ATO DUTUBUTKD OTfPKR PERMIT (Ko. 556) AUTHORIZED BY THB ACT OF OCTOBER 6, 1917, OH FILE AT THE POST OFFICE OF HKW YORK. K. Y. By Order of the President, A. B. Burleson, P. M. Gen.* H a j v • £ J i slovenski dnevnik y Združenih državah. Velja sa celo leto.........$6.00 Za pol leta..............................3.00 Za New York celo leto________7.00 Za inosemstvo celo leto... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000*Reader? * TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 239 — ŠTEV. 239. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 11, 1920. — PONDELJEK, 11. OKTOBRA, 1920. * VOLUME XXVHI. — LETNIK XXVIII RUSKI MUZIKI PROTI S OVJETSKEMU REŽIMU ---4- VELIKO REVOLUCUONARNO GIBANJE JE BILO SPROŽENO V NIŽJEM NOVOORODU, KJER SO LJUDSKE MNOŽICE PRO C LABILE NOVO VLADO. — ŽFNSKE MED VODITELJI. — STRAŠNE GOSPODARSKE RAZMERE NA RUSKEM. Varšava, Poljski«. 10. oktobru. — Nova ustaja proti rn-ki so-viHfcki \laiii je izbruhnila v okraju Nižji Novgorod. ki leži 265 milj v« vrio iztočno od Moskve. so^Iomio sporočili, ki so do*pela v rok«1 i nkaju ji rriski koloniji l'*taja. k-itero je v prizori la soeijalna revo-Ito-ijonarna stranka, ub*»ua veliki' mase kmetov ter sr baje širi z \<-liko nairlleo tia vw nt rani. I vtMŠi so baje proglasili oovo \lado. k«»j«- Mani so Martov. Pe-»rovski. 1'ernov t»»r Marija Špiridovna, priznana ženska re vol uei joint rna \oditeljiea, ki j»- bila sko/i dolgo vrsto let zaposlena z aktiv i.o propagando proti earskesiii režimu. I staja baje ojrr >/a transport arijo živil in premoga i/, iztočne Ifusije v Moskvo. Ti UHtaMi so baj" nastopili povsem neodvisno od generala Wranila ali kateregakoli drugega profirevoliuijonarnega gibanja. S\«,jr prlavio mesto hočejo baje uveljavili v Ni/njeni Novgorodu. Številna poroeila o ustajalt proti bolj£evi»ki vladi so v zadnjem ■ ;isii prihajala / različnih točk, ki se dotikajo meja sovjetske Ku-. je. Ta poročila opisujejo razmere, ki so direktna poslediea porazov. Kater« so doživele nisk»* sovjetske čete na Poljskem, nadalje rasto-«■•••»a nezadovoljstva v ruski armadi ter skrajno kritičnega ekonomskega položaja v ruskih mestih. Splošno je znano, da sij ekonomske razmere v Rusiji take, da bosta (»omanjkatij? in beda v Rusiji tekom nasi »dnje zime presedala rilo razmere, kot so prevladovale tekom zadnjih dveh zim. Porodila. ki »o prišla zadnji »'as iz Rusije in prav posebno v roke nemških nefalvisnih soeijalistov, praviji, da postajajo indtistrijalni df>-lavei \ ruskih mestih vedno bolj nezadovoljni in obupani in da nameravajo vprizoriti radikalno politično izpremembo. Pripravljenost boljševikov, da sprejmejo poljske mirovne po-^roje. * smatra za nadaljui znak resnosti položaja v Rusiji t«»r sp v y»ezi s trm domneva, da bo ruska sovjetska vlada porabila čete v obrambo svoje moči in vlade. Opazovalci položaja v Rusiji izjavljajo, da je skrajno nevrjet-no, da bi se revolucija proti sovjetski vladi posrečila. razven če bi i « vol uri jonar ji dobili pomor železničarjev ter munieijskih delav-«rv. Žr dolgo rasa je znano, da so železničarji nasprotniki boljieviske \ adr in da bi v slučaju velikega p rot i vladnega pihanja lahko slednjemu pomagali s tem, da bi preprečili prevažanje Itolj&eviskih ret preko prizadetih ozemelj. BOJI MED LITVINCI Kut-el-Amari. pridružil generalu Wrangln na Krimu. iy RAI IA If I' otkobra. — Komisije Ifj rULJAlvI r,,sko-j>oljske konferenee so pričele danes vnovič s pogajanji. . , " ' . . Osobje obeh delegacij se je* zbra- Kljub premirju se i« vedno vrse Io ter rarpravlja,0 0 vpraSanjih, boji med Litvinei in Poljaki. - gMe kaferih je treba jtJ (}q To bo boj do^krajnega konca. sporazluna veil(lar pa ni bilo opa. . /iti nobenrga znaka, da bo premir-Riga. f). otkobra. — V nekem JV v ^oglednem času podpisano, I it vinskem ofirijelnem sporočil«. )V|(I..|V Se je glasil0f a ni /godilo. Ljmljr izv;ii:: » »ln.( hit in •rlasovali. in n-p« najbr/r \ pi»uedrljek objavlj«-n. Ljudsko irlasovrtnje so tiadz<»r4(\ ali an«_'l. ški, ljaiiski »'-asiniki. To jr riajbr/e pomirjevalno uplivalo na volilre. I 'anes so oddali ljudj«- v jn/ni roin A bilo odanih vr«* glasov /:i A\stri jo !>«» tudi s.-vtni drl r.i lomatii-iio pripadrl Avstriji Fovstwl prevladu jr mnr.i je, da ImmI«« .ln^os|.>\ ;mi zap ško akrijo v sluraju, da bi pri \<»liiv;ih propadli. Na n veliko vojaštva in stražnikov. iiija h fran I'. i ima OSTANKI NEMŠKE SLAVE. Slika nam k iže nemško križarko "Medusa", eno najizboraejših u odernlh vojrih ladij. Križarka pluje skezi Severovzhodno morski prekop, ki je bil med vojno znan pod imenom Kielski prekop. To je edina Lojna ladja, katero so pustili zavezniki Nemcem. PRAVILA ITAU. DELAVCEV ZA KONTROLO NAPRAV POUSKA ARMADA FELIKS OIAZ BO IZGNAN ANGLIJA V STRAHU ZAVZELA VILNO IZ MEHIKE ZA SVOJE INTERESE ITALJANSKI DELAVCI ZAHTEVAJO NADZORSTVO NAD VSE MI NAKUPNMI IN PRODAJALNIMI CENAMI. MEZDAMI. IZ DATKI IN DOBIČKI. — TEMELJNE TOČKE PROGRAMA. Milan, Italija. 10. oktobra. — Delavei so \«Vraj objavili pro-pram. Tcaterepra j»* sprejela komisija delavcev, imenovat a. da on .1- ________j --jl^ži vladi konkretne predlojre, tikajo«'-e se sovdele/b*- dela\r.-v v Ustaške čete nameravajo prokla Znani mehiški ustaški veditelj bo Curzon svari sovjetno vlado pred fwianrni in disciplinami upravi industrijah il: p-lj-iij mirati novo litvinsko vlado ter se izgnan iz Mehike in nalož li ga bo- v?akim sovražnim delovanjem. — lernHJne torke te^a programa so naslednj hočejo zvezati z Varšavo. do na parnik. namen-en v Evropo. Ruski podmorski čolni. t London, Anjrlija. 10. oktobra. Vera C raz, Mehika, oktobra. London, Anglija. 10. oktobra. Associated Press je dobila i/ Vat- Feliks Diaz, nečak i>rejšne«ra me-1 Angleški zunanji tajnik Earl( iive poročilo, da so lit vinski usta-, hi.škepa predsenl t\inskc. Vilno. kot v protest pro- ..... i-i-i - - , ga parnika Flandre . ki t1, odločitvi poljskih in lit vinskih, ® , • , • • Ijaki težka bitka, ki je trajala ee- I. v«•« ra.išni dan in celo nir in si- ŽENSKE NOČEJO IZOBRAZBE, rcr s. s najst vrat juano o.l \ dne. pAČ pA htvuiskrga glavnega mesta. Na obeli straneh je bilo zaznamova-' ti težke izgube. V ugotovili! se gla-' Chicago, III.. 10. oktobra. — Mr. si nadalje, da bo to boj do skraj- M. Heat, ki je že trideset neka konca. l*'t profesor angleščine na tukaj- Poročilo pravi, da so bile javne šnjilv šolah, je izjavil, da ženske naprave v Vilni izpraznjene. V no streme po izobrazbi, pač pa po slučaju našega umikanja, — se lepoti. glasi, — ho zavezniška misija va-( Po dolgih letih izkušnji* sem rovala naše interese ter zastopala spoznal. — je izjavil, — da žen-lit\insko \lado. Del mestne admi- ske rajše fiksajo glave na zunaj nistrarije irt milice bo izročeen kot pa znotraj, skrbi te misije. odkar je dospel sem v sredo, bo poslan na krov francoske- vozi .... . . . . , med Mehiko in evropskimi prista- mirovmh delegatov, »la na.| no o-1 ..... ... . , , , . . .... .... nisn in ki bo odplul od tukaj v kraj \ilne vključen v litvinsko o ipo^edelj-ek /4"!lj,e* .. .. . . , .. Vladni uradniki so ponudili Juka.isnji Times je dobil v pe- . ' ^ . , J ... ' ,, ... Diazu svoto približno -^10.000. da tek neko poročilo, ila so sklenili - , . . , 1 ' . plara s tem svoje potne stroske, poljski častniki zavzeti \ dno in s rer z dovoljenjem ali brez do-!j voljenja poljske vlade Častniki ^ pravijo, da so se že naveličali za- Se ga dolži in ki se tičejo umora vezniške koiurole. prejšnjega predsednika, Francis- Riga, 10. oktobra. — Poljski|ca Madero. general Zclgoski je na čelu dveh Tekom nekega pogovora je £ro- ^uvinskih <1 i vizij in odtlelkov ru- voril Feliks Diaz povsem prosto- ske bele garde zavzel v petek zve-'dušno o obdolžabah, katere se je čer ob petih Vilno. dvignilo proti njemu v mehiški po- Stockholm, Švedska. 10. okt. _!slauski zbornici. Rekel je n:-padla in uničila vsak ruski i podmorski čoln, katerega bo srečala na visokem morju. I Pred kratkim se je bil pojavil v Črnem morju neki boljševiški podmorski čoln. toda angleške ladje so ga pustile čisto pri miru. ! - . , , , . .. . i Ker so pa v zadnjem času vo- a on baje ni hotel sprejeti te svo-j' - " „ . ~ r\ . t i t i uijni možje sovjetne Rusije več- e. On trdi, da je povsem nedol- ...... J zen z ozfrom na zločine, katerih Delavski svet mora kontrolirati nakup surovin. , Nadzorovati mora prodajo izvršenih produktov. Določati mora cene izvršenih izoelkov. Nadzorovati mor« določanje plač ali mezd. Sklepati mor** 7. i katero delo je vsak posamezni • leška 1'sI>0*°')1Jen in v katerem je bolj uspešen. ! Kontrolirati mora splošne izdatke naprav in prav i> .|r.':ejiti izdatke sedanjih lastnikov in ravnateljev, ki bo-!.. ... ženi pri dobičku indo.->frijaInih naprav. Sklepati mora. ktdaj je treba novih strojev. Nadzorovati mora zdravstvene razmere v indiistrijalnih napravah. Zahtevati mora, da dajejo lastniki na razpolago potrebno o-rodje. Delodajalci ne smejo ustvarjati umetnih ;ndustrijalnih kriz. Delodajalci morajo preprečiti padanje cen. Neko da se era je povsem krivično obdolžilo. DENARNE POftUJATVE V ISTRO, NA OORliKO DV NOTRANJSKO. Francoski in angleški častniki so odšli na fronto. Komisija Lige narodov ni še dospela semkaj. — Taki so uspehi konference v _ Suvalki, _ pravi poročilo na koti- . . ' , , ... (M| Irvrftnjemo denarna isplačila ^ Varšava, PoljHka. 9. oktobra. — popolnoma zanesljivo in sedanjim V nekem ofieijelnem porftčilu, ki "»meram primarno tndi hitro pc je bilo izdano tukaj, se glasi, da ^ I"tri. Goriškem in tndi na so Litvinei kljub sklenjenemu pre- Notranjskem, po ocemljo, ki je mirju zopet pričeli s sovražnostmi e*»edeno po italjanaki armadi ter napadli poljske pozicije oh Včeraj smo računali ca pošilja reki Merehanka. {tva itaijanakih lir po sledeči* London, Anglija, 9 otkobra. — cenah: Boljše viška poročila, ki so dospela v Rigo, kažejo da bodo boljše-viki pričeli s novo ofenzivo proti Poljakom. Tako poroča poročeva-lee lista '4Daily Mail**, ki se mudi v imenovanem mestu. Sovjetski vojaški poveljniki trdijo, da so zopet za vari i Minsk in da napredujejo boljše*like čete na ffaliski fronti. Jurij <*ičerin, ruski minister za prej. 50 lir ________$ 2.70 100 lir --------$ 4.70 300 lir .... $13.50 500 lir ________$22.00 r^lOOO lir ________$43.00 Vrednoet denarjn tedaj ni stal na, menja ee večkrat nepričako vano; is tega razloga nam ni mo goče podati natančne eene vna zunanje radeve, je brzojavil rusk i mirovni delegaciji, da so pričele sovjetske čete s ofenzivo proti četam generala W ran gla v južni Iiusiji. Poroča, se, da se ho general Tow-send, ki je poveljeval angle-i fckim armadam v Mezopotamiji, ki so se morale »dati Torkom pred Mi računamo po eeai istega dal ko nam podani denar do ^ i roka. mm je podati najbolj p« Foetal Konoy Ordsr. af ps Vow York Bank Draft. TVrdkm Frank Saksef, M poročilo iz Kevala pravi, v.. . . da je naročil umor Gustava Ma- I%er le sovjetna armada silno ki» 1 pisatelj Maksim Gorki ruskemu j ministrskemu predsedniku Nik< VELIKO BERLINSKIH LISTOV JE PRENEHALO IZHAJATI. kel je, da je dobil naročilo, naj usmrti Gustava Madero ter Adol-fa Basso, da pa je ob oasu ekse-Berlin, Nemčija, 7. oktobra. —Jkur-ije teh dveh spal in fla je iz-Skoraj vsi nesocijalistični časopi-1 vršil slednjo Joahim Masson. nasi so prenehali izhajati. Časopisi čelnik štaba predsednika Iluerte. so odpustili ves svoj tehnični štab.'-- ker ljudje niso hoteli opravljati j* pisarniških del. Pisarji so namreč MUDI SE MU. na žtrajku. j . __ Washington, T). C.. R. oktobra, "jDanes se jo zagovarjal pred sodi-"!ši"em devetnajstletni John ^Ic-, I(enr>'. ki je usmrtil 14. decembra ^■-detektiva Armstronga. Ko era je razswlbe ^-prašal ZAPADNE ŽELEZNICE ODPU ŠČAJO LJUDI. Chicago, II!., 8. oktobra, padne /,elezn»ce so odpustil^ deset|p0 prečitanju «lo petnajst odstotkov svojih lju- klerk. če ima še kaj pripomniti, di. Glaisi se. da je opaziti izdatno;j,, odvrnil: vidno zmanjšanje železniškega prometa. BRZOPARNIK 'CALABRIA' Bfzopamik "Calabria**, Anelior proge odpluje v Trst 23. oktobra. Cena vožnje do Trsta IIT. razred samo $105.00 a takso vred. 2!a vsa pojasnila se obrnite na tvrdko SAKSER — Prosim vr.s. le hitro opravite. OOMPERS JE PRECEJ OPTIMISTIČEN. IS Cortlaadt St. Hew York, tion of Labor. Washington, D. C., 10. oktobra. Delavsko politčno obzorje je jasno in postaja vsak dan. jasnejse. Navdušenje za našo nestranskarsko kampanjo neprestano narašča ter bo na volilni dan dospelo do viška. To je izjavil danes Samuel Gomp-ers, predsednik American Federa krat .izjavili, da vlada med boljši viki in Angleži vojno stanje, ne bo angleško brodovje več. tako obzirno kot je bilo dosedaj. Nadalje je sporočil Curzon Či-•'criiiu, da operirajo boljševiški podmorski čolni v Vzhodnem Pravi' da treba na vsak način morju. .uveljaviti na Irskam mir in red ,aju IjPninu Preil kratkim ]V na|I|. l ičerin mu je odvrnil, da bo! Najstrožje odredbe. j re- (]al L,.njn 7apr<.ti v _ a ne more dati Irskj do.,mos+ojno repnbliko. Ulster bi se-Poljakom preko gdanske-a pr.- minijsko samovlado. Rekel je, da [veda ne imel te republike in vsled Staniča nnmnijo. Proti |emu so },i pomenjalo to konŠkripcijo zajtepa sc noče on pogajati glede hum odločno protestirali. ^Anglijo. . Irska po " poKljaivo jugoslovanskih kron *o slo. ranjenih. ,4efih cenah: | Demonstranti so se šele tedaj 300 tkron......* 300 1000 kron......$ 9J50 pomirili, ko je dorpclo na lice me- 400 kron......• 4 00 6000 on......$ 47.00 500 kron......f 5.00 10000 kron......$ 94.00 Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča* kovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna* prej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp4 r roke. i Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pq Vow York Bank Draft i Tvrdka Frank Sakser. I I T ž n Oortlaadt St. Mow York, Y, ] ŠTEAJKARSKI NEMIRI. sta vojaštvo. CTJNAED PROGA PARNIK "PANNONIA" odpluje dne 9. novembra. Cena do Trsta in Do- > »j j • • • • •_• • • GLAS. -XABtiDA. U - OKI. JI320 v Nora pojasnila glede svetopisemskega vesoljnega potopa. Poroča H. Gernsbaclj. Zizjemo nekaterih afriških plemen, je najti pri skoro vseh drugih narodih povesti o vesoljnem potopu, v Evropi, AmeT^ki, Aziji in Avstraliji. Vsi ti narodi imajo, gotove povesti, ki predstavljajo usj.ua izročila, da se je pred tisoči in tisoči let završil svetovni potop. Najti je številne zemljepisne razloge, ki nas uče, •ia je bila ta splošna povodenj dejstvo. Ti razlogi so naslednji: 1. V zapadni Evropi je najti številne sklade kosti najbolj različnih živali in te kosti so pomešane z ostrimi, ne ohlajenimi kosi kamena ter z zemljo. Ta zmes vsebuje pogosto kamenito orodje, ki je delo človeških rok. Ti skladi kosti niso mogli biti napolnjeni počasi. ker niso kosti obglodane. Očividno s« bile te dupline in razpok«' napol jene vsled akcije vodnih valov. 2. Velikanska zbirka kosti hipopotamov v duplini San Ciro pri Palmero na Siciliji, kjer so cele črede teh živali, katere jfe najti : "tii a j le šc v Juni Afriki, očividno iskale zavetja pred naraščajo-j čimi valovi. :{.• Obstoj arktičnega morskega psa v Iiajkalskem jezeru, ki leži dva tisoč milj od morja ter 1680 č revije v nad morsko gladino. 4. Zgodovinska tradicija Kitajcev o obstoju velikega vodovja v pokrajini, imenovani lian Ilai. Profesor Wright je mnenja, da je treba to povodenj pripisovati ledini ai glaeijalni dobi, ki je nagromadila velikansko težo ledu na severni poluobli, prav posebno pa v Ameriki in v Evropi tekom one I dobe. Profesor Wright je nadalje mnenja, da je Vilo n*a ta način I. neranljiva, <>ua črevljev vode odtegnjene morju in da je ta voda. izpremen jena v oni dobi v led, pozneje, ko se je stajala. povzročila povodnji l»o vseh kontinentih. Ta pojasnilo je sicer dobro, a treba je pomisliti, da se je let !«• po.asi tajal in da ni moglo tajanje povzročiti nenadne in spb»-Jštie povodnji. • I iiisfa je bil oni. ( Najti je veliko bolj vrjeten vzrok, kako se j«» za vršil a zgodo-i in najponctiib- vinska velika povodenj ali vesoljni potop. — Da so povodenj povzročili oceani, ne pa deževje, je razvi-l.il ■ ord» dntški ' dno iz svetopisemskega poročila samega, kjer se glasi o potopu, da • m 111»• •', t ndb'»ra v povzročen od dežja, ki je padčl. temveč od tega. da t.t ii.i-l t'" Privre,i ,,a dan vrelci velikih globin. V navadnem jeziku more , . , imeti to le en pomen. da so namreč pozvročili potop morski valovi. I »a j« bilo to vodovje v resnici morsko vodovje, je najboljše I razvidno i/, dejstva, da so našli fosilne morske školjke na vrhovih j naših najvišjih «r«»ra po eeb-m svetu, z izjemo nekaterih afriških ! ifora. Pojasnilo potopa ali povodnji je zelo enostavno ter se je ta povod ne j lahko završila na naslednji način: '"<* je kak onebeško telo na svojem potovanju skozi vsemi rje prišlo zadosti blizu zemlje, to je v razdaljo 10.000 do 12.000 milj. Peter Zgaga P L E 8. (Tragikomična igra v trdi dejanjih. — Spisalo življenje. — Godi se v sedanjem času med ameriški-; mi Slovenci.) Zdelo se mi je potrebno napi- s tti nekoliko kritike o tej naj-1 _ _ , ............ Bar 231. Oooen_iu*!i, Pa. boljši igri, k ir >o jih imeli amen-i MpndMML. lq^ baULMT. Box Ški Slovenci, nekoliko pohvaliti J SugoBlmraitska Ustanovljena 1. 1898 Kalni, ^ftbmta Ink or pori rana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Pndaadulk: IHTTAIII. It*, in nekoliko pograjati igralce t.-r'AaJalS: Ifam l>eJa O. JOSEPH PISHUUl, L RROZICH. Mf, vzpodbujati narod, naj ne QBa preveč k odru. da si prstov ne o-1 mni( žegnih, ki jih je sprejela o«l raznih škofov in drugih dostojanstvenikov, nikakor pa ni mogla prikriti gnojni« .ki Vn stvari tikajoče m nradnlb Mdev kakor tudi denarno pa*Uj»ter ami se je cedila za njo. kar je seveda j «• PoMlJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbo na] «0 ooflUJaJe na predse* povzročalo veliko smeha med po-j *** P0^ » Canor ln .plob rsa odran sluša 1st vom. KUDOLT PERDAN. 9029 Areno«, CleveULnd, Obla PRANK 6 K RAB EC, 4M4 Vi S t-. Denver. Cola. GREGOB HREdČAK. 407 m M lift, Johnstown, Pa. Jednotlno giaailo! "BLAB PARODX" Takrat m- je v prevelikem nav- tlika sprldersla se naj poAljajo na vrhovnega adrernlka. Jngooloranaka KatollSka Jednota se priporoma Tsem Jngoslorai jfcOen pristop. Jednou poslaje po "National Fraternal Congress" lestrtaL ▼ dušenju celo izpodtaknila ob svo- t»l«gaJnl te»a ekrog H00.rt00. (trf«todsoC delarje*). BolnlJfklb podror. oC-jo lastno nogo ter se tako opote- f,kodato- Posmrtnln je lzplafala fe n«J poMru«! mlljon dolarjer. .ednota , , , , . . okrog S tiroi redntb tito> ln okrog 3 tirof otrok t Mlad'nskeni kla po odru da j,- vsakd«. nnshl ^^ Draftvm ^ nahaj.Jo po ramlh slorensklb nase blnak, /daj zdaj bo padla. Psm. kjer Jih fe ni. priporočamo ntano^rt-r norih. Kdor Seli poeta JI flam Edinole nj-na >Iov. n^ ina na- ^ m Prt Ujnl^u blliseica dmStva JHKJ. Za rstanorlte? norih d^aitov je nekoliko motila. I?i ^^^ t=Jnlta- Noto drnitTO » Uhko ■ 8 Precej borovniška je in potne-' prostost > vj.ia^m.i- n.i |H»dla«_'i čb-na X.jje to i»o/vročilo brez dvoma na zemlji velikansko zmešnjavo. Pri p. ,i!.r_'i t _m .'b nn ti '"« >ar na- tem nas ne briga, kake vrste je bilo to telo. Mogoče je bila naša v i lifoi'iijo. lastna luna jili eden drugih planetov ali celo izvanredno velik ko- .idovolji\ na in ^»»»j. i -1151 i ameri -,ni-t. ki je i>riš«l v bližino recimo dva tiso<"ih milj do zemlje. M.*d-I bi ini. I;i Kanada pravomo.Vn , "»'bojni gravitacijski uplivi bi povzročili v takem slučaju velikan-o '/a\\ w/.' hYa tlr/.avali ravno na-; Imunske valove, ne le na zemlji, temveč tudi na drugem nebeškem telesu, seveda pod pogojem, da se nahaja na njem voda. rbom in Kumunom vojaško po-' ~ 0e je bil Noe» kot P«vijo, moder mož, potem je bil brez ■ Amerika /. ničemur 'obveže, i dv\"je«_ra življenja !i -je^a dmua. Kaviio ;aK< je ./.• a /ena. kat* t » »; eeval [nisTi tudi .ij« >kušal uio/a in tb Sr. v x'wr--za-itia poro. »•»iiVI !»eirill da Z Policija pr nila 1 -"»let na Toledo, Ohio. je. ka il t je i/n Zaje«-, ki j' , , . . ini'.i i • * i ^ • <". j\ 1 •• s;. I a poskocni-o. v primen s kate-. . ... . t ... .. .. .. ^la v poiKleijek 4. '»kt«»{»ra zve ru ni new v o rs ki " sinn prav nn-. , - , ..... .. eer :/. ovceala. D'Annunzio je j>ričel prvi z mislijo, da st1 proglasi lička za neodvisno kvarnersko državo z nekaterimi bližnjimi otoki in nekaterimi celinskimi občinami v bližini Reke. Odposlana je bila ■ > i , ... . . , . . , . *vrno\ najvišjih gora. v Kun posehna reška dejmtacija. ila v tej smeri posreduje pri vladi | in jo pridobi za ta načrt. In res! Danes sta v talijanskeifr para meni u | osm dve struji; večina je za to. da se Reka proglasi za svobodno državo, kateri bo stala Italija le ob strani, ter za to, da se pri pogajanjih z .Jugoslavijo zahtevajo .Julijske Alpe kod državna meja, ter vsa Dalmacije za zasiguranje italijanskega morja. Manjšina v parlamentu se je pa izjavila za aueksijo Reke po Italiji, ter za to, da se Italija od-i« e Dalmaciji. Jasno je, da ob takih zahtevah italijanskega impe-rijalizma iti Več mogoče misliti še na to, bi se obe buržoazni vladi domneva, da ilovih od deset do '_»."» milj visoko. Dvignenje te vode bi bilo seveda zelo naglo ter bi v onem trenutku ne povzročilo nikake zmešnjave ali uničenja. V trenutku pa, ko bi se oba nebeška telesa ločila drujr od drugega, bi vodovje zopet stopilo nazaj ter preplavilo kontinente preko Pri tem je treba vzeti vpoštev, da krije vodovje zemlje pet in cele površine zemlje. Če je torej ta teorija pravilna, mora vsled tega umikajoče se vodovje preplaviti vsaki kontinent na zemlji. Ta velikanska katastrofa pa bi tudi ne bila trenutna. Velikanski valovi, ustvarjeni na ta način, bi ne bili pomirjeni v enem tre-nutfcu. Momentum, katerega bi dobili valovi, bi najbrž zadostoval, da bi vodovje drlo krog zemlje skozi števtoie naslednje dni. Mogoče bi potekli meseci, predno bi bil kontinenti zopet prosti vode. , v : Brez dvpma bi se pojavili novi oceani in stari bi se iznremenili v \ d i r»»k t nih pogajanjih glede jadranskega vprašanja sporazumeli. knmio _PTnli_ n „nTri .. . u ^ , izpremenm a , ■.• ,. .. . . ' : * Kopno zemljo, u tem nam priča pripomba dr. Wrurhta ede 7 trod o- ......... ""''Jiii^kii Imrzoazija niti no »Mop. temveč stavila že | K.ko dolgo bi trajalo motenje dokler li jl konečno „, "?'"V" !" -oje MunJ,l,s„<-,,e zahteve, kar pomirili, je nemogoče vedeti sed^j 7endar pa n^oče dvomiti kaze. zc da ' minimalne zahteve italijanskega imrijaltzma one . 1.. il5 1('.oeftV„: oIomont ^ ■ , . ^ , 1 »ogote womin. » . i ■ • • 1 . ... , . x --- la 1 DU ,asovni element precei dolg. Dobro znano le da nI oh a zahteve, ki jih v italijanskem parlamentu zahteva manjšina. \-r.-isih n»nl.ri bol- , 1-™ • 1 • ^ • , J«*, lil. tla je toliko za konskih znmžuosti v tem navidez nedolžnem dvklettt. prwist vuje ve-eriiei j \\ "M I ward vi>ji j takrat ni nihče ve." Njene zahv de so bila res izbor-1 iziri,n,lt. d, kli i- l 1 - - , , 1 . ""izguiu, ueioma potom pronicanja v tla, deloma na s tem da reke opravljajo s tem položajem v zvezo nenadno odpotovanje regenta Ldvedeio vodoviV t™;,, a * pd * . ,r0K(? AM^in.Ira v Pariz in prihod Trumbiča iz Londona v Pariz Fran ■! t^t ^ ^^ ^Jot^Jt^^ ,oska je kakor se zdi zaradi osnovanja maje entente precej naklonje-1 tekla vo<]a oeeanskegqa valovja. ki bi prihnmelov ^Li/Ietk na Italiji, dočim se Angleži sport, diplomatično odtegujejo. Mi vemo. ,Jo ^ mjl j preko k(1„tinentov? ' P^™«neIo ^ Ms.m desetih da so ti spori le ostudne mahinacije ententne dobičkarske in itali-! __ Slovenske novice. Cleveland, Ohio, ko ga je na St. flair Ave in E. Frank Tratina. star 37 let in 40. St. podrl nek avtomobil. Se- . __ , A . . . . , Ioa E. 47. St., se naliajata v niei v opasnem t^u ' va"P°:S n,Je Sp0r' k: ? podz,fra ^ «^an.skalLak^Mo holniSnici, trpeča za res-'mobil je do smrti politika obeh dveh burzoaznih vlada. Za prolf rre. kako jadransko nhni opeUlinaini. ki sta jih dobiljk Feliksa Andrejski 1 pra*anje .plob neekmstirm; eksistira pa v pl.vah buržoazije. in ko sta z vžigalieo poskušala, če wood Ave. proletariat mora raeunati s tem, kaj da se kuha v buržoazni kuhinji! ljnova pri tem pa je Ton v Mitrovič, na njegov račun! Sporazum! . I j njegova 351etna žena. stanu jwa daj se nahaja v Lakeside bolniš- stanju. — Avto-povozil 41etnega 16<>6 Bridge- katerega se je plin eksplodiral ožgal njuno aretiralo v zvezi z dvojnim umo- obleko Eksplozija je bila tako rom na Palmer Heights, je bil izsilila, da se je vzbočila stena po- ročen veliki poroti, ker je obto-slrrpja in da so vse šipe v kleti žen. da je kuhal žganje. Sam Ro-popokale. Ski. Mike Banov, Carl Angelov in Smrt no _ nevarne poškodbe je Rov Stenanhov, ki so bili aretira-dobil .lohn (Vnkovič. star T»7 let. ni ž njim vred. so bili izpuščeni stanujoč na 4034 St. Clair Ave., na prosto. ne. in ko ^e je po predstavi podala v dvorano, smo videli, da je v kolektanju nihče ne prekosi. Punca, dasiravno navidez ne-dolžna, je iz vraga stlačena. Neki duhovnik v Jolietu je celo svaril mlade fante 111 dekleta pred njo, toda meni se zdi, da ni take sile. V hišo je ni treba puščati, pa bo gmali. Krona eelocra programa je bil nastop gospoda Škaze v ulogi kabaretne plesalke. Kako se je zvijal in kako za-obračal oči. V rokah ima veliko spretnost, kar smo posebno tedaj opazili,* ko jo delal znane češke cirkelne. I11 ko je dvignil svojo nožico. se mu je potresel trebušček, oči so se mu zavile — mislili smo, da je obseden. * * Hoja po prstih, tiho šepetanje, nedolžen pogled in alojzijski o-hraz — tc» so njegove glavne značilnosti. Vrtel se je zdaj sem, zdaj tja, zaletaval se je v tega in onega ter se končno celo zaletel v Mrs. -Jednoto in jo hotel potipati za ir.ošnjico. Pri tem pa ni na pravo naletel. Dala mu je brco, da se je takoj znašel sredi odra. Z Mrs. .fed not o se namreč ni šaliti. Brcati zna kot missourska mula. Par Newy.in'anov in Brooklvn-čanov. ki so prišli v stik z njenim kopitom, bi vedelo povedati o tnn. Skoda, da ima .Mr. Skaza jezikovno napako. Glas mu ne gre iz fle 4. iz lana k ikona i liase!:»ui na ani ne~:a. I »v. v sredo l:f. oktobra > oenjena dva para ^l"\eusi\i cerkvi *»v. ♦ st 1 vta dospeli pr»-d z Zatieine. oktobra je bila Ana 'Milm-jra K«»«-kdalc *i\»n! kršitve Vuhaške; 1 je morala plaeati v - »liS i >].'i4MN> ulobe. Jo- t I'C- Lu- Springfield, 111. JO je kdo Šiloma odpeljal. j ]>,„. 7. septembra se je pričelo (novo v-Uko leto tukajšnje sloven-Bannock, Ohic. >ke / ijmijske >•>],■ ^ p» to sv. mašo Rojak Anton Vehar sporoča, da in z »la«->sl«>vom z Najsvetejšim ■nta dva tamkajšnja Italjaua ku- 1-" u o rešili že v^e- Ameriko i/. I"o-ne. Slovenska šola ira ožganega iu se se4."> tj ranite St. in se lovaščine. Tudi nemški odde |ek je. da se ust reže odrskim Nemcem. !:{. St. v Clevelandu. 1/. Jolie- ta so prišli na žeuituino tudi ž« ičič "d:idih fantov. Tony Zaubi in komaj 1 Business <'ollege. Dva izim-il našiti n John Sercel. oba še komaj 17 let uradih tukajšnje Franklin Life ninovi stariši. <;. Martin Juri in soproga, ter sin Martin. Ž njimi je Šel tja tudi znani jolietski star;i- >e zaposlena v glavnih godec jr. Fred Trope, ki je i.a že-1 nitninski z;fl>avi za i »i i-a 1 riizne po-skočnice " Slovenci v Springfieldu V četrtek 30. septembra zvečer w»P«d»oma nepoznani in prezirajo umrl v svojem donra štev. 2m dandanes je slovenska župni-Ross St. rojak John Težak. Bole- liarbare znana ;»o Spring- fieldu in okolici med katoličani iu Insurance Co. Skoraj celih let -o živeli Slovenci hal je že zadnje tri ali štiri mesece. Kljub visoki starosti do r4» let drugi ci kot 4"th« church and most pro-•liool". Sfi je delal v jeklami skoro vsak ''"'"'^''i i naš narod dovesti do vpliva in vers. John Liberslier, ter dva . 1 . ■« , - , , lia ve v tei »•• ve, bo zabava večja in komedija popolna. Josip Kula. ki je bil obtožen umora Josipa Kundre. je bil dne C. oktobra v sodni dvorani od sodnika Bernona spoznan nedolžnim. Porota ga je spoznala nekri-vim po enocimem razmotrivanju. Kula je tekom s\'ojefra izpriteva-nja izjavil, da je ubal Kundro'v l j 1 - j „ bo v novo nakupljeni mežnariji hen oee. Spadal je v društvo sv. . ^ , . . J t - e .» 1.-^1.-1 j na 14. cesti. prve '«1. je veliko Jožefa st. 2 KSKJ. ze od njegove .' poravnal 111 poc<-dil na cerkvenem vstanovitve. Pogreb je bil v so boto 2. oktobra. Naj v miru IH"l> majhni park z drevesi, grmič jem in velikimi grem Corporation »nd AdtffMM of Ateovo Offlelocoi m CortUndl fttroot. BoroiiSh of Manhattan. Now York City. N. Y._ _**0»— Ninit" Mfcaja mfc toi lww»il —dolJ In praxnlfcov. Co ao«o loto voli« Kot aa Amorlfco ta Now York xa celo loto WTM ta CaaaOa H.« za pol lata tSJO Za pal lota tL00 Za Inoaamatvo za celo loto >7.00 Tm twtrt loto__ti AO_«a po« leta_t3.5ia 1 day occot tunday« and MdMtV* •ubocrlptlon yaarly WN _ Advartlaomont «n aa^oamont It^ld ferao podptaa ta oaoPnoofl a« no prlo»>*uj#}o. r>«rar naj aa blvr-rrol! poMJatl pa H«mt Ordor pri aprvairmbl kraja mr krtkov prrolrao. da aa naa tadl pralfl-ajo b'.valltt'o uinant. da hltroje r.ijilcmo naa'ovatka. O L A S NARODA m CartlOMdt Ptroot. Barough of Manhattan. Now York. N. V. Tolar tono: Cortlandt K7I Ahilova peta« Id m% * ^-- prav jO, da je ;.i.el \ starodavnih . asih junak Ah;l, ki je bil l:eraiilji\ |.o eebiti t lesu, r.i/< ti na j1 Streljali >-o ir«i s j»šieami, a J I o1« M « IL'.I tli ranila. «b»H. r «_a 11 i.jeL'ov uasf»rotnik zadel v edino T it «1« nn-kratiei -i .eiministraeija tiif^li. da je neranljiva. Ona' >..-.-r f>ra\i, da je. mi |»a vemo in \sak ra/srnlen elovek ve. da ima J veliko Ahilovih pet t. \ 1 s, ' oij 1 1 i ' to- ko jo je pa zadel senator Hardintr. ki je 1 n U-I ki 11 .a t c b»'s4-de: l"'lovek s.- poveličuje s svojimi višjimi 11a-j \j' • i v .14, t «l:»r.iili jrovoro\ s*-iiat*»rja ilardinfra je bi! oni. j !> m • I • • t rt♦ \ lies Mojites. najvai iejsi iu najpomemb-1 I.stitati bi bilo li-eba «b/eh. .la s*» j- . «lr-\« predsedniški j >'. r« ut 1 "o 1 n iMikaiiskeira nj.r«Mlne|ra «dl»ora v j t• rir . d.1 I j t*- o de/« !♦* na kampanjsko p<»!ovanje ter imel t Ji i i * . . Aj> 'j v »I k / t.a tlom t« r «ni«o\ arjat i na vprašanja, ki I M, nrnrvdm pri ^r.-n | H f I I ^ s\.ij. 'n irovor > . .-trt. k -e i. dotakuil -enator llardin^ mu-j t« . . . pr. ds.aiitilwa Winona Kazpraxljal je o neki čudni Wilso-! 'i : ■ .it t /ada j* obljub* II** oziraje ^ lia to. ee jd» 1» it otr, | kdaj i/polniti aH ne Tipi *ii slu«'a j j.- irsko vprašanj«-. S.-nat«ir Ilardiu? je storili prav ko po\' dal pr ijatel jem iisk*- prostosti. ,ja rie more ol»- ' 1 l-i'o t 4r- siti i' sU«, vprašanj" lia podla*:'. «"b na XJ 1 .t u »• t ar« lov. d«>«'i m s«; t>« more na |>o«Ha«ri t-*jra «*lena nn"esar na praviti proti priseljevanju Japonccv v i alifornijo. 1 t i-t!<. 1..1 ;. • t. «i t-a /a«lovoiji\ na iti pojasniti ameri , > • n !i narodu WiKino\(i tnlitev «la bi imela Kanada pravomoeen | phis \ l.ijri naro*1ov. «!«» im je tnli! o Zdniženiii državah ravno na-j >,""'f":'- o. . .. I \\ t!*>'.n je ohijtihitai v Parizu Srbom 111 Kumunom vojaško po-1 io.'\ «Io'mtii je tuk.-ij zatrjeval, tla se Amerika z iiKeiiiiir ne "obveže, I «. vstopi v Lipo narodov, češ. da to ni v sijrlgsju z našimi načeli. Hoj* ve, kaj bo rekel jrospod ('ox nato? i.m j ..,i Wilson pred kratkim rekel, da se je ameriški narod j ■j' !<• I. i tre iiai-o«lov mu nesramen način vodilo z« 110s. senator Hard-| ntr 1 j».i na kratko prvetlal, kdo je vodil jrled • I^ijre narodov ameriški nanwl /a nos. V *a*v Iv* • 1 g Kritičen položaj zaradi jadranskega vprašanja. Odkar je l«altja preživela najkritičnejši čas svoje notralne krize iu odkar so prenehali tesni >tiki eiitentnih držav, kakršni so bili že' .,.1 - asa mirovnih podajanj v Parizu in pričele ententne države svojo un.tujo politiko \est. e la pa preobrat kaže tudi dejansko v vprašanju, ki je za Ju«ro-hlavijo tolike. \a/nosti, namreč v jadranskem vprašanju. Italijanski imperijalizem se je zopet ojunačil do predrznosti. \sle.| č« sar s<« je napetost zunanje političnega položaja naže države / p« t |K)v«, ala. D'Annunzio je pričel prvi z mislij<», da se proglasi Keka za neodvisno kvarnersko tlrŽavo z nekaterimi bližnjimi otoki in nekaterimi celinskimi občinami v bližini Reke. Odposlana je bila v Kun posebna reška deputacija. «la v tej smeri posreduje pri vladi in jo pridobi za ta načrt. In res! Danes sta v talijanskeirr paramentu dve .struji; večina je za to, da se Reka proglasi za svobodno državo, kateri bo stala Italija le ob strani, ter za to, da se pri pogajanjih z .Iu gos I a vi jo zahtevajo Julijske Alpe kod državna meja, ter vsa Dalmacije za zasiguranje italijanskega morja. Manjšina v parlamentu s«- je pa izjavila za aueksijo Reke po Italiji, ter za to, da se Italija od r«-č*» Dalmaciji. Jasno je, tla ob takih zahtevah italijanskega impe-rijaliznm ni več mogoče misliti š<> na to, «fci bi se obe buržoazni vladi \ direktnih pogajanjih glede jadranskega vprašanja sporazumeli, uiti ni misliti na kompromisno politiko glede jadranskega vprašanja sedanja italijanska buržoazija niti ne zastopa temveč stavila že povsem gotove in ncizpreinenljive svoje imrijalistične zahteve, kar kaže, /«■ da ho minimalne" zahteve italijanskega imrijalizma one zahteve, ki jih v italijanskem parlamentu zahteva manjšina. Zunanji polo/aj je postal torej zopet kritičen in politični krogi opravljajo s tem položajem v zvezo nenadno odpotovanje regenta Aleksandra v Pariz in prihod Trumbiča iz Londona v Pariz. Francoska je k.'ikor se zdi, zaradi osnovanja maje entente precej naklonjena Italiji, d očim se Angleži sporu diplomatično odtegujejo. Mi vemo. •la so ti spori le ostudne mahinacije ententne dobičkarske in italijanske imperija!istične buržoaz.je, koje šovinizem presega menda celo meje bivšega nemškega pangermanizma. Ali, ker te mahinacije ogrožajo mirno sožite jugoslovanske in italijanske države in groze s krvjo, je naša dolžnost, da v ienu vsega jugoslovanskega proletarijata ponovno abeliramo na italijanski so-cijalist ički proletariat in na vse trezne elemente v Italiji, da vplivajo na to, h dala na zapisnik nastopno iz-' "* Pozneje sem pač videl.javo o teh razmerah-. Postopanje zrak. grof - 1'udo božje, imel telefon v gališki ja?" j«- imel xeieion v gradul'da so bila v raznih spisih posa- • reških ječah z našimi aretirani-Sjurt je zaslužil za tako nezasli-jinezna mesta rdeče zaznamovana.'mi ljudmi jo več kot nečloveško, »an zločin. j 11. pr. v konceptu črtice "Zadnja It al ja ni ne dovoljujejo našim Iju- S takimi jirijetuo - šaljivimi ura Mateja Prosena", priobčeuejdeni. tla bi dobivali brano od do- "Domu iu Svetu" 1. 1919. št. ma. Pa da l'! i i m vsaj saini dajali zgodbicami mi je delal fant kra-(v tek čas. Ne i/, hudobije, vem; iz^I—t>. Sreča, o bile kaj lepe .namreč spovednik umirajočega jaj^ so jim Jie posrečilo dobiva-racijt avstrijske pravičnosti. Mateja: "Kes si trpel. A trpel siLj 4><1 njih /;J Yisoko eeno živil, bi | naivnost i. Kri ^m ilu 1 Ta im je prišel tudi pravit, da j za domovino, in plačilo v večpo-j.n.|rali "UuU lll>iretj Ci\ „]., ]u. To ječo g. /upnika Ha-jsti bo veliko. " Roka. ki mi je bila. |a ne samo Ja trpe vsled Jakoba. — "Zakaj j m it no naklonjena, je ob tem k«n-lmk,mačeno srMfctvo je v ječah je 'Nekako zborovanje «<» cii naredila na n»b tri rdeče črte.' župnišču v St. i Tako so prejšnja grešna mesta iz-j so zaprli kar,gubila na svoji teži in nevar-j ! Najbrže že."mosti. „m J.- /.drlo.j l/nfcil vseli nevarnih nakl^vl*';11'21"' pali'" X*' ' Ženite* prestolonaslednika regenta Aleksandra. i FRANCOSKE TOVARNE ZA LO1 Pred odhodom v staro domovi- KOMOTIVE V JUGOSLAVIJI: no pošiljam srčne i« .zdrave mojemu bratu Matiji Skufca iu njego- Ameriški konzul K. Patton po- vi družini, moje žene bratu Jože-roča iz Belgrada, da so trije fran tu Iloeevar iu njegovi družini, cos ki inženirji kot zastopniki važ- mojemu bratraiu-u Mihi Turk, nili industrijalnih podjetij pred- družini Jožeta Vidmar, družini ložili jugoslovanski vladi načrt, fJIavic, družini Perme. družini doma odpeljal v Pariz, so listi iz- I>n katerem bi njihova podjetja Kavšca. družini .lakoha Karenčan zgradila v Jugoslaviji nekoliko ter sploh vsem prijateljem v podružniških tovarn za izdelovat- «'levelandu. Ohio. — Karot in F.li-kateri listi so zatrjevali, da je nje 1JJe lokomotiv, tovornih vagon«>v zabela ŠkutVa. govo potovanje v zvezi z. znnanje-Jiu drugega železniškega prevozne- ' • A • političnimi dogodki, drugi so na-'«a "laterijala. Pridelek tovarn ni { (1,1ih1)i , v sl.n.n 4|(lllloV;. miga vali, da ima njegov pot v Pa-h* vporabil v Jugoslaviji, kakor no ^^ ^^^ Vm. mo_ riz zgolj privaten značaj, t,-et ji pa, francoskih zeezmcahna j(> ,„ y /tln,/0. s., naravnost izjavljali, da je re-| ^ M»l» „!?, državah. Zahvaljujem s. »rent odšel v Pariz, da si izber* Ko se je nedavno tega prestolonaslednik regent Aleksander uena ražali vsemogoče kombinacije o, vzrokih njegovega potovanja. Ne-' Aziji, Siriji, itd., ter za francoski tamkaj nevesto. Izkopali so pri tej |izvuz P° francoskih podjetjih v su odgnali v žuna iz št. imeli duhovnik* v Jakobu.'' — "Pa i Vse.'" — "Ne vem! t'ihto naravno se pret 'p.iitjo. Naše aretiran e ■pretepajo na grozovit način Najpogosteje uporabljajo v ta nauu t. ■ine dar.. I i ne v j« bili kar \ >«• vzeli iu vrgli 'zoj>er Av>tr . Taki v«! bili tedaj časi i mojih i . 11» rijo, ki so jih sumili v!bi 1POrali ko4?i' 0tlPe,jati v holni*-»pisih in v mojem do-|n'co- Zaradi iake/* diyjaskigt hče na od-so tako »isovanju. je torej naposled osta-;P°stoPanJa S(r 110 K \'f mhi a samo ta nedolžna pesmica. 0-|?ovor- Nekejra arefnanea Prvi ve,.er sem legel brez ve^r-l"'*"1 - komisarju - ki je prefepli v zaporu, da so mu .:vili ^ .sicer nastopa! zelo dostojno in l*oke in da .te se mesee lm k »sne- prijazno. da vendar mora vse- zaradi ti-ga bolehal. Nevrjetuo bina yovoriti sama za-se in pri-'.je, ako se pomisli, da morajo vse '•ati. ila'da jih sploh morejo prenesti. Za- •rtiia ml Najsvetej- pirajo jih v bivšo Jelačičevo vo- .^klju. jašnico. ki >n jo prekrstili v Dia- < ; gospc»du zgodovi-j^vo vojašnico. Zaprti s«» v mrač- Poslal mi j., je žiip- n:|, tenmieah. ki se nahajajo dva o ju h. Nemec Frailta. ,r.ieTra po t»rezkone-. neiu rakanju dobil \ -p tr.rzlo. pla->"ati ;>a moral «lrauo. Pa sem jim tfkHI: "'(V ste me zaprli, mi morate dati t n> 1 i hrano." — "Kajpada. Mettažo. kakor jo dobi moštvo." - ".Mi je vseeno. Pa sem dobival vojaško hrano, včasih sicer malo čudno. Pravim'J*'časiio nekega jutra poveljniku hišne kl stra/e, že starejwe«ui možu. dan imifo. i ta v t, T . r Po veti , ilo te } [ iiik na 4 h ikakor več ki bile - «img: Vi. jjois|)od, te ki je skazovala pre- ^ ne favt P« »- ........N'aj mi jo'-'- P^i no ljubezni yoja-| sprejemajo tudi »rim— i/ kavarne." — Povelj-ikom ^rebcarne.jeci pa i , ■ ; i ' t Ui . i ie zahteval- "O-^te mi batine. samo da prirejo do te sta- iik: "Le vzemite, pa mjete kdaj Ji zanrtAf»- uajte mi ot»ieko, . . . kakor jo dobe drugi kaznjenei. r vojaki izvojašntce so nam prt-| priliko stari govorico, da s.- name rava regent poročiti s svojo sestri čiio italijansko princezino .Tolan-do. Zadnji listi so bili na pravem potu. motili so se samo v osebi neveste. Nevesta ni prince/in ja -Jolanda, marveč romunska kraljičina Marija, druga hčerka ro- sosedni Orijent. POZDRAVI IZ NEW TORKA. Pred odliodo staro doinovi- munskega kralja Ferdinanda in enkrat j:ozdravljaiuo sorod- kraljice Marije. Prineezinja Ma-L^,. znan,.(. jn prijatelje v Zdru-rija je rojena 27. decembra ISOO^enih državah, posebno pa one v v Gothi in se je torej sedaj v 21.jj0iietu m ;iitM{ katerimi sem hi-letu. Prineezinja je na glasu kot u ,H Zahvaljujemo se vam velika krasotiea. Vse kaže, da je I za vsestransko naklonjenost pn pa vsem mojim dobrotnikom, kar so tii darovali, posebno j»a nabiral-eeina Antona Zbiiišeku in 'Matija- tu. /. iJogiun ! -lohn < elik. --- IZUČEN MESAR dobi dobro in stalno delo takoj pri: John Kramer mesar in grocer . r»:;ol St. 4'lair A « .. i leve-land. Ohio. 11-14- 1«», ŽENITNA PONUDBA. Dobro stoječi farmar se želi seznaniti s Slovenko. )... iisi vdova ali dekle v starosti od :!»> d-» 4" vest o skorajšnji ženitvi regenta jnagtMU „dliodu. Posebno hvalo pa Katero veseli življenje na far-Aleksandra resnična, ker jo bele- izrPkaiuo Josipu Hozič in Franku '»ii mesta, naj s,- žijo tudi beogradski listi v obliki.!B.Jlllbi- /a njuju, j)0.trežljivo>t. -aslov: Karmar No. l!<>. ki izključuje vsak dvom. Kdaj bo1 prij>oro^. poroka, se seveda še ne more izvedeti. S poroko z romunsko priti cezinjo bi naša vladarska hiša stoj pila v rodbinsko zvezo s Ilohen-zollernei. ker je kralj Ferdinand' iz hiše Hohenzollera. ki pa seveda ni v sorodu z istoimensko prusko rodbino. am pa tamosu jim roia- Naroda. ("ortland: N. V. oglasi na e o o pariški kuhinji kaki. Trunk je dobival hrano Napisal sem tri vrste protokola, kjer sem razložil zgodovino ne-| j varnega pesniškega proizvoda, Lu doma in je navadno bratsko delil|S<*T>od k«»»i*ar je z obema aktoma (xlšel. Že prvi z menoj. Tako v tem oziru nisem trpel sile. Sem {točneje v konfina- teden nam je eden eiji okušiil večkrat mnogo irajae:stražnikov prinesel vest. da na« Xa desetine naših ljudi je našlo v nameravajo na sv. Jožefa dan iz Dnevi so potekali počasi. Naj- »u*\itl K° v/deli; da iz" rani. jhujše so bile i,«lelje in prazniki.i medl »mogobrojnih denuncijacij vseh mestnih cerkvah je; 111 obtozb osta!e le brezpomembne *rah. Ves tliui je j »manjkanje neg<» v ječi. in se glasno, raz Bilo me j > \ se h mestnih je stiulila staraj prazniško-svečano zvonilo; iz svoje tare sem sem slišjil slovesno po- ; malenkosti, smo mislili, da nas i bodo res takoj izpustili. Pravično i - i i • i bi bilo, a ravno pravičnosti v Av- •ee glasove naših zvonov, ulice 1 ... .... -,1 , , . , i i, • . ;: striji ni lulo. Menda so bili zdaj > bde polne ljudstva, sami veseli . . „ . _ J I teh ječah smrt zaradi pretepanja jiu gladu. Ako se bo kdaj po D'An-nunzijevem odhodu hotela izvesti si roga preiskava, se bo šele videlo, lioliko naših ljudi je umrlo mu čeniške smrto v teh temnicah. Skoeidola.' a| j ho pravili p„ deljsko-slovesni obrazi, mi; pri vojnem S4)dišču v zagati, če so ... sedeli v zaporu, ko naj bi 11 kaj sramu oznanovali' in jim je še kaj govorila vest. Iz ko bi nai {,u>T't' nas P° osmih dneh it-irju daritev »vestje (»ospodov ponavljali na o spodovo. Brez. konea in kraja so se vlekli ti dnevi, ves dan je ležala na srcu t*'.ka gora. Neprijetno je bilo tudi. ker ni na svež zrak. En-- . pr,»»l i vo jaki p<>- misar dr. Weiss in mi naznani: ' 'I>ahko greste doinov, a fare ne smete zapustiti, ker preiskava še teče." hudo zaleteli. Tega pa kajpada niso marali priznati. Zato so nas pustili v luknji do J4. aprila. li smo nic prišli krat na teden rti i vat so1m». Tedaj so me spravili) na st«»pniee v podstrešje, ker vrta ali dvoriši-a pri hiši ui bilo. Ko si * vojaki svoje delo dokončal i, nazaj v sobo. Dan na dan >»nio hrepeneče ča-iali. da bi nas zaslišali. A dan za idnem zaman. Na praznik sv. Jožefa nas je ol». '•iskal vojarftko-peliei.iski komisar iplr. Weiss Cerkveniku Grafen-auerju je očital kot najtežjo nje-' uovo pregreho: "Vi ste tu
  • res dajal meni iz p4*ravskega oinka z nekako zastavico (Fe- niedtem Trunk in l!- ~ "( as ,e h,*li ^ Do konea vojne nas bodo držali]mwmi M'm S1 uushl u'v se slovil. . * "Svoje župnije ne smete zapustiti!" so nam zapovedali. A že Razumel sem jih. Družino ima do-!prihodnji teden je prišlo od ško-Uia. pa mora po nedolžnem sedeti fijstva v Celovcu p<»velje. da mo v zaporu, ali ]»a nas nekega dne kratkomalo p4.besijo.?' Solze so se mu vsule po licih tukaj, brez dela. brez zaslužka.'»*ava z g. Trunkom s far. Seveda Smilil se mi je tem bolj. ker sem|l>™ti vsem določbam kanoničnega vedel, kako skrben (»če da je in|Prava- A kaJ se hf*v< Pred mili* L, ko »o imeli 11zen — s cunjo, se je izrazil «am> i-e tu ne pu u« Žilo znamenja. Seveda gos|>o-inški piimeti du Trunkti o taki cunji ni bilo in verjetno. —J nič znano. Tii j«, jaz z Žile menda izdal!" — "Ta-ltudi težko videl in navrli pač ka-c. Zjutraj sn frajke «*unje pa i mali. kako tte je ker tist nad oltar in tele- dalje b nt raj. prosim, je J drugemu. IIH- treba ni bilo. h petindvajset minut raz-že lahko stopila drug k bi si imela kaj vai-iaj ravno bodojnega in nujnega povedatL K meni je prinesel kos papirja. je k»"«1-j*• Našli smo- med valirai spisi pesem: "An meine Vniform.'* Ali se tiee kako miren mož. Poskusil sem ga tolažiti; a kaj posebnega ali kaj določnega sam nisem vedel in sem sam pričakoval dan na dan z veejo nervoz-n os t jo, da bi nas končno vsaj za-slišali. "(iwp _ Ivi ni-o, on je neznano i»e UiUies.! V._ _ .. • i ___• .. i-_i__-_iil prasa J»a se «-lo\eK: rvako je v»i|t4u sinlrga to!'* Jasno je,I I . * • I I ■ I S< «m,je raznesla vest vojaška p<»li-| . eija "um*. č»-š: "Naj ju ozmerja-l i • . •» v 11'. .1", opljuvaio m pret epe j o. Zna-|J ."•dno' I1" v - i * I " * 1*1 1 ' 1 J Nekaj dni je bilo v hisi polno laških • »tie i rje v. To bili glasitij ifn« p« dje, zlasti mlajši, in zelo vc-J >elo so zueli. Jeilli iu pili so — iz -^dne/a hotela sn dobili, kar v j m je ^rcc poželelo — kakor da J m. . ee gladovali. Morda res o. D« na rja, pap.rja namreč, ao imeli n. i k it | m*, "o nam pravili na- j*1 ši vojaki. I v« V cut sobi s., bili lašk i ubežniki.I iz K tem so prihajali vsak dan av-l !hj-ki ofie,rji. tla so jrh izpran- z. % a 11 o italjtaiskih postojankah. I bi Imeli s I na mizi eeli. Intjiio 1H \ r.liefu m so ga s teiui izdaji- < ; t ami šrudirali. !r« 7. ujetimi otieirji s«-:»i imel .»o- • utje ; zlasti neke«ra dne. ko bilpi radi šli na i/prehod — m*a iliša št m imela \ rta, uiti kakega dvori-ščit. A jim j»- a\strijski oticir, vi star ma jor v rezervi, izjavil, da le n. v spremstvu straže. To m. odklo- st liiti. Potem je dovoli!, da smejo iti d; sami. a je obenem zagrozil: Kdor k bi sk is.d ubežati, bo ustreljen p Ali je to po mednarodnem voj- n nem pra\ i pravilno, ne vem. Vem n le, da so l^ti.i nato izpreh.nl opusteli. Ko se i n na sv. Jo>fa praznik d j ju t raj \-»tal in nt. »pil k oknu, n «- 'i ker vin -lišjil s|M.daj / ulme glas- vi no govorjenje, sem videl, da je n stalo na iTnti pre»l utkšo jočo ka-[z^ kih ujetih I«ahov. Nekateri sojsl bili okraju . >Iabo ab leč eni iti so ai ml mraza kar drgetali. — Ti so v m mi smilili, ubežniki gnusili. a D\ a d n i je bivala v hiši Slovenka s Kranjskega, žeuska okoli d trid.-setdi let. Prišla je iz Ameri z ke, čez Franeosko, in so jo zašli- ti šavali o amerikauskih iu zlasti e francoskih razmerah. Ves diui je p .•ovorila z vojaki in se glasno, raz-j U'dano smejala. Bilo me je »ram, h d« je Slovenka. » t.jlndj si- mi je smilila staraj p ki .»eni jo večkrat videl j( p t >1 odprt i h durih v eni sosed-l-i, nil, t I n*. Morala je biti blizu se-L, »1« 1 >i i h t. Menda i/ Skočidola.|a Nj«*i» mož da je ltaljan, vi pravili j, Vojaki, m i<» /l**/al na Iraško. Pa i ^ so rtakntli v /ajx>r iiIh»«o starko.; j, nedt ljah je bil večinoma IM> j| \cl^nik hišne s»raže mlad K«>ro- s, >«•■•. Nemec u Althofna. Ta je pre-! setl«?l v moji eeliei včasih int cele , ure ni 1111 pri|H.vedo\ al ^ ^e mogo- t • e, o domu in «» vojni. Da so v ter ' — "Seve-j,, m ,.u..r ja »Wi;!. ual JI »it Je pa»* oiiveitn - " pa I s miio jih oU-^ili kar na uajbližjej, «I rev«*, — "Kaj p* so naredili^' - "Bdi menda i/dajal-k ei." — "Pa je bilo to dokaza!« no * — ' Kaj dokasano! Saj ni bil«. UM' »odi*ea tedaj. Major jet, ukazal, pa stiio jih pofegiiili na!« dr. \o," — "« 'udna pravit-nost !'V ; «1 mislil. "Kaj Če bi s--1,1 i feL nas {rn tej praviei!" — Malo to- j pb» mi je (s»stajato. J" Drugi »lučaj: Bili s«, v tialieijij nekje ravno pri kosilu, kar jih Itusi napadejo. Seveda izdajstvo! — Da bi mogli biti flu*i ta.-1 ko pametni in naj»a»ti, ko so imeli Avstrije i v rokah žlice tu ne JHI-ške, to m* kajpada nemški piyneti ni i«leb» možno in verjetno. — "In kilo v«* jr izdal T" — "Ta-1 Mošnji duhovnik. Zjiitraj so ga' l.ili opaz.ovali pri mali. kako «e je glolx.ko nagnil nad oltar in telefoniral." — Zjutraj, prosim, je duhovnik vedel, kdaj ravno bodo i avstrijski vojaki obedovali! Nadi oltar se je pač nagnil, ko jr koo-sekriral kruh in vino. a neinaka modrost je iituhtala. da je telefoniral! — " In kaj »te potem ato-fili i njim T" — tamo4njim' GLAS NARODA. 11. OKT. 1!>20 Svečenik in detektiv. Detektivski roman. — Angleški vpisal O. Za "OUi Naroda" priredfl O. F. t o v ari! rsditfv se t i»"» vidite, prerej mučen položaj, (tn vrč denarja je izdajal, da uide An-: tonelli-ju. tem manj denarja mu je ostalo, da zamaši Štefanu usta. izkazal kot velikega moža. — ženij i kot jt- bit Napoleon. — Mesto da bi ^e zoperstavljal obema svojima nasprotnikoma, s« jim** je izročil. Kot japonski borile« je sko'il nazaj in oba njegova nasprotnika \t» padla po celi dolžini pred njegove noge. Napravil je konec svojemu beganju krog zemlje ter obvestil mladega Antonelli-ja o svojem bivališču. Nato pa je vse izročil svojemu bratu. 1'oslal je Štefanu dosti denarja za elegantno obleko in potovanje ter poleg tega še pismo, ki je suhoparno javljalo, era je to vse. kar je še ostalo. Pisal je Štefanu, da ga je on popolnoma oplenil. da «:a mu je ostala le še mala hiša v Norfolku in da mora vzeti še to. «'e hoče imeti še kaj več. Pride naj ter se polasti hiše in on. Paul. bo živel enostavno kot njegov služabnik ali prijatelj. Ve«*el je. tla ni Sicilijauee nikdar videl bratov Saradin. razven na -likali. Vedel je le. da -ta si bila nekoliko podobna, ker sta oba nosila sivo brado \ >|ed t«-ga je Paul obril svoje liee ter čakal. Past je bila srečno po-savlje« a. Nesrečni stotnik je stopil v svojih novih oblekah v hišo kot princ ter postal žrtev sicilijanskega meča. — En vozelj pa je še vedno obstajal in ta govorf za east človeške narave. Zli duhovi kot Saradin udarijo pogosto poleg, ker ne računajo nikdar s človeškimi vrlinami in čednostmi. Samoposebi u-i tevno je, da je domneval, da bo prišel udarec ltaljaua nepričako-\ano, v temi in da bo-žrtev zabodena ali ustreljene brez prir-e. v temni noči in da bo obležala kje v travi ali za plotom. Bila je v resnici t«žka minuta za princa Paula, ko je viteštvo Antonelli-ja predlagalo formalen dvoboj z vsemi mogočimi eerimonijami. Tedaj sem ga našel, ko je divjih pogledov bežal s svojim čolnom. Bežrtl je razoglav ist v odprtem čolnu, ^e predno bi Antonelli izvedel, kdo da je. Kljub v»emu razburjenju pa ni bil brez upanja. Poznal je pustolovca in poznal tudi fanatika. Bilo je zelo vi jet: o. da bo Štefan, ta pustolovec, molčal že radii *ira. da igra teatralično ulogo ali da si zagotovi s tem udoben dom. Obenem pa je zaupal v svojo srečo in ročnost \ boren ju. Bilo je gotovo, tla bo Ar.tonelli. ta fanatik, molčal ter sf dal obesiti, ne da bi spravil na dan svoje družinske skrivnosti. Paul s« je potikal po reki. dokler ni bilo boja konec. Nato pa je alarmi-lal mesto, šel po policijo, videl oba nasprotnka premagana ter sedel mirno k večerji. — Smehljaje. Bo«? nam pomagaj! — je vzkliki! Flambeau. METANJE PABNIKOV :i7 (Nadaljevanje.) Nato je zaprl usia ter je čndua. a ugotovljena resnica, da jih ni nikdar več odprl na tem svetu razven pri obravnavi, ko je iz govoril Itescdico "kriv". Oče Brown je /asbdoval topega pogleda oživljeni vrt, areta-eijo n*»rilca. preekavo zdravnika in druge dogodke z okorenelostjo. ki obvladuje človeku, kadar se prebudi z grdih sanj. Stal Je nepremično ter navedel svoje ime in nasi o v kot priča, a ni hotel v čoln ter ostal sam na vrtu. razmišljajoč posameznosti te čudne tragedije. Ob reki navzdoi je umirala luč iu z brega je pričela legati na vodo megla. Oče Brown pa se ni mogel iznebiti misli, da Je tukaj še vedno nekaj nepojasnjenega. Resnična, prava povest to ni mogla biti, temveč le maska. igra. Kljub tciuu pa se ne pusti nikdo radi kake šale obelit i ali si prodreti telesa z mečem. Ko je tako sedel na stopnjicah pri izkrcališču. je zapazil temno * bliko nekega jadra, ki je prihajalo po reki navzdol. Tako hitro je skočil na noge. da bi s,, pri tem skoro zvrnil vznak. — Flambeau. je vzkliknil ter pričel tresti svojega prijatelja. ki je stopil na breg. V veliko presenečenje športnika pa je neprestano ponavljal: . Flambeau, tor- vas niso umorili? ( morili? — je vprašal Flambeau z vedno večjim začude- — Flambeau, torej vas niso umorili .' Ker so skoro vsakega drugega tukaj, — je odvrnil njegov precej razburjen. — tsaradin. je bil umorjen in Antonelli , da jra obesijo. Njegova mati leži nezavestna notri in kar mene, ne vem. če sem še na tem svetu ali na drugem. Hvala .... , , ... . i 'lake misli more dati človeku le satan Bo^ru, da ste vi v istem svetu kot jaz. — Pri tem je zopet prijel ^ . , . 5 . . Flamheau-ja za roko. Odkorakala sta naprej ter dospela do naprej štrleče strehe hiše i/ bambi sa ter se pri tem ozrla skozi eno izm^l oken, kot sta storila tud. takrat, ko sta prvič dospela na otok. Zapazila sta od luči , . . . . , - - . i i j i - j >modke. Bila je pisan i z zeleno tinto, i, /s\ etljcno notranjost sobe. ki je bila pae po tem. da vzbudi ratio-1 J 1 \ e< ln ost obeh. Miza dolge obedniee je bila i>ogrnjena ob času, ko jt prišel morilec Saratlina na otok. Sedaj pa se je večerja vršila povsem1 1 ' mirno, kajti Mrs. Anthony je sedela, nekoliko razdražena na --------„ _ • , i» i * . močjo drugega? On ie natančno po n mil vas takratni trix. S sov raz t ern k n. m mize. doeim je sedel prt gornjem koncu Mr. Paul ter J , , , , .. , ,, nikoma na obeh strapeh se je umaknil obema m napadla sta se ter KEOAJ PRIBLIŽNO ODPLUJUO 12 NEW YORKA. LA LORRAINE 15 ofct- — Havra NEW YORK 16 okt. — Cherbourg ADRIATIC 20 okt. — Cherbourg LAFAYETTE 23 okt. — Havre ST. PAUL 22 okt. — Cherbouro CALABRIA 23. c'-t. — Tut CANOPIC 26. okt. — Genua ROCHAMBEAU 28 okt. — Havr* M AU RETANIA 28 okt. — Cherbourg LA SAVOIE 30 okt. — Havre | RE. d'lTALIA 30 okt. — Genoa PHILADELPHIA 30 okt. — Cherbourg 1 AQUITANtA 2 nov. — Cherbourg 'RES. WILSON 3 novembra — Tra* FRANCE 3 nov. — Havre 3 E SARO « nov. — Genoa ■»ANNONIA 9. nov. — Tr»t 1RETIC 9. bow. — Genoa MPERATOR 11 nov. — Cherbourg _A LORRAINE 13 nov. — Havrt BELVEDERE 18 nov. — Trst LA TOURA1NE 20 nov. — Havre ARGENTINA 3 dec. — Tret PRES. WILSON i 22 dec. — Tret iieoe cen z* route netke m vea eru«< M>Jaenlla. obrn Ite ee na tvrdko Doctor May — — Ne. ta misel je bila vaša. — je odvrnil duhovnik. — Rog me obvaruj. Moja? — je rekel Flambeau. — Kaj mislite tem ? Duhovnik je potegnil iz žepa vizitnieo ter jo držal proti svitu — Ali se ne .»pomnite njegovega povabila, da ga obiščete T — jt išal. — Ali se spomnite komplimenta, katerega vam je na pravil radi onega knifa. ko ste dali enega detektiva aretirati s po J4' jedel / veliko slastjo. Njegove modrikaste oči >o stopale iz jamic iu iije/o* chra/, ki .je bil sicer neprodiren, je izražal neko gotovo zadovoljstvo. ^ kretnjo velik • nestrpnosti je prijel Flambeau za okno, ga odprl ter utaknil svojo frlavo skozi odprtino. No. seveda, — je zakričal. — Lahko razumem, da ste potreb-i i okicpčila. a tla k r:« t lete ravno t »bed gospodarja, tločim le/.i on zu- ntj mrtev.... \ tlolgcm in prijetnem svojem življenju sem ukradel številne st\ati. odvrnil čudni stati gospod povsem mirno. — a ta ve-• •••r je ena izmeti maloštevilnih stvari, katerih nisem ukradel. Ta večerja, hiša in vrt so slučajno moja last. Neka misel je pojrnala Flambeau-ju kri v lice. Vi hočete pa - reči. — je odvrnil, — da je v testamentu princa.... da/ sem princ Saradin, — ga je prekinil stari gospod ter obi-tal prt tem neko kost. Oče Hiouii. ki je medtem opazoval ptice na vrtu, je tedaj ustak-]ii! tudi svoje bledo liee skozi okno. Vi ste kaj? -»- je ponovil z rezkim glasom. Paul princ Saradin, a vos ordres, — je odvrnil gospod sve-'-ano ter dvignil < nš.> / vinom. — Jaz živim tukaj v vsem miru, ker cm člo\ ek, ki ima smisel za družinsko življenje. I.e iz skromnosti se pustim imenovati Mr. Paula, tla se me razloči od mojega nesrečnega brat a Štefana. k<»t njem je preti kratkim umrl na vrtu. Seveda ni t .oja krivda, če so sovražniki zasledovali prav do tega kraja. To jt krivda, njegovega nerednega žilvljenja. On :ii bil nikdar družinsko razpoložen značaj. I molzni! je in njegov pogled se je obrnil i/nova preko sklonjene glave /eiiske proti nasproti ležeči steni. Natančno je oče Brown »p<»/nal sličnt»st. kat. ro je imel /. mrtvecem. Stara pleča moža so se pričel« dv i trat i ter tresti, kot da ^a nekaj davi, a njegov« obrazne pote/H hO ostale iiei/preinctijene. Moj Hog, — je \zklikuil Flambeau po kratkem odmoru. — Ta hudič se ie smeje. Pojdi v«, pojd; va, — je rekel oče Brown, ki je postal še bolj b'ed. — Proč iz te peklenske hiše. Ulejva, da prideva hitro v poŠt en čoln. Noč je padla na bičevje in rek-), ko sta odveslala z otoka ter se grela z dvema »modkama. ki sta greli kot dve svetilki. Oče Brown je vzel svojo aaiodko iz ust ter pričel: Brez dvoma ste uganili celo povest. Zelo priprosta je. Mož je imel tira »ovražnika. Premeten mož je. Tako je prišel do spoznanja, tla sta dva sovražnik*, boljša kot pa eden. — Ne morem vam slediti, — ga je prekinil Flambeau. — To je vendar tako enostavno, — je mirno nadaljevat njegov prijatelj. — Knostavno čeprav vse preje kot nedolžno. Oba Saratlina -ta bila lopova, a princ, ki je bil starejši, je bil one vr*re lo-povov. ki se vzdrže na površini, d očim je bil mlajši, Rtotnik. eden onih, ki se pogreznejo v blato. Ta propali častnik je padal globlje in globlje (hI berača do izsiljevalca In nekega dne je dobil v kremplje svojega brata, princa. To se gotovo ni zgodilo radi kake lahke stvari, kajti princ Saradin ni mogel ničesar izgubiti na svojem dobrem glasu, kar se tiče takozvanih družabnih grehov. Na kratko re-• -no je bila to stvar, radi katere pride človek lahko na vislice in Stefan je dejanski vrire! zanj ko kroc vratu svojega brata. Nekje je izvedel za resnico one sicilijanake zgodbe ter bil tudi v stanu dokazati. tla je Paul umoril v gorovju starega Antonelli-ja Deset let je I rotlil stotnik v denarju, katerega mu je dajal brat, da molči, dokler ni pričelo pešati celo sijajno premoženje brata. Princ Saradin pa je noMl še nadaljno breme poleg tega krvosesa brata. Vedel je, tla je sin Antonelli-ja, ae dete ob časti umora. VKgrojen v častnih naziranjih Sicilije, živel le za to, tla osveti svojega očrt a in ne h pomot-jo vislic (kajti manjkalo mu je postavnih dokazov, katere je imel Štefani, temveč s starim orožjem krvne osvete. Kot deček se je izuril v orožju, dokler ni postal mojster in ko je bil dosti star, da lahko uporabi to orožje, je pričel princ Saradin poto-\atj Dejstvo je. da ie pričel bežati za svoje življenje, s tem, da je ko€ preganjani zločinec begal iz enega kraja V drugega, vedno z ne- *a petami. To je bU, položaj Paula in kot umorila drug druge^Sa. Flambeau je iztrgal iz rok duhovnika posetnieo princa Sara doina ter jo raztrgal na drobne koščke. — To je zadnji preostanek one stare mrtvaške črepinje. — je itkel trr vrgle košek" v vodo. — vendar pa se boji, da se bodo še ribe zastrupile meti ;em Zadnji koščki papirja so izginili v votli in čoln je mirno hitel naprej. — Oče, — je rekel Flambeau naenkrat, — ali se vam ne zdi vse to kot sen ? Duhovnik je zmajal z glavo, kot da je drugega mnenja ali d ne Ve odgovora, a je molčal. Z brega je prihajal duh po sadju in ka zal obema, da se je dvignil vetrič. V naslednjem trenutku pa so se jadra napela ter po vedi a oba po ovinkih reke navzdol proti sreč nejšim poljanam ter domovom nedolžnih ljudi. (Dalje prihodnjič.) Je napeto* zdravil na» ter arte«, jetrne. Mi-toe ali pljučne Me-L sni. tileiine t ie " lodcu, bolečine v prsih, vnete o«, /oke ali kril, otekljaje, revmatUem, koine bolezni, izpuščaje* agree, Mb-Selost, moške in ženske bolezni, slabo kri. brez operacije v najkrajšem tan po najnižji ceni. Poskušajo in ae prepričajte. _ DOCTOR JIN F1JEY MOT JO« Grant Street Pittsburgh. Pa. Uradno ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah ln praznikih: od t. d ©polti o I, iveier. tne do 1. popoldne. »RANK a A K • C P Bt Cortlandt a«. New Vort French Line MMPAMIE 6ENERALE TRANSATLANTIQUt i JU60SLAVU0 PREKO HAVRE LORRAINE ................. 15. oktobra JkFAYETTE ............... 23. oktobra. OURAINE ..................23. oktobra ROCHAMBEAU ............ 28. oktobra iltrl parnlki e Stlrlml In flvwni vijakoma 'oeebnl zastopnik Ju«calovanska vlada b« >ri4akal potnika ob prihodu nailh par ''kov v Havru ter Jth točno od prem It (•mor eo namenjeni. ^amlkl Francoaka Cr»a eo teanaoorCtrai ekom vojne na tlaoča Cehoslovaiklh vo a kov braa vaa neprltlka. Za iifkarta In ^cana vpraiajta v JRUZBINI PISARNI, 19 State St, N.Y. C. ali m pr* lokalnih aaantlh. Suho Grozdje fanportlnao ia rtvtg« krijt 22 centov funt. Boksa 6C funtov $11.00 PoMbns cene na reliko. BALKAN IMPORTING CO tl'BS Cherry StrMl Haw York. U. Y. Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Penn Ave. Pitt.borgh, Pa. Dr. Koler Ja naJ-atareJAl aloveaakl *d ravnik. Iptnt* tlat v Plttabervbu. kl Una Zt-tetao prakao v adravlle nlu mh modklb bolesnl. Saatrapljenje kr vi adravt a lia-so vitem «0«. kl *» le Isumel dr. prof. Erllch. Č« Imate mowolje all naeour-«ke po telesu v rrlo. Ispadanje las. bolečine v kosteh. rHdlte In ta&stB vam bom krt. Ko CaXaJts. kar ta be lesen se nslese. Vse midk« ooleeanl adravtm po o-kraJAanl metodi. Kakor hitro opaalte da vam prenebule sdravje. na ^abaj te. temveC pridite ln las vam na bom soprt Povrnil. Hvdroe„le ali vodno kilo or'lravtia v SC. urah In sicer ly«s oferaelie. Bolezni athurjt. kl povsročelo bo lelne v kri tu !n 'irbta ln v£aafn tudi prt puftfanja vode. uadrsrtm a gotovostjo. Revmatlsen. tneanje. boleOne a tekllne. srbečice. Ikro^.t In druce ko tne bolesnl. kl n.ita..«la vsled nefil ste k-vi. ozdravim v kratkem Caau nI potrebno letati. Uradne ure: veak dan od t. ure sju t raj rfo 8. sveder; v pstklb od •. et« traj do 1. Dopoldne: ob nedellah oa cjutraj do S popoldne. COLUMBIA OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VCEH JELI- gramofone VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., C0NEMAU6H, PA LLOYD SARMIDO 3 State Street New Terk Prihodnja odplutja ta New Torka parni l: na 2 vijaka RE D'lTALIA SO. oktr*»m Lzdajajo se direktni vozni ilstkl do VWOfc Slavnih meaf. v JucoalavUl. Brezplačno vino potnikom t. 30 dnevna ponudba French Line 30MPAGHIE 6ENERALE THANSATLANTIQUE Naravnost v Hamburg Posebno odplutje Parnik na dva vijaku "CAROLINE" v soboto 23. oktobra 1920. Kahinf iu tretji razred. Vse uilol>uosti 0RU2BINA PISARNA, 19 Street, N. Y. C. i za one, ki iele 14-karaloe zUte ure. Imam jih od $39. naprej. Veri-• žice od $15. naprej. Ker imam ogromno zalogo ie iz prejšnjih čaaov, | prodajam Uko poeert Vsak se lahko sam prepriča, ko blago dobi. Pišite, kaj ielite in jaz vam pošljem C. O. D. Tabo zamoreie blago videti ob (asu sprejema. Prodajam srebrne in potlačene ure po primernih cenah. Pozlačene verižice Jednotini in drugi priveski od $2. naprej. M. POGORELC i 7 W. Madison Street Room 605 • . Chicago, HI. Zastopniki "Glas Naroda' Barberton, Oblo: Frank I'ejo la Alb. Poljaaea. Collin wood, Ohio: Math. SlapoOk. kateri so pooblaSCenl pobirati, naroft-1 Cleveland. Ohio: lino za dnevnik "Glas Naroda". Frank Sakser, Charles Karlingor, Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, 111 Jakob Besnlk. «ttero Je prejel ln jih rojakom pripa Ix)rain' 0hto: ročamo. Varočnlna za "Glas Naroda" je: Za celo leto $6 00; za pol leta $3.00 ;j Kumšs la U. ,'iiiiimniiiiiPi 0 Karlu Habsburžanu. ŽENA — ŠOLSKI SVETNIK. V provincijl Brandenburgu v Prusiji je bila imenovana gospa dr. Urednik "Matina'' kateremu se Hildegarda Wegscheider-ZiegLer-je posrečilo priti v bližino bivšega jeva .za višjega šolskega svetnika cesarja Karla v vili Pragino ob za celo provinco. Ženevskemu jezeru priobeuje med TEST SREDIŠČE ZA TRG0VI-drugim: Bivši monarh vstaja ra-J ^A KAVO. \ no, gre skupno z bivši cesarico in Iz Rima poročajo, da je predlo- | o t roe i k maši. nato se sprehaja, žla brazilska vlada italijanski vla-potem pa rešuje korespodenco in Hi, da bi ta uredila v Trstu in Nabere easopise. Obiskov ne sprejo po]ju skladišči na skupen račun, ma skoro nobenih. Ce mu dopu-? potom katerih bo mogoče oskrbo-šea čas. igra tennis ali se vozi po vati srednjo Evropo in Orijent z jezeru. Z vzgojo svojih otrok je brazilsko kavo. zelo zaposlen. Z otroci govori mad ZZ. žarski. Včasih gre v Bern na obisk bratu Maksu. Spremstvo bivšega monarlia je maloštevilno: par najožjih prijateljev, kakih deset stražnikov in par slug. Kari se za-i »tirna za evropske dogodke, predvsem za Avstrijo in Madžarsko. Pred kratkim se je zavzel za pov-ratek avstrijskih vojnih vjetnikov v Sibiriji, katerim je poslal zdravila in živež. T'rednik ''Matina*' trdi, da je indiferentnost Karla za dogodke v Avstriji samo naviden zna. Nepobitno je, pravi urednik, da delujejo zvesti elementi bivšega cesarja za vzpotavitev habsburške monarhije, zato smatra Kari svoje bivanje v Švici, samo za začasno in je vedno pripravljen za vsak slučaj. V kolikor je mo-' eel urednik "Matina" zvedeti od Karlovega spremstva, upa Kari predvsem na Budimpešto. Ali pa bo antanta dopustila, da se vrne kak liabsburžan na Madžarsko?1 Gotovo je, da zasleduje Kari v iz-, pnanstvu vse dogodke, in da pri-; fakuje in upa na svoj povratek. S n pand A. Forest City, Pi5: Mat. if«miii F am 11. Pa.: Jerry Okorn. Imperial, Pa.: Valentine Pete mol. (jreensbnrg. Ta.: Frank Novak, (rvrin. Pa.: Mike Pavlek. Johnstown, Pa.: Joliii I'ulaui.- in Mike Srhel. Bozerne, Pa.: Anton OsolnUL Manor, Pa.: Ffank De=dar. vlooo Kun, Pa.: Frank Mafek ln Frank Podmil fiek. Pittsburgh. Pa.: U. Jahobieh. Z. Jaksbe, Ma» «la< rich* ln L Magister. Ralph ton. Pa.: Martin KoroochoCa. Heading, Pa.: » J. Pezdlrsi Steelteo, Pa.: ' 1 ^ 3 Anton Hren. Purtle Creek. Pa.: ' Frank Schtfrer. Vest Newton, Pa.: Jnttttb J ovca. White Valley, Pa.: / 1 " ? Jurij Pravil. mDoek, Pa.: " : J. PrternelL tlaek Diamond, Wash. ' G. J. Poresta. Coketon, W. Va.: .' T ' Frank Koclan. y " i rbomaa, W. Va.: ' ' A. Korenchaa. _ niwakoee, Wb) s . Adolf Mantel ln Joa^p Tratnik. Cheboygan, Wis.: Jobn Stampfri in E. Svetila. Weat Allla, Wla.: ' 1 Frank 8kok. ~ ' * " M Springs, Wy^: ~ 1