno strog, je bil naš odgovorni urednik obsojen kljub temu, da se je na razpravi pokazalo, da so ljudje že davno poprej tako govorili, kakor so po trditvi obtožnice začeli govoriti baje šele po objavi tega »Jutrovega« poročila.
Razprava se je pričela ob 8.10 Osebno sta ji prisostvovala tožitelj župnik Klinec in obtoženi odgovorni urednik »Jutra«. Toži tel ja je zastopal odvetnik dr. Josip Voršič, našega urednika pa odvetnik dr. Ru dolf Krivic.
Obtožnica
Po običajnih uvodnih formalnostih je zastopnik tožitelja dr. Voršič prečital obtožnico. Obtožnica citira dobesedno celostransko poročilo »Jutra« z dne 27. aprila t. 1. in navaja, da je obtoženec s tem o župniku Klincu izrekel javno nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu, hkrati pa ga tudi javno razžalil. Zakrivil je s tem prestopek zoper čast po čl. 52 zakona o tisku in naj se kaznuje po čl. 60 zakona o tisku, ker da je imel obtoženec poseben namen, da uniči dobro ime in kredit tožitelja, po čl. 62 zakona o tisku na plačilo materialne odškodnine in po čl. 63. zakona o tisku na objavo sodbe v celoti. V utemeljitvi navaja obtožnica, da inkriminirani članek nikakor ne predstavlja običajnega poročila. Ne bavi se samo z opisom umora na Javoru, temveč na prav svojstven način prikazuje ves dogodek v taki luči. da je vsakdo ki je »Jutro« čital, moral sklepati, da je zasebni tožitelj morilec pokojne kuharice, in to iz koristoljubja. Vsakdo, ki je čital ta članek, da je imel ta vtis in da je župnik dobival pisma iz vseh krajev, celo iz Francije z vprašanji, kaj je resnice na tem članku. Končno ugotavlja obtožnica, da je župnik Klinec nad 32 let poučeval svoje farane o vsem, ker je bil edini učitelj. Sedaj je ta 70-letni starček zaradi inkriminiranega članka duševno zlomljen in živčno uničen in je zato upravičen zahtevati odškodnino 50.000 Din. ki pa naj se z ozirom na njegov po-k ic primemo zviša.
čitanje obtožnice je trajalo skoraj tri četrt ure.
Zasliševanje toženega urednika
Obtoženi odgovorni urednik »Jutra« je na vprašanje predsednika izjavil, da članka ni pisal sam in ga tudi ni čital pred objavo, da pa kot odgovorni urednik prevzema odgovornost. Svoj zagovor je podal že pismeno v teku preiskave. Pismeni zagovor, ki ga je nato raztolmačil njegov zagovornik dr. Rudolf Krivic, je zelo obširen in od stavka do stavka pobija trditve obtožbe.
V	prvem odstavku inkriminiranega članka ni ničesar, kar bi ne bilo res, tudi ni ničesar, kar bi se tikalo tožitelja. Opisan je umor, ki je bil izvršen, in izrečena domneva, da morilec ne more biti domačin, cigan ali kak potepuški brezposelnik, ter da smo postavljeni pred kriminalno zago-netko, kakoršne ne pomni kronika zločinov pri nas.
Tudi v drugem odstavku »Pomlad na Javoru« ni ničesar neresničnega, kar bi se tikalo tožitelja. Popisujejo se kraji in ljudje in naglasa, da ljudstvo zavrača domnevo, da bi bil morilec domačin. Namen tega članka je baš ta, da se poudari, da važčani na Javoru niso krivi, in tako izzveni tudi konec vsega poročila. To je jedro članka, ker je na nedolžne ljudi padel težki sum po krivem. Ta članek samo brani nedolžne ljudi.
V	naslednjem odstavku »Župnikova izjava« je samo ponatisnjena izjava, ki jo je objavil župnik Klinec v »Slovencu«. On pravi v tej izjavi, da se prinašajo nekatere netočnosti o umoru, zaradi česar je dolžan pojasniti zločin. »Jutrov« člankar nagi a.ša, da župnik tega zločina ne more pojasniti, marveč bi to lahko storil le oni, ki ga je izvršil. 2e samo to kaže, da člankar ne dolži umora župnika.
Odstavek »Tisti čas ...« ne vsebuje ničesar drugega, kakor rezultat orožniške preiskave. V zadnjem ostavku je izrečeno na2:iranje, da v preiskavi dognana dejstva izključujejo možnost, da bi bila kuharica ubita v trenutku, ko je stopila v hlev. Debatiranje z mnenjem g. župnika pa je vendar dopustno. Kakor sme on trditi, kako se je mogel zločin izvršiti, tako sme tudi kdo drugi povedati svoje mnenje. Zoper župnikovo čast se s tem pač ni nihče pregrešil.
Odstavek »Neznanec v pumparicah« se župnika sploh ne tiče. V nadaljnem odstavku »Napačna domneva« predstavlja zopet samo polemiziranje z župnikovim mnenjem. On pravi, da je morilec čakal za glavnimi vrati v članku pa se izraža domneva, da tam ni mogel biti, ker bi se sicer vrata ne dala odpreti. Torej zoper župnikovo domnevanje je člankar postavil svoje domne-
vanje in to vendar ni nobeno podtikanje zločina župniku.
Odstavek »Smrtni udarec« samo navaja podatke preiskave in vse, kar je v njem navedeno, je resnično. V tem odstavku ni ničesar, kar bi vrglo na župnika kako senco. Da je ta opis resničnejši, nego opis g. župnika, to je pokazala tudi uradna preiskava.
Tudi odstavek »Kako so jo našli« predstavlja zbir podatkov preiskave. Opisuje se, kako so umorjeno kuharico našli člani sodne komisije in kako je župnik to pripovedoval dvema turistoma. V tem je samo očitek, zakaj se je iega trupla umorjene spremenila. Tu ni ničesar proti župniku. razen morda očitka, zakaj je dopustil, da se je lega trupla spremenila.
Odstavek »Kaj je s ključem« predstavlja dopustne kriminalistične kombinacije. Vse to se župnika sploh ne tiče. Nekaj pa je v članku, kar se tiče župnika. To je anonimno pismo. Tam se poroča, da je spravljal župnik grozilna pisma v zvezo z umorom. O tem je govoril tudi s prižnice v cerkvi in je med farani iskal pisca. Fa-rani so izjavili mnenje, da to ni bilo pisano v fari. To se očita in to je res. Za to je podan dokaz resnice.
Odstavek »Grmiček in tiček« zavrača razne domneve. Da je bU župnik v konfliktu z ljudmi v fari, smo ponudili priče.
Zadnji odstavek »Kje je zapuščina Jožefe Martinčičeve« opisuje skromnost pokojne kuharice, ter nima z župnikom ničesar opraviti. Tu se navaja, koliko je imela plače, kako dolgo je služila i. t d. Vse to je pripovedoval g. župnik sam. Dalje se navaja, kako niso našli nič drugega, kakor samo nekaj malega gotovine in hranilno knjižnico na 129 Din. Za vse to smo ponudili dokaz.
Tožba pravi, da je »Jutrov« članek zbudil sum. Ako bi bil ta članek zbudil sum, potem bi se bila morala izvesti preiskava .tudi proti župniku. To pa se ni zgodilo. Najrazličnejše govorice pa so se širile že poprej. Kakor je župnik sumil vadčane, tako se je pojavil med ljudmi tudi sum proti njemu samemu. »Jutro« samo ni zbudilo nobenega suma. Ce bi bilo res tako, kakor trdi obtožnica, ki pravi, da je vse tako logično nanizano, potem bi bile morale oblasti uvesti preiskavo. Dejstvo, da se to ni zgodilo, kaže, da ta ofiitek proti »Jutru« ni utemeljen.
Zasliševanje prič
Tudi take govorice so bile med
V teku preiskave je bilo z obeh strani predlaganih veliko število prič. Zagovornik dr. Krivic je predlagal 32 prič, od katerih pa je sodišče le nekatere zaslišalo v preiskavi, na razpravo samo pa povabilo le osem prič. Posebno tehtne so bile izjave prič, ki jih je predlagala obramba, zlasti pa pričevanje komandirja orožniške Staniče v Hrušici, ki je vodil prvo preiskavo.
Orožniški narednik Roman Maligoj
Prvi je bil zaslišan komandir orožniške postaje v Hrušici narednik Roman Maligoj, ki je na ponovna vprašanja odgovoril, da je med ljudmi sum proti župniku Klincu obstojal že prej, preden je izšel v »Jutru« dotični članek. On je prišel s prvo orožniško patrolo na kraj umora in vodil prve poizvedbe.
Predsednik: Vi ste čitali poročila v listih. Spominjate se, da je izšlo v »Jutru« od 27. aprila obširno poročilo, s katerim so bile objavljene tudi slike župnišča, župnika itd. Opisano je razmerje med župnikom in župljani, župnikom in kuharico. Povejte, ali je že takoj od začetka, torej še pred objavo tega poročila, šel med ljudmi kak sum proti župniku?
Priča: Kot orožnik moram paziti na vse. že v začetku so se govorile razne stvari. Bile so seveda tudi take stvari, ki so potem prišle v časopise. Kakih konkretnih dokazov proti župniku pa ni bilo.
Predsednik: Dokazov seveda ni bilo, sicer bi se proti njemu postopalo. Toda namiga vanja so bila med ljudmi? Priča: Seveda so bila. Predsednik: Tudi proti njegovi osebi izrecno? Priča: Tudi.
Predsednik: Ali so se pri teh namiga-vanjih navajala tudi kaka dejstva? Na kaj so se namigavanja bazirala?
Priča: To so bile razne stvari, ki so tudi v kazenskih spisih navedene.
Predsednik: Po čem so utegnili ljudje sk;epati, da bi utegnil biti on morilec? Saj ljudje so govorili o tem. Kaj so govorili, ali so govorili, da je bilo med kuharico in župnikom napeto razmerje? Priča: To se je tudi govorilo. Predsednik: Ali da je on nagle jeze in nasilen človek?
Priča ljudmi.
Predsednik: že prej, preden je izšel ta članek ?
Priča: Seveda, že prej. Predsednik: Ali se je tudi govorilo, da je gospod župnik na denar udarjen? Ali se je kaj spravljalo v zvezo s tem, da bi bil pohlepen po denarju?
Priča: Da bi se kar direktno govorilo, ne. Znano pa je, da je župnik varčen in da ima sam denar.
Predsednik: Vi ste vodili preiskavo v raznih smereh. Pravite, da so bila take govorice. Ali vi v tej smeri niste smatrali sum za utemeljen?
Priča: če bi bilo dovolj suma. bi bil postopal tudi proti župniku.
Predsednik: Vi ste dobili tudi anonimna pisma in ovadbe?
Priča: Da, dobivali smo pisma, zakaj ne aretiramo župnika.
Dr Krivic: Po tem, kar nam je priča sedaj povedala, sklepam, da je moral kot komandir orožniške postaje o tem sumu poročati tudi svojim nadrejenim oblastem. Ali je to storil?
Priča: Sem. Poročal sem tudi državnemu tožilstvu objektivno vse, kar se je govorilo.
Dr. Krivic: Kar sem bil v tem pogledu navedel v odgovoru na tožbo, sem napisal po svojih domnevah, a sedaj vidim, da je to resnično.
Predsednik: Kako mnenje je proti vam zastopal g. župnik, kje bi bilo iskati krivce?
Priča: Prvič je rekel, da so bili gori v gostilni trije fantje, a tisti so šli mimo župnišča okrog pol 7.. ti torej ne pridejo v poštev.
Predsednik: Ali je izrazil kako mnenje, da misli, da je bil kak brezposelni ali pa da bi bil kak domačin ubil kuharico zato, ker je nanj jezen?
Priča: Proti domačinom ni izrekel nika-kega suma.
Predsednik: Ce se zgodi taka reč, pač vsak izreče svojo domnevo. On je bil tu direktno prizadet. Najbolj naravno bi bilo, če bi rekel, da je to napravil kak postopač.
Priča: Tak sum je izrazil, češ da je bil morda tisti v pumpericah, ki ga je videl skozi okno. Po.meje smo ugotovili, kdo je to bil, a ta ne pride v poštev.
S tem je bilo zasliševanje te priče končano. S. o. s. Kralj je nato stairil zastopniku obtožbe vprašanje, ali inkriminira obtožba članek »Jutra« v celoti ali pa samo
posamezne očitke. Zastopnik tožitelja dr. Voršič je izjavil, da se tožba ne nanaša na posamezne očitke, marveč na celoto.
Neža Jančar
Druga priča Neža Jančarjeva, žena posestnika na Javorju, je izpovedala, da prebiva na Javorju že 16 let in da dobro pozna župnika. Spominja se tudi, da je župnik pravil, da dobiva grozilna pisma in da je o tem govoril tudi na prižnici. V pismih se mu baje grozili, da ga bodo ubili. Ni povedal, kdo bi bil to pismo pisal in na koga bi imel sum. Zasliševanje te priče se je nanašalo tudi na razmerje v šolskem odboru, kjer je prišlo do spora med člani in župnikom zaradi nove šole. Mož priče je bil član šolskega odbora in je doma večkrat pripovedoval, da so se na sejah z župnikom kregali in da je bil župnik zelo hud.
Predsednik: Ali je vaš mož kaj pravil, da je župnik proti temu, da bi prišel na Javor učitelj. Priča: Tega ne vem. Predsednik: Ali je kaj pravil, da je hotel župnik šolo ven vreči.
Priča; Da. tisto je rekel, da župnik ne mara več šole v župnišču.
Predsednik: Ali je vaš mož kdaj pravil, da se je župnik razjezil in da je katerega ven vrgel.
Priča: Ven vrgel ga ni, toda skozi vrata ga je porinil. Predsednik: Zakaj? -Friča: Tega ne vem. vem pa, da ga je rinil skozi vrata, čeprav je bil moj mož predsednik šolskega sveta.
Predsednik: Ali ste kaj slišali o tem, da sta bila župnik in kuharica skregana?
Priča: To pa, to sem slišala od kuharice same.
Predsednik: Pa kaj vam je kuharica pravila ?
Priča: Da so župnik sitni, da z njimi ni za prestati, da pa ne gre rada proč, ko je že vso mladost zabila v župnišču.
Predsednik: Ali je kaj rekla, da bi jo bil župnik udaril?
Priča: Meni glih tega ni rekla, a od drugih sem tudi to slišala, da jo je večkrat udaril.
Predsednik: Se to povejte, v kakem razmerju je vaša hiša z župnikom, ali ste prijatelji, ali pa ste skregani.
Priča: Moj mož je že malo skregan z njim, ker je bil prej organist, pa ga je župnik odpustil in dejal, da ga niti zastonj ne mara več. Jaz pa nimam nič proti njemu.
Predsednik: No, pa smo z vami končali. Priča: Ja, gospod sodnik, kaj pa prični-na?
Predsednik: Nič se ne bojte, boste vse dobili.
Alojzij Habič
Alojzij Habič, posestnik na Javoru št. 22 je bil najprej zaslišan glede grozilnega pisma, ki ga je dobil župnik.
Predsednik: Pa kaj je župnik takrat rekel?
Priča: Da bo tistega, ki je to pisal, hudič vzel. Da bi pa bil koga osumil ne vem. Tudi orožniki o tem niso nič poizvedovali.
V nadaljnem zasliševanju je priča izpovedal, da je župnik v šoli pravil otrokom, da so tistega že dobili, ki je kuharico umoril.
Predsednik: Ali se je kuharica kdaj pritoževala čez župnika?
Priča: Proti meni ne, a od drugih sem slišal, da je nekaj jamrala, da je župnik natančen in siten.
Brat umorjene kuharice
Brat umorjene kuharice Janez Martin-čič, 62 let stari posestnik na Veternem vrhu je povedal, da je sestra 33 let služila pri župniku Klincu. Ko je bil zadnjič pri njej, mu je povedala, da ima 150 kron plače in da dobiva 10 odstotkov od vsega, kar se v župnišču proda. Sestra je bila zelo varčna in skrbna. Sama je povedala, da ima lepe prihranke. Ko je dobil brzojav, da je sestra umorjena, je šel na Javor, kjer je po pogrebu prevzel tudi njeno zapuščino.
Predsednik: Koliko je bilo te zapuščine? Priča: Oblek je bilo okrog 20, a le dve sta bili še dobri, drugo pa je bilo vse staro. raztrgano in ponošeno. Nekatere obleke so bile po 30 let stare.
Predsednik: Kje pa je bil denar in druge vrednosti? Kaj vam je izročil župnik?
Priča: V denarju sem dobil okrog 300 Din. nekaj malega čez. Razen tega sem dobil še eno hranilno knjižico za 129 Din.
Predsednik: Kako pa je bilo s pogrebom? Ali je župnik kaj računal za pogreb?
Priča: Da, zaračunal je 721 Din in je ta znesek kar odbil od najdenega denarja.
Predsednik: Ali je bilo to samo za pogreb ali	"i" "ri tem vpošteta tudi krsta Iv ' < ■ J
Priča: To je bflo vse skupaj. Sapnik ml je rekel, da za svoje delo ni nič vzel, samo za druge izdatke je računal, krsto, pogreb-ce, zvonenje ln sveče.
Predsednik: Ali vam je kaj pravil, da bi moralo biti več denarja ln da ga bo IskaL
Priča: župnik ml j« rekel, da mora biti okrog 20.000 Din, da pa ne ve, kje je ta denar, ali v farovžu ali pa v ljubljanski hranilnici. Zmenila sva se, da mi bo pisal, a doslej ml ni nič pisal.
Predsednik: Ali se vam je sestra kaj pritoževala čez župnika?
Priča: že od kraja, ko je prišla k župniku. V pismih je pisala, da je župnik siten.	•
Predsednik: Ali je kaj povedala, da bi jo bil udaril? Ali vam je kaj znano, od kdaj jo je noga bolela?
Priča: Tega jaz ne vem. Ko je ila z doma, je bila zdrava. Ne vem več, katerega leta je pravila, da je šla prat na vodo, ln se je prehladila ter da ji od takrat teče iz noge.
Predsednik: Ko ste prišli na Javor, ste govorili z župnikom. Ali ste kaj slišali, kje, da bi bil kdo njega sumil.
Priča: Da, ko sem šel na Javor in sem se peljal čez Savo, je bilo tam več ljudi, ki so govorili o tem. da je župnik kuharico ubil.
Alojzij Novak
Vodja oglasnega oddelka »Jutra« Alojzij Novak je na vprašanje predsednika potrdil, da je po tisti izjavi, ki jo je objavil župnik Klinec v »Slovencu« šel v spremstvu »Jutrovega« urednika Mrzel a na Javor, daairavno nima nobenih zvez z uredništvom »Jutra«. Ko sta prišla na Javor in sta tam fotografirala hlev, v katerem je bil izvršen umor, je pristopil k njima župnik.
Dr. Voršič: Ali ste mu povedali, da sta od »Jutra«.
Priča: Jaz sem prišel tja privatno in sem mu povedal, da sem iz Polja. Ko sva župniku povedala, da sva si prišla ogledat kraj, kjer se je izvršil zločin, se je župnik sam ponudil, da nama vse razkaže.
Predsednik: Ali vama je g. župnik tudi povedal kaj glede izplačila kuharici?
Priča: Pravil je, da jo je pred par leti popolnoma izplačal ter da ima o tem potrdilo, od takrat dalje pa ji je izplačeval njeno plačo vsaka dva meseca skupaj.
Predsednik: Torej je bilo vse tako, kakor je napisano v »Jutru«? Priča: Da. točno tako. Predsednik: Ali vama je pravil kaj o zapuščini ?
Priča: župnik nama je pravil, da je morala imeti kuharica denar, da pa ne ve, kje je ta denar, da je za njim poizvedoval tudi v Ljubljani, pa ni nič našel.
Predsednik: Ali je proti vam izrazil župnik kak sum, kdo bi bil umoril kuharico?
Priča: Da, tudi o tem je govoril. Ko sva se hotela že posloviti, nam je rekel: Slišite gospodje, sedaj pa mene dolže, da sem jo jaz, katoliški duhovnik. To bi bila sramota za celo škofijo. To so točno njegove besede.
Prdsednik: Ali ste bili tudi drugod na Javorju? Ali ste kaj slišali, da bi bil tam kdo sumil župnika?
Priča: Ljudje tega z besedami niso direktno izrekli, indirektno pa so zelo na-migavali, tako da je moral vsakdo razumeti, kam merijo.
Dr. Voršič: Kolikokrat ste bili na Javorju?
Priča: Dvakrat.
Dr. Voršič: Pri kateri priliki je župnik rekel, da ljudje njega sumijo? Priča: Pri prvi.
Dr. Voršič: Kdo je fotografiral župnika? Priča: Jaz ne.
Predsednik: Ali ste sodelovali pri sestavi »Jutrovega« članka?
Priča: Ne, ker nimam z redakcijo no benih poslov.
Ludvik Mrzel
Naslednja priča, urednik »Jutra« Ludvik Mrzel, je povedal, da je 14 dni po dogodku po svoji novinarski dolžnosti odšel na Javor, da zbere točnejše podatke o zločinu, o katerem je razpravljala vsa javnost. Naglasil je, da je smatral to za svojo dolžnost tem bolj, ker je zašla preiskava v nekak zastoj in ni izgledalo, da bi se ta zločin pojasnil. Baš novinarji pa so poklicani, da pripomorejo k razjasnitvi takih dogodkov. Zato je naprosil g. Novaka, ki pozna razmere in kraje, da gre z njim.
Predsednik: Vama je g. župnik izrazil kak sum?
Priča: Ne morem točno rekonstruirati njegovih izjav. Potožil nama Je, da je bil v Ljubljani in da se govori, da Je on ubil kuharico.
Predsednik: Ali ste na Javoru Se a kom
govorili?
Priča: £*e v par hišah sva se oglasila. Dr. Voršič: V kateri? Priča. Bila sv* med drugim tudi v Habi-čcvi gostilni, kjer sva govorila z ljudmi in tudi s krčmarico. Judi ona nama je pravila, da se covorl, da bi bil župnrlt umonl \uharico. a ona t<-gs ne verjame. Potem sva ee oglaoHa še v dveh. t?eh hišah na hribu. Povsod so covorili o tem.
Predsednik: Ko ste govorili z župnikom, ali ste imeli vtis, da je to verjetno, kar on trdi, ali pa da stvar enostransko prikazuje.
Priča: Gospod župnik je Mil takrat silno razburjen. Ves čas si je nervozno mel roke in nama raztezal. Rekel bi, dia »i logično govoril. — Priča je nato pripovedoval, kaj je njemu in Novaku župnik pravil o svojih domnevah, kako je bil zločin izvrSen.
Dr. Krivic: Ker se v obtožbi podtika, da ee je s tem člankom hotelo na župnika zvaliti dejanje, prosim, gospod predsednik, da vprašate obtoženca, kakšnega svetovnega naziranja je. al-i Je ^protifarškegac naziranja, da se tako izrajzim. Dr. Voršič: Kaj nas to skrbi. Predsednik: Kako ste vi naipram duhovSči-ni. Ali ste proti njej?
Priča: Bil 6em vedno v prijateljskih od-nožajih s katoliškimi krogi in sem napisal knjigo »Luč ob cesti«, ki jo je izdala oelo Jugoslovenska tiskarna. Politično sem pa popolnoma desktteresiran.
Predsednik: Torej nima nič proti duhovščini.
Dr. Voršič: Vi ste bili dvakrat z Nova-karn na Javorju. To se vendar precejšnji stroški. Kdo je to naročil? Kdo ie plačal?
Priča: Pobuda za to pot na Javor izhaja od mene in sem šel po službeni dolžnosti
Dr. Voršič: Kaj niste dobili nobenih direktiv, pa kdo vam je plačal stoške.
Predsednik: Saj je že vendar povedal, da je bil po službeni dolžnosti. Dr. Vor5ič: Zakaj pa niste šli v Prihovo. Priča: Ne zamerite, tudi tam sem bil J
Ta odgovor priče )• o81 vidno tafloo vfitnf
na zastopnika obtožbe, da j« prenehal s nadaljnjimi vprašanji in je bilo s tem 7imli»y vanje te priče končano.
Župnik Jernej Klinec
Nato je predsednik pozval k zaslišan/u javorskega župnika Jerneja Klimca, ki je ves čas razprave sedel ob strani svojega zastopnika dr. Vortiča im pazljivo sledil razpravi Od časa do časa je ob izjavah prič pritrjeval ailri zanikaval z glavo ter prelistaval razne kuverte, ki jih je imel pred seboj.
Predsednik: Ali ste že dolgo na ktfoniT
Župnik: Od 1. maja 1901, torej 86 let
Predsednik: Vi ste bili tann tudi učitelj.
Župnik: Da, od leta 1901. do 1. februarja 1933.
Predsednik: To je t<ila enorazrednica, a šolsko sobo ste imeli v župnišču.
Župnik: Da, 29 let sem dajal zastonj sobo za šolo.
Predsednik: Potem ste pa učiteljevanje leta 1933 odložili.
Ziuipnik: Ker somi okrog šolskega odbora ▼ vsaikem oziru nasprotovali.
Predsednik: Vi ste potem odpovedali Šolske prostore in zaihtevali najemnino.
Župnik: Da, zadnji dtve leti.
Predsednik: Vi imate eobo nad vežo. Va« bole noge in vi tam posedate. Od tam se vidi vse na okrog. »Jutro« ste čitali. Povejte, kakšen vtis je to napravilo na vas.
Župnik: Popolnoma tak vtis, da mene obtožujejo.
Predsednik: Ali ste govorili tudi z drugimi.
Župnik: Seveda. Vsi so imeli ta vtis.
Predsednik: Ali je kdo zahteval od vas kaka pojasnila?
Župnik: Ne. Jaz sem šel k škofu prostovoljno, ker sem smatral za svojo dolžnost, da mu stvar pojasnim.
Predsednik: V tožbi pa se trdi, da ate dobili celo pisma iz inozemstva.
Župnik: Dobil sem jih od svojih sorodnikov iz Francije, tam imam stričnika in nečakinjo.
Predsednik: Pa kaj so vam pisali?
Župnik: Sprašujejo, ali je res to, kar se piše?
Predsednik: Ali vam je kdo od vaših kolegov rekel, da ei tega ne smete pustiti do-pasti? '
Župnik: Seveda, vsi, s katerimi sem govoril.
Predsednik: Vi niste s pokojno nikoB grdo ravnali?
Govorilo se je, da ste jo enkrat udaril.
Župnik: Oh, kaj, zakaj neki?
Predsednik: Med vama ni bilo napatega razmerja.
Župnik: Včasih že kaj pride, a če sta samo dva v hiši, saj morata govoriti.
Predsednik: Vi se torej čutite zelo prizadetega?
Župnik: Popolnoma.
Predsednik: Ali je to kaj vplivalo živčno na vas.
Župnik: Sedaj sem popolnoma zanič. Tule je zdravniško spričevalo. (Izročil je predsedniku spričevalo, da je prestal župnik Klinec v zadnjem času močno živčno vznemirjenje zaradi namigavanj v časopisju.)
Dr. Krivic: Zakaj je dobival gospod župnik sožalna pisma? Ali zaradi tega članka?
Župnik: Zaradi smrti in tega žalostnega dogodka.
Dr. Krivic: Torej ne zaradi članka v »Jutru«.
Predsednik: Ali morda zaradi tega, ker so vas natolcevali?
Župnik: Ne zaradi tega, marveč zaradi umora.
Predsednik: Torej nobenega sožalja zaradi tega, ker morate toliko prestati, ker vas obrekujejo.
Župnik: Ne, zaradi tega ne, marveč zaradi žalostnega dogodka, pri katerem Je bila velika nevarnost za moje življenje
Nadaljevane na 5. strani
Proga Trebnje—št. Janž naj se približa Mokronogu
Gradba železniške proge Št. Janž — Sevnica, ki se je začela pred približno dvema letoma, se bliža koncu. Zdaj prelagajo del proge, ki je bila že skoro dograjena, na nižje mešio, to je na strugo potoka Mirne, ker teren na prvotnem mestu ni pripraven. Ce bi bil teren ob trasi ran ju temeljito preiskan, bi sedanja dela, ki povzročajo nepotrebne izdatke, ne bila potrebna. Železniška proga do Save bo tako kmalu dograjena. Vrše se tudi dela na mostu čez Savo pri Sevnici.
Preden se ofcvori promet na novi progi, ki bo vezala progo Karlovac — Ljubljana v Trebnjem, bi bilo vsekako potrebno urediti železniško progo Trebnje— St. Janž, ki ▼ sedanjem stanju ni sposobna za večji železniški promet, zlasti ne za vlake s hitrejšo vožnjo. Že zdaj proga trpi, ker je tovorni promet lepo razvit, z zvezo s Hrvatsko pa se bo promet izdatno povečal. Ponekod bi kazalo progo preložiti, zlasti v bližini trga Mokronoga, kjer bi jo bilo treta približati trgu. Mokronog je od železniške postaje Bistrice — Mokronoga oddaljen 2.8 km. S preložitvijo proge bi bila postaja v Mokronogu, ki je industrijsko prometen trg. S tem bi Mokronog mnogo pridobil za svo: industrijski razvoj. Terenske prilike <?< ugodne. Ker namerava železniška uprav; že tako razširiti zaradi velikega tovorne? prometa na tej postaji skladišča in druge priporočamo, da vzame nasvete v pretres.
Ker bi bilo približanje proge k trgu veli ke gospodarske važnosti, naj ee zainteresi rani činitelji zaivzaimejo za zadevo ter skušajo na odločilnih mestih doseči, da s« temu ugodi.
a
Domače vesti
•	Nacionalna ura v nedeljo. Predavanje šefa davčne uprave za LJubljano— okolico g. inšpektorja Jože Bekša »Davčni uradniki in njegovi vzgojni odnosi do naroda« bo v nacionalni uri v nedeljo 28. t. m ob 19.30.
•	Zastopnice zveze nesamostojnih »abo-tehnikov Jugoslavije pri ministru za socialno politiko. Zastopniki nesamostojnih zo-botehnikov so se te dni mudili v Beogradu, da ponovno obrazlože na pristojnih mestih svoje upravičene zahteve za samostojno izvrševanje poklica, z dentistično-tehničnim delokrogom. Zahtevajo umljivo, da se krivični zakon o zobozdravnikih ia zobnih tehnikih iz leta 19:50 takoj izpremeni. ker ja nesocialen in protipravno odvzema njihove že pridobljene pravice. Na drugi strani pa je v zobarski stroki pri nas ogromno pomanjkanje. Ministru socialne politike in narodnega zdravja g. Dragiši Cvetkoviču so delegati predložili ogromno gradivo, ki stvar, no govori o upravičenih zahtevah zobnih tehnikov. Minister je delegatom zagotovil, da bo z vlado absolutno rešil to vprašanje v smislu zobolehniških zahtev in to v najkrajšem času.
•	Službe v obči državni bolnišnici t Ljubljani. Uprava bolnišnice dan za dnem do biva razne prošnje e priporočili za sprejem v službo. Ker so vsa mesta zasedena, odločno odsvetujemo nadaljno vlaganje prošenj, ker imajo prosilci s tem samo necotrebne stro-Ske. Ce se bo v prihodnje izpraznilo kako mesto, ga bo uprava ob navedbi pogojev razpisala v časoni-ri-i
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 15. 483/85
*	»življenje in svet« bratom šubieem. V
ponedeljek izide skupaj s ponedeljskim >JutrouK nova številka »Življenja in eveta«, ki je v celoti posvečena bratoma Janezu in Juriju Subini (ob priliki razstave Narodne galerije). Številka bo obilno ilustrirana s posnetki njunih del. prinese pa daljšo razpravo slikarja in novinarja Frana Skod-larja vJanez in Jurij Šubic — največja slovenska slikarja«. Pisec rodrobno prikazuje življenje obeh umetnikov in vse faze njunega razvoja Ta življenjepis bratov Subicev bo nedvomno mnogo prispeval k popularizaciji njunih del m ga zlasti pri poročamo onim ki imajo možnost, obiskati razstavo v Narodni galeriji in v Jakopičevem paviljonu, kor bodo opozorjeni na mnoge značilnosti v umetnosti obeh Subicev Ilustracije so skrbno izbrane in smiselno izponolniujeio besedilo Številko zaključuje priložnostni sonet dr. Antona Debeljaka, ki poveličuje umetnost obeh bratov.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani eta nakazali moška in ženska CM podružnici v Pluiu din 200 namesto venca v počastitev spomina blagopokojne gospe Ide Sa-gadinove, večletne blagainičarke ž. podruž niče. — Rodbini Osterman-Jeraj pa sta poklonili Družbi din 100 namesto v^nca na grob pokojnemu g. Vladu Kneislu Vsem darovalcem iskrena hvala!
*	Iz Slovenske Koroške. V BilCovsu sta praznovala le ani posestnik Filip in Marija Mf.rtič 40 iptniro obstoja svoje trgovine. Zakonca sta dobra gospodarja in vzorna na ro-niaka Ob j vojnem lubileju sta bila deležna mnogi! čestitk. Iz Sel je višja finančna oblast p»eniestila vse losedanje carinike in nastavila druge. Od novih carinikov ni niti eden vešč Slovenščine. Iz Podjune objavlja zadnji »Koroški Slovenec« naslednji oor>is, ki ie zeic značilen za prosvetne razmere: SI jčajnc sem pr.siuskoval zanimivemu pogovoru otrok na poti v šolo. Deklica v,»raša svojo iovarišico, ali se še spominja, kaj so vč«?i c. i g. nadučitelj naročili. Vprašana odgo-^-ri, da se ne spominja, nakar ;j P'va razloži d-^ po nadueiteljevem naročilu v Soli ne sine spregovoriti slovenske bese le. Če noče biti kaznovana. Radoveden pristopi-n in vpraša.n. ali je res v šoli prepovedano govoriti slov-nsko. sO ja, zmirom smo govorili slovensko in še peli smo večkrat, toda včeraj --o aam nadučitelj prepovedali vsako slovensko besedo.« se glasi odgovor Torej je v naših »dvojezičnih« šolah prepovedan pogovor v maternem jpziku celo v prostem času. Kako potem učitelj uči o llu bežni do domovine, če pa malim jemlje na]-dragoceneje, kar imajo: ljubezen do roditeljev in njihovega jezika.
Predno boste nakupovali MIKLAVŽEVA DARILA, oglejte si tudi naše izložbe. — »NADA« Vam postreže rada! PARFU-MERIJA NADA, Ljubljana, Frančiškanska ulica.
*	Ramazanski bajram. 2e nekaj let določa šerialsko sodišče v Sarajevu začetek in konec velikih islamskih praznikov. S posebnim razglasom je sedaj sodišče naznanilo, da se začne ramazanski bajram v soboto 4. decembra Ramazanski bajram je zaključek dolgotrame«a ramazanskega posta ter za ves islamski svet vel k praznik sprave, ljubezni in dobrosrčnosti.
Veliki družabni in plesni večer
~ športnega kluba Ljubljana
P dne 4. XII. 1937 v veliki kletni dvorani »METROPOL« (Miklič).
* Koristno ndejstovanje splitskih planincev. Splitski planinci, organizirani v Hrvatskem planinskem društvu »Mosort. ne smatrajo plannstva samo za šport, marveč za zelo koristno udejstovanje. Z največjo vnemo so se posvetili pogozdovanju goličav v Dalmaciji Že od leta 1028 prirejajo vsako Isto »gozdni dan«, ki je posvečen širokopo-tezni propagandi za zaščito gozdnih nasadov in za pogozdovanje. Na mosorskih goličavah so doslej zasadili že preko 50.000 borovcev in čez nekaj iet bo planinski dom na Moso-ru v sredini lepega borovega gozda. Letos bodo splitski planinci priredili svoj »gozdni dan« tudi na Vidovi gori na Braču. Ta Prireditev ho 5. decembra. Zsiled splitskih planincev nai bi posnemale tudi druge planinske organizacije. Požrtovalni planinci v Splitu so ustanovili budi klub, ki skrbi za varstvo koristnih ptic.
*	Pobijanje nepismenosti v Dalmaciji. Odbori hrvatskih prosvetnih organizaciji, ki so uvedli akcijo proti nepismenosti, imaj dosti dela v dalmatinskih okrajih. Kako potrebna je ta akcija, kaže okoliš Marine, kjer ima 9 vasi samo eno osnovno šolo. Ta •§ola je v Manni in ima v njsj prostor samo kakih 60 otrok, dočim spada pod šolo preko 600 šoloobveznih otrok. Razumljivo je, da je v Marini in okolici osemdeset odstotkov nepismenega prebivalstva. Ko prirejajo člani odbora v takih krajih sestanke in pre-davania. jim je v veliko zadoščenje dober obisk ter veliko zanimanje prebivalstva.
*	Čar mladosti se konča z lasmi. Ali ste že kdai na to pomislili, ko st? opazili prve šope las. ki so ostali na glavniku? Ali mora do tega prjti in ali mora priti polagoma po-oolna plešavost? Ali ne bi prej nekaj ukrenili. da se ohrani kras, ki ga nudijo laije? Le malo je potrebno, da se obvamje rast las. ki so zdravi. Nekai kapljic Si Ivi krvna dnevno- to je vse. kar ie treba ukreniti Sil vikrin je novo koncentrirano in naravno sredstvo za hranjenje temena, na katerem raseio lepi in zdravi lasje.
•	Iluda nesreča v radeški papirnici. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 19 letn ega delavca Zdravka Novaka z Njivic pri Radečah Bil je zaposlen v Piatnikovi pa pirnici pa mu je v tovarni eksplodiral plinski aparat in mu prizadejal hude poškodbe.
•	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. 3
Iz Lfcfbdafve
u— Za novinarski koncert dne 1. decembra je ravnateljstvo Splošne malože-lezniške družbe blagohotno dovolilo tudi letos, kakor v minulih letih, znižano voz-nino po din 1 na vseh progah ljubljanskega tramvaja za one potnike, ki se izkažejo sprevodniku z vstopnico za novinarski koncert, in to tako, da velja znižana cena od katerekoli smeri do Tabora In zopet nazaj od Tabora v vse smeri in do vsake točke ljubljanskega tramvaja. Opozarjamo ponovno, da bo začetek koncerta na Taboru ob 20.30 (in ne ob 20. uri).
n— Bolgarski kralj Boris na poti skozi Ljubljano. V četrtek je z večernim brzovla-kom prispel preko Jesenic v Ljubljano bolgarski kralj Boris, ki se je vračal s svojega potovanja po Franciji in Angliji. Potoval je incognilo. Nase oblasti so bile sicer obveščene o njegovem prihodu, a obvestilo je navajalo, da se bo pripeljal preko Rakeka, kamor je visokemu potniku hitel naproti ban, dr. Natlačen. Ker sprevodnik kralja Borisa ni spoznal, mu je brez posebnih ceremonij zaračunal vozovnico od meje pri Jesenicah do Caribroda V Ljubljani je kralj Boris izstopil. Na postaii so ga pričakovali banov zastopnik, dalie železniški direktor in drugi predstavniki oblastev. Železniška uprava je vladarju bratskega naroda poskrbela, da je s primerno udobnostjo nadaljeval vožnjo skozi našo državo. Ta pozornost je bila toliko bolj potrebna, ker 60 potniki medtem, ko je stop'1 iz vagona, kralju Borisu zaspdli njegov kupe.
u— Nastopno predavanje priv. docenta dr. Antona Ocvirka je včeraj privabilo v zbornično dvorano univerze številne pred-stavitelje naših kulturnih krogov, vseučilišč ne in srednješolske profesorje, književnike m slušatelje vseh fakultet. Navzoč je bil tudi rektor dr. R. Kušej. Predavanje je otvori] prodekaa prof. dr. Fr. Kidrič, predstavil z izbranimi besedami mladega znanstve, ika in na kratko orisal namen in pomen znanosti, ki se ji je posvetil Nato je novi priv docent dir. Ocvirk v tričetrturnem predavanju razvijal ob pozornosti poslušalcev probleme historiz-ma in antihistorizma v literarni zgodovini ter opredelil svc -e stališče. O njegovem lepo zasnovanem in kljub vsej zgoščenosti jasnem in preglednem predavanju že priobčimo obširne ji?,e poročilo.
VELIKA RAZSTAVA
Miklavževih daril
bo v nedeljo, dne 28. XL
Ob 6. uri zvečer
pa bo delil otrokom nebeške dobrote — pri
F o to Touristu • Lojze šmucu
ALEKSANDROVA C. 8.
u— Oficirji ljubljanske garnizije prirejajo drevi tovariški večer v dvorani hotela Mi-kliča zaradi poslovitve od premeščenih tovarišev. Povabljeni so rezervni oficirji in znanci premeščenih oficirjev, da prisostvujejo tovariškemu večeru. Začetek ob 21.,
obleka po volji.
n— Rojake iz Julijske Krajine, ki nameravajo zaprositi za državljanstvo kraljevine Jugoslavije, opozarjamo, da bo potekla veljavnost čl. 20. fin. zakona za leto 1937/38. konec marca 1938. Zato naj vsak vloži prošnjo za oprostitev taks čimprej. Prošnji je treba priložiti potrdilo o narodnosti in potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov. Potrdila o narodnosti izdaja in prošn;e sestavlja tajništvo društva »Tabor«.
n— Naš naiodličnejši pianist Noč nastopi na svojem rednem koncertu v letošnji sezoni dne 3. decembra v veliki Filharmo-nični dvorani. Vajeni smo njegovih ee-riozaih umetniških koncertov, vendar se nam zdi, da je za letošnji svoj prvi koncert izbral posebno srečen in interesanlen program. Omenjeno naj bo, da igra na tem koncertu dvoje skladb, ki jih je sam priredil za klavir in sicer Bachov konceri za orgle
v a-molu in istega skladatelja Fugo za orgle v e-molu. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v knjigami Glasbene Matice.
n— Pedagoško društvo priredi v ponedeljek 29. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predavanje o temi: »Pedagoška načela javnega delat. Predaval bo g. prof. dr. Stanko Gogala ob 18. uri. Ker je predavanje z ozirom na današnje prilike zelo aktualno, vabimo k številni udeležbi. Vstop prost.
u— Slovensko planlsko društvo opozarja na m. predavanje, ki ga priredi v petek 10. decembra 1.1. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. Dr. Herbert Tichy z Dunaja »O gorah, planotah in ljudeh v Tibetu«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Predavanje bo izredno zanimivo ter opozarjamo planince že danes na to prireditev,
Otrokov prijatelj
je Biomalz. — Prijatelj Biomalz pomaga otroku rasti, dela ga močnega ln odpornega zoper bolezni. In vsak dan se ra-dujete, če se Vaš ljubljenec dobro razvija. Z Biomalzem se zopet vračajo rdeča lica, dobra prebava ln vrisk otroku.
biomalz
a— Lep poznojesenski dan je razlii včeraj mnogo blagodejnega sonca na Ljubljansko ravan. Že v noči se je razjasnilo nato in svetle zvezde so v druščini Velikega voza blestele na zemljo. V hladnem jutru, ko je živo srebro zdrknilo k ničli ia ponekod še nižje, je prekrila mlakuž? tanka ledena skorja, slana je legla na travnike. Brez megle je posvetilo sonce nizko na obzorju v ravnino, tajal se je led z mlak, strupena rosa je pa ostala v osojnih krajih, kjer je §3 vedno nekaj ostanka minulega snega, do poznega popoldneva. V6enaokrog so blesteli v soncu zasneženi vrhovi goril in ko je tonila žareča krogla na zapad. 'e puščala za seboj pordevaiočo večerno zarjo. Vendar je pa bil lep jesenski dan nad našo zemijo le Orajni mejaš visokega anticiklona s seve-rozapada. že vzhodni rob Slovenije, ostali tik na meji visokega anticiklona s seve-noitalsko nižino, je namakala po vlažni sredozemni depresiji sprožena deževnica Treba je bilo da ee jedra ciklona ln anticiklona le malo prestavijo In že bi namestu lepega in sončnega dne v občutno ohlajeno naše ozračje spet posegel sneg. ki je še včeraj pobelil visokoa I pstoi greben Zapadnih Alp Stanje, ki za vsakim nenadno zjasne-nim jesenskim dnem rado prinaša snežna presene^enia k nam.
u— Filozofsko društvo priredi svoje prvo letošnje predavanje Predaval bo univ. prof dr Evgen Spektonski o temi: Badenska Šola in sodobna filozofija. Predavanje bo » mineraloškem institutu na univerzi ob 18. Vabljeni vsi. Vstop prost.
NOk,
1. XII.
Ob 20-30
VSTOPNICE V MATIČNI KNJIGARNI
n— Namesto venra na grob pokojnemu g
Albinu Prepeluhu, prvemu poverjeniku za socialno skrbstvo in za vojne žrtve pri narodni viadi v Ljubljani leta 1918. js tvrdka Bonač v Ljubljani darovala za vojne žrtve 300 Din, za kar topla zahvala. Oblastni od bor Udružeaja vojnih invalidov
u — Pododbor društva »Kneginja Zorka« priredi tudi letos Miklavževo čajanko za svoje člane in po njih vpeljane goste v veliki Kazinski dvorani v nedeljo 5 decem bra. Nastop Miklavža točno ob 21 uri.
u— Uslužbeustvo socialno političnega urada mestnega poglavarstva je darovalo din 200 za mestne uboge namesto venca na grob pokojne gospe ^ve'ei Marije
u— Nov program pestrega spored i In nastopa Miklavža priredi Sokol I v svojem domu r,a TaJbom v nedeljo 5. deceuiora ob pol 16. uri. Rezervirajte si to popoldne za Vašo deco. Vstopnina- sedeži din 5. stoji šča din 2. Otroci v spremstvu staršev diin 1.
u — Društvo »Soča« matica naznanja da bo drevi ob pol 21 v salonu pri »Levu« predavaj g prof Mirko Subic o življenju ln delu slikarjev prvakov, bratov Janeza in Jurja Subica Pokazal nam bo tudi nekaj najznamenitejših del v skioptičnih slikah Predavanje je namenjeno ne-le vsem Sočanom. ampak tudi drugim, ki se zanimajo za našo umetnost Vstop vsem prost, vsi dobrodošli!
u— Akadenr-kl o^selc J«c bol'r. Ige 'avlfc. da bo občni zbor danes ob 17. uri v lokalu kluba primo 6kih a'; a d em i k o v (are n a Narodnega doma).
VZROK potovanje na OMENT
Perzijske preproge, orientalsko pohištvo,
in še druge starinske stvari
po nizkih cenah naprodaj. Ogled pri
Zipkin - Orient - Karpet
DUNAV-PALAČA, LJUBLJANA
vhod Iz Beethovnove ul. 14/n, nadstr.
n— Akademska Jadranska straža vabi nu svojo redno plesno vajo daies ob 19.30 v Trgovski dom Vodi Jenko Igra Adamič.
u— Plesne vaje Svobcde In Grafike so drevi ob 20 v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti.
u— Kidanje sn. ga. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opozarja hišne posestnike in druge prizadete osebe na določila člena 75. mestnega cestnega reda, ki določajo: Kadarkoli zapade sneg. je dolžan lastnik, oskrbnik hišnik ali naiemnik hiše, stavbišča ali drugih aemltišč ob cesti, skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva Ce zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem Kadar zapade smeg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovršiti sna-ženje in posipanje vsal do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju s? mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan ln tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnike, na rešetke odtočnih kanalov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljeni sneg ali led ae ne sme od-
ktadatl na cesto, temveč ga je treba U-
voaitl v vodo ah na odkazane prostore. Sneg, ki sam ainfti ali se pomeče s strehe, morajo hlAni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudno na svoje stroške zvoziti 8 ceste. Ob Južnem vremenu ta vobče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan očistiti luž ln blata. Odtočne kanale ki kanalske požiralnike mora čistiti občina tako, da odtok vode nI oviran. Občina sme po brezuspešnem opominu izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške odgovorne osebe. Prestopke teh določil kaznuje uprava policije v Ljubljani z globami od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni pa z zaporom od enega do 20 dni-
u— Sveti Miklavž Je obvestil društvo »Kneginja Zorka«, da bo obiskal naše pridne otročiče v nedeljo 5. decembra že ob 4. popoldne v veliki dvorani Kazine. Prišel bo v spremstvu mnogih lepih angelov, a parklje bo pustil v peklu, saj ve. da je vsa naša deca dobra Prijave in paketi se sprejemajo 4. decembra od 15. — 19 ln 5 decembra od 10. — 13.
u— RIBJE OLJE v drogeriji Ivan Kane, Nebotičnik.
Iz Celja
e— Krajevna mladinska organizacija JNS v Žalcu bo imela sestanek jutri, v nedeljo, ot 14. v restavraciji fov. Zagodeta v Žalcu. Sestanka se bodo udeležili tudi delegati srečke organizacije. Vabljeno je vse članstvo OJNS in tudi starejši člani stranke.
e— Zagonetna smrt. V !ore>k so prepeljali v celjsko bolnišnico neznanega starejšega moškega ki je imel težke poškodbe na glavi. Neznanec je v četrtek po Pegel ooškodbam ne da bi se bil pred smrtjo za vedel Doslei še niso mogli ugotoviti identitete mrtveca in tudi ne. kje in kako je dobil poškodbe. Baje ga je povozil vlak. f"udno ie vsekakor, da se v štirih dieh ni dalo ničesar ugotoviti v tej skrivnostni zadevi.
Iz Maribora
a— 1. decembPr v Mariboru Obmejni Maribor se pripravlja, na manifestacijo ki bo častna za kralja Jugoslavijo in naš lepi Maribor Dne 1. decembra bo ob 18 30 slavnostna povorka in je zbirališče društev ob Ciril Metodovi, M3istrov\ P.azla-govl ulld, Jugoslov trgu, Trgu Svobode. Krefkovi ln Vrazovi ulici. Ob 18 30 moraio biti vsa dmištva na svojih zbirališčih. Razpored povorke je naslednji: sokolska fanfara, vojaška godba, vojaške edinlce, Sokolstvo, predstavniki in deputacije, pevci, akademiki, godba Drave, Maistrovi borci. Jadranska straža prosvetna ln kulturna društva, športna društva, meščanske šole. poštarska godba, srednje šole, gasilska godba in gasilci, stanovske organizacije, železničaiska godba, železničarji, neorganizirani. Povorka pojde po Maistrovi ulici. Zrinjskega trgu, Kolodvorski, Aleksandrovi ulici. Trgu Svobode, Grajskem trgu Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg. Tam bo imel župan slavnostni govor nakar bodo zapeli pevci, vojaška godba pa bo zaigrala državno himno.
a_ Jubilejna 8okolska razstava v Mariboru ki jo prireja Sokolska društvo Maribor-matica v okviru prosiave 30-let-nice svojega obstoja bo dostopna občinstvu od nedelje 28. t. m do vkjlučno srede 1. decembra, in siceir vse dni nepretrgoma od 9 do 18. ure. Slavnostna otvoritev razstave bo v nedeljo 28 t. m ob pol 11. dopoldne. — Vstopnina znaša samo din 2 za osebo. Za skupine sokolskih pripadnikov ln šolsko mladino ali dijaštvo pod vodstvom znaša vstopnina din 0.50 za osebo. Jubilejna sokolska razstava se nahaja v mah dvorani Narodnega doma.
a— Spominski koncert Glasbene Matice v proslavo Adamiča, Foersterja In Hubada 9e bo proizvajal v unionski dvorani 3. decembra. Pri tem konccrtu nastopijo vse panoge Glasbene Matice kakor mladinski zbor, orkester, veliki zase in skupaj z orkestrom Ker je prireditev posvečena le v proslavo teh treh prezasluž-nih mož za slovensko glasbo, se bodo Izvajale izključno njihove koanpoz:cije oziroma harmonizacije- Prodaja vstopnic od sobote naprej pri Putniku.
a_ Na sestanku vseh narodnih društev
v Mariboru je bila poveirjena naloga Jadranski straži, da priredi 1- decembra na dan uedinjenja svečan ples v Unionski dvorani. Vabila bodo razposlana. Javnost se o tem obvešča Cisti dobiček je namenjen pomožni akciji. Vstop prost.
a— Nova zimnazija ustanovljena. Kakor znano je ministrski svet sklenil, da se v Mariboru ustanovi II. realna gimnazija. V ponedeljek se bo pouk že pričel. Nova gimnazija je bila ustanovljena iz dosedanje realne gimnazije in bo imela svoie prostore v poslopju Državne akademije na Zrinjskega trgu. Je štirirazredna. imela bo deset oddelkov in sicer v prvem ii četrlem po tri. v drugem in tretiam pa po dva. V novi šoli bo o?em razredov za dijakinje, dva pa za dijake, tako da bo prav za prav skorai žen-ka realna gimnazija Za začasnega rav-natelja je bil imenovan profesor na učiteljski šoli Ivan Prijatelj. Poučeva'o bo 12 nrofesoric, ki so bile dcs'ei na realni gimnaziji, rouk v noveim zavodu bo pa samo dopoldne. Zdaj je v teku akcija, da se v Mariboru ustanovi norolnoma realna g:mna zija in da se zainteresira banska uprava, da zgradi v Mariboru no™ šolsko poslopje. Mestna občina je pripravljena dati na razpo lago potrebno zemljišče in sicer na desnem bregu Drave. Računati je, da bodo novo moti srno šolsko poslopje za II. realno gimnazijo pričeli graditi že prihodnje leto.
a— »Modra Ptica« v Mariboru. Gledališka uprava ee pogaja s slavno rusko umetniško družino Južnega »Modro Ptico«, ki je pred leti že gostovala na mariborskem odru, Za enkraten nastop ce se bodo pogajanja posrečila, bo nastopila ta slovita odrska družina že v najkrajšem času.
a— Krstna predstava dr šnuderlovih »Lopovščin« bo drevi v narodnen gledališču.
a— Sestradani in zmrznjeni pib gli kaznjenec v bened'ških gozdovih. Iz sve-tolenaršklh sodrlh zaporom je pobrgmi neki Jožef Sve"šsk kjer je odslvževal daljšo zaporno kaze-i. z večjim železom je razbM celičn zd i-i prer»>zai glivn ograj-ni zid in nato izgini) Po treh dneh S' je posrečilo orožnikom da so ga iztaknTI, ko se je ves zmrzr.jen m se t~adan skrival po benediških gozdovih Prepeljali so ga v mariborske sodne zapora.
1 * K INI	1 BH
	
Najnovejše odkritje lju Davne dvojice Lilian Harvej — VVill} Fritsch
v duhoviti ui zabavni komediji
7 Z A D d N 1 C
Premiera Film prekrasnih prirodnih slik
SAMOSTANSKI LOVEC
po znamenitem romanu Ludvika Gangho-ferja — pisatelja znanega dela »Grad H u b e r t u s«.
Predstave danes ob 16, 19.15 tn 21.15 url
a— Ekshumacija po štirih letih! Prefl
štirimi leti je v žitnicah v Slovenskih goricah nenadoma umrl posestnik Martin Rižnar. Sedaj pa je prišlo oblastvu na uho, da Je bil Rižnar menda zastrupljen. Državno tožilstvo je radi tega odredilo ekshumacijo trupla. Te dni 90 na pokopališču pri Sv. Juriju v Slov. goricah izkopali zem.ske ostanke pok. Rižnarja ln jih poslali kemično fiziološkemu institutu v Ljubljani v preiskavo, dočim vršijo orožniki intenzivne poizvedbe.
a— Velik požar na Pohorju. V Rečen Jaku pri Sv. Lovrencu na Pohorju Je pogorelo posestniku Adalbertu Kranerju veliko gospodarsko poslopje s pridelki ln se ceni skupna škoda na okoli 150.000 dinarjev.
a— Veliki kazenski »enat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 27 letnega Rudolfa Teršavca na tri leta robije, ker je izvršil 6. avgusta roparski napad na Jurija Bratca pred neko gostilno na Tržaški cesti in mu odvzel gotovine v Iznosu 800 dinarjev Soobtoženi Franc Kei-ser je bil oproščen.
a— Kazen ga nI spametovala. Leto« prve dni meseca maja je bil pogojno izpuščen iz tukajšnje kaznilnice 27 letni vinl-čar.siki sin Franc Klausner iz Gornjega Hlapja, ki je bil svojačasno obsoien na 4 leta robije. ker je v prepiru u. mrtil nekega svojega tovariša. Dne 28. maja j« Klausner obiskal neki vinotoč v Zgornjem Hlapju, kjer je prišel v konflikt z Jožefom Komanom- Nastal je pretep, v teku katerega je Klausner Komana z nožem zabodel v levo oko, tako da mu je izteklo. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča, ki je Klausneria obsodil na 2 leti in 6 mesecev robije ter na Izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, razen tega mora plačati Komanu za izgubljeno oko 8000. za bolečine 1000, za bolniške stroške pa 800 dinarjev.
a— Drzni vlomilci v Gosposki ulici. V noči na petek so se še nedzsledeni vlomilci skozi dvoriščno stran vtihotapili v gostilniške prostore Prešernove kleti, ki je last gostilničarja Trafenika. ter odnesli iz omare Pri točilnici gotovine za 7 do 8000 dinarjev, cigarete in druge predmete v skupni vrednosti okoli 10.000 dinarjev Na kraj vloma je takoj prispela policijska komisija pod vodstvom g- Cajnka in je daktiloskop g Grobin napravil več prstnih odtisov.
Iz Ptuja
j_ Tatvina v prostorih davčne uprave. Veliki kramarski sejvm v Četrtak je bil za žeparje ugoden in je orožništvo polovilo več oseb in jih izrodilo sodiščm. Posebno dirz.na tatvina pa je bila izvršena v prostorih davčne uprave, kjer je posestnica Neža Pihlerje-va iz Levajncev po neprevidnosti položila denarnico na neko mizo. To priložnost je izrabil heznanec in izginil z denarkm. ti ga je bilo 2400 Din. Orožniki Ln policija so tatu na sledu.
j— Huda nezgoda ▼ mlinu. V mlinu <L Vrtnika na Bregu ie zgrabil transmisijskt jermen 19-letnega miinarskega vajenca Konrada Kolariča. Poškodovanec, ki ima zlomljeno desnico in precejšnie notranje poškodbe, je bil prepeljan v bolnišnico.
Iz Liutcmera
lj_ Smrt uglednega kmetovalca. Dne 24.
t. m. je preminil ugledni kmetovalec Jožef Berden v Babincih. Zadela ga je srčna kap v 60. letu starosti. Pokojnik je bil doma iz Strehovcev v Prekmurju in je dolgo let živel v Ameriki, najdalj časa v Clevelandu, kjer je imel holel. Po vojni se je vrnil v novo domovino ter si ie tn s svojimi pri hranki kupil lepo posestvo, nekdanji Ol>re-zov gradič v Babincih. Bil je v vseh strokah napreden kmetovalec, posebno pa se je ba-vil z živinorejo. Sosedfi so imeli v njem vedno prijaznega in postrežljivega svetovalca. Z njim je legel v grob vseskozi naroden in napreden človek, ki se je iz malega dokopal do lepe pozicije — res pravi selfmademan. Pokoin! zapušča užaloščeno vdovo, dva sina in hčer. Pogret' je bil 26. t. m. oh veliki udeležbi pokojnikovih prijateljev in znance-v. Bodi mi'.' lahka domača zemlja, hudo prizadeti rodbini naše sožalje!
PESEM	~~~~~"	~~
Letalo kroži nad Napoliiem Iznenada se obrne pilot k notnikom: x>Gospoda ali poznate pesem■ „Videti Napolt in potem umreti"?«
Potnikom je praznično pri duši. Vsi v en glas odvrnejo:
»Seveda jo poznamo!« »Potem je pa pra\\« te odreie piloti. »Pra\'kar se je letaUi odlomilo krilo«
Dozdevno vreme v nnvemhm po stoletnem koledarju
Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut ln se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut.
S. 27. Virgilij N 28. Gregor ITI
P. 29. Saturnin
lepo. sončno
vetrovne
T. 30 Hrabroslav Andrej ap
Poročilo .Me|eisr«toš»<ega rav oda na univerzi
26 novembra Ljubljana 7. 76S.3. 1.5 76. O 0. dež 2.6; Maribor 7 7W.6. 1.0 PO N2 2. d i 3.0: Zagreb 7 768.3 2 0 7n F4 3. 1>ž 8.0. Br^rrrad 7 76.n0. 10 Wl. megla —: Sara"evo 7 76J 2. 2 0 Pn N1 10. dež 4 0: Skoplje 7. 758.6. 3.0. 80. NWl. 10. «neg in
dež. 38.0
Temperature: Ljubljana 7 0. 1 0 Maribor 6.0, 0.0; Zagreb 5.0, 2.0; Beograd 8.0. 1.0: Sarajevo 7.0, 2.0; Skoplje 6.0. 0.0; Split 11.0
Nadaljevanje sodne razprave s J. strani i
Dr. Krivic: Zakaj pa ste napisali tisto pojasnilo v »Slovencu«?
Župnik: Zaradi tega, ker je bilo pisano v raznih časopisih, da je bila kuharica pobita pri kravi, da je tam obležala, da je pomolzla kravo in vse take netočnosti. To sem hotel pojasniti. Krava ni bila pomol-zena.
Dr. Voršič: Koliko ste zaslužili pri pogrebu?
Predsednik: Saj so že priče povedale, da za osebno delo nič.
Župnik: Pogreb pokojne kuharice se je izvršil ob asistenci dveh drugih gospodov, od katerih ni nobeden nič računal. Tudi za cerkev nisem nič računal. Kar je plačal, je šlo za krsto, pet pogrebnikov, mrtvaški ogled itd.
Dr. Voršič: Kdo pa je nagrobni spomenik plačal?
2upnik: Jaz iz svojega. Sem Imel 2.000 Din stroškov ln ie več.
Dr. Voršič kot priča
Kot priča je bil nato zaslišan Se zastopnik zasebne obtožbe dr. Voršič, ki je izpovedal, da je imel pri čitanju poročila v »Jutru« takoj vtis, da namiguje na župnika in da so imeli ta vtis tudi drugi. Slične izpovedi sta podala v preiskavi tudi dr. Kačar in univ. prof. dr. Fabijan. Ob koncu
Gibanje zaposlenosti
v posameznih panogah
že pred tedni srno poročali o gibanju števila zavarovancev pri OUZD t LJubljani v mesecu oktobru. Sedaj objavlja Okrožni urad še podatke o gibanju članstva v posameznih gospodarskih panogah.
Od septembra do oktobre je povprečno število zavarovancev pri OUZD zaradi se* zanakih raizlogov nazadovalo za 1239 na 100.795. Sezonsks značaj tega nazadova-
nja nam potrjuje okolnost, da je nazado-
dokaznega postopanja so bile prečitane še vaia predvsem zaposlenost y gradbeni
izpovedi bivšega predsednika šolskega odbora na Javorju Ludvika Galeta in člana šolskega odbora Janeza Bučarja, ki pa nista izpovedala nič bistvenega.
Ob 10.30 je bilo dokazno postopanje končano.
Branilec predlaga, da se zaslišijo vse priče, ki jih je navedel v odgovoru na tožbo za tam navedena dejstva.
Zagovor branilca
Predsednik razglasi, da se bo o tem sklepalo pozneje, na kar je pozval zastopnika zasebnega tožitelja, da stavi svoje predloge.
Dr. Voršič je v svojem zaključnem govoru najprvo citiral določbe tiskovnega zakona, nato pa obširno repliciral na in-krimirani članek ter ponavljal navedbe obtožnice, češ da je bil članek pisan z namenom. da se škoduje župniku Klincu na njegovi časti in na niegovem usledu. Skušal je ovreči izpovedi nekaterih prič ter je obširno opisoval življenje in zasluge župnika Klinca za prosvetni razvoj Ja-vorčanov. Zakliučil je svoi govor s predlogom. nai sod\šče obtoženca kaznuje v smislu predlogov obtožnice in prisodi župniku materialno odškodnino, ker je živčno uničen in ne more več delati.
Izvajanja dr. Krivica
Zagovornik obtoženega odgovornega urednika »Jutra« dr Rudolf Krivic, je v obširnem govoru razčlenil obtožnico, opozoril na rezuhate današnje glavne razprave in točko za točko pobijal trditev, da bi bi bilo »Jutro« s svojim poročilom imelo namen valiti sum za javorski umor na župnika aii mu kakorkoli drugače škodovati na časti in ugledu. Sum proti župniku Klincu j.e med ljudmi obstojal že davno prej. predno je izšel inkriminirani članek v »Jutru«. To je potrdila en-a najvažnejših današnjih prič, orožniški komandir narednik Maligoj, ki je o tem poročal že davno poprej tudi svojim predpostavljenim. Vse to se je godilo že pred objavo tega članka. Ni torej inkriminirani članek tisti faktor ki je razširil sum proti župniku. Prosim, da^ tega dejstva ne izgubite iz vidika. Odločno pa moram zavrniti podtikanje, da bi bil ta sum izzval inkriminirani članek. Popolnoma razumljivo je, če sta Mrzel in Novak po vseh teh govorcah odšla v Javor, da tam poizvedujeta Iz tega pa se še ne sme sklepati na kak zloben namen. Mrzel je pravilno povedal, da je storil to po svoji časnikarski dolžnosti, da dožene, kaj je na teh govoricah in sploh na vsej stvari. Tu pa ni ničesar, kar bi bilo naperjeno proti župniku.
Neljubo mi je. da je prišlo do kontra-verze z zastopnikom obtožbe, ko sem vpraša! po svetovnem nazoru Mrzela. s katerim nisem o tem govoril niti besedice, poznam ga pa po njegovih literarnih delih, a v teh ni orientacije v kake protiduhov-niške tendence. Nasprotno tam je mnogo več orientacije v smer, kateri pripada gospod župnik sam. Namena kakor se v tožbi očita ni torej bilo ne v osebi in tudi ne v članku. Časopisi razmotrivajo vse dogodke in so ravno tako tudi ta dogodek Glavno, za čimer je stremel ta članek je bilo, da 9e odvrne od vaščanov v Javoru sum. ki je lete! nanje, sum, k ga je izrekel mdi g. župnik. Članek lepo pravi na ko ncu. da »ne pade sum na nedolžne ljudi, ne ostane ta na;grši pečat otrokom na čelu iz roda v n>d.« To in nič drugega je bi! namen tega članka. Ta namen pa ni grd. ne zasluži graje, nego je čist in plemenit.
Obtožnica pravi: članek :e nanizal pre-Frigano drobec na drobec dejstva, ki v svoji celoti kot rezultat kažejo, d-a ni nihče drugi storilec kakor župnik Če b' bilo to res potem bi se bila uvedla preiskava pro-
ti župniku. To pa se n! zgodilo. To je najboljši dokaz, da ravno tisti, ki so mero-dajni za presojo takih stvari, v članku in-
kriminiranega očitka niso videli
Visoko sodišče! Članek v »Jutru« je torej imel edini namen, da odvrne od javor-skih vaščanov hud očitek in težak sum. Ta namen je bil lep in se torej ne sme šteti v zlo. V ostalem pa je ta članek samo kritika župnikovega članka, ki ga je objavil v »Slovencu«. Kdor zna kritično brati in zna takšne dogodke pravilno presojati, ni mogel priti po »Jutrovem« članku do zaključka, da bi bil storilec župnik.
Zagovornik dr. Krivic je pri tem podrobno analiziral trditve članka ter zavračal očitke obtožnice. Končno je predlagal, da se obtoženec oprosti krivde in kazni. Če pa bi sodišče smatralo obtoženca za krivega, potem naj ne pozabi, da suma ni zbudilo »Jutro«, nego da je obstajal že poprej in da tisti, ki naj bi bil po »Slovencu« avtor, ni mogel imeti namena, da sumniči župnika.
Ob 11.10 se je senat umaknil k posvetovanju. Ob 11.45 se je vrnil v dvorano ter je predsednik s. o. s. Brelih razglasil naslednjo sodbo:
Odgovorni urednik »Jutra« je spoznan krivim, da je s člankom pod naslovom »Kdo je zagrešil umor na Javoru« v »Jutru« z dne 27. aprila 1937 zagrešil objavo nekaj neresničnega, kar škoduje časti, dobremu imenu in ugledu tožitelja Kaznuje se po čl. 56 2 zakona o tisku na 3 000 Din globe, nadalje po čl. 62 zakona o tisku na odškodnino tožitelju v znesku 5.000 Din, po § 63 zakona o tisku na objavo bistvenega dela sodbe na čelu lista, na plačilo stroškov postopanja, ki se proglašajo za izterljive in končno po členu 314 k. p. na 500 Din povprečnine.
Razlogi sodbe
Članek kot tak se inkriminira v celoti in ne posamezna dejanja, glede katerih so bile posamezne trditve deloma tudi resnične. Članek v celoti kot tak vzbuja vtis. da se cika na zasebnega tožitelia. ki ie s polnim imenom imenovan in objavljena tudi njegova fotografija V njem se iznašajo razne okolnosti tako, da se koncentrira sum na njegovo osebo kot storilca. Po zakonu o tisku, ki je zelo strog zakon, ni potrebno, da se koga direktno obdolži, temveč je že vsako sumničenje kaznivo. Iz kazenskih spisov res izhaja, da so orožniki že 22. aprila, torej preden je izšel članek, poročali državnemu tožilstvu, da obstajajo govorice, ki cikajo na župnika Orožniška ovadba pa sama pravi, da za to ni prave podlage in da so to deloma stvari osebnega značaja. Zato to ne more opravičevati obtoženca, zlasti ne z oziro-na dejstvo, da je ta članek izšel v »Jutru«, to je v dnevniku, ki je v Sloveniji najbolj razširjen, tako da so prišle te vesti do zadnje zakotne vasi, kjer prej tega niso vedeli. Na vsak način je bil članek takšen, da v celoti vsebuje kleveto, kaznjivo po
stroki, in sicer pri gradnjah nad zemljo aa 730, pri gradnji železnic, oest in vodnih Zgrad za 124 delavcev in v Industriji gradbenega materijala za 6S2 delavcev. Skupaj se Je torej v gradbeni stroki zmanjšala zaposlenost za 1536 delavcev. To je celo več nego znaša celotno nazadovanje, ker se je v nekaterih drugih strokah zaposlenost povečala, tako v oblačilni industrij! za 270 delavcev, v tekstilni industriji za 123 in v čevljarski industriji za 148. Nadaljnje nazadovanje opažamo v gostinskih obratih, in sicer za 304 delavce, kar je posledica zaključka turistične sezone.
V priiikeri z oktobrom lanskega leta imo imeli letos v oktobru za 10.344 zavarovancev več. Najobčutnejše je povečanje v gozd-no-žagarski industriji, kjeT je od lanskega leta število zavarovanih lelavcev naraslo za 2455 ali za 42% na 8319 (čeprav je od septembra do oktobra število zavarovancev nazadovalo za 182 zavarovancev). V industriji za predelovanje lesa ee je v primeri i lanskim letom število zavarovancev povečalo za 291 na 3992. Znaten del povečanja zaposlenosti odpade tudi na tekstilno stroko, kjer se zadnja leta zaposlenost stalno dviga levilo zavarovancev j« naraslo na 164?£. to je za 1922 več nego v lanskem oktobru. Tudi v gradbeni stroki Imamo navzlic sezonskemu nazadovanju Še vedno več zaposlenih delavcev nego lani: pri gradnjah nad 7emljo. pri gradnji železni«, cest rn vo 'n:b zgradb ter v industriji gradbenega materiala je bilo v oktobru 2641 zavarovancev več nego lani. Skupno število zaposlenih delavcev v grad-
Razumen človek zna presojati,"
zob CIMEAN
V \
j		puUt j': k zobem pri roden sija		•dstnajoje dobiti kamen		dolgotrajne prijeten rfmi.	
	[ J		l J		L	J	L _
k.
.urši to, k«r obtfutH.
benih strokah je znašalo namreč 15.977. Nadalje se je povečala v primeri t lanskim oktobrom zaposlenost v Kovinski inl<ustriji za 687 na 8025. v kemični industriji za 272 na 2273, v usnjarski industriji za 255 na 2218, v čevljarski industriji za 200 na 3250, v oblačilni industriji pa za 307 na 5135. Nazadovanje beleči edino še papirna industrija, kjer se je število zavarovancev v primeri z lanskim oktobrom /manjšalo za 16 na 1997.
Ogromni dobički Trepče
Za 30. november je v Londonu sklican občni zbor delničarjev družbe Trepča Mineš Ltd. Bilanca, ki bo predložena temj občnemu zboru izkazuje za le*o 1936/37 (do 30. septembra t. 1.) čisti dobiček v viSini 632.470 funtov, kar predstavlja 150.5 milijona Din, in to pri delniški glavnici, ki maša le 1 125.000 funtov.
Ze ponovno smo na tam mestu opozorili, kako dobii-kanosno eksploatira inozemski kapital naše rudno bogastvo, ne da bi imela pri tem naša država primerne koristi. Inozemske rudarske družbe, (zlasti družba Trepča Mineš), so celo v dobi najhujše go-siK>darske krize, ko so oene kovinam padla na izredno nizko stopnjo, beležile lepe dobičke, v nasprotju z radarskimi družbami v drugih državah, ki- so po večini ustavile izplačevanje dividend in so mnoge tudi izkazale občutno izgubo. V zadnjih dveh letih naraščanja kovinskih cen pa so dobički inozemskih rudaršWh družb v naši državi dose-cli bajne vsote. Kako se je v zadnjih letih gilal izkazani čisti dobiček družbe "Trerče M nes nam kaže naslednja zanimiva primerjava (v angleških funtih):
1930/31 1931/32 1932/33 1933/34 1934/35 1935/36 1936/37
v odstotkih čisti dobiček delni š!-e glav.
9.8®/. 10.1°/. 19.6»/. 14.3«/. 27.3% 35.7°/. 56.2®/.
110.000 114.000 221.000 161.000 807.500 402.200 632500
Družba je samo v lanskem letu zaslužila več nego polovico delniške glavnice, v zadnjih treh let h pa je znašal čist) dobiček 1,242.000 funtov (320 milijonov Din) to je 120®/« delniške glavnice. Pni tem je treba še upoštevati, da gre za podjetje, ki je v obratu šele od leta 1930, in ki je takoj pivo leto Nanašalo lep dobiček.
Kosmati do>iček družbe Je lan4 znašal 943.944 funiov in odpade razlika nasproti čiBtemu dobičku v višini preko SOO.OOo funtov na razne dajatve in amortizacijo rudarskih naprav. Koliko je pri tem družba plačala davkov v Jugoslaviji, nam žal ni znano. Družbi pa se tudi za bodoče obetajo lepi dobički. Lani so v napravah pri rudniku v Trepčj predelali 639.000 ton su ove rude v 6vinčen in oinkov koncentrat. Rezerve ni %ii.kov pa »o Se otmomne in lahko (podjetje še znatno poveča svojo produkcijo.
Gospodarske vesti
= Nova pravila Glavne zadružne zveze.
Agencija Avala poroča: Ožji upravai odbor Glavnega saveza srbskih zemljoradniškili zadrug je imel včeraj plenarno 6ejo v veliki dvorani svojih prostorov v Beogradu, in sicer pod predsedstvom svojega upravnika Vojislava Bjordjeviča Na dnevnem redu je bila razprava o novih pravilih Glavne zadružne zveze, ki ji predseduje notranji minister dr. Korošec in ki je v njej včlanjen tudi Glavni savez srliskih zdmljoradniških
______ zadrug. Nova pravila Glaivne zadružne »veze
tiskovnem zakonu. In to tem bolj, ker "je , so v skladu t zakonom o gospodarskih za-članek vsekakor, četudi ne morda v taki ; drugah. ki ga je na prejšnjem zasedanju meri, kakor trdi tožba, vseboval grobo j sprejelo narodno predstavništvo.
Irl	A	1« MA n vin	ii	UaI.	t	Pn^lVItAnl li tt li lAVIolr. # ■■ »A•
kleveto župnika, ki mora biti še bolj vzvišena oseba kakor navadni ljudje.
ritvo
© si
Skleni Centralnega predstavništva
1V0.Z trgovinskih združenj
V sredo in četrtek je v Novem Sadu za-»edalo Centralno predstavništvo zvez trgovskih združenj, ki je razpravljalo predvsem o novi uredbi o veleblagovnicah. Po obsežni razpravi so predstavniki pokrajinskih zvez trgovskih združenj soglasno ugotovili, da je stanje, ki je nastopilo po 27 oktobru, ko je bila izdana nova uredba o veleblagovnicah, za našo nacionalno trgovino nepovoljno. Ta uredba ni b^a izdana v smislu predloga, ki je bil predložen na merodainih mestih v soglasju s Centraln m predstavništvom in vseh pokrajinskih zvez. 2:ato zahteva Centralno predstavništvo, da se to stanje popravi in da se veleblagovnice pri nas prepovedo kakor so to storile mnoge druge države, ki so bolj bogate in bolj urejene.
Glede socialnega zavarovanja so delegati zvez soglasno sklenili, da zahteva tr-govstvo prisilno pokojninsko zavarovane za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Organizacija zavarovanja naj se izvrši po področjih Dosamezmh zvez trgovskih zdm-ženj s potrebno avtonomijo. Pokrajinske uprave tega zavarovanja naj bi imele skupno organizacijo v obliki zveze. Uprava zavarovanja naj bi vršila svoje posle brezplačno. Z zavarovaniem naj se poveže organizacija za kreditiranje domačih trgovcev. Zavarovanje naj bi uživalo enake ugodnosti kakor jih uživajo slične organizacije pri nas. Centralno predstavništvo nrosi trg-ovm^kega ministra. <"Ta skliče takoi komisijo za sestavo uredbe o pokojninskem zavarovancu trgovcev tn sicer tako da hnH0 v komisHi ^astonani tudi predstavnik' zve?. trgovskih združenj in predstavniki zb<->m'c.
Glede nedavne konference o delovnem času. ki ie bila v Zagrebu, je Centralno predstavništvo postavilo soglasno zahtevo,
ia ostane pri dosedanji ureditvi tega vprašanja.
Vsedržavni kongres trgovcev v Ljubljani
Končno so na seji razpravljali tudi o bodočem vsedržavnem kongresu trgovstva. Sklenjeno je bilo, da se bo kongres vršil v Ljubljani, in sicer v času ljubljanskega pomladnega veleseima ob koncu maja prihodnjega leta. Vse zahteve, ki so bile iz-nešfne na tej dvodnevni konferenci, bodo v obliki resolucije predložene pristojnim ministrstvom.
Še vedno izvozni presežek v prometu z Italijo
Po najnovejši trgovinski statistiki je bil v oktobru naš izvoz v Itaaijo sicer manjši nego prejšnji mesec, medtem ko se je uvoz iz Italije nekoliko dvignil, navzlic temu pa je bila na&a trgovireka bilanca še vedno aktivna, kar ni v interesu normalizacije našega plačilnega pometa s to državo spričo okolnosti, .la se jf razvil že znaten si-l-do klirinških terjatev, ki znaša samo v novem klirnieru preko 35 milijonov lir (to je več nego 75 milijonov Din.
Naš izvoz v Italijo, fci 6e je v po'etr ih mesecih gibal med 45 in 55 milijonov Dim, je v septembru narasel na skoro 71 milijonov D n. v oktobru pa je znašal malo manj nego 50 milijonov Din (lafln.i 34) Na drugi strani opažamo povečanje našega uvo?a m Italije na 35.6 milijona Din nasproti 25 0 v septembru. Navzlic zmanjšanju izvoza in povečanju uvoza pa ie bila naša trgovinska bilanca z Italijo r preteklem nvsecu Se vedno aktivna ze 14 mi!iio<*ov p;n fv g^. tem^ii je zn" 5->l izvorni presežek četo 46 milijonov). Od začetika leto%rega leta znair
Pasivnost italijanske trgovinske bilance. V prvih deselih mesecih le ošnjega leta je znašala vrednost italijanskega izvoza 6415 milijonov lir nasproti 2589 milijonom v istem razdobju lanskega leta Izvoz se je tore, več nego podvojil. Toia v še večji mera je narasel uvoz. k: je znašal 11.222 mili-joaov nasproti 4538 milijo-iom za prvih 10 mesecev lanskega leta. Pasivnost trgovinske bilance je letet dosegla že 4807 milijonov lir medtem ko ie lani zns^ala v istem razdobju le 1949 milijonov. V z>vezi z gornjimi številkami pa je treba upoštevati okolnost da bili le.os italijanski doholki od inozemskega tujskega prometa neprimerno večji nego la.n /a časa sankcij in abesin>>ke vojne in prav jo, da se plačilna bilanca navzlie povečanju deficita trgovinske Ln lance ni poslabšala nasproti lanskemu letu.
= Italijanski ukrepi za omejitev uvoza pšenice. Čeprav je bila letošnja italijanska pšenična letina obilna vendar uvaja italijanska vlada ukrepe za omejitev uvoza pšenice. Nasproti lanskemu letu se je povečala potrošnja pšenice zaradi aneksije Abesinije. V tekočem letu pa Italija ne bo dopustila nobenega uvoza pšenice. Da bi se v naprej preprečilo pomanikanje pšenice, je italijanska vlada odredila, kakor to poroča »Prager Presse«, iz Milana, da bo treba od 1. decembra naprej primešati k pšenični moki 10% druge moke, predvsem koruzne in riževe moke. V koruzi Je imela Italija letos rekordno letino in znaša pridelek 35 milijonov metrskih stotov, medtem ko je doslej največji pridelek v letu 1926. znašal le 29 milijonov metrskih stotov. Zaradi obilne letine forsira sedaj Italija predvsem potrošnjo koruzne moke.
Borze
26. NOVEMBRA
Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi danes v privatnem kliringu trgovali po 8.72. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.70 v angleških funtih po 238 in v grških honih po 28. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljub ljani. Beogradu M Zagrebu nespremsnienc 14.00 za konec decembra na v Zagrebu 13.90 za konec februar:a 13 88 in za kone-marca 13.85
Na zagrebškem efektnem tržišču je voma Skoda pri prijazni tendenci notirala 418.50
5a aktivnost naše trgovinske fciiance z Ita- ( — 420.50. vendar ni hilo prometa (v B?o-lijo okrog 114 milijonov Din.	gradu je bil zabeležen tečaj 418 — 419).
Do zaključka pa je prišlo v delnicah PAB po 213.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2394.66 — 2409.25, Berlin. 1737.23 — 1751.10, Bruselj 732.45 — 737.51, Curih 996.45 — 1003.52, Lomdoo 214.91 — 216.97, New York 4277.26 — 4313.57, Pariz 146.02 — 147.46. Praga 151.43 - 152.54, Trst 225.69 - 228.78.
Curih. Beograd 10. Pariz 14.6850, London 21.6050, New Vork 432.50. Bruselj 73.56. Milan 22.7250, Amsterdam 240.50, Berlij 174.50, Dunaj 79.30. Stockholm 111.40. Oslo 108.5750, Kotenhavn 96.45, Praga 15.20. Var-žava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednota: Vojna škoda 418.50 — 420.50, 4"/. agrarne 54 — 55, 4•/• severne agrarne 54 den., 6°'o begluške 78 dem.. 6% dalm. agrarne 76."50 den.. 7°/. sta-biliz. 88 dea., 7°/o invest. 96 — 97, 7% Drž. hip. banka 100 — 100.75. 7% Blair 85.25 den. 8% Blair 94 den.: delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 213 — 215. Trboveljska 240 den., Gutmann 45.50 den.. Narodna šumfka 20 bl„ Sečerana Osijek 165 den.. Sečerana VeVki B?'"-kerek 46 bi., Dubro-vafka 400 - 4^0 Oceaiia 375 den.. Jadranska 405 - 450, Danica 50 den.
Beograd. Vojna Skoda 418 — 419. za dec 418 den. (418). 4°'« agrarne 54 "0 den.. 4% severne agrarne 54 "0 dem.. 6% heglu3ke 78.5# - 7» 6"/o dalm. agrarne 76.50 den.. (76.75). 7®'o invest. 96 — 97 7°/. Drž. hip. banka 100 <Vn.. 7°'o Blair *525 — 85.50, 8% Blair 94 den.. PAB 213 - 214 (213), Narod.ia banka 7520 — 7600.
Iz Julijske krajine
Milijonska subvencija. Reška paroplov-na družba »Fiumana« je sklenila z državo pogodbo, po kateri bo skrbela za redni promet po Kvarneru tn na jug do Zadra proti letni subvenciji 13 milijonov lir. Družba je dobila izključno koncesijo za obalno plovbo na tem področju. Pogodba je bila sklenjena za 20 let
Industrijsko in trgovinsko štetje. Po dekretu iz meseca marca se bo vršilo te dni industrijsko in trgovinsko Štetje Ln siicer za nekatere panoge življenjskih potrebščin, kakor vseh vrst žita, olja. vina, stročnic itd. Podjetniki bodo prejeli do 28. t. m. posebne for-mularje, ki jih bodo morali izpolniti s podatki o stanju njihovih podjetij na dan 30. novembra odnosno 10. decembra. Kdor namreč ne bi prejel omenjenih vprašalnih pol, jih bo moral pri pristojnem občinskem uradu do 10. decembra sam dvigniti, jih izpolniti in v dveh dneh spet vrniti.
Kodifikacija zakonskih določb o osnovnem Šolstvu. V smislu znane Gentilijeve šolsks reforme je bilo od leta 1923 dalje izdanih več zakonov, ki se nanaša jo na osnovno šolstvo. V prosvetnem ministrstvu so sedaj ustanovili posebno komisijo strokovnjakov, ki bo kodifirirala omeni jene določbe. V komisijo je bil imenovan tudi znani tržaški šolski skrbnik Reina.
Nova fašistična tajnika. V Vodnjanu je bil dosedanji tajnik krajevne organizacije fašistične stranke odstavljen. Za njegovega naslednika je bil imenovan Hubald Edel. V Rovinju pa je bil imenovan za tajnika Raoul Lana mesto Remigija Piana, ki je Lil premeščen v Pulo.
žrtev granate. V gozdu blizu Vrha nad Kanalom je 15 letni Stanko Grbec zadnji torek nažel granato, ki jo je takoj poizkusil razstaviti. Pri tecn mu Je nenadoma eksplodirala. Deček Je dobil smrtno nevarne poškodbe po vsem telesu. Nesrečnega fanta so še tistega dne prepeljali v goriško bolnico, adravnikl pa dvomijo, ča mu bodo mogli ohraniti življenje.
Blagovna triiSča
ŽITO
+ Chicago, 26. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 87.375, za maj 88, za juiij 83.50: koruza: za dec. 53.375, za maj 56.125, za julij 57125.
+ Winnipeg, 26. novembra. Začetni tečaji: pšeniea: za dec. 108.50, za maj 107.50, za julij 105.
-I- Novos .dska blagovna borza .26. t m.). Tenden-ca nespremenjena. Pšenica <7i»/79 k^): baška 171 — 173. banatska 165 — 174, baška Ladja Tisa 173 — 175, ladja Rsjej 172
—	174, srensVa 77/78 kr 170 - 172. slavonska 77/78 kg 172 _ 174. Koruza: bi-ška in sremska 104 — 106, banatska 101 — 102. baška nova sušena 95 - % Oves*. baAki, sremski in slavonski 122 — 124 Rž: baška 168 — 170. Ječmen: ba^ki ir sremski 63/64 kg 130 - 132.50 Moka: h.^ka in sremska »Og« rn »Ogg« 267.50 — 277.50: »2« 247.ro — 257.50: »5« 227.50 - ?7 50: »6« -07.50 - 217.50: »7« 177 50 - 182.50- »S« 125 — 130. Otrobi: ba&ki sr«"r«ki in hanat-ski v vrečah 93 — 96 Fiž^l: baški beli brez v -eč 204 — 206
BOMBAŽ
+ Liverpool. 25. novembra. Tendenca mirna Zaključni tefaii: ra dec. 4.54 (prejčni; lan 4 49» za maj 4 6« '4 65). za julij 4 71 '4(58)
-f Budimpeštanska termin^ka borza (2fi t. m.). Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.65
—	12.67.
RADIO
Sobota 27. novembra LJubljana 12: Pester glasbeni program 8 plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: PloSče.— 14: Vremenska napoved. — 18: Za delo-pust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Slovenska žena kot književnica in novinarka (Zora Stanojevič-Priseker). — 19 50: Pregled spefreda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan večer vesele deteljice (vodi g. Jože Zupan). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. —22.15: Za vesei konec Igra Radijski orkester.
Nedelia, 28. novembra
Ljubljana 8: Prenos slovesnega bogoslužja iz mestne dek. cerkve v Kočevju. — 8.40: Verski govor. — 9: Čas, poročila, spored.
9.15: Angleške pesmi in skladbe (plošče). — 10: Koncert Radijskega orkestra. — 11: Otroška ura: Prenos iz Otroškega vrtca in I. razreda osnovne šole v Kočevju. — 12: Plošče po željah. 13: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Nastop učencev ljudske šole v Kočevju. — 16: Gospodarstvo na Kočevskem (g. Figair). — 16.30: Prenos koncerta tamburaškega zbora iz Kočevja. — 17: Veda v službi mlekarstva (inž. Jos. šabec). — 17.30: Nastop dijakinj in dijakov drž. real. gimnazije v Kočevju. — 19: Čas, »Teme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Srbska kraljica Jelena Anžuvinska (prof. Ljubomir Ma-rič). — 20: Nastop meščanske šole v Kočevju. — 20.15: Prenos koncerta slepe mladine iz zavoda v Koče\ju. — 21: Angleški skladateLii (plošče). — 21.15: Orgelski koncert iz mestne dek. cerkve v Kočevju. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. — 22.20: Malo za šalo (Kočevski lovci in kmečka godba).
Beograd 16.55: Narodna glasba, plošče in voikaftka godba. — 20 10: Narodni napevi.
—	21.10: Onemi odlomki. — 22.20: Ples. — Zagreb 16.45: Pločče. — 20: Narodni običaji. — 20 ?0: Recitacije. — 21: Hrvatska glasba. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 19.10: Pest?r spored. — 2010: Zborovsko nefje. — 21: Violinski koncert. — 22.20: Lahka glasba. — Varšava 19.45: Plošče. — 21.15: Zabaven spored. — 22: Mozartova glasba. — Dunaj 11 45: Komorni orkester. — 13.15: Glasba po željah. — 15.40: Komorne <?k'adl>e. — 16.45: Nove plošče. - 19.35: Violinski koncert. — 20.05: »Slavospev ženakk. — 21.40: Umetniške plošče. - 22.HO: Godba na pihala. - 23: Nadaljevanje koncer'a. — Berlin 19 35: Mu-ziikalni drobiž. — 20- Operet ji prenos. — 22"0: Poziv na pl«>s — M;inehen 19.10: Veder prog am « plošč. — 20: Prenos Wagnerieve opere »Večni mornar«. — 22.30: Prenos iz Berlna. — Studsart 19 30: Lahka g'asta. — 20: Veliki koarert orkestra, zbora in solistov. — 22.30: Kakor Berlin.
—	24: Nočni koncert
Most, Id drži t Južni del Nankinga
Letalska nesreča pH Ostendn
Nanking — to Je zdaj geslo Japonske vojske, kl prodira na kitajskem ozemlju. Tudi ta prestolnica kitajske vlade združuje vse pisane značilnosti svoje dežele
Vojoda d'Aosta je sin francoske matere in ima tudi Francozinjo za ženo Uspešen raziskovalec tujih dežel
nepoznan odpeljal v Belgijski Kongo in je stopil kot delavec v neko tovarno mila. V teku enega leta je postal potem podravna-telj tega podjetja. Šele potem je povedal, kdo je in se je vrnil zadovoljen v Italijo. Kmalu potem je odšel s svojo materjo na ekspedicijo do izvirov Nila, pozneje v Tri-politanijo. kjer se je boril kot častnik za zopetno osvojitev Cirenaike. Tu si je pridobil pridevek »princa Saharskega«. Ko s« je poročil, se je uvrstil med letalce.
Vzgojili so ga v Beaumontu, Etonu angleških katolikov in šteje danes 59 let. Na Angleškem je zelo priljubljen in pogosto-ma pravijo o njem, da je pre^>enetljivo podoben svojemu nesrečnemu predniku, kralju Karlu I.
Ne sme ostati v Keniji
Iz Nairobija poročajo, da je pred kratkim poteklo trimesečno dovoljenje za bivanje bivšemu abesinskemu ministru Ha-variateju v Keniji. Angleške oblasti njegovi prošnji za podaljšanje bivanja v tej kolonije niso več ustregle, kar je gotovo v zvezi s političnimi dogodki zadnjega časa.
Vojvoda d'Aosta
Te dni je zbudilo veliko pozornost, ko je Mussolini imenoval vojvoda d'Aosta za abesinskega podkralja. Tako je osebnost, ki spada med najpopularnejše v Italiji, ▼ razmeroma mladih letih stopila na vodilno mesto. Z njim je savojska rodbina prevzela tudi neposredno skrb za svojo največjo in najvažnejšo kolonijo po kateri je sama dobila cesarski naslov. 2e sama prisotnost vojvode Amadeja, njegove lepe in visoko naobražene žene Ane Francoske ter njiju hčerk Margerite in Marije Kristine v Adis Abebi bo dala vsemu življenju abesinske prestolnice nov obraz.
Vojvoda Amadej je po svoji materi, kne-ginji Heleni Francoski, ki je b;la vneta raziskovalka Afrike in je svoja tamkajšnja opazovanja opisala v številnih spisih, podedoval to zanimanje za čm<' celino. Takoj po svetovni vojni je odšel s svojim stricem, vojvodo Abruškim in z veliko ekspedicijo tja ter e «est mesecev raziskoval ozemlje ^ebelija. Potem se je moral zavoljo hude ropske mrzlice vrniti domov.
Vojvoda pa je hotel še pozneje temelji-^•roučevat afriške razmere in razmere ' >nijah tujih držav Tako se je pozneje
Do glav so prišli...
Dva važna voditelja francoskih zarotnikov sta izsledena, eden je celo pod ključem — Kakšne namene so
imeli „kutarji"
Pariz, 25. novembra.
Zaplemba 2530 dokumentov, ki so ležali v blagajni neke pariške banke — to je najnovejši uspeh pariške policije, ki vneto zasleduje afero zarotnikov proti režimu in državi. Vedno verjetneje postaja, da je bila organizacija zarotnikov urejena po vojaškem vzorcu in da so imeli »kutarji« svoje informatorje celo v vrstah vojske. S tem bi bili zarotniki lahko pahnili Francijo v podobno krizo, kakor jo je doživljala ob
Soproga ing. Delonclea, kl je Imel eno izmed glavnih vlog pri zaroti francoskih »kutarjev«
času Dreyfus9ove afere. Med dosedanjimi aretiranci je tudi šest oseb, ki so stale zelo blizu armade.
»Oeuvre« piše, da so zarotniki pripravljali svojo akcijo nedvomno tako, da bi bili nemiri izbruhnili že za časa svetovne razstave. Imeli so namen, povzročiti zmedo, ki bi bila imela za posledico, da bi bili tujci zapustili Pariz, nakar bi 6e nadaljevala razračunavanja po ulicah... Prvi posl edek tega bi bil, da bi svetovna razstava popolnoma propadla in povzročila velikanske izgube. Čedalje večji odmev zbujajo v Franciji besede notranjega ministra Dormoya, ki je izjavili, da je zadeva »ca-* goulardov« nedvomno v zvezi z akcijo no-narhističnih krogov, ki bi radi spravili Francijo ▼ velike neprijetnosti.
Suterč nationale je medtem ie odkrfla ime zarotmiške družbe, ki se je imenovala »Comitče secret action revolutionaire«, okrajšano Csar. Aretacija dveh prominent-nih privržencev »kutarjev« je potrdila mnoge pravilne domneve policijskih oblasti. Upokojeni letalsiki general Dusscigneur, ki je bil zaslišan in so ga nato pridržali v zaporu ter arhitekt Deloncle, ki je zbežal pred zasledovalci, sta bila poleg Moreauja med voditelji »kutarjev«. Deloncle je po poklicu arhitekt Oblasti so izdale zaporno povelje tudi za Delonclovega tamika Corre-cea, ki je takisto pobegnil. V stanovanju arhitektovega tajnika so namreč našli re-diteljske znake »kutarjev« v podobi plavo-belo-rdečega polja z lilijo na sredi. Vlada pa se ne zadovoljuje samo s preiskavo v Franciji, ampak je odredila tudi aretacijo pripadnikov »kutarjev« v Alžiru, ki so se zbirali tam v združenju »Mladih Alžircev«.
Podnevi delavke, ponoči kaznjenke
Tur§ka Vlada je odredila, naj se kaznjenke uporabijo za delo v tekstilnih tovarnah, ki imajo baš sedaj mnogo naročil. V tovarnah morajo ravnati s (kaznjenkami kaikar z ostalimi delavci in deteivka-md, tako da imajo med delom iluzijo popolne »svobode«. Toda po dehi ae ne morejo vrniti domov, temveč jih odvedejo t kaznilnice. Tistim kaznjenkam, kl se bodo pri delu dobro vedle, obeta vlada zmanjšati kazni.
Neobičajna železni gfca nesreča
Zakonca na vulkanu
Po malem živijo pač vsi zakonci na vulkanu, toda dr. T. A. Jaggar, ameriški geolog ln njegova žena živita ob žrelu dejanskega vulkana, Kilaueja na Havaju, že pet in dvajset let in se pri fcean počutita prav dobro.
Neposredno pred vrati njiju blvahšča Je širno žrelo, iz katerega se dvigajo neprestano vroče pare dima. Tu in tam se dviga tudi lava. »Ali vas ni strah tega tako nevarnega mesta?« so vprašali neki Obiskovalci pred nedavnim dr. Jaggarja. Cko-log je pokazal na bujno tropsko rastlinje in lepo pokrajino ter dejal, da tega vprašanja sploh ne more razumeti. »Tu nI ničesar takšnega, da bi me moralo strašiti. če je kakšna nevarnost, tedaj ni nič večja nego tista, ki preti vsakemu obiskovalcu vročih vrelcev in zdravilišč, ki so okrog njih. Razlika je le v tem, da prihajajo pare iz Kilaueja iz dosti večje globine in da ne vre tu nobena voda na dan, v kateri bi se mogel okopati. Za človeka, ki delovanja ognjenikov ne pozna dobro, je morda nevarno živeti v takšni okolici, moja žena in jaz pa praviva, da je tu bolj podobno raju nego oeklu.«
Vojvoda Alba
Poročali smo, da je general Franco bivšega španskega zunanjega ministra, vojvodo Albo, prepričanega monarhisfa, imenoval za agenta, zastopnika nacionalistične Španije v Londonu.
V Angli:i poznajo tega markantnega politika oficialno prav za prav pod drugim imenom, pod imenom »desetega vojvodo Ber\vicka. 17. vojvodo de Alba Fitz-James Stuarta». Novi zastopnik nacionalistične Španije je namreč nezakonski potomec zadnjega stuartskega kralja Jakoba II. in no pripada samo španskemu, temveč tudi angleškemu visokemu plemstvu. Ker je pa inostranec, nima svojega sedeža v zgornji zbornici.
Na progi Chlcago—Novi Orleans se Je primerila ameriškemu brzemu vlaku Železniška nesreča, pri kateri se Je postavil eden izmed vagonov v pokončen položaj, kakor prikazuje ta slika. Brzi vlak Je vozil v trenutku katastrofe s hitrostjo 80 km na uro
Letalec rešil antilope pred levi
Zanimiv doživljaj britskega pilota v bližin] Viktori-
jinih slapov
Pilot nekega britskega letala je letel baS nad Kajamsko »ponvijo« v bližni Viktoriji-nih slapov. Te »ponve« so ozemlja, pokrita s slano vodo ali na pol slano vodo, ki jih ima divjačina posebno rada. S svojega letala je pilot, ki se imenuje Fred Spencer, opazoval, kako se je družina levov pripravljala na to, da napade čredo lepih antilop.
Te antilope, lepe živali z nenavadno močnimi rogovi, imajo v takšnih primerih navado, da se postavijo v krog, pri čemer stoje močni samci nazven, samice in mladiči pa ostanejo v sredini kroga. Po tej njihovi navadi so Buri nekoč v svojih bojih proti domačinom povzeli navado »vozovnih gradov«, v katerih se je bilo lažje braniti pred napadalci nego na odprtem.
Pilot je videl, kako sta se dva leva m dve levinji plazili proti čredi in jo obko-
Vino iz morja
Mornarji male belgijske ribiške ladje »Marie Robert«, ki je lovila slanike v bližini belgijske obale, so nenadoma uzrli po morju plavajoče sode. Dvignili so enega iz vode, za njim pa še 49 drugih. Iz ni jih so na koncu iztočili 4500 1 najboljšega vina...
!Mi, nato »o zverine Izvršile hfter napad, da bi napadene živali zmedle in bi si v tej zmedi lahko uplenile okusne mladiče. V tem trenutku pa je letalec še! s svojim aparatom tako nizko, da so se prestrašeni levi obrnili proti stroju. To zmedo med levi »o sedaj antilope izkoristile, da so pobegnile ki se rešile pred počasnejšimi zverinami
Proti šoferkam
Na Harvardovem vseučilišču so ustanovili pred kratkim prvo stolico za »zim^ nost o cestnem prometu«. Predavanja s« tu bavijo v prvi vrsti s problemi avtomobilizma. Vodja nove stolioe Je prof. de Silva, kl je že s svojim nastopnim predavanjem med zastopniki sorodnih znanstvenih strok zJbudU veliko zanimanje, a je ameriško ienstvo pri tem spravil v ogorčenje.
Med drugim je prof. d« Silva namreč dejal, da ženska, ki šteje nad 25 let. nI več sposobna na-učiti ae Sofiranja tako, da bd mogla voz gotovo in spretno voditi. V tej starosti so ženski živci baje že tako obrabljeni, da ne morejo več prenašati hrupnega prometa naših dni.
Mimoza sliči posvetni dami, ki podnevi spi, ponoči pa
je razigrana ...
Kmalu bo štirinajst dni, odkar se Je primerila strahovita letalska katastrofa pri Ostedu, kjer so izgubili življenje člani rodbine Hessenskih vojvod. Pričujoča slika prikazuje aeroplan v trenutku, ko Je treščil na zemljo
VSAK DAN ENA
Sir Jagadish (Jhunder Bose
V Giridihu v Indiji je umrl v starosti 79 let sloviti odkritelj »rastlinskega utripa«. botanik sir Jagadis Chandra Bose. Bose ie bil ravnatelj po njem imenovanega znamenitega zavoda v Giridihu in si je napravil svetovno ime s svojim odkritjem o enakih fiziologičnih reakcijah pri rastlinah in živalih.
Bil je eden naigenialnejših ljudi našega stoletja in je prav tako tiho, kakor je ži-vei, odšel tudi v drugo življenje. Ni bil samo raziskovalec, tc-mveč pravi videč v •najbolj eni pomenu te besede. Njegovo notranje oko je zapazilo čudeže tam, kjer so druge oči videle samo kemične formule ali grafične krivulje. To njegovo notranje oko mu je odkrilo enojnost in enakost vsega
življenja, pa naj gre za človeka, žival ali rastlino. Seveda pa se raziskovalec Bose ni zadovoljil samo z intuicijami vidca in pesnika. Kar so indijski filozofi nagonsko naznanjali že pred njim. je hotel dokazati s pripomočki točne znanosti, z merilnimi instrumenti v laboratoriju.
Sprva so njegovi nauki zveneli, kakor pravljice za odrasle otroke. Rastline imajo po njegovem srce, ki je slično človeškemu in živalskemu, če mu že ni enako. Tudi rastline spe in bdijo kakor mi, veselje in žalost jim nista tuja Kakor ljudi, jih alkohol in druga mamila spravljajo v omamo.
Da je mogel vse te in še premnogo drugih stvari dokazati, je ustvaril Chandra Bose silovito občutljive električne instrumente in je izraze rastlinskega življenja vezal z merilnimi pripravami. Tako ni meril samo silovito počasnih in mikroskopsko majhnih izrazov rasti, ponazoril si je lahko tudi hitrejša in počasnejša gibanja obtoka sokov v rastlinah. Bose je svoie rastline napajal z alkoholom in je s svojih merilnih instrumentov neposredno čital njih »hitrejši utrip«.
V njegovem laboratoriju si našel opite lotose in orhideje. Tudi to, kako je rastlini, kadar spi in kadar bdi. je lahko pokazal po svojih metodah. Njegove priprave so razkrile skrivnost da sliči mimoza, ta nad vse nežna rastlina, posvetni dami, ki podnevi spi in se na večer sveža in vesela zbudi. S posebnimi eksperimenti je lahko dognal, da strupi rastline lahko silovito omamijo in da jih večje količine teh strupov nazadnje tudi lahko umore.
To vse pa je le majhen izrez iz delovanja velikega Indijca. O mnogočem, kar je učil, so se znanstveniki prepirali, toda njegovega glavnega nauka, da reagira rastlina na zunanje draži aje v bistvu tako kakor človek in žival, znanost ni mogla več zavrniti
Sestavil je vlado
ANEKDOTA
Lafayefcte se je med ameriško osvobodilno vojno, ko se je boril na strani Američanov, pritoževal nad marsikakšno neprijetnostjo. Nekoč Je pdsal nekemu pariškem« prijatelju:
»Amerika je preteta dežela. Tu je več nego dvajset različnih ver, imajo pa samo dve vrsti obar. Kako srečna, je naša Francija, kjer Je razmerje baš nasprotno!«
Belgijsko vlado je po dolgotrajnih pogajanjih sestavil kraljev zaupnik Paul Emile Janson , politično opredeljen liberalec in predsednik odvetniške zbornice v Bruslju
»Nikar ne joči, ljubio;!«
»Saj vem, da ti je vseeno, če jočem aH ne —«
»To pa ni res, da mi je vseeno, kajti če jočeš, se zmoči tobak za pipo, ki ga no sim v notranjem žepu ...«
Kupite nuHo-aparat aiMilai, ker Je to najboljše
Jamstvo za kvaliteto!
SUPERHET BREZ ŠASIJE
Kranjčev »Skedenj« v Šentjakobu
Pred uprizoritvijo izvirne socialne komedije
Igralska družina Šentjakobskega odra, ki »i je v novi sezoni nad^u hvalevredno poslanstvo. da goji predvsem izvirni repertoar, ki mu je pot na sceno Narodnega gledališča pogostokrat zapita, je za drevi v Petro , čičevi režiji našt-u« .irala »Skedenj« Jožeta Kranjca, ki je bil nedavno deležen lepega uspeha pri krstu v ptujskem Mestnem gledališču. Sezono je Šentjakobski oier otvoril z Mrakovim »Lineolnom«. ki je pred občinstvom razgrnil zanimivo, pomembno poglavje i z ameriške zgodovine, Kranjčeva igra pa povede gledalca na dno današnjih dni. med izkoreninjence in brezdomce, ki se nam zde skozi očala oficielne morale pogostokrat brez reda. brez dost -janstva. brez dobrote, v resnici pa tvorijo sam; zast posebno enotno družbo, ki je organizirana na osnovi svojih zakonov in se po svoje bije proti ostalemu, uradno potrjenemu svetu. »Skedenj« je bolj romantična pesem iz nižin življenja kakor kome iijn v realističnem smislu besede, a čeprav je pisatelj čez vsakdanjo mero poudaril pozitivne stnani svojih junakov, da bi moralo »n človeka prikazal v čim bolj jarki luči. je v svojem delu vendarle podal tudi kovček objektivne resnice in njegova komedija bo ostala dokument časa, ki ga živimo.
?.e iz teh razlogov je nujno in prav, da se naša kulturna .javnost seznani z novo Krani-čevo igro. a nič manjšega pomena ni, da primerjamo njegov »Skedenj« e prejšnjimi njegovimi deli ir. pretehtamo 6r*o razvoja njegovemu dramatskemu talentu. Najprej se je Joče K rani e predstavi! čita jočem u občinstvu kot novelist, ki ga zanimajo predvsem mali dogodki iz spodnjih ljudskih plasti, da jih oblikuje e stremljenjem po novodobnem real ;zmu in z dobrodušno humanitarno, socialno tendenco Pozneje je napisal vrsto dram. ki prav tako zajemajo snov iz fodob-ne socialne problematike V knjigi eo izšle doslej »Katakombe«. »Direktor Čampa« in »Detektiv Merdn«. v rokopisu čakata belega dne r>oleg »^kednia« še »Kartoteka grehov« in »Revolucija v kleti«, prav k'*' je v založbi »Našega Ine^a« izšel mladinski roman »Noč«. Mnoge izmed njeirovih feer so šle čez številne odre podeželskih dilefamskih družin »Dir^Ho-ja Č?mr>n* gim pred 'eti videli v naši drami in doživel ie pn občinstvu in pri kritiki ler> uspeh V »Skednju« se je svet Kranjčevega ustvarjanja rar'.ml v smislu globljega gledanja in ocenjevanja človeka in stvari T'; gi ne stoiita nasproti samo načelo dobrega in načelo zla, tu se
ljudje srečujejo v vsej svoji pestri, dramatični razgibanosti. Nihče ni boljši od drugega, tat in policijski komisar ee zavedata svoje enakosti ali vsaj enakoro Inoeti svoje usode pred Bogom in ljudmi. Vso dejanje pa je ubrano na neki mesijanski osnovni ton, ki je povsem v skladu z miljejem, v katerem se »Skedenj« godi in s časom, ki mu avtor govori preko svojega dela.
0 tem. kako je prišei na ideje »Skednja«, n&m pripoveduje pisatelj:
— Sam sem po vojni od blizu spoznal katakombe in ta k snele skednje ko sem ee kot navdušen pioniT udeleževal kulturnega dela med delavstvom doma v Borovnici in v Ljubljani. V študentovskih letih me je nekajkrat zaneslo, ko sem ostal brc? krajcarja na cesti, da sem iskal zavetja pri brezdomcih, po šupah in kozohih, in takrat sem vzljubil te ljudi takrat sem se zaobljubil, da bom njihovo življenje popisoval v dramah in novelah. Tako tesne razmere so pri nas — človek ima vtis. kakor du smo na rod brez volje in Vrez ciljev. Svet nam oblikuje usodo, mi pa smo povsem brez moči ipraj njim. Edino, kar nas dviga, edino kar nam je v borbi za obstanek pod solncem v nevarljivo oporo, je umetnost. Zato moj »Skedenj« tudi izzveni v nekakšno apote ozo nji. Zli ee mi, da naša literatura nišemn času nikoli ne bo dala svojega »J"acouse!«, ker nam pač razmere ne dopu^ajo ostre besede, a dolžnost slehernega izmed nas je, da iz svojih moči pomagamo resnici in pravici do zmage.
Kajpak je enemu izmed nas težko, delati na tem terenu, ker dela so."ia'ne smeri pri odločujočih po navadi ne na,j"e naklonjenosti in razumevanja Tako je moral Pa hor štiri leta ča.kati, da so pri šili njegovi »Viničarji« na oder in nedavno smo izvp deli. da je Narodno gledališče stavilo Kref tovo »Veliko puntariio«, ki eo jo že tri velika gledališča v državi vzela v program, z repertoarja, čeprav so na.m .jo bili z vso gotovost.jo obljubili in je javnost čakala nanjo z največjim zanimanjem. Pravijo celo, da bo moralo t ud; Cankarjevo »Pohujšanje«, ki so ga bili najavili za to se?ono, počakati boljših dni ea.mo zato keT je ma'o priljudni gospod Konkordat e Francoskega alias zlo dej, prišel ob evoj kredit. V teh razmerah moramo biti mladi dram-Viki Šentjakobskemu odru pač samo hvaležni, da ^ požrtvovalno prevzelo nase del funkcij, ki jih Narodno gledališče po vsej priliki ne more več vršiti
Umrl je živojin Kovačič
Starosta srbskih novinarjev, a Slovenec po poreklu
Beograd, 26. novembra.
čudno: največji srbski dnevnik so usta-novib Slovenci-Ribnikarji in včeraj v Beogradu umrli starosta srbskih novinarjev in eden izmed najagilnejših odbomilkov nekdanjega združenja srbskih novinarjev živojin Kovačič je bil tudi slovenskega, rodu. v novinarsk-m poklicu Se je udej-stvoval preko 50 let.
Kovačičev oče je kot mlad zdravnik prišel iz mariborske okolice v Srbijo še v dobi kneza Mibaj'a in tam ostal. Njegov sin živojin je bil deležen dobre vzgoje in temeljitega šolanja ter določen za državno službo. Ljubezen do novinarskega poklica pa je žg v mladosti skrenila njegovo življenje v drugo smer. Začetek njegovega poklicnega udejstvovanja je bil pri listu »Nišlija«, kjer je bil njegov stanovski tovariš pokojni čeda Popovič, ki je užival nekdaj sloves najboljšega srbskega novinarja in humorista. V Nišu je ostal Kovačič, dokler se ni začel v Beo-
gradu v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja razvijati neodvisni tisk. Takrat se je napotil v Beograd ter nastopil službo v uredništvu »Beogradskega dnevnika«. Od leta 1895. do vojne pa je bil glavni urednik »Beogradskih Novin«. Poročen s hčerko ugledne češke rodbine je imel tudi med bratskim češkim narodom dobre zveze in sodeloval je dolga leta pri mnogih praških dnevnikih. Posebno važna so bila njegova poročila z bojišč balkanske vojne.
Novinarskemu poklicu se je ves posvetil, veliko skrb pa je posvečal tudi tovari-ški vzajemnosti. Dolga leta je bH odbornik srbskega novinarskega združenja. S svojo agilnostjo je mnogo koristil prvemu srbskemu novinarskemu kongresu in prvi srbski novinarski razstavi leta 1901. v Beogradu. S svojim vzornim delovanjem in lepim značajem si je zaslužil časten spomin.
V skrajni obrambi je ubila brata
Razprava proti Drevenškovi preložena na 17. december
MariboT, 26. novembra
Na zatožni klopi mariborskega okrožnega sodišča sedi 37-'etna posestnica Elizabeta Drevenškova iz Rač. ki je obtožena umora lastnega brata. Pred sodniki se odigrava zadnje dejanje pretresljive podeželske družinske tragedije, katere vzroke povzemamo iz obširne obtožnice. Slika ozadje strahovitega dejan a, ki je pred meseci razburilo vse račko podeželje.
Ko brskamo po straneh te obtožnice, se razgrinjajo pred nami vsi boji žene. ki si je na vse načine prizadevala, da bi po smrti svojih stariev zagotovila sebi, svoji sestri Alojziji in bratu Henriku obstanek. Njene pridne roke bi jo bile prav lahko ustvarile, saj je bila Lipnikova domačija ena izmed najlepših v Račju. Žal so se okoliščine po smrti starega Lipnika, očeta obtoženke. in njene matere zasukale drugače Ker sta bila n;en brat Henrik in sestra Alojzija slaboumna, je vse breme gospodnij-stva padlo na rame obtožene Elizabete Dre-ven.škove ki se je kmalu po smrti svoiih staršev poročila z Janezom D"evenšknm. Neka fihotapska afera ie mladega Dreven-ška vodila v zapor, kjer je odsedova! kazen in se po odsluženi kazni vrnil zopet k ženi. kjer pa ni imel miru pred svojim svakom, Elizabetinim bratom Henrikom. Ta se je zaradi Henrikovih groženj, da ga bo ubil. vrnil k svojim staršem Drevenškova je taki.' ostala zopet sama na posestvu s slaboumnim brat >m in s'aboumno sestro. Henriku ni b;1o do dela rajši je posedoval okrog in dan za dnem popival. Pri nabavi potrebnega denarja za pi ačo ni bi' izbirčen. Odnesel je iz hiše vse kar mu je prišlo pod roke, in spravil blago v de-
nar. da je le bilo za pijačo. Tudi pri hrani je pričel nostajati izbirčen Vsaka jed mu ni šla v slast, izbiral je le boljše jedi. Sestra ga je večkrat opozorila, da to, kar dela, ni prav toda Henrik je bil tudi za lepe nauke nedovzeten. Ct mu je kaj očitala, sta si bila takoj v laseh Večkrat se je je tudi de:ansko lotil. Pri sebi je stalno imel sekiro, s katero je ob vsakokratnem prepiru mahal krog sebe in ogražal vsakogar, ki bi se mu približal.
lWden je bil za Drevenškovo večer dne 11 julija, ko je svojemu bratu postavila na mizo večerjo, žgance z mlekom, ki pa Henriku niso šli v slast. Zahteval je denarja, da si kupi boljšo večerjo v gostilni. Skrbna Elizabeta, ki je gledala na vsako paro, mu je izročitev denarja odklonila, kar je Henrika tako razburilo, da jo je zgrabil in stisnil ob zid. V naslednjem trenutku je že segel po sekiri, hoteč udariti z njo sestro Elizabeto, ki pa je ušla na prosto. Ker sestre ni mogel dobiti, se je ves divji lotil pohištva in ga razkosal ter se nato vlcgel k počitku Obtoženka je vso noč tavala okrog hiše in se zjutraj vrnila. Brat jo je zaslišal Pričel je nanjo kričati. Drevenškova je kakor izkušmjavo zagledala pod posteljo sekiro. Vsa razburjena je segla po sekiri pod posteljo, udarila z njo brata po glavi ter zbežala na prosto. Henrik se je z razbito glavo in ves krvav dvignil iz postelje ter je še s poslednjimi močmi hitel za sestro Na dvorišču pa je omahnil in so ga morali odprenrti v mariborsko bolnišnico, kjer je 7 oktobra podlegel Obtoženka je bila aretirana in izročena v marib. sodne zapore, dokler se ni danes znašla na zatožni klopi. Obtožena Elizabeta Drevenško-
va trdi, da ni imela namena umoriti svojega brata in da je bilo njeno dejanje izvršeno v skrajni razburjenosti, ki je sledilo po prečufci noči in ki se je iz dneva v dan stopnjevalo zaradi večnih prepirov v hiši.
Razprava, ki ji je predsedoval s. o. s. dr. Tombak je bila v svrho zaslišanja nekaterih novih prič preložena na 17. december.
Joško Praznik f
Iz Mozirja smo prejeli brzojavno sporočilo, da je v Lačji vasi onkraj Mozirja umrl g. Joško Praznik. Pokopali ga bodo danes ob desetih Novica o njegovi nenadni smrti bo osupnila tisočere prijatelje pokojnega po vse; Jugoslaviji. Izgubili smo nadarjenega mladega moža. ki je v kratkem življenju mnogo prestal rn ki mu je smrt prenaglo uničila načrte za lepšo bodočnost.
Pokojni Joško je bil sin uglednega gospodarja v Lačji vasi. Prijazna domačija z velikim marofom in košato lipo se že od daleč kaže popotniku, ki se privozi v smeri od Nazarja. Pokojni oče je svoj čas vodil — kakor vsi ondotni možje in fantje — splave proti Beogradu in še dalje. Vračal ^e je večkrat s težkimi denarji v domači kraj in si je lepo izgradil in uredil domačijo. Nekoč pa se je zgodilo, da so niega mrtvega pripeljali domov. Umrl je na naporni vožnji po Savi. Vdovi je zapustil dva nedorasla sinčka, ki ju je mati potem dala skrbno izšolati. Jože in Francelj sta študirala in maturirala v Celju Svetovna vojna ju je zajela v svoji vrtinec, oba sta mnogo prestala na italijanski fronti. Borila sta se pozneje tudi na Koroškem Mlajši Francelj je tudi zašel v avstrijske ujetništvo, odkoder pa se je pogumno rešil Za! si je v vojni nakopal kal bolezni, kateri je pred nekaj leti po hudem trpljenju podlegel. Starejši Josko je takisto močno občutil poslcdice svetovne vojne. Iz-prva se je posvetil učiteljskemu poklicu, nato je prešel v finančno službo in je bil dalje času tudi pri finančni direkciji v Ljubljani. Njegovo živčno stanje pa se je tako poslabšalo, da je moral po zdravniškem nasvetu zapustiti službo. Vrnil se je na domačijo, ki je klicala po gospodarju. Joško se ni samo b#gal za prospeh lepe kmetije, ni bil samo opora svoji srčno ljubljeni, iztrpljeni materi, marveč je tudi živahno posegel v javno življenje Za-drečke doline. Zlasti se je na njegovo pobudo razgibalo gasilstvo, ki mu je Joško postal duša. Z vso vnemo se je trudil ob priliki lanske otvoritve mogočnega gasilskega doma v šmartnem ob Dreti. Sleherno nedeljo je žrtvoval za probujanje gasilske zavesti, vedno je bil med tovariši gasilci, ki so ga iskreno vzljubili. Ko je pred tedni grozil nevaren požar uničiti vso prijazno Lačjo vas, je Joško žrtvoval ogromno truda pri reševanju. Objavili smo potem njegovo poročilo o tem usodnem dogodku in to je bilo žal njegovo poslednje pismo »Jutru«. Vabil nas je: »Pridite, pripelji, pridite kaj pogledat v našo lepo, a zapuščeno Lačjo vas!« Mnogi smo poznali gostoljubje Praznikove hiše. Zdaj pa je poročilo o Jožetovi smrti prišlo tako nepričakovano, da bo marsikoga skelela bolečina, ker ne bo mogel vsaj še mrtvemu prijatelju pogledati v obraz in mu vreči na krsto prgišče predrage gornjesavinjske prsti.
Izgubili smo plemenitega, narodno zavednega moža. kakršnih naša dežela toliko potrebuje Bridka je tragedija ugledne Jako-pove — Praznikove družine, kjer bo zdaj ostala sivolasa mati sama s sestro in ubogimi vnučki. Iskreno obžalujemo mnogo prerano smrt Joška Praznika, saj je bil v najlepši moški dobi, star šele 42 let, a mora danes k večnemu počitku na priso nem pokopališču v Rečici ob Savinji, ob stran svojega brata Francija Naj mu bo lahek pokoj! Vsi, ki smo ju poznali in ljubili, ohranimo obema trajno lep spomin. Neizmerno prizadeti materi in vsemu žalujočemu sorodstvu naj bo v tolažbo naše iskreno sočustvovanje!
Umor ge Miloševiževe na Sisšaku pojasnjen
Sušak, 25. novembra. Pod naslovom »Grd roparski umor na Sušaku« smo poročali dne 17. t. m. o ro-pa'rskem umoru ge. Ivke Miloše vi če ve. Po tedanjih policijskih izsledkih se je po krivem sumilo, da utegne biti storilec sin Milan.
Policija je vodila preiskavo dalje in tudi v drugih smereh ter je na ta način ugotovila, da se je okoli stanovanja umorjene gospe sumljivo smukal Dragutin Hara-mija s Sušaka, zasebni uradnik brez službe, ki je svojčas stanoval v isti hiši. Ker je 13. t. m. izginil s Sušaka, so se raztegnila poizvedovanja na Zagreb. Tam je bil Haramija izsleden v stanovanju neke njegove znanke Pri njem so našli še 30 000 din gotovine Haramija je sicer trdil, da je ta denar last njegove prijateljice, in ona je prvotno to tudi potrjevala, pozneje pa, ko je zvedela, kako strašnega zločina je osumljen Haramija, je priznala, da denar ni njen in da je prvotno tako trdila po njegovi zahtevi. Ko je bila ta njena izjava predočena Haramij', je takoj v polnem obsegu priznal, da je on umoril gospo Milo-ševičevo in se polastil njene gotovine.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
©RT
Še ena prvenstvena nedelja LNP
V Ljubljani dve tekmi, tri pa drugod
Jesenski prvenstveni spored traja letos pozno v zimsko dobo in sreča je, da so vremenske razmere za igranje nogometa še kolikor toliko ugodne. Tako bo podsa-vez tudi jutri še lahko v celoti izvedel svoj določeni spored, ki Obsega pet prvenstvenih tekem prvega razreda, Ljubljanska moštva se bodo srečala na dveh igriščih takole:
Svoboda—Reka
Ta tekma bo gotovo najbolj zanimiva prireditev te nedelje. Reka je sicer proti Kranju izgubila, ima pa še vedno možnost, da bd se plasirala na vrh tabele. To nedeljo bo moštvo nekoliko spremenjeno in tudi izpopolnjeno z boljšimi močmi, ker hoč? Reka za vsako ceno popraviti svoj nedefski poraz. Tudi Svoboda je izgubila na svojem poletu, vendar bo jutri nastopila s kompletnim prvim moštvom. Reke najbrže re bo podcenjevala, kakor je bilo to v srečanju z Marsom. V predtekmi bo nastopilo juniorsko moštvo Ljubljane.
Druga plat zvona • • •
Kaj pravi o nedeljskih dogodkih v Trbovljah SK Amater?
SK Amater iz Trbovelj nam ie glede na naš članek,v katerem smo objavili podrobnosti z nedeljske prvenstvene tekme med Amaterjem in Celjem v Trbovljah, poslal naslednje pojasnilo:
»Tekma je do 25 minute prvega polčasa potekala normalno. Takrat pa je prišlo do gneče pred vrati Celja, iz katere se je iz-cimil gol. Ko je vratar Celja videl, da je žoga v mreži, je skočil za igralcem Amaterja ter ga krepko brcnil. Tega sodnik ni mogel videti... V 35. min se je ponovila slična situacija v kazenskem prostoru Celja, kjer je dobil žogo igralec Suster. Ko je »Celjan« Siamič videl, da je nevarnost, da bi Suster zabil gol, je ostro starta! nanj ter ga tudi s pestjo sunil v trebuh. Suster se je zgrudil na tla, Siamič p? je igral dalje, ker sodnik ni prekinil igre, kljub temu, da so trije igralci Amaterja nesli Susterja nezavestnega z igrišča. Ko je publika videla to sodnikovo postopanje, je pričela ostro protestirati ter nazadnje kljub ojačeni re-ditel ski službi vdrla na igrišče ter pričela obračunavati s sodnikom in dvema celjskima igralcema.
Kakor je pisalo »Jutro«, so igralci Amaterja prvi napadli sodnika in celo službujočega predsednika LNP g. dr. Kostla, Ker to ni res, prosimo g. predsednika naj glede tega poda javno izjavo.
Vse prvenstvene in prijateljuje tekme z ostalima kluboma iz Celja so se v Trbovljah končale v redu. SK Celje pa je pri trboveljski publiki zaradi nesportnega sprejema, ki ga je bil Amater deležen v Celju, zelo osovražen. Odbor Amaterja je zato med drugim za to tekmo zaprosil za strogega sodnika, poslan pa je bil g. Jordan, ki med tukajšnjim športnim občinstvom tudi ne uživa simpatij.«
Dogodki na tej tekmi torej, kakor jih slika trboveljski klub, res niso bili najbolj športnega značaja in dokazujejo še enkrat, da je bila ta tekma res vse prej, kakor nogometna. Ker je običaj pri nas, da v »ličnih primerih dosledno objavljamo zatrjevanja obeh nasprotnih taborov, dajemo prav radi tudi prostora izjavam SK Amaterja S tem je za nas ta nesportni dogodek odpravljen, nadaljnje bodo o njem govorili drugi. Takrat pa bomo spet spregovorili o njem tudi mi!
Dirka na Grad
Jutri popoldne ob 14. z motorji — Udeleženci tudi iz Zagreba.
Jutri ob 14. bodo velike motociklistične dirke na Ljubljanski Grad za »Seunigov Memorial«. Prijavljeni so razen ljubljanskih tudi mnogi zagrebški vozači, ki bodo šele pravi konkurenti za »letečega Kranjca« Ludvika Stariča.
Obiščite to vsakoletno najbolj zanimivo motociklistično prireditev na cesti. Vstopnina bo malenkostna — Din 4.
V nekaj vrstah
Iz »Službenega vestnika LNP« povzemamo naslednje
zanimive objave: Glede na incidente, ki so se primerili na prvenstveni tekmi Amater - Celje dne 21. t. m. se sklene: a) do nadaljnjega se zabranjuje prirejanje kakršnihkoli javnih tekem na igrišču v Trbovlje, b) uvede se postopek proti Amaterju zaradi omenjenih incidentov in se zaslišanje izvede preko okrožnega odbora Trbovlje in c) prvenstvena tekma Trbovlje - Olimp, ki bi se morala odigrati v Trbovljah 28. t. m., se odloži na poznejši termin, ki bo pravočasno objavljen. Odredi se medmestna tekma Ljubljana Maribor na praznik dne 1. decembra v Ljubljani na igrišču Ljubljane. Pričetek ob 14. uri.
Za neodigrano prvenstveno tekmo Svoboda • FraMvo se odlo*i termin 5. de cembra Istega dne se bo igral ostanek prvenstvene tekme Mura - Gradjanski (40 minut).
V Splitu je imel te dni občni zbor plavalni klub Jadran, na katerem je bil med
Tekma se bo začela 10.13 na igriSču ob Tjrršcvi oesti pod vodstvom sodnifloa Dober le ta.
Hermes—Slovan
Na IgriSču Ilirije Ka KoitnSko tovarno v Mostah bo jutri popoldne ob 14.13 prvenstvena tekma med tema nasprotnikoma. Hermes — skoraj že prvak — bo v tej igri gotovo pokazal vse znanje in vse finese, tako da bo vsak pristaš nogometa lahko zadovoljen. Slovan pa, ki preživlja težko krizo, bo pač skušal iz te neenake borbe Iziti s čim častnejšim uspehom.
Vodstvo tekme je poverjeno g. Pečarja.
Razen teh dveh prvenstvenih prireditev pa bodo igrali še v Čakovcu CSK-Mura — katera tekma Je zelo velilkiega poimena za vrstili red klubov v jesenskem prvenstvu mariborske Skup'ne — dalje na Jesenicah Bratstvo — Mars ln v Kranju Kranj — Jadran.
drugim sprejet zanimiv sklep glede skorajšnjega občnega zbora plavalnega saveza. Občni zbor je namreč sklenil, naj ta savez kar ostane v Zagrebu in naj se samo vodstvo poveri drugim ljudem. Proti temu sklepu so glasovali nekateri vodilni funkcionarji kluba, ki so obenem tudi vodili vso akcijo zato, da se sedež JPS prenese v Split. Čudno je, da so zdaj nazadnje v celem Splitu samo štirje ljudje, ki bi radi imeli plavalni savez v svojem mestu.
Zagrebške »Novosti« ponatiskujejo v celoti članek, ki je izšel v ponedeljski izdaji »Jutra« o pripravljanju kovčegov JPS. List je najbolj opazil one naše argumente, ki govore za prenos, češ da Zagreb nima dovolj dobrih ljudi, ki bi bili sposobni voditi naš plavalni šport. Zato meni list, da je treba na nedeljskem občnem zboru to našo ugotovitev demanti-rati. Vse ostalo pa je torej točno in prav!
Občni zbor SK Ilirije. Upravni odbor športnega kluba »Ilirija« siki i cu je na dan 9. decembra t. 1. ob 20. redni letni občni zbor z dnevnim redom: poročilo upravnega odbora; poročilo nadzornega odbora in »klepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru; nadomestne volitve za upravni odbor in volitve nadzornega odbora in razsodišča; sklepanje o odborovih predlogih in o morebitnih samostojnih predlogih članov (Samostojne predloge morajo predložiti člani odboru, s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom; spremembe pravil in določitev vpisnine, ustanovnine in članarine. Občni zbor bo sklepčen, če bo prisotna tretjina do glasovanja upravičenih članov. Ob nesklepčnosti bo po! ure po prvotno določenem času nov občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število prisotnih članov. Lokal bo še obiavljen.
SK Ljubljana. Zaradi tekme v Celju naj bode ligino moštvo v nedeljo točno ob 7. na glavnem kolodvoru. Kombinirani juniorji igrajo v nedeljo predtekmo na našem igrišču. Postave in pojasnila na običajnem mestu.
SK Mars, Igralci, ki potujejo na Jesenice, naj se sigurno javijo točno ob 11.15 vodji na glav. kolodvoru, juniorji pa načelniku ina našem igrišču ob 9
Zimski plavalni tečaj plavalne iole v Ljubljani. Plavalna šola SK Ilirije priredi pod vodstvom plavalnega tečaja in nadzorstvom profesorjev zimski plavalni tečaj. Tečaji bodo ločeni za moške in ženske ter za mladino. Razpored bomo še objavili.	-
Sz življenja na deželi
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 8. zvečer (v redeljo ob 3. mri pop.) velefilm >Romamca«. Med dodatki domač Zora tednik in Paramountov zvočni tednik. — Sleda velefilm - Dama s kameli jamic
★
BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri »Princesa Dagnarc. Igra glavno vlogo Slovenska Angela Zaloker. Dodatek barvana šala.
PREDANOVCL Dne 1. decembra bo v evangeličanski cerkvi v Puconcih med službo božjo blagoslovitev prapora podmladka Jadranske straže iz državne ljudske šole v Predanovcih. Prapor bo blagoslovil pastor g. Adam Luthar. Ob 10. bo v šoli v Predanovcih predavanje iz zgodovine slovenskega naroda in sicer o kmečkih uporih, protestantizmu v naših pokrajinah in verski svobodi. Predavala bo šolska upraviteljica Zalar Marija. Vstop prost. Slavnostna akademija bo v nedeljo 12. decembra ob 14. v šoli. Med drugim bo na sporedu trodejanka »Oporoka gospoda doktorja Martina Luthra«. Spisala je igro za to svečanost Zalar Marija. Vstopnina 3 Din.
RIBNICA. Sokolfki zvočni kino predvaja danes ob 20. ia jutri v nedeljo ob 15.15 in 90. film >Vesela nevernica«. Za dodatek nov. Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri opereto »Pri treh mladenkah«. Več lepih dodatkov.
7Peiice Natate;
smrtnih grehov
Povest b Casanovovth dni
Nadškofijski pevski zbor, ki je bil nameščen na krožnem hodniku v kupoli, je zdaj zavzdignil »De Profundis«, in mene in množico je obšlo, kakor da bi se odpirala železna vrata, ki ločijo življenje na zemlji od življenja onkraj grobov.
In sredi teh vzvišenih čuvstev se je oglasila v globinah mojega zavrženega srca nevoščljivost, še preden je bil stopil fra Angelo na stopnice, ki vodijo na prižnico.
Že sem v duhu slišal naklonjene besede, s katerimi bo Njegova Prevzvišenost ogovorila bera-škega meniha; že sem slišal bistre opombe prin-cipesse Bonicelli, kako bodo jutri, ako ne že drevi, letele s konca na konec nadškofovske mize, hvaleč tujca, ki se je pritihotapil k Sveti Mariji della Salute.
Zbor je utihnil, le orgle so še bučale.
Sele ko so zamrli poslednji akordi, sem vzdignil oči.
Prižnica ni bila več prazna. Ta čas, ko sem naslanjal glavo v dlani in se vdajal svojim mislim in strmel predse, se je bil vzoel fra Angelo Croce po stopnicah ter obstal nad klečečo trumo, suh in veličasten, kakor da bi ga bili vzeli iz Danteja.
28
Njegova črna, koščena postava se je v jutrnji svetlobi, ki je padala skozi pisana okna na prižnico, rezko odražala na belem marmornatem zidu hiše božje. Tako je bil podoben nadčloveški senci, poslanki iz inferna največjega vseh Florentincev, ki je zapustila aheronske poljane, da me še enkrat pokliče na odgovor.
Njegovo ime sem si bil prisvojil, in ▼ kakšni okolicil
Že enkrat sem ga bil slišal, nepozabnega, v com-ski stolnici. Roka, ki jo je zdaj iztezal, je bila podobna Vergilovi, ko je vodil največjega sina Italije skozi deželo groze, in glas, ki ga je zdaj povzdignil, je zbujal v srcih misel na trobento, o kateri je rečeno, da bo zadonela med vzhodom in zahodom, kadar pokliče Gospod duše obsojenih pred obličje, čigar oko vse predira.
Fra Angelo Croce pa je govoril o premagan ju mesa!
To je mogel on, on edini, kakor nobeden drug izmed vseh, kar sem jih srečal v tridesetih letih svojega duhovnikovania in v nadaljnjih tridesetih letih svoje pokore. Zakaj slepo si mu moral verjeti, da je zaradi Jezusa Kristusa omrtvil svoje telo.
Njegova rast je bila kakor rast smreke na snežni severni višavi, in ribja kri, ki se je menda pretakala po njegovih žilah, ni imela ničesar skupnega z vročino italijanskega solnca in s sladkostjo in ognjem vina. ki na njem zori.
Pozneje sem se ukvarjal s preteklostjo fra Angela, ki je ob tej uri pri Sveti Mariji della Salute
namesto mene tri srca v svojih koSftenih rokah, sem našel ključ do skrivnosti tega brezprimernega samozatajnika, ki mu v dneh moje viharne mladosti vsa Italija ni videla enakega.
V Rimu je fra Angelo še .mladenič posedal ob vhodu v katakombe svetega Kalista na Vii Apii, in dih smrti mu je bil izza vsakdanjih potov v podzemeljsko mesto prve krščanske občine znan in domač.
Od tistih dob ni bil — tako zatrjuje v svojem navodilu za Bogu dopadljivo življenje — celih štirideset let nikoli več pokusil mesa in vina, in moč njegovih spokornih pridig, ki me je bila že v Comu navdala z grozo, je izvirala iz spoznanja, da ni naše telo nič drugega kakor nepotrebna posoda neumrljive duše.
Deset let je bil fra Angelo v Monte Cassinu na črnih skalnih gorah Kampanije, v kamenitem gnezdu, kjer se še tovorni mezeg le s težavo vzpenja na trg, najstrožji med redovnimi brati, preden si je izprosil dovoljenje, da sme kot berač in pridigar potovati iz kraja v kraj, ker je svet iznova padel v izkušnjavčeve zanke!
Vse to sem zvedel šele mnogo pozneje, vsega tega še nisem poznal tisti dan. ko sem pof^ušal njegovo pridigo s svoje lastne leče; in vendar sem stal razgaljen v svoji nesramni nagoti in svoji prekleti nevoščljivosti pred pogledom njegovih vdrtih, črnih oči.
Bil je več kakor pater Geronimo v dominikanskem samostanu v Florenci, ki mi je nekdaj po-
kazal pot k ženskama na fiesodskih gričih. Fra Angelo je bil potujoča vest svojega stoletja m Italije, takrat, ko se je sveta Cerkev v dneh preklete revolucije, ki je majala tudi njene osnove, sama pogrezala v morju lenobe.
Ko sem tako v izpovednici Svete Marije della Salute prihuljen trepetal pred kaznuj očimi bliski njegovih ust, je divjal v mojih prsih prestrašen boj med zavistjo in občudovanjem.
»Fra Angelo Croce!« je vpilo v mojem srcu. »Kdor bi našel v sebi moč, da bi te posnemal, kdor bi si mogel naložiti križ, da bi šel za teboj, kdor bi oprt nate prijel za ta plug in ne bi pogledal nazaj na bogato obloženo škofovsko mizo in na lestvico duhovskih časti — ta bi bil s teboj vred poslanec kraljestva božjega!«
In ko sem tu pcslušil Fra Angelov klic, se mi je prvikrat strahotno zasvitalo spoznanje, da sem piškav oreh, da sem enak pobeljenim grobovom, ki so navzven lepi za oko, znotraj pa polni troh-nobe. Iz besed moža, ki mi je tisto nedeljo govoril z moje lastne prižnice, sem z grozo spoznal, na koga prav za prav meri sedmero »gorje farizejem«.
Fra Angelo mi je odpiral oči in mi jih vendar ni odprl. Zakaj še vedno sta mi nevoščljivost in častihlepje kakor v večnem spanju zatiskali oči, in še vedno sem menil, da morejo moje brezumne besede, brezumne, ker niso prihajale iz globine vernega srca, predreti v nebo.
Molil sem, da, molil, in moja molitev je bila bogokletstvo!
B»*f1« 1 On lavi-B S Din ta Šifro lajanj* naslova S Dn. N«'niinišl znesek 17 Dia.
V nedeljo
28. novembra
premo rs• na Govejek -Gonte »Dom jugoslovanskih obrtnikov«. Prijazen iilet, 1-f-pi razgledi, »rež« domače krvavic«, plenice ter dobra kapljica!
9K0MS
Na Kurešček
voti avtobus » slufaju lepega vremena v nedeiio in prain^k 1. decembra Oba krat ob poi 9 uri iipred Mestnega doma
90314-18
1 Dn lavek * I>o
t• 4 fr»i »lf 1»i*n)» v» 6 Da K < ■ m., n iS' tneaefc 17 Da
Biro »Centra!«
Koiarteva 10 L Beograd tel 26—228. - namešča vsa k dan Kuharice so barlce deKleta. vsako vrstno žensko služinčao v Beogradu tn notranjo •ti	28853 1
Krojaškega
pomočnika
M veliko delo. sprejmem takoj. Naslov t vwsh po-
slovalnicah Jutra.
90307 1
Pletilnega mojstra
fca telo-vnike. tudi tensko moč, z obrtno pravioo, — sprejmem Javi naj se takoj: M. NastaSič, trgovec Vrginmoet, Savska banovina.	30673-1
Hotelska sobarica
rniožna nemškega jezika, t kavcijo, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30390-1
Tehnika
frradVji« stroke, vojaščine prostega hi ir » nedovršo-n<> Solo, če je uporabljiv, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridnost«.
302774
PothilfU
B*»wda 1 Do -Jave* i D»'. sa Hifro ait tajanje naslova 5 Djl NtimsnjH ti>;tek 17 Dn.
Potnika
ki j« le potoval, dobro moS, sprejmem ia umetniško stroko. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Sprejemljivi.
30278-5
Beseda 1 Din. davek S Din
ta žil i« di ijanje aa>t vj»
5 DJL Najmanjši uim^S 17 Dia.
Strojepisni pouk
Vefrernj tečaj za začetnike in izvetbanee. Dva oddelka — od pol 1. do 8. m od pol 8. do 9. »večer. — Najmodernejša strojep.smca — na razpolago 35 najrazličnejših pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. zvečer. Šolnina najnižja. Pričetek pouka 2. decembra. Christofov učni savod, Domobranska c. 15.
30390-4
jrrimia winm»)iwmi_
fcffiEEEl
Beeeda 1 Dm lave« K Din ta 4ifro tli lajanj« •**••/»» 5 Dia Najmanjši 4n<*ek 17 DJL
Orehova jedrca in cvetlični med
najoeneje nudi J MENART, Domiale	315-6
Sta*.* ixmm1s 50 OH &» vk 9 Dn: u ttfr« »B 1a |«i-n;» naslova S Dn: a*' auniS: '.a«*»k 11 Dia
Inteligenten gospod
v *6č vseh pisarniških ded ki 6 troj ep sja. aamostojen v knjigovodstva vn slovensko-nemški korespondenci, zmo-Je* kavcij« Oo 6.000 Din, išče stalne službe t večjem podjetju. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošt«*® ie zmožen kavcije«.
30254-2
Strežnica
•amosfco-jna, iS5« sJužbo do 8. ure popoldne. Naslov v vseh peklo valu icah Jutra.
30328-2
VSE!
i čemur hoče n more Sv. Miklavž razvceelsti pridne, male in velike, dobi v veliki izberi in prav po ceni pri tvrdki F. M. SCHM1TT Ped škofijo 2, Ljubljana, Lingarjeva 4.
343-6
Kje kupite
dobro in poceni?
V novi manufakturnj trgovini SNOJ JOSIP, v Ljubljani na Tyrševi eestl 17. Le prepričajte se!
31294-6
Trgovcem
na deželi
dajemo za prodajo zelo poceni Hubertus in površne suknje.
PRESKER,
Sv. Petra cesta
tteroda 1 Dia lave* S Du> za	<!• iaianje naolnva
J Dia. Karmanif taesek 17 Dn.
Pianino
dobro ohranjen matiagcuni, prodam po nizki ceni. Poljanska ceete št. 90 pritličje, levo.
30306-36
O. Th. Rotmanr
Gospod Kozaimtrnik postane umetni jahač
~w
AH I
Bert-la 1 Dia. davek 3 Dil ta 5'frr. *! <■> ,njt	v»
S Da. Najmanjši	tn«®«i 17 Dia.
Fižol, lečo,
luščeni grah
enak oren »va j&ierua 'a Krompir. —	najwnej»-
Sever St Komp LjUlnjanu Josposvetska cesra 5
S720S-
»BM^la 1 i>in lave* 3 L>IL ia Sif-- tli lajanje aanlov« 5 Dia. Ni'm»njš' ta<wt 17 Dn.
Namiznih ';ibolk
prvovrstnih 6 do l«1 vago nov kup-m w Beogra/i -lak"jšnje iionudbe na ^gl odd Jutra pod šifro »8»-". grad^an« V sob >tr il. oov bom v Ljubljaai.
30188-34
Kupim
Beseda 1 Din livek 3 Dn za šifro *J lajanjf aaslova 5 Dia. Naim^njš" tawt 17 Da
Regir*rirno
blagaino
na tast« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3.0110«.
30353-7
Parni kotel
50—70 kv. m s pregrevaj cem I 12 atm kupim v dobrem stanju. Ponudbe na naslov Bogo« Armaganijan. Skoplje.
30229-7
j3TTTP71
Al. Planinšek
LJubljana, Beethovnova al. 14. Telefon 35-10
Izposlujt vse bnn-ne. kreditne posle nakup in prodajo
hranilnih knjižic
najugodnejše proti takojšnjemu plačilu.
se 16
Be^erta 1 Dn iavek S Do za šifro tli lajanje aa*l"v» 5 Da Niiriinjš' »Ltwk 17 Dn.
Mlekarno ali bufet
dobro vpeliano iščem ▼ na jem z novim letim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30292-17
^KmSLtm ■■»>mLHb
Beseda 1 D'n lavek 8 Dl t« al; lajanje nasi"Vji i Dia Na;maojši znesek 17 Dn
Lokal
v sredini me*ta io večj« stanovanj«, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
80c®l-':e
Kompletna
brivnica
naprodaj. Proda »e ii proste roke kompletna garnitura za brivnico. . hsviječa iz velikega brušenega zrcala z en:m stolom naslonjačem. 3 stonske slike. 1 stenska ura. omarica zavese obešalniki itd za tretjino cenilne vrednosti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30285-10
Večje število parcel
korr feksov posestev fo zdov trgovskih ia Mano vaniskih hiS 'er vil ma nap-odai ?ndhen »trnkov no Izobražen posrednvalpr
KUNAVER LUDVIK '"esta i® o.klobra 6 Telefon <>7 33 Pooblaščen grad telj •n «ndni cenite1 za n-<«v-te brezplačno na ratpnlatro 60 20
Beseda 1 Do lavek b Din u Mri »I ia ia rt Je naslova 5 Da Naimanjl' 17 Dn
Ne zamudite
prilike!
Ugoden nakup stavbnih [Kircel i vodovodom in eiektri.ko v bl /.ini postaje. Pojasnila Vižmarjt 50.
3»»-ao
8e»f<1« 1 Da 1a»ek 3 Dio u S-fr« »!• laianje aa«l"v» * Da N»rm,nji' <««•! 17 Da
Dvosob. stanovanje
komfortno., a kopalnico, na Taboru, oddam takoj aii kasnej«. Poi?ve s« v menjalnici. Tyrševa e. 31.
30301-21
mrtrm
Beseda 1 Dia Uvek 9 Dio ta litru «1. lajanje naslova 5 Da N«jniaojfc tneo^k 17 Da
Prazno sobo
8 štedilnikom, aeparirano in o-pruml.eno sotoo oddam takoj. Riluwjeva 2, za obrtno šolo ob Gradaščioi.
30208-23
Beseda I Dn lavek S Dio ta šifro »f; lajanje o»«l"v» 5 Da N»itr niš »ooaek 11 D«
Novi modeli
rimske suknje, ne-premočljive Hubertus plašče, obleke, perilo i.t.d. prodajamo še vedno z znatnim popustom
PRESKER,
Sv. Petra cesta
	BBrKvffl	
		
		
		
M	Ti MB i Kli M	
		
		
PRODAM
2 angleška stroja „STIEBE"
dvojnocilindrska za ženske in moSke nogavice 13 in 162 igel, 4 col. — Blago se lahko izdeluje v raznih vzorcih. Stroje lahko ogledate vsak čaa v obratu. — Cena zmerna. JENČIK, Zagreb, Nehajska 59.
ZASTOPSTVA 2EU
dobra vpeljana firma iz Splita.
Pismene ponudbe pod br. 48037 na Publicitas d. <L, Zagreb, Dica 9.
Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40
kupuje HRA :LNE KNJI7.CE vseh . a zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vsKi vrst V A HM E vseo iriav po na. ... dnevni ceni.
237 !6
Vat m 6e
takv kazMdifo
Tihega družabnika ali drufpl",;'>'
sprejme novv zelo rentabil no podjetje -a razširjenje obrata Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Visoka renta«.
3n025-16
m1 _ta lepe
Xobt»» Pf^
te zado^
času *
v\)e\o Pr0g

ln l-5-
dia-
Krznarstvo
Vam nudi prekrasno izbiro kožuhovine naj-odličnejše kakovosti. Vzorci in kroji bodo ustregli vsakemu okusu. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna krznarska popravila. — Prepričajte se o kvaliteti!
Se priporoča DolettC Josip
Sv. Petra cesta 19
PRVOVRSTNA AGENTURNA PISARNA
V BEOGRADU, sodno protokolirana, s primernimi finančnimi sredstvi
išče ZASTOPSTVA
domačih tovarn tekstilnega, galanterijskega ln kratkega blaga — Ponudbe v srbohrvaščini ali nemščini na Propaganda a. d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pretinac 409 — pod »Agentura 652/846«.
PRVOVRSTNEGA MEHANICARIA
garažnega mojstra
sprejmem takoj za delavnico večjega privatnega avto-podjetja. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Prvovrstna moč«.
PREUTRUJENOST
Znanstveno je dokazano, da regulira »KAL.EFLUID« sekretarno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak ln sposoben za delo in borbo za svoj obstanek.
Brezplačna detajlna literatura zahtevajte Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»KALE-FLUID« se dobiva v lekarnah.
R 8 br 10537/33
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url Sobota, 27.: Firma. A.
Nedelja, 28.: ob 15. Princesa in pastirček. Izven. Mladinska predstava Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20. Šimkovi. Izven. Znižane cene od 22 diin navzcioL
OPEKA
Začetek ob 20. uri Sobota. 27.: ob 15. Cavalleria rusticana, Glu-mači. Dijaška pred-tava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 20. Gostovanje znamenitega ruskega gledališča vedre umetnosti Sinje ptice. Izven.
Nedelja. 28.: ob 15. Evangeljnik. Izven. Znižane ceni od 24 din navzdol. Ob 20. Ančka. Izven. Gostovanje znamenitega ruskega gledališča vedre umetnosti »Sinja ptica« bo v soboto dne 27. t. m. ob 20. uri zvečer. Ta žanr lahke kabaretne umetnosti, ki pa je v posameznih točkah dognana do popolnega umetniškega izraza, goji »Sinja ptica« z največjim uspehom. Gostovanje širom vseh glavnih mest so združila pri predstavah te umetniške skupine občinstvo, ki ljubi to panogo umetnosti, ter so prinesla »Sinji ptici« svetovne uspehe.
8ENTJA«i)RSKO <;I.ICI>AU6C£
Začetek ob 20.15 Sobota 27. t. m. »Skedenj«, premiera. Nedelja 28. t. m. »Skedenj«.
MARIBORSKO (JLKI)ALISOE Sobota. 27.' Lopo^finp Premier«
UGODNA PRILIKA
za nakup večstanovanjske stavbe v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro obrestovanje«.
Glavna zaloga za Ljubljano: Drogcrija »Adrija« Mr. Pb. S. Borčift, SelenbuTgovm i
Med i. a in ucielo
posreduje »Jutro v« mal) oglasnik
Čof! Belec je priletel ravno na sredo cvetlične grede, po kateri se je podrsal še naprej, prav do pomola, tako da se je od prahu, prsti in izruvanih cvetlic kar zakadilo na vse strani. In to, ko je bila gospa Kozamurnica komaj pol ure prej pometla in pospravila sobo ter pustila okna odprta!
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje ob nenadomestljivi izgubi našega moža in očeta, strica in svaka, gospoda
I.L1PA BIZJAKA
naša iskrena zahvala. Posebna zahvala pa velja g. dr. Ambrožiču v Postojni za prvo pomoč ob priliki nezgode, ugledni rodbini F. Slamič, ki nas je tolažila v bridkih urah našega gorja, Slovenskemu lovskemu društvu in gasilski četi Pijava gorica za častno spremstvo na zadnji poti, pevcem »Slavca« za ganljivo petje, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in krasnih vencev in vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 7. uri zjutraj
v frančiškanski cerkvi.
LJUBLJANA, 27. novembra 1937.
Žalujoča rodbina BIZJAKOVA
V 39WATT V
OS RAM
o sve
A\<£
39 WATT
OS RAM
D
Znak na steklu žarnice nudi garancijo za svetlobni učinek in porabo v vvattih. Zahtevajte vedno na notranji strani m a t i r a n e Osram-jB]-žarnice, ki dajejo mnogo svetlobe za vsak vvatt porabe, pa boste imeli poceni razsvetljavo.
Dckalumen-zarnice f garancijskim znakom za malo porabo
toka v valtih.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak, — Ysi s Ljubljani,