Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 30. oktobra 1934
Stev. 247 Let6 VIIL 'XV>)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uradnlitva 2440, uprava 2465 Ishaja razan nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meseSno prejeman v upravi ali po po&tl 10 Din, doatavljan na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase eprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani # Poštni čekovni račun It. 11.409
99
JUTRA
99
Čudno postopanje Avstršje in Madžarske
PARIZ, 30. oktobra. Po poročilih z Dunaja polkovnik Perčevlč, ki je bil prijet na zahtevo francoskih oblastev v Avstriji, ni zaprt, ampak je le v priporu. Avstrijske oblasti izjavljajo namreč, da je proti njemu uvedena preiskava izpadla negativno, in kakor poročajo listi, bo zopet izpuščen. S posebnim poudarkom se pa omenja tu tudi pisanje nekaterih avstrijskih listov, ki Perčeviča odkrito zagovarjajo in zahtevajo zanj azilsko pravico »na teritoriju svobodne in neodvisne avstrijske republike«. Vsem na čelu stoji »Reichspost«.
To postopanje je izzvalo tu veliko ogorčenje ter dokazuje, da stopa Avstrija čisto po stopinjah Madžarske, ki s svojim postopanjem namenoma onemo. goča gladek potek preiskave o ozadju gnusnega atentata v Marseilleu. Francoska oblastva so se že ponovno obrnila v Budimpešto s prošnjami in zahtevami, naj se primejo in zaslišijo razne osebe, ki se, kakor je nedvomno ugotovljeno, mude na Madžarskem. Preiskovalni oblasti so še celo znana imena, pod katerimi žive na Madžarskem člani Pave-ličeve teroristične družbe. Kljub temu pa madžarska oblastva nočejo ničesar ukreniti in zatrjujejo dosledno, da so sicer izvršile zasledovanje, je pa ostalo brez uspeha, ker ni bilo mogoče najti nikogar od iskanih. Iz zasebnega vira se je pa v Parizu doznalo, da je bila zasledovanim dana prilika skriti se v podeželju, kjer bi jih eventuelni tuji preiskovalci nikakor ne mogli izslediti.
Vse to postopanje dokazuje, da Madžarska odklanja sodelovanje pri preiskavi in bodo zato potrebni drugačni koraki. Tej taktiki se pa skuša pridružiti sedaj Še Avstrija. V Parizu so zaradi tega razočarani in slišijo se glasovi, naj bi Francija temeljito revidirala svoje dosedanje stališče do Avstrije, katero je vedno in ob vsaki priliki podpirala na zelo nedvomen način. Često celo morda preko nujne potrebe.
Zelo značilno pa je v tem oziru tudi pisanje avstrijskih in zlasti madžarskih listov. Madžarski listi varajo dosledno dalje madžarsko javnost in se pri tem poslužujejo celo falsificiranlh izjav. Tako so objavili te dni izmišljeno izjavo La-vala, po kateri naj bi irancoskl zunanji minister izjavil, da nihče ne misli dolžiti Madžarsko kakršnekoli sokrivde pri snovanju Jn delovanju mednarodnih teroristov. Nadalje pa skušajo madžarski in tudi nekateri avstrijski listi prevaliti krivdo na druge države, madžarski zlasti na Belgijo, avstrijski pa na Nemčijo. Po njihovem zatrjevanju naj bi se bil marseilleski atentat zasnoval v Belgiji, odnosno v Nemčiji, dasi je čisto jasno, da temu ni tako.
i
chuschnigg in Starhemberg se pogajata z nacionalno opozicšla za sodelovanje — Velika zaskrbljenost v Parizu
DUNAJ, 30. oktobra. Na iniciativo kancelarja Schuschnigga je bil predvčerajšnjim tu sestanek predstavnikov vlade in nacionalne fronte, kateremu so prisostvovali kancelar Schuschnigg, podkan celar Starhemberg, glavni tajnik patriotske fronte polkovnik Adam, predstavnik nacionalne fronte Relnthaller, velikone-mec Bordoknv, bivši minister Hiiber, bivši vodja avstrijskih narodnih socialistov Riehr, glavni uradnik »Wiener Neueste Nachrichten« in glavni urednik »Freie Stimmen« iz Celovca. Kakor se zatrjuje v uradnem poročilu, so predstavniki nacionalnih skupin želeli obrazložiti osebno kancelarju Schuschniggu ?n porfkancelar-ju Starhembergu svoja mišljenja o notranjem političnem položaju v Avstriji. Dr. Schuschnigg je na tem sestanku ponovno izrekel pogoje, pod katerimi bi bilo mo-
goče sodelovanje vseh nacionalnih skupin v okviru patriotske fronte. Prvo In najvažnejše vprašanje je sodelovanje za zunanjo in notranjo svobodo ter neodvisnost Avstrije. Pot za zbližanje je po pri pravljenosti na obeh straneh gotovo že utrta. V nadaljnjem govoru je dr. Suhuschnigg orisal tudi nasprotstva, ki obstojajo med oboroženimi formacijami posameznih nacionalnih skupin in naglasil potrebo, da se vse združijo v veliko avstrijsko fronto. Posamezne oborožene formacije političnih skupin so isto, kar so bili polki stare avstrijske vojske, ki so bili vsi prežeti z isto skupno voljo. Nadaljnja pogajanja je dr. Schuschnigg poveril polkovniku Adamu.
PARIZ, 30. oktobra. Cela vrsta francoskih listov se ukvarja zelo intenzivno in precej zaskrbljeno s pogajanji med
dr. SchuSchniggom in zastopniki nacionalne opozicije za sodelovanje. Splošno se naglaša, da je avstrijski kancelar stopil v stik z zastopniki velikonemcev in nacionalistov samo zato, da bi odstranil notranje spore v meščanskem taboru. Francoske liste pa zanima prav posebno, v koliko so oni, ki se pogajajo z doktor Schuschniggom, v zvezi z navodili nemškega poslanika von Papena. Splošen vtis je, da se vrše ta pogajanja v znamenju nevarnosti, ki preti Avstriji notranje od marksistov. Zdi se, da čas poizkusov nasilnih prevratov v Avstriji še ni minil. Zelo verjetno pa je tudi, da hoče doktor Schuschnigg Spremeniti kurz iz zunanjepolitičnih vzrokov v smislu nastopa proti poizkusom legitimistov, ki hočejo ob”" viti monarhijo Habsburžanov.
Izžrebanie Doloofce senator J? s
od Slovenskih senatorjev so izločeni Dr. novak, Dr. rav-
NIHAR IN Dr. RAJAR.
BEOGRAD, 30. oktobra. Na včerajšnji seji senata je bilo z ozirom na to, da poteče prva triletna funkcijska doba dne 3. januarja 1. 1935., žrebanje za izločitev polovice senatorjev, kakor to določa naša ustava. V veliki žari je bilo 46 listkov z »da« in »ne«. Senatorji so po vrsti dvigali listke in tako določili svojoa nadaljnjo senatorsko usodo. Izmed slovenskih senatorjev
so dvignili listke z »ne« minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Franjo Novak, dr. Vladimir Ravnihar in dr. Janko Rajar. Skupno s temi so izgubili svoje mandate tudi njihovi namestniki dr. Alojzij Goričan, Ciril Pirc in Ivan Sancin. Priprave za nadomestne volitve v senat so že v teku in bodo izvršene v predpisanem roku.
Zadnji napori za reformo francoske
ustave
ODVISNO JE VSE OD DOUMERGUEA IN HERRIOTA. — ODLOČILNA
SEJA VLADE ŠE TA TEDEN.
OfcuonS klic
DoSnie Lendave
Z ozirom na besedilo: »Od tod njihovo suvereno preziranje slovenskih teženj in Hotenj, od tod njihova moč, ki se izraža v veljavi v občini, v gasilstvu, kjer vlada Peščica madžaronov m Židov nad vsem slovenskim gasilstvom dolnjelendavskega okraja, od tod seveda tudi vse ostalo,« v članku »Obupni klic Dolnje Lendave« v »Mariborskem Veterniku Jutra« z dne 21. 9. 1934 štev. 214 na prvi strani v prvem stolpcu, Vas pozivamo, da ustrezno Predpisom čl. 27 zakona o tisku natisnete v »Mariborskem Večernikoi Jutra« sledeči popravek:
PARIZ, 30. oktobra. V političnih krogih se po kongresu radikalov v Nantesu trdi, da je usoda ustavne reforme sedaj v rokah Doumerguea in Herriota. Radikalski kongres je dal popolno pooblastilo Herriotu, da se pogaja z Douinergueom. Kar se tiče načrta ustavne reforme, kakor ga je izdelal Doumergue, ne bo noben člen predstavljal večjih ovir, razen onega, po katerem dobiva predsednik ministrskega sveta pooblastilo za razupust parlamenta brez pristanka senata. Ako se tudi glede tega doseje sporazum, to se pravi, ako Herriot pristane na kompromis, ali pa se Doumergue odreče zahtevi po tem pooblastilu, potein bo ustavna reforma izvedena lahko prav kmaiu. Ako pa se pogajanja med Doumergueom In Herrlotom ne bodo razvijala ugodno, bo Dou-
mergue gotovo odgodil reformo ustave do pričetka prihodnjega leta, toda do takrat se bo politični položaj v Franciji že temeljito izpremenil. Odločilen pa bo v tem oziru vsekakor tekoči teden, kajti že jutri ali najkasneje v petek se sestane vlada k seji, na kateri bo razpravljala o definitivni redakciji predloga o reviziji ustave. Istočasno bo vlada sklepala tudi o besedilu dekreta, s katerim bo sklicano v Versailles narodno predstavništvo, kar se bo zgodilo najbrže v času od 13. do 20. novembra letos.
V	ASTURIJI ŠE NI MIRU.
MADRID, 30. oktobra. Po izjavi vojnega ministra Hidalga je v Asturiji še vedno okoli 5000 oboroženih vstašev, ki so se umaknili v gore, kjer se upirajo vojaškim oddelkom.
Hitlerjev namestnik o sporazumu Neimile In Francije
MONAKOVO, 30. oktobra. Namestnik državnega kancelarja Hitler' Rudolf Hess, je dal nekemu francoskemu poročevalcu izjavo, v kateri je naglasil, da bi za Evropo bilo najbolje, ako bi se sporazumeli Francija in Nemčija. Ako bi se dosegel ta sporazum, bi bil mir v Evropi zagotovljen za dolgo dobo.
BECK OBIŠČE BUDIMPEŠTO.
BUDIMPEŠTA, 30. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da bo poljski zunanji minister Beck vrnil Gombosu o-bisk v Budimpešti že‘15. novembra.
SAARSKI PLEBISCIT.
SAARBROCKEN, 30. oktobra. Skupno število reklamacij proti listam glasoval-valcev znaša preko 100.000. Člani vladne komisije menijo, da bo mogoče vse te reklamacije vendarle še pravočasno rešiti in ne bo potrebna odgo,i;tev plebiscita.
PRVENSTVO PRI OBOROŽEVANJI
WASHINGTON, 30. oktobra. Po neki uradni statistiki o vojaških izdatkih v letu 1930. stoji na prvem mestu Japonska, kjer so vojaški izdatki narasli za 300 odstotkov. Japoisski so pa sledile Združene države z 200 odstotki.
S SEVERA SE BLIŽA MRAZ.
MONAKOVO, 30. oktobra. Po prognozi meteorološke postaje se pričakuje v severnih krajih v najkrajšem času nov vdar mrzlih tečajnih struj, ki hodo dokončno zaključile sedanjo periodo lepeg;> jesenskega vremena v Evropi.
Ni res, da bi se izražala moč kake peščico madžaronov in Zidov v veljavi v ob čini, nasprotno je res, da kakšna posebna veljava madžaronov in Zidov v občini Dolnja Lendava v ničemer ne pride do izraza. S spoštovanjem: Bačič, predsednik občine Lendave.
*
Z ozirom na besedilo: »Od tod njihovo suvereno preziranje slovenskih teženj in hotenj, od tod njihova moč, ki se izraža v veljavi v občini, v gasilstvu, kjer vlada peščica madžaronov in Židov nad vsem
slovenskim gasilstvom dolnje-lendavske-ga okraja, od tod seveda tudi vse ostalo«, v članku »Obupni klic Dolnje Lendave« v »Mariborskem Večerniku Jutra« z dne 21. 9. 1934 štev. 214 na prvi strani v prvem stolpcu, Vas pozivamo, da ustrezno predpisom čl. 27 zakona o tisku natisnete v »Mariborskem Večerniku Jutra« sledeči popravek:
Ni res, da bi se izražala moč kake peščice madžaronov in Zidov v veljavi v ob čiru In ni res, da bi vladala peščica ma'J-žarouov iu Židov nad vsem slovenskim
gasilstvom dolnje-lendavskega okraja, nasprotno je res, da kakšna posebna ve-Uava madžaronov in Židov v gasilstvu v Dol. Lendavi v ničemer ne pride do izraza in da nikaka peščica madžaronov in Židov ne vlada nad vsem slovenskim gasilstvom dolnje-lendavskega okraja,
S spoštovanjem: Drag. F- Saš, artil. kapetan I. ki. v p., t. č. starešina gas. župe sreza Dol. Lendava. Dr. Klar France* banovinski zdravnik, t. č. predsednik gas. čete Dol. Lendava.
Stran 2
Dnevne vesti
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji šte-1 Mesto tajnika okrajnega cestnega od' vilki »\ ečernika« smo priložili položnice bora Gornji grad, ki pa bo obenem vršil za vse zunanje naročnike in prosimo, da tudi oestno-nadzorraške posle, razpisuje nam naročnino za tekoči mesec nakaže* banska uprava. Prošnje, opremljene z 1°. Prav tako prosimo tudi vse one na- vsemi dokumenti po § 3. zakona o urad-
ročnike, ki so z naročnino v morebitnem zaostanku, da nam jo poravnajo tudi ta mesec, da nam ne bo potreba pošiljanje lista ukiniti. Uprava »VEČERNIKA«.
Mariborčani! Nabiralna akcija mesečnega dinarskega prispevka za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru je do segla sedaj vsoto 127.165 Dim. Na to številko lahko s ponosom gledajo vsi Mariborčani, ki sodelujejo pri tej izredno pomembni akciji. Ker je pa za uresničenje tega plemenitega načrta potrebna precejšnja vsota denarja in je k temu prav tako potrebna čim večja množica podpornikov, ki jih hoče proti tuberkulozna liga v Mariboru pridobiti s smotemo pro pagando v javnosti, zato želi liga, da bi sleherni hišni posestnik in stanovanjski najemnik žrtvoval vsakega 1. v mesecu vsaj dinar za azil, da bi bili čimprej ures ničeni veliki načrti. Iz plačilnih seznamov je razvidno, da še marsikateri hišni posestnik in stanovanjski najemnik ne sodeluje pri tej človekoljubni akciji. Da bo liga izvedela za vzroke, bo zbirko proti-tuberkuloznega dinarja razširila in poglo bila na. ta način, da se bo odslej njen in-kasant zglasil ne samo pri hišnem lastniku, upravitelju, ali hišniku, marveč pri vsakem stanovanjskem najemniku, topa zaradi tega, ker je ligi znano, da je nekaterim hišnim posestnikom neprijetno nadlegovati svoje najemnike zaradi tega prispevka. Liga ponovno apelira na vse Mariborčane, naj podpre njeno akcijo vsak in pomaga z dinarjem graditi azil za naše bolne sobrate in sestre.
Otvoritev Pobreške ceste. Turkovo hišo so podrli in so cestišče že toliko uredili, da bo sposobno ob Vseh svetih tud; za avtobusni promet. Na ta način bo motornim in druigim vozilom prikrajšan veliki ovinek preko Državne in Tržaške ceste, kjer so morala doslej voziti v smeri proti Pobrežju.
Iz Narodne strokovne zveze. Zadnje dni so se razširile govorice, ki so dostikrat^ pretirane, včasih pa imajo namen, da škodujejo interesom organizacije same. V informacijo izjavljamo, da je posle podružnice prevzel upravitelj Fras Karol, delavec Mariborske tekstilne tovarne. Njemu pa je bil dodeljen tričlanski sosvet. Prosimo vse člane in simpatizerje da se ne pustijo begat, ter da se po informacije in sploh obračajo na podružnico samo, Maribor, Sodna ulica 9, dvorišče. Vnaprej pa že poudarjamo, da se je izprememba izvršila zgolj zato, da se spravi poslovanje v sklad s cilji, radi katerih je bila organizacija poklicana v življenje, to je, da bo služila predvsem orga niziranemu in narodno zavednemu delav Stvu. Izločil pa se bo vsak vpliv, ki ima bodisi politično ali drugo ozadje, pa naj pridejo ti vplivi z desne ali leve.
Častniki in vojaški uradniki v rezervi,
V	pokoju ali v ostavki, ki stalno žive J Mariboru, se ponovno opozarjajo, da vedno takoj prijavijo vsako sprememlM) svojega stanovanja poveljstvo vojaškega okrožja v Mariboru in pa mestnemu vojaškemu uradu na Slomškovem trgu. Isto velja tudi za vso nesprejete častnike bivših armad.
Vsem podružnicam in vsemu članstvu Jadranske straže v dravski banovini. —
Kakor je bilo že po okrožnicah sporočeno, se bo letošnji »jadranski dan« zaradi tragične smrti blagopokojnega vladarja proslavil le s komemoracijami. Radio Ljubljana bo tega dne, to jo jutri, v sredo 31. oktobra^ ob 20. uri prenašal žalni jadranski večer, pri katerem sodelujejo Akademski pevski zbor in narodno želez •ličarsko društvo »Sloga«, ter bo imel
nilkih, je vložiti najkasneje do 15. novembra pri banski upravi v Ljubljani.
Za planinsko postojanko Sokolskega društva Maribor Matica na Pohorju so
darovali: Splošna stavbena družba na Teznem, skladišče Beiersdorf, Branko Su čevič in drnžba Unio po 200 Din, Ivan Kravos, Fran Bureš, Drago Rosina, Rakuš, Schenker & Comp., Suppanz, Spra-ger, Kiffman, Zedinjene zavarovalnice, Fridringer Czeike po ICO Din, Ferdinand Potočnik, grof Atems iz Slov. Bistrice, Viktor Glaser iz Ruš in Andrašič pa stav beni gradbeni material vsak v vrednosti po 1000 Din. Uprava društva se vsem darovalcem toplo zahvaljuje z željo, naj bi našli darovalci še mnogo posnemal-cev.
Na dan Vseh svetih bo po pontifikalni maši pelo pevsko društvo Maribor Lisztov oratorij »Kristus«, bariton solo pa bo pel iz prijaznosti g. Neralič.
Za pevski nastop na mestnem pokopališču na Pobrežju naj se polnoštevilno zberejo pevci mariborskih in okoliških zborov na dan Vseh svetih točno ob 15. uri 30 min. pred kapelico pri vojaških grobovih kot običajno. Zapojemo običajne žalostinke brez posebne vaje. Ipavčeva pevska župa.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes nadaljuje svoje predavanje o situaciji Evrope leta 1914. g. prof. dr. Ljudevit Hauptman, univerzitetni profesor iz Zagreba.
Abonentje, dvignite svoje gledališke izkaznice! Mnogo abonentov posebno reda D še dosedaj ni dvignilo svojih izkaznic. Ker so s tem že zavlekli prvo predstavo tega abonmana, se ponovno naprošajo, da čimprej dvignejo svoje legitimacije.
Krožek trgovske akademije pri Zvezi mladih intelektualcev ima odslej svoje redne sestanke ob sredah ob 18. (6.) mri. Na jutrišnjem sestanku bo zanimivo predavanje. Vabljeni so tudi ostali člani ZMI!
Film pogrebnih in žalnih svečanosti je
drž. cenzura dovolila. Od kina Union smo obveščeni, da je film že prejel in se bo predvajal 7 dni, in sicer od torka 30. okt. do vključno ponedeljka 5. novembra. Film je posnela največja ameriška družba Fox kot govoreči in zvočni film in so vsi posnetki fenomenalni. Da sc omogoči obisk tega filma tudi občinstvu iz okolice, bodo ob delavnikih 4, na praznik Vseh svetih in v nedeljo pa po 5 predstav, in sicer ob delavnikih ob 14., 16.,	18.30,
-0.30, na praznik in nedeljo dopoldne pa ob 10.30, pop. ob 14.30, 16.,30, 18.30 in
20.30	uri.
Avtobusni promet mestnih podjetij sporoča cenjenemu občinstvu, da bo postavil 1. novembra, na dan Vseh svetili, ves vozni park za promet na Glavni trg. Z Glavnega trga na Pobrežje bo odhajal avtobus vsake 3—5 minut, s Pobrežja v Maribor pa prav tako. Da se bo promet lažje razvijal, bo na Glavnem trgu prodaja voznih listkov in bo stala vožnja za tja in nazaj 4 Din, za v eno smer pa 3 Din. Na dan Vseh svetih se bodo zaradi ogromnega prometa na pokopališču ukinile, kakor vsako leto, popoldne vožnje v Limbuš, Ruše, Pesnico in Sv. Peter.
Poljaki se zanimajo za naš Jadran. Var savska agencija »Frankopol« je zaključila svojo organizacijo potovanja poljskih izletnikov na naš Jadran. Generalni tajnik Poljsko-jugoslovanske lige v Varšavi je izjavil, da bodo začeli prihodnje leto Poljaki prihajati k nam že v februarju. Že zdaj vlada na Poljskem veliko zanimanje za izlete na naš Jadran v večjih skupinah, tako da lahko računamo, daposeti prihod
žalni govor župnik in pisatelj g. Finžgar, nje leto našo riviero več tisoč Poljakov. Oblastni odbor JS v Ljubljani poziva vse I Sezona v Dubrovniku še traja. V Du-svoje podružnice in Člane, ki imajo ra- ; brovniku in na Lapadu je še precej tuj-dio fon stke aparate, da sledijo prenašanju I cev, ki se prav dobro počutijo ker je te komemoracije in to omogočijo tudi o-! vreme lepo. V kopališčih je vsak dan še stalemu članstvu in prijateljem JS v svo j mnogo kopalcev, jem okolišu.	| Za pol milijona dinarjev 4 leta težke
Namesto venca na grob gdč. Franje leče. Pred malim kazenskim senatom ma Koroščeve, predice, je darovala tvrdka riborskega okrožnega sodišča, ki mu ie Hutter in drug 500 Din za kritje pogreb- medsedoval okrožni sodnik g. dr. Totn-nih stroškov, zakar se teni potom najpri- j bak. prisednika pa sta bila okrožna sodni srčneje zahvaljujemo.	1 ka Kolšek in dr. Kotnik, se je zagovarjal
včeraj dopoldne bivši zasebni uradnik Alfred Živko, rojen in pristojen v Maribor, obtožen da jo kot uradnik dunajske mestne zavarovalnice v Gradcu, kjer je bil dolga leta zaposlen, poneveril okreg pol milijona dinarjev in po odkritju pone verbe pobegnil iz Gradca v našo državo. Obtožba, ki jo je zastopal državni tožile g. Sever, je bila kratka. Očita mu med drugim, da je pridobil za svoje nepošteno dejanje tudi svojega znanca in tova riša, nekega Sigla, ki jo bil zaposlen pri zavarovalnici, da je inkasiral premije in jih delil z njim. Sigi je bil odpuščen, Živko pa si je pridobil pri zavodu še večje zaupanje. Na pretkan način je dosegel, da so se pošne nakaznice, glaseče se na razne zavode in osebe po običajni kontrolni poti vrnile nazaj v njegove roke ter jih je potem naslovil na svoje zaupnike, ki so mu poslani denar vrnili proti 15 odstotni proviziji. Na ta način je Živko poneveril pri zavodu nad 42.000 šilingov, čeprav je imel lepo mesečno plačo. Ko so mu prišli na sled, je pobegnil v našo državo, kjer je skoro ves denar zapravil v družbi žensk, dokler ga niso aretirali v Ptuju. Pri razpravi je poneverbo priznal in je bil obsojen na 4 leta težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let.
Zverinski umor pri Rogatcu. V Gornjem Sečovu blizu Rogatca so našli včeraj zjutraj ubitega 5(Metnega posestnika in vinskega trgovca Franca Cvetka. Ležal je kakih 70 korakov od domače hiše na obrazu. Po vseh znakih sodeč ga je nekdo zavratno napadel in udaril s kolom ali topim orodjem po glavi. O zločinu so bili takoj obveščeni orožniki v Rogaški Slatini, ki so uvedli preiskavo. Ker gre za zelo zagoneten zločin, so prosili tudi mariborsko policijo za pomoč, ki se je včeraj s policijskim psom podala na kraj zločina.
Hudo ponesrečen kolesar. Na cesti med Slov. Bistrico in Prihovo se je pripetila preteklo nedeljo dopoldne huda nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala smrtno žrtev. Po cesti se je v smeri proti Prihovi peljal na kolesu neki kolesar. Za njim je privozil avto in ga na nekem ovinku dohitel ter ga vrgel več metrov naprej. Pri tem se je kolesar hudo poškodoval na glavi, rokah in nogah. Nezavestnega so nato spravili v najbližnjo hišo, kjer mu je poklicani zdravnik iz Slov. Bistrice nudil prvo pomoč in odredil prevoz v mariborsko bolnišnico.
Nezgoda. Včeraj je v Murski Soboti doletela odvetniškega uradnika Žigo Krčmarja hujša nezgoda. Ko je šel po ulici, mu je padel v desno oko košček železa. Krčmarja so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali.
Grajski kino. Od danes dalje v počastitev spomina našega velikega kralja Aleksandra l. Zedinitelja prinašamo: I. Film Viteški kralj Aleksander I. Zedini-telj. Zadnje leto njegovega delovanja za blagor države in svetovni mir. Kot sel miru na potu v Francijo in prihod v Marseille. Sprejem v Marseilleu. Pogrebne svečanosti v Franciji in pri nas. Ta film je posnela družba Paramount. II. Film »Čuvajte mi Jugoslavijo«. Film o pogrebnih svečanostih, izdelan od naše domače tvrdke »Svetlotonfilm«, Zagreb. III. Film »Lepa naša domovina«. Ta spored predvajamo do vključno petka ves dan in se vrše predstave ob 8. 'A 10. 11. uri dopoldan in ob 1.30, 3. 4.30, 6. 7.,30 in 9. uri popoldan.
Kino Union. Od danes torka dalje dvojni spored in sicer že najavljeni in od drž. cenzure odobreni film »Pogrebne iti žalne svečanosti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja«, kot govoreči in zvočni film. Kot drugi spored krasna drama »Bič o-pojnosti« z najlepšim ljubavnim parom, Janeto Gaynor in Charlesom Farrelom. Poteg še najnovejši Foxov tednik Da omo gočimo vsakomur ogled tega sporeda, o-stanejo cene vkljub dvojnemu sporedu normalne. Ob delavnikih se vrše 4, na dan Vseh svetih in nedeljo pet predstav, in sicer: ob delavnikih ob 14., 16., 18.30,
20.30 uri, na praznik in nedeljo predpoldne ob 10.30, pop. ob 14.30, 16.30, 18.30 in
20.30 uri.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 30. oktobra ob 20. uri: »Hlapci«. Red A. Znižane cene.
Sreda, 31. oktobra ob 20. uri: »Idealen soprog«. Red D.
Četrtek, 1. novembra ob 20. uri: »Hamlet«.
Petek, 2. novembra: Zaprto.
Maks AIsberg: »Konflikt«. V nedeljo
4.	t. m. uprizore kot naslednjo novost v Jugoslaviji na poklicnem odru še neizvajano dramo nemškega dramatika dr. Maksa Alsberga »Konflikt«. V tej drami je AIsberg, ki je užival obenem sloves največjega nemškega odvetnika, proglasil ljubezen do trpečega človeštva, glas vesti in odgovornost pred Bogom in pred samim seboj za merilo vsega dejanja in nehanja poštenega človeštva. A kakor mnogim drugim pred njim, se je svet rogal tudi njegovim idejam in slednjič je veliki bojevnik za pravico obupal nad člo veštvom in nad samim seboj ter prostovoljno odšel tja, kjer vlada večna pravica. — Delo, ki je pisano odrsko efektno, pripravlja Milan Košič, nastopijo pa Severjeva, Gorinškova, Godinova, Skrbinšek, Košič, Nakrst, Rasberger, P. Kovič Verdenik in Blaž.
Pri prvi ponovitvi Wildeove igre »Idealen soprog« ki bo v sredo, 21. t. m. de-bitira v ulogi Mabel Ghiltern Milena Godinova, ki obeta prav uspešen nastop.
»Hamlet« za Vse svete. Na praznik Vseh svetih ponove Shakespearejevo kla sično in na mariborskem odru odlično u-spelo tragedijo »Hamlet«, ki je prav primerna razpoloženju tega dne.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, :ie-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da naj večja razburjenja, ki imajo svoj vzrok y slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda ugodno. »Franz Josefo-va« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Motnje v želodcu in črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice.
Vlom v mrtvašnico. Neke pretekle noči so izprva neznani vlomilci obiskali mrtvašnico na radvanjskem pokopališču.
V	mrtvašnici je imelo radvanjsko pogreb no društvo shranjene kožuhe za pogrebce. Kožuhi so bili vredni nad 5.000 Din in so jih vlomilci odnesli. Studenški orožniki pa so vlomilce kmalu izsledili. Aretirali so enega, pri katerem so našli 3 kožuhe, in ta je izdal še druga dva svoja tovariša. Vsi trije aretiranci so bili izročeni v zapore mariborskega sodišča.
Na tuj račun. Črkoslikarski pomočnik R. C. je še mlad, a zelo premeten. Nekaj časa je bil zaposlen pri raznih mariborskih črkosliparskih in pleskarskih mojstrih. zadnje čase pa je delal samostojno, Kupoval je barve in lake pri nekem trgovcu v Gosposki ulici na račun neke gospe, stanujoče na Kralja Petra trgu. Dolžne zneske je nekaj časa sproti plačeval, ostal pa je dolžan nekaj nad 1000 Din. Trgovec je poslal račun gospej, ona pa je začudena gledala, ker r.i kupila pri trgovcu ničesar. Ko se je včeraj dopoldne ponovno oglasil pri trgovcu omenjeni pomočnik, je trgovec poklical stražnika, ki ga jo aretiral. Pri soočenju z gospo je na policiji priznal, da je kupoval barve pa račun gospe, da bi imel več kredita, imel pa je pošten namen vse plačati.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 31. t. m.: Ob 12.30: resna glasba; 12.50: poročila; 13.00: čas; 18.00:	gospodinjska
ura: testo (Albina Traven); 18.20: radijski orkester; 19.00: nacionalna ura: Naš turizem in tujci; 19.25: Edvard Benes (Ruda Jurčec); 19.50: jedilni list, program za četrtek; 20.00: Verdi: Requiem (prenos iz unionske dvorane), vmes čas in poročila.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 6.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 stopinjah 739.4, reduciran na ničlo pa 737.2; relativna vlaga 91; vreme je oblačno in megleno; yremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena.
fnominla^e u. Cf*0D
■BaBRSS3S'22KE2BHEB&n-. BBJ*
Žalovanje za blagopokojnim kraljem
ŽALNE PRIREDITVE PRI SV. JAKOBU V SLOVENSKIH GORICAH.
Tragična smrt našega kralja mučenika je pretresla ves naš kraj in ga odela v globoko žalost. Ni bilo človeka, ki ne bi obžaloval smrti onega, ki nam je bil up in nada bodočnosti naše lepe domovine.
Vrstile so se žalne seje vseh društev. Takoj bo objavi strašne vesti se je zbralo v žalni dvorani učiteljstvo na žalno sejo in zaprisego. Šol. upravitelj Mirko Cujnik se je v toplih besedah spominjal kralja mučenika, nakar so navzoči zaklicali trikratni »Slava!«. Takoj nato so se pa začeli zbirati domači gasilci, ki so se udeležili komemoracije polnoštevilno. Globoko pretreseni so stoje poslušali spominski govor predsednika Mirka Cujnika, vzklikali kralju mučeniku in kralju Petru II. Predsednik je zaprisegel najprej novega tov. poverjenika Franca Kerhlauka, ki je potem zaprisegel tudi navzoče člane.
Tudi občinski odbor Jakobski dol s? ie zbral polnoštevilno v žalni dvorani v nedeljo, dne 14. t. m. Sejo je otvoril predsednik občine gospod Benedikt Sen-čič. Solze so zalile njegov obraz, globoko pretresen ni našel besede dovelj velike žalosti. Dal je besedo glavnemu poverjeniku, gosp. Šol. upravitelju Mirku Cujniku. S solzami v očeh so se odborniki poslovili od svojega kralja s trikratnim »Slava!«. Po tej žalni slovesnosti se je zbralo polnoštevilno članstvo
S.K.J. v isti dvorani, ki je bila odeta v črr.ino. Zopet so zalile solze oči brata staroste Benedikta Senčiča, ko je moral zopet otvoriti žalno sejo članstva S.K.J. Brat prosvetar Mirko Cujnik je orisa! življenje in delo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in glavnega zaščitnika Sokolstva. Trikratni »Slava!« kralju Mučeniku je končal to žalostno slovesnost. Sestre in bratje so v duhu prisegli neomajno zvestobo svojemu naj višjemu br. starosti Nj. Vel. kralju Petru II.
V	četrtek, dne 18. oktobra 1934, na dan prenosa zemskih ostankov blagopo-kojnega kralja na Oplenac, so se vršile glavne žalne svečanosti. Ob 8. uri je daroval domači župnik mašo za dušni mir velikega pokojnika. Maše se je udeležilo toliko domačega ljudstva, da je bila cerkev nabito polna. Po maši so se zbrali učitelji in učenci domače šole, obč. odborniki, gasilci, S.K.J. ir. domačini, ki so napolnili žalno dvorano do zadnjega kotička, na komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom
I. Zediniteljem. Kraljevo sliko, ki je bila odeta v črnino, je stražilo sokolstvo in gasilstvo. Komemoracijo je otvoril z deklamacijo učenec III. razreda, Zoran Cujnik, ki se je v imenu učencev prav ganljivo poslovil od mrtvega kralja. Učenka Marija Ferlinčeva je deklamirala pesem »Kralju mučeniku«. Ko pa je deklamiral učenec Miro Bajc pesem »Mladi kralj«, pač ni ostalo suho nobeno oko.
Šolski upravitelj Mirko Cujnik je kot glavni govornik proslavil junaštvo Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja in opisal njegovo življenjsko pot, ki je bila kronana le s trnjevim vencem za nas in za dobrobit naše Jugoslavije. Orisal je v kratkih potezah ves trud in de-
lo	kralja mučenika za mir v notranjosti države in sploh v Evropi. Njegova tnu-čeniška kri od nas zahteva, da ohranimo mirno kri in da se ne dajemo zavajati od onih, ki skušajo z ogabnimi sredstvi kaliti mir v naši državi.
Užaloščeni in solzni so navzoči zaklicali mrtvemu kralju v slovo »Slava mu!«. Cerkveni pevski zbor je ob koncu še zapel večno lepo nagrobnico »Blagor mu!«. S tem je bila slovesnost končana. Žalostno in mirno so se ljudje razhajali na svoje domove z edino željo, da bi delo mrtvega kralja bilo nadaljevano v smeri, kakor nam jo je zarisal on. — Svoje komemoracije so imeli tudi člani »Boja« ir. kmet. podružnica.
V	teh tragičnih dneh žalosti smo šele prav videli, kako globoko je bil ljubljen kralj mučenik in kako visoko je bil spoštovan naš kralj — miru v našem lepem Sv. Jakobu. Odposlane so bile tudi brzojavne izjave sožalja maršalu dvora po gas. četi, obč. odbor pa preko sreza, sokolska četa pa preko saveza S.K..T.
Žalovanje v Selnici ob Dravi
Naša obmejna občina je zaplakala v tugi in bolesti. Pretresljiva vest o marsejski tragediji se je zaspala še isti večer in bliskovito planila v naše domove ter jih navdala s skelečo boljo. Odbor tukajšnjega Sokola je naslednji dan pozval zastopnike krajevnih oblasti in vseh kulturnih društev na skupno žalno sejo, na kateri se je v glavnem razpravljalo, kako bi se Selnica najprimernejše oddolžila spominu velikega pokojnika. Soglasno so vsi navzoči osvojili predlog, da naj bi se bodoča šola (vprašanje, kateremu se Selnica ne more izogniti) imenovala po našem največjem učitelju
»Osnovna šola Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja« in da naj bi v osnovni fond prispevala vsa društva po svojih materijalnih možnostih. — Po žalni maši na dan pogreba se je vršila pred primerno okrašeno šolo žalna svečanost ob udeležbi zastopnikov oblasti, društev, šolske mladine pod vodstvom učiteljstva in velikega števila prebivalstva, na kateri je starosta Sokola br. Žunko v ginljivih, v srce segajočih besedah orisal lik vodje, apostola miru in mučenika.
Na koncu je poudaril neomajno vdanost in zvestobo kraljevskemu domu in novemu vladarju kralju Petru II., v katerega stavimo vse svoje nade. Zatem je moški zbor tukajšnje »Svobode« zapel dve ža-lostinki, čemur so sledile deklamacije šolske mladine. Z državno himno, ki so jo zapeli otroci, je bila zaključena ta velika žalna svečanost, ki ostane vsem v nepozabnem spominu. Ljudje so se v nemi tugi z žalostjo v srcu razšli, dan pa je bil praznik žalosti.
Jugoslovanskemu Sokolstvu!
PROGLAS SAVEZA SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
Razkrita je tajna odvratnega zločina, izvršenega nad našim Velikim kraljem mučenikom. Teroristična akcija, ki je v službi revizionizma, je poizkušala, da z marseljskimi streli, namenjenimi našemu Viteškemu kralju Zedinitelju, razruši državno in narodno edinstvo jugoslovanskega naroda.
Zločinska roka je uničila življenje narodnemu kralju, ki ga je hvaležni narod z največjo podaniško vdanostjo, z neizmerno bolestjo in ljubeznijo položil v Panteon večnega življenja, toda ni uničila duha naroda in ideje državnega in narodnega edinstva.
Jugoslovanski narod živi in bo živel svoboden in zedinjen. Ideja svobode in edinstva, ki je stoletja živela v dušah velikih narodnih sinov in v velikem kralja, mučeniku, živi sedaj že v vsem jugoslovanskem narodu.
Grozoviti zločin, izvršen nad našim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, je pretresel dušo in izzval bol, solze in glasno ihtenje vsega našega naroda. V tej narodni boli, v teh solzah in v tem ihtenju vidimo sveti simbol naše narodne etike, ki mora z njo biti prežeto vse naše državno življenje. Sokolstvo smatra, da bo Jugoslavijo očuvalo in dvignilo samo ono delo, ki mu je izhodišče etično pojmovanje naroda, izraženo v teh tožnih trenutkih v bolestnem kriku ogorčene in užaloščene narodne duše.
Vi, jugoslovanski Sokoli, bodite kot poosebljena narodna misel tudi v bodoče čuvarji državnega in narodnega edinstva, ki ga je posvetila kraljevska kri. S svojimi novimi napori in s svojim delom dokažite, da stoji za našim mladim kraljem Petrom II. edinstven in nedeljiv ves jugoslovanski narod, ki bo branil in ubranil pred napadi naših neprijateljev svojo svobodo in edinstvo z vsemi svojimi močmi —* tudi za ceno največjih in najtežjih žrtev!
Sporočite vsem, da bo siloviti val na-
cionalne solidarnosti zdrobil vse, kar bi se postavilo na pot konsolidaciji, napredku in varnosti našega naroda in njiše domovine!
Stojte na straži! Orkanska sila nam prihaja iz naše vasi. Sokolska vas je krik nila. Viteško je zaplakala za svojim voditeljem in gospodarjem domovine!
Z vero v Boga pojdite na tvorno delo! Čuvajte nad čistoto sokolske misli, zberite okrog sokolskih praporov vse prekaljene nacionalne moči, ki v njih živi duh jugoslovanstva! Podvojite svoje sokolske napore, bodite pripravljeni na vse žrtve in tako odslej kakor že doslei ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Zdravo!
j Sokol Maribor II., Pobrežje, poziva za , poklonitev pokojnemu podnačelniku br. Grželju vse svoje članstvo, posebno pa starejše člane in članice, da se vsi brez izjeme zberejo v četrtek 1. novembra naj kasneje do 8. ure zjutraj na letnem telovadišču, ako bo dež pa pri br. Renčlju. i Načelnik.
V	šoli.
»Janezek, zakaj pa se smeješ?«
»Na nekaj sem mislil, gospod učitelj.-
»Zapomni si, da med mojim predava njem ne smeš na nič misliti.«
Žrtev.
Dva potepuha sta v hudem mrazu str la na cestnem vogalu.
»Jaz sem žrtev justične pomote,« je dejal prvi.
»Tako, zakaj pa?«
»Oprostili so me — pri takem pasjem vremenu.«
Jubileji.
»Jaz služim že 10 let pod istim prer' stojnikom.«
»To še nič ni, jaz služim že 25 let.«
»Kako to?«
»Prihodnji teden bom slavil srebrno poroko.«
J^n Šedivy:
Vtisi iz nove Bolgariie
Bolgarska prestolnica je od letošnjega državnega prevrata 19. maja spremenila svoje lice in srce. Sofija ni več zbirališče in bojišče makedonskih tolp, ki so se prej prerivale okrog drobtin z vladne mize, izsiljevale denar od gospodarskih krogov in strahovale vso Bolgarijo. Minili so časi, ko je mogla makedonska trojka sredi najživahnejše ulice ali v nabito polni kavarni usmrtiti svojo žrtev pri belein dnevu, ne da bi jo prijela roka pravice. Šele sedanji ministrski predsednik Kimon Georgijev je imel pogum uničiti sršenovo gnezdo makedonskih teroristov, ki jih široke ljudske množice niso marale od 9. junija 1923, ko so umorili in razmesarili ne samo voditelja zernlje-delske stranke in ministrskega predsednika Aleksandra Stambolijskega, ampak tudi okrog 50.000 kmetov in delavcev, naj bistrej5'h pristašev pokojnega Stambolijskega. Večina bolgarskih izobra&mcev Pa se je zavedala, da se je Bolgarija spustila v drugo balkansko in svetovno vojno predvsem pod vplivom Makedoncev in radi Makedonije in da sta ravno> ti nesrečni vojni povzročili izredno teztvo gospodarsko stanje bolgarskega naroda. Vsi trezno misleči krogi so bili že dol-fio prepričani, da makedonska nasilja vodijo državo v pogubo in ji jemljejo v inozemstvu ves ugled. Tako je mogel Georgijev razmeroma lahko odvzeti Ma-
kedoncem iz rok monopol na bolgarsko politiko in narodnostno delovanje.
Na ta način sta zavladala notranji :n:r in popolna vernost življenja in imetja, ki sta poživila gospodarsko življenje. V Sofiji se ni še nikdar toliko zidalo kakor letos od 19. maja. Hiše in mogočne palače rastejo kakor gobe po dežju. Med njimi prednjači sredi mesta ogromna sodna palača, ki sega r.a štiri ulice in bo ena izmed največjih zgradb na vsem Balkanu. Politična sprememba je ugodno odjeknila zlasti na deželi, kjer so vladale radi strankarske zagrizenosti naravnost nevzdržne razmere. Kmet si je oddahnil in dvignil prej sklonjeno glavo, ker mu nova vlada ni prinesla obljub, ampak dejanja. Pobrigala se je, da se je izvozilo iz Bolgarije letos trikrat več grozdja ko prejšnja leta. Privatnim izkoriščevalcem je izvila iz rok nakup in prodajo tobaka, uvedla nanj državni monopol in dvig-nllat cene proizvajalcu, ne pa v prodaji. Podobno je dvignila cene lanu in konoplji. Ravno iz teh predmetov pa dobi bolgarski kmet večino denarja.
Vlada Kimona Georgijeva je sicer ukinila delovanje narodnega sobranja, toda v zameno je dala Bolgarom radi kontrole državnega poslovanja posebni urad za pritožbe, kjer se lahko vsakdo brezplačno pritoži proti poslovanju kateregakoli državnega ali občinskega urada. Pritoži s?.	kdorkoli ne samo radi korup-
cije ali nepravilnega ravnanja, temveč tudi celo radi nevljudnega ali netaktnega obnašanja državnih in občinskih nastav-ljencev od sluge do ministra. Ker ta urad izvršuje svoj posel popolnoma nepristran
sko, naglo in brez ozira na položaj obtoženih oseb, so dobili Bolgari tako zaupanje v državno oblast kakor še nikdar poprej in to tem bolj, ker skuša sedanja vlada okrniti tudi moč objestnega tujega in domačega kapitala, ki je izrabljal svetovno krizo za izžemanje ljudstva in črezmerno kopičenje lastnega bogastva.
Pri tem izrabljanju je našel kapital opo ro v mnogoštevilnih advokatih. Ker je tudi sicer mnogo bolgarskih odvetnikov izrabljalo svoj položaj, jo ljudstvo zasovražilo ves stan. Sam sem doživel, da mi je računil neki sofijski odvetnik, ki se mi je pridružil pri izhodu iz prijavnega urada na policiji, za kratko prošnjo na policijo v štirih in pol vrsticah celih 800 levpv ali 400 Din. Georgijev je upošteval ljudsko miselnost in izločil advokate iz politike. V takozvano Obštestveno obnovo, ki hoče v kulturnem, političnem in gospodarskem oziru preroditi Bolgarijo, je pritegnil predvsem pisatelje, profesorje, kulturne delavce in gospodarske strokovnjake. Vlada skuša razviti sploh ‘.se Ivorr.e sile bolgarskega r.aroda ir. čim b'>i] dvigniti prosveto, ki so jo vse prejšnje vlade od padca Aleksandra Stambo-lijskega na prikrit način ovirale. Zato je sedanja vlada poiskala primemo delo in zaslužek prej lačnim pesnikom, pisateljem, kritikom in upodabljajočim umetnikom.
Popolna varnost in spremenjene politične razmere so omogočile, da je privabila Varna, »kraljica Črnega morja«, letos zelo mnogo tujcev. Tudi Burgas ob Črnem morju in znamenito rožno dolino okrog Kazanlka in Karlova je pose-
tilo letos znatno večje število izletnikov in letoviščarjev kakor doslej. Gotovo bodo kmalu tudi turisti iz zapadne Evrope začeli hoditi občudovat krasote neizmerno lepe in še deviške Rile planine, ki ji kraljuje Musala, liajvišji vrh Balkanskega polotoka.
Kakor marsikaj drugega je Georgijeva vlada prevzela iz programa genialnega Stambolijskega tudi prijateljstvo z Jugoslavijo. Kako novo Bolgarija želi bratske odnose z Jugoslavijo, se vidi že iz tega, da upravne oblasti na vse mogoče načine pospešujejo ustanovitev jugoslovan-sko-bolgarskih lig in ne iščejo v pravilih vedno novih napak, da bi jih lahko vedno znova vrnile predlagateljem. Še bolj me je^ o tem prepričal sprejem pri ministrskem predsedniku Georgievu, zlasti pa pri carju Borisu III., ob priliki bizantolo-škega mednarodnega kongresa, Tri se je vršil pretekli mesec v Sofiji. Car Boris je med tremi stotinami znanstvenikov iz 14 držav nas Jugoslovane takorekoč iskal in se razgovarjal z nami najdalje in najprisrčneje. S Srbi je govoril v srbščini, Slovenci pa smo govorili z njim v slovenščini. Govoril je z nami tudi o tako važnih političnih vprašanjih, ki se morejo zaupati le najintimnejšim prijateljem.
Bolgarija Hodi po novi poti in hoče resno zbližanje z Jugoslavijo. Naša dolžnost je, da ne zamudimo velikega časa in da v duhu blagopokojnega kralja Aleksandra I. z resnim delom za kulturno in gospodarsko zbližanje z Bolgari v Jugo-slovansko-bolgarski ligi tudi v Mariboru podpiramo tozadevna stremljenja naše zunanje politike.
A. K. Grki:
Bogastvo
Roman.
»Kakor želite,« je odgovoril umetnik, ki ni opazil, da stoji stol nasproti odprtim vratom, od koder so ga lahko nemoteno opazovali.
Gryce je imel opravke, in je zapustil sobo kmalu za njim tudi nadzornik; tako je ostal Degraw sam. Dolgo je čakal, a malo ga je zanimalo, ko so prihajali in odhajali različni ljudje in je marsikateri radovednež pogledal skozi vrata. Končno >2 zopet vstopil Gryce. Žarel je od veselja ter mu stisnil roko in čestital.
»Vse je v redu; niste dotični Degraw in lahko se vrnete domov.«
Degraw je ostal na zunaj popolnoma ravnodušen.
»Ali to pomeni, da ste pripeljali razne priče, ki so me videle?« je vprašal.
»Da, vse priče.«
»In so se izjavile, da nisem tisti, ki j2 kupil bonbone, ki je izročil pismo in povzročil še druge nesreče?«
»Da.«
»Potem se vrnem pomirjen. Zamenja-
li	ste me z možem, ki nosi moje ime in mi je po zunanjosti tudi podoben. Če ga
najdete, mi ga pokažite, to mi bodi edino zadoščenje, ki ga zahtevam za vašo zmoto, ki pa je slednjič umljiva.«
Vljudno se je poklonil ter se odstranil z mirnim korakom. Bili sta zanj dve strahu polni, mučni uri, čeprav tega na zunaj ni pokazal.
XIV.
V	lopici, obrasli krog in krog z zelenjem, je sedelo dvoje krasnih ženskih bitij. Prva plemenite, dostojanstvene postave, z ljubkimi kretnjami, pravilnimi potezami in pristno ženskim izrazom; druga nežnejših oblik pa z neprimerno milino v kretnjah in izrazu. Prva je bila svetlolasa, druga je imela krasne črne kodre in velike črne oči, ki so gledale kakor dve zvezdi iz obraza, čista in izredno fine, bele polti. Vijoličasta obleka ene se je družila z belo haljo druge. Go-spica Aspknvallova je bila mlajša kakor njena soseda, a je izgledala najmanj za trd leta starejša, kakor to vilinsko bitje.
»Ali mi res ne morete nič zapeti?« je vprašala gospica Aspinwallova. »Meni, ki sem vas po naključju slišala pri signoru in sem bila tako ginjena, očarana, da sem stala pred vrati s sklenjenimi rokami in poslušala vašo pesem, misleč, da poje kaka velika primadona.«
»Pred vami bi pač pela, če mi zasigu-rate, da ste sami in da noben vaših gostov ne posluša za zastori ali vrati. Kako
rada bi storila to za vas, ki ste mi edina prijateljica; ki ste meni, revni deklici, dali zavetje v nesreči. Iskreno sem vam hvaležna za to in bi storila še mnogo več za vas, če bi se mi nudila prilika.«
»Ne zahtevam ničesar, draga signori-na, kakor da ostanete pri meni. Od enega večera, ko so se vaše r.ade tako žalostno končale, imam le eno željo, vas objeti in potolažiti. Čudna boječnost me je tedaj zadrževala; bala sem se da se vam zdim vsiljiva. Spomnila sem se, da še nikoli nisve spregovorili besede in sem slutila vašo nevoljo. Ko sem vendar premagala ta čut in vas obiskala na vašem stanovanju, sem z žalostjo videla, da sem prišla prepozno in hudo sem se kesala, ko sem vas videla mrtvo in mislila da ste odmaknjeni moji ljubezni ir. mojemu sočutju za vedno. Ko sem potem izvedela, da sem se zmotila in ste ležali le v smrti podobnemu snu, od tedaj sem zmiraj upala, da mi nebo še usliši željo, vam povedati, kako dragi ste mojemu srcu.«
»Oh,« je vzdihnila signorina in oči so se ji napolnile s solzami, »nisem vredna takega sočutja. Ne obsipajte s svojo prijaznostjo mene, nevrednice, da se ne boste še bridko varali.«
Gospica Aspinwallova se je lahno nasmehnila. »Posedaj me še niste varali,« ji je zatrjevala, »upam pa, da nas v pri-
! hodnjosti združi nerazdružljivo prijatelj-' stvo. Ali mislite, da bi me ne mogli lju-! biti, mi zaupati, pri meni živeti in uživati srečo?«
Signorina je povesila oči, a jih je kmalu zopet počasi dvignila. Govorile so o skrbi, hvali, o težki duševni borbi, ki bi se rada sprostila.
»Kako vas naj ne ljubim!« je šepetala i in hitro pristavila: »Kaj ne, da se vam je j zdelo prav čudno, ko ste me našli samo lin zapuščeno na tukajšnjem kolodvoru?« I «Ne, ker sem vedela, da naju previd-| nost nekdaj združi.«
Po teh besedah plemenite prijateljice so dobile poteze signorine spet oni čudni ‘ izraz, kakor takrat, ko ji je Degra\v govoril o Bogu. Obrnila se je od nje in zamišljeno gledala krasno pokrajino, ki se je razprostirala pred njima.
»Da bi vedeli, kako je meni,« je povzela besedo čez nekaj časa; »razumeli bi, kako zelo potrebujem prijateljico, ker nimam žive duše, ki bi jo smela vprašati za svet, kadar mi preti nevarnost -
»Vem, saj vem.«
»Kako veste...«
»Oprostite, signorina, toda...«
»O, ne imenujte me več signorina, imenujte me Jenny. To je moje prvo ime in želim ga slišati tudi iz vaših ukl.«
(Se bo nadaljevalo.)
Drugo nagradno tekmovanje
Zaradi tragične smrti našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je bilo prekinjeno tudi tekmovanje za prvenstvo LNP in s tem seveda naše nagradno tekmovanje. V sobotni številki našega lista smo objavili razpored tekmovanja za prvenstvo LNP in bomo odslej naprej zopet redno razpisovali nagradno tekmo vanje za najtočneje pogodene rezultate. Tekmuje lahko vsak čitatelj »Večemi-ka«, tudi izven Maribora. Izpolnjeni kupon se pošlje uredništvu »Večernika«, Maribor, Gosposka ulica 11, najkasneje do sobote, 3. novembra 1.1. do 118. ure, in to v zaprti kuverti, na kateri naj bo še
pripisano »Nagradno tekmovanje«.
Opozarjamo ponovno, da se bodo upoštevale samo rešitve na kuponih in one, ki bodo prispele pravočasno.
Za drugo naše tekmovanje razpisujemo za tri najboljše rešitve naslednje nagrade: 1. originalna litrska steklenica fine kolonjske vode, darilo drogerije Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11; 2. harmonika, darilo tvrdke Meinel in Herold v Mariboru, Gosposka ulica; 3. brezplačno dostavljanje »Večernika« za dobo treh mesecev, darilo uprave »Ve-čemika«.
Ku^on št. 2
Ime .movalca: ....
Poklic: .............
Stanovanje:  ........
Nedeljske nogometne tekme za prvenstvo LNP se bodo končale z naslednjimi
rezultati:
Rapid : Svoboda (v Mariboru) .................../..._ polčas ................./.........
Č. S. K. : Železničar (v Čakovcu)..........-.../ __________ polčas ........../..........
Celje : Maribor (v Celju)	........./......... polčas .........../..........
Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 4. novembra; V Mariboru ob 10. na igrišču SK Rapida po-
prvenstvo. Sklenjeno je bilo, da bo pod-zvezino prvenstvo v dneh 17. in 18. avgusta, glede kraja prireditve pa se je po-
kalna tekma mladin ISSK Maribora in SK oblasti! upravni odbor, da ga sam pozne-Rapida. Službujoči odbornik g. Knez; na je določi. Važen sklep občnega zbora je igrišču SK Rapida ob 13. prvenstvena dalje, da oni, ki ustvarja na državnem tekma SK Rapid rezerva: SK Svoboda prvenstvu, ne sme startati na podzvez-rezerva, ob 14.30 pa prvenstvena tekma nem, in sicer velja, to za juniorje ter se-SK Svoboda I. : SK Rapid I. Službujoči, nlorje. Po poročilih posameznih funkcio-
odbornik g. Ilovar. Ob 12.45 se mora ja- 1 viti službujočemu odborniku po 6 starejših rediteljev SK Rapida in SK Svobode. V Ptuju na igrišču SK Drave ob 14.30: prvenstvena tekma SK Drava:SK Mura. Službujoči odbornik g. Pogačnik. V Čakovcu na igrišču Čakovečkega SK ob 14.30: prvenstvena tekma Čakovečki SK: SK Železničar. Službujoči odbornik gosp. prof. Jelašič. Tajnik.
Kolesarska sekcija SK Železničarja priredi v nedeljo 4. novembra ob 10. uri dopoldne na svojem igrišču ob Tržaški cesti medklubsko kolesarsko dirko, ki bo zadnja v letošnji sezoni. Spored prireditev je naslednji; 1. pozdravni krog vseh sodelujočih; 2. tekmovanje za prvenstvo Maribora (20 krogov); 3. zaključna dirka (50 krogov, vsaki 5. krog cilj); 4. Tolažilna dirka (10 krogov). Za posamezne
narjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik A. Gnidovec, pod-
vič določil Napoleon. Mnogokrat so se meje popravljale, večkrat pa so popolnoma izginile. Sedanja eksistenca je zagotovljena z dogovorom obeh držav. V to deželo se lahko uvozi brez carine vsaka količina blaga, iz dežele pa samo pridelki ali izdelki, ki jih pridobivajo v njej sami. •
Vse to je samo teoretično, v praksi je namreč popolnoma drugače. »Prosti pas«, izvaža tisočkrat več produktov, kakor jih proizvaja, in zasluži ogromno pri uvozu brez carine v sosedno Francijo in Švico. Poleg tega se mnogo blaga tihotapi. Francoske carinske oblasti so izračunale, da bi morala vsaka krava v tej deželi dajati najmanj 100 litrov mleka na dan, ako bi se res vse to mleko pridobivalo v tem pasu. Japonci, ki že dolgo časa zasipajo svet s svojimi izdelki, so se utaborili seveda tudi v tem svobodnem pasu. Za kilogram svile, izvožene v Francijo, se mora plačati 118 frankov carine. V svobodni pas se svila uvaža brez carine in izdelujejo tam iz nje damske nogavice, ki jih prodajajo par po dva franka. Blago pošiljajo potem v Francijo kot domač izdelek, ali pa še v večji množini kot tihotapsko blago. Enako se dogaja z japonskimi kolesi, ki stanejo 50 frankov, z električnimi svetilkami po 36 frankov in drugimi proizvodi. Nikjer v Evropi ne vidite toliko japonskih potnikov in trgovcev, kakor na ozemlju tega svobodnega pasu.
Sploh je ta svobodni pas zelo čedna zemlja. Ako hočete potovati iz enega v drugi kraj, prihajate na ozemlje Francija, svobodnega pasu Švice, potem zopet Francije ali svobodnega pasu. Ni čudno, da je v tej deželi nič manj kakor 120 obmejnih točk. Prav nič čudnega ni, da se je ustanovila ogromna četa raz-
nosijo tihotapsko blago. Vendar so ti gangsterji miroljubnejši kakor njihovi tovariši v Chicagu. Nikdar s*s ne streljajo med seboj, tudi cariniki jih ne preganjajo. Rajši zmečejo tihotapsko blago v vodo in pobegnejo. To je nekakšen nezapisan sporazum. Francoska finančna straža je nedavno na ta način dobila v svoje rbke 2500 kg danskega sirovega masla in 15.000 parov svilenih nogavic.
predsedik arh. Sohell, tajnik Prezelj, bla- nih gangsterskih družb, ki jim je edini
posel tihotapstvo. En del meje svobodne
gajnik POsohl, tehniški referent Kramar	_________________________
šič; odborniki inz. Dolenc (Kamnik) in ga pasu vodi čez jezero, na katerem vozi Skaberne (Ljubljana). Mariborski klubi v odboru niso zastopani.
Eldorado tihotapstva
SVOBODNI PAS MED FRANCIJO IN ŠVICO.
Nekje v Evropi je dežela, kjer se dogajajo prav čudne reči. Krave dajejo vsak dan po sto litrov mleka, žetev je štirikrat na leto, eleganten avtomobil stane 3000 do 4000 frankov, kmečka dekleta nosijo svilene nogavice. V tej deželi živi samo 30.000 ljudi, toda po sta-
vsako noč množica motornih čolnov, ki
Jedilni list za pse.
Ameriški finančnik Leray Hoff, ki je postal žrtev ameriške gospodarske krize, ni obupal nad svojo usodo. Začel je znova, ustanovil je tovarno in zdaj zasluži b^ije na leto nad 100.000 dolarjev. Njegova tovarna dobavlja lastnikom psov redkih pasem hrano, kakršno potrebujejo taki imenitni pripadniki pasjega rodu, da ostanejo ne samo zdravi, marveč tudi v formi. Lastnik psa, ki potrebuje za svojega četveronožca posebno dieto, se obrne telefonično na Hof-fovo tovarno. Kmalu prispeta dva živi-nozdravnika, ki preiščeta psa in ugotovita, kakšno hrano mora imeti. Potem prispe vsak dan pred hišo ali vilo lastnika redkega psa siv avto z znakom tovarne v obliki majhnega jazbečarja, in tako dobavlja tovarnar svojim odjemalcem posebno hrano za pse. Nekateri psi dobivajo mlečno hrano, drugi morajo jesti ribe, tretjim prija vegetarična hrana; vsak mora dobiti to, kar mu pred pišeta živinozdravnika Hoffovega podjetja. Hoffov avto razvaža tudi hrano, ki mora biti vedno sveža, da psi ne zbole. Tovarna sestavlja celo posebne jedilne liste za pse in jih vsak dan sproti pošilja odjemalcem. Tako se počutijo dobro i psi i podjetni tovarnar.
n v^akn sinvensvn fin
jun
Mali
Raano
PODPISANI PREKLICUJEM
neresnične klevete, ki sem jih govoril napram rodbini Lampe iz Idrije- Obenem se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Ivan Krlžič- 4461
Sobo odda
,	.	tlstikl bi se zdelo, da proizvaja več ka-
dirke je klub razpisa! več daril in kolajn,	kor marsikatera druga industrijska dr-
Občni zbor ljubljanske plavalne pod-	žava. Ta čudna dežela se imenuje »Svo-
zveze. Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani	bodni pas med Francijo in Švico«. Meje
občni zbor LPP, v katerega kompetenco j so bile določene pred nekoliko leti, ko KTavniškr'^"Trata 4.'
spadajo tudi mariborski klubi, ki gojijo ie bil v Franciji notranji minister Hor- i -----------------------------  —------------------------  —	----------
plavanje. Daljša debata se je vnela glede riot in so bile sedaj začrtane na vseh f ||m|Aa	A	Ja*	m	81«	**
oddaje mesta za prihodnje podzvezino 1 zemljepisnih kartah. Svobodni pas je pr- VII9 H8B »V	O
LEPO SOBO
oddam solidnemu gospodu.
4462
Oddam takoj
VELIKO, PRAZNO SOBO
mirnim zakoncem. Koroška cesta U>6.	4464
OPREMLJENO SOBO
Cisto, oddam takoj. Koroščeva 2. pritličje, vrata 2. 4458
Sobo lite
SOBO
s štedilnikom iščem- Ponudbe na upravo »Večernika« p od »Takoj«.	4459
Stanovanie
1SCE SE STANOVANJI:
obstoječe iz kuhinje Ju sobe, prlprosto, z večjimi prostori, po možnosti v mali hiš! ter osamljeno. Ponudbe na upravo pod »Takoj za zmerno ceno«.	4463
STANOVANJE
sobo iti kuhinjo, oddam s 1-decembrom- Koroška cesta 27
A Al, Z
Službo lite
FANT
21 let star, abstinent in nekadilce, s tremi razredi meščansko šole. izučen zidar, želi kakršnekoli službe- Naslov v upravi »Večernika«. 4460
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelju urednik: RAD1VOJ REHAR v Maribom Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mari6oru.