474. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN® izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v OpravniStvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se is pošilja upravništvu. ::: J" Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, ponedeljek dne 21. aprila 1913. Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :k Uredništvo tn upravnifitvo: k* Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. (j. Dopisi se poliljajo nredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za orIhho se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 'n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju 10-b: pust. — Za odgovor je priložiti in-ml'o. r: Telefon Številka '1S Naš narodni ideal. Vsak človek, katerega življenje naj ima neki pomen, vsebino in smoter, si je moral postaviti kot cilj svojega življenja neki ideal, za katerim mora hiteti. Seveda ostane ta ideal največkrat le fantom, za katerim hiti človek, ki 11111 pa vedno zopet izmuzne v daljavo baš v trenotku, ko iztegne roko. da bi ga zagrabil. In vendar ie edino le to stremljenje za — največkrat nedosegljivimi — ideali ono, kar daje življenju posameznika pomen, vrednost in vsebino. Cim izumrjejo v človeku ideali, izumrjeta tudi volja in moč do življenja. l'o, kar velja o posamezniku, tisto velja tudi o petih narodih. .. Kaj je pomagalo jugoslovanski raji v Turčiji, da je vzdržala pet-stoletno sužnost, ohranila svojo narodnost in konečno dočakala dan svojega osvobojenja? Ali niso bili njeni ideali, trdna nada. da, popolna zavest, da bo tudi tega trpljenja enkrat konec? r Kje naj jemljejo Poljaki na Po-znanjskem ono nadčloveško odpor-? silo. s katero se upirajo brezvest-Ji'[m brutalni germanizatorični poli-Ki nasilne pruske vlade, če ne v n m,V n*ad1, nast°Pi čas. ko se ob- svoii SnAir°i Polis^° kraljestvo y vsej iSh ann slavi? Torei ^Pet v nešteto 'fl!’ m°Klo navesti še danjosti. * rodovine In se- Vsak narod, ki čuti v sehi moč m voljo do življenja, mora imet svol narodni ideal, samo mj Slove, cMe ga idelala do danes še nkm ^ Tisočletno suženjstvok v Z "S vse tradicije, vsakrnr J -nas ubll° vsako narodno «,„!? " ponos, -smo samo e o &Z-?Vest- ImeU namreč da srno J0-’ trad,cii° sužnji in S,0venci rojeni kot na veko -T 2rarno ^ot taki ostati ,nx ' £obe taborov smo si bili vstvanh svoj narodni ideal v Združeni Sloveniji, toda kmalo smo pozabili tudi na to, ter izrabljali svo-ie sile v prekljanju za našemu narodu tuja načela liberalizma in klerikalizma v veliko veselje naših narodnih nasprotnikov in nam sovražnih vlad. Mi smo pač govorili o nekih narodnih idealih, toda tega, v čem ti ideali obstoje, nismo znali niti sami. Šele v novejšem času se je našla mladina, ki je začela oznanjevati nov, našemu narodu nepoznan evangelij. Nastopajoča generacija je, V*!inaša temu narodu njega narod-hnrir!'* 0no* kar bo dalo našemu vcpk- niH narodnemu žitju pomen, ie 0 ’n. vrednost. Lep in krasen mn ^ .k’.ga mladina našemu na-hif- *e 'n Slovenci bi morali ur,! P°J’osni na to svojo mladino, ki ' rogiasa novi evangelij, ki pa ni dru-ega kot emanacija stremljenja nagega celokupnega naroda. Sai baš ta novi evangelij dokazuje, da je v našem narodu še volje za življenje. Vendar se pa nikakor ne čudimo, da je »Slovenski Narod« začel udarjati z loparjem po jugoslovanski mladini na Slovenskem. Možje okoli tega lista in stranke, ki jo zastopajo, so se v svoji komoditeti že davno odvadili misliti in zato jim je zaprna vsak no,va ideja ki jih sili, da morajo ipak nekoliko napenjati svoje možgane. Zato je najboljše zagroziti mladini, da vodi njena pot v ječo ali norišnico, kakor je to storil »Slovenski Narod« od minulega pondelj-ka. Toda »Slovenski Narod« se je obenem pospel do trditye, da je naša narodna, eksistenca pravzaprav odvisna le od milosti avstrijskih vlad in s tem nedvomno dokazal, da vodi pot, po kateri hodijo 011 in njegovi gospodarji, brezdvonmo v pogubo. Z^Slovenski Narod« se boji, da bi vlada"utegnila začeti preganjati Slovence vsled novega gibanja. Ali nam se je treba tega bati? Posamezniki bi pač trpeli, toda splošna narodna stran bi imela od tega le koristi. Kar je v vladni moči, ona itak že danes strni proti nam in vse, kar bi se moglo še zgoditi. da nas začnejo še rapirati. kar pa nam. kakor rečeno, ne bi škodilo. Nasprotno! Jaz mislim, da nam bi moglo malo revolucionarnega gibanja le koristiti. Saj to nas uči zgodovina in sedanjost. MadiprU'6 bili vedno revolucionarji. zato imajo kar hočejo, Hrvati so bili/ vedno lojalni, zato imajo Čuvaje;/ Italijani so bili in so še iredentistL^-tfrTdobe vseučilišče, da o NemčTTC ki so klicali celo v dunajskem parlamentu Hoch Mohen-zollern, niti ne govorimo. Slovani smo bili vedno lojalni, zato nas zapirajo. če zahtevamo železniško vozno karto v slovenskem jeziku. Cernu naj bi se pri teh razmerah vzelo naši mladini za zlo. če skuša, da bi tudi med nas Slovence vnesla siav--noznani in preskušani madjarski in italijanski-sistem? Da vladi to ne bi bilo vseeno, dokazuie znani dekret kranjske deželne vlade, ki prepove-duje proslavo padca Skadra, ker bi to utegnilo napraviti slab utis v inozemstvu. Naši poslanci bi tu imeli najlepšo priliko, da bi vladi jasno predočili: glejte, kam ste pritirali s svoio protislovensko politiko, geljte, da odstranite vzroke tega gibanja. Mi Slovenci sami smo ničla, toda zavedati se moramo, da je za nami ves Slovanski jug. V Bosni in Hercegovini se more vzdrževati gospodarstvo monarhije le s pomočjo cele armade, na Hrvatskem morajo vladati le s pomočjo Čuvaja, trebalo bi samo še, da se začnejo politična fragonstva na Slovenskem in pre-stiš monarhije v inozemstvu, ki je itak že nizko, bi padel še nižje, ko bi to bilo mogoče. Treba samo pomisliti, v kakem naravnost obupnem položaju se nahajajo avstrijske državne finance, za katerih saniranje e že več kot eno tisočletje sov-li tuji gospodarji. ti naši novi ili nam bodo dali#ioč, da olirani- se bo vlada prejalislej morala obrniti za posojilo na inozemstvo. V teh razmerah se bo vlada pač dvakrat, trikrat premislila, predno se odloči. da ni s političnimi preganjanji še zmanjšala svoj že itak mali kredit v inozemstvu. Zatorej le nikar se bati! Ideal, ki ga proglaša naša mladina, mora postati last našega celokupnega naroda. naš maksimalni program, a stvar odgovornih politikov in narodnih voditeljev je, da ta idealni program združijo z realnostjo in delajo za njega postipno uresničenje. Toda naš idealni cilj mora biti v združenju z ostalimi Jugoslovani, ker le, če bomo imeli pred očmi ta cilj, bo borba za naš narodni obstanek uspešna. Stisnjeni notri med tu sovražne narode in tlačeni od nam sovražnih vlad, smo mi brezdvomno obsojeni v narodno smrt. ako nam v naših narodnih borbah ne bodo pomagali veliki, lepi in krasni ideali, trdna zavest, da se nekega dne razbijejo verige, v katere nas drže uko-vane že več kot em^ tisočletje sovražni ideali mo svojo narodnost, le od nas samih in naših idealov, a nikakor ne od kake vlade, je odvisen naš narodni obstanek in ko bi temu ne bilo tako. bi bila vsa naša narodna borba nesmiselna. Mi Slovenci dosedaj še nismo živeli, to je bilo k večjemu le životarenje. To dosedanje naše narodno življenje je bilo brez cilja, brez jasnih in določnih idealov, za to tudi brez smotra, brez vsebine in brez vrednosti. Smoter, vsebina in vrednost, je naše narodno življenje dobilo šele z našim narodnim idealom, ki nam mora biti svet in katerega moramo hraniti pred napadi vsakogar. Redoljub z dežele. •ms O-i Irg0‘*sk zbornicam. Izvršilni odbor za bojkot av-stroogskega blaga je poslal vsem trgovskim, obrtnim in rokodelskim zbornicam pismo naslednje vsebine: Gospod predsednik! Cast nam je poslati Vam v prilogi odlok, ki so ga sestavili pred-stavitclji trgovine, obrti in rokodelstva glede bojkota avstroogrskega blaga. Mislimo, da ni treba, gospod predsednik, da Vam na dolgo in široko razlagamo motive, ki so nas prisilili na ta korak. Srbija je od svojega postanka imela čestokrat priliko, da se pritoži na postopanje Av-stroogrske, ki je ugrožcvala našo narodno eksistenco in razvoj našega gospodarstva. Ampak postopanje Avstroogrskc od začetka balkanske vojne, namenjene osvobojenju Balkana izpod turškega jarma, je v največji meri razžalostilo in zrevoltiralo celi srbski narod, zlasti pa srbske trgovce, obrtnike in rokodelce, ker je naperjeno proti najvitalnejšim interesom Srbije in srbske trgovine.. Srbija je hotela s to vojno osvoboditi svoje brate in si z izhodom na morie osigurati narodno in gospodarsko samostojnost, zlasti je morala odkar se je pojavila v Avstriji agrarna struja, iskati novih potov in novih trgov. Ko pa je z lastno krvjo odprla ta nova pota. je zastavila Avstroogrska ves svoj vpliv, da ji to prepreči in v to svrho ustvarja avtonomno Albanijo. Srbija je pristala z brezprimerno požrtvovalnostjo na to, da se osnuje od napol divjih plemen ob njeni meji država, ki bo stalna nevarnost za njen mir in napredek. Ampak Avstroogrska hoče na škodo Srbije še boli razširiti meje te nove države s tem, da se zavzame za okrožja, v katerih živijo tudi Srbi in izroča srbski živelj v teh krajih arnavtski samopašnosti. Vrh-tega hoče Avstroogrska yzeti Ska-der in uničiti bratsko nam Črno Goro zaprto v njene skalnate gore. To postopanje Avstroogrskc je vzrok, da se vojno stanje še neprenehoma zavlačuje, da si so bojne operacije že končane, vsled česar se zavlačuje splošni razyoj gospodarstva. Nasproti takim sovražnim činom svojega soseda ne morejo ostati srbski gospodarji ravnodušni, zato so skleniti, da v borbi za svojo samostojnost uporabijo edino sredstvo, ki jim preostaja — bojkot. Trgovci, obrtniki in rokodelci, ki so podvzeli to borbo za spas domovine obžalujejo. da morajo s temi merami uničiti ozke trgovske zveze, ki že desetletja obstoje med Srbijo in Avstroogr-sko, ali tolažijo se z nado. da bodo tudi v Avstroogrskj nazadnje izpre-vidcli. da je to politično vmešavanje od strani Avstroogrskc proti mali Srbiji na škodo tudi Avstriji sami in da se bo izvršil kmalu v tem oziru koristen preobrat, ker bode drugače prevzela mesto avstrijski industrij; industrija drugih .dežel. Predstavitelji trgovine, obrti in rokodelstva smatrajo vsled tega za potrebno, da apelirajo na Vas in Vašo korporacijo, gospod predsednik, da delujete od svoje strani za to. da sc preneha s to kvarno politiko, da ne bodemo prisiljeni poprijemati za sredstva, ki nam ne bodo prijetna, ki pa so za obrambo naše gospo-darke neodvisnosti in našega narodnega obstanka neobhodno potrebna. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* 1 listek M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Kje naj počakam?« je prašal kratko. »Pojdi z mano!« r,- -i ^ote£nila ga je s seboj in ga po-nila v sobo, ki je ležala poleg nje-’ ni Pa bila spojena z njo po vratih. 6ala« « lahko slišiš, če bi kri-’»rv?H J« šepnila tiho. »In takrat.« romak z m" Prekinil Ivan Si-Ona nn rn>im Klasom, la do hišnic16 nag,° d°l in dospele kralj rJ? iVra* baš v trenotku, ko Ivan Sl al nanie • • • n;i vs-i k' ie Prisluškoval gor. 1 ' je slišal, ko sta šla Zunanji in notranji politični položaj. 19. IV. 1913. Danes ali jutri izroče Balkanski zavezniki velesilam odgovor na poslednjo noto. Zahvaljujejo se jim za ponudeno posredovanje in izražajo upanje, da bodo njihove želje glede vojne odškodnine in Egejskih otokov upoštevani. Tako baje se glasi odgovor — pač res resigniran! Ako mislimo na junaške zmage pri Kumano-vem, Prilepu, Bitolju, Lozengradu, Lule Burgasu pa do Drinopolja — moramo reči, da nas poslednji odgovor preseneča. Zato je pa obnašanje velesil toliko oblastnejše! Dejstvo je, da to drugo mirovno pogajanje vodijo velesile in takorekoč diktirajo pogoje. Kdaj se mir sklene, se še ne more določiti. Sicer pa to tudi ni tako važno, kakor to, kar bo po miru sledilo. Kakor izvaja srbski politik v praškem »času« z 17. aprila je vojna za vsacega prinesla neke vrste zadovoljnost in užitek. Turčija se bo mogla v Aziji mirno razvijati; Avstrija je dobila zadoščenje z ustvarjanjem samostojne Albanije in v skaderskem vprašanju; tudi Italija je zadovoljna, ker Albanija pride pod protektorat vseh velesil in tako bo vzhodno obrežje Jadranskega morja prost enostranskega avstrijskega vpliva.; Nemčija je zadovoljna, ker bo v Turčiji imela isti vpliv kot preje in se bo najbolj industrielno vgnezdila mesto Avstrije na Balkanu; Tripe-lententa je zadovoljna, ker dobi v Balkanski zvezi prijateljsko moč in ker v tem trenutku še ni prišlo do svetovne vojne; pa tudi Balkanci so nekoliko zadovoljni: obračunali so s Turkom, podvojili svojo silo in rešpekt. S tem je njihov obstoj zagotovljen. Seveda pa ravno ti poslednji niso za svoje žrtve tako odškodovani, kot se je upalo, in kot bi morali biti; Srbi namreč in Črnogorci so močno prikrajšani. Toda: dejstvo, da je Skader za Črno Goro za sedaj izgubljen, ima pa drugo dobro stran: Črna Gora je rešena za Srbstvo. Vsaka skupina ljudi mora doživeti skušnje in razočaranja, da se oprosti zmot, prevar. Sedanja vojna je bila za Crno Goro takšna skušnja in prevara. Spoznati je mogla, da se tako mali organizmi, drugače del večje narodne celote, v današnji dobi ne morejo sami vzdržati. Spoznala je, da danes samo junaštvo brez potrebnih sredstev, brez zmožnega vodstva in gospodarstva s heroizmom ne zadostuje za dosego vspehov, ki bi bili v razmerju s prinešenimi žrtvami. To spoznanje bo porok za srečnejšo bodočnost in za zvišanje moči Srbstva. Črna Gora mora sedaj okrevati, v čemur ji bo Srbija pomagala kakor samemu sebi. Ne bilo bi šalil. Slišal je glas kralja, ki se je že .na vrli stopnjic, je HŠča Peniti iz svojega skriva- T«da premagal se je. sebi.* 5e zarenčal sam pri ninS0 je nekaj minut. Iiigj 0 molčanje je vladalo v kratek3'krčpvif°Jlla^u se je stresal n i I? St n lip cr ’ toda ™ se geji..1 •* . sredi temne sobe z raznemu,, nosnicami, roko stisnjeno okrog bodalovega ročnika — ves v tistem razpoloženju duha in živcev, ko se človek izpremeni v zver in se dvignejo na površje stari, podedovani nagoni v svoji skrajnji razburjenosti in nadvlada žeja po krvi sleherno drugo čuvstvo. Bilo je gotovo, da bi bil Ivan Siromak opravil svojo reč mojstrsko, da je sunil kralja v tem trenotku. Neprestano je ponavljal samemu sebi, da mora čakati znamenja Saj ni dvomil, da mu Magdalena Feronova izroči Franca I.; in tako je ugibal na tihem: »Samo še eno minuto mi je trpeti... morebiti dve...« In vendar mu je bilo, kakor da so ta kratka trenotja njegovega čakanja dolgi veki muk... Ko je bila prva minuta pri kraju, se mu je zdelo da čaka že celo uro. »Na stopnjicah sem mu bližji,« je zamrmral sam pri sebi. Zlezel je ven brez šuma in se postavil pred vrata sobe. A tam se je zavedel, da ne more več dolgo čakati... Iztegnil je roko proti kljuki. 1 isti hip pa se je zaslišal od kljuke suh, kratek glas, kakor da poizkuša nekdo, odpreti vrata od znotraj. Ivan Siroma je stal in se ni mogel geniti, iztezal je roko in se lovil za sapo, kakor da je strela udarila vanj... nato se je dvignila njegova roka... Toda vrata se niso odprla! Kakor vemo, se je bil kralj prepričal, da so zaklenjena; on je bil tisti, ki j,e pritisnil brez uspeha na kljuko. Alrzel znoj je oblil Ivana Siromaka. »Zaklenila je Trata!« je zamrmral z zamolklim glasom. In povzel je takoj nato: »A kako naj pridem potem jaz noter?...« Izprva je odrevenel v osuplosti človeka, ki zasledi zločinsko izdajstvo, ki se ga ni nadejal. »Skozi druga vrata,« je rekel zdajci. Planil ie, obletel nadstropje po vseh štirih sobah, ki so obdajale spalnico Magdalene Feronove, in dospel pred vrata, ki je bil mislil nanje — vrata, skozi katera je stopila'lepa Feronka pred Franca I. Ivan Siromak je rahlo poizkusil odpreti. Komaj se je premagal, da ni zarenčal od besnosti. Tudi ta vrata so bila zaklenjena! ... Nato se je vrnil na hodnik. Grizel se je v pest do krvi, da ne bi zakričal. V naglih halucinacijah, ki so sledile druga drugi v njegovih možganih. se je že videl, kako zakolje Magdaleno, preden je zabodel kralja. Pritisnil je uho na vrata ... Nato se je spustil polagoma na kolena. Tako — na kolenih, z ušesom, pritisnjenim na vrata, je priča- kal te ure. In prejšnji čudež se Je zgodil narobe: minile so mu kakor par kratkih minut. Vseh njunih besed ni slišal, ni jih razločil. Toda ugibal jih je, razumel njih zvok, pretresal vzdihljaje ... Bilo je strašno. Zdajci pa je razumel, da je končano ... in da odide kralj vsak tre-notek... V dveh skokih je bil pod stopnicami ter se stisnil v vogal; mahoma se mu je bila vrnila vsa oblast nad samim seboj... Kralj je stopil prvi iz sobe... Magdalena mu je sledila, držeča svečo v roki. Z naglim pogledom se je prepričala. da Ivana Siromaka ni na mo-stovžu. Kralj se je napotil po stopnjicah. Magdalena je postavila svečo na najvišjo stopnjico, skočila naglo navzdol, prehitela kralja in zamrmrala: »Odprem ti...« Ko se ga je doteknila mimogrede. je začutil kralj ob njenem dotiku drhtljaj, ki je bil skoraj drhtljaj groze. Zdaj, ko je bila ponehala ljubavna vročiča in je bil utešen delirij njegovih čutov, se je vračalo vse njegovo sovraštvo do ženske, ki ga ie bila otrovala... V trenotku, ko je prišla Magdalena Feronova mimo kralja, je zapazila Ivana Siromaka, ki se je krčil v temi. pripravljen na skok. Z besnim naporom volje se je posilila in ga ni pogledala; šla je dalje. kakor da ga ni opazila... V teh par trenotkih je mislila tako, kakor misli vsak človek ob uri, ko ve, da nima ve? česa izgubiti. Zdaj je bila prepričana, da je kralj nalezel bolezen Sunek z bodalom bi bil uničil njeno maščevanje. Tako si je vsaj dejala. In zaključila je: — Ne, on ne sme umreti tako! — baš v trenotku, ko je kralj dospel na poslednjo stopnjico, Ivan Siromak pa je z nekakšnim zadavljenim krikom navalil nanj. Ta njegov gnevni krik pa je zamrl v grgranju groze. Preden je mogel Ivan Siromak spustiti svojo roko na kralja, se je zrušil, kakor da je udarilo vanj, v široki luži krvi, ki mu je uhajala iz razparanega grla... Z bliskovitim zamahom mu je bila zasadila Magdalena Feronova v vrat bodalce, ki ga je držala v roki. Bleda kakor smrt‘in obriznjena s krvjo, je gledala nekaj hipov Ivana Siromaka, ki se je valjal v krčih smrtnega boja. Hotel se je dvigniti; pomeril jo je s strašnim pogledom in se zruši! nato kakor mrtva gruda. In njegove oči, ki so ostale odprte, so zijale vanjo z ostudrim izrazom ljubezni in sovraitva. (Dplje.) pa umestno, da bi se 'delalo in sploh, da bi se sprejelo priklopljen^ Črne Gore k Srbiji. Srbija sploh ne hrepeni po aneksijah v ta namen, da bi se razširila, njene skrbi in naloge so samo narodne. Srbija je demokratična dežela, narodna država. Pri njih ni narod radi države ali kralja, temveč država in kralj sta v službah naroda. Ne bilo bi smotreno porabiti krizo, v kateri se nahaja Črna Gora, v to, da bi Srbija Črno Goro priklopila na se. Srbija se ne sme podati v nevarnost: radi samega teritorijal- nega razširjenja zgubiti sad svojih vojnih vspehov na jugovzhodu, in tudi ne sme s skominami po Črni Gori vzbuditi nova. prerana sovraštva svojih sosedov. Kljub temu, da se ji to vse skoro ponuja, vendar Srbija tega noče sprejeti — utopizem in ne-nasitljivost se ji ne more očitati — želi samo, da bi Črnagora opustila svoj nesrečni esparatizem. Srbija jo bo v vsem podpirala in bo tudi privolila v carinsko, vojaško in repre-sentativno, diplomatično unijo. Srbija je zgubila Albanijo, na katero je preje računala; meje severne Albanije se zadirajo precej globoko v osvobojeno ozemlje srbsko in črnogorsko, toda boljše je še vseeno to., kakor pa da bi bila onemogočena zveza med Črno Goro in Srbijo; Sanžak kot zveza in Črna Gora po-menjata za srbsko politiko več kot cela Albanija. Vsled izgube Albanije pa ima Srbija tudi večje pravo na vse zasedeno ozemlje na desni strani Vardara: (Veleš, Prilep, Bitolje, Ohrid) in to ozemlje hoče Srbija dobiti za vsako ceno. kot odškodnino za ogromne žrtve in za svoje vspche na svojih in zavezniških bojiščih in naposled zato, da bi mejilo z Grško, s katero nima nobenih interesnih sporov in konfliktov in zato. da se približa Solunu, pristanišču, ki po-menja za njo izhod, tako kot je Srbija za Solun prirodno ozadje. Glede Albanije pa Srbija upa. da bodo velesile kmalu spoznale, da so se vrezale, ker Albanija ne bo zmožna državnega življenja. Rezultat pa je, da po-menja sedanji mir — pripravo za boj. — Tako pojasnuje srbski politik v pogovoru z M. Marjanovičem stališče Srbije z novo vstvarjenim položajem. Desni breg Vardara hočejo odbiti, to je življenska in prirodna potreba za narod srbski. Velel Prilep, Bitolje, Ohrid — to so tisti kraji za katere pojde najtrše. Bolgari hočejo v svoji mogočnosti in sebičnosti vse to, skličujoč se na pogodbo, ne ozirajoč se na to. da so tekom vojske nastale čisto druge razmere, in 'da se je razmerje med zavezniškimi nalogami spremenilo tako. da so šli Srbi pomagat Bolgarom in da so Srbi postavili večjo armado, kot so bili ‘dolžni po pogodbi — Bolgari pa niti tiste ne. Sploh so te stvari, o katerih je »Dan« v svojem »Belgradskem pismu« že pred mesecom pisal, natančno in stvarno. Bolgari spremembe razmer hočejo vpoštevati in s tem kažejo kaj malo bratskega čuvstva pravičnosti. Da; pišejo celo, da bo treba za Srbe nove Slivnice (mesto, kjer so Bolgari Srbe potolkli), da se Srbi ohlade. Lepa hvaležnost za pomoč pred Drinopoljem. Razmere med zavezniki postajajo vedno bolj napete in bati se je. Vesti, da so se vršila pogajanja o reviziji pogodbe, so še zelo nejasne. Želeti bi bilo. Saj prepir med zavezniki bo le voda na germanski Hm. Odkar je Bolgarija pripravljena odstopiti Rumuniji Sili-strijo, od takrat je čimdalj neizpros-nejša glede desnega brega Vardara. Trozvezi je njeno delo vspelo. Lahko si častita! — Ena točka še ni razrešena — Skader. Toda: bale se kralj ■jgjjjCTTrriiTr'wii' mim n r.enu.jJM^jC3SCLS^š FRANCE STAJER: Samomorilec. Tragedija futurista v 4. impresijah. (Dalje.) Detektiv (v ospredju zvito): Aha... torej so vendarle vohuni tu! (Zmagoslavno pomežikne. Odhaja za njima.) • Dramatik (zelo užaljen): Gospod ravnatelj! — Vi mi pišete: »Neko gotovo dejanje mora biti vktano v drami liki rdeča nit. Nekaterniki pa pišejo drame, kjer ljudje samo govore, ihte. blebe-čejo. Šepečejo, kvantajo. frfrajo ... Vodnikova pratika je pratika! Vaša drama žalibog ni drama!« (Zelo razburjen.) Torej vi pravite, da je Vodnikova pratika duhovitejša, kakor moja drama. Ravnat e ji: Nikakor. Jaz trdim samo, da ste vi lirik in epik. — Dramatik pa se mora uživeti v vloge drugih ljudi, kako bi isti nastopali v označenih zapletljajih. A vse ljudi ste izlili iz svoje duše, nravi, občutkov... Dramatik mora imeti vedno pred očmi psihologično plastiko druge osebe, drugih oseb, in intenzivno mora misliti, kako bi iste delale v tem slučaju! Prisluškovati morate, temeljit analitik, ne črpali iz fantazije... pripravlja na odnehanje, seveda na srbski račun — če je resnica, da hoče v proklamaciji na svoj narod izjaviti, da je obleganje Skadra nemogoče zato, ker zapuščajo Srbi svoje pozicije. Takšna neotivacija nevzpeha bo našla obsodbo celega slovanskega sveta, kar bo kralju vzelo še tisto malo simpatij, ki jih do sedaj vživa v demokratičnem Slovanstvu. Toliko o položaju, ki so ga povzročili vojni dogodki na Balkanu. Preiti pa ne smemo, kar se godi te dni v Belgiji in na Češkem ter kar se je zgodilo v Galiciji. Na Češkem je stopila finančna kriza v zelo nevaren štadij. Vsled dolgotrajne obstrukcije nemških poslancev v češkem deželnem zboru ni mogoče sanirati čeških deželnih financ, ki so dospele že tako daleč, da z 8. majem ne bo nobenega vinarja več v blagajnah. Ker je pa vlada odrekla vse daljne zaloge, je bilo treba na drug način preskrbeti si sredstev za plačo deželnim uradnikom in za tekoče stvari. In to sredstvo je bilo: najeti posojilo. Vlada sama je obljubila deželnemu odboru pomoč pri pogajanju za posojilo. V seji deželnega odbora, kjer se je imelo vršiti tozadevno posvetovanje, je odložil Nemec dr. Urban svoj finančni referat, ker noče o novem posojilu ničesar slišati. Nemcem bi bilo namreč ljubše, da bi ne bilo vzeto posojilo, nakar bi prišla insotvenca. bankerot, katastrofa, vladni komisar in oktro-iranje novega deželnega reda v korist nemški 36% manjšini. To bi bilo Nemcem po volji, ker kar gorijo za absolutizem nad slovenskimi narodi v Avstriji. Za enkrat se te lepe želje še niso uresničile, ker vlada je zadovoljna. da deželni odbor najme posojilo — toda kako dolgo bo trajalo takšno ozdravljenje financ. Treba močnejšega sredstva in v ta namen naj bi se sešel deželni zbor v kratkem zasedanju — v to svrho se pogaja vlada z nemškim 8členskim odsekom, ki seveda bi bil voljan opustiti začasno od obstrukcije samo pod pogojem kakšnih političnih koncesij. Ena teh koncesij bi bila: zagotovitev 38% nemških uradnikov v statusu deželnega uradništva. Nota bene: Nemcev je samo 36% na Češkem. Ker pa Nemci vstrajajo na svojih pogojih, bo posledica ta, da do zasedanja deželnega zbora ne pride in tudi ne do trajnejše sanacije deželnega gospodarstva. Vlada se na vse načine trudi in prizadeva, da bi do tega prišlo; po izjavi grofa Stiirgkha: razmere na Češkem zelo škodujejo kreditu države na zunaj, predvsem, ker je Češka najbolj cvetoča kronovina monarhije. Morda naposled res ne bo drugega, kot da pošlje vlada komisarja — saj prakso v tem že ima. Celo prebivalstvo si že želi iz srca, da bi prišlo do sporazuma med čelfi in Nemci — seveda do poštenega sporazuma. Toda takšna pogajanja in posvetovanja trajajo in trajajo, predno pridejo do cila. Tudi v Galiciji so se dolgo časa vršila takšna pogajanja in sicer med Poljaki in Rusini. Z največjo težavo se jc došlo h koncu, k sporazumu, ki bi bil Rusinom dal nekoliko narodne avtonomije, nekoliko narodnostnih pravic, in že se je mislilo, da je mir v deželi zagotovljen. In glej: v poslednjem trenutku so apostoli miru in sprave, katoliški škofje in prelati s svojo izjavo v vsepolski »Gazeti Narodovi« preprečili spravo med dvema narodoma, preprečili volivno reformo, ki je nudila vsaj nekaj pravic zatiranim. Pravijo: »Smo proti projektu volilne reforme s čisto verskih ne političnih vzrokov.« Dalje: »Razdelitev v političnem oziru, tako, da Obseči celoto drugih in v ttiej poglobljeni dihati in nihati... Dramatik (žalosten): Po- glejte. gospod ravnatelj! Zapravil sem karijero, zapravil zdravje, opazujoč življenje po najgnusnejših beznicah, in najfinejših, najrafiniranej-ših pariških salonih ... Obsegel sem celoto drugih in dihal ter kihal ter usihal v ni... In zdaj? Vodnikova pratika... Ravnatelj (ga je minula potrpežljivost) : Potemtakem, gospod, kakor mi je žal... ampak na dan z resnico! Če niste kljub temu pogodili, potem je ves trud zaman. Obesite dramatiko na kol in postanite kritik! Kriti kritiki bo ljudje, ki Hm je spodlefelo utsvarjajočim in zato raz* diiVilp^niaščevalcl! Pa zbogom! — (Odide naglo.) Dramatik (sam, uničen): Nemo propheta in patria. (Strastno) Domovina, kako sem te ljubil! In ljubila si me ti, ker mi je razpalil vročekrvno fantazijo šelest tvojih smrek in jelk ob ribnikih, da je vzplamtela kakor rdeče resje na go-ljavi... A zdaj? Kot na čedno krilce stresel dimnikar bi košček s.aj! — Mene mrazil — Tako vpliva britka polivka. O domovina — Ksan-tipa!! (bridko) Vodnikova pratika! bi bili posamezni tiar odi razdeljeni tudi pri volitvah in v zboru samem, je proti koristim katoliške Cerkve.« Katoliški dostojanstveniki so se postavili proti spravi, proti miru. proti zatiranim — in to v ineresu katoliške cerkve. Naj si ogledajo ta dogodek oni naprednjaki, ki vedno in vedno trdijo, da vera nima s politiko ničesar delati. Poglejte! Kdor izpregleda, ta ve sam njegov korak, ta ve, da je treba obračunati s klerikalizmom, če se hoče privesti v deželo blagostanje in pravico. NEKOLIKO IZ ŽIVLJENJA ISA BOLJETINCA. Praški »Čas« prinaša o Isi Bolje-tincu par prav zanimivih potez: Pohaja iz uboge poalbanjene srbske rodbine, ki je prestopila k mohame-danstvu. Ker se ni mogel preživeti z delom na lastnem zemljišču, je vstopil v razbojniško družbo, ki je kradla govedo in razdirala domačije okoliš-nega krščanskega prebivalstva, moreč vse. kar se ji je zoperstavilo. Nezadovoljen z malim delnim plenom je Isa Boljetinac, kakor hitro se je izvežbal v četaški umetnosti, odšel in ustanovil lastno tolpo, s katero je nadaljeval razbojniško delo. Njegovo delovanje je bilo tako strašno, da so celo sami turški uradi izdali nanj in na njegove tovariše tiralnico. Toda zastonj, kajti Boljetinac je svojo tolpo pomnožil in začel vznemirjati urade same. Zato je bila sklenjena pogodba: del kristjanom oropanega ozemlja je bila Boljetincu prepuščena in on je obljubil, da tolpo razpusti in se vrne k mirnemu življenju. To je pa trajalo le malo časa, kajti zopet je združil stare tovariše in pripojil k njim vrsto novih in začel podvzemat večje razbojniške pohode, ne prizanašajoč niti Turkom. Ko so uradi nastopili proti temu, je nahujskal in spuntal tudi ostale Albance, ki niso hoteli ničesar slišati o naredbah novega reda. Ko je prišla vojska — je Bo-Ijetinac s svojimi sodrugi zbežal v gore in branil, tupatam tudi napadal. Videč, da je z njim težko delo, ga je vlada enostavno pozvala v Carigrad. Boljetinac je šel in bil sprejet od sultana Abdul Mamida, ki mu je daroval meč, ga imenoval za majorja in beja z stalno letno plačo. S tem je bil pridobljen za staroturški režim. Toda po mladoturški revoluciji mu je bila plača odstavljena, nakar je Boljetinac organiziral znano vstajo v prospeh reakcije seveda brez vspeha. šele v novejšem času se Le dal pregovoriti, izdal svojemu razbojniškemu življenju masko albanskega gibanja. Drugače je pa svoje roke ponujal komurkoli: Črni Gori, Srbiji, Bolgariji itd. Isa Boljetinac govori dobro srbsko v macedon-skem narečju, ne zna pa niti brati, niti pisati. Ima večji dvor, napravljen z zemljišča, ki ga je oropal pravoslavnim kmetom in ima na svoji vesti več roparskih umorov. — Bil je te dni sprelet, kot član orovizorne albanske vlade, v do»ul konferenc! od avstro-ogrskega vojnega ministra. Boj proti klerikalizmu se vrši te dni v Belgiji, kjer je delavstvo proglasilo generalni štrajk v svrho. da doseže volilno reformo in splošno volilno pravico. Pred enajstimi leti 14. aprila 1912 se je že bil podoben boj, toda delavstvo je takrat podleglo. Od takrat so se pa neprenehoma vršile priprave za nov štrajk, ki je izbruhnil sedaj. Štrajk bi bil izbruhnil že marca meseca. Toda odložili so ga, ker je kralj Albert sam intervenirat in ker so bile s to intervencijo zvezane obljube, da vlada podre iz revizijo ustave. Toda kleri- --Bm-i -a-iinTii r -~i nrraiur ' ii t Pogledal sem v svet, da ga spoznam... In zdaj mi je predobro znan! — Vraga! Očita mi, da se ne znam uživljati v vloge posameznikov! (Divje!) Pograbil bi samokres anarhistov, in streljal vsevprek! Bombe podstavljal! Da bi frčali po tem okuženem zraku kosci teh nagnitih možgan, teh pohotnih udov, uničujočih ves svet s seboj! (Utrujen.) Bombe? Vraga, kaj bombe... Kje bi jih dobil. Delal, Ne znam! Ampak tega strička imam. (Nastavi samokres.) K Vodniku grem! (Odloži.) In vi pravite, mnogo vas je: veleumni in vojskovodje. Greh je, če se usmrtiš? Greh? — Haha... Če sem zaspan, ali naj ne počivam? Jaz sem vedno truden, naj yečno spim! (Odločen.) Grenko zdravilo moremo zavžiti naglo! (Hipna domislica.) Kaj pa, če zgrešim cilj? Vraga... To bi bila lepa smo!_a! (Mu dozori nov sklep J Jutri grem na morsko obal, v soln-čuem svitu stopim na visoko skalo, se ustrelim in padem vznak v penasto valovje! (Trdno,) Da. jutri! Danes pa bodimo vedri in jasni. Umrimo kot Rimljani l (Naenkrat se zdrzne ves zmeden.) Kdo prisluškuje? In jaz govorim sam s seboj kot bedak... Sam sem,,. Mola senca prisluškuj«L kalna Pečina Se }e temu odločno U-prla. Štrajk’ vzbuja simpatije vseh' naprednih elementov, podjetnikov samih, ki vseeno plačujejo (nekateri le seveda) delavcem dnino. Delavstva v Belgiji Je 1,200.000. Od teh Jih sedaj štajka že 500.000. Dnevni pregled. Nemci se zgovarjajo na Mažare, Zadnjič smo poročali, kako se je Nemčija zaradi srbskega bojkota izgovarjala. Rekla je, da je morala biti proti Srbom kot zaveznica Avstrije. Bojkot bi torej zadel samo Avstrijo. Tega so se Nemci zelo ustrašili in glejte, tisti graški »Tagblatt«, ki je noč in dan hujskal proti Srbom, zdaj piše — da so Mažari zakrivili sovraštvo s svojo agrarno politiko in da so zdaj Srbi zaradi mažarskih magnatov jezni na nas. Mi mislimo, da so v tem Nemci in Mažari tako enaki, da si nimajo kaj drug drugemu očitati. Zdaj bi se radi zgovarjali drug na drugega. Za eno stvar je dualizem vendar dober: da se ena polovica zgovarja na drugo. Seveda to ne bo pomagalo, ker Srbi dobro vedo, kdo je njih sovražnik. Graški »Tagblatt« naj pa pogleda svoje članke — pa bo videl, kdo je hujskal. Tako pride zdaj na to, da smo imeli mi prav. Nekateri gospodje, ki jim je vsak mlajši človek »smrkavec« vsak starejši pa »star osel« se radi postavljajo na zelo visoko stališče in s tega stališča razglašajo »duševno revščino« onih, ki niso z njimi enega mnenja. Mi ne maramo vračati enako z enakim, povemo pa, da s takimi izrazi ti gospodje ne kažejo svojega »duševnega bogastva«. Pride čas. ko bo ta revščina odločevala; nam je prav vse eno ali »Slov. Narod« z nami debatira ali ne — samo s psovkami naj da že enkrat mir. Alera kočevskega notarja. Iz Novega mesta nam pišejo: Dr. Mo-ric Karnitschnig, notar v Kočeyju je prišel po čudnih ovinkih kot zastopnik svoje stranke pred sodiščem v jako neprijetno afero. Stvar je bila kratko povedano sledeča: Nekega Staudaharja iz Verdrenga pri Moze-Iju so razne stranke, s katerimi Je bil v kupčijski zvezi, obdolžile, da jim le trgal liste iz računskih knjig ter nanj se nanašajoče postavke samovoljno popravljal. Ko je Staudahar za te obdolžit ve zvedel, je naperil proti strankam obtožbo. Pri razpravah se je dognnla resničnost obdol-žitev. Stranke so bile oproščene y enem slučaju tudi zaradi zastarelosti obdolžitve. Eno teh strank Je'zastopal kočevski notar. V svojem spisu je v korist svoji stranki navajal oprostitev prvo obtožene stranke. Sodišče samo pa Je na podlagi tega dokazovanja proti Staudaharju uvedlo kazensko preiskavo, ki se je pa potem ustavila. Zdaj is Staudahar se čutil zopet žaljenega ter obdolžil notarja kot ovaditelia in sicer kljub temu, da ga je sodnik opozoril, da dotične ovadbe ni napravil notar, marveč sodišče samo. Pri tožbi proti notarju je Staudahar seveda propadel. Na drugi strani pa je s to tožbo dosegel, da ga je notar tožil zaradi neopravičene obdolžitve in da je bil Staudahar tudi obsojen na 14 dni zapora. Staudahar se je proti vsem tem tožbam v Kočeviu pritožil na novomeško vzklicno sodišče, kjer pa ni le sopet pogorel, ampak si nakopal na vrat novo afero kočevskega notarja z javno izrečeno obdol-žitvijo, češ, da mu je notar pri razpravi v Kočevju nagrozil: »Zahlen Slikar (počasi si mane oči): Sem se že naspal, hvala Bogu! Dramatik: Zadnjo noč pre-bdiva torej! Slikar: Kaj se ti zopet blede? Dramatik : Zadnjo noč pre-bdiva z domovino. Fina domislica! Prva gospa (gre mimo.) Dramatik: Kam gospa, tak naglo... Prva gospa: Kaj vas briga! Slikar: Pusti jo. to je načelnica emancipirank! Dramatik (pomenljivo): Jaz ne bi spal danes! (Tajinstveno.) Danes bo potres: le prišla brzojavka! Prva gospa (prestrašena): Za božjo voljo! Slikar:; To so slabi dovtipi. Moj prijatelj — Dramatik (se naglo izmuzne iz zadrege): Govoril sem v prispodobi (še taiinstvenejše). Potres bo. ker bodo razdejali mesto anarhisti, vohuni. Pa za božjo voljo, molčite, da se ne maščujejo]. Slikar (se spomni vohunske afere na planinah, pa se mu obudi osvetoželjnost in oiitrdi): Da, tako je! — Prva gospa (vsa zmedena): Kaj... naj napravim.... Dramatik (simulira silno razburjenost): Jaz ne vem (se oprime slikarja). ,.v Slikar (vleče gospo. Začne Sie 200 K sonst zeige ich Sie dem Strafgerichte an.« Staudahar bo zdaj moral nastopiti dokaz resnice, da je notar res izustil to grožnjo, ki ima značaj izsiljevanja. Pa so mu že v, Novem mestu namignili, da zna to pot pošteno obsedeti. Vinogradniki. Težki udarec oso-de nas je zadel letos ob istem času kot lani. Krasno, a žalibog prerana se razvijajoč trtni zarod uničil nam je žled in mraz! Vsakdo bo gotova vprašal, kaj naj stori sedaj z ozeb-ljenimi trtami. Zato Vam dajem sledeča navodila: Za sedaj ne kaže dru-zega, kot da pustite trto popolnoma v miru in skončate morda še ne izvršeno spomladno delo v vinogradih. — Vsak trtni popek obstoji iz enega glavnega in dveh stranskih očes (podočkov). Sedaj se še ne da zanesljivo presoditi, katera očes so pozebla. V večini slučajev je pozeblo samo glavno okno in en ali drug pod-oček je še zdrav. To ali ono stransRo oko bo gotovo pozneje pognalo. Tudi na teh mladikah bo še nekaj grozdja. čeprav bolj redkega in drobnega. Iz tega razvidite, kako nespametno ravnajo tisti, ki — morda v. neumestni jezi — režejo šparone (prevezi) stran. Pustite toraj trto v. miru! Še-le ko bo nastalo trajno gorko vreme in ko bo trta zopet pognala, videli bomo. kaj je živega in zdravega, to pa bo treba skrbno varovati! Potem bomo od mraza uničene, suhe poganjke iz glavnih očes obrali, da stranska oče.sa lažje odže-neja. Sedaj tega ne kaže delati, ker bi še boli ozebli to, kar je ostalo! Saj pridejo lahko še mrazi', grozijo nam še trijaki! Kadar bo trta odgnala 15—20 cm dolge mladike, bomo šele to odbrali kar je na trti nepotrebnega. da trta po nepotrebnem moči ne trati. Drugo poletno delo. zlasti pa škropljenje in žvepljenje moramo skrbno vršiti, da vsaj tišji zarod, ki bo ostal po mrazu, dozor! in poplača vinogradniku vsaj delo. Država in dežela nam bodeta gotovo priskočili na pomoč, da dobimo ysaj galico in žveplo zo znižani cen! — C. kr. vinarski nadzornik: B. Ka!icky. Usoda pariških avtoapašev. Kakor se iz Pariza poroča, se bo v prihodnjih dneh odločila usoda znanih pariških avtoapašev, o katerih Je svoj čas »Dan« obširneje poročal. Komisija, ki je sestavljena za odločitev revizije, se Je izrazila proti reviziji in pričakuje se, da bo Justični minister istega mnenja. Diendane bo najbrže pomfloščen. Callemier. Son-dy in Monier bodo najbrfe pojlifrij- -šnjem obglavljeni. Samomor ravnatelja. Ravnatelj meščanske šole v Lvovu, Franc Huj-nak, se je dne 16. aprila t. !. vrgel med vožnjo z brzovlakom Iz voza Vlak ga je povozil in usmrtil. Hujnak je izvršil samomor, ker je menil, da ga bodo oblasti degradirale. Požar na vlaku. V jedilnem vozu ekspresnega vlaka Baden-Ber-lin je nastal dne 16. aprila t, 1. ogenj, ker se je vnela mast. Nadzornik kuhinje in neka kuharica sta pri tem zadobila težke opekline po vsem životu. Zdravnika napadel radi smrti svoje žene. Iz Jambora se poroča, da je tamošnji zdravnik dr. Adoli Griinwald te dni operiral soprogo nekega veleposestnika, ki pa je vkljub operaciji umrla. Soprog umrle je počakal zdravnika in ga je večkrat zabodel z nožem. Stanje zdravnikovo je smrtno nevarno. Napadalca so aretirali in izročili sodišču. Starši vrgli svojega otroka volkovom. Petrograjski listi pripovedujejo skoro neverjetno zgodbo. Pri se sjlna komedija. Odliite na levo hreščeči). Oficir (preoblečen detektiv: dolge muštace, ostroge, škornje): Bil sem celo leto na trdnjavi poveljnik. Odgovornosti veliko. Ampak kadar sem bil prost, sem se tem bolj veselil. Zahajal sem 5 km daleč v gorsko vas. pa smo ga lomili z uradniki, Dosti narodnih pesmic sem čul in jih ponovil: »Škrjanček v zrak se dviguje haha... Doma bi ostal, pa bil bil zdrav.« Nada; Ali ste obilo potovali? Oficir: Bil sem tudi v Carigradu! Graščak (zainteresiran): Kako je zdaj v Carigradu? Jaz sem bil tudi vže tam. Se klatijo po cestah še zmeraj garjevi psi? Oficir: Pa so pohlevni: ne grizejol Graščak: To me veseli, da smo se seznanili. Če vam ne bi prižgal cigarete, pa se ne bi gpoxna& Ima li Čuden okus vsled viržinke? Oficir: Nasprotnos plemenitejši aroma. (Vsi na desno.) Druga gospa (pridrvi w) leve na čelu sedmih babnic) i Ni grmado z njimi. Včasih so nas sdtt-gali, zdaj Uh bomo mel Tretja g o s p a * I, kje Da so 1 Četrta: Saj m. *a boljo KOljO. .' 1 (pftlfej! Astrahanu se je pojavila letos v Prvih aprilovih dneh velika množica volkov, ki so bili strah vseh, ki so morali iti na pot izven mesta, tv omenjenih dneh se je peljal tudi neki kmet z ženo in z majhnim otrokom v neko vas blizo Astrahana. Ne daleč od svojega cilja so opazili tolpo volkov, ki so se skokoma približali vozu na katerem se je peljal Kmet z ženo in otrokom. Volkovi so se vrgli na voz in na konja, katerega so začeli mrcvariti. Kmet ni imel pri sebi nikakega orožja. Zena is svojemu možu v velikem strahu •'ekla naj vrže volkovom — svojega otroka. Kmet ni poslušal nasveta svoje žene in se trudil na vse kriplje, da bi ušel z mesta groze. Ko pa je kmet slednjič videl, da je ves njegov trud zastonj in da ga zapuščajo mo ci. je vendar s težkim srcem skleni vreči svojega otroka yolkovom. Ker pa je volkove mučil silen glad. se za malega otroka, ki je bil zavit v pernice, niti brigali niso in so se ruvali za kmeta, katerega so slednjič izvlekli raz voz. Konj je ves krvav in razmesarjen pridirjal z vozom in s kmeticp, ki je ležala nezavestna na vozu y vas. Nekaj kmetov, dobro oboroženih se je napotilo nato na mesto, odkoder je voz prišel. Tam so našli kmetičevo raztrgano in okr-vaijeno obleko, njegove čevlje, iz Katerih so gledale gladko odglodane kosti nesrečnega in nekaj korakov naprej so našli malega otroka nepodkovanega. Otroka, ki je spat so vzeli kmetje na svoj dom. sn H?bs,°oien 20^- Oblasti v Kolin u mi«;;«6 o ni- Usodile nepravega arji[ ^zegha (Madjara), ki je Ptepotovai avstrijske alpske dežele « nato se celo Nemško in izvršil pri prkiin j?‘,j za 100-00l) K- lla tri leta nnsiuie delavnice. so lzro- 17 f eHkanski Požar v Galiciji. Dne Struriiin!; -e ’zbru,1nd v Kamionki-ki ie uničil "h Qališkem velik POžar» Dve' itaMSuSS? Oparka. Bu- dne 18. t m nek« iti,aretirala le izdala V komfesf ^ “ * Wurmbrand-Stupach bi . ?,e»»oro Pavla Wurmbranda Dog nam* gr° da je omenjena slepari S£ JC’ sk hči nekega posesffi J S°”' m da je v zadnien, V v A1banm Trstu več goliufiT^i , izvršita v čili sodišču Sleparko Dunajska*Si batlkiria — K«»iuSa. t 1 ari»Kr ? a ,e dne l7- «*rila Pripr t D „ tamošnjega bankirja uaenka Rotha na zahtevo praškega soaisča radi poneverbe in hudodelstva goljufije. Železniška nesreča na Ogrskem. Dne 16. t. m. zvečer so trčili štirje drdrajoči vozovi na postaji Petro-zseny v dve lokomotivi tovornega vlaka. Obe lokomotivi in osem voz j® skočilo s tira. Vlakovodja prve lokomotive je ubit. dva druga vlako-. odji sta težko ranjena kakor tudi usm*KUria-ea- Tr‘ie drug* železniški uslužbenci So lahko ranjeni. dinipeškfTnnf zakot"ih Pisačev. Bu- tirala trf P°,hcija ie ^ 1- m. are- vandrali ;akotne Pisače. ki so pri- ,e tudi Punaia- Koniiscirala jim njih Vs; f denar; kl Ea ie našla pri obsojeni ,Je zakotni Pisači so bili sojen, na trideset dni zapora. že Dfl£?ar pobeenll. Kakor je Dan Londona Pr6Cl kratkim iz kratni miE/M? tamošnji več-njetrol hii ar Martln- Sedai se je J® Pobegnb S01?,?"11, ^lljonar Martin Se nriiS Južno Ameriko, da bi Vil skoro skrivnostno t-iU- naPra-> zgubil nSed"ajniani Slutil’ ka>m se "e stom ,aj le ]e zvede|o. da j| me. i m° na ladii0 >>Wal- Auiedko <liQ„c. :____________ vem Orleanu se je odigrala te dn krvava rodbinska drama. Podpredsednik — »Virginia Oil Company« StrauB po imenu, je imel že preče časa na sumu nekega mladega moža Beelena po imenu, da ima raz merje z njegovo mlado ženo. Dne 16. aprila t. 1. ie povabil Beelena na izlet, katerega se je udeležila tud njegova žena. Ko so prišli izven me-sta, je^ pretepel StrauB zapeljivca svoje žene s pasjim bičem. V tem je potegnila mlada žena samokres in ustrelila svojega moža. Ta je bil na mestu mrtev. Gospo so takoj aretirali. Pri zaslišanju je izpovedala, da ni mogla več gledati surovosti svojega moža. ki je pretepaval nje>-nega ljubimca, ki ji je bil baje več nego vse na svetu. v ,.Nekaj\ kar da misliti. Mestni očetje v Kašavi so dne 16. aprila t. I. napravili sklep, ki je vzbudil precef veliko senzacijo. Mestni očetje so namreč sklenili, da se nezakonski otroci mestnih uradnic ne smejo smatrati za nezakonske in se mora zanje skrbeti kakor za zakonske otroke žen v mestu. 57 dni spal. Iz Cherbourga se poroča, da se nahaja v tamošnji bolnišnici neki 22!etni mož. ki je že od 17. februarja nepretrgoma spal. Morali so ga živeti umetno. Pred dvema dnevoma se je prebudil. Doslej še ne more odpreti oči in na dana vprašanja še ne odgovarja. Pač redek slučaj. Ljubljana. “‘ucor aeronu« IJcni par- Ker se i,e začel aernni- nekai Poškodoval, ke lri nSft padatL K° ie M ka- »Prožil Alde^lZer"lj'e odda>ien. je Sa’ ki je t ik«- i ua de Riba- nevest0 padel str°iem in Piestu mrtev v -a' Avdatik ie bil na yidela, kai se'i«l,e pje2°va nevesta 12 samokresa krnvu si,ie D°2nala 2«odba je buH« -7 glavo- Tale Lr v,ksfka- ,renje Avstrijskem ^ Edt.u na Q°-!®tna deklica »h DOrodda enajst- — Občni zbor »Dramatičnega društva« se je vršil v petek pri »Zlatorogu« — Udeležilo se ga je 12 čla-nov. Predsednik Reisner je podal poročilo o preteklem letu. Povdarjal je veliko Mt\zo9 v kateri se nahaj*aj‘o vsa gledališča. Treba je bilo mnogo dela. da je društvo omogočilo predstave v slov. gledališču. V skrajni stiski je društvo prišlo na misel da ie ustanovilo syoj »Kino Metropol« ki je sedaj gotov. Predsednik se zahvaljuje vsem korporacijam mestu in dez. odboru za pomoč — enako denarnim zavodom, ki so omogočili delo s posojili, i ajnik dr. Pavlin poda tajniško poročilo, ki kaže marljivost odbora. Blagajnik gosp. polk Mi avec poda blagajniško poročilo, Dolga je 19.740 K, imetja 20.000 K naloženega 437.10 K. Intendantsko poročilo poda gosp. proi Kobal. Obširneje pojasnujc krizo v osobju in tam klin? T Zaprekc 80 biIe tu «n tam kljub temu smo imeli v sezoni 74 dramskih in 83 opernih in ouerS m 140 Iger. Gostovalo je 10 gostov nrotiK0”1 80 biIe sta,ne *v«c®I* razviiala Se^nf se je stvar 'epo razvijala marsikaj se ni več moglo dat, na oder. ker se je sezona zaključila. Intendanco j,e zadnji čas vodil g Oton Zupančič - opero pa je vodil mailpvi gosp. vodja Hubad hi*3TSt0 pdsotnega gledališkega blagajnika poda poročilo prof Reisner Celotni deficit letošnje sezone faS r45Rf--to;el "ekpk<> s«' kakor lam. Bil ]e hud boj za obsta-nek upati je. da reši krizo »Kino-Metropol«. Ako se finance urede. bo F1'1- sfz?lna Prav lepa. ker je že nekaj boljših moči angažiranih. Vsled pozne ure se odlože volitve na prih. obciu zbor, ki se vrši istotam v petek zvečer ob isti uri. Občni zbor je pokazal lepo delavnost odbora — ob enem pa nezanimanje naše stare in mlade inteligence za važno naše »Dram. društvo«. — Cvetlice na okna. Vsako leto naiasea razveseljivo zanimanj« za niVno!w na okl?ib’ verandah, pomolih Snin . g0v.skimi.izlozbaini. V okradimo vprlfnjfKa J’08 POsl°Pii Pa Vi- 2, ? ned°statke, ki se tičejo shuo i 'n Puhove razvrstitve. . I10 .so naboji s cvetlicami pre-? jein', a,J pa se tl-šči lonček ončka, tako da jemljejo cvetke druga diugi zrak m luč ter se ovirajo v svo-jodm rasti. Zato raje manje cvetlic, ki imajo dovolj prostora! Manjše in nižje "ai stoje spredaj, večje in višje j)ci zudcij. Velike napake se delajo zla-sti z natneščenjem. Marsikateri cvetlici je na polnem solncu ali celo na vročini življenje nemogoče, marsikatera živi najbolje — v polmraku, nekatere pa zahtevajo vedno le senco. Kjer se okna odpirajo noter, imajo cvetlice najugodnejši prostor; kjer Pa se okna odpirajo še ven, je treba postaviti zabojčke in lončke pod okno na močno desko, ki je trdno podprta z zelezmmi klini. Ker cvetlice in rastline vedno rastejo, je treba pri odpi-ranju oken vselej paziti, da se jih n« polomi. Nikdar pa se ne sme postavljati cvetličnih zabojčkov ali lončkov brez zavarovanja svobodno na okna ah prizidke, ker jih more vsak večji Pis pomesti na ulico in na ljudi, lončene lončke, ki jih solnce naglo razgreje, je vsekakor treba zasenčiti. Drve pomladanske cvetlice, ki uspevajo dobro, so: zlata fijola, avrikule, mačehe (Viola grandiflora), zvončki, levkoje, marjetice, jegliči, telohi, hia- cinte, narcise, tulipani, kamelije, sleči (Rhododendron) in spominčice. Kasneje cveto: Tagetes. Phlox, Oodetia, Gailardia, Petunia, Verbena, reseda, tobak Sanderov (Nicotiana Sande-rae), Lobelia erinus, Zinnia, razne plezalke in ovijalke: Ipomaea, Lathy-rus odoratus, Tropaeolum (kreša), Thunbergia (vijavka), Humulus japo-nicus (hrnel japonski), Cobaea scan-dens (vilec), Phaseolus multiflorus (opletavi mnogocvetni bobovec), Pe-largonium zonale, Celosia cristata (Petelinji greben), naglji, fuhsije, begonije, lilije, mački ali sabljanice, bal-zamine, mesečki in babji prstanci, odolini in žabice, volčji bob, astre, boljke, rosulje ali vonjavke, naprstci, krizanteme i. dr. Najtežje se goje cvetlice na senčni strani, z okni na severno plat. Tudi tukaj se dajo gojiti cvetlice z uspehom, zlasti če je pred hišo odprt prostor, ki odbija dovolj svetlobe. Fuhsije uspevajo tod celo zelo lepo in so s cveti naravnost posejane, takisto hortenzije in lilijaste funkije cveto zelo bogato, pa balza-mine, petunije in razne kreše. Med rastlinami, ki so stalno zelene ali pisanih listov, navajajo vrtnarji sledeče: Colens, Aspidistra, Aucuba, Buxus, Tradescantia, Evonymus, Veronica hybrida, Ficus, Jucca, Ara-lia, Chamaerops Phoenix, lovor, zimzelen, praprotnice, bršljan i. dr. Ljubljanski občinski svet je sklenil nagraditi tudi leta 1913 najlepša s cvetjem in zelenjem okrašena okna, pomole in verande. Zlasti želi. da se okrase trgovski portali, ki jih smatra za najučinkovitejše pri dekoraciji ulic in trgov. Da dobi naše mesto čim bolj simpatično j sc e. je želeti, da se zavzame, kakor ro drugih mestih, tudi naše meščanstvo, zlasti pa žeristvo, za smotreno in vztrajno gojenje cvetja in zelenja. — Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, se je vršil v soboto 19. t. m., to pot v »Narodnem domu«. Ce je društvo spremenilo koncertni lokal z namenom, da doseže večjo udeležbo, se ta namen ni kdovekaj obnesel, zakaj občinstvo tega ni mnelo, ali ni hotelo umeti. Dvorana je bila napol zasedena, kar kaže premalo zanimanja od strani občinstv^a za tako lepe priredbe, ki zahtevajo od društva mnogo truda ter žrtev. »Ljubljanski Zvon« je med jubljanskimi pevskimi društvi prvo, da lic rečemo edino, ki resno goji koncertno petje. Ti koncerti nimajo namena izvajati večjih del, ampak iaijj nudijo skladbe manjše vsebine, ti jili je toliko v novejši slovenski glasbeni literaturi. Trt to je hvale in posnemanja vredno delo. Vspored toncerta je bil izbran, raznoličen in zanimiv. Otvorila ga je prelepa Ferjančičeva »7 one solnce. tone ..,« To kot še 4 druge mešane zbore naših skladateljev Adamiča Sefnvaba in ar. U. Ipavca je izvedel v splošno zadovoljnost in lepim uspehom. Nam sta predvsem ugajali Adamičeva »Ko bi rasica bila ...« in dr. Schwabova »Se ena«. Občinstvo je marljivim pevcem in pevovodju g. Prelovcu izražalo od točke dotočke glasneje priznanje. Manj nam je ugajal oktet. Intonacija ni bila čista, srednja glasova pa spričo močnega basa preslaba. Briljanten je bi! naštop mladega umetnika na gosli gospoda Dežele. Njegova igra je res nekaj lepega. Ritmična je na las. fino niansirana in pred vsem čista v intonaciji. Ljubka nagajivost in sanjava sladkost, globoka notranjost in harmonična čistost veje iz glasov, ki jih izvablja umetnik svojemu inštrumentu. De-centno, fino umevano spremljevanje na klavirju — mojstra g. A. Trost — je objemalo te glase kot zlat okvir, da so nas iz njega gledali veselo, živo pa zopet sanjavo — sladko kot pravljice iz davnih dni. Na burno priznanje je dodal g. Dežela še Goens »Scherzo«. Pevovodju g. Prelovcu smo hvaležni, da nas je seznani! z mladim domačim umetnikom, ki mu čestitamo na tem uspehu prav od srca. Igre g. A. Trosta ne bomo hvalili, ker bi bilo to odveč, saj ga že dobro poznamo iz njegovih blestečih nastojiov. Gospodična Hrastova, po svojih nastopih občinstvu že tudi dobro znana, je zapela prav ljubko in dovršeno tri samospeve. Njen glas je pritajen in lep, dasi ni močan. Posebno nam je ugajala J. Pavčičeva »Pesem«. Za Lajovičevo »Pesem o tkalcu« pa se nam zdi, da bi bilo treba pevke z močnejšim glasom. Za lepo uspelo izvajanje jo je počastilo občinstvo z glasnim priznanjem in se ji je poklonil krasen šopek. Takisto je prejel v priznanje svoje vztrajne delavnosti pevovodja g. Z. Prelovec lep šopek. — Velik javen shod se vrši kot že naznanjeno dne L majnika ob pol 10. uri dop. v areni Narodnega doma. Shod priredita skupno v proslavo 1. majnika »Narodna soc. zveza« in »Zveza jugoslov. železničarjev.« —- Velika ljudska veselica katera se vrši v proslavo 1. majnika, obeta biti nad vse zabavna prireditev. Združeni veselični odbor je neumorno na delu. Spored bo jako bo- gat, a vstopnina le 30 vin. Prepričani smo da ne bode naprednega Slovenca, ki ne bi na ta ali oni način pripomogel še k večjemu uspehu. — Slovensko gledališče je bilo v soboto tako polno, da je bila zasedena celo loža dež. predsednika. Včeraj je bilo gledališče nabito polno. . —r Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacijska drama »Polet za življenje« s senzacijonelno rešitvijo iz gorečega svetilnika po aeropla-nu. Jutri »Quo vadiš«, največja senzacija kar se jih je dosedaj kazalo. Velikanski prizori z levi. Krasna scenerija. Predvajanje traja 2 uri. Cene vsled ogromnih stroškov za ta spored nekoliko zvišane. Jutri Je blagajna od pol II. zjutraj do 12. odprta: — V kavarni Central nastopi danes in vsaki dan dunajska damska kapela. narod. rahteva}o, da o&ttoajo ra* zervlstl ood orofjem. POSLEDICE POlJSKp-HALORU-SKE KR&E. Proga, ?0. iprSa. Lhtl pOafo. ds' bo najbrž poljsko-maloruska kriza zahtevala tvojih Irt« tadi v kabinetu: morda boeta odatopfia oba poljska ministra, (čar bi tnalo vpliv na cel kabinet. Pa tudi ea drtavnf zbor bo Imela kriza vpRv — le Ines Je gotovo. Sa bo državni sbor pozneje ln le ca rado sesBo skBcan Krščanski sodatci bi radi vfiMj, tfj bi bil državni zbor sploh rupolčKL to zato ker upajo v novih votkvmh z nemško-naclonaino in nnfikalna pomočjo pridobiti naša) nole da-najske mandate na Škodo aodaHh demokratov. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Konec vojne — začetek nove? — Napetost med Zavezniki! SRBI IZPRED SKADRA. Belgrad, 20. aprila. Kakor poroča »Samouprava« so začele srbske čete zapuščati skaderske pozicije. ČRNA GORA IN MIROVNA POGAJANJA. ČRNA GORA SE UDA? Sofija, 20. aprila. Tu se širi vest. da je prišel odgovor tudi s strani Crne Gore, ki sprejema posredovalne predloge velesil brezpogojno. Zavezniki se morajo le še glede nekaterih sprememb v tekstu zjedi-niti, ki se tičejo meja Albanije, otokov iti vojne odškodnine, nakar bo nota takoj prodana velesilam. (Ni pa še nobenega poročila, da bi se bila Crna Gora Skadru odpovedala, oz. prenehala z oblegovanjem.) KRALJ SE ODPOVE. Pariz, 20. aprila. Tu sc trdo-ratno vzdržujejo vesti, da se kralj odpove prestolu, če ga bo hotel zasesti Danilo, ki se pa sedaj še brani nastopiti dedščino. SRBSKE ZAHTEVE. Belgrad, 20. aprila. Srbska vlada je velesilam sporočila, da meje Albanije, kakor jih je določila posla-nlška zbornica v Londonu za njo niso , ?0leg tcga "O OPO- sem ni nih* v,ada’ da že nekaj časa sem ni nobenega govorenia o srh skem pristanišču n a Jadranskem morju, m imenovane o mednarodni garanciji železnice in pristanišča. Srbska vlada pa zahteva, da se v tej zadevi sestavi natančna izjava v mednarodnem protokolu. BOLGARSKO-SRBSKI SPOR. Sofija. 20. aprila. Bolgarski poslanik v Parizu Stančov je obiskal ministra zunanjih zadev Picliona iii z njim dalj časa konferiral. Poslanik je predloži! francoski vladi pritožbe, ki jih ima Bolgarija proti »postopanju« Srbije. Stančov se je izrazil da po vesteh, ki so došle v Sofijo’, srbska vlada ni pripravljena se držati one točke pogodbe, kjer je govor, da se vsi morebitni spori pred-iože razsodbi ene izmed velesil. (Sedaj že »ene izmed velesil« — preje je bil govor v ruskem varju; menda bi Bolgarija rada predložila spor Avstrija, kjer bi bila razsoba že v naprej jasna — v škodo Srbije.) Stančev je prednesel one pritožbe s prošnjo, naj se velesile tripelenten-te posvetujejo o načinu, kako bi se preprečil konflikt med Srbijo in Bolgarijo in razsodi Zveze. Bolgarija vstraja pri svojem pravu in odklanja vso odgoyornost za razpad Zveze (Res velikodušno!) URADNA BOLGARSKA IZJAVA. Sofija, 20. aprila. »Mir« vladin organ izjavlja, da tekom vojne ni nastala v bolgarsko-srbski zavezniški pogodbi nobene spremembe, ker so bile vse dolžnosti Srbije, tudi one, ki jih je opravljala zaveznik Bolgarske točno označene, Kar se pa tiče Macedonije je v pogodbi točno navedeno, katera področja so sporna i" katera ne: glede nespornih točk ie razdelitev že določena; rešitev spornih točk se pa izroči mirovnemu sodišču. Ta dogovor je Jasen in ne dovoljuje nikake interpelacije, radi česar ne spremene na njem ničesar vojni dogodki. »Mir« poživlja vlado, da priobči vse spise o pogajanjih. BOLGARSKI REZERVISTI POD OROŽJEM. Zborovanje Zveze Jugoslovanskih Železničarjev v Trstu. (Konec.) Sofija, 20. aprila. Savov je raa-glasil manifest v katerem pravi, da važni dogodki, ki čakajo bolgarski Pojasnil je nato še razne notranje zadeve organizacije in je s posebnim zadovoljstvom konstatiral, da se Zveza dan za dnem boli razvija. Treba je bilo vsled tega nastaviti strokovnega tajnika, ki bo članom v strokovnih vprašanjih vedno na razpolago in bo zar&di krivic, ki se neprestano dogajajo, interveniral na pristojnem mestu. Po lepem, stvarnem predsedni-kovem^ poročilu, kateremu ie sledilo navdušeno odobravanje, je poroča! strokovni tajnik Z. J. Z., g. Praček in sicer v raznih strokovnih zadevah. posebno pa o razmerah glede plačila in je poživljal člane, da se obračajo; kadar se jim pripeti kaka krivica, ali pa, kadar potrebujejo informacije, vselej na strokovno tajništvo Zveze. G. Jaklič, podpredsednik Zveze, je poročal o razmerah na železnici, posebno pa glede krivičnega postopanja pri definitivnem nastavljanju Prijemal je tudi zvijačno in škodljivo postopanje socijalnih demokratov ter je končno razjasnil pomen 1. majnika, ki ga bo jugoslovansko želez-ničarstvo, kakor vsako leto, tudi letos praznovalo dostojno. Pri tem je pa razkrinkal socijalne demokrate, kateri celo na dan 1. majnika kru-mirijo. G. Korošec je dejal, da je dolžnost članov Zveze, da agitirajc za društveno* glasilo Zveze; »Jugo slovanskega železničarja,« ki prinaša važna in koristna strokovna poročila. o katerih inora biti vsak poučen. Govoril je tudi o razmerah železničarjev. Za besedo se je oglasil g, Brand-ner, strokovni tajnik N. D. O., in sa je bavil z vzroki, ki so privedli do tega. da se je začela socijalna demokracija cepiti ne samo na slovan-Francoskem in v Italiji. Pojasnil je socijaliio - demokratični program v teoriji in praksi, posebnno pa njen narodnostni program. Na izgovore socijalnih demokratov, češ. saj go verimo na shodih v slovenskem jeziku in izdajamo slovensko pisane strokovne liste, je govornik odgovoril. da se vrši to le pod pritiskom na narodno stanovski podlagi se nahajajočih organizacij. Prisiljeni so drugače postopati, ker jih k temu silijo omenjene organizacije. Nekdanje razmere, ko se jugoslovanskemu železničarju od strani socialne demokracije privoščilo niti pičice narodnih piavic, bi se zopet povrnile, ako bi ne bilo močne opozicije, ki jih nekako sili k pravičnejšemu postopanju. Enake so razmere pri delavstvu drugih strok. Govornik je omenjal razna gibanja. pri katerih so se posluževali socialni demokratje v svojem strankarskem fanatizmu najnesramnejših sredstev na škodo jugoslovanskega delavstva. Za jugoslovansko želez-mčaistvo, kakor tudi za jugoslovansko delavstvo drugih strok, preostaja le ena pot, in sicer v organizacijo, zakaj le močna armada zatirancev bo prisilila gospodarske nasprotnike, da bodo ugodili zahtevam zatiranega ljudstva. Predsednik g. Škerjanc, se je nato, ko se ni nihče več oglasil za besedo, zahvalil vsem govornikom, nakar je s pozivom na neprestano agitacijo za Zvezo, zaključil ta shod ki bo obrodil obilo dobrega sadu. Zboiovalci so se razšli s trdnim sklepom, pridobiti za Zvezo še one jugoslovanske železničarje, ki so ostali sedaj brezbrižni napram organizaciji. K temu poročilu moramo dodati, da je z ozirom na velikanski pomen »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« v narodnem pogledu, dolžnost vse jugoslovanske javnosti, da jej stoji v boju za pravično stvar na ftrani in lo pri tem podpira. Poiebuo pa je dolžnost vseh slovanskih po-afancev. da tasjavijo v parlamentu v*e svoje moči, da torej na ta način ustrežejo Z. J. Z., oziiopui MBMU Jugoslovanskemu železničarstvu, in mu priborijo tiste pravice, ki mu gredo. Jugoslovanski železničarji pa naj se pridružijo Zvezi, zakaj z močno organizacijo se bo tudi tiste slovanske poslance, ki so se do danes odtegovali vsakemu delu v korist jugoslovanskemu železničarju, prisililo. da bodo nastopali tako, kakor zahtevajo interesi jugoslovanskih železničarjev. Odgovorni urednik Radivoi Korene, l ast in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oorlasi. »./ beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malili oglasili «1 nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. (ilasovirje. planine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak. Ljub-Ijana-Olince 92. Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena. Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr Kunavar, kamnosek. Kupi se oprava in vage za špecerijsko trgovino. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno.« Modistinja se sprejme. Pismene ponudbe pod »Moda« poštnoležeče Ljubljana. 304—3 zacij stanu neprimerne. Ugledu zdravnikov nikakor ne koristijo, nasprotno mu morejo le škodovati, ker vzbujajo sum, kakor da bi se zdravniki skrivali za neko indirektno reklamo in se z njo identificirali. Če se je zdravnik z uspehom in požrtvovalno posvetil svojemu bolniku, je storil le svojo dolžnost. Velecenjeno občinstvo torej prosimo, da v interesu ugleda zdravniškega stanu v bodoče opušča vsaktero javno zahvalo. Za odbor društva zdravnikov: Dr. Dčmeter Blelwels - Trsteniški, t. č. predsednik. V plačilne težkoče zašli trgovci in industrijci §UB~ se ranžirajo najhitreje in popolno diskretno in se v to svrho tudi denar preskrbi. Vprašanja pod „Filijalka Ljub-ljana“ na upravo Dneva". 146 Poslano. Društvo zdravnikov kot organizacija zdravnikov na Kranjskem. V zadnjem času se množe slučaji. da se v časnikih, da celo v po-smrtnicah priobčujejo zahvale zdravnikom za uspešno in požrtvovalno lečenie. Odbor društva zdravnikov je vsied tega primoran opozoriti, da so take javne zahvale po enodušhem naziranju vseh zdravniških organi- L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčiiikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Edna posebnost? »Mr2¥lllk likerja je I želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu t¥ Cvetoča zunanjost, zdravje, 50°/o prihranka na denarju v gospo-IVIAJL dinjstvu, tudi na mleku, sladkorju dosežejo, dobe vsi ki ne T\A O f1 piiei° druzega za zajutrk, južino kakor dr. pl. Trnkdczy-ja •j*1- sladni čaj, znamko Sladln. Dojenčki, ki se jih vzredi s /1 sladinom, zmešanim z nekaj mleka in sladkorja, se mj 1 V \sLj) občuduje. Ta vzreja stane polovico tega kakor druga \ IM IP Tl \ °.!roška redilna sredstva. Bolezen in umr-ljivost ponehuje. Sladni čaj ni sladna kava, GT A Tk^T PAT ki zgubi pri Praženiu na redilni vrednosti. OJJ-flA/lv 1. Pohvalna ponovna naročila prihajajo dan na dan izdeljatelju: Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, ki je dal vzrediti s sladnim čajem svojih osem zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavojev po V4 kg 4 K franko. Zavoj 5 kg po 15 zavojev 10 K franko. V* kg zavoji po 60 vin. povsod, tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnk<5czy: Schdnbrunnerstrasse 100, Radetzkyplatz 4, Josefstatterstrasse 25; v Gradecu: Sackstrasse 4. Radi prevelike zaloge blaga dajem 20 X popusta vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. Postrežba točna in solidna. Cene priznano nizke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Omara za led (Eiskasten) z dvojnimi vraticami, na vrhu z zapirajočima hladiloma in zaklopnim pokrovom se ceno proda pri E. Dobovišek Ljubljana, Vrhovčeva ulica 9. Na izbiro pošilja tudi na deželo; Krasne krila, kostume, nočne halje, g, |j=B perilo in vsako »' ® modno blago. Solidna tvrdka; M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in krstni opravi. :: Naznanilo in priporočilo. Podpisana cenjenim odjemalcem drož iz to- varne Jos. Košmerl vljudno naznanjam, da niso resnične vesti, da bi bilo v 7 podjetje po smrti mojega soproga prodano komurkoli. Podjetje ostane dalje last dedičev A. Košmerla*, t. j. last moja in mojega sina ter je bom pod dosedanjo firmo vodila dalje. Velespoštovane dosedanje gg. odjemalce zagotavljam, da bom poznavajoč iz večletnih izkustev pravi način izboritfega izdelovan- ■ • - ja drož, vestno skrbela, da dobe v resnici le najboljše blago in da podjetje v polni meri ohrani njihovo naklonjenost ter si z vestnim in točnim poslovanjem pridobi še nove odjemalce. Uljudno se priporoču-joč za nova naročila, beleži z najodličnejšim spoštovanjem za tovarno drož Jos. Košmerl Ljubljana, Frančikanska ul. 6. Katinka Košmerl, roj. Mulej Pred nabavo kolesa ob bližajoči se »eziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših Puckovih koles (edino zestopstvo) in prepričali se bodete o izborni kvaliteti. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici. Torej pozor, najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki l*oh'g tega tudi uajfiaejši šivalni stroji. JPouk za vezenje brezplttčno. —— Naročajte cenike za kolesa, šivalne stroje, ure In zlatnino, tudi po pošti prosto. --------------------------------------. olesarji! Pazite, H51 na nurloto v roko raznim špekulan-uu 11 v; ptlUC IC tom in ne dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljubA dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in Snih „Es-Ka in Adler* koles. Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo pri strogo s« lidni tvrdki ANA GOREČ špecijalna trgovina s kolesi in deli Ljubljana, Marije Terezije cesta 14 (Novi svet). Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles. m Konfekcijska trgovina Maček 4 založniki c. kr. priv. južne železnice Ljubljana, Franca Jožefa c, 3 3 .3 Wa priporoča veliko iz- &j biro spomladanskih ij m \B m novosti za gospode HA S gg Sl :: in dečke. :: Si Strogo reelna postrežba. Najnižje cene. Moderne srajce - bele in barvaste, tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah z 1001 o popustom v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubjana, nasproti glavne ■" ■ — pošte, sz Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. oji Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša) Rez. fond nad ■ K 1,000.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih m