PcMüiHiesiliit S««fciiill4«s mtalte 60 vini»#Jev«
Naročnina listu:
Celo leto . . K50 — Ijol leta . ... . n 26 — četrt leta . . , 13'—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . .	„ 66 —
Posamezne številke
ita štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica It 5. — Telefon št 220.
83. številka
Maribor, dne 31. julija 1320.
Inserati ali oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek; Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 1L do 12. ure dopoldne.
Letnik XIL
Dvignite Orli, v jasne višine, silne peruti, mlade moči!
edaj niso dnevi hrupnih manife -staeij in demonstracij, množice se •ne zbirajo z ogorčenjem v prsih in z bojno pesmijo naj ustnicah, src nam ne podžiga srd in želja po boju in maščevanju. Ne zbi -la bi gledale nazaj v preteklost, ijale svojih zmag in porazov,, ča-e može, ki so vodili narod v delu
Jaz čutim danes vseh živih dan. Moje srce kipi in polje, moja duša je Židane volje, kot bila, bi pila kraški teran.
Danes ni vseh mrtvih dan, Ni posve -čen spominom preteklosti. Danes ni bojni dan. Po ulicah ne odmevajo bojni klici. „Danes je vseh živih dan!“ Po celi naši domovini je zazvenela pesem življenja iu se razlegla preko državnih mej, odmeva iz src in odseva z obrazov.. Naš narod ze zbira, da pokaže sebi samemu, vsem svojim rojakom in celemu svetu, da
„živi in večno živel bode.“
To sveto navdušenje, ki plapola v tisočerih in tisočerih src, ti vedri pogledi in jasni obrazi naše, mladine, naših ljudskih množic in vtrjenih narodnih voditeljev, ta čila moč, ki se razvija v mišicah, vroča kri, ki polje po žilah, vedri duh, ki odseva iz pogledov,
„to dneva je novega žar.“
Danes pozdravljamo v našem mestu vse, ki žive in hočejo živeti, vse, ki dvigajo poglede čez groblje razvalin in gledajo lasni bodočnosti nasproti.
Naši mladini naš prvi pozdrav! Dan vseh živih je v prvi vrsti praznik njih, ki z drznimi razmahi in napetimi jadri plovejo v nedogledno dalj . . .
„Mladenči, zdaj se pije Zdravljica vaša, vi naš up ! ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup!
rajo se, se spomii stile velil
i
V trudu in znoju, polnem radosti, domn gradimo slavo in čast!
uživat z nami „vseh živih dan.“ Pozdrav -ljamo vas iz Banovine, iz Dalmacije, Bosne in drugih jugoslovanskih zemelj. Hrvaška banovina je edina zemlja bivše avstrijske monarhije, tudi edina jugoslovenska zemlja, ki nikdar ni trpela tujega najezdnika in ni bila nikdar tekom zgodovine zavojevana s silo. Vas. ki ste vsa stoletja vedno bili živi. velja pred vsem današnji vseh živih dan -Pozdravljamo vas od Visle in Moldave
„Brate vse, kar vas je
sinov sloveče matere!“
V skupni slogi, v. bratskem zedinjenju ne ugasne našim narodom nikdar „vseh živih dan.“
Pozdravljamo brate od Seine in Loare, od one zemlje, ki je od začetka moderne zgodovine dajala velika bojna polja, na katerih se ie odločala usoda človeštva, od o-nega naroda, ki je bil ves čas moderne civilizacije veliko in neizčrpljivo ognjišče kulturnih idej, ki je neprenehoma dajal človeštvu bogate plodove svojega uma. La grande France — la mere des nations, pozdravljena. „Vive la France immortelle!'“ (živela nesmrtna Francija!), s temi besedami je stopil francoski narod v svetovno vojno. Temu nesmrtnemu narodu velja predvsem tudi vseh živih dan.
Pozdravljamo zastopnika naše vladar -ske hiše, simbola našega zedinjenja in o -svobojenja. Polni življenja in mladeniškega navdušenja klanjamo se danes v tvoji osebi in mu kličemo:
„Kad izvesni kucne čas, zovi samo, evo nas!“
Vam pa vsem, ki prihajate v Maribor na vseh živih dan:
„Otresite zaduhlih se sanj!
Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil — ves klic zaman doživi ga le, kdor je pripravljen nanj !
Ker po nas bode vas
jo srčno branit klical čas. —
Pozdrav naši mladini, našim mladeni -čem in našim mladenkam, Sele, ko je naša ženska mladina stopila jia pozorišče in po -segla v javnost, se je pričel bohotno razvijati naš narodni preporod, ko je sjovensko dekle in žena dvignila zastavo narodne svobode in zedinjenja smo bili prepričani,, da je zmaga zagotovljena. Danes se ne spo -minjamo preteklosti, gledamo samo v; bodočnost in pozdravljamo nastop naših mladenk kot jamstvo naše bodočnosti.
Naši mladini sije danes predvsem vseh živih dan!
Pozdravljamo naše voditelje in prvobo -ritelje, ki prihajajo z našo mladino uživat vseh živih dan. Danes se ne bomo spominjali vašega, dela, trpljenja in zaslug. Ne spominjajte se tudi sami!' Ob dnevu velikega pomlajenja polje v , žilah nas vseh mladeniški ogenj, duša kipi bujnega poleta, ni kdo ni več star, ni kdo nima za sabo preteklosti,
„Le jadra spet napnimo, se morju izročimo“
z mladeniško čilostjo in nezlomno vstrajno-stjo !
Pozdravljamo celo domovino našo in vs9 naše rojake „od severa in juga.“ Pozdrav predvsem naši neodrešeni domovini
„vdova tožna, zapuščena, ki bol pozna le, nič dobrot“
in našim zasužnjenim rojakom,
„naš rod je vrl in je krepak, za robstvo ni rojen junak!“
Tudi za vas je danes vseh živih dan!
Pozdrav tudi vsem cenjenim in-milini gostom našim, ki so pritekli danes k nam
Stran 2.
S T ri A Z A
3 L julija 1980^
Potek slavnosti L orlovskega tak ora v Mariboru.
Sprejem Cehoslovakov na jugoslovanskih tleh.
.V petek, dne 30. julija, zjutraj ob % na 7. uro, je dospel posebni vlak čehoslovaških gostov na prvo jugoslovansko postajo v St. lij. Postaja in bližnje hiše so bile okinčane s. cvetjem, zelenjem in zastavami. Ob državni cesti so bili postavljeni visoki mlaji s trobojnicami. Na slavolok je bil pritrjen napis: ..Prisrčno pozdravljeni v Jugoslaviji!“
Obmejno slovensko ljudstvo se je za sprejem Cehoslovakov dobro pripravilo. Dasiravno je bil prvotno vlak namenjen, da dospe na jugoslovanska tla še le proti večeru, a se je pozneje ta načrt tako iz -premenil, da je dospel vlak v St. Ilj že rano zjutraj, vendar se je zbralo na postaji veliko število našega zavednega obmejnega prebivalstva. Špalir so naprav vili došlim bratom in sestram iz severa naši obmej-nv branitelji — možje in mladeniči, šentiljski Orli in Orlice ter šolski otroci z zastavicami v rokah. Ob dohodu vlaka, ki je bil ves v zelenju, je ljudstvo došle goste viharno pozdravljalo. Pred hišo g. Polaka so se nato Cehoslovaki — Orli, Orlice, akademiki, u-čiteljstvo in ostali gostje — skupno okoli 500 oseb po številu, postavili med špalirjem domačinov, v vrste . ,, Z avtomobili so dospeli iz Maribora člani slavnost - | nega odbora in Zveze Orlov: predsednik Pirc, Drago Kobi, Pavlin, Žebot, poslanec dr. Hohnjec, dr. Lenart in gospa Kobi.
tV imenu šentiljske občine je pozdravil došle brate in sestre g. Franjo Thaler, ki je povdarjal, da kipi srce radosti vsakemu obmejnemu Slovencu in Slovenki, da so nas poselili bratje z daljnega seve -ra, ki so z nami ene misli, enega srca. Nismo dobili sicer obljubljenega koridorja, a Ceh in Jugoslovan v bratski zvezi je tisti koridor, ki bo oba naroda pripeljal do zaželjene ožje zveze. V imenu obmejnih županov in vseh naših organizacij Vam kličem, mili bratje in sestre, dobrodošli na najsevernejši točki Jugoslavije. — Za Orlovsko Zvezo je pozdravil Ceho -Slovake br. Pirc.
Narodni predstavnik dr. Hohnjec je ne io pozdravil brate Cehoslovake v imenu Jugoslovanskega kluba in v imenu naše politične organizacije. Izvajal je: Politično zastopstvo našega naroda z veliko radostjo porablja prvo priliko, ko so naši češki bralk stopili na tla osvobojene in ujedinjene Jugoslavi-je, da jih prav iskreno pozdravi. Naš pozdrav velja našim zvestim zaveznikom in jeklenim sobojevnikom , ki so v državnem zboru nekdanje monarhije v zvezi z našimi jugoslovanskimi zastopniki v ostrem in železno doslednem boju pripravili ustanovitev svobodne Ceho-Šlovaške in svobodne Jugoslavije. Ob prvem sestanku na obmejni, nekdaj od germanstva tako ogroženi severni točki našega jugoslovanskega ozemlja si svobodni Ceh in svobodni Jugoslovan danes prvikrat sežeta v roke v prekipečem veselju, da so s teh rok padle tisočletne spone političnega in narodnega .su -ženjstva. Brata si sežeta v roke v potrdilo nekdanjega in zagotovilo bodočega prijateljstva. Ceh in Jugoslovan ostaneta brata in zaveznika za vse naslednje čase, Točila jih ne bo ne sila ne obljuba. Ko kličemo svojim češkim bratom:	dobro došli!, je ta pozdrav
prešinjen s tem večjim veseljem, ker vidimo pred seboj zastopnike katoliške misli med Ceho-Slovaki. Naj ta misel raste in se okreplja ter tvori močen temelj pri notranji gradbi in ureditvi čeho-slovaško republike!
Nato je predsednik češke Orlovske Zveze brat Dolansky predstavil Cehoslovakom voditelja obrambe slovenskih Termopil, našega Leonida, župnika Ev. Vračko. Cehoslovaki so obmejnega voditelja pozdravljali z veliko prisrčnostjo in navdušenjem. Gosp. Ev. Vračko je nato v vznesenih besedah pozdravil došle brate in sestre in povdarjal, da smo bili mi Slovenci na severni meji, posebno pa v slovenskem Port Arturju, enak težak in trpek boj s svojimi sovragi, kakor Vi tam na daljnem severu. Dve vzvišeni ideli, dva visoka in sveta cilja sta Vas in nas vodila v borbi za našo svobodo:	narodnost in krščanstvo!
Kdor pri nas ni bil naroden ni bil krščanski — in kdor ni bil krščanski ni bil naroden. Uživajte, dragi soboritelji, te ure, katere boste živeli na osvobojenih jugoslov,4 tleh, v radosti ! Dobrodošli! Bog Vas živi'!
,V imenu Cehoslovakov sta odgovorila voditelj katoliških Cehoslovakov v Moravi in obenem zastop -nik češke republike profesor dr. Sramek ter Slovak Raška! predsednik slovaškega Orla. Dr. Srame k, slovit ljudski govornik in politik, ki velja med Cehi io. kar sta pri nas dr. Krek in dr. Korošec, je sla -vil prijazen, gostoljuben sprejem bratov Slovencev . ter je povdarjal, da je ravno orlovski tabor v Maribor početek prave iskrene pobratimije med obema velikima slovanskima plemenoma. Slovak R a š k a je povdarjal, da orlovska ideja tudi na tužnem Slovaš-kem prodira zmagovito naprej in da kmalu ne bo več na Slovaškem sela, kjer ne bi bilo našega Orla.
, Nato je iz sto in sto grl zadonela mogočna češ-' kU himna: „Kde domov muj?“ Potem so šentiljske .Slovenke pogostile vse goste s svežim pecivom, kruhom, sadjem in raznimi drugimi krepčili. Obdarovale so jih tudi s šopki. Cehoslovaki so bili ginjeni vsled prisrčnega in gostoljubnega sprejema. Slovo je bilo tako lepo in tako srčkano, da so se ljudje veselja jokali. Avtomobili so nato po cirkniški dolini do Maribora spremljali čeboslovaški orlovski vlak. — Prometni kontrolor južne železnice g. Repič je spremljal vlak od St. lija v Maribor in nam je šel povsod zelo na roko.
(Petek, dne 30. junija).
Sprejem Cehoslovakov v Büanhöru.
V	Maribor je, dospel vlak točno ob 8. uri 15 minut Pred' kolodvorom se je zbrala nebrojna ljudska množica, Orli, Orlice, akademiki, dijaštvo, razna j društva in vsi že v Maribor dospeli gostje.. Železniška godba pod vodstvom g. Vanouša je zaigrala orlovsko himno, nakar je član sprejemnega odbora doktor : Kovačič v češkem jeziku pozdravil došle brate in se! stre. Odzdravil mu je češki poslanec prot. dr. Sramek.
Sprevod ps mestu.
Na čelu spreyoda so bili nosilci čehoslovaških zastav, ki jih je bilo šest. Za zastavami ie korakalo predsedstvo čehoslovaškega in slovenskega Orla. Za predsedstvom so bili uvrščeni zastopniki slavnostnega odbora. Na to so sledili štirje čeboslovaški orlovski trobentaš}. Trobentanje je napravilo na občinstvo radostni utis. Za trobenta,Ši so korakale Čeboslovaške Orlice, ki jih je bilo okoli 10; za Orlicami je bila u-vrščena godba, za godbo je korakalo okoli 200 čeho-,slovaških Orlov v kroju in več sto drugih gostov iz Čeboslovaške. — Nato so stopali naši Orli in Orlice, Tem so sledili akademiki in drugi zunanji udeleženci. Sprevod se je vil po Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gospodski ulici črez Glhvni trg in skozi Stolno ulico na Slomškov trg. Kdor je opazovat to j estro in slikovito množico krepke, — čile in samozavestne* naše mladine, je moral biti vzradoščen in prepričan, da naša organizacija; ne samo proevita, ampak je postavljena tudi na zdrava,, trdna tla. Tu so nasprotniki lahko spoznali, da je njihovo blatenje psovanje in čivkanje, osobito njih gonja po časopisju ■■razen nič zaman vpijočega iz puščave.
Na Shniškovam trgu.
Slika na Slomškovem trgu je bila jako bujna.
'. zgledna razvrstitev je gotovo imponirala vsemu na,-vzočemu občinstvu. Z okna škofijske palače je pozdravljal Orle in Orlice kuezoškof dr. M. Napotnik . Pred palačo so pričakovali Orle jugoslovanski škofje Jeglič, Njaradi in drugi. Vzklikanja in pozdravljanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Knezoškof doktor Napotnik je v svojem pozdravnem govoru želel katoliški slovanski mladinski organizaciji obilo božjega blagoslova. Nato je ljudska množica zapela slovensko ..Lepa naša domovina“ in češki :	„Kde domov mu5“
la „Pod Tatro,“ Potem so čeboslovaške Orlice odkorakale med zvoki godbe in burnim obojestranskim pozdravljanjem v odkazano stanovanje v zavodu šolskih .‘.ester, Orli pa v vojaško višjo realko.
Sprejem pred vojaške realke.
Ob sviranju železničarske godbe so prikorakali češki Orli pred voj. realko, za njimi slov. Orli. Poveljnik voj. realke polkovnik Jakovljevič v spremstvu častniškega zbora je pričakoval goste in jih j ozdravil z „Dobrodošli bratje Cehi“. V njegovem i -menu je Cehe nato pozdravil polk. adjutant v češkem jeziku.
V	vznešenih besedah se ie za pozdrav in gostoljuben sprejem zahvali! načelnik; čeških Orlov. Pov-daril je, da so prvi oficijelni zastopniki Cehov v Jugoslaviji — v obmejnem mestu Maribor. Načelnik če-Loslovaških Orlov je bil zelo vesel in ginjen ter je povdarjal, da, je vesel, da ima čast, prestopiti na čelu svojega krdela osvobojena jugoslovanska tla.
Polkovnik je povdaril junaštvo Cehov, ki so s Srbi ramo ob rami pripomogli do zmage in ujedinjenja Jugoslovanov. Nato je zadonela pred vojaško realko godba, katera je igrala „Bože pravde“.
Čeboslovaški Orli so se nastanili v svojih prostorih ift ostali Orli so odhajali z navdušenimi klici: Bog živi, živijo itd, proti mestu.
Skupìio zborovanje akademičnšh pok društev.
Ko so Cehoslovaki odšli na stanovanja, se je zbralo dijaštvo v veliki dvorani Kazine. Zborovanje je bilo nastavljeno ob devetih. Ker pa je zaradi prihoda Cehoslovakov, ki so bili javljeni še le pozno popoldne, dijaštvo je bilo pri sprejemu, se je zborovanje začelo še le ob % na, 10.
Predsednik Slov. dijaške zveze bogoslovec Kor-din otvori zborovanje, pozdravlja v vznešenih bese -dah zbrane akademike, bogoslovce in abiturijente, se spominja naših umrlih voditeljev dr. Kreka, dr. Ro-: Jilje, dr. Pogačnika in voditelja hrvatskega katol. dijaštva, pokojnega dr. Eckerta. Pri vsakem imenu zaori po dvorani mogočno: „Slava mu!“ Na predlog Kordinov je za predsednika zborovanja izvoljen med. Ivan Peršuh. — Novoizvoljeni predsednik pozdravlja navzoče goste:	g. provincijala jezuitov Knjinetiča ,
konzistorialnega svetnika Kalana in starešino dr. Marakoviča.
K prvi točki programa:	„Poročilo referenta za
akademična ferijalna društva“, poroča bog. Kordin; opozarja na važnost prosvetnih društev; V JKDL je bilo včlanjenih šest društev. Najprej omenja Slovensko dijaško zvezo, ki bo sčasoma gotovo temelj vseh prosvetnih društev. Svoje glavne moči je posvetila organizaciji srednješolskega dijaštva. Glavni namen ji je: učiti in navajati katoliško narodne dijake v kulturno-socialno delo med narodom. Mnogo je storila za poživitev Orla, a letos hoče delati zlasti v izobraževalnih društvih SKSZ. — „Martič“, prosvetno društvo za Bosno in Hercegovino. Zadača:	poticati i
pripravljati članove medju narodom. Delo v pretek -
lem letu je nadvse pohvalno. — „Strossmayer“ za d.akovsko škofijo; „Pavlinovič“ za Dalmacijo, „Dob-r i la“ za Istro, „Preporod“ za Banovino niso v delu zaostajali za drugimi društvi. Konča s pozivom, da mora vsak naš akademik biti aktiven član kakega prosvetnega društva.
Druga točka je bil referat med. J. Fleger-ja: „Dosadašnji- naš rad na polju pučke prosvete.“ Podaja na kratko pregled in zgodovino našega prosvetnega dela. Govori posebej o Dalmaciji, Istri, Bosni,
H ercegovini, Banovini in v prosvetnih društvih v teh pokrajinah. Gojila so se posebno ljudska predavanja, veliko važnost so polagala vsa društva na pobijanje analfabetizma. Govori o veliki potrebi delavcev na tem polju. (Burno odobravanje.) Razvija program bodečega našega dela. Ako hočemo- viden uspeh svojega dela, moramo najprej odpraviti analfabetizem v. Hrvatski. — G. dr. Marakovič opozarja, da more v dolu proti analfabetizmu največ storiti učiteljstvo, ki ga je treba v tem oziru na vso moč podpirati. — V, debati, ki je bila jako živahna, opozarja med drugim iur. Žužek na tesno vez med kulturo in politiko, ki so ne dasta ločiti. Zato pa je vsako kulturno društvo nujno tudi politično. Izvajanja Žužkova so izzvala k repko ploskanje. — Med debato poseti zborovanje 1 edsedaik slov. kat. starešinstva g. dr, Lavrenčič, D ga predsednik iskreno pozdravi.
„Slovensko dijaštvo in dosedanje njegovo delovanje v narodu“ (referent Janez Ahčin, bogoslovec, SOZ) odpade in namesto njega referira bogoslovec o kulturnem delu v počitnicah. V prvi vrsti je potreb -na poglobitev in izšolanje naših vrst. V naši ideji je dovolj moči, religija je sposobna, da prekvasi dan -današnjo društveno življenje. Govori o bistvu in po -menu organizacij. Predvsem je potrebno proučevanje socialnega vprašanja. Blagostan je podlaga znanosti in umetnosti najširših mas. Pozabiti ne smemo, da človek obstoja iz duše in telesa. Prenovljenje duš pa nam prinese rešitev socialnega vprašanja. Materialistično delo socijalne demokracije ne more zadovoljiti. Nadvse važen pa je stik z ljudstvom. Potrebno je proučevanje različnih vprašanj. Sredstva za dosego naših načrtov: predavanja, ki morajo odgovarjati potrebam ljudstva. Pot, po kateri naj hodimo, nam kaže okrožnica SDZ skupno s SKSZ: ena misel, kako se organizirati, poglobiti idejno in delati, da bodemo vredni svojega naroda in si zaslužiti naziv:	Kvas
narodov. — Med predavanjem so prišli trije zastop -inki „Češke dijaške Centrale“ v orlovskih krojih. ‘Zborovalci so jih burno in z vso prisrčnostjo pozdravili s krepkim „Bog živi bratje!“
Nadaljni referat bogoslovca Kordina: „Edinstveni program prosvetnega dela.“ Akademična pro -svetna društva ostanejo avtonomna. Skrbeti morajo, da včlanijo dijake in dijakinje svojega okoliša kot redne, srednješolce kot izredne člane. Iz posameznih društev naj bo dotok v centralo, ki bodi JKDL! Stik s SKSZ in Hrv. kat. nar. savezom. Poseben sekretarijat v JKDL za prosvetne organizacije. Dijaki naj gredo v inozemstvo študirat in se urit v organizato-ričnem delu.
Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je končala ob pol enih in z njo zborovanje lerialnih društev.
Občni zbsr S. D. Z.
(Popoldne).
Po pozdravih in žalnih izjavah za rajnimi člani in protektorji SDZ poda predsednik Kordin (bogo-., t lovec) kratko zgodovino zveze čez 15 let njenega obstanka.
9. avgusta 1919 se je SDZ na novo poživila.. Delati je začela z vsemi silami za vse dijaške zadeve, trudila se, da ljubljanska univeza začne z red -nimi predavanji, da se ustanovi akademična menza, in drugi nujni predpogoji za dober gmotni položaj a-kademičnega dijaštva. Tudi prosvetno je v ozkem stiku s SKSZ storila mnogo, posebno za Prekmurce . Slov. di j. centrala je pod njenim okriljem predstav -Ijala vodstvo kat. sr. di j. organizacij.
Sledijo poročila odbornikov in posameznih po -družnic, katerih podrobno poročilo izide v listih pozneje. Med zborovanjem so prišli v dvorano, burno pozdravljeni, čeboslovaški akademiki. Pozdravil je v njihovem imenu zborovalce predsednik čehoslovaške katoliške dijaške centrale Rostočil.
Nekatere točke društvenih pravil in poslovnika, ki niso več umestne, so se črtale, dostavile pa nove, času' in razmeram prilagođene. Predsednik je prečita! brzojavna pozdrava na Jugoslovansko katoliško dijaško ligo, enega od našega voditelja ministra dr. Anton Korošca, ki ga je sprejelo dijaštvo z največ -jim navdušenjem. Sprejelo se je sedem resolucij, i» med drugimi: izvolitev dr. Korošca za častnega člana SDZ.
Žensko zborovanje.
(Predpoldne).
Zveza katol. dijakinj je imela dopoldan 30 ju -hja v dvorani;šolskih sester svoj sestanek. Zborova-( nje je otvorila predsednica gč. Mirka pl, Peičič, stud.
I pharm, s pozdravom na vse udeležence kakor tudi na vse zborovalke dijakinje iz Slovenije, Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Čehoslovaške» ^ Zborovanje sta poselila izmed drugih g. škoi Sarič^ iz Sarajeva in g dr. Njaradi, grško katol. škof. Pri tem zanimivem sestanku so delovale vse posamezne organizacije s svojimi zastopnicami. Najprej se je podalo kratko po-
-j ,1	?■*!?'H# 1
S T. RXZ3S
Stran 3-
ročilo kat org. dijakinj iz Sarajeva, nakar je gč. A-ekšič, namestnica mariborske kat. zveze dijakinj prestala položaj: naše že dobro razvite organizacijo. S ;em poročilom je podala vsem hrvatskim, organizacijam nekak pregled o delovanju mariborske organizacije pri sejah in pri sestankih kakor tudi kako da so se razvile posamezne sekcije v naši družbi. Nato so rastopile zastopnice posameznih organizacij, ki so odalo nekak pregled, kako so se ustanovila in razila pri njih kat. dijaška društva, kakor zastopnice organizacij iz Osjeka, Sarajeva, zagrebške realne gimnazije,. Senja; Ljubljane, zagrebške osrednje šole,
; ’ožege, Karlovca in Gospiča. Videlo se je, kako lepo < veti delo katol. mladine, kajti organizacije so že se-<-aj zelo razvite in štejejo veliko udov, že sama mar. ■ujaška org. obsega 125 članic in družba iz Požega 4. Pri debatah pa se je še posebno pokazalo, kakšno navdušenje je mod kat. dijakinjami in kako poiz-uša najti najboljša pota, ki vodijo do cilja. Po po-očilih posameznih kat. dijakinj je govoril prezvišeni kol- Sarič: „Kaj je duh organizacijo.“ Povdarjal je, a je organizacija duh molitve, duh dobrega rnišlje -. ja m apostolskega delovanja. Tudi gč. Šušteršič, sbaskovalka ljubljanskega učiteljišča, je. razpravlja-::i teoretično v pr'av lepih besedah o vprašanju: „Ka-io je treba voditi organizacije?“ V ta namen je povedala, kaj jo organizacija, tvorba ali družna, katere člani stremijo za istim ciljem in delujejo v dosego skupnega smotra. Pakazala je tudi, kakšno nalogo čna odbor organizacij Po tem krasnem govoru se je sestanek zaključil, otvori se pa zopet popoldan.
(Popoldne).
V petek, dne 30. t. m., popoldne ob treh, se jo sošla znova Dij. zveza. Gosp. predsednica je poz -•bravila novodošle goste in je predlagala, da naj Mariborčanke pokažejo, kako da se otvori sestanek Dij. zveze. Predsednica Dij. zveze je pozdravila svoje članice, nato je prečitala tajnica zapisnik in na poziv predsednice je govorila g. Zupevc o „ženskem vprašanju.“ Govor je bil osredotočen v temo: „Ali spada ženska v politiko?“ Povdarjala je, da ima ženska do ; zakonodajo pravico, prav tako kakor moški in je do- j kazala to s temi primeri: Torej če imajo neizobraženi moški (hlapci, vojni dobičkarji) volilno pravico, zakaj bi je neki ne imela naobražena ženska. Pov -darjala je povsem, da je že naš Odrešenik rekel: ..Dajte vsakemu, kar mu gre!“ 'Med drugim je tudi »menila, da je ženstvo najbolj občutilo grozote vojne, a sedaj, ko je treba odločevati za usodo svojega na,-roda, pa bi molčale. Tudi z vzgojnega ozira je povdarjala, da ima žena volilno pravico. Seveda je bil ta govor od vseh strani z navdušenjem sprejet in pozdravljen z živijo-klici.
Nato je gospa dr. Pivec primerjala mladi ženski pokret z mlado našo državo. Gdč. učiteljica Ivica Marošič pa je predavala o vprašanju : „Kdo je ustvaril hrvaški narod?“ Žena. ki pa je sčasoma propadala, a sedaj čaka njo v naši novi državi največ dela. Toda prevzame ga naj s katoliškimi načeli. Ka-kor mati, najboljša žena, tako naj tudi učiteljica naše otroke katoliško vzgoji, ona naj organizira že v . oli. Zato pa je treba, da tvorimo otroška društva . Žena naj torej stori celo Jugoslavijo srečno, katoliško, saj je od nje odvisno, kakoršen je narod.
Zaključila pa je sestanek gdč. Mirka pl. Pie -vič, Prav prisrčno se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri dijakinjski organizaciji in je prosila, da naj ponesemo na novo pridobljene ideje med svoje 1 judstvo, drugim pa naj poročamo, da ne spimo, ampak živimo in krepko delujemo.
Zborovanje društva katehetov
e imelo 30. julija sijajno obiskano zborovanje v Mariboru. Navzoči so bili cerkveni knezi dr. M, Napotnik, dr, A. Bonaventura Jeglič, in biskup dr. Sarič. Prvo predavanje je bilo pedagoško-didaktično. Tajnik Kat eh, društva A. Čadež je v svojem referatu osvetli bistveno točko katehetskega delovanja, vzgojo za praktično krščanstvo. Povdarjal je in pokazal, kako potrebno je, da vzbuja katehet veselje do verstvenega ; oaka v srcih mladine, kajli z veseljem ji bo vcepil tudi voljo za življenje po veri.
DrugOf predavanje je bilo o mladini' in telovadnih organizacijah. Kaplan M., Medved iz Jarenine je orisal naloge oriovstva, M naj izolika svoje člane za socijalno krščanstvo. Katehet naj skrbi,, da bodo Orli tudi verno in umstveno temeljito izobraženi. — Po raznih dodatkih in pojasnilih kaplana Sparhakla, kaso naj se katehet obnaša do članov obeh organizacij in obojnega naraščaja, da ne bo odbijal, je bila sprejeta naslednja resolucija:
„Duhovniki, zbrani na katehetskem zborovanju 30. julija v Mariboru, uvažujoč škodljivi vpliv krš -čanstvu sovražnih organizacij na mladino, soglasno ■zjavljamo kot svojo vestno dolžnost, podpirati vzgojo krščanskega telovadnega naraščaja. Da se je boj za naraščaj zanesel med šolsko mladino in celo v šole , najostreje obsojamo in vso odgovornost za pogubne posledice odklanjamo. Delali bomo na to, 'da se-ta boj čimpreje odpravi.“
Zborovanje se je nadaljevalo tudi popoldne . Sprejel so je predlog, da se osnuje za lavantinsko škofijo posebno katehetsko društvo. Za vso Slovenijo se pa ustanovi „Katehetska Zveza.“ Razgovor je bil še o raznih notranjih katehetskih zadevah in težnjah. Zborovanje je vodil profesor dr. Anton Medved. Vladika dr. Mihael Napotnik je ob' sklepu dopoldanskega sestanka priporočal zbranim katehetom božjega Prijatelja otrok kot vzornika za svoje delovanje.
Poročila o tekmi 0. Z. na Teznu,
Vsi e d slabega vremena se je vršila tekina za prvenstvo OZ. popoldne ob 2. uri 45 minut v telovadnici drž gimnazije. Vaje na celotnem orodju so bile na vrhuncu in izvedene z občudovanja vredno preciznostjo, dasiravno so bili nekateri izmed tekm ivaicev več ali manj poškodovani v vojni, (upoštevajoč tudi moment, da je vežbanje vsled petletne vojne zelo trpelo), Vaje za prvenstvo predvsem poPubne sestave tekmovalcev, so se gibale v višini vsake medu aro Ine tekme?
Danes zjutraj se je tekma nadaljevala: Zaključene tekme za prvenstvo (lahka, atletika), zaključek tekem višjih vrst: višje, vrste: jeseniška; vrhniška, ljubljanska in sestavljena: Škofja Loka—Tržič,
Tekme so se vršile vse na krasno prirejenem telovadišču na Teznu. Začetek 8.35, zaključek 2.55. V celoti so bili tekmovalci kos predpisanim težkim vajam, ki so se pred izvajanjem izžrebale. Prav hvalevreden je bil duh tekmovalcev pri nastopu. V tem trenutku še ni dognan izid tekme. Za prvenstvo OZ sta si v ravnotežju brata Ivo Kermavner (odsek Ježica pri Ljubljani) in Jože Hvale, Vič.
Popoldne se nadaljuje tekma in sicer gredo v boj nižje vrste in lahki atleti.
Sprejem gostov na kolodvoru,
(Popoldne).
Nebrojna množica ljudstva je oblegala ves popoldan glavni kolodvor. Vsi posebni in redni vlaki so imeli večurne zamude. Z rednim osebnim vlakom se je pripeljala višnjegorska orlovska godba (24 mož) in več odsekov. Veliko zanimanje je vzbudil posebni vlak, ki je privedel v Maribor naše Prekmurce, Mu-ropoljce, ljutomersko okrožje in Medjimurce. Ker je drzni Nemec onemogočil dohod preko Spilja, je posebni vlak pripeljal te goste iz Dolnje Lendave preko Čakovca in Pragerskega. Bilo jih je nad 700. Vlak je vodil župan dolnjelendavski Božidar Sever. Brat D. Novak iz Ljutomera pa je pripeljal Orle ljutomersk -ga okrožja. S tem vlakom je tudi došla orlovska konjenica z Murskega polja. Kot dobro organizirani četi sta bili v prekmurskem vlaku zastopani Kmetska zveza za Prekmurje in Zveza prekmurskih županov. Ljutomerski Orel je privedel seboj tudi svojo slovito „svetinjsko1 godbo. Za prekmurskim vlakom je poseben vlak iz Ljubljane pripeljal v Maribor nad 1500 i uniformiranih Orlov ter dve godbi. Z zagrebškim po- i sebnim vlakom so dospeli meščani iz Zagreba in še , tudi drugi odlični Hrvati. Posebno slikovite so bile , narodne noše. Za Maribor je to bila velika posebnost.
Obhod po mestu,	j
Na novo došli Orli, konjeniki in Hrvati, gotovo ' okoli 5000 po številu so se razpostavili po Kopitarjevi in Kolodvorski ulici. Po dohodu Zagrebčanov se je razvrstil pohod na Slomškov trg. Naprej konjenica, njej na čelu naš podjetni mecen Drago Kobi, za igo višnjegorska godba, predsedstvo slovenske in če-I Loslovaške Orlovske zveze, Orl, trobentači* zopet Or li. Orlice, narodne noše itd. Vse v najlepšem m si -jajnem redu. Vreme kraljevsko, brez vetra, brez prehudega popekanja solnca. Na Aleksandrovi cesti nas je pozdravljal mogočen slavolok a insignijami orlovske organizacije. Godbe so igrale, trobentači so troji b Ti, občinstvo je vsklikalo, vriskalo radosti, meščanstvo nas je pozdrvaljalo in vsakemu uddTežencu je ki ; polo radosti srce. Oni mali'ljudje, ki so pisarili proti j nam, ki. so nas sramotili in v nič devali', so stiskali ! jeze ustnice in zobe. Taka ogromna in redovito orga- ; nl-zirana ljudska masa je že sama na sebi to, česar ' so naši protivniki najbolj bojev Naj brblja kdo, kar j hoče, res je, da si je Orel s tem prvim večjim pobo- j dom po mariborskih ulicah pridobil nehroj simpatij. I Moč in sila naše stranke in organizacije ni v malen- j kostnih noticah in napadih, kakor jih fabricira dan \ za dnevom „Mariborski Delavec“, ampak v resnič - j nora ljudskem dein. Sprevod je Šel po Aleksandrovi , ; Slovenski, Gosposki' ulici na Glavni trg„ od tam sko- j z: Stolno ulico na Slomškov trg, kjer se je odredil l odhod v stanovanja posameznih skupin. Impunijoč je j vzoren red, disciplina in urejenost vsega. Bedakom, j ki nas psujejo, se pomilovalno smejemo.
Ksmerz.
Včeraj zvečer je bil na čast gostom v Götzovi I dvorani komerz. Dvorana je bila dobesedno natlače-no polna. Nikdar še ni bilo toliko ljudi v tej ogromni ■ dvorani. Komerz so posetili vsi tu bivajoči ju gostov. ■ Škofje, polkovnik Bogičevič kot zastopnik regenta A- j leksandra s številnimi štabnimi častniki in nešteto drugo odlično občinstvo. Komerz je otvorit poverjenik : za prosveto dr. Karel Verstovšek, ki je po nekaterih pozdravnih besedah izročil predsedstvo predsedniku ; .Orlovsko Zveze br. Jožefu Pircu. Med viharnim in . dolgotrajnim odobravanjem je pozdravil polkovnika Bogičeviča kot zastopnika regenta. Med velikimi ova- : cijami je godba zasvirala himno „Bože pravde“, ki jo je pelo občinstvo stoje. Med tem so došli, v dvorano francoski telovadci, ki so se ravno pripeljali v Mari- . bor. Bili so sprejeti z velikim navdušenjem med bur- ! nimi ovacijami. Nad vse veličasten je bil prizor, ko ! so francoski katoliški telovadci s svojo lepo zastavo v spremstvu zastav čehoslovaškega in slovenskega ; Orla stopili v dvorano. Ob tem nad vse slikovitem ! prizoru je zabučalo viharno navdušenje po vsej dvo- i rani in pozdravnih vzklikov „Vive la France“ ni hotelo biti konca. Francoski odposlanci so se ginjeni za- ' hvaljevali.	j
Nadalje je pozdravil zastopnike jugoslovanskega episkopata, ško?e dr. Napotnika, dr. Jegliča, dr. !
Njaradija in dr. Sariča, zastopnike vojaških' oblasti, zastopnika mestne občine komisarja dr. Leskovarja, goste iz čehoslovaške republike, med njimi poslance
dr. Srameka, Kadlčaka in dr. Robarja, mestnega za-■ stopnika iz Brna dr. Novotnyja. Občinstvo je prire -! dilo zlasti burne ovacije čehoslovaškim gostom. God-I ba je svirala „Kde domov muj“, ki so jo peli vsi na-! vzoči stoje. Potem je pozdravil zastopnike ameriških ; Slovencev, zlasti g. Grdino, češkoslovaškega katoliškega Sokola iz Amerike ter goste iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Dalmacije. Vsem je občinstvo priredilo viharne ovacije, godba pa je zasvirala pri pozdravu hrvatskih gostov „Lepo našo domovino.“ Nadalje je pozdravil došle srbske dijake iz Belgrada, pri čemer je godba zasvirala himno „Bože pravde.“ Burne ovacije so priredili udeležniki Orlom iz zasedenega ozemlja.
Nadalje je pozdravil predsednik zastopnike Jugoslovanskega kluba, pri čemur je omenil, da pridete, tekom današnjega dne na tabor kot zastopnika vlade ministra dr. Korošec in dr. Velizar Jankovič, kar je izzvalo viharno odobravanje. Ko je pozdravil še ostale goste, je godba zasvirala „Naprej zastava slave“, na- kar je udeležnike pozdravil knezoškoi dr. Napotnik, ki je sporočil, da je poslal drzojavni' pozdrav rektor katoliške univerze profesor dr, Baudrii-Prt v Parizu za univerzo in ligo katoliških akademikov. Pozdrav slovitega katoliškega učenjaka je iz -z v al veliko navdušenje Nato je govoril viharno pozdravljen čehoslovaški poslanec dr. Sramek, ki je povdarjal prijateljske odnošaje med čehoslovaškim in hi-goslovanskim narodom, spominjal se zaslug jugoslovanskih škofov, za povzdigo katoliške misli, predvsem pa pokojnega dr. Kreka, pri čemer so udeleženci v počasi spomina velikega katoliškega narodnega prvo-boritelia vstali s sedežev. Govor poslanca dr. Srameka, M je slavil bratstvo čehoslovaškega in jugo -slovanskega naroda, je bil neprestano prekinjen od. viharnega odobravanja prisotnih. Za njim je pozdra-^ il udeležnike in goste v imenu mariborskega mesta gereut g. dr. Leskovar.
Poslanec dr. H o h n j e c je- govoril v imenu Jugoslovanskega kluba: V sv. pismu, tako je izvajal, čitamo znamenite besede: „Kako dobro je in prijetno, če bratje prebivajo skupaj.“ Istinitost in blažilnost tega z duhom najlepše socialnosti prešinjenaga izreka smo doživeli trije bratje, sinovi iste matere Jugosla- -vije: Srb — Hrvat — Slovenec. Prej vsled nasilnega zunanjega vpliva prisiljeni, da stanuje vsak v svoji prostorno omejem hišici, smo se zedinili ter si zgradili veliko hišo lijedinjene domovine in narodne kraljevine, močni in mogočni dom samostojne, na te -melju vsestranske enakopravnosti zgrajene države, v kateri prebivamo bratje skupaj. Skupaj smo in sku -paj ostanemo, kakor krepko povdarja lepa hrvatska pesem :
Slovenec — Srb — Hrvat
za uviek brat i brat.
Temu razveseljivemu in naš narod trajno osrečujočemu dejstvu daje tudi izraz impozantni orlovski tabor, ki ga te dni obhajamo na severni meji naše države.
Blažilnost prej omenjenega izreka doživljamo danes v tem večjem obsegu, ker so nas posetili ljubi bratje in mile sestre iz Čehoslovaške. Naš pozdrav in naša zahvala velja našim zvestim sobojevnikom v preteklosti za uresničenje naših narodnih idealov. Naš pozdrav in naša prošnja je namenjena našim zvestim zaveznikom v bodočnosti. Prospeh svobodne Čehoslovaške in svobodne Jugoslavije je odvisen od trajnega prijateljstva in iskrenega zavezništva češ -koga in jugoslovanskega naroda. Danes imamo za to tem večje jamstvo, ker vidimo pred seboj predstav -nike katoliške misli med Cehi, Orle-bojevnike za iz -vršitev naših krščanskih načel. Vi in mi smo globoko uverjeni, da je za vsak narod, tudi češki in jugoslovanski, edin spas v krščanstvu 'Kot najidealnejše in najbolj požrtvovalne nositelje krščanske misli danes z vso pravico proslavljamo naše Orle, češke in slovenske. Zato pa orlovska ideja, ta pristna krščan-sko-narodna- ideja: zmaguj, kraljuj! Tako slove pozdrav in želja Jugoslov. kluba.
V imenu obmejnih Slovencev je pozdravil goste g. dr. Medved, ki je povdarjal važnost orlovskega tabora za severne obmejne kraje naše Jugoslavije.
Po zaključku oiieijelnega dela komerza se je razvila neprisiljena zabava.	■—
Budnica.
Danes v soboto zjutraj med 5. in 6. uro je bila budnica po glavnih mariborskih ulicah. Sodelovale so štiri orlovske godbe: višnjegorska, svetinjsko-lju-tomerska, semiška in poljska. Na ulicah je bilo vse živo že ob 4. uri zjutraj. Ob G. uri so izgledale ulice kakor veliko mravljišče. Vreme je okoli 5. ure kazalo zelo neugodno. A nebo se zopet jasni. Razpoloženje je nad vse izborno.
Staroslovenska škofova maša pri frančiškanih.
Ze zarano zjutraj ob 6, uri je na stotino in stotine naroda v pestrih 'slikah drvelo; v našo častiti uvo frančiškansko cerkev, da prisostvuje sv, maši, katero je bral v staroslovenskem jeziku križevacki biskup dr Dionizij Njaradi. Naša mladina, zlasti Orli in Orlice tez dijaštvo je z veliko pobožnosfo pri-sostovalo službi božji v prekrasni' baziliki. Pogled na tu cvet našega naroda, na našo avantgardo je nudil duševni užitek, kakoršnjega sii tudi živahna domišljija niti pričakovati ne upa. Prišel si pač do prepri -Čanja: Narod s tako versko-narodno probujeno mia-! dino zre mirno v sijajno bodočnost!,
Brzojavke poslano v pozdrav orlov, taboru.
Kongress „Orel“
Maribor.
Leider verhindert am Kongress teilzunehmen, so entbieten allen Teilnehmern herzliche Bruder -grüße, ein Hoch einer Vereinigung aller katholischen Turnvereine .des Kontinents — wir sind dabei.
Schweizerischer kathol. Turner verb and..
Mueller, Präsident.
Prvi slovanski orlovski tabor
v Mariboru.
Djakovo.
Zalim, da radi nadošlih zapreka ne mogu pn -sustovati orlovskem sletu. Pozdrav®am prvi orlovsk; zbor, koji svečanem manifestacijom ištice geslo. Sve za vjero i jedinstvo naroda.
Biskup djakov aòki.
Vouii minister in adjutant Nj.. Veličanstva kralja, general Branko Jovanovič je poslal predsedniku od bora slovenskega orlovskega tabora naslednji brzojav:
Belgrad, 29 julija.
Srečan rad! Pozdravljam slovenske Orlove sa „.Zdravo!“ „Živeli!“ Službeno ministar vojne i mornarice, počasni adjutant Nj. Veličanstva kralja, general Branko Jovanovič.
politične testi.
Jugoslavija.
Pogajanj a za novo koncentracijo so se preobrnila na slabo, da —kritično stran, kWlaincn-larna zajednica je kazala sporazumijivost do skraj -n osti, med tem ko so demokrati trdovratno vztrajali pri svojih zahtevah brez popusta. Vsled popustljivosti na eni strani in vsled zakrknjene trdovratnosti na drugi strani ni prišlo do sporazuma. Delegati so se razšli, ne da bi bili določili dan prihodnje seje, Vsled pooštrenja krize bo najbrž Vesnič vrnil regemu, ki pride takoj iz Topole v Beograd, svoj mandat.
Vsled akutne krize so politiki mnenja, da do koncentracije sploh prišlo ne bo, ampak da bodo -se stavljali vlado bodisi: parlamentarna, bodisi c tmo -kratska zajednica, od katerih pa ne bo imela nobena kvoruma v parlamentu«
Ena najbolj brezobzirnih zahtev demokratov je odstranitev ženske volilne pravice za občine \ Sloveniji, To pravo, ki je potrjeno s kraljevim ukazom, bi se naj ukinilo v strankarski dobrobit demo -kratov.
Pri občinskih volitvah v Beogradu so se zedinili demokrati in radikalci v toliko, da dobe demokrati 18 mandatov, radikalci' pa 12.
Italija.
Italijani nameravajo, nastopiti pri priiiod-nu seji Zveze narodov za samostojnost Crne gore. Upirali se bodo pri tej zahtevi na londonski pakt, ki zagotavlja Crni gori samostojnost.
Italijanska nasilja v 'zasedenih delih Da! maedje presegajo že vse meje. Naravnost divjaško nastopa italijanska druhal napram Jugoslovanom v Zadru. Begunci iz teh krajev javljajo, da se pripravljajo Italijani na pogrome napram Jugoslovanom.
LDU Zadar, 29. julija. Tu so provokacije in napadi na dnevnem redu. V nedeljo je italijanska ljudska množica skupno z italijanskimi vojaki kora -kala po mestu in kričala:	„Eja, e j a. alala! (Znani
D’Annunzijev vzklik.) Viva la guerra ! Abbasso la Jugoslavia!“
Tešinjsko vprašanje.
je rešila poslaniška konferenca tako-le:	karvmsko
premogovno okrožje in košiško-begumiiisko železnico dobi Cehoslovaška, Reka Oiša je meja med obema državama. Tešinsko predmestje na levem bregu ter Ja-blonkov pripade Cehoslovaški, mesto Teši n samo pa Poljski. V Orvi gre češkopoljska meja med Bablo làuro in Maguro, v Spižu pa med Jurgom in Nedeczem.
Avstrija.
Avstrijski ministri: dr. Renner, dr. Deutsch in dr. Breyski so pesetili 29. t. m. Radgono. Od Lipnice do Radgone so potovali z avtomobili. V Radgoni so bili slovesno ■ sprejeti. Zupan Kodolitsch je pozdravil ministre v dolgem govoru, v katerem se jim je zahvaljeval za „osvobojenje izpod jugoslovanskega jarma-“ Dr. Renner je v svoji zahvali povdar -jal, da se je držalo radgonsko prebivalstvo kljub „jugoslovanski strahovladi“ hrabro in vzorno. Obljub -Ijal jo pomoč avstrijske vlade, da si bo moglo mesto v najkrajšem času opomoči. Po neizogibnem skupnem dine,ju so se avstrijskPministri sredi popoldneva spet odpeljali.
Piievne vesti.
Pozdrav gorlšMh Slovencev. Goriški Sloven -ci, zdihujoči pod krutim laškim jarmom, pošiljajo orlovskemu taboru v Mariboru sledeči pozdrav : „Poz -dravljeni bratje v osvobojeni domovini, pozdravljeni bratje Orli in Orlice, v Vas je življenje! Vi ste reše-
ni, a mi smo ostali i nadalje trpini laške krutosti, laškega nasilja! Kralj Matjaž, pridi k nam in osvobodi nas, da tudi nam zasije solnce zlate svobode. K božjemu solncu dvignite krila Orli, Orlice, krila večne ljubezni; v vroči molitvi zaprosite Tistega, ki vodi usodo zatiranih in zasužnjenih narodov! — Živel Orel! Živela Orlica!“
Koncert Pevske zveze „Ljubljana“ se na splošno željo in ker so vse vstopnice za prvi koncert že razprodane,' ponovi v nedeljo ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe v predprodaji danes v upravništvh „Straže“.
Surovost posebne vrste. Zdi se, da hočejo naši liberalci in socijalisti naglašati pred celim svetom svojo surovost in srčno ter duševno nekulturo. Pisanje socialističnega in liberalnega časopisja presega meje vsake dostojnosti. Poglejmo pa, kako je ob takih prilikah drugod. Praški Sokolski strankarski kongres so pozdravile v svojih glasilih čehcslovaške katoliške ljudske stranke in cehoslovaška socijaldemokratska stranka, vkljub temu, da stoje proti Sokolu v opoziciji, in imajo močne svoje telovadne organizacije. Ravnotako so okrasili socijalisti in k atoli -cani na čast slovanskim in drugim gostom svoje hiše. Toda pri nas pa slovenski liberalci ne smatram potrebno vsaj z ozirom na čehoslovaške, ukrajinske . amerikanske in francoske goste, da se vsaj pred svetom ne slečejo do nagega in stoje tu v celi svoji duševni in srčni revščini. Nikar naj. ne mislijo liberalci, da hočemo mi tako surovino kot je profesor Voglar' zase pridobiti, take kulturne moči in veličine prepuščamo mirne duše liberalnemu j šnopsarskemu miljeju, toda žal nam je, da sinovi' slovenskega naroda igrajo tako žalostno vlogo In silijo v ospredje svojo surovost, v kateri na svetu j ni para.
Junaška časnikarja. Svetovna lista „Mariborski delavec“ in „Volksstimme“ sta. poslala danes zjutraj na vse zgodaj svoja poročevalca na ulico, da si zabeležita vse prostore in hiše, ki so okinčani. Namen je: Izdati pozneje poulični sodrgi povelje: „Pobijte jim v kaki temni noči okna.“ Po Aleksandrovi cesti smo opazili koračiti veležurnalista s črno brado (g. Franjo se baje priznava k islamski veroizpovedi), ki je kimaje romal od hiše do hiše (g. Pirc ne more pozabiti, da je nekdaj igral vlogo „bergstellt“ ogni -čarja-narednika). Ko- pa je videl, da ga imajo naši' reditelji ha rešpetlinu, jo je urnih krač pobrisal na neko dvorišče. Na Koroški cesti je to čedno/siužbo o-pravljal človek, ki je doma z juga. Ko ga je naš reditelj izsledil, je mož šel „ha žemlje“ v Fridau-ovo gostilno.; Ker je opazil,! da so mu tla prevroča, jo je popihal .čez dvorišče.
Demokrati, socijalisti in komunisti v bratskem objemu. Proti slovanskem orlovskem taboru nastopajo roko v roki liberalci (ki imajo na jeziku narodnost v monopolnem zakupu) in vsa rdeča internacijonala. Včeraj je ta liberalno socialistična družba agitirala od obrtnika do obrtnika po Mariboru z zahtevo: Naj se ne drzne nikar nobeden obrtnik razobesiti zastave v pozdrav tabora, sicer mu bodo d vandali razbili šipe. Za danes to pobratimijo v znamenju vandalskega nasilja samo konštaltiramo, da je ne zabimo ob času sokolske prireditve.
Kako pozdravlja nekdo iz mariborskih nemških vrst tujce-posetnike orlovskega tabora. Na Tattenba-hovi ulici štev 6, T. nadstropje na oglu j,e neka nemška oseba skozi okno pozdravila goste iz Kranjske s: „Pfui Teufel“. Na ta pozdrav opozarjamo našo poliei-j jo.
Človekoljuben grof. Pod tem zaglavjem smo I priobčili v „Straži“ z dne 21. julija t. 1. notico, češ I da je grof Schönborn, gralščak iz Slivnice pri Mari-I boru obstrelil 14, t. m. z lovsko puško v ramo in ro-1 ko neko 141etno dekle ter da se je opetovano z&iiičlji-I vo izrazil o Jugoslovanih, Resnici na ljubo izjavljamo, da smo bili povsem napačno informirani, Kar ni zakrivil informator in dopisnik, je pa izpopolnil tis karski škrat. Na tem mestu bodi povedano, da je gospod grof Schönborn bil vselej takten napram našemu slovenskemu ljudstvu ter da je bil in bo vselej tudi v bodoče ostal zvest naš državljan ter Jugoslovan !
¥ Gornji Radgoni se vrši v nedeljo dne 8. avgusta velika ljudska manifestacija za naše. severne meje. Začetek ob 9, ,uri dopoldne z obhodom in na to zborovanje pred Posojilnico, Nastopi več govornikov. Ker pride prve dni avgusta na našo severno mejo antantinh komisija, ima ta manifestacija veliko važnost, ker hoče pokazati, da stoji za našimi mejami čvrsti kordon narodno zavednega ljudstva. Pričakujemo, da se te slavnosti udeleži kar naj večje število narodnih Slovencev iz Prekmurja, Murskega polja in Slovenskih goric.
Razglas glede popisovanja šoloobveznih otrok v Mariboru. Popisovanje se bo vršilo v mestnem šols -kem okolišu mariborskem stanujočih šoloobveznih o-trok za šolsko leto 1920-21 od 8. avgusta do 4. sept. t. 1. od hiše do hiše. Starši in reditelji otrok, kateri so dovršili s 15. septembrom 1920 šesto starostno leto, pa še niso prekoračili 14., naj imajo doma pripravljene rojstne, oziroma krstne liste otrok ter jih naj predlože pri šolskem popisovanju. Gospodje hišni posestniki in hišni oskrbniki imajo dolžnost, naznaniti šolsko popisovanje izvršujočim uradnim osebam ime-na'strank, ki imajo šoloobvezne otroke, ali pa predložiti takšen seznam. V slučaju prijave nepravilnih' ali vodoma krivih' podatkov, kakor tudi opustitve pri-* jave Šoloobveznega otroka, se bo po postavnih pred-piših postopalo kazenski.
Umetnlk-podobar Ivan Sojč iz Maribora je razstavil v izložbinem oknu pri Pirchanu v Gospos-
ki ulici dva reliefa: Sv. Frančiška in Sv. Antona. Padovanskoga. Vse obiskovalce orlovskega tabora o-pozarjamo, da si ogledajo ti dve umetnini našega slovenskega umetnika.
Borza. LDU Curih, 29. julija. Devize: Berolin 13.20, Newyork 583, London 21,07, Pariz 44.80, Milan 31.80, Praga 11.80, Beograd 31.50, Zagreb 7.80„: Dunaj 3.45. — LDU Dunaj, 29. julija. Berlin 447 ;i valute: nemške marke 445, francoski franki 1275, i-talijanske lire 900, angleški funti 615, dolarji 163 , rublji 290; v prostem prometu:	Zagreb: 245—262,
Praga 373—393, čehoslovaške krone pettisočaki 378— 395, manjši bankovci 376—400, novi srbski dinarji 975-1025«_ _________________________
LISTEK.
Brat Nardžič:.-
Spomini ßri&wskm mladosti.
¥ kapeli je bilo nekaj gostov. Med njimi je sedel postaven mlad mož prijaznega obraza, ljubez -njivih oči, s polno rdečo brado. Nikoli nisem mogel trpeti rdečih las ali rdeče brade ; pri nas so rekli, da je tak človek za cigane. Toda brada tega moža se mi je z njim samim vred na prvi pogled prikupi -la. Sosed mi je zašepetal: Tam-le je pa dr. Pogačnik !
Da. to je bil Lovro! Prvič sem tisti dan slišal njegovo ime, prvič sem ga videl, a od tistega dne sem ga imel rad.
Ko je p. Žužek končal obred sprejema, je vstal Lovro. Začudili smo se, da hoče posveten človek z rdečo brado govoriti v kapeli. Toda govoril je — in kako govoril! Menda nisem še nikoli tako živo čutil, da prihajajo nekatere besede človeku res naravnost iz srca! P. Žužek nam je tisti dan brez dvojbe po-veda! lepe besede, toda danes jih ne vem več. Lov-rote vidim še vedno pred seboj in njegove besede so mi ostale v spominu.
„. . . Fantje, prišel bo čas, ko bo padalo po vas, ko bo kovalo po vas življenje, da se vam bo krivil hrbet. Toda vi ostanite možje, junaki prepričan -ja! Marijina svetinja naj vam bo v ponos tudi v tis -tih dneh . . .“
In tako dalje. Poslušali smo kakor brez sape. Imeli smo solze v očeh — in resnično smo imeli potem nebeško Mater še rajši.
Ne vem, za koliko pozneje je postal Lovro predsednik Orlovske zveze. V orlovskem kroju je bil jako „paradna“ prikazen. Govornik je bil jako dober, le agiranje njegove desne roke me je vedno motilo . Nekam čudno je bil ž njo, kakor bi bil neprestano pripravljen klicati na korajžo. Premišljeval sem včasih, zakaj mu nihče ne pove te napake, toda domislil se seveda nisem. Morda pa tega drugi niti opaziti niso.
Lovro Pogačnik, spomin nate mi je še vedno
spodbuda !
iV<
Nekaj dni po tistem me je došel na Poljanski cesti seclmošolec Tršar iz Logatca. Vprašal me je, če nimam morda tudi jaz veselja do telovadbe. Rekel pa seni, da ne preveč.
O,	pa sem ga imel svoj čas! Že v prvi šoli sem obiskoval telovadbo na I. državni gimnaziji. Toda i-mel sem smolo.
Telovadil sem bos, ker si nisem mogel nabaviti telovadnih čevljev. Nekoč sem pa našel v garderobi pod klopjo dva čevlja brez gospodarja. Vsaj zdelo se mi je tako. Eden je bil zelen, drugi rujav , toda vsak za drugo nogo. Ves srečen sem si jih nataknil, da bom videl, kako se v teji pripravi telovadi. Pa telovadni učitelj Brunet je med nastopom zapazil raznobarvnpst mojih škrpetov in kaj vem, kako in kaj — vsi trije, namreč oba čevlja in jaz, smo se mu zazdeli nekam sumljivi. Napravil je preiskavo in moja pregreha je prišla na dan. Razglasil me je za tatu in me vpričo vseh telovadcev prav pošteno oklo-iutal. Meni se je cela reč tako zamerila, da sem takoj odstopil od telovadbe.
Zato sem hotel tudi Tršarja odsloviti. Ali prav prijazno mi je razložil, kaj pravzaprav misli in kmalu me je imel za-se.
Dijaška vrsta pri Orlih, pod lastnim vodstvom, v Unionovi telovadnici, tajno, brez vednosti profesorjev — to je bilo nekaj. Na take pogoje bi mogel fant v moji koži reči: ne?!
Bože mili — kako hitro sem -se dal zapisati med Orle! Tršar mi je povedal še nekaj poučnih reči in me za določeno uro povabil v Unionovo telo -vadnico.
Prišel sem. Našel sem več znancev, ki so me navdušeno sprejeli med-se. Tršar nam je vodil telovadbo. Vršila se je v zasilni telovadnici SKSZ za veliko dvorano v Unionu.
Bilo je jako veselo in živahno življenje med nami. Ne vem, zakaj je Tršar kmalu pustil vaditeljstvo. Za njim j,e prišel učiteljiščnik Aleksander Jeločnik, izboren telovadec, pa še izbornejši poveljnik. Njegov odločni, sonorni glas nas je imel kakor na vrvici, da so se nam udje kar sami od sebe kretali.
S Tršarjem nisem nikoli kaj posebno dosti ob-čeval. Vendar se mi je s svojim moškim značajem izredno priljubil. Zato me je nekaj let pozneje bridko zadela njegova nenadna smrt, ki ga je dohitela kot akademika-medioinca. Bil Je res blag fant, vendar trden in ustaljen značaj. ^ Skoda zanj, kot za mnoge druge pred njim ih za njim . . .
(Dalje prihodnjič.)
in aatoP.nilč:- Kmtsoreil „Strafa.*
IMmmmi oreäsSEa	'Stapsat«
OHsJr «sferni» mr, 'Cirila v MsrIBcsr»