Poštnina plačana * gotovini
Leto LXXI., št« 267
LJubljana, sobota *•
Cena Din L—
Lzjna.jH vsaK a&D popoldne izvzemS) nedelje in praznike — LnseratJ dO 80 petit vrst a uid z, do L(M> vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrat i Din 3. večji tnaeraU pettt vrsta Um t-    Popust pc dogovoru inseratnJ daven posebej. — »SlovensKi Narod<
U    IMI   VrBl   M l—'LU    £-^HJ     UU    HW   »-ivf   juv    viol   «   vuj   u, ■ ---I---•
vrsta L)id 4. Popust pc dogovoru inseratni daven posebej. — »SlovenaKi Narod« velja mesečno v Jugoslaviji DtD 12.—  za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN CP«AVNISTVO LJUBLJANA, rLnaflJeva olica iter. 5
Telefon: 31-22. Sl-23. 31-14, 11-25 In 11-96
Podružnica : MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska
feetefpn st. 26 _      CELJE, celjsko uredništvo: Stro ssmaver jeva ulica 1, telefon it. 65;
podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani št 10.351
Nevarno vrenje v Franci]!:
Stavkovni pokret dobiva revolucionarni značaj
Pod vplivom ekstremnih levičarskih krogo v se stavkovni pokret vedno bolj širi — Daladier je trdno odločen za vsako ceno preprečiti teror ulice in tudi z najskrajnejšimi sredstvi zagotoviti notranji
red in mir
PARIZ, 26. novembra h. Notranje politični položaj v Franciji se je zaradi naraščajočega stavkovnega gibanja skrajno poostril. Napetost je tako velika, da je morala vlada seči po najostrejših ukrepih. Na drugi strani pa izgleda, da so tudi voditelji delavstva izgubili vpliv na delavstvo, zaradi česar prevladujejo vedno bolj ekstremno levičarski elementi, ki izzivajo divje stavke in krvave spopade. Kei ie notranji minister Sarraut odsoten — zastopal je francosko vlado na pogrebu Kemala Atatiirka in se še ni vrnil, — je vodstvo notranjega ministrstva prevzel ministrski predsednik Daladier sam. Spričo napetega položaja ie Daladier sklical včeraj popoldne na posvetovanje vse prefekte onih pokrajin, v katerih se širijo stavke ter jim dal zelo stroga navodila. Zvečer je bila ministrska konferenca in v poučenih krogih zatrjujejo, da so bili pri tej priliki sklenjeni nenavadno strogi ukrepi za zatrtje stavkovnega pokreta.
Skrajno napet položaj v vsej državi
PAniZ, 26. nov. w. Notranje politični dogodki v zvezi s stavkovnim pokretom so popolnoma zasenčili celo važne razgovore francoskih in angleških državnikov Stavkovni pokret je zavzel tak obseg, da presega celo črne dni leta 1936 Ekstremni levičarski elementi izkoriščajo nezadovoljstvo z zasilnimi uredbami vlade in hujskajo delavstvo in vso javnost k uooru, tako da zavzema ves pokret že naravnost revolucionarni značaj. Pri tem se ne plašijo nobenih sredstev da bi dosegli svoj cilj V veliki tovarni avtomobilov Renault, kjer <je delavstvo pričelo stavkati in je zasedlo tovarno, je prišlo ponoči, ko je nastopila policija, da bi po nalogu vlade tnvamo izpraznila, do pravcate bit-Ke Šele po uoorrbi orožja so se delavci umaknili. Sedaj je vodstvo podjetja razglasilo da ostane tovarna do nadaljnjega zaprta.
Včeraj popoldne je imela splošna delavska zveza sejo. na kateri je razpravljala o položaju V vodstvu zveze pa ni soglasja. En del se ogreva za proglasitev splošne 24-urne protestne stavke, drugi Da so mnenja da bi zadostovala polurna svarilna stavka Po dolgotrajnih razpravah <?o se končno zedinili na to. da se za 30 november proglasi splošna 24-urna protestna stavka V Parizu je policija aretirala skupno 292 delavskih voditeljev, ki so se z orožjem uprli policiji Obtoženi bodo zaradi oborožene vstaje in se bodo zagovarjali po posebnem zakonu, ki je bil svoiečasno izdan za zatiranje oboroženih tolp Ponoči ]e polici ji z energičnim nastopom uspelo, da je izpraznila vse v Parizu od stav-kuiočih zasedene tovarne.
Dočim v delničarskih krogih odobravajo odločen nastop vlade pa je po-stonanie oblastvenih organov izzvalo v krogih levičarskega delavstva še hujši odDor Ljudska fronta je deiansko pokopana in vedno bolj prihaja do izraza tesno sodplovanie socialističnih in ko-mtrrvsHčnih elementov čeprav Proti volji vodstva soHalic+irne stranke Vo-dia socialistov Leon Rlum ie izdal proglas na dpiav^tvo v katerem ga poziva, nai se ne da zavaiati hm"cVp*em m nai se točno rqvna po navodilih ki iih dajejo osre^nie organizaciie Desničarska or^aniT'P^iip na so s svoie 'trani izdal° skunen poziv, v katerem apelirajo na patriotizem in republikansko zavest vseh franrnckih d^ž^lianov češ da ho-čeio levfJ^rrl izzvati krvave nemire da bi na ta n*>*in vrgli sedanjo vlado
Posebno hndo $p občuti etavka že^ez-ni^oripv   "K'iiuh tprnu     da je o«:rpdnie
vodstvo organizacije železničarjev odredilo splošno stavko šele za 30. november, je bil že včeraj v več okrožjih železniški promet popolnoma ustavljen.
Posebno napet je položaj v rudarskih revirjih v severni Franciji. Delavstvo je v vseh revirjih ustavilo delo in onemogoča celo redno vzdrževanje rudniških naprav Ministrski predsednik Daladier je zaradi tega odredil, da se vsi severno-francoski rudniki začasno re-kvirirajo in, če se delavstvo ne bo vrnilo na delo. zasedejo p ovojaštvu.
Pripravljenost vojske
PARIZ, 26. novembra h. Ministrski predsednik Daladier je v svojstvu vojnega ministra odredil strogo pripravljenost vojaštva. Obenem je odredil, da se za prevoz vojaštva v industrijske cen tre rezervirajo vse potrebne želenziške proge. Železniška uprava je morala pripraviti potrebno število posebnih vlakov. Že ponoči so poslati v vsa industrijska središča močne vojaške posadke, ki imajo nalog, da stavkovni pokret za vsako ceno onemogočijo.
Socialisti zahtevajo odstop Daladierove vlade
PARIZ, 26. nov. e. Na včerajšnji seji socialistične frakcije je bila sprejeta resolucija, ki najostreje obsoja politiko vlade in zahteva takojšnji odstop vlade, ki nima več večine ne v parlamentu, niti v državi. Njena politika je reakcionarna in pomeni njeno sistematično izzivanje delovnega ljudstva nevarnost za narod in republiko. Širijo se vest\, da bo tudi republikanska socialistična unija zahtevala od svojih ministrov, naj se takoj umaknejo iz viade.
I
Ribbentropov prihod v Pariz odgođen zaradi notranjih nemirov v Franciji
Skupna nemško-francoska izjava bo podpisana pozneje
BERLIN, 26. nov e. Potovanje zunanjega ministra Ribbentropa v Pariz zaradi podpisa skupno nemške-francoske izjave ie odgođeno za nekaj časa Ribbentrop je nameraval v ponedeljek potovati v Pariz, toda na željo francoske vlade je njegov odhod odgođen zaradi notranjepolitične krize v Franciji V službenih krogih poudarjajo, da ta odsoditev v nobenem primeru ne more vplivati na samo skupno izjavo, ki predstavlja akt ogromne politične važnosti Opozarjajo na da1eko?ežen pomen te izjave, saj je prvič v zgodovini, da
sta se oba naroda sporazumela na tak način in napravila konec vsem dosedanjim nesporazumom. Naglašajo. da je ta sporazum celo važnejši od onega, ki sta ga podpisala Hitler in Chamberlain v Monakovu. Med Anglijo in Nemčijo so bili odnošaji vedno drugačni, kakor med Nemčijo in Franciio Zaradi velike važnosti te svečane izjave francoska vlada ni moela pristati na to. da bi se ta va*en dogodek odigial v okviru generalne stavke, ki je že sama po sebi neprijetna stvar.
Pariški razgovori so obrodi!1;" pričakovane uspehe
Reuterjevega urada
LONDON, 26. nov. e. Mmi«=tr=ki predsednik Chamberlain in zunanji mmister Halifax sta se v spremstvu «voiih coprcg včeraj vrnila v London B*-itancka državnika so sprejeli na no^taii V'k*onia višii uradniki Foreien Officea in odorav-nik francoskega Do^lan^tva fa^nbon Đ-
plomatski sotrudnik piše v zvezi s tem:
Chamberlain in Halifax sta se vrnila v London zelo zadovoljna s potekom razgovorov zlasti sta pa tudi zadovoljna, zaradi ob^ena izvršenega de'a. čeprav je bil čas za službene razgovore tesno cdmerjen.
Prmmjfcm prgvr^t v Boliviji
Oblasti so v žabjem trenutku razkrile levičarsko zaroto — Vlada je proglasila obsedno stanje
PARIZ, 26 nov br Hava? poroča t? La Paza. da je bolivijska vlada prišla na sled široko zasnovani zaroti prot* sedan "emu bolivijskemu režimu Zaroto so skovali levičarski krogi. Po vsei državi so organizirali oborožene oddelke z namenom, da se v danem trenutku s silo polete oblasti Včeraj so niihov? a«*n*?e prišli v vojašnico karabin.ier.iev in .iih ek"<ali pridobiti za
Daladier grozi z obsednim stanjem in razpustom komunistične stranke
Za nobeno ceno ne bo dopustil, da bi se morala vlada ukloniti terorju ulice
.por proti vladi generala Pamaranda. Ka-• abinjerji pa so to odklonili in so uporniške emisarje zaprli. Na ta način je bila vsa stv?r razkrita. Dosedaj so zaprli 150 uporniških voditeljev. Vlada je proglasila obredno stanje za vso državo. Zarotniki pridejo pred vo;aško sodišče. V vsej državi vlada red in mir. —
Razmere v zasedenem madžarskem
V dobro poučenih krogih nočejo dati nika-kih pojasnil o odločitvah, ki so bile sklenjene glede državne obrambe. Doznavajo, da sta obe stranki razmotri vali svoje stališče za časa razprave o obrambi in da sta popolnoma zadovoljni s stanjem, ki je bilo točno določeno v teku razgovorov. Kakor je bilo že poprej javljeno, glede španskega vprašanja ni bilo ničesar sklenjfeno. Francija tudi ni stavila nikakih posebnih zahtev napram Angliji, da bi ta intervenirala v francosko-italijanskih pogajanjih. Obširni so bili razgovori glede židovskih beguncev Chamberlain je razložil situacijo tako, kakor nanjo gledajo Angleži. Francozi so priznali, da je v Franciji že okrog 3 milijone tujcev in da je Francija v tem pogledu storila več, kakor je bila njena dolžnost. Govorili so tudi o vprašanju garancije novih češkoslovaških meja, toda sklenjeno je bilo, da počakajo na službeno sporočilo veleposlaniške komisije o definitivni ureditvi meja.
Demobilizacija v Angliji
LONDON. 26. nov. AA. Uradni list je snoči objavil proglas kralja Juriia VI. ki odpušča iz mornariške službe vse rezerviste, ki so bili vpoklicani dne 28. septembra t L Isti proglas pravi, da lahko odidejo domov tudi reezrvni letalci, ker je nevarnost mimo.
Edouard Daladier
predsednik francoske vlade, proti kateremu vodijo ekstremni levičarji ogorčeno borbo, da bi izsilili odstop njegove vlade, toda Daladier se ne misli ukloniti
Papeževa bolezen
VATIKAN, 26. nov. AA. Prof. Bianchi, specialist za srčne bolezni je bil pozvan v Vatikan, da bi pregledal bolnega sv. očeta. Profesor ie ostal ob bolniku dve url. Prof. Milani je snoči zopet prišel k bolniku in je izjavil da se ni bolezen prav nič spremenila.
Panameriška konferenca v
Za zmago pravičnosti in zakonitosti
NEWYORK, 26. nov. AA. Pred odhodom v Limo, kjer se bo udeležil vseameriškega kongresa, je zunanji minister Hull izjavil:
Prepričan sem, da bomo na konferenci, kjer bo zastopanih 21 držav, dosegli popolno soglasnost v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu Razgovarjali se bomo o njih s popolnim razumevanjem in zmernostjo. Prepričan sem, da bomo tam storili vse da bi zmagalo načelo zakonitosti, pravice in splošnega človečanstva. Glavni cilj sestanka pa je poglobiti vezi med ame-
riškimi državami, da se izloči vojna ne> varnost in sleherna tuja propaganda. Hull je zaključil svojo izjavo z besedami, da bo ta konferenca ena izmed najbolj važnih vseameriških konferenc.
PARIZ, 26. nov. AA. Reuter: Uradni
krogi izjavljajo, da je bilo na zadnjem sestanku med francoskimi in angleškimi državniki sklenjeno poslati Rooseveltu poziv, naj vpliva na južnoameriške države, da bi tudi one pomagale pri reševanju vprašanja o židovskih beguncih.
Zunanja politika Bolgarije .
Poročilo Kjuseivanova v zunanjepolitičnem boru — Iskreno in lojalno sodelovanje s sosedi
SOFIJA, 26. nov. e. Predsednik odbora ( za zunanje stvari Georgij Govedarov je poslal predsedniku vlade zahtevo odbora, naj nujno skliče sejo odbora za zunanje stvari, da prouči mednarodno situacijo. Predsednik vlade Kjuseivanov je ugodil tej želji. Na seji odbora, na kateri so bili tudi vsi ministri in razen članov odbora tudi številni narodni poslanci, je predsednik Kjuseivanov podal poročilo o mednarodnem položaju. Po seji je bil objavljen naslednji komunike:
Otvarjajoč sejo je predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve Govedarov orisal predmet in obseg dnevnega reda seje in poudarjal dolžnost, ki jo imata
PARIZ, 26 novembra, br Sinoči pozno zvečer je ministrski predsednik Daladier sklical konferenco ministrov, ki je imela značaj ožjega kabinetnega sveta. Na tej konferenci ji Daladier poročal o položaju v državi n obvestil zbrane ministre o ukit-pih, ki jih namerava izdati, da zatre revolucionarni pokret ekstremnih levičarjev. Sklepi, ki so bili spre i. ti na tej konferenci, so ostali strogo tajni, vendar pa se doznava, da so zelo dalekosežne narave. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je Daladier odločen iti do skrajnosti ter da za nobeno ceno ne bo dopustil, da bi se morala vlada ukloniti terorju uli-
ce. Ker so komunisti glavni hujskači delavstva in ker je očitno, da ima stavkovni pokret izključno politično ozadje ne izključujejo možnosti, da bo Daladier na osnovi pooblastilnega zakona odredil prepoved in razpust komunistične stranke v Franciji. Prav tako zatrjujejo, da bo Daladier proglasil obsedne stanje po vsej državi, če stavke ne bodo danes prenehale. V političnih krogih so te napovedi izzvale veliko razburjenje. V radikalni stranki so zelo deljenega mnenja in smatrajo, da bi taki ukrepi mogli roditi najdalekosežnejše posledice.
i
Bratislava, 26. novembra, h. »Slovak« ob javlja obširna poročila iz Budimpešte in iz bivšega slovaškega ozemlja, ki so ga zasedli Madžari. Z odlokom madžarskega notranjega ministra prebivalci iz zasedenega ozemlja brez ozira na svojo narodnost do nadaljnjega ne smejo potovati na Madžarsko. Prav tako je zabranjen v zasedenem ozemlju vsak uvoz tujih listov, a tudi bu--iimpeštanski listi smejo prihajati le nekateri. To dejstvo tolmači »Slovak« tako, da se v budimpeštanskih vladnih krogih boje, da bi mogli Madžari iz zasedenega ozem-• ja, vzgojeni v svobodnem duhu in vajeni raznih socialnih pridobitev, ki so jih uži-s aLi pod češkoslovaškim režimom, »pohuj->ati« madžarsko javnost. V zasedenem ozemlju so nameščeni najbolj zanesljivi uradniki iz Budimpešte in notranjosti Madžarske, d očim so vsi prejšnji uradniki odpuščeni, tudi če ^o bih" Madžari. _
PRISTOPAJTE K JC UClT
Sodelovali bodo: ge. Bravničar jeva, Hey balova — Jera-jeva — Majdičeva — Kogejeva, gosp. dim ene, vojaška godba in pevski zbor Grafike.
IKOrNCERT
TABORU
ob 20. uri
PO KONCERTU
PLES
Z 2 GODBAMA »stopale« se dobe v knjigarni Glasbene Matice — Kongresni trg
vlada in parlament zaradi Izrednih ta usodnih dogodkov v srednji In jugovzhooV ni Evropi, ki preživlja težke dneve. Na. podlagi tega je potrebno, da odbor in vla* da v najožjem stiku rešujeta mednarodna; zadeve, ki se tičejo interesov Bolgarija Dr. Kjuseivanov je podal nato obziren ekspoze o mednarodni situaciji v Evropi, zlasti na Balkanu. Jasno in iskreno ja označil načela bolgarske zunanje politik^ Ta načela so v stvarnosti in lojalnem prit zadevanju Bolgarije za evropski in balkanski mir, trajno in večno prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo ter Bolgari« jo in Turčijo, na drugi strani pa volja bol* garske vlade, da izpopolni sporazum fn sodelovanje med Bolgarijo, Grško in Ru* m unijo, da bi se vsa sporna vprašanja rešila v etapah, v atmosferi iskrenega apo» štovanja in vzajemnega zaupanja. Nato je govorilo več narodnih poslancev, med njimi tudi Todor Kožuharov in Ivan Pa* stuhov, ki so izrazili svoje zadovoljstvo fql poudarjali svoje zaupanje v zunanjo poli* tiko vlade Kjuseivanova, kakor tudi gle* de njenih konkretnih ciljev.
Predsednik odbora Govedarov je novinarjem izjavil, da do sedaj Se nobena komisija za zunanje zadeve ni tako soglasno zastopala stališče glede bolgarska zunanie politike.
Spopad na bolgarsko -rtmranski mefi
PARIZ, 26. nov. e. Po vesteh, ki so dospele sem, je na Dunavu pri Lomu na bolgarsko-rum unski meji nastal spopad med rumunskimi in bolgarskimi graničarji, Bolgarski čoln z grani carji je zašel ▼ ru» m unske vode, nakar so zaceli rumunskf grani carji streljati. Ranjen je bil neki bol* garski carinski uradnik.
širite »Slovenski Narod«?
Sorzna poročila.
• Cnrih, 26. novembra. Beograd 10, Parte 11.405, London 20.38, New York 439.374 Bruselj 74.30, MIlan 23.123, Amsterdani 239, Berlin 175.87, Praga 1&0JL Varšava 82.87, Bukarešta 3-2«,
Straa 2
SLOVENSKI NAROD«, sobota, 26. novembra 1938.
Štev. >f)7
Za socialno zaščito
izseljencev
tc je ob izseljenski nedelji najpotrebnejša
Ljubljana, 26. novembra. Moralna dolžnost nam nalaga, da mislimo na izseljence ne le ob izseljenskih nedeljah; nikdar ne bi smeli pozabljati na nje. Mali narodi morajo posvečati svojim izseljencem še posebno skrb, zlasti še, če imajo tako visok odstotek svojih sinov in hčera v tujini kakor Slovenci. Od primerne zaščite izseljencev zavisi v veliki meri celo splošno nacionalno vprašanje malega naroda; če ne znamo ohraniti vezi izseljencev z domovino, pomeni izseljevanje v resnici izumiranje naroda.    Se skoraj večja nesreča pa je. kakor če bi se izseljenci  utapljali v tujem morju,  ko se vračajo v domovino zgarani, oslabeli in povsem  obubožani, a jim   domovina ne more  pomagati,  ker  jim  zakonodaja ne nudi primerne socialne zaščite. Zato se zdi potrebnejše prizadevati si, da bi naši izseljenci uživali blagodati zakonodaje, kakor če jih skušamo pomagati s podporami. Izseljenska nedelja bi dosegla svoj namen že. če bi služila učinkoviti propagandi za sklenitev mednarodnih konvencij v korist izseljencev med našo državo in državami zapadne Evrope, predvsem s Francijo, Belgijo in Nizozemsko.
Imamo številne izseljenske organizacije in ustanove, ki so dolžne zastopati izseljenske interese. Dobili smo tudi Izseljensko zbornico. Toda obžalovali je troba. da niso bili povabljeni k sodelovanju v tej zbornici vsi činitelji, ki jih upravičeno štejemo med zastopnike naših izseljencev. Predvsem bi ne smeli prezreti Narodnega izseljenskega odbora, ki si je s svojim dosedanjim delom pridobil legitimacijo, da sme delovati v skupni izseljenski organizaciji. Upoš+evati moramo zlasti, da so javni delavci, ki so se 1. 1929 združili v Narodnem izseljenskem odboru, posvečali veliko skrb našim izseljencem v Westfaliji že prej ter posredovali pri oblasteh v korist mnogih vračajočih se. obubožanih delavcev. Naši izseljenci v zahodnih evropskih državah so potrebni najbolj zaščite domovine, ker so po večini delavci ter socialno nezaščiteni.
Nekatere izseljenske organizacije, n. pr. Rafaelova družba, se sicer živahno udej-stvujejo ter posvečajo zlasti veliko skrb izseljencem v Ameriki: toda udejstvujejo se predvsem na kulturnem ter verskem področju, med tem ko bi izseljenci potrebovali najbolj socialno zaščito, zaslombo močnih gospodarskih ustanov. Razen tega žive naši izseljenci v Ameriki z rojaki v kontinentalnih državah precej dobro. Zato bi nas morali najboli skrbeti izseljenci v Nemčiji. Franciji. Belgiji  . .
Dokler do 1. 1928, ko je bila sklenjena konvencija med našo državo in Nemčijo niso bile urejene razmere v pogledu socialnega zavarovanja za naše vračajoče iz-
seljence iz \Vestfalije, je bila že zaradi tega potrebna posebna organizacija, ki je ščitila interese sicer povsem nezaščitenih naših ljudi. Tedaj Narodni izseljenski odbor Se ni deloval oficielno, temveč so zastopali interese izseljencev javni delavci, ki zdaj delujejo v odboru. L. 1929 Je bil sestavljen Narodni izseljenski odbor lz zastopnikov nacionalnih, narodno obrambnih in nekaterih ženskih organizacij. Odbor je posvečal največjo skrb izseljencem v Nemčiji, a zanimal se je tudi za rojake v drugih kontinentalnih državah. Mnogo ni mogel storiti, saj je prav za takšno delo potreben najbolj denar, a odbor še ni prejel nobene subvencije. Zato je lahko nudil izseljencem predvsem moralno pod-ppro, če ne upoštevamo raznih posredovanj za posameznike pri oblasteh, zlasti za vračajoče se izseljence; toda priznanje zaslužijo tudi organizacijska prizadevanja odbora med izseljenci v Westfaliji na prosvetnem področju in pri nacionalni vzgoji Zal je bilo skoraj vse to delo ustavljeno ob spremembi režima v Nemčiji. Razen tega je odbor opravil mnogo drobnega dela, n pr. organiziral je obiske izseljencev v domovino in zlasti ne smemo pozabiti, da je na njegovo pobudo bil organiziran pred leti prvi obisk otrok izseljencev iz Nemčije^ v domovino.
Odbor je v tesnih zvezah z izseljenskimi organizacijami v tujini in zlasti z voditelji izseljencev Izseljenci marljivo dopisujejo in glasilo narodnega delavstva »Nova Pravda« redno objavlja njihova poročila Razen tega odbor sodeluje z izseljenskimi organizacijami v državi, predvsem v Zvezo izseljenskih organizacij v Zagrebu.
Zasebne organizacije izseljencev so zelo potrebne, ker iz njih izhaja največ pobud in ker sami uradi ne morejo opraviti vsega drobnega dela, ki ga zahtevajo žive vezi med izse]jenci in domovino. Zato bi pa njihovo delo tudi morali upoštevati na pristojnih mestih kot izredno potrebno ter zaslužno za državo in ga gmotno ne le moralno podpirati. Z vso pravico pa zasebne organizacije zahtevajo vsaj moralno podporo.
Velik pomen zasebnih izseljenskih organizacij je že v tem, da opozarjajo na najbolj pereče potrebe in zahteve naših izseljencev. Ponovno naglašamo. da je ena teh največjih zahtev: Izseljencem dajte vsaj zakonodajo, sklenite konvencije vsaj z državami, ki jih bogate naši rojaki v tako velikem številu s svojimi žulji (n. pr. Francijo), če jim že ne morete pomagati drueače! Najnotrebnejše je, da socialno zaščitimo izseljence ter da mislimo predvsem na najrevnejše, na delavstvo, ki je zaščite najbolj potrebno.
Telovadna akademija
Sokola Maribor — matica
se bo vršila dne 30. novembra t 1. v Sokolskem domu. — Začetek ob 20. ari !
Ustanovljen ženski odsek 55Soče" matice
Za narod hočejo Primorke v osrčju Slovenije delati sporazumno z domačinkami
Ljubljana, 26. novembra.
v kmečki sobi Slamičeve restavracije so se snoči pod predsedstvom ge. Minke Kroftove v izredno lepem številu zbrale članice društva $Soče«-matice z namenom, da v okviru matične organizacije ustanove poseben ženski krožek, ki bo deloval v glavnem v smernicah matičnega društva, skrbel pa bo tudi za posebne interese ženskega članstva in organiziral tisto delo, ki ga matica sama v svojem delokrogu ne more opraviti.
Številne članice je v imenu pripravljalnega odbora pozdravila predsednica ga. Kroftova, ki se jim je toplo zahvalila za častno udeležbo, posebej pa je še pozdravila delegate matičnega odbora, predsednika dr. Dinka Puca in odbornike Sfiligo-ja, Sancina in Klavoro. S posebnim po-vdarkom je pozdravila tiste žene. ki so v dnevih pred osvobojenjenm pomagale s svojim narodnim in javnim delom graditi, našo svobodno državo, med njimi gospe Mašo Gromovo. aMnico Romanovo. Olgo Pucovo. nekdanji urednici »2enskega sveta« P. Hočevarjevo in M Martelančevo. pa Nilko Potočnikovo, ki so jo povabile v svoio sredo kot eno izmed najživahnejših de*avk v Ciril-Metodovi družbi
Predsednica je nato dala besedo predsedniku »Soče«, ki je v imenu matičnega odbora izrazil iskreno veselje, da so se tako številne članice odzvale vabilu pripravljalnega odbora Obljubil je novi sekciji, vso podporo in razumevanje. V kratkem je pojasnil, kako gleda odbor na bodoče delo nove sekcije, katere delo naj bo kakor delo matice, nepolitičnega, toda naprednega značaja. Širok program, ki so si ga ustanoviteljice zastavile, priča, da članice gledajo daleč v bodočnost. S sistematičnim organiziranjem ženskega dela, v katerem je kljub številnosti ženskih društev čutiti pomanjkanje povezanosti, bi se taka povezanost dala doseči med delom raznih organizacij in to delo bi moralo stremeti za istim ciljem. Predsednik je izrazil prepričanje, da bodo ženske dosegle poln uspeh, če jim bo dana vsestranska možnost -viejstvovanja, saj so s svojim dosedaniir-delom, kjerkoli so se udejstvovale, dokazale polno sposobnost. Matično društvo ne želi podpore nove sekcije, želi le dela. Največje zadoščenje mu bo popoln d^o^ml peh sekcije, ki bo imela možnost, da se popolnoma osamosvoji, če se bo to izkazalo za potrebno.
Predsednica se je za te vzpodbudne besede toplo zahvalila, nato pa je prešla na poročilo o delu pripravljalnega odbora.
Na pobudo nekaterih Sočinih članic, zlasti agilne ge. Koršičeve, so se prvič sestale v Sočinih prostorih z namenom, da pozive in poglobe razgibno delavnost Soči-nega ženskega članstva. Za sodelovanje sc naprosile go. Kroftovo. kateri so izrazile željo, da bi hotele doseči predvsem tesnej-
šo povezanost ženskega članstva »Soče« in da bi sporazumno z domačinkami kot bivše begunke in priseljenke, ki so bile prijazno sprejete pod bratsko streho, delovale v osrčju Slovenije za blagor naroda in države Ko so vprav tiste dni doživljale važne mednarodne spremembe, so se zavedle velike pomembnosti sile narodne zavesti. Kdo je bolj poklican Čuvati v slehernem slovenskem domu to praiskro narodnega življenja kot so slovenske žene in dekleta? Zavedajo se, da morajo vprav v današnjih dneh s poglobljeno silo in skrbjo delati za naše obmejne težnje. Po doživljenih izkušnjah vedo, da morajo stati na narodni straži, da ne zapademo v mlačnost. ki išče le osebnih koristi, ne glede na odgovornost slehernega poedinca do naroda. Z^to pa so tem bolj hvaležne matičnemu odboru za njegovo razumevanje, ki ga je pokazal že ob zibelki sekcije
Pripravljalni odbor je izdelal poslovnik, ki ga je prečitala ga. KoršiČeva. Mimo določb, ki jih predpisuje matično društvo, bo ženska sekcija zasledovala še posebej ženske interese Poslovnik je prirejen tako, da bo možno vsaki podružnici matičnega društva ustanoviti svoje žen«=ke sekcije Poslovnik so zborovalke soglasno odobrile. Ga Kroftova je pojasnila, da so odbornice osebno vabile vse tiste članice, katerih naslovi so bil znani in vsako so povedale parolo novega odseka: delati hoče za naše narodne koristi s posebnim ozirom na obmejna vprašanja, pomagati hoče svojemu Članstvu v socialnem pogledu, zlasti pa bednim in potrebnim ob naši meji. hoče pa tudi pribo/ti naši ženi vse pravice državljanke.
Ga. Lebarjeva je v imenu zborovalk izrazila polno zaupnico pripravljalnemu odboru in povdarila, da tolikšen odziv k udeležbi na ustanovnem zborovanju priča, da da je uspeh novi sekciji nedvomno zagotovljen, če bo šlo tako lepo naprej, kakor je začelo.
Po kratkem odmoru za posvetovanje so se vršile volitve, v katerih je bila soglasno sprejeta po pripravljalnem odboru predlagana lista. Izvoljene so bile: za načelni-co Minka Krof ta in za njeno namestnico Cilka Koršič, za odbornice pa: Indita Amann, Milena Urbanič, Milena Brezigar, Olga Cermelj, Olga Cerne, Božena Debevc, Marica Flego, Maša Grom, Hlavatv, Klementina Hrovatin, Rozi Klavora, Ivanka Koch. Dušica Komac, Manica Koman, Olga Korošec Divica Kuljii, Aida Lebar, Antonija Levpušček, Mara Luksa. Milka Mar telanc, N. Matjašič, dr. Lelija Novak. Ev-r;enija Pitamic, Olga Puc, Mislej, Sabina T.avbar. Vilka Potočnik, Josipina Bačič in Zofija Vertič.
Po izvedenih volitvah je ga. Koriičeva nrisrčno pozdravila go. Kroftovo kot prvo načelnico sekcije in se ji toplo zahvalila, da je to težko breme sprejela na svoja ra-
Kot nacionalne žene so vse pripravljene pomagati njej kot umni in spretni voditeljici, U as svoj trud gotovo ne bo žela nehvaležno*«. V zahvali a Izkazano čast je nova načelnica obljubila, da bo s svojimi delovni izkustvi po najboljši vesti skušala izpolniti pričakovanja. Zaključila je zborovanje j5 ponovno zahvalo vsem za udeležbo. y. Na kraja je ga. Pavla Hočevarjeva, ki
je kot predsednica dravske sekcije in de-legatinja Jugoslovenske ženske zveze poleti potovala v Edinburg na mednarodni kongres ženske zveze, v obširnejših izvajanjih poročala o svojih opažanjih na tem kongresu in o sodelovanju Jugoslovenke na njem aZ poročilo o svojih bistrih opaža njih je žela med zboroval kami, ki so ji pozorno sledile, toplo zahvalo.
Presenečenje na letošnjem
* ; novinarskem koncertu
Jugoslavija pošlje na tekmovanje številno zastopstvo
Ljubljana, 26. novembra Za letošnji novinarski koncert, ki bo na narodni praznik 1. decembra v vseh prostorih na Taboru, so prireditelji pripravili iz branemu občinstvu, ki se vsako leto zbere na tej reprezentativni umetniški in družabni prireditvi, uvaže van ja vredno presenečenje. V koncertni spored so poleg vokalnih i- instruajentalnih točk sprejeli prvikrat, xlkar se ,vrše novinarski koncerti baletni nastop, za katerega so pridobili prva kinjo baleta ljubljanske opere so. Gizelo Bmvničarjsvo. Umetnica bo eno točko sporeda \z\-M)ala sama, v drugi pa bosta nastopili dve njeni oeertfci.
Ga. Gizela Bravničarjeva se je kot članica opernega baleta in kot baletna solistka lepo uveljavila v naši mladi plesni umetnosti, da sije pridobila priznanje kritikov :n občinstva. Pole« vseh drugih kvalitet jo odlikuje fina glasbena kultura m tenak čut za lepoto plesnih g^hov Ga Bravnieaneva bo zaplesala Jeana S'beliusa. »Valse triste« med tem ko je za dTigo točkj najtudirala z dvema učenkam* nl^sm dviet na Parmove »Triglavske rože«.    Obe točki bo naibrž spremljal  maniši orkester  vojaške godbe O svojem dosedaniem delovanju nam je ?a. Bravničarjeva med drueim izjavila tole Začela sem nastopati leta"l°27. v Ljublja ni. Že v drugem leru sem dobila angažman Lotila sem se z vso vnemo $rud??a baletne
umetnosti. Moj učitelj je bil ves čas inž.
Golovin. ki me je poučeval tudi privatno. Pod njegovim vodstvom sem se tehnično tako izpopolnila, da sem jela nastopati kot losistka Moj prvi samostojni nastop je bil v »Figurinah«. Nato sem sodelovala še v »Začaranem ptiču«, v »Petruški«, pri »Me-ruljčkrh* in seveda v neštetih operah in operetah, zlasti v »Veseli vdovi«, v »Židinji, »Giocondi« in drugod. V gledališču gojimo seveda klasični balet, zato sem se razvijala samo v tem stilu, vendar zasledujem z velikim zanimanjem tudi modeme poiave. V Ljubi iani sta nam zlasti Pia in Pino Mlakar pokazala nova plesna stremiienja. Žal da ni časa za dek> v tej smeri. Kot plesalka bi si želela še več izpopolnitve, hotela bi doseči še višje cilje, toda saj veste — razmere so često močnejše od volje posameznika. In včasih razmere ubijajo tudi najplemenitejšo ambicijo.
Tako nam  je »zjavila  umetnica, ko smo io zaprosili za nekaj besed o njenih umet niskih stremljenjih   Ne dvomimo, da bo njen nastop na novinarskem koncertu opozoril občinstvo ne samo nanjo, ki jo naša nuhlika že pozna in ceni   marveč rudi na vprašanje razvoja plesne umetnosti v Ljub Mani V zadnjih letih na ža'ost ne opažamn nanredka v tem pogledu in morda z raz merami ne riče sumo materialne nevšečnosti   ma-več  rudi drugi razlogi   ki niso da leč od razumevanja pravih smotrov te umetniške panoge.
Fran Lajovic na zadnji poti
Litija, 26. novembra.
Včeraj popoldne je nastopil gasilski starosta Prane Lajovic svojo zadnjo pot. Pred hišo žalosti na Frtici se je zbralo toliko pogrebcev, da se zaradi ozke ulice in brega niso mogli vsi razvrstiti pred samim do mom, kjer je duhovščina opravila pogrebne molitve, pevci »Lipe« in »Zvona« pa so pod vodstvom pevovodje g. Roj ca zapeli žalostinko.
Sele spotoma se je zvrstil sprevod do farne cerkve. Za križem so se razvrstili nosilci vencev in rudarska godba, za njimi je stopala deputacija domačih in šmarskih Sokolov v kroju s starešino br Sribarjem vence sorodnikov, prijateljev in društev iz Litije in starešino br. Vidicem iz Šmart-
na Iz domačega: sreza so spremili na zadnji poti svojega bivšega župnega starešino zastopniki skoraj vseh čet. Prišli so tudi župni in banovinski gasilski predstavniki z dr. Kodretom in župnim starešino g. Dolinarjem na čelu. Gasilci in mladina so nosili tudi vence sorodnikov, prijateljev in društev. Pred krsto je nosil gasilec pokojnikova odlikovanja, potem pa so uniformirani gasilci nosili krsto z zemskimi ostanki gasilskega starešine, ob krsti pa sd stopali gasilci v Častnem špa-liriu.
Stevilno sorodstvo: sinovi, na čelu s skladateljem Antonom, hčere, vnuki, vnukinje ni pravnuki so stopali za očetom ene najuglednejših slovenskih družin Potem pa so se uvrstili v žalni sprevod domačini in okoličani, izredno mnogo pa je bilo pogrebcev tudi iz ostalih krajev sreza, pa tudi iz Ljubljane in od drugod.
Žalni sprevod so pričakovali pred cerkvijo gasilci v špalirju Duhovščina je opravila pogrebne molitve tudi v cerkvi, nato pa se je dolg žalni sprevod na čelu s trboveljsko rudniško godbo podal na župno pokopališče Ko je prispel do svežega groba, je ponehal dež, ,ki je ves čas po malem pršil, zato so zastavonoše sokolskih in gasilskih praporov ter pevskih društev »Lipe« in »Zvona« razvili prapore. Pevci so še poslednjič zapeli pokojniku žalostinko v slovo. Nato je spregovoril vrlemu gasilskemu organizatorju zastopnik gasilske župe g. Dolinar prisrčne zahvalne besede, za vse kar je storil v korist organizacije, ki si je zapisala na prapor ljubezen do bližnjega Gasilski roe je odjeknil v poslednje slovo, nad poslednjim domom starešine Lajovica so se sklonili prapori, nakar je godba zaključila žalno svečanost. Turobno so padale grude na krsto in grmada cvetja je zrasla na svežem grobu...
Časten spomin vrli narodni korenini!
Živilski trs
Ljubljana, 26. novembra Le redko je bil prejšnja leta ob tem času živilski trg tako dobro založen z zelenjavo kakor je zdaj PonvsKti je treba, da bo čez 10 dni že M*lavž Zdaj je še na zelenjad-nem' trgu talA- lepa izbira, kakor v zgodnji jeseni. Zaradi tega se rudi živila niso še znatno. podražiLa. Nekoliko dražje je pa letos sadje, ražen grozdja, ki ga je še vedno nekaj naprodaj povprečno po 8 do 10 <... feg. Med sadjem pa letos pogrešamo hruške, ki so bile nekaj časa zelo drage, zoaj jih pa niti ni več naprodaj. Suho sad-ie predvsem slive, p-odajajo letos v splo->t em po istih cenah kakor lani.
Na stalnem sadnem trgu je od dne do dne več južnega sadja. Zdaj je že mnogo j pomaranč in Miklavžu se bo nudila lepa | izbira. Mandarine so po 1.25 din komad, pomaranče pa po 1-5 do 2 din.
Kmetje dovažajo na trg malo sadja, da zdaj skoraj ne moremo več govoriti o kmečkem sadnem trgu. Dobro so pa s sadjem, zlasti z zimskimi jabolki, založeni branjev ci. Sadje se še m občutnejše podražilo, toda naprodaj je od tedna do tedna manj zdravo.
Nobenih posebnih sprememb tudi ni na perutninskem trgu. Jajca se menda pred prazniki ne bodo več podražila, saj so že t**ko draga, da je poraba močno upadla. Po 15 par lahko dobite samo osušena jajca, količkaj boljša so pa po dinarju. Perut-rina je en&kc draga vse leto. Čeprav go-«pt»dinje ne posegajo mnogo po nji, je vendar trg vedno precej dobro založen.
S pToArje krompirja na debelo je konec. Davi ie bil naprodaj le en sam voz krom piija AL   dne smo opozarjali prejšnje ted ne, naj bi se založili s krompirjem, dokler
je čas, kaj:, zdaj je že prepozno za nakup.
S fi£m&&cga platna
— Kino Matica. Večerna elegija (Drei-klang). Nemški film z dvema dobrima igralcema Lil Dagover in Paulom Hartmannom. G Ji se pred ojno v provincialnem nem ikerc mestu. Za malomeščane nastane senzacija, o sc v jstu n:ržh lepa in tajin-stvena Kornelija Contarini (Lil Dagover), v katero se zaljubijo upokojeni stotnik Moller (Paul Hartmann). njegov sin Ulrich {Kolf Moebius) in bankir Henckelberg Za skrivnostno damo. ki je umetnica na klavirju, je ljubezen s stotnikom lepa epizoda. h^„"ežna je usodi, da ji je naklonila nekaj tednov sreče. Za malomeščane pomem pri-hoil Kornelije Contarini usodno katastrofo. Zavrnjeni nkir izve, da je bila Ko-nelija filmska igralka, ki je nastopala kot plesalka, nabavi si film, v katerem pleše Kornelija na pol naga indijski ples. ga pokaže v družbi, stotnik Moller mu prisoli zaušnico, siedi dvoboj, v katerem je stotnik smrtno ranjen. Kornelija odpotuje v Ameriko k se-
i stri, ne da bi vedela zakaj ni bilo stotnika i za njo v Hamburg, da bi odpotoval z njo. Prav dobro je prikazano malomeščansko okolje, v katerem poteka dejanje. Lil Dagover prekaša v igri in s svojo pojavo mnogo mlajših tovanšic v filmu, Paul Hartmann je enakovreden partner, le režija nekaterih prizorov je dokaj neokretna, pač nemška, preveč je teatra v tem filmu kakor v večini nemških filmov, a kot celota je film dober, dasi je prenatrpan s »štimungami«, ki so nemška speciahteta v filmih in v literaturi.
— Kino Union: Pustolovščine Marka Pola. Zanimiv, pester, napet film o pustolovskem potovanju Benečana Marka Pola (Ga-ry Cooper) na Kitajsko. HoHy\vood si sicer predstavlja zgodovino po svoje, zato gledalca sprva presenetijo razni prizori, ker si je Kitajsko in njeno življenje pred 700 leti p-edstavljal drugače, toda s pomočjo razkošne opreme, dobre igre in odlične režije taki filmi osvoje tudi Evropca, da pozabi na zgodovinska dejstva in uživa v filmu pri'-azano zgodovinsko legendo. Simpatični Garv Cooper je podjetni avanturist, ki pride v Peking in si osvoji srce nežne hčere kitajskega mogočnika. Skorai v vseh takih filmih gre za prepovedano ljubezen. Neizbežen je mogočnikov rivai, ki tiranizira narod in se hoče polastiti prestola, neizbežno j z prikazovanje orientalskega razkošja, krutosti itd. Obstoja nekakšna šablona, po kateri izdeluje Amerika in rudi Evropa filme s sižeji z Daljnega vzhoda Režijsko in igralsko so pa vse te zadeve v posameznih prizorih mojstrsko prikazane >n je film za gledalca svojevrstno doživetje.
Maše »te^lišče
DRAMA
Začetek ob 20 uri
Sobota. 26. novembra: Brezov gaj. Izven Znižane cene od 20 din navzdol
Nedelja, 27. novembra: ob 15. uri: ženitev Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Žene na Niska vu ori ju. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 28. novembra: zaprto
Torek, 29. novembra: zaprto
Sreda, 30. novembra: Dobrudža 1916. Krstna predstava. Izven.
Krstna predstva drame »Dobrudža 1916«,
katere avtor je ravnatelj Pavel Golia. bo v sredo, dne 30. t. m. na predvečer državnega praznika. Delo ima 10 slik, ki so vse aktualne ter nam slikajo življenje naših vojakov in dobrovoljcev za časa svetovne vojne. Delo je izredno učinkovito nap'sano in bo privabilo v gledališče vse sloje našega občinstva. V posameznih vlogah je zaposlen celotni dramski ansambel, pomagajo različni drugi sodeloval ci. vsi pod vodstvom prof desta. Predstava bo izven abonmaja.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Sobota, 26. novembra: Roxy. Opereta. Premiera. Premierski abonma
Nedelja. 27. novembra: ob 15. uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven.
Globoko znižane cene. Ob 20. uri: La Boheme. Gostovanje Josipa Rljavca. Izven
Ponedeljek. 28. novembra: zaprto
Premiera operete »Roxy« bo d revi v opernem gledališču. Snov je zajeta iz šport nega življenja ter bodo z njeno vsebino predvsem zadovoljni vsi Številni prijatelji nogometnega Sporta. Tekstovno in muzikal no je delo izvrstno, ter je imelo prav povsod velik uspeh. Glasbo je napisal Pavel Abraham, v njej prevladuje sodobni ritem. Izvajal jo bo pravi jazz-orkester pod vodstvom dirigenta zebreta. V naslovni vlogi bo nastopila gdčna Barbičeva. Ostale glavne vloge bodo igrali: Poličeva. Jap-ljeva, Lipah, Golovin, Sancin, Peček in Pia-neeki. Važno vlogo ima balet. Dejanje se godi dandanes v Londonu, Ljubljani in na posestvu barona Pielika na Dolen »m. Režiser: ing. Golovin. Premiera je mierski abonma.
KOLEDAR
DANES: Sobota, 26. novembra katoličani;
Konrad, Janez B. JUTRI: Nedelja, 27. novembra katolič,
Virgil
DANAŠNJE PRIREDITVI] KIKO MATICA: Večerna elegija, matineja »šampanjski valček*, ob 14.15 KTNO SLOGA: Ešnapurski tiger KINO UNION: Pustolovščine Marka I KINO MOSTE: Bela parada   in Mister Deeds
KINO ŠIŠKA: Vsi proti enemu PROSLAVA 70-LETNICE G. DR, TOMIN-
ŠKA ob 20. v verandni dvorani hotela
Union
PEDAGOŠKO DRUŠTVO predavanje univ. prof. dr. Karla Ozvalda Glavni viri neuspehov v srednjih šolah, ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi
RAZSTAVA SLIKARJA B02. JAKCA v
jakopičevem paviljonu 'prireditve v nedeljo
KINEMATOGRAFI  ISTI SPORED ŠENTJAKOBSKO  GLEDALIŠČE:   * Školj. ka« ob 15.15
RAZSTAVA SLIKARJA B02. JAKCA V JAKOPIČEVEM PAVILJONU
DEŽURNE LEKARNE
DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6 Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus  Moste — Zaloška cesta
mestno DE2URNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO bo opravljal od sobote od osmih zvečer do ponedeljka do osmih zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Franc, Srbska ul. št. 7/1. telef. št. 36-41.
ŠA
ŠAHOVSKI  VELETLKMR XA
HOLA M)  i LEM
Amsterdam, 25. novembra. Nocoj je bilo v Leidenu igrano 13. kolo turnirja osmih najboljših šahistov sveta. Do 2315 je bila končana samo ena partija: R v-sky je po 33 potezah remiziral z dr. EJu-wejem. Vse tri os. a le partije so bile še pozno ponoči v teku.
V soboto bodo v Amsterdamu odigrane vse prekinjene partije, v nedeljo popoldne pa se igra zadnje kolo turnirja-. Keres— Fine. dr. Aljehin—BoUinik, Flohr -Re» ahevskv in dr. Eruwe—Capablanca.
Iz Celja
—c Sokolska proslava 1. decembra v Celju. Celjsko sokolstvo bo svečano proslavilo praznik zedinjenja. Na predvečer, v sredo 30. t. m., bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica ob 20. slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. Dne 1. decembra ob 8. zjutraj se bo sokolstvo udeležilo svečane službe božje v opatijski cerkvi, ob 9.30 pa proslave pred mestnim poglavarstvom. Ob 10.30 se bo pričela v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna seja Sokolskega društva Celje-mat t. Na sporedu bo godba, ples, petje, deklamacije, zaobljuba novega članstva itd. Slavnostna seja Sokolskega društva Celja I z zaobljubo novega članstva se bo pričela prav tako ob 10.30 v Sokolskem domu v Gaberju. Članstvo sokolskih društev Celja-matice in Celja i se poziva, da se udeleži slavnostne akademije, službe božje v opatijski cerkvi, proslave pred mestnim poglavarstvom in slavnostne seje v slavnostnem kroju, ostali pa v civilu z znakom.
—c Slavnosten koncert v proslavo 20-letnice zedinjenja bodo priredili Celjsko pevsko društvo, pevski društvi »Oljka »Celjski Zvon,- Glasbena Matica in Celjsko godbeno društvo v četrtek 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču Na sporedu so orkestralne točke, samospevi s spremljevanjem orkestra, mešani in moški zbori a capella in dve vokalno-instru-mentalni skladbi. Vstopnice so v predpro-daji v knjigarni K. Goričarja vdove in v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
—c Idejni tečaj za nove člane in rlanire bo priredilo sokolsko društvo Celje-matica drevi ob osmih v pevski sobi v Narodnem domu. Vse novo članstvo naj se zanesljivo udeleži idejnega tečaja, ker sicer ne bo pripuščeno 1. decembra k slovesni zaobljubi in bi bil vsled tega sprejem v Članstvo odložen.
—c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 28. t. m. ob 20. prof. dr. Val-ter Bohinec iz Ljubljane ob predvajanju skioptičnih slik o temi »Priroda in človek ob Sredozemskem morju« Vabimo občinstvo, da se tega lepega predavanja udeleži v čim večjem številu.
—c Miklavževanje z Igro bo priredila v ponedeljek 5. decembra ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. Vstopnice bodo od ponedeljka 28. t m. dalje v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Cisti dobiček je določen za obdaritev revne dece.
—c Dve zanimivi podsavezni tekmi. Na Glaziji bosta v nedeljo 27. t. m. popoldne dve podsavezni prvenstveni tekmi. Ob 12.30 se bo pričela tekma med SK Olimpom in SK Amaterjem iz Trbovelj, ob 14.15 pa tekma med SK Celjem in Atletiki. Tekmi bosta gotovo zelo živahni in napeti. Posebno veliko zanimanje vlada za srečanje obeh starih lokalnUi riva'ov. SK Celja In Atletikov K prvi tekmi je delegiran sodnik g. Jančič iz Maribora in kot namestnik g. Konic, k dru si tekmi pa g. Lukežič iz Maribora in kot namestnik g. Mrdjen.
—c Notno lekarniško službo ima od sobote 26. t m. do vštete i petka 2 decembra kr dvorna lekarna Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
8tev. :o7
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, M. novembra 1988.
Stran 3
Bolnica v Brežicah
bo povečana
SUZOR naj M dal v ta namen ve« milijonov poaottla
Brežice, 25. nov.
Dolgoletni in splošno znani primarij brežiške javne banovinske bolnice docent dr. Cholewa  Josip,  sedanji  Sef  instituta za raziskovanje rakastih bolezni v Ljubljani, je v času svojega plodonosnega delovanja v tuk. bolnici izposloval pri banski upravi v Ljubljani že svoj Čas precejšnjo popravilo naše bolnice. Pred kakimi desetimi leti, po požaru bolniškega srednjega podstrešja, se je vložil v prvem nadstropju bolnice parket in za vse nadstropje nove postelje. Vsa bolnica se je tedaj temeljito prečistila. Kljub mnogokratnim intervencijam pa se bivšemu primariju le ni posrečilo izposlovati pri banski upravi razširitve in povečanja bolnice, dasiravno je točno orisal kvarnost in nepraktičnost sedanje porodnišnice in infekcijskega oddelka, ki nikakor ne odgovarjata potrebam časa. Porodnišnica v prvi vrsti nujno potrebuje povečanja in  samostojen ločeni oddelek in svojo operacijsko sobo, kar se sedaj zelo pogreša. Poudarjal je splošno poslabšanje življenjskih pogojev in zate-■ nje številnih porodnic v ta oddelek.
Docent dr. Josip Cholevva
Porodnišnica torej niti po obsegu niti po pripomočkih ne zasluži tega imena. Poleg tega pa še obstoja stalna nevarnost sepse. Poudariti je treba, da je banovinska javna bolnica v Brežicah ena največjih javnih bolnic v Posavju in daleč naokoli znana. V njej so štirje oddelki in to: kirurgični, medicinski, oddelek za infekcijske bolezni in porodnišnica. Slednja je združena s ki-rurgičnim oddelkom in zato zelo neprikladna. Brežiška bolnica ima okoli 150 | postelj in je povprečni stalež bolnikov 120. Težke operacije, skoraj enake onim na klinikah, se dnevno vrste. Povprečno jih je na teden 4—5. Sloves brežiške bolnice .^cga daleč naokoli, to pa posebno od časa zdravljenja bivšega primarija docenta dr. Cholewe, ki je bil na glasu kot eden najboljših kirurgov in so bile po mnenju bolnikov njegove operacije najuspešnejše Pri tem je treba omeniti, da je zaslužni docent dr Cholevva osnoval v tuk. bolnici
prvi onkološki institut v Jugoslaviji, kateri je imel namen raziskavati rakasta
obolenja. Pri tem delu je bil neumorno zaposlen skozi dvajset let in je bil njegov uspeh velik kar smo imeli priliko posneti iz člankov v dnevnem časopisju. Zato je banska uprava priznanemu docentu zgradila moderen institut, po vzorcu poljskega instituta v Varšavi. V tem novem ljubljanskem institutu je nameščen rontgenski aparat v vrednosti okrog dveh milijonov dinarjev in je to sedmi tak aparat v Evropi. Uspešnega nadaljevanja dela dr Cholewe v tem institutu ni treba posebej omenjati, saj o tem pišejo tuzem-ski in inozemski časopisi in revije.
Sloves brežiške bolnice pa se tudi po odhodu doc. dr. Cholewe pred kakimi tremi leti ni zmanjšal, kajti posle primarija je prevzel primarij dr. Berglez Vladimir, bivši asistent praškega kirurga dr. Jiraska Novi primarij je s svojim neumornim in uspešnim delom dokazal, da je vreden naslednik bivšega primarija-docenta.
Da bo sloves brežiške bolnice še večji, da bo odgovarjal sedanjim zahtevam in da bo možno še uspešnejše zdravljenje, je v načrtu preureditev in povečanje iste.
Banska uprava pa je letos le uvidela nujnost upoštevanja tega aktualnega vpra sanja in se odločila, da v bližnji bodočnosti prične z delom okoli povečanja in modernizacije brežiške bolnice. Ko izpo-sluje večmilijonsko posojilo pri Osrednjem uradu   za    zavarovanje    delavcev, se bo pričelo delo. V tej zvezi se je v začetku tega meseca sestala v tuk. bolnici po banski upravi določena komisija, ki je imela nalogo pregledati in upoštevati vse okolnosti povečanja in razširjenja bolnice. Komisija je po pregledu vseh prostorov in naprav ter na podlagi statističnih podatkov    o stalno rastoči frekvenci bolnikov ugotovila nujnost modernizacije in povečanje bolnice. Prišla je do zaključka, da je treba v prvi vrsti zgraditi posebno poslopje za tuberkuloz, in infekcijske bolezni, da bi se onemogočilo širjenje te za-vratne bolezni. Nad  infekcijskim oddelkom, ki predstavlja danes posebno stavbo posleg poslopja bolnice, bi se dvignilo v ta namen nadstropje in bi bilo s tem to pereče vprašanje rešeno. V svrho zgraditve novega porodniškega oddelka,  ki bo po-vse ločen od drugih oddelkov in znatno povečan,  dalje,  za  napravo operacijskih sob. nove kapele in kuhinje, se bo glavno bolniško poslopje znatno razširilo  V zvezi s temi ugotovitvami bo tehnični oddelek banske uprave v najkrajšem času izdelal potrebne načrte ter pričel z delom
S to velikopotezno preureditvijo, ki b' bila ponos mestu Brežice in vsej naš? banovini, bi naša bolnica postala eden najmodernejših in največjih zdravstvenih ustanov7 v naši banovini.
Pričakujemo, da bo banska uprava uvidela potrebo gori navedenih del. ki so po mnenju komisije prepotrebna in da bo tem vendarle ustregla dolgoletnim težnjam in željam uglednega docenta dr Chole\ve.
Dr
K premieri operete »R^ksi«
terem igra veliko vlogo ljubljanski nogometni
team
Ljubljana. 25. novembra
Inu . ta Abrahama zavzema na polju sodobn, operete eno najvidnejših mest. Njegov ^Ples v Savoyu<: je bil za vse odre, kjer so ga peli in tudi za našega, eden največjih uspehov.
Abrahamove operete se odlikujejo predvsem z vseskozi zanimivim, zabavnim libretom, v katerem se vrstijo v hitrem tempu učinkoviti prizori, ki prinašajo vedno kaj novega, nepričakovanega; kar pa je glavno — njegova glasba ima vžigajo-če ritme, ki se jim hočeš nočeš moraš predati, očarati zna poslušalca s polnostjo melodike in udarnostjo posameznih šla-gerjev. Njegova razgibana glasba zna fascinirati s svojo toploto in čarom, njen tempo in utrip sta taka, da dajeta dejanju napetost in vzpon, znata pospešiti tok dejanja in mu dati tisto dinamiko, brez katere dobra opereta razpade v bolj ali manj posrečene detajle in ne učinkuje več kot zaokružena celota, temveč samo še s posameznimi drobci.
Našemu občinstvu — posebno tistemu, ki se zanima za nogomet — bo >Roksic ugajala, ker je lokalizirana. Prvo dejanje se godi v Londonu, v nekem hotelu. Tam je zbran v sobi barona (Planecki), predsednika nogometnega kluba iz Ljubljane, ves gostujoči team, ki je zmagal v tekmi z londonskim klubom.
Nečakinja škotskega bogataša (Barbi-čeva) industrialca (Lipah), živahna Rok-si, se noče omožiti z Bobvjem (Golovin), uteče tik pred poroko in išče pomoči pri našem teamu. Preoblečena v rezervnega footbalista se odpelje z našimi fanti v Jugoslavijo. Nesreča pa hoče, da se vozita V istem vlaku stric in Boby, ki sta že našla njeno sled. Na zabaven in pretkan način se odkrižajo med potjo nevarnih sopotnikov in jih puste v rokah obmejnih organov.
NogomeLni team je namenjen na oddih in trening v baronov grad na Dolenjsko Toda ker živi baron vedno drugod, je od dal oskrbnik gradu Vampi (Sekula) gra dič na lastno pest ravnateljici (Poličeva dekliškega penzionata. Ko se najdeta ne
pričakovano v gradu team in dekleta, nastanejo prav zabavne situacije, dogodivščine in rendez-vousi. Tekom dogodkov se pojavi tudi Roksin stric, ki najde svojo nečakinjo, ta pa se je seveda medtem zadubila v kapetana nogometnega moštva Jureta (Sancin) in se tudi sprla z njim. Končno pride do napete revanžne tekme med londonskim in ljubljanskim klubom, kjer se zgodba vedno bolj pri-ostruje, toda po različnih zaprekah zašije sreča vsem nesrečnim parčkom.
Gdč. Barbiceva
Posebno učinkovite točke so: duet Rok-si in Jureta v prvem dejanju: Srečno potu jva, z vetrovi tekmujva... v drugem dejanju zbor deklet: Lep je božji dan -. . in duet zaljubljencev: Veruj v svet pre-udežnih sanj...
Aparten je Black-walk, ki ga pojeta in >leseta Roksi in Hanžič n m tudi n.i. Coctail-fox v baru. Balet ima »-cllkc zaL"
go, duete plese ta Moharjeva in Bravni-čarjeva, step Kurbosova in Petanova itd.
V tretjem dejanju imata duet Hanžič H in ena izmed penziona takih gojenk (Japljeva): V izbiri mož drli se prastarih norm... Posebno učinkovit in udaren pa je glavni šlager: Hip-bip-hura. najboljši team sveta!
Opereta daje vsem odgovornim sodelavcem režiserju in koreografu Golovinu, dirigentu D. zebre tu, in insoenatorju inž. Frmnsu sumo zanimivih nalog ter tehnič-
no nekaj prav trdih orehov: notranjost in zunanjost vozečega vlaka, footbalsko igrišče itd.
Boksi je delo, ki je doživelo na Dunaju in drugod senzacionalne uspehe, neverjetno število repriz in se je uveljavilo z najmočnejšim poudarkom. Posebna zanimivost v tej opereti pa bo nastop dramskega člana Lipaha v vlogi skopega Skota, Kot tak bo prednasal tudi nekaj ku-pletov zelo aktualnega značaja.
Maša SI.
Ravnatelj dr. Simon Dolar odhaja v pokoj
Od prUjvbljenega vzgojitelja se je mladina zelo prisrčno
poslovila
Kranj, 25. novembra Kimnjska gimnazija je imela, včeraj žalosten dn. Včeraj se je poslovil od zavoda, od ovoje drag« mladine in profesorskega zbora splošno priljubljeni in po ovoji delavoosti po vsej državi znani direktor zavoda, priznani šolnik in vzgojitelj g. dr. Simon Dolar. Včerajšnji šolski dan je bil zadnji v njegovem 33 letnem neprestanem in marljivem službovanju, v katerih dolgih lotih je izostal iz šole vsega, skupaj — 14 dni, a še to zaradi poškodbe na nogi.
G. ravnatelj se je bal prevelike ganjenosti, katero občuti v trenutku, ko se poslavlja od svoje iskreno ljubljene mladi, ne ter se je poslovil od razredov s posebno okrožnico. V tej okrožnici je vzpodbujal mladino k delu in ljubezni do svoje domovine. Med drugim je dejal: Vzgajajte in izobražujte se z namenom, da bi po. stali dobri državljani mlade Jugoslavije, naše skupne domovine, ki jo vi še s posebnim žarom ljubite, a še ialeko ni vsestransko izgrajena. Sčasoma pridete tudi vi na vrsto, da izvršite, kar nam ni bilo mogoče. Pripravite se za to delo vestno in z ljubeznijo, ker le take boste ko ristili dižavi sebi pa pridobili obilo blagoslova in mine vesti, da ste storili vse kar je bilo v vaših močeh Tako bo pognal iz vas nov značaj in rod. pom odgovornosti, ki bo ljubil in delal za narod in za državo brez prestanka. —
Na te poslednje besede ljubezni in vzgoje direktorja je tudi mladina leagirala Vsak razred je prišel posebej poslovit se v ravna tel je^o pisarno in vsak je prine sel s seboj 'oz in cvetja V svoji ginje nosti so učnei .»olznih oči segali odbijajočemu ravnatelju v roko in mislimo, da je
bil tudi g. ravnatelj zadovoljen s svojo mladino v prepričanju, da ©o njegove besede padle na rodovitna tla. Posebej sta je še poslovili društvi Jugoslovan in Dijaški Sokol.
Ravnatelj g. dr. Dolar je eden zadnjih profesorjev, ki so poučevali na kianjski gimnazija, še v predvojnih letih Gimnazijo je absolviral v Mariboru, univerzitetne študije pa na Dunaju in v Gradcu. Svoje prvo službeno mesto je nastopil 1. 1905 v jeseni na klasični gimnaziji v Ljubljani, odkoder je po 3 letnem službovanju prišel v pricetku šolskega leta 1908 v Kranj. Tu je poučeval nepretrgoma točno 30 let. tako da ima vseh službenih let skupaj 33. Ravnatelj je postal v 1. 1932-33. Tisti, ki so njegovo marljivo delo v Kranju, njegov ugled in priljubljenost med mladino težko gledali in so si ga želeli proč, pozabljajo, da je bil tedaj, imenovan za ravnatelja na učiteljišču v Ljubljani, da je. bil v Kranju le vršilec dolžnosti direktorja. Ker pa ga je tedanji bolehni ravnatelj sedaj že pokojni Marolt, ki bi moral priti v Kranj, prosil, oa ostaneta vsak na svojem mestu, je g. ravnatelj dr. Dolar tej želji ustregel in ostal v Kranju. Njegov nesebični« pošteni značaj je ostal vedno možat, odkrit in kristalno čist. Vse intrige, naperjene proti njemu, so padle nazaj na njegove nasprotnike.
Ogromno je bilo njegovo šoisko in iz-venšolsko delo. V šoli je mnogokrat še kot ravnatelj poučeval enako število ur, kakor drugi profesorji, vodil in upravljal je vse administrativno delo, ki je naraslo zadnja leta na dvojni obseg in zadnji dve leti sploh ni imel pomočnika v pisarni. Zanimal se je posebno za življenje in vzgojo mladine v izvenšolskem času. da ne omenjamo vseh lepo organiziranih šolskih prešla v.
Izven šole se je z dejanjem ali nasvetom udejstvoval skoraj pri vseh društvih Bil je piedsednik Jč ^ige. kjer ie še zadnji čas s pomočjo ge. Zdenke Sirceve in ge. Jelice Holzbaekerjeve nabral za češke begunce nad 12 000 din še prej. predno je prišel poziv iz Ljubljane. V tem pogledu se je Kranj res odlično odrezaJ in daroval za brat'« č^ehe. Dalje je sodeloval kot predsednik ali odbornik pri podružnici CMD. pri Bianiboiu, .1B ligi, pri Rdečem križu, pri Pro*. ituberkulozni ligi. pri Narodni čitalnici je bil dvakrat predsednik, pri Sokolu odbornik, a med največje dobrotnike in delavce ga v vseli dolgih letih šteje Dijaška kuhinja. kjer je bil blagajnik Vse to je le majhen prerez dela in zaslug marljivega sr. ravnatelja, kateremu tudi v- pok^r ^limo še mnogo življenjsko sreče.
Sea%9ciofl?l£fi m$eh F. T. Karmsha
v državah zahodne Evrope
Ljubljana 26 novembra Naš /nameniti psihografolog F  T Kar •i ah se je vrnil te dni s študijskega poto-/an.iu po zahodni  Evrop;   ;<je)   ie pri red; ludi vrsto predavanj o svojih najnovejših psihogiafoloških  izsledkih  :n  dosegel povsod izredno velik uspeh  Bil ie v Belgiji Franciji. Angliji in nazadnje v  Italiji. O njem in njegovem delu so objavili listi v omenjenih     državah     obširno poročilo, opremljeno navadno tudi z njegovo sliko. V Angliji je objavil članek o Karmahovi psihografologiji celo    največji londonski dnevnik   The Times«, v Franciji pa veliki pariški »Le Temps«.
Največjo pozornost pa je vzbudil naš mojster moderne znanstvene psihografolo-gije v Italiji, kjer mu je posvetil dnevni tisk nenavadno pozornost. O njem in njegovem delu so poročali skoraj vsi italijanski listi, nekateri celo ponovno, v Trstu pred vsem »Le ultime notizie« (II Piccolo della Sera), v Rimu »n Messaggero«, v Milanu »Corriere della Sera«, v Turinu »Ga-zetta del Popolo« itd. Vsi so slavili F. T. Karmaha kot svetovno znanega in slavnega psihografologa ter objavljali s posebnim zanimanjem njegove analize značajev dandanašniih političnih in drugin osebnosti: Adolfa Hitlerja, Nevillea Chamberlai-na, Daladierja, Rocsevelta, StojadinoviČi, Grete Garbo, Marlene Dietrich, letalca Lindbergha itd.
Prav tako so objavili italijanski listi tudi zanimivo gradivo o Karmabovih dosedanjih uspehih na področju eksperimentalne psihografologije ter navajali celo vr-ito zanimivih primerov, ki so dokazali po "nen - vena deln ?a uravnavanje živ ienja  .n zi\-j-i-j-ke »reče posamezniko.
Na potovanju po Italiji je bil F T. Kar-nuh gost mnogih znanih odličnih osebnost- -.n sprejet povsod 7 največjo ljubeznivostjo da^i ni nikjer skrival svoje narodne in državne pripadnosti Razen tega je preiemal povsod ogromno število zasebnih pisem, v katerih so se ljudje obračali nanj i prošnjami za nasvete v najrazličnejših življenjskih vprašanjih. Dobil je tudi povabilo, naj bi prišel v Italijo za daljšo dobo, kar bo seveda storil.
Ob priliki njegovega bivanja v Italiji je bilo nazadnje sproženo tudi vprašanje njegovega studijskega potovanja po italijanskih kolonijah v Afriki in je bil o tem zainteresiran direktno predsednik vlade Be-nito Mussolini. Karmah namerava studirati v italijanskih afriških kolonijah upliv tropičnih bolezni na pisavo, kakor tudi posebne značilnosti v izrazu značaja domaćinskih ljudstev. Karmah pripravlja že dolgo veliko novo znanstveno delo o pisavi spolno bolnih in ljudi, ki bolehajo sploh za nalezljivimi boleznimi. Dosedanje svoje izsledke v Evropi bo tako izpopolnil še z izsledki v Afriki, kamor bo odpotoval po vsej verjetnosti v pricetku prihodnjega leta s pomočjo posebnih ugodnosti italijanske vlade. Njegovo delo bo splošne važnosti in ne bo koristno samo za kolonije, ampak za ves razvoj moderne znanstvene psihograf ologi je.
Pred svojim odhodom v Afriko, kjer bo ostal delj časa, priredi F. T. Karmah še enkrat turnejo po Jugoslaviji. Obiskati namerava vsa naša glavna središča, kjer bo stavil svoje veliko in sedaj že svetovno slavno znanje na razpolago vsem, ki so njegovih strokovnih nasvetov potrebni. Svojo turnejo bo pričel te dni v Ljubljani. Njegov prihod vzbuja že vnaprej veliko zanimanje.
Učitelisko zborovanje
Dolnja Lendava, 25. novembra Pred kratkim je zborovalo sresko učiteljsko društvu JXHJ v Turnišču. Predsednik društva g. Peternel je pozdravil navzoče, posebej pa še novo pristopi vše člane. Ga. Prešernova je poročala o sekcijski skupščini v Ljubljani. Situacijsko poročilo pa jc podal g. Peternel. Povodom 20-letnice se je spomnil vseh borcev za svobodo Jugoslavije. Društveni tajnik je v kratkem opisal delo »reškega društva v minulem letu in se ha vil s stanjem članstva in z vzroki, ki 90 krivi, da nekateri učitelji(-ice) izstopajo ali stoje izven društvenih vrst.
G. blagajnik je poročal o blagajniškem 1 poslovanju in stanju blagajne, nato pa jc 1 precital osnutek proračuna za leto 1938-3° i Pri postavki »a stanovske liste je g. M Ve 1 kuž sprožil vprašanje obveznosti in neob j veznosti naročirve stanovskih glasil in prc I ital iz društvenih pravil čl. 17. odst. č) 'ah te val -z glasovanje o te- Ker pa zh* ..jnje ..i bilo sklica-K  V ■• "
I rta, se zadeva ni mogla i/glasovati in se bo I rešila na prihodnjem zborovanju kot redni letni skupščini. Kraj in datum skupščine naj določi odbor. Članstvo se je dalje ča*a bavilo z okrožnico odseka učiteljic o božič ni obdaritvi otrok. O tej akciji je poročala ga. Prešernova. Slednjič se je sklenilo, da je obdarovanje otrok za božič prekasno. Zato bi bila primernejša obdaritev za Miklavža.
Sledile so volitve. V nadzorni odbor je bil izvoljen g. Vdlle Rudolf, za člana stanovskega razsodišča pa g. Rauter Ivan. Za poverjenika Slovenske šolske matice pa g. Mleku! Franjo.
O slovenskem ornamentu je izčrpno predaval g. Vdlle, pri čemer jc pokazal tudi nekaj lepih vzorcev. Razvila se je živahna razprava, kjer se je razpravljalo o slovenskem in madžarskem ornamentu. Priporočalo se je vsemu učiteljstvu. da goji čim več slovenskega ornamenta pri ribanju in ročnih delih.
Pri slučajnostih je sprožil neki učitelj vprašanje pavšalnih napadov na učiteljstvo v dnevnem časopisju, ki imajo namen omajati ugled učiteljstva pri ljudstvu. Posebno sa kritizirajo svojevrstna tolmačenja eolskih zakonov in pravilnikov. Sklenilo se je. da bo učiteljstvo odslej redno reagiralo na članke, ki so neosnovani in ki imajo namen oklevetati učiteljski stan.
G. Rauter je sprožil vprašanje poučne ekskurzije na bežigrajsko šolo ali solo v Studencih pri Mariboru. Članstvo se jc ze-dinilo /d obisk pri g. Erncstu Vrancu. ki poučuje po moderni metodi. Prijave udeležencev bosta zbrala gg. Rauter in Babic. Zaradi predloga g. Mleku/a o neobveznosti naročitve stanovskih listov se jc oglasni tajnik društva in i/javil, da tak predlop nasprotuje skrbi /a učiteljske gospodarske ustanove in ker jc članstvo njegov predlog sprejelo, smatra, da na tej liniji ne more sodelovati v odboru, /ato daje ostavko na svoj položaj. Predsednik je sprožil vpraša-nje zaupnice g. tajniku, ki je bila soglasno izglasovana.
Pogajanja za odkup mostu čez Savo
Zagorje, 25. novembra Danes so se \e; dan pogajali predstavniki občin Polsnik n. št. Jurija pod Kumom in Zagorja za (vtkup velikega mostu čez Savo, ki veže vso omenjene občine. Pogajanja so se vi šila v dvorani kina Triglava in je prispelo s Polšnika 16 občinskih svetovalcev z županom Antonom Torijem, iz št. Jurija 4 z županem Miroslavom Knezom ter 2o cdboinikov zagorske občine z županom Anionom Prosencesn Pogajanja je vodil podnačelnik litijskega sreza g. Dev. iz Ljubljane pa je prispel referent tehničnega oddelka g. A. Kobal. Navzoč je bil tudi lastnik mostu, trgovec g. Riko Mihelčič. od TPD pa g. Cuk Fr.
Historiat mostu v glavnem široki jav-nosti ni znan. Leta 1904 sta zgradila most že pokojni trgovec g. Rihard Mihelčič in graščaj g. Potiorek v družbi z ravnate, ljem Maucom in še nekim će'rtim deležnikom. Most, ki je železen in danes izvrstno ohranjen, je stal okrog 100 tisoč kron. Zgrajen je na dveh podstavkih, ki stojita na parcelah g. Mihelčiča, Pot do mostu ni. kakor se misli, občinska, nego je to povsem privatna pot, ki so jo omenjeni štirje deležniki zgradili na svoje stroške. Pivi del do propusta leži na rudniškem svetu in so lastniki doslej plačevali en dinar l°tne priznalnine, ostali svet do mostu je pa last železniškega era rja in so zanj plačevali 45 din letne priznalnine. Potem takem jo vsa pot z mostom vred zasebna in dovoljena do preklica. Od leta 1904 dalje se je od mostu pobirala mostnina, ki je pos ajala slednjič kamen spodtike. Ker novi finančni zakon predvideva razlastitev v podobnih primerih, je prišlo do razprave. Tu se je izkazalo, da most največ uporablja občina Polsnik, za njo št. Jurij in šele na zadnjem mestu Zagorje, ki v bistvu na odkupu ni zainteresirana. Omembe vredna je tudi, jcia leži ves most v območju polšniške občine in je torej meja med Pclšnikom in Zagorjem levi breg Save. ne pa sredina reke, kakor mislijo ljudje.
Tu omenjena dejstva so ugotovili na razpravi dopoldne, nakar so odšli vsi k mostu v svrho cenitve. Referent g. Koba! je na mestu ocenil most na 175.000 dan. na katero vsoto je pristal lastnik g. Mihelčič tudi v imenu solastnice ge. Potiorek Eme. Popoldne bi moralo priti flp sporazuma glede deleža odkupnine. Predlagala se je relacija 50:30:20 za Polsnik. Št. Jurij in Zagorje, toda do sporazuma ni prišlo, ker si naši sosedje niso upali prevzeti odgovornosti za to obremenitev. Upanje je, da bo priskočila na pomoč banovina z izdatnim zneskom, nakar bo najbrž uradno izdana odločba na osnovi ključa, ki -se bo v prihodnjih mesecih določil glede na uporabo mostu po keristnikih.
Savski most uporabljajo večinoma Pol-šničani in šentjurčani, ki hodijo v Zagorje na delo, prodajajo svoje pridelke in živino ter vozijo nazaj razno blago. Zagorje ima svoje zaledje na drugi strani in je promet, če izvzamemo izle.nike, res malenkosten. Do odločitve bo torej ostalo pri vzdrževalnim, .ki se bo pobirala na-mestu prejšnje niosUune, ki je novi finančni zakon ne tipi.
Iz Brežic
— Zahteve ladjarjev. Naši sadjarji se po pravici pritožujejo čez težka bremena, ki jim jih nalaga lovski zakon. Zahteva sadjarjev je, da se lovaki zakon spremeni, ali tako da se sadjarji branijo zajca z istimi sredstvi in načini, kakor vseh drugih škodljivcev, ali pa da lovski zastopnik prevzame brez njihovega sodelovanja vso odgovornost za škodo in stroške, ki jo delajo zajci. Tako jim bo prihranjeno največkrat brezuspeSno mazanje in zavijanje sadnega drevja.
Iz Škofje Loke
Ne pozabite na prijavo igradaruu: Le . .- ij dni časa je se za prijavo zgradarine. konca novembra morajo biti prijave od-,.ane. Hišni posestniki, ne pozabite na zakonito obveznost! Vsa pojasnila daje interesentom radevolje Društvo posestnikov novih bil!
'ostani In ostani član odnikove drnlboS
Stran 4
»SCOVBKSKI KSRODc, sabata, te. novini** 1998.
»ter. 26T
ljcnjski roman mlađega pustolovca, poln napetih avantur, pestrih dogodkov, prijetnih ljubavnih anekdot, flirta in senzacionalnih doživljajev — Film razkosa«
inscenacije in napete vsebine!
Gary Cooper ia Gury Starid nedavno  odkrita norveška lepotica, danes najlepša žena Amerike! Nikakor ne zamuditi!
KINO UNION
TELEFON 22-21
Pustolovščine Marka Pola
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nede-_W ob 15., 17., 19. in 21. uri
j V nedeljo (jutri) dopoldne ob 10.30 uri isti filmi j po znižanih cenah! j
I i uj v svoji aajboljSi vlogi kot tafteotveaa iona v tnal o meščanskem |
1 VEČERNA ELEGIJA PAUL HABTMANN, ROLF MOEBIUS
KINO MATICA — Telefon 21-24
DANES OB 1«., 19. IN ti. URI IN V NEDELJO OB 15., 17., 19. IN 21. URI
DNEVNE VESTI
— Zborovanja sreskih učiteljskih društev JUU. — Sresko društvo JU U Skorja Loka bo zborovalo v soboto, 3. decembra na deški šoli v škof ji Loki. Dnevni red: L Otvoritev in uvodni nagovor. 2. Predavanje. 3. Situacijsko poročilo (g. Jože Zupančič). 4. Učiteljska samopomoč (ga. Vida Debeljakova). 5. Izredna glavna skupščina v Zagrebu  (g. Vojteh Debeljak). 6. Predlogi in slučajnosti. Pričetek zborovanja bo točno ob osmih. Zaradi važnosti dnevnega reda  pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Privedite s seboj tudi novodošle g. učitelje in učiteljice. — Sresko učiteljsko društvo JUU v Litiji bo počastilo spomin kralja Zedinitelja ob njegovem 50-Ietnem rojstnem dnevu in bo zborovalo zato 17. decembra ob devetih v Litiji v VI. razredu ljudske šole. Na dnevnem redu razen komemoracije in običajnih poročil, bo še tečaj učitelja Kotnika s Sv. Križa nad Litijo o narodni ornamentiki v ljudski šoli. Poslednja točka dnevnega reda bo ogled obrata v litijski predilnici. — Na prvem letošnjem zboru v Ljubljani smo sklenili, da bomo sodelovali pri akciji za pomoč obmejni in kočevski deci. Vsak naš član naj zbira v svojem šolskem okraju denar, obleko, knjige in živila. Poverjenica za nabiralno akcijo je ga. Kovic Leopoldina iz Jevnice. ki daje potrebne informacije in se lahko nanjo odpošlje zbrani materijal ali denar. Na decembrskem zboru v Litiji bo zaključila nabiralno akcijo. Podprimo vsi plemenito socialno zbirko! — Sresko učiteljsko društvo JUU Maribor desni brear bo zborovalo v soboto 3. decembra ob pol desetih v Studencih pri Mariboru na deški ljudski šoli z naslednjim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo   (g. Petrovič).  2. Poročilo o glavni skupščini (gg. Kašpar — Petrovič) 3. Predavanje: »Proučevanje otroka« (g. Miloš Ledinek). 4. Slovenska šolska matica.
— Za razširitev banovinsKe ceste Kleče —Vižroarje. Ta cesta je, dokler ni bila zgrajena in bet omi rana glavna cesta proti Gorenjski, veliko trpela, saj je šel dolgo ves tovorni promet od fit. Vida, odnosno Poljan proti Gorenjski in nazaj po njej, dasi je široka komej dobra dva metra. Cesta je ostala precej Časa razrvana, čeprav jo je banovinski cestar z vnemo gladil in zravnaval, ne da bi imel dovolj materiala. Sedaj so pričeli cesto zopet naspavati, kazalo pa bi jo tudi razširiti, ker je promet na nji čedalje živahnejši. Za razširitev ceste je še čas, ker bi bili lastniki njiv pripravljeni odstopiti potrebno zemljišče pod ugodnejšimi pogoji kakor pozneje. Ob tej cesti je zgrajenih že več niš. Pozneje, ko se bo ob nji več zidalo, saj je že sedaj pokupljenih več parcel, bo močno ovirana regulacija cestišča. Razširiti bi kazalo tudi zvezno cesto proti Poljanam, za kar bi se morali pobrigati odločujoča občinski činitelji v Št. Vidu. Od Kleč dalje proti Vodovodni cesti bo treba urediti po sedanji stezi novo cestišče tik ob vasi, s čimer bi bila zelo razbremenjena glavna Celovška cesta, ki se je zaradi prevelikega prometa marsikdo ogne, če mu je le mogoče.
niku med Jugoslavijo in Švico o vzajemnem blagovnem prometu, odločbo o pobiranju taks za potrdila zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, pTavilnik o skladu za izvajanje regulacije v mestni občini mariborski in razne objave iz »Službenih novin«.
KROJAŠKI SALON
JOSIP JEŽEK
se je preselil na Aleksandrovo cesto 5-1 (poleg Nove kuhinje) in se cenj. občinstvu toplo priporoča — Telefon 37-50
— Za mrtve proglašeni Okrožno sodi-dišče v Murski Soboti je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva poljedelec v Hotizi Štefan Nemec, ki je odšel leta 1914 na rusko bojišče, kjer je padel ter poses.nik in čevljar v Bučecovcih Peter Smodiš, ki je tudi brez sledu izginil na ruskem bojišču; okrožno sodišče v Novem mestu pa je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega samski užitkar iz Mirne peči Matija Krevs, ki je brez sledu izginil na italijanskem bojišču; baje je padel na tirolski meji
/.VOCN1    KINO   SOKOL&K1 LMJ>i V $1<*R1. TELEKOM 41-79
Velefilm
Vsi proti enemu
V glavni vlogi: STLVIA SIDNEY V dopolnilo Paramountov zvočni tednik m kulturni film
Predstave danes ob pol 9. uri, v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri In v ponedeljek
ob pol 9. uri >OKOLI :   Povečajte in podpirajte sokolski kino:
Prihodnji spored:
KRALJEV TENOR
— Naš turizem v letošnjem letu. Zaradi razburljivih dogodkov v mednarodni politiki je letos turizem v mnogih državah močno trpel. Izostali so zlasti leto-viščarji iz Češkoslovaške in bivše Avstrije, manj jih je pa bilo tudi iz Amerike, Anglije in Francije. Navzlic temu je pa naš turizem po številu gostov napredoval Od 1. januarja do 1. oktobra smo imeli 849.907 letoviščarjev, od teh 584.684 domačih in 265.223 inozemcev. NoČnin je bilo 4,859.424. V primeri z istim razdobjem lanskega leta se je letos število letoviščarjev pri nas povečalo za 85.057.
— Izlet hrvatskih planincev na Pohorje Hrvatsko planinsko društvo »Runolist« priredi jutri za svoje člane z avtobusom izlet na Pohorje.
— Gradbena delavnost v Jugoslaviji. Po
uradnih statističnih podatkih je bila gradbena delavnost v naši državi od leta 1935 do konca junija tekočega leta zelo živahna. V tem Času je bilo investiranih v no-
Matineja ob 14.15 uri
Vse kar zahtevate od dobre operete: temperament, smeh, pesem In glasbo, boste našli v velikem o     «s    o> ^ W ^
"°m -»* šampanjski valček
v gl. vlogi GLADYS SWARTHOUT in FRED MAC MURRAT KESO MATICA 21-24 Bogat dopolnilni spored! Cene od 2.50—6.50!
Nedeljska matineja ob 10.30 uri in v ponedeljek ob 14.15 uri !
— Delniška družba italijanskih tekstilnih tovarn v Beogradu. V Beogradu je bila te dni ustanovljena delniška družba pod imenom »Družba za uvoz tekstilnih izdelkov d. d.« Družbo so ustanovile 4 velike italijanske tekstilne tovarne. Njen namen je povečati izvoz tekstilnih izdel-ko+ iz Italije v Jugoslavijo.
— Spremembe v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino. Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili črtani univ. prof. dr. Alfred Šerko v Ljubljani, v. d. šefa bolnice za duševne bolezni v Novem Celju dr. Boris Krištof, zdravnik v Mariboru dr. Janko Kac, mestni fizik v MarfbOfU dr. Albert Leonhard. banovinski zdravnik v Kamniku dr. Mavrici j Matjašič. upravnik vojne bolnice v. p. dr. Lujo Debeljak, praktični zdravnik pri Sv. Petni Vodole pri Mariboru dr. Josip Mar-cius, srsski san. referent v p. v Celju dv. Anton Sch\\ab. upravnik bolnice za duševne bolezni v p. v Ljubljani dr. Števo Divjak, banovinski zdravnik v Ločah dr. Ludovik Sch\v,arz in primarij bolnice v p. v Slovenjem Gradcu dr. Ivan Harpf. ker so umrli, dalje zdravnik sanatorija Ruskega rdečega križa Vurberg pri Ptuju dr. Nikola Bau-man. zdravnik zdravilišča v Topolšici dr. Bogoljub Maksimovič, zdravnik v Krškem dr. Zvonimir Susteršič, sreski sanitet referent v Šmarju dr. Valentin Ivane, zdravnik zdravilišča v Topoliici dr. Dragotin Paunković. upravnik začasne vojne bolnice v Msnboru or. Radovan Criković, zdravnica Ruskega rdečega križa v Vurbergu pri Ptuju dr. Ana Lissova in sanitetni kapetan v Mariboru dr. Oskar Cičin, ker so se preselili, na lastno željo pa šef zdravnik OUZD v p. v Ljubljani dr. Ivan Zaje, in zdravnik Ruskega rdečega križa v Vurbergu pri Ptuju dr. Vasilij Kudrevecki.
— Iz »Službenega lista«, r Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 95 z dne 26. t. m. objavlja uredbo o zapisniku med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil, s trgovinskim sporazumom in končnim zapisnikom, uredbo o dopolnilnem zapisniku k zapis-
va poslopja v naši državi 2.585,000.000 din. Vrednost v tem času zgrajenih novih poslopij znaša v Ljubljani 286,300.000, v Beogradu 620,400.000, v Zagrebu 450,000,000 v Novem Sadu 248,900.000 itd.
— Kongres inženirjev v Splitu. Jutri bo v Splitu kongres inžehirjev. Delegati so prihajali v Split že včeraj.
— Angleški film o lepotah Dubrovnika in Primorja. V Dubrovnik je prispela angleška filmska družba Kajant Picture, ki bo izdelala film v barvah o lepotah Dubrovnika in Primorja. Angleško filmsko podjetje je poslalo v Dubrovnik 4 kamione z vsemi potrebnimi pripomočki. Izdelovanje  filma  se bo nadaljevalo v Grčiji.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo zjasnilo. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala na Visu 18. v Kumboru 17, v Splitu 16, v Dubrovniku in na Rabu 15. v Mariboru 12.5, v Beogradu in Sarajevu 10, v Ljubljani in Zagrebu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.2. temperatura je znašala 3.2.
— TJnučic še vedno strogi. Znanega dolenjskega razbojnika Ivana Unučica, naslednika proslulega Urbanča. orožniki kljub pridnemu zasledovanju se niso mogli spraviti pod ključ. UnučiČ, ki je star šele 32 let, je odsedel že več kazni zaradi vlomov in kraje in je že od nekdaj navajen potepuškega življenja. Sedaj se je ponovno pojavil v vaseh okrog Krškega, kjer se podnevi skriva v raznih senikih in šu-pah, ponoči pa vlamlja v hiše. Nekemu posestniku blizu Leskovca je te dni odnesel več obleke, star nahrbtnik, klobuk in nekaj gotovine, drugod pa je pobral več zlatnine hi precej denarja. Večkrat so bili orožniki opozorjeni, da je vstopil Unu-čič na zagrebški vlak na manjših postajah, zato so ga čakali pri povratku. Ptiček pa jun ni šel na lim in je navadno iz Zagreba, kjer trna ljubico, prispel peš. a nato nepričakovano vlomil v eno ali drugo hišo v okolici Krškega. Umičic je srednje visoke postave, okroglega obraza, svetlih las ter ima pokvarjene zobe. Obleke rad menjava, kar mu ni težko, saj jih ima celo zalogo, seveda nakradenih.
i
EŠNAPURSKI TIGER
KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob IG., 19. in 21. uri I. del filma: * INDIJSKI NAGROBNI SPOMENU*« po romano Teje v Harbou.
T'tn*rtl OP? 10 30 ISTI SPORED PO ZNIŽANIH CENAH !
— Zavarovanje delavcev In
cev v septembru. V septembru je bilo pri vseh okrožnih ura-dih SUZOR-a zavarovanih 754.773 zavarovancev, od teh 566.995 moških in 187.778 žensk. V primeri s avgustom je nazadovalo število zavarovancev za 2200, v primeri s septembrom lanskega leta se je pa povečalo za 38.099. V primeri s septembrom lanskega leta izkazuje največji porast industrija tobaka in sicer 8584 delavcev, industrija hrane in pijače pa 6183. gradnje železnic, cest in vodnih naprav pa 4873. V primeri s septembrom predlanskega leta se je povečalo število zavarovancev letos za 103.124. Največji absolutni porast izkazuje v primeri z lanskim letom OUZD v Beogradu in sicer 10.044, v Nisu 5894, v Skopi j u 4951. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 24.23 din in se je povečala v primeri z avgustom za 17 par, v primeri » septembrom lanskega leta za 81 par. Celokupna zavarovana mezda je pa znašala 457.29 milijonov din proti 455.40 milijonov v avgustu odnosno 419.56 milijonov v septembru lanskega leta. Porast celokupne zavarovane mezde v primeri s septembrom lanskega leta znaša 8.99*/o.
— Zahtevaj*^ sporede vseh Izletov, Ki jih pripravlja Zveza za tujski promet Slovenije v Ljubljani za božične praznike, v vseh biljetarnicah Putnika,
— Prijave za izlet Zvere za tujski promet na Oplenac sprejemajo Putnikove bi-ljetarnice do 29. novembra t, L
— Gg. p°verjeniKom (ftcam) Vodnikove družbe. Razpošiljanje letošnjih knjig Vodnikove družbe se je pričelo. Prav vljudno prosimo vse one gg poverjenike (ice), ki družbi ie niso poViaii nabiralnih pol, naj to čini preje napravijo. Za te poverjenike je družba rezervirala letošnje knjige v izmeri lanskega števila članstva,
— Vse one člane Vodnikove družbe, ki so se včlanili v pisarni Vodnikove družbe ter izrazih željo, da dvignejo le:o5nje knjige osebno vljudno prosimo, da jih pridejo iskat prihodnji teden.
— Vlom v Ribnici. V noči na četrtek je nekdo vdrl v blagajno lesnega industrijalca Marka Rudeža v Ribnici. Vlomilec je povzročil samo pri vlamljanju v prostore in blagajno nad 2000 din škode, ukradel pa je 3000 dni v bankovcih, 25 starih avstrijskih cekinov po 10 kron, vrednih 3875 din in zavarovalno polico »Jugoslavije« na ime Marko Rudež. glasečo se na 100.000 din. Orožniki so takoj po prijavi vloma uvedli temeljito preiskavo in zasledovanje vlomilca, vendar zaenkrat brez uspešno. Vlom imajo na vesti najbrž tržaški vlomilci.
— Tatvine pri St. Pavlu pri Preboldu. Te dni se je pojavil v okolici St. Pavla pri Preboldu mlajši zlikovec, ki je vlomil v Latkovi vasi v gostilno Franceta Kapusa in odnesel precej alkoholnih pijač, nekaj jestvin in okrog 200 din. Iste noči je bilo vlomljeno tudi v gostilno Franca Kožarja v Dolenji vasi obč. Sv. Pavel, kjer je vlomilec odnesel dve flanelasti rjuhi, škatlo cigaret in manjšo vsoto gotovine. Vlomilec se je proti jutru splazil tudi v župnišče in odnesel hlapcu Rudolfu Matku 500 din vredno rjavo obleko in 100 din
— Okraden sedlar. V delavnico Vida Veljana v Hrašah pri Radovljici je prišel oni dan ponoči neznan tat in odnesel konjski komat in nekaj druge opreme, vredne 1500 din. Tat bo najbrž poskušal spraviti ukradeno opremo čim prej v denar, zato svarimo pred nakupom.
— VSe je pognal, potem se je pa obe^iL V Despotovcu se je obesil v četrtek zvečer v hiši svojega brata trgovec Miloja Bogojevič. Zapustil je poslovilno pismo, ki v njem vali krivdo za svojo f*mrt na svojo mater in ženo. Bogojevič je pred samomorom zapil vse svoje premoženje.
— Velik meteor je padel Mizo Šibenika. Včeraj zgodaj zjutraj so videli v Šibeniku na severozapadu padec velikega meteorja. Meteor so opazili tudi mornarji na parniku »Ljubljana«.
f>— Pastirica žrtev plamenov. V četrtek popoldne se je pripetila v Gračanih pri Zagrebu težka nesreča. Otroci so pasli živino do mraka. Ko je postalo hladno so zakurili ogenj, da bi se greli. Med njimi je bila tudi 8-letna Barica Sekula, ki se je pa preveč približala ognju, da se je vnela ob-lekca. Hipoma je bila v plamenih in kmalu se je vsa opečena onesvestila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa v silnih mukah izdihnila.
— Smrtna nesreča drvarja, V gozdu blizu Samobora se je pripetila v četrtek smrtna nesreča. 30-letni drvar Alojz Žganj ar je hotel s tovariši posekati debelo drevo, pa ni opazil, da je že močno podžagano in da bo vsak hip padlo drevo na glavo. Prepeljali so ga sicer v bolnico .toda zdravniki mu niso mogli rešiti življenja. Umrl je, ne da bi se bil zavedel.
— Smrt otroefčka v kipe« masti. V vasi Bukovac blizu Som bora so pri kmetu Martinu Jungu klali. Martinu je pomagal brat Valentin, njegova 4 leta stara hčerkica se je pa igrala na dvorišču, kjer je stal kotel vrele masti. Otrok je padel v mast in se tako opekel, da je čez tri ure umrl.
Iz Ljubljane
—lj ljubljanskemu prebivalstvu! Narodni in državni praznik zedinjenja 1. decembra praznujemo letos ob 201etnici naše osvoboditve in ustanovitve kraljevine Jugoslavije posebno slovesno in slavnostno! Uradi ta dan ne poslujejo in vse trgovine ter obrtne obratovalnice so zaprte. V cerkvah vseh veroizpovedi so slovesna cerkvena opravila. Državni in samoupravni uradi razobesijo državne zastave. Mestna občina ljubljanska proslavi 201etnico kraljevine Jugoslavije s slavnostno sejo mestnega sveta in s slovesnim obhodom s sodelovanjem vseh ljubljanskih društev in organizacij. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da na ta jubilejni praznik kraljevine Jugoslavije izobesi na svojih hišah državne sastave, se udeleži cerkvenih slovesnosti in slavnostnega obhoda ter i večer po vsej mestni občini razsvetli okna svojih hiš in stanovanj. Pokažimo na čim manifestantnejši način svojo globoko državljansko zavest In toplo ljubezen do naše kraljevine Jugoslavije! Ljubljana, 26. novembra 1938. Župan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič L r.
—lj ZIMSKO PERILO — KARNlčNTK — NEBOTIČNIK.
—lj Seja rediteljev stevnostaeg* sprevoda 1. decembra bo v ponedeljek 28. t. m. ob 10. v posvetovalnici mestnega poglavarstva Vse organizacije tn društva, ki so svojo udeležbo pri sprevodu že prijavila in tudi tista, ki se sprevoda še hočejo udsTežiti, naj popolnoma zanesljivo pošljejo reditelje k seji s čim natančnejšimi podatki o številu udeležencev, da bo mogoče sestaviti razpored sprevoda. Organizacije, ki svoje udeležbe še niso prijavile, naj svoje sodelovanje pri slavnostnem obhodu takoj pismeno aH ustno javijo mestnemu tiskovnemu referentu, soba št. 37 v L nadstropju mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 2. Reditelji naj prineso k seji tudi pismeno prijavo, koliko bakel žele njih društva nabaviti za baklado.
—lj Odbor Afcadefitskegn kluba elektrotehnikov. Na rednem občnem zboru našega kluba 19. t. m. je bil izvojen sledeči odbor: predsednik: Sever Marijan, podpredsednik Petrič Miloš, tajnik L: Slivnik Her-bert. tajnik U.: Tom Vida. blagajnik Te-pma Pavle, knjižničar L: Furlan Andrej, knjižničar II.: Žagar Dušan, referent za debatne večere: Korošec Vekoslav, referenti za prakse: železnik Milan, Vidovič Tone, Verč Evgen, arhivar: Thuma Slavko, revizor L: Magajna Božidar, revizor H.: Per-me Bojan, delegati za ZSKTF: Cerkovnik Gregor, Žagar Dušan, železnik Milan, Petrič Miloš. Tepina Pavle. Sever Marijan.
— Prvi letošnji večer Ljubljanskega kluba. Ljubljanski klub priredi v torek 29. t. m. svoj prvi večer v sezoni 1938/39. Na njem bo predaval ravnatelj TPD in predsednik Društva za ceste v Ljubljani g. dr. Vinko Vrhunec o Sloveniji v šestletki cestnih del.
—lj V šetjakobskem gledališču bo popoldanska predstava dr. Kraigherjeve dru-žniske igre »Školjke*, v nedeljo 27. t. m. ob 15.15 Igra je izvrstno pripravljena in sodelujejo prve moči odra. Na popoldansko predstavo opozarjamo posebno izvenljub-ijansko občinstvo. V torek 29. t. m. ob 20.15 se igra uprizori v korist društva kne-ginje Zorke — pododbora v Ljubljani. To sta obenem poslednji uprizoritvi tega dela. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10 do 12, ter eno uro pred začetkom.
—lj Dvorska knjižnica si je nabavila zadnji čas večje število novih knjig, ki jih svojim odjemalcem toplo pri poroča. Od 28. t. m. dalje dobe naročniki Vodnikove družbe istotam letošnje knjige.
—lj Zasledovan slepar. Pri gostilničarju Marku Radiloviču na Sv. Petra cesti 25 se je oni dan zglasil mlajši čedno oblečen moški, ki je govoril dalmatinsko narečje. Mladenič se je predstavil Radiloviču kot akademski slikar in pod pretvezo izvabil od njega 100 din. Slepar je potem izginil in ga ni bilo več na spregled.
—1 j Razstava Božidarja Jak ca je podaljšana do 1. decembra. Obisk je že prekoračil 2000 oseb.
_lj Dobavo peči za pisarne I. nadstropja kresi je je razpisalo mestno poglavarstvo v današnji številki »Službenega Mata«.
_1 j »Združenje bivših mornarjev« v Ljubljani proslavi 3. decembra ob 20. v prenovljeni restavraciji »Lloyd« (Sv. Petra c.) zaščitnega patrona vseh mornarjev >Sv. Miklavža«. Vljudno vabimo na to sodobno proslavo, ki bo združena z Miklavževim večerom ln koncertom do 4. ure zjutraj vse bivše mornarje In naklonjeno občinstvo. Darila se sprejemajo dne 3. decembra v omenjeni restavraciji od 16. ure dalje. Vstopnine ni!
_lj K 8v. Križu vozi avtobus s Krekovega trga še vedno po voznem redu, ter je cena vožnje tja in nazaj samo 2 din za osebo.
_lj Plesni tečaji »Jenkove šole v Kazini« so redno vsako nedeljo ob 18. uri »popoldanski«, vsak ponedeljek eb 20. uri »začetniški za novince«, vsak torek In četrtek ob 20. »nadaljevalni« in vsako sredo ob pol 21. »izpopolnjevalni za novosti«. Zaključeni družabni tečaj vsak petek ob pol 21. Posebne plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki popust.
_lj Trgovine bodo na Miklavževo nedeljo dne 4. t. m. v Ljubljani ves dan odprte. Občinstvo naj izrabi ugodnost polovične veznine za nakup Miklavževih daril. Združenje  trgovcev v Ljubljani.
—lj Miklavževauje Sokola na Viču bo v ponedeljek 5. decembra t. L ob 17.30 za mladino in ob 20. za odrasle. Po večernem nastopu Miklavža bo zabava s plesom. Vsi vljudno vabljeni.
—lj Lutkovni oder Sokola I na Taboru vprizori jutri ob 15.30 krasno izvirno igro: >Jurček na morju« v 4 dejanjih. Popelje nas k našemu sinjemu Jadranu — v Split — kjer vidimo ladje po morju plavati. Pridite! »Jurčkov orkester« zaigra tudi naše pesmice. Vstopnice v predprodaji od n. — 12. v pisarni. Lahko telefonično.
— Pedagoško društvo bo imelo danes zvečer svoje drugo redno predavanje, ki ga bo imel univ. prof. dr. Karel Ozvald o temi »Glavni viri neuspehov v srednjih šolah«. Predavanje se bo vršilo ob 18. uri zvečer v dvorani mineraloškega instituta, na univerzi. Vstop prost. Po predavanju bo redni letni občni zbor Pedagoškega društva.
—lj Predavanje PrirodosloVnega društva o Udfk. Teoretični problem čiste rase, ki so ga v praksi začele izvajati v ostrejši ali milejši obliki nekatere totalitarne države, je znova načel židovske vprašanje. Kakor nit se vlečejo skozi vso zgodovino preganjanja malega, toda izredno trdoživega židovskega naroda, ki ni nikdar propadel, dočim so mnogi njegovi mogočni sovražnizi izginili z zemeljskega površja. Kje leži vzrok? Deloma v njegovem pojmu števila baziranem življenjskem nazi-ranju, deloma odločajo tudi drugi činitelji. O teh pa bo s poljudno-znanstvenega stališča govoril v torek 29. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice g. univ. prof. dr. Boris Zamik v predavanju »Biološki pogledi na židovsko vprašanje«. Predava-slike. Ker se obeta velik obisk, bodo sede. slike. Ker se obeta veKk obisk bodo sedeži numerirani.
—lj »Pustolovščine Murka P©!*« v Kinu Unionu. Občinstvo opozarjamo, da naj si ta velefilm čfcmpreje ogleda, ker bo le Še kratek čas na sporedu In ker bosta v ponedeljek zaradi koncerta v mnonstki dvorani odpadli zadnji dve predstavi. Treba je tedaj pohiteti m film videti danes ali
jutri. Delo zasluži splošno pozornost, ker je to film, ki ga gleda z enakim občudovanjem odrasli človek kakor tudi mladina. Gary Cooper, ,ki uživa med k±nopub_ liko že itak izredne simpatije, si bo s svojo kreacijo mladega, hrabrega, odločnega Korčulanca, ki ljubi avanture, flirt, senzacionalne doživljaje, svoj sloves še bolj utrdil. Zlasti ženski del publike bo stasi-tega in možatega Don Juana še bolj ukle, nil v svoje srce. Ne pozabite tedaj dane9 Ia jutri na »Pustolovščine Marka poki« v kinu ITnJonu,
—lj Tatvine, Trgovcu Mirku Beliharju s Tyrševe ceste je te dni ukradel tat iz trgovine 20 m barvaste svile, vredne 1000 dni — Ivanu škerjancu, stanujočemu na Gosposvetski cesti 4 je nekdo ukradel iz predsobe zelen zimski svršnik, vreden 300 din. — Z dvorišča na Karlovški cesti 14 pa je nekdo odnesel 200 din vreden zelen suknjič Jožetu Šketlju. — Mihaelu štruklju, posestniku iz Dravelj. je odnesel tat iz barake v Zapužah več ženske obleke in 11 parov nogavic. — Neznan, okrog 30 let star moški, je te dni odnesel izpred hiše št. 14 na Cesti v Rožno dolino 250 din vredno bakreno cev kopalne peči, last inž. Grogla. — Čevljarskemu pomočniku Rudolfu Svajgerju iz Rožne doline je nekdo odpeljal z dvorišča na Cesti VI 150 din vredno samokolnico. — Tereziji Perne pa je tat ukradel s kolesa v Frančiškanski pasaži dinamo svetilko, vredno 100 din.
—lj Dva vloma v stanovanje. V stanovanje Uršule Magoličeve v VVolfovi ulici 3 je bilo vlomljeno. Vlomilec, okrog 30 let star moški, visoke postave, v sivoze-leni obleki, je odnesel zlato starinsko zapestnico, par zlatih uhanov z demanti, zlato starinsko brošo, ter staro gledališko kukalo. Magoličeva je oškodovana za okrog 1600 din. V hotelu »Metropolu« ae je splazil neznan tat v stanovanje nemške državljanke Ide Dcgen iz Berlina in ukradel potni kovčeg, v katerem je imela Do-genova 2 kostuma, 2 obleki, 5 bluz, 1 sU» vo krilo, 2 para čevljev, več perila, uro budilko, ročno torbico, niz belih koral in nekaj malenkosti. Za hotelskim tatom manjka vsaka sled.
—lj Tatvine koles. Izpred neke hiše na Tvrševi cesti je bilo včeraj odpeljano 1000 din vredno damsko kolo, last Julke Rotar. Kolo je znamke »Sultan«, črno pleskano, z zelenimi ročaji in ima evidenčno št. 5774-1. — V Komenskega ulici 36 je bilo ukradeno 1800 din vredno kolo krojaškemu mojstru Francu Avšlču. Av-šičevo kolo je znamke »Puch« in je črno pleskano. — Erihu Placerju je bilo ukradeno kolo znamke »Automoto« na Miklošičevi cesti. Na Dolenjski cesti pa je tat odpeljal kolo Antonu Cepinu.
u— Srbska pravoslavna crkvena občina v Ljubljani priredi parastos za blaženo pokojnim knezom Arsenom, očetom I. kralj, namestnika kneza Pavla, jutri, v nedeljo, ob 11.30. Vabijo se vsi pravoslavni verniki k udeležbi.
Iz Laškega
— Zasluženi pokoj. Pred kratkim je bil upokojen tukajšnji sodni nadoficial g. Jože Kokol, ki je službov?! v državni službi celih 38 let. Zadnjih 20 let je bil zaposlen kot vodja nepravdnega oddelka na sodišču. Kot vesten in kocilianten uradnik je užival splošno spoštovanje pri strankah in pri svojih predstojnikih. Za svoje dolgotrajno, vestno službovanje js prejel malo pred upokojitvijo red Sv. Save V. razreda. G. Kokolu želimo, da bi užival svoj zasluženi pokoj do skrajnih meja Človeškega življenja.
Iz Maribora
— Osleparjen za 10.000 din. Trgovski pomočnik Stanko Cerne iz Betnavske ulice je snoči na tukajšnji stražnici naznanil, da je prišel že junija meseca k njemu lesni manipulant Zorko Kopač, ki ga je nagovarjal, naj mu posodi 10.0C0 din, češ, da jih potrebuje za nakup lesa. Prigovarjanju se je Zorko naposled vdal, ker mu je Cerne obljubil, da bosta skupaj trgovala in si delila dobiček. Cerne mu je izplačal denar v obrokih, a ko je imel Kopač 10.000 din, jih ni uporabil za trgovino, temveč jo je pobrisal. Policija ga išče,
— Ker ni bilo od 9. novembra nobenega primera slinavke in parkljevke v mestu Mariboru, je z današnjim dnem ukinjena odredba, razglašena 10. novembra, t. j., da je treba v mestni klavnici takoj sproti poklati živino.
Z Zidanega mosta
— Z učiteljskega zborovanja. Poročali smo, da so pred kratkim zborovati učitelji iz laškega sreza na tukajšnji osnovni šoli. Pri volitvah v upravni odbor so bili izvoljeni za predsednika društva g. Milan Mahkota iz Hrastnika, za podpredsednico Plavšak Marica, za tajnico Urbas Alojzija, za blagajnika G rožnik Josip. Za člane Kimovec Franc, Musar Franc in Jesih Adolf. Na zborovanju so bili storjeni sledeči sklepi: 1. Cim več članov Slovenske šolske matice. 2. Društvo votira 100 din za popravo spominske plošče neimenovanega pokojnega učitelja S. Vsaka šola naj ima stenski zemljevid sreza Laško, ki ga izda Učiteljska tiskarna. 4. Odsek za šolska vprašanja organizira pod vodstvom g. učit. Prešerna dve ekskurziji v poizkusno šolo v Bežigrad. Naslednje zborovanje bo v Trbovljah.
— Pričeli so z delom cestne ograje. Ponovno smo naslovili na cestni odbor v Laško prošnjo, da je cesta z Zidanega mosta do Sv. Petra pri Radečah na predelu, kjer so pred časom postavili betonsko Škarpo, nujno potrebna ograje ali žive meje, ker je nevarnost, da lahko pešec sredi temna noči pade proti bregu in se ubije. Cestni odbor jesedaj pričel postavljati ograjo.
Iz Kranfa
— Ljudska univerza, Jugoslov. bol g. liga priredi drevi ob 20. v gimnaziji predavanje g. S. Atanasova o gospodarskih, kulturnih ln političnih razmerah v Bolgariji. Pred predavanjem bo tednik v beserU in sliki
gtev. 267
>SLOVBNBKI NAROD«, Sobota, 26. novembra 1988.
Stran 5
Strelski pokret in mladina
Xafco je bilo v Srbiji in kako je v naši skopni domovini
Ljubljana, 26. novembra Zdaj. ko je strelski pokret spet oživel s sobnim streljanjem, je prav, da malo Pobliže izpre govorimo o važnosti strelskega pokreta za mladino. Javnost, ki pobliže ni na stvari zainteresirana, ima večinoma o tem pokretu napačne, da ne rečem celo krivične pojme in predsodke.
že pred 300 leti je bil pri nas znan strelski pokret, ki pa je veljal bolj kot strelski šport brez kakšnih posebnih, najmanj pa narodnoobrajntonih ciljev. Ker je bil ta šport precej drag in je bil namenjen  le ožjemu  krogu  Izbranih in bolje situiranih ljudi, ni objel širokih slojev in tudi ni imel pravega vzgojnega pomena. Vse drugače pa je bilo s tem pokretom v predvojni Srbiji, ko je rasal iz prvih malih pocetkov v šestdesetih letih 19. stoletja iz leta v leto in napredoval tako, da je med   balkansko vojno   zavzel najširši razmah.  Srbski narod je  dobro razumel važnost strelskega pokreta in njegov pomen, zato pa se ga je tudi z ljubeznijo oklenil;   prvenstveno   takratna mladina, zlasti srbske dijažke družine po raznih kra jih Srbije in bivše Avstrije. 2e 1. 1866 je sprožilo omladinsko dijaško društvo sZo-ra<r na Dunaju, da naj se združijo vsa omladinska narodna društva k čim tesnejšemu sodelovanju.  Pod vplivom Vladini i rja Jovanoviča   se je  vsa  ta mladina (okoM 400 po številu) na skupščini v Novem  Sadu L  1866 organizirala v močno nacionalno organizacijo,   katere člani so smeli biti le Srbi in pa narodnjaki iz Vojvodine. Glavni cilj take zajednice srbske omladine je bil. bdeti nad narodnimi svetinjami,   čuvati običaje, pesmi   in nošo, predvsem  pa,  da  s strelskim pokretom, ki naj zajame najbolj skrite predele zemlje, vežba in ustvarja vojno borbeno razpoloženje — potrebno zaradi osvobojenja Še neosvobojenih srbskih krajev. Dočim je bil pokret organizacijsko v Beogradu orne jen le na inteligenčni krog, je v notranjih krajih in v podeželju združeval vse sloje brez razlike, predvsem mladino; da, celo ženske.   'Streljački  glasnik«, organ S a veza streljačkih udruženja u kraljevini Srbiji ki je izhajal v Beogradu od 1. 1889 do 1912, je zelo mnogo pripomogel k utrjevanju vezi,  medsebojnemu spoznavanju in tekmovanju. Smelo lahko trdim, da sta bili v svetovni vojni med 10 mobiliziranimi pehotnimi srbskimi divizija^ I. in TI. poziva  dve  tretjini  pripadnikov predvojnega strelskega pokreta. Vič čuda potem, če ^e je srbska vojska s svojimi 350 do 400.000 ljudmi — med r>£mi so bile i dekleta i žene — tako junaško in vztrajno borila proti prvotno 250.000 možem av-stro-ogrske armade, ki je pa kmalu z zavezniško  pomočjo  številčno  trikrat nad-krilUa že zmanjšano in še izza balkanskih vojn utrujeno srbsko vojsko.
V nasi skupni domovini se je začel strelski pokret širiti šele pred dobrimi desetimi leti. Takrat so naši nacionalni delavci začutili nujno potrebo razširiti strelski pokret iz srbskega dela naše države tudi na Sloveiijo, da se tako tudi naše ljudstvo — zlasti še mladina — dodobra seznani s pomenom in namenom strelskega
pokreta, ki ni običajen sport, ampak js viteški sport z jasnimi smernicami v pogledu državne obrambe in važnosti doture-ga strelca. Vsa strelska okrožja, med katerimi brez dvoma prednjaci ljubljansko, so razvila med nacionalno mladino močno propagando. Mladina je ta klic prav dobro razumela in se mu v velikem številu odzvala. Ljubljansko strelsko okrožje šteje danes nad 50 saveznih družin, Id so razdeljene v savez in strelska okrožja. Ta slednja so na sedežih vojnih okrugov. Ne smem pa pri tem omalovaževati vzornega delovanja celjskega in mariborskega strei-skega okrožja. Da je tam na zelenem Štajerskem globoko zasidrana med narodom zavest strelskega pokreta, dokazuje razmah strelskega pokreta po Savinjski dolini. Vse priznanje in posnemanje zasluži tam zlasti družina na Vranskem, kj ima eno najmodernejše zgrajenih streHšč z lastno strelsko lopo in z zbetoniranimi okopi, kar je predvsem zasluga enega naj-agilnejših članov in podpornikov pokreta v Savinjski do lini g. Franca Schwetitaer-ja. trgovca in podžupana na Vranskem. Pa tudi drugod po Sloveniji so si družine marsikje uredile lastna strelišča; kjer pa teh ni. vežbajo člani na vojaških streliščih. Čeprav je ves delokrog družin omejen na streljanje, vendar bi bdlo zek> priporočljivo, da bi se zlasti mladini prožil pouk na širši podlagi in to predvsem s prirejanjem skupnih izletov v naravo, s spoznavanjem terena, čitanjem kart itd. Razglejmo se naokoli po drugih državah, ki vse svojo mladino združujejo v enakih narodu o-borbenih organizacijah (Anglija, Nemčija, Italija itd. ) in videli bomo, kako smotrno in načrtno vojaški vežbajo in vzgajajo mladino za svoj cilj . ..
Strelska družina je strogo jugosloven-sko-nacionalni obrambni pokret, ločen od vseh političnih udejstvovanj, ki ima cn sam m edini cilj; vzgajati mladino vojaški in jo pripravljati na Čas. ko in če bo klicala domovina na branik. Zato je dolžnost vse javnosti, da pravilno razume pomen strelskega pokreta in da z materialno in moralno pomočjo podpre požrtvovalno prizadevanje mladine. Je pa tudi neobhodna dolžnost države in samoupravnih oblastev, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagajo dvigniti in pospeševati ta pokret in skrbeti za to. da se mladini pri udejstvovanju v tem pokretu ne delajo ovire. Zavezati se moramo prav vsi, da je in bo mladina branik države. Starejši se počasi umikajo v svoj zasluženi pokoj, vendar z zavestjo, da so koristili domovini in da niso od nje terjali ničesar. Kakor se čuje. izide nov zakon o strelcih. Mnenja strelcev so. naj strelske družine ostanejo pod protektoratom ministrstva voj?ke, kar ima in bo imelo le svojo dobro stran. Prav tako bi bilo umestno in hvalevredno, da bi strelci — člani strelskih družin — z znakom uživali gotove dobrote pri službi kadrovskega roka To vse doseči pa bo mogoče le z združenimi močmi, če bosta javnost in odločujoči krogi dovoljno podprli pokret in če bo država vsestiansko sama zainteresirana na stvari. Vladimir.
Začetek sokolske gledališke
sezone v Trbovljah
Trboveljski sokolski oder proslavi prihodnje leto 30-letnico svojega plodonosnega dela
Trbovlje, 25. novembra Tukajšnje sokolsko gledališče lahko prištevamo med najboljše podeželske odre. Sodbe, ki so jih izrekli o našem sokolskem odru ugledni gledališki kritiki, so vse soglasne v tem, da je trboveljsko sokolsko gledališče na zavidljivi višini in da so v njem igralci, ki bi lahko mirno nastopili pred mnogo bolj razvajenim gledališkim občinstvom mestnih gledališč. —
Trboveljski sokolski oder torej lahko s ponosom nosi naziv ^trboveljsko sokolsko gledališče«, saj so si sokolski igralci ta naziv takorekoč priborili. Koliko truda in prizadevanj, koliko prostega časa, koliko srmotnih žrtev in materijalnih izdatkov je bilo treba, predno se je sokolski oder dvignil na današnjo višino. Dolga leta trdega dela in naporov ter vztrajnega in sistematičnega pospeševanja odrske kulture so za nami. Sporedno z matičnim društvom stopa danes tudi trboveljski sokolski oder v S0-letnico svojega uspešnega narodno kulturnega udejstvovanja. Prihodnje leto bo namreč 30 let, odkar so nastopili prvič ped okriljem mladega, komaj ustanovljenega trboveljskega Sokola igralci, ki so danes že stari sokolski veterani, a se še vedno z radostjo spominjajo tega lepega dogodka, ko so pogumno zasadili plug v trdo ledino takrat še mlačne narodne za-
vesti trboveljskega prebivalstva. Trdo so orali in mnogo sejali dobrega semena, a čest orazočarani želi le Ijuljko namestu zdravega semena. Pa je prišla svetovna vihra in ugonobila dolgoletno naporno delo mladih narodnih pionirjev, ki so se razkropili na vse strani. Toda prišel je nov rod. Mladina, navdahnjena z ideali svojih pogumnih prednikov je v svobodni državi s podvojenimi silami šla na delo. Najprej si je postavila svoj dom. da pod lastnim krovom se lahko svobodneje razmahne in da ustvari mogočno žarišče narodne kulture v trboveljski dolini. S pomočjo stari-nov je bilo delo mladine kronano že nekaj let po osvoboditvi z največjim uspehom. Dom je bil dograjen in vsi pogoji za zdrav in krepak razmah sokolske odrske kulture dani. Mladina se je vrgla z vso žilavostjo in vztrajnostjo na delo In uspehi niso izostali. Danes predstavlja sokolsko gledališče v Trbovljah mogočen svetilnik, ki na širokem morju naše narodne duše razsvetljuje pot, no kateri bo naš narod korakal v boljšo bodočnost.
Sokolsko gledališče v Trbovljah otvarja prihodnjo nedeljo novo gledališko sezono, ki ne bo nič manj pestra kakor je bila pretekla. Kdor je Imel priliko posečati predstave v lanski sezoni, je moral priznati, da so bile vse vprizorjene igre vseskozi
mojstrsko podane M to tate Brat !a|eme
vse največji uspeh tako v materialnem kakor v moralnem pogledu. Tako je moralo vodstvo gledališča >Veselo boljo pot« ponovio kar trikrat. Dvakrat js bila podana »Obljubljena dežela«, enako »Karijera kan-cllsta Win*iga< »Hladi goipod stf« in »Kulturna prireditev v Crni mlaki«, docim so morali »Krog * kredo« in »Dr« ponoviti trikrat Gledališča jo potemtakem imelo skupaj 16 predstav, kar pomeni re-koden napor odrskega ansambla, zlasti ce se vpošteva. da so bile vprizoritve večinoma ob nedeljah, vaje pa ob večernih urah, ki so določene za odmor. Gledališče jo nastopilo dvakrat tudi laven Trbovelj m sieer je gostovalo enkrat v Sagorju, ettkrat pa pri Sv. Katarini nad Trbovljami, vsakokrat a največjim uspehom.
Mnogi me vprašujejo, kaj bo nudilo sokolsko gledališče svoji hvaležni publiki v nastopajoči sezoni, to je v svojem jubilejnem letu. Kot največjo senzacijo je postavilo kot prvo vprizoTitev na oder »Dolskega župnika«. To ljudsko igro je spisal Anzengruber in je osvojila na mah vse občinstvo, kjerkoli je bila prikazana. Kot druga pride na oder veseloigra »Zadrega nad zadrego«, ki bo za vse, ki ljubijo smeh in zabavo. Resna stvar pa bodo »Celjski grofje«, ki bo vprizorjena ob priliki jubilejnih svečanosti v maju prihodnjega leta, ko bo tukajšnji Sokol proslavljal 30-letni jubilej svojega dela. Zatem pa pride zadnje delo pokojnega Branislava Nuslča »Pokojnik« in končno komedija »Matura«. Iz lanske sezone pa bo ponovljena komedija »Dr«, ker si jo večina gledališke publike želi še enkrat videti.
Kakor torej kaže, nova sezona ne bo nič manj pestra od pretekle m sokolsko gledališče bo storilo vse, da bo gledališko občinstvo zlasti v prihodnjem jubilejnem letu zadovoljno s programom, ki ga je uprava gledališča prav posrečeno sestavila.
Sokol v Mirni peči
Redko se sliši kaj o mirnopeškem Sokolu. Saj tega tudi ni bilo mogoče pričakovati, ali celo zahtevati, kajti voditelji niso nič delali, člani so pa potem takem morali počivati- Toda končno je napočil dan prebujenja tudi za Sokolsko društvo v Mirni peči. Na pobudo naprednih in zavednih dijakov je društveno delo oživelo, kar se je že pokazalo v septembru, ko smo imeli telovadni nastop, ki je dosegel lep uspeh v gmotnem in predvsem v moralnem pogledu.
V nedeljo 20. t. m. pa je Imelo društvo reden občni zbor, katerega se je udeležilo izredno mnogo Članov. Stari odbor, ki je bil samo na papirju, je moral vse skupaj prepustiti novo izvoljenemu odboru, od katerega upamo in pričakujemo, da bo uspeš-
Ulcrenite rajši danes kot jutri, kar je potrebno, da preprečite nevarni zobni kameni uporabljajte Sargov Kalodonti Dvakrat na dan Sargov Kalodont" — to ohrani Vaše zobe zdrave. Pomislite: v Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinoleat proti zobnemu kamnu.
SARGOV
KALODONT
Proti lobnemu kamnu
no vodil društvo dalje. To ni nobena težko-ča. kajti člani so za to in z veseljem delajo, samo vodnikov je treba, takih, ki se bodo res za društvo zanimali. Ta uspeh pa je društvo doseglo v novo izvoljenem odboru.
Torej funkcionarje prosimo, da bodo delali tako, kakor se za Sokole spodobi, člani pa delajte z odborom in bodite složni, kajti v slogi je moč.
Knjige, ki jih radi čitamo...
Dobra knjiga se najbolje priporoča sama, kar v polni meri velja za Lipahove »Gledališke zgodbe44
Ljubljana, 26. novembra Knjižna polica slovenskega inteligenta se je te dni obogatila s Fr. Lipahovimi »Gledališkimi zgodbami«, ki so izšle pri Naši založbi. Knjigo je ilustriral Niko Pirnat, za platnice je pa izdelal načrt arh. Mirko Kos. Knjiga obsega 180 strani.
Vsrka dobra knjiga se priporoča najbolje sama, ko jo prečitate. Časopisje je dolžno samo opozoriti na njo. Zato moram predvsem zapisati, da je Lipahova knjiga edina svoje vrste na na:em knjižnem trgu; knjige anekdot naš književni trg doslej še ni poznal. Vendar bi se lahko marsikdo motil, če bi mislil, da za Lipahovimi anekdotami ne najdemo nič drugega kakor le zabavno, pripovedovanje; v resnici so nam potrebne takšne knjige že zaradi humorja,, ki je pri
nas najbolj zapuščena zel in ki ga noče nihče priznati. Proglašajo, da Slovenci ne poznamo humorja, da je le posnetek tujih vzorov itd. V resnici je pa humor kolikor toliko vsečloveški in tudi Slovenci imamo kljub vsemu nekaj vsečloveških črt ...
Toda ne nameravamo opozarjati na rehabilitacijo slovenskega humorja v Lipahovi knjigi; njegove zgodbice niso zgolj zabavne, v njih je mnogo več. Pisatelj je pogumen. Gledališki igralec je, pa vendar se izogiba frazam. Marsikaj pove odkrito, da bo nekatere to ali ono zbodlo, čeprav ne bolehajo na preobčutljivosti. Reči je treba: ni nam potrebna le tako zabavna, temveč tudi tako pogumna knjiga. Iz nje diha pristno vzdušje našega gledališča, kakor v spretni perorisbi so narisane mimogrede naše male tesne razmere, ki duše vse kulturno življenje, in pisatelj pač ne more prezreti bednih razmer, ki v njih životarijo naši igralci. Z rahlo satiro razblinja iluzije o ljudstvu in njegovem odnosu do kulture, se duhovito posmehuje »prijateljem« našega gledališča in pokaže na hlinjeno »kulturno zavest« inteligence.
O knjigi bi morali pisati že zaradi tistih treh sklepnih zgodb (Nenavaden obisk, Kako sem postal ravnatelj Drame in Prijatelj našega gledališča). Da, to je prava slika naših razmer! Kdo »i upa pri nas tako pogumno spregovoriti o njih, kdo se čuti tako poštenega, da bi brez zadrege stopil pred javnost s »vojim pravim obrazom? Imeli smo sicer pogumne pisatelje, toda kamenjali smo jih in največjemu šele zdaj sramežljivo postavljamo spomenik. 20 let po njegovi smrti.
In tiste anekdote o Borštniku in Verov-šku... V njih je tako spretno, čeprav preprosto in brez sleherne fraze orisana tragedija slovenskega igralca, da te stisne pri srcu.
Borštnik je tako naglo zbolel, da niso niti v gledališču vedeli o njegovi bolezni ter da je v bolnici umrl. tknrl je in truplo
je ležalo v mrtvašnici. Nihče sc ni zbiral pri odru. Prišel je igralec, meščanov ni bilo, da bi kropili enega svojih največjih igralcev. Glejte, to je smrt velikega igralca, si je mislil igralec. Ta preprosti železničar in dve redovnici, dovolj je kropilcev. Ti trije vedo. kdo je bil Ignacij Verovšek .. . Pomp, govori, petje, venci in nekrologi, to še vse pride... Iz teh misli je igralca zbudila redovnica z vprašanjem: »Prosim, ali veste, kje loži Vodiška Johanca?« — Vodi-ška Johanca je namreč prav takrat umrla kakor Borštnik ...
In Železnikova smrt. Ležal je v vestibulu dramskega gledališča. Dramski Člani so se menjavali na častni straži pri truplu. Mrlič je bil neobrit in upadel. Star pogrebsiki uslužbenec se je motal med svečami in venci, urejal in popravljal ter se končno ustavil ob pokojnikovem vzglavju. Pogledal je igralca, ki sta stala na straži in dejal važno;
— V Ameriki jih lepo obrijejo, celo rm-šminkajo jih, obrvi namažejo, lase skodra-jo, da pokojnik Se živ dan ni bil tako lep. Stavim, da bi v ogledalu samega sebe ne spoznal. Za kovača bi tudi jaz Železnika tako predelal, da bi vi kar zijali!
Ali se vam ne zdi, da takšne anekdote pretrese jo človeka do dna in da je za njimi mnogo več kakor plehek ali ciničen smeh? Da, v Lipahovi knjigi je tragična podoba naših razmer.
Knjigo najbolje izpopolnjujejo Pimatove ilustracije, v bistvo zadeti portreti naših gledaliških igralcev. Če nam anekdote rišejo igralce v njihovem odnosu z življenjem, nam ti Pirnatovi portreti kažejo značaj posameznih igralcev in ne le njihovo zunanjo podobo.
Iz Ljutomera
— Radi tatvin pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom sta se morala pred dnevi zagovarjati Tkalčič Tomo, delavec iz Leskovca pri štrigovi in Kolamnič Štefan, posestniški sin na Gibini, občina Razkriž-je. Kolmanič bi naj leta 1936 ali 1937 pomagal odnesti iz škafarjevega čebelnjaka panj čebel, vrednih do 700 din, kar pa je zanikal. Tkalčič pa je ukradel kokoši, purana in pasjo verigo. Letos pa je po glavi udaril v Krpecu Lovrenca Bratlščaka. Tkalčič se je zagovarjal, da je Bratiščak malo preje njega udaril s sekiro, česar pa mu sodišče m verjelo. Bil je obsojen na 8 mesecev, Komanič pa na 4 mesece strogega zapora. Tkalčič bi moral takoj nastopiti kazen, pa si je izprosil odložitev do novega leta. _
DEFINICIJA Učitelj pozove dijaka,  naj mu kratko definira vodo. Odgovor se glasi: Voda je svetla, skoraj brezbarvna tekočina, ki potemni, če se v nji umijemo.
WHliarn Addison:
Mala pustolovka
O Silvii Anstrutherievi se ie govorilo, da je Američanka, toda v resnici je bila čistokrvna hči Irske, kar pomeni, da je imela kvartopirsko strast v sebi in da je molga v eni noči zaigrati vse, kar je premogla: denar, nakit, dober glas in čast. Tudi tistega večera je slišala to iz ust Georga Allingthona s prizvokom vljudnega izdajstva:
— Miss, Irci se rode kot kvartopirci, to je res, toda tudi zato, da se dajo »skubstK . • • Va bank, deset tisoč ...
Ko je odhajala Silvia iz igralnice v hotelu Parker in stopila v dvigalo, da bi se vrnila v svojo sobo, je bil v njeni duši že dozorel zločinski naklep. Tistega večera jo je bila zadela v igri dvojna nesreča: ostala Je bila dolžna, ker ni imela denarja in njen upnik — to je slutila — je nameraval staviti vse na eno karto, nakopati ji sramoto, ker ni mogla plačati in onemogočiti njeno svatbo s Grahamom Birrel-lom, svojim hudim nasprotnikom in tekmecem.
Toda Si Ivi e je bila Irka in torej pripravljena na vse, morda tudi na to, da bi dala prav damam, ki so o nji trdile, da vohajo v nji »pustolovko«.
Zato je tistega večera bliskovito zasnovala zločinski naklep, ko je Birrell
po končani igri pokazal nji in Alling-thonu žametasto šatuljo, v kateri je bilo njegovo poročno darilo, krasen križec iz briljantov, od katerih bi bil že eden zadostoval za plačilo njenega častnega dolga. V glavo ji je takoj šinila misel, da bi »uspavala« svojega bodočega moža in mu v trdnem spanju vzela dragoceni nakit.
In čez nekai časa je pod pretvezo napitnice res spretno natresla ženinu v kozarec uspavalnega praška, toda komaj polovico doze... Sicer pa. mar ji ni bal namenjen ta prekrasni z bri-ljanti posuti križec?
Ena, dve tri... Ura v bližnjem zvoniku je odbila tri po polnoči, ko se je Silvia sklonila čez prag svoje sobe in napeto prisluhnila. Zunaj je sijala polna luna, vso naokrog ie bilo tiho in mirno.
Silvia se je lahno zdrznila, zdelo se ji je, da okleva, potem se je pa naenkrat odločila in odšla po prstih v sobo svojega ženina. Grahama Birrella. Previdno je odprla vrata in jih zopet tiho zaprla za seboj. V sobi je bila taka tema, da je dekle komaj spoznalo obrise pohištva. Ko se je plazila proti postelji, se je spodtaknila ob čevlje in takoj obstala liki kip v strahu, da bi mogla prebuditi spečega. Toda njegovo mirno in pravilno dihanje jO je pomirilo. __________
Za hip je začutila Silvia očitke vesti. Graham je bil vedno tako dober z njo in zdaj je bil pripravljen položiti v njene roke svojo bodočnost in svoje premoženje. . . Toda to je bil samo trenutek. Takoj se je zopet oglasil v nji peklenski duh pustolovke. Posegla je s tenkimi belimi prsti pod mehko blazinico in skrbno iskala zaklad, ki je bil po naivnem priznanju samega Grahama ponoči tam skrit. In res je kmalu otipala mehki žamet šatulje. Previdno jo je potegnila izpod zglavja, jo takoj oprla v temi in nervozno pogledala v njo.
Toda sat ulj a je bila prazna.
Prvi hip je začutila skeleče razočaranje, toda takoj potem — o, zagonetna Človeška duša! — je bila malone zadovoljna, da je od njene volje močnejša usoda preprečila, da ni postala tatica...
Bili sta đve možnosti, zakaj-je bila šatulja prazna: bodisi, da je Graham lagal trdeč, da se nikoli ne loči od dragocene šatulje iz previdnosti pred hotelskimi vlomilci, ali pa jo je nekdo prehitel, ukradel križec in pustil pod zglavjem prazno Satnijo.
Pojasnilo zagonetke je prišlo naslednjega jutra v hotelskem salonu, ko je prosila Grahama za razgovor, da bi mu prfeanala nekaj važnega. Se predno je
pa mogla izpregovoriti, je dejal Graham Birrell:
— Snoči ste mi dali skriva i uspavalni prašek z namenom ukrasti mi potem briljantni križec in sicer zato, ker ste izgubili pri kartah mnogo denarja. Ali je to tisto važno priznanje, ki ste mi ga hoteli zdaj storiti?
Graham je izpregovoril te besede strogo, toda njegov obraz ni izdajal niti najmanjšega gneva ali zaničevanja. Silvia je premagala svoje presenečenje nad nepričakovano izjavo in odgovorila, ne da bi si upala pogledati mu v obraz:
— Ko sva se seznanila. Graham, sem vam pravila o svojem življenju in prosila sem vas, da bi me razumeli in ščitili. Ko ste mi povedali, da me ljubite, sem vam priznala resnico: sem malo, nesrečno bitje. Moja mati je umrla, ko mi je bilo nekaj mesecev in namestu dedščine mi je zapustila v krvi to kvartopirsko strast, ki me je razjedala do snoči. Toda čuteč v bližini vaše ču-ječe oko sem počasi postala drugačna. Spontana ponudba vase ljubezni, vašega imetja, bodočnosti in življenja me je objela liki božanska osvobodilna sila... Potem... potem sem pa Se enkrat pogledala. Snoči sem igrala in izgubila. To je bil obup in želja po rešitvi, da bi mogla poravnati svoj do%, izvirajoč iz igre z AUinghtonom. To
me je napotilo, da sem storila ta korak. Bala sem se, da bi vas ne izgubila in nočem vas izgubiti ... Nočem ...
Silvia je omahnila v naslanjač in zdelo se je, da omedleva. Toda premagala je slabost in pripomnila:
— To je bil trd nauk. Zdaj čutim, da sem končno in trajno izpremenje-na. To je res, Graham, pa če verjamete ali ne...
Graham jo je prijel za roko, jo nežno privil k sebi in dejal:
— Ponoči se je pred vami skrivaj priplazil v mojo sobo Allinghton, da bi mi ukradel zlati križec. Toda nastavil sem mu past prazne šatulje. Davi sem ga trdo prijel, strgal sem mu z obraza krinko poštenosti, potem sem mu pa pokazal vrata ...
Ne iboste ga več videli, Silvia, in vaš dolg je poravnan. Briljantni križec je tu... In Graham je potegnil iz žepa usnjeno šatuljo in jo odprk V nji se je zalesketal prekrasni nakit. Potem je pa pripomnil: Pustolovščina daje novo veliko privlačnost življenju, ki bi se zdelo drugače dolgočasno... In meni je ljubša od dozdevne svetniške, svetohlinske žene, ki človeka vara in potem taji, mala divjakinja, kakor ste vi, Silvia. Zato si, mala pustolovka, dobila igro, v kateri je šlo za najino ljubezen.
Stran 6
»8LOV1N8KI NAROD«, sobota, M.aof«nki 1M8.
štev. 267
Slava in zaton
Ivana Možuhina
Njegove oči so tako očarljive, da ]e igralka Kfcododnaj-ska v njegovem objemu nenadoma umrla
Poročali smo že, da je moral slavni ruski filmski igralec Ivan Možuhin v umobolnico. ZaprLi so ga v skromno opremljeno celico privatnega sanatorija, skoraj bi lahko rekli sirotišnice v Envalu. v osrčju onega čudnega okraja Francije, kakršen je Puy-de-Dome. Nekam boječe je stopal Možuhin po hodnikih velikega poslopja, nekoč ponosnega gradu in plaho je zbiral med potjo začudene poglede neznanih mu se tovarišev in tovarišic. Nič ni bilo na tem prezgodaj postaranem možu posebnega razen velikih, fasciniraj oči h oči, ki njihov lesk ni ugasnil niti pod težo let in trpljenja.
Možuhin v glavni vlogi filma »Beli hudič«
V umobolnico jc torej pnšel po letih slave slavni Možuhin, da zaključi v nji svoje burno življenje. Njegovo ime je bilo nekoč eno najslavnejših na svetu, čeprav si je priboril slavo samo na filmskem platnu. Po tolikih filmskih dvobojih in spopadih je prišel biti svoj zadnji bo; v cnvalesko zatišje, kjer bosta njegova nasprotnika bolezen in naglo bližajoča se smrt. Ivan Možuhin. mož, ki so <2a oboževali milijoni žensk po vsem svetu, zvezda nemega filma, je zdaj uboqn človeška razvalina, navezana na malone javno dobrodelnost francoskega zavetišča. Čeprav mu jc šele 50 let
Dve leti pred svetovno vojno je bil te mladi doktor prava in izurjeni advokat zvezda moskovske družbe, ne zaradi svojega pravniškega slovesa, temveč zaradi fizične lepote in očarljivih oči, ki so očarale vse ženske Moskve ne glede na socialni položaj. Vlekel je za seboj dolgo procesijo zaljubljenih lepotic, pridobil »i je vam are* in izgubil vse pravde. Spoznal je, da v mračnih dvoranah moskovskih sodišč ne bo mogel postati junak in tako se je odločil za gledališče enako kakor njegov brat Aleksander, sloveč po svojem krasnem glasu. Toda gledališki oder vendarle ni mogel nuditi temu kavalirskemu potomcu ev-i ropskega rokokoja one razgibanosti, kakor j v filmu, ki se je je! takrat na zapadu Ev-i rope razvijati v mnogo obetajočo panogo nove umetnosti.
Ivan Možuhin je plezal hitro po lestvi slave; kmalu je postal zvezda evropskega, pozneje pa tudi ameriškega filma. Dolga je vrsta njegovih velikih postav iz filma ruske in francoske vsebine. Le nekaj je ostalo visoko nad vsako povprečnostjo z njegovih postav: njegova resnična eleganca in čudni magnetizirajoči svit oči. Možuhin je imel na sebi nekaj fascinirajočega. Slavna igralka Vera Khododnajska mu je nenadoma umrla v naročju v trenutku, ko sta skupaj nastopila v velikem ljubavnem prizoru novega filma. Mnogo prahu je dvignila tudi njegova poroka in nji kmalu sledeča ločitev z gospo Lessenko. Govorilo in pisalo se je o njegovih orgijah in burnih gostijah, zlatih jedilnih priborih, krasnih avtomobilih, vilah in gradovih. 15 let slave sc je pomešalo z viharjem naslade in užitka polnega življenja. Nekaj mesecev jc zadostovalo zvočnemu filmu, da je ubil slavnega igralca, ki je dobro dekla mi ral samo v ruščini in ki se je težko prilagodeval zahtevam moderne filmske šole. Odklonil je nekaj vlog, drugih mu pa niso ponudili. Potem je pa prišlo razočaranje, siromaštvo in bolezen. Slednjič je nekoč slavni igralec prestopil prag podeželskega zavetišča obubožanih velikanov duha in umetnosti.
Trideset let burnega, slavnega in zares romantičnega življenja je našlo zavetišče v srcu Francije. Tisti, ki jc bil najelegantnej-ši Don Juan nemega filma, si jc olranil od vse slave lc pogum borbe proti viharjem sveta in svoj skrivnostni fascinira joči pogled, s katerim opozarja druge gojence zavoda, da je bil dolga leta pravljični princ bajnih pustolovščin, ki se pripravlja zdaj na zadnji junaški spopad s smrtjo in tega zadnjega njegovega boja ne bo nihče več , filmal.
Najhujša ao pa ugrabitve — Kidnaping. Tudi to spominja na ameriške razmere, samo da se dela uradno 8. aprila 1933, pripoveduje Vespa, so ugrabili generala TdniAnpansL Svoboda ga. je vol jala pel milijona dolarjev. Vas to je bOo opravljeno t šestih urah. Jas sam sam bil posrednik V Mongolijo so poslali ekspedicijo pod vodstvom kitajskega tolovaja Jma. Privlekla
Danes teden smo priobčili nekaj prerokovanj o dogodkih v letu 1939 v splošnem in posebej na češkoslovaškem, danes pa pri občujemo še prerokovanja, nanašajoča se na druge države v Evropi. Najsrečnejša zvezda leta 1939 bo sijala nad Rumunijo. Malokatera država bo imela pred   seboj    tako   ugodno perspektivo. To je v znamenju gospodarskih in finančnih uspehov, ki sicer ne bodo ostali brez ostrih napadov na politiko, zlasti na zunanjo, ki pa vendar pomeni za Rumunijo utrditev na vseh straneh. Bogastvo Rumunije v petrolejskih vrelcih in dobri letini dosele višek.
Italija poj de v letu 1939 skozi mnoge krize. Spori z Vatikanom sc bodo zaostrili. Mednarodne pogodbe prineso samo dozdevne ugodnosti in mir. Ozračje nezaupanja na Sredozemskem morju bo ostalo. Sporazum s Francijo bo imel vrzeli, še večje pa sporazum z Anglijo. Kritična dneva leta bosta 20. maj in 17. junij. Eden teh dni bo rešen z diplomatsko potezo ministrskega predsednika, toda z velikim samozataje van je m. Preglavic s Španijo še ne bo konce. Kraljeva avtoriteta se bo močno dvignila. Okrog 10 decembra se obeta Italiji huda kriza. Jesen bo v Italiji sploh zelo burna.
Francija se bo vse leto opotekala med ureditvijo socialnih in finančnih vprašanj. Optimistično pomladno razpoloženje se bo ze v maju umaknilo novim finančnim tež-kočam. ki sc hodu ponovile tudi v juniju, avgustu in septembru. Samo julij bo ugoden za francoske finance. Socialnega miru pa med delovnim ljudstvom ne bo. Notranje težave bo imela francoska vlada s komunizmom. Kritični dnevi za francoske notranje razmere bodo v prvi polovici junija in julija. Več pomorskih katastrof bo razburilo vso Evropo Stabilnost francoske vlade nikakor ni zagotovljena. Druga polovica novembra bo /a Francijo najbolj kritična in vi<ek krize se obeta ob koncu februarja 1940. s katastrofo, ki bo njen odmev čutila vsa Evropa. Zelo ugodno bo leto 1939 za letalstvo navzlic velikim izgubam.
Belgiji se obetajo notranji spori med obema narodnima vejama Moč vlad*, bo utrjena in kralj nastopi z večjo delavnostjo. Tudi trgovska politika nc bo uspešna, pač bo pa zunanja politika na višku. V letu 1939 bo morda Holandska končno dočaka-
je 15 mongolskih poglavarjev, ki so ostali v ujetništvu tri tedne. Jin je dobil zato okrog 600.000, toda ujetniki ali praktično rečeno njihova plemena so morali plačati nad 30 milijonov odkupnine. Ta denar je kasiralo vojaško poveljstvo. Armada rabi čim več denarja. Neka Kitajka, ki je bil njen mož mesec dni v rokah ugrabiteljev, Je prišla na policijo, da bi ji pomagali osvoboditi ga. Tam je pa spoznala med uradniki moža. ki se je prišel pogajat glede odkupnine.
la prestolonaslednika. Ra/mnh civilnega in trgovskega letalstva bo pre■ enetijiv. V kolonijah sc obetajo  Holandski  veliki nemiri.
Anglija. Kritičen dan bo 3. julij. Angleški parlament ne bo imel mirnega življenja. Javnost bo silno razburjena '»radi ponovnih velikih letalskih katastrof. Mednarodna politika za Anglijo nc bo najuspešnejša. Stiki z Italijo in Nemčijo ne bodo tako gladki, kakor se bo v začetku zdelo. Kolonialno vprašanje ne bo rešeno s končno veljavnostjo.
Rusija bo presenetila svet s postopno politično spremembo. Stalin sc bo moral dati operirati; ostal bo pa na čelu države in vodil bo državo k parlamentarizmu. Tudi spremembe na verskem polju bodo presenetljive. Neodločnost bo znak ruske zunanje politike zlasti proti Kitajski in Japonski. Vojna med Kitajsko in Japonsko se bo nadaljevala, ker je bil najugodnejši čas za sklenitev miru zamujen. Japonsko ljudstvo je že sito vojne in dela vladi hude preglavice. Ob koncu julija zadene Japonsko hud potres.
Tudi vojna vihra v Španiji sc še ne bo povsem polegla in prenesla se bo v Maroko, kjer izbruhnejo nemiri. Burgos in general Franco bosta večkrat v krizi, v ospredje stopi zopet bivši kralj Alfonz. Papežev prestol zasede mlad in spreten diplomat, čigar doba pa pomeni napeto razmerje / Italijo. Tudi Švici se obeta zelo težko leto negotovosti z neposredno nevarnostjo vojne ali zasedbe. Tudi finančno ne bo več varna zakladnica evropskega denarja.
Ameriške Zedinjene države bodo primer energije in poguma za najdrznejše socialne poskuse. Doletele jih bodo silne poplave in vseh pet kritičnih dni v letu se bo pokazalo /elo očitno. Pre/.idcnt Roosevclt bo igral v mednarodni politiki pomembno vlogo, toda leta 1940 bo znova izvoljen le z velikimi težavami.
Vidimo torej, da nam prihodnje leto ne obeta nič dobrega, če smemo verjeti prerokom. Zelo verjetno je, da bo v glavnem to prerokovanje držalo, saj živimo v nemirnih časih splošne negotovosti in zbeganosti, ki jih po vseh enakih sodeč ne bo še tako kmalu konec. Seveda pa ne smemo gledati na bližajoče sc novo leto preveč črno, ker bi sicer še težje prenašali to kar nam prinese slabega.
pcm Itn!""je preti cen ralnim državam usluge zavezniškim CJtzavam in svojemu glavnemu uredniku, ki je pestal znan v diplomatskem in vojaškim sveuu se mnogo prej, predno je stopil na čelo italijanske vlade. Po pohodu na Rim je p:stal >Pcpol«> d'Italia« oficielno glasilo italijanskega fašizma in Benito Mussolini je poveril njegovo vodstvo svojemu bratu Ar-naldu.
Lindbergh se preseli v Berlin
Vsi newyorški listi poročajo pod debelimi naslovi, da namerava Lindbergh zapustiti brctasiski otok Illiets in se definitivno našel«i v Nemčiji. Njegova žena je že narccila svojim znancem v Berlinu, naj ji poiščejo stanovanje Za ta korak se jc odločil Lindbergh zato. ker hoče nadaljevati svoje študije na polju letalstva in konstruk* erstva skupaj z najboljšimi nemškimi strokovnjaki.
Ta odločitev izvira baje že iz časov, ko je na ponovnih obiskih v Nemčiji maršal Goring Ldndbergha zelo prisrčno sprejel in ga v imenu kancelarja Hitlerja tudi odlikoval. Ta vest je \ zbudila po vso j Ameriki splošno zanimanje. Lin d bergli sc namerava preseliti v Berlin v začetku prihodnjega leta.
Pomen ene same kapljice
Neki angleški list opisuje prigode iz življenja ameriškega milijonarja petrolejskoga kralja Rockefellerja. Bilo je še v prvih časih družbe Standard Oil Companv, ko si je Rockefeller hotel ogledati eno svojih petrolejskih rafinerij. Ustavil so jo pred enim izmed največjih in najmodernejših strojev, v katerem so kante dobivale avtomatično pokrove. Pazljivo jc opazoval in računal koliko kapljic sp:ijk«> se izgubi vedno, predno dobi kanta pokrov. Naštel jih je vedno nad 39. Vprašal je delavca, ali je kdo že razmislil, koliko kapljic zadostuje za zalotanje ene kante. Odgovor se je glasil, da o tem ni še nihče razmišljal.
Rockefeller je takoj naročil to in izkazalo se je, da 37 kapljic ne zadostuje, pač pa zadostuje 38 kapljic, da se kanta zapre prav tako dobro kakor če se porabi 39 kapljic spajke. šlo je torej za eno samo kapljico, toda ta edina kapljica spajke je pomenila pri velikem obratu družbe letni prihranek 10.000 dolarjev, kar je že lep denar. To je lep primer, kaj vse sc da doseči z racionalizacijo dela in varčnostjo.
So let elektromagne-tičnih valov
Pred 50 leti je objavil H. Hertz razpravo, v kateri se je prvič govorilo o elci-tromagiietičnih valovih in poskusih z njimi. Zadnje in najvažnejše delo na tem polju je »Žarki električne sile«. Aparat za oddajanje valov je približno 25 cm dolga cev, opremljena v sredini z iskricem. Sprejemni aparat sta 2 po 50 cm dolgi in 5 mm debeli žici. Med obema 5 cm oddaljenima koncema sta bili pritrjeni žici. vodeči k iskrilcu. Oddajni in sprejemni aparat sta stala v kovinskem zrcalu paia-boličnega prereza, če je bil oddajni aparat spojen z induktorjem, tako da so preskakovale med kroglami iskrilca iskre, so nastajali električni tresljaji s frekvenco 500 milijonov. Nastajali so v odprtem prevodniku, ne pa kakor je bilo dotlej običajno v kondenzatorjevem krogu. S tem so se Sirili iz oddajnega aparata valovi. Z odbijanjem so nastali stoječi valovi, ki so »e dali meriti.
Poskusi so pokazali, da se širijo elektromagnetni valovi kakor svetlobni premočrtno in tudi z isto hitrostjo kakor svetloba in da se od prizme ne samo odbijajo, temveč v nji tudi lomijo. S temi poskusi je bil prvič doprinešen dokaz, da se Siri sala v daljavo, pravi Hertz. To dejstvo tvori filozofsko, v gotovem pomenu besede obenem najvažnejšo pridobitev poskusov. V tem dokazu je namreč dognanje, da lahko električne sile zapuščajo telesa in obstojajo same kQt stanja ali iz-premembe prostora. Poedinosti poskusov pa kažejo na največjo analogijo širjenja električne sile in svetlobe. Hertz pri svojih poskusih na tehnično uporabo sploh ni mislil.
žalostne razmere
v Mandžukuo
Iz zanimive knjižice, ki jo je napisal Italijan Amleto
Vespa
Senzacija londonskega knjižnega trga je knjižica »Secret Agens of Japan« — Japo-ski vohun, ki je izšla te dni v založništvu Gcllancze. Napisal jo je Italijan in zato je tem zanimivejša. Amleto Vespa je živel več let na Daljnem vzhodu. Japonci so ga prisilili vstopiti v njihovo vohunsko službo v Mandžukuu. Njegovo druž.no so pridržali kot talce. Vespa prikazuje Mandžukuo z njegovimi 31,000.000 prebivalci kot deželo, ki jo Japoncj izkoriščajo in ropajo. In trije poznavalci Daljnega vzhoda pravijo v uvodu, da se to, kar pripoveduje Vespa, točno ujema z njihovimi informacijami in izkušnjami in da verjamejo temu opisovanju Mandžukua in v njem vladajočih razmer.
Mandžukuo ima s\ojo vlado in nji na Čelu stoji cesar Pu Yi ali Kan teh. Toda japonska vojaška misija in njih svetovalci so sredstva, s katerimi drže osvajalci deželo v železnih krempljih. Vespa opisuje Mandžukuo do lanskega leta, ko je slednjič prišel iz te nove države. Po njegovem opisovanju so bili Japonci v nji kakor kobilice na polju, tako temeljito so opravili svoje delo.
Gangster]! made in Japan
Premoženje in življenjske soke Mandžukua srkajo oderuška društva ameriškega kova, toda made in Japan, poslujoča s soglasjem oblasti. Nekatere oblasti celo neposredno vodijo, kakor recimo društvo hišnih Številk. Skoraj vsak mesec, pripoveduje Vespa, objavi japonska policija razglas, da se morajo iz tega ali onega razloga zamenjati hišne številke. To se dela po vsem Mandžukuu, policisti hodijo od hiše do hiše, pobirajo tablice s številkami in dajejo za nje nove. Seveda je pa treba za vsako plačati dolar. Tablice so enotne in ker se vsaka porabi drugod, je to lep zaslužek.
Podobno društvo je bil harbinski dimnikarski monopol. Neki iznajdljiv Japonec, lastnik trgovine z igračami, je prodal s^ojn trgovino in ponudil vojaški misiji v n-rrr-, denarju okrog 120.000 za dimnikarski monopol. Ponudba je bila sprejeta, pri tem se je pa začelo. K hišnemu gospodarju so prišli dimnikar, japonski orožnik in tolmač, češ da je treba omesti dimnik. Lahko jih je še tako zagotavljal, da je dimnik v redu, da je čist, odnosno da pošlje po dimnikarja, če bi ne bil in da je itak dimnikar nedavno bil v hiši. Nič ni pomagalo. Tolmač mu je pojasnil, da jih pošilja monopol in da bodo dimnik očistili, če drugače ne pa nasilno. In v ta namen sta imela s seboj orožnika.
Potem se je pa ometanje dimnikov oddalo na javni dražbi in treba je bilo plačati globo za odpor proti uradnemu ukrepu. Hišnemu gospodarju ni preostalo drugega nego vprašati koliko ometanje stane In čeprav težkega srca je moral pristojbino plačati. Da bi si pr hranil vsaj nepotrebni nered in nesnago v stanovanju, ae je zahvalil za pripravljenost omesti dimnik. Tako so vsi trije nadaljevali svojo pot od hiše do hše in povsod se je ponovila ista zgodba, povsod so pa tudi spra-
vili zaslužek za Jelo, ki ga sploh niso opravili, če so ga pa že opravili, je bilo opravljeno zelo površno.
Poleg tega so tu razni pazniki, komisarji, svetovalci in zaupniki oblasti. Japonci plačujejo za taka mesta. Zahtevati plače v Mandžukuu nikomur ne pride na misel, ker itak pride do svojega zaslužka privatno. Vsak nadzornik, komisar ali svetovalec zna priti ljudem do živega in jih omehčati. Vsak rad plača, da mu ne stopijo oblasti na prste. Podkupovanje se je silno razpaslo.
Cesar Pu Ti
Opij in heroin
Težke milijone služi v Mandžukuu opijev sindikat, ki ima razpredeno svojo mrežo po vsej državi. Prisilil je na tisoče farmer-jev, da sejejo mak namesto soje, ki je prvotno hranila Mandžukuo. Neverjetno temeljita in diskretna intribucija opija pomaga uničevati stotisoče ljudi. Siromak, vdan temu strupu, ali novinec, radoveden kakšen je njegov učinek pride in potrka na vrata. V njih se odpre samo 1 niča. Pri-šlec potisne skozi njo denar. Nevidna roka ga vzame, .n mu da opij za kajo ali žvečenje ali pa tudi opojno injekcijo v roko. Podobno je organizirano izkoriščanje drugih človeSkih slabosti. Sindikati in monopoli ustanavljajo in vodijo igralnice, kadilnice opija in zakotne brloge vseh vrst. Vse to je pod zaščito zakona.
Samo japonsko blago
Trgovci so dolžni vsak teden vzeti določeno količino japonskega blaga. Ob koncu tedna pride nadzornik kontrolirat prodajo. Geslo ni prodajati japonsko blago, temveč japonsko blago se mora prodajati. Gorje trgovcu, ki se tega gesla ne drži. Takoj pridejo orožniki in mu trgovino zapro. Lahko je vesel če more praznih rok odnesti zdravo kožo. če bi w drznil prodajati tuje blago,' bi mu roveda vse razbili, te predno bi prišlo blago do njega.
Kovinasto »pismo« bjdočim Američanom
Zgodovinarji bodočnosti bodo imeli manj preglavic z odkrivanjem tajn propadlih civil.zacij. nego jih imajo učenjaki naše dobe. Naše pokolenje si prizadeva zapustiti potomcem, ki bodo živeli' na zemlji več tisočletij za nami. dokaze, sedanjih znanstvenih pridobitev in naše umetnosti. Kovinasto pismo« naslovljeno bodočim Američanom v letu 6939 je bilo nedavno poslano v New York in zakopano na razstavišču bodoče svetovne razstave 50 čevljev pod površino zemlje, čez 5.000 let bodo lahko učenjaki pogledali v življenje svojih prednikov iz pradavne preteklosti.
V kovinasti posodi so shranjeni primerki modernih pridobitev na polju znanosti in umetnosti, važni znanstveni vzorci, modelčki letala, telefona, prekooceanskih parni-kov in radia, filmi, prikazujoči naše industrijsko življenje, prve strani nekaterih svetovnih listov itd. Univerza v Atlanti v ameriški državi Georgija pripravlja muzej sedanjosti, v katerem bo shranjenih na tisoče majčkenih slik in spisov, reproduciranih na kovini in na celuloznem ace-tatnem filmu. Film je zapečaten in spravljen v stekleni cevki, v kateri je helijevo ozračje primerne vlage, da se ne bo pokvaril.
Jupitrovi
spremljevalci
Leta 1610 je nameril Galilei svoj primitivni daljnogled na Jupitra in odkril več njegovih spremljevalcev. S tem je posredno potrjena tudi pravilnost Kopernikovega nauka. Istega leta so bili znani štirje Jupitrovi spremljevalci: Io, Europa. Ganvme-des in Kalisto. flele ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so odkrili Bernard, Per-rin. Melott in Nieholson se pet Jupitrovih spremljevalcev. Teh pet spremljevalcev je dobilo samo številke. Največji ima premer 5730 km, toda že peti samo 160 km, drugi so pa še manjši. Deveti Jupitrov spremljevalec je bil odkrit leta 1914. Odkril ga je NTcholson fotograflčno s Croslevevim reflektorjem Hanvardske zvezdarne.
Temu zvezdoslovcu ae je posrečilo zdaj odkriti še dva Jupitrova spremljevalca in sic«- zopet fotograflčno lz zvezdarne na Mount Wilsonu. V ta namen je rabil 100 palcev debelo zrcalo, ki je vanj prestregel Jupitrova spremljevalca kot majhna svetla nebesna telesca. Končno je ugotovljeno njuno gibanje in izključeno je, da bi šlo za planetke. Deseti In enajsti Jupitrov spremljevalec se pa vidita skozi največje daljnoglede, ker sta 19. svetlobne velikostL
med njimi pa tudi nekakšno belo opico skoraj že mrtvo. Prinesli so jo v dar pvo-jemu vladarju in na njegovem dvoru 1 je vzbujala opica s svojim vedenjem silno pozornost, zlasti ko je prišla k sebi. V Strahu, da bi mu ta redka žival ne ušla, jo je dal vladar prikovati na veliki skalL Potem so pa prihajali ljudje od blizu in daleč gledat to redko prikazen.
In počenjali so prav tako kakor počenjajo ljudje v zverinjaku pred kletkami z opicami. Dajali so beli opici orehe in banane ter jo drezali s palicami. Javanska kronika pripoveduje, da se je znala bela opica smejati in plakati ter da je tudi govorila nerazumljive besede. 30 let je bil nesrečni belokožec prikovan k skali, dokler ni umrl. Po mnogih letih so prišli na Javo belokožci kot zmagovalci in našli so tudi skalo, na katero je bil belokožec prikovan. Na nji so našli vklesan tudi latinski napis: Smejte se svojim lastnim neumnostim, ne smejte se pa nesreči ubogega človeka.
25 let »Popelo d'Italia«
Te dni proslavi najpomembnejši •talijanski list »Popolo d'Italia« 25 letnico svojega obstoja. Bilo je v novembru 1913, ko ga je ustanovil v Milanu Benito Mus-solini kot svoje osebno glasilo. Zdaj po 25 letih, stoji -Popolo d'Italia« v ospredju vseh italijanskih listov že zato, ker je napol oficielno glasilo in kot tako daje politični ton v zunanji in notranji politiki.
Bela opica
Ko je Kolumb odkril Ameriko, je pripeljal v Evropo tudi nekaj domačinov, ki so jih ljudje občudovali kot divje živali. Da se bi moglo zgoditi kaj takega tudi v drugih delih sveta, nam priča zgodovina otoka Jave. kakor jo opisuje Angležinja Theodo-ra Bensonova v svoji knjigi >In the Kast My Pleasure Liesc: Pred kakimi 400 leti I ko tukajšnje prebivalstvo še ni poznalo ■ belokožcev. so našli domačini po silnem | viharju kup razvalin, vrženih na obalo,
Toda »Popolo d'Italia«: ima tudi slavno preteklost, saj je služil zaveznikom še predno je Italija posegla v vojno proti cen tralnim državam. V okr.obru 1914. je dal Musssolini svoj list v polni meri v službo francoskih interesov. Toda >Popolo d'Italia« ni hotel sprejemati finančne podpore in uredništvo je privolilo samo v to, da so zastopniki Francije odkupili vsak dan nekaj dcocV tisoč izvodov, ki so šli potem brezplačno med čitatelje, j    Tako je delal Mat ves čas pred nasto-
Kaj prinaša svetu leto 1959
ie nehaj pr* rokovanj o važnih dogodkih v po edinih
državah v leta 1939
Rev. 267
»SLOVENSKI NAROD«, sobote, tt.
Stran T
Nova hiša Pokojninskega
zavoda
največje stanovanjsko poslopje v Kranju
B 23 13 m
ud mi is J3_i as
na
nn
E
Ljubljana. 26. novembra V Kranju zidajo tri stavbna podjetja že nekaj tednov doslej največjo stanovanjsko nišo v tem k-aju   Kranj se je zadnje deset letjo ze!o hitro razvil iz mesteca, ki je imelo se po vojni povsem podeželski trški zna caj, v industnj-ko mesto Z razvojem indu jc v Kranju se je pokazala tudi večja ^'ba po stanovanjih   V Kranju je zdaj mnogo zasebnih nameščencev   ki so za-v-rovanci   P dcojnlnakega   zavc<la.  zato je pav. dq zavod investira denar za večjo sta novanjsko bilo. Vsekakor bo ta denar do bro na'ožen. Stavbrr stroški bodo znašal* OKrort 6.5 milijona din.
Že ta vsota nam pove da bo hiša velika Z dajo je na oelu Jezerske ceste in Kob larjeve ulico, na tako zvanem Rekslnu ka i)jejo kraj domačini menda žara di razpotja (Na levo drži cestr proti Ble du io proti Jezerskemu.) Ob Jezer
ski cest' je poslopje do'go 75 6n m. ob Kob 44 m Talni načrt ima obli L s precej ost^m kotom Zazidana ploskev znaša okrog 12W kv   m   Hiša bo tropna   Poslopje se deli na 5 objek tov ter ima 5 stopnišč, tako da je vsak de s svojim stopniščem povsem ločen od dru lov   kakor samostojna hiša   Zato ne mogel nhče primeriati velike hiše s sta iskd vr jašnico Projektant je šef grad 13 oddelka Pokojninskega zavoda ing arh   V. Šubic.
Ni črt nam kaže. da so prostori smotrno racionalno razdeljeni in da bodo stano-velike sobe na solnčnih staneh ju ob  Jezerski cesti bo pa rudi 8 ih lokalov s pripadajočimi skladišči in p-ii S dvorišču. Razen tega bo-
sa jsU^a sfl no £jt..;jai noj
h3 1Jul2[ ud e3 fi-j'i-Jl mi
sta pb cesti po eno trisobno in dvosobno stanovanje, na oglu, s krasno ogelno sobo, trisobno, ob ulici pa tri dvosobna stanovanja,
V vseh treh nadstropjih je razdelitev prostorov enaka; v vsaki etaži ie po 8 dvosob nih stanovanj in eno trisobno Dobro so izrabljeni tudi kletni prostori Hiša stoji na •aporju, torej na suhih tleh in nc bo treba posebne izolacije proti viag:.
Pročelje bo v glavnem gladko, moderno, vendar ne monotono, saj bo precej razčlenjeno Pritličje je obloženo z obklesanim nodpeškim kamnom, nadstropja pa bodo om.tana z žlahtnim ometom. Mogočno poslopje bo dominiralo nad vso okolico ki je zdaj še precej zanemarjena, a z novo hišo je začrtana nova stavbna črta ter lahko upamo, da bodo v soseščini kmalu začeli zidati.
Pri betoniranju stropov uporabljajo inž Umekov opaž, ki se je doslej že dobro ob nesel  čeprav je še novost, in kaže. da se no kmalu še bolj uveljavil.
Delo je doslej precej dobro napredovalo, ker je bilo vreme cflede na pozno jesen še vedno zelo ugodno Zda? je sezidano prvo nadstron'' in če bo vreme usodno Še nadalje, bo stavba v treh tednih, torej pred "»ožičem, pod streho.
Tri petine dela. tri objekte, je prevzelo znano podjetje Ivan Bncelj iz Ljubljane kot lajugodnejši ponudnik. Dva objekta sta pa prevzela stavbnik Iv. Bidovcc iz Kranja in zidarski mojster B. Belcijan \z Komende.
Pozimi se bo zidovje presušilo in delo bodo lahko nadaljevali, čim bo odnehal mraz. tako da bo poslopje uporabno za vselitev prihodnjo jesen.
okolstvo
Plodonosno delovanje celjske sokolske župe
V nedeljo 20. t. m. je bil v Narodnem domu v Celju zbor načelnikov in načelnic celjske sokolske župe. Ob otvoritvi je župru načelnik brat Tone Grobelnik izrekel vdanostne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II Nato se je spominjal bratov in sester, ki so v preteklem poslovnem letu umrli, kakor br. Vilija Purka, načelnika v Vitanju, sestre Bože Sterruševe, načelnice na Zidanem mostu, saveznega pod-starešine br. D jure Paunkovlča tn drugih. Letošnji župni zlet v Celju je bil združen z II. obrambnim zborom, ki se je v vsakem pogledu izborno obnesel. Doseženi uspehi naj bodo v zadoščenje bratom in sestram, Ki so se trudili s pripravami in ;ikrat žrtvovah* ves svoj prosti ćaa. Tudi na nepozabnem jubilejnem vsesokol-skem zletu v Pragi se je župa dobro postavila. Tok časa veleva, da razen redne telovadbe posvetimo pozornost tudi iinbni vzgoji. Zato bo župa gojila od-e ej tudi panoge, ki spadajo k obrambnemu delu.  Brat  načelnik se je zahvalil
m sodelavcem in sodelavkam in jih val,    da  krepko  stopajo  naprej, brez
ru, do novih uspehov.
župni podstarešina br. Franjo Cepin je pozdravil zborovalce v imenu župne uprave. Prikazal je delo načelnika, načelnice in njunih pomočnikov in pomočnic, ki ga opravljajo v telovadnicah. Tu se vzgajajo naši pripadniki v navdušene pobornike sokolske ideje. Povezani med seboj z delom za napredek društva Imajo enake do'žnosti. iste cilje. V tem pravcu vzgojeni pravilno pojmujejo sokolsko bratstvo. Iz prostovoljne discipline in odgovornosti do skupnosti se sama po sebi poraja lju-□ do domovine, poraja se ono goreče domoljubje, ki je pripravljeno za domovino žrtvovati tudi svoje življenje. Najsvetlejši primer iz nedavne preteklosti bo deseitisoči češkoslovaških legionarjev-Sokolov. ki so krvaveli na neštetih bojnih poljanah za osvobojenje svoje domovine. Bratom :n sestram je želel, da bi jim uspe'o dvigniti v njihovih edinicah delo na skrajno višino, da bi mogli od svojega bogastva nuditi sčasoma podporo krajem, kjer še ni sokolskih edinic.
Sledila so poročila, o katerih so društva že  poprej doma razpravljala.
2upni načelnik br.  Tone Grobelnik je
seznanjal s tehničnim delom v župi. Društveni in župni nastopi, tekme, tečaji so naše prednjaštvo v polni meri zaposlili Župna načelnica s. Mira Grudnova je svojemu poročilu še dodala, da so prihodnje leto zamišljeni bodisi župnl ali okrožni tečaji iz obrambnosti za članice Navzoči so se dalje časa pomudili pri poročilih brata Franceta Kluna in br Jura Toplaka. Prvi se je bavil z vzgoio naraščaja, drugi z vzgojo dece. O prostih panogah in o načrtu za prihodnje leto je poročal or. Adolf Urbančić. poročilo o uspehih v plavanju je podal br. Gojm.tr Gala. Zelo je zanimal zborujoče umik in načrt, nanašajoč se na obrambnost in kolesarstvo Br. Lojze Vidmar se je vestno lotil tega dela in je podal tudi lep uvod O strelskih odsekih je poročal br. Jakob Tkalćec. V nedeljo 13. novembra je bil na vojaškem strelišču v Pečovniku pri Celju zbor sokolskih strelcev iz Celja in neposredne okolice. Vadili so se v streljanju, prišlo jih je pa toliko, da se niso mogli vsi poslužiti vaj, ker se je streljanje pričelo 8e-le ob 13. in končalo v popolnem mraku Tudi v tej panogi napredujemo. Br. Jože Prestor je sestavil primerjavo telovadnega obiska v posameznih edinicah župni prosvetar br. Drago Pahor je strnil v svoje poročilo taborjenje, sokolski tisk m prosvetno delo v župi Njegova izvajanja so bila  prav poučna.
Zbor si je osvojil m. dr. naslodnje predloge in sklepe:
Vsi župni prednjaški tečaji bodo v gozdni šoli ob priliki taborjenja počenM s 1. julijem 1939. Za člane, članice in naraščaj bodo trajali zaporedoma po tri tedne, za deco dva. V januarju bodo nedeljski delovni setanki, za članice bo isti mesec tridnevni delovni tečaj op;, s-ne župne tekme bodo 12. julijn v C?.,u. Zupne tekme v odbojki bodo b. septembra v Celju. Zupne plavalne tekme bodo odslej samo združeno z ' javnim nastopom društva ali okrožja. Smuča tekme bodo za moške oddelke samo v pa-trolnem teku, združ?ne s streljanj* ostale discipline bodo izvedla bTtrtbSja. Tekmovalno snov za okrožne tekme dece bo setavilo župno načelništvo. Za članstvo in naraščaj letos ne bodo izdane diplome, pač pa se morajo uspehi poedlnih tekmo-
valcev razglasiti na
nega zedinjenja.
Sokol v Trbovljah bo 18. junija 1939 odkril spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedlnitelju, Sokol v Žalcu pa bo otvorll isti dan sokolski dom. V Trbovljah kakor v Žalcu bosta okrožna, nastopa. Obe društvi bosta smeli vabiti na svoj zlet tudi ostale župne edinlce.
Za prihodnje leto je bilo izvoljeno naslednje novo načeliuatvo: načelnik brat Tone Grobelnik (Celje), ' X. namestnik Lojze Vidmar (Celje), H. namestnik Ka-rol Verk (Sevnica), HL namestnik France Klun (Zagorje ob Savi), načelnica s. Mirka Grudnova (Celje)), I. namestnica Darinka Klunova (Zagorje ob Savi), EL namestnica Stana Juvančeva (Sevnica ob Savi), m. namestnica Milka Lojkova (Celje).
Akademija Sokola
Ljubljana—Vič
Vič, 26. novembra Državni in sokolski pntznik 1. decembra, ki z njim praznujemo 20-letnico našega osvobojenja in zedinjenja, bo marljivo Sokolsko društvo Ljubljana-Vič svečano piXh. slavilo na državni praznik 1 decembra ob II. s slavnostno sejo društvene uprave, kjer bodo na njej položili novi člani in članice sokolsko zaobljubo. Naše vrste so se letos močno okrepile, saj bo položilo I decembra zaobljubo 52 članov in članic, ki so prišli prostovoljno, zgolj iz ljubezni do Tvrševe ideje v naše vrste Dopoldanske svečanosti *e mora čla^ vo po sklepu seje društvene uprave udeležiti v kroju, kdor pa kroja nima na i nride v meščanski obleki z znakom.
Zvečer na državni praznik pa bo ob 20 telovadna akademija s sodelovanjem sokol skerja pevskega zbora in vseh telovadnih od delkov Spored akademije je nastopen: I. državna himna sokolski pevski zbor. 2 go vor br R Marin čiča »Prvi december in so kolstvo«. 3. Cangl-Juvanec »Dvignimo srca«, sokohk? pevski zbor 4 metuličk* se zibajo mlajša ženska deca 5. borci mo ^ka deca 6. rajanje, starejša ženska deca. 7 volja in hrepenenje ženski narašča i. 8. Težnja po »svobodi deklamacija. 9. preporod, moški naraščaj. 10 osmorica, ženski naraščaj 11 šestorica, člani 12. proste vaje članice. 13 raje na dvevišinski bradlji, ženski naraščaj 14 Hej Slovani, sokolska rrmnfl nojeio vsi navročni.
Pester in bogat spored akademije bo nudi! vsem posernfkom lep užitek Pohvalno moramo - "niti, da so vse telovadne točke delo domaČih vaditeljev in vaditeljic. ki se niso ustrašili truda, da so z vsemi oddelki prtpravdi tako lep spored Vabimo sokolsko članstvo in narodno občinstvo, da pohiti na državni praznik v naš Sokolski dom. da z nami dostojno proslavi 20-letni-co zedinjenia in manifestira za močno neokrnjeno Aleksandrovo Jugoslavijo! Zdra-vo!
— Sokolska l^oJjtt. sokolski tednik, je izšla včeraj z hogato in pestro vsebino ter je posvečena 20 letnici obstoja kraljevine Jugoslavije Na uvodnem mestu je proglas Saveza SK.I. med drugimi članki moramo omeniti krasen članek br.. Josipa Jerasa »V spomin Viteškemu kralju« dalje .prispevek staroste sokolske župc Kranj br. Špica rja »Pred dvajsetimi let' in dane>*. Med vest mi naj omenimr zanimivosti iz, jugoslavenske ga sokolski' $lnvšau$<tga ^6kQ»t*i£ br-*; lovadnjega sveta, slovanskega sveta in. , iz naše d ri.cviho: S kraj^^N^oii so-7 a kopane edinice i/ /up (\!ie. Kranj. Ljubljana. MariKi - Novo mesto. fcartoVac in Zagreb, [zborno urejeno številko (100) krasijo slike h'vonokojricga Viteškega kulja Alck-sur.dru I. Zedinitc!ia. mladega kralja Petra H. V. ; Petra 1 Osvoboditelja in pregledna karta okrnjene b'atskc češkoslovaške republike Priporočamo vsem bratom m sestram, da si nabavijo to spominsko štcvil-
l Volje«, -aj stane samo 1 din. Naroča m * Učiteljski tiskarni. I. nodstrop* te. levo.
— Koied.tr ?a soknisko  rrtludinn /c/o Za  20-letnico obstoja kraljevme lu-
joslavije te izdala .Tunoslovcnska sokolska • ca \ redakciji I  nam staroste Saveza SK'.T br   F.   1.   Gangla XI. ktnik tega lepe-M koledarčka, ki sc odTiku:e letos po pe-in  bogati vsebini. Poleg koledarskega dela  jc v koledarčku, narodua pesem »Sla-M  širiir, dalje tope! članek posvečen pokojnemu II  dam. staroste SSKJ br. Paun-kovtču     V  naslednjem članku br. Janeza P1 harća pa so nanizani dogodki preteklega '. (predvsem X. \sesok«>hki /.let v Pra-g | - krasnimi ilustracijami, koledarček so-idini toplo priporočamo. Cena mu jj samo 2 din   Najlepši dar /a 1. december!
— ^okol //. vabi na Miklavžev večer, ki bo v soboto 3. decembra ob 20. uri .v.veliki, dvocam Kazine Dobre pijače in jedila po zmernih cenah. Za ples jn. prijetno razvedrilo poskrbi *Odcon« jazz.-
— Telovadna akademija, ki jo priredi v proslavo 20-letnice osvobojenja in zedinje-nja v četrtek 1. decembra ob 20. uri So-
kolsko društvo Ljiibljaoa-SiSAca, bo prepričevalen dokaz, da predmestni Sokoli ne ape, ampak kljub tesnim razmeram v zgledno marljivo delujejo. Vsi oddelki se neumorno pripravljajo, ker se zavedajo, da
letos oni nosijo dolžnost in odgovornost, lei so jo doslej nosila velika mestna Sokolska
đruStva. Spored akademije bo zelo pester ta bo v dveh delih obsegal 16 točk. Po pozdravu državni zastavi bo najprej br. prosvetar poudaril pomen 1. decembra za vse Jugoslovene, predvsem seveda za Sokole, nato bo pa po deklamaciji sledil telovadni del akademije. Nastopili bodo vsi ^xldelki Z učinkovitimi prostimi vajami in n.. orodju. Deca bo pokazala skupine, cvetlično rajanje in zabavne proste lete z gasilsko >plahto^. Ženski naraščaj bo izvajal ljud-
sko mazurko ta vaje na bradlji, članice
pa eleganten valček in vaje na visoki gredi, člani bodo nastopili z izredno težko, a tudi učinkovito Florentinsko koračnico ter z vajami na drogu in bradlji. Gotovo najlepša točka pa bodo proste vaje na znano rodoljubno pesem »Slovenec, Srb. Hrvate, s katero se bo ob spremljavi pevskega zbora Narodne čitalnice v Šiški postavil moški naraščaj, ki bo vadil tudi na do-skočni bradlji. Prireditev bo zaključilo petje sokolske himne Hej Slovani in Pesmi sokolskih legij. — Prepričani smo, da ne bo nikomur žal, da nas je obiskal, nam pa bo številen obisk najlepše plačilo za na* trud. obenem pa moralna in materijalna podpora za nadaljnje vztrajno delo. — Zdravo! — Odbor.
Izpopolnitev dr. šmidovih odkritij o Emoni
Kaj so našli v temeljih stare emonske hiše, kjer grade zdaj poslopje Zavoda za strojništvo
Ljubljana, 26. novembra
Zdaj, ko so raziskovalna dela pri temeljih stare emonske hiše (ki je stala, kjer so začeli pred tedni zidati poslopje Zavoda za strojništvo* na terenu samem končana, lahko precenimo pomen sedanjih odkritij. Nekateri jih namreč skušajo podcenjevati, češ, da so načrti starih emon-skih hiš in tudi zdaj odkrite, objavljeni že nekaj let, tn sicer v dr. Valter šmidovi razpravi »Emona« izšli 1. 1914. na Dunaju. Takoj moramo ugotoviti, da so pri raiz*kovanju temeljev insule (neke vrste rimske stanovanjske vojašnice), ki je v dr. šmidovi razpravi označena s številko X, odkrili marsikaj, česar dr. šmidov načrt ne vsebuje Sedanja odkritja so pomembna izpopolnitev dr. šmidovega raziskovalnega dela. nakar smo dolžni opozoriti javnost.
V dr Šmidovem delu je podrobno obdelanih 17 insul. Dr. šmid je raziskoval teren ob sedanji Aškerčevi cesti nasproti tehniške srednje šole v letih 1909 do 1919. Temelje hiš X in VIII je raziskoval L 1911 od 13. marca do začetka avgusta istega leta. Ljudje, ki 50 opazovali tedaj izkopavanje, trde. da je dr. šmid raziskoval staro zidovje tako, da je kopal . križajoče se jarke, po dolgem in počez. To se pravi, da ni razkopal vsega terena in ne od— kopal povsem starih temeljev, tlakov, kanalizacij jOgrevalnih naprav itd. Zdi se tudi, da ni kopal posebno globoko, ker so zdaj še odkrili starejšo plast, nasipnega, stavbenega gradiva pod nekim zidom. Za to, da dr. Smid ni odkcpal vseh zidov in '.lakov, so zdaj tudi neizpodbitni dokazi, ker so ob tej priliki odkrili marsikaj, česar dr. Smidov načrt in opis ne vsebujeta.
Prav zaradi teg? so bila sedanja raziskovalna dela zelo potrebna. Obžalovati pa je seveda treba, da muzejski strokovnjak ni bil ob pravem času obveščen o razkopavanju na zaščitenem zemljišču. Pravimo zaščitenem, ker je v Ljubljani v veljavi pravilnik o zaščiti zgodovinskih iz-kopnin, ki predpisuje, da mora stavbeno podjetje takoj javiti mestnemu gradbenemu uradu vsako najdbo na terenu, kjer je »stala Emona. Gradbeni urad je pa z^pet Obvezan takoj' obvestiti muzejske stio-kovnjake o odkritju Ob tej priliki so pa bili- v muzeju obveščeni o starinskem zidov ju šele. ko so ga delavci že približno polovico razkopali ter uničili. Zdaj je bolje, da več ne raziskujemo, kdo je tega kriv. Povsem jasno pa je, da muzejski strokovnjak ni bil ob pravem času obveščen m da ne more nihče zvračati kriv-ue nanj. če se rb tej priliki nekateri niso držali mestnega pravilnika o zaščiti zgodovinskih izkopanin.
Vedeli smo vsaj lahko, da je strokovnjak v .zadnjem trenutku rešil, kar se je še dalo. Nedvomno ni hvaležno delo za nrheo-lr>£-a raziskovati teren, ki ga je že raziskal sloviti raziskovalec. Ob tej priliki je pa bila njegova dolžnost, da je raziskal teren, ko je bil obveščen o najdbah. Ni srio^el zavzeli lahkomiselno atališče, češ, saj je že vse raziskano in je vsako nadaljnje brskanje nepotrebno. Kaj kmalu se je izkazalo, da di šmidov načrt insule X ne vsebuje vsega, kar so odkopali. Izkopanine je bilo terej treba zelo vestno raziskati
v» j *Vt"."2'5    '      1 *
Temeljno zidovje -se sicer v glavnem sklada z dr. štnidovirn načrtom. Vendar je raziskovanje delalo zdaj strokovnjaku velike težave že zaradi tega, ker se ni mogel takoj orientirati, kateri odkopani prostori ustrezajo dr.' šmidovemu talnemu načrtu. V njegovi razpravi namreč ni označeno, kje je prav za prav s*aro zidovje v razmerju z najbližjo okolico.
Ko je pa raziskovalec začel istovetiti odkopane prostore z načrtom, je odkril nekatere nove momente, ki vsekakor zaslužijo posebno pozornost. Predvsem je treba omeniti, da je raziskovalec našel ob zahodnem obodnem  zidu insule X kanal.
ki je ležal v cesti C (Gardo, cesta, ki jo pri starih rimskih cestah držala v smeri jug-sever). Razen tega .^o nedavno odkrili pred poslopjem rudarskega instituta rimski vodnjak, ki je po vsej priliki bil ob cesti C pred sc-sedno rimsko hišo insti-la VTTT. Tega vodnjaka kakor tudi kanala dr šmidov načrt ne vsebuje.
Posamezni prostori insul so numerirani. Ob priliki bomo objavili dr. šmidov načrt in načrt sedanjih odkritij. Kdor pa ima pri rokah dr. šmidovo delo, lahko primerja sedanje najdbe z dr. šmidovLmi. Tako je n. pr. v dr. šjnidovi razpravi opisan tudi prostor št. 63. Dr. šmid v opisu omenja samo dve steni, južno in zahodno, ne pa tudi severne in vzhodne (točno severovzhodne). Toda prav ti izpuščeni steni sta zelo zanimivi; na severni m> zdaj odkrili zelo dober, poslikan omet in pol v 1 o kamnitega praga. Identifikacija prost :rov je bila v resnici zelo težka. Severno od prostora 68 bi morah najti v prostoru 30 stebrišče hipokavsta < < h v poc.au stu m. g t vina naprava stare rimske centralne kurjavo K a fra. niso. Lažja identifik icija prostorov je bila v severozahodnem ogiu m-sule, kjer «0 pa v proetoru T inikrili ogrevalno napravo, ki tudi ni zarisana v dr. šmidovem načrtu. V samem tem delu so našli detajle grelne naprave in o«ikrili zidove, ki so bili zelo poučni v stratojrraf-skem pogledu (stratografiia, nauk o sistemih zidnih plasti) Posebno pomembno odkritje je tudi. da ie bil zid. ki je delil prostor 6 in 7. sezidan nad jarkom, .^planiranim s finim gradivom iz zgodnje dobe. Tudi tega materiala dr. šmid no omenja. Povsem nova naj* 1 ha je tudi kanal v prostoru 40. Razen tega so odkiili le, da se zid med prostoroma 6 in 8 ie na tal u-je in je dobro ohranjen, kar pa v dr. šmidovem načrtu ni zarisano.
Ni treba naštevati še drugih <dcer manj pomembnih podrobnosti, ki so jih odkrili pri sedanjih raziskovanjih; \ omenimo ie še, da se jim je nudda pnlika proučili zelo dobro tudi strukturo tlakov hipo-savstov. Vse to pa ipak dovolj jasno dokazuje, da sedanje raziskovalno delo nI j do brez poaviena in da v resnici pomeni izpopolnitev dr. šmidovega raziskovalnega . dela o E^noni. Zato ni nihče upravičen govoriti z omalovaževanjem o sedajijih laziskovalnih delih, kakor so nekateri poskušali. Kdor hoče spoštovati znan".it, mora tudi ljubiti resnico!
Iz Rajhenburga
— Učiteljska vest. Nedavno je bil premeščen iz Koprivnice pri Rajhenburgu '-ol-ski upravitelj  g. Valentin Frecč v Tržič na Gorenjsko.  G. Precč je bil  med nami splošno priljubljen in spoštovan prosvetni delavec, enako tudi med svojimi tovariši in podrejenimi učitelji. Težko ga bo pogrešala tudi naša Sadjarska in vrtnarska podru*-nca. katere soustanovitelj je bil. Tu je opravljal ves čas tajniške posle in bil društvu glavna opora. Po njegovi zaslugi se bo začela graditi v najkrajšem času nova sadna sušilnica, za katero ao se že poskrbeli načrti ter nabralo že tudi nekaj denarne podpore. Njegova je tudi zasluga, da smo imeli pri nas več sadnih tečajev in predavanj, posadilo se je nebroj sadnih dreves, ki dobro uspevajo v naših krajih. G. Fre-cčtu želimo vse najboljše na novem službenem mestu. Na njegovo mesto pride odlični šolnik g. Jurančič iz Telč nad Jelovico pri Tržiču. G. Jurančič je znan daleč po naši domovini kot dober učitelj in pedagog, ki je spisal že mnogo pedagoških razprav in knjig ter proučil moderno šolstvo v Avstriji, češkoslovaški in NemčijL Njegova najbolj znana pedagoška knjiga je >Iz šole za narode, po kateri so se celo učili naši učiteljski kandidatje na učiteljski šoli v Ljubljani.
Darujte za »Zvonikov« sklad
P m.
21
lf zelenem peklu
. _roman-
Glas je govoril o bednem življenju v suženjstvu, govoril je o tem, kako častno je umreti in žrtvovati se za svoj narod.
Kar je pritegnilo zboru več globokih, močnih
glasov.
Zdaj ie odmevala bojna pesem.
Mladenič je čutil, kako mu pritiska kri v glavo.
V pesem so posegli bobni in začulo se je še bobnanje...
Polkovnik Morris je vstal in potisnil pas s samokresom naprej, da bi ga imel bolje pri rokah
Kapitan VVills ie stiskal puško v roki in večkrat je preizkusil če ie v redu Karabinka ie delovala brezhibno  Kapitan io ie zopet nabasal
Hales ie odšel k letalom in se vprašujoče ozrl po iezeru.
Stari Gondlev ie prikrival žar ognia Fred Wal ker ie pa božal hladno jeklo svoie puške, kakoi da se hoče poigrati z njo pred bitko.
Carter je kadil cigareto in zdelo se je, da ga nič ne zanima
Petie je naenkrat tifmmio offhnfll so tudi bobni v pragozdu, zavladala je tišina. Le nekje v vejah se je začule bolestne sk t vikanje.
Hales se je nervozno zasmejal: Ali slišite uharico? Sova je baje ptica, ki oznanja smrt Zdaj je zaskovikala uharica
Nekdo je zamolklo zaklel in protestiral proti takim besedam.
Kapitan Morris sc je ozrl na svetlikajoče se številke svoje velike letalske ure.
— Ura bo kmalu tri Kmalu se začne daniti. — je dejal
Kar je nekaj zanrasketalo v grmovju. Dr. Mar-son, ki jc držal v roki močno električno svetilko, je posvetil tja. V grmovje je smuknila neka divja žival.
— Ti rdečekožci so imeli najbrž plesno zabavo in mi bomo tu sčasoma streljali na svoje lastne sence, — se je oglasil Carter... Če bi se še kaj oglasilo, pošljem t ju malo svinca za srečo .. .
Dr Marson je pa ugovarjal: — Ne smete stre-Mpti. dokler ne bomo napadeni. Hales se je strinjal z njim.
_ Dvomim, da bi nas danes napadli  Zdaj so
se posvetovali in sklenili poklicati na pomoč prijateljska plemena Pravi cirkus se prične šele, ko jih bo več
Potem so pili hladno grenko črno kavo. Nikomur se ni hotelo spati in vsi so čakali na jutranjo zarjo.
_ Čez dobro uro se začne daniti, — je dejal
Walker.
Zopet se je oglasil Carter: — Sai sem si vedno mislil, da sem prišel v ekspedicijo nekakšnih po-
nočnjakov. Mene pa to ne mika. Lahko noč!
Kmalu je trdno spaL Za njim je zaspal tudi mladenič, drugi pa so bedeli in budno pazili na
vsak sum.
Nihče pa ni videl temne sence, ki se je bila neslišno priplazila iz pragozda in ki je radovedno opazovala može. Gledala jih je z mržnjo v očeh. Kar je vzela postava v roke lok in potegnila iz tulca čudno, precej težko, toda kratko puščico, okrog katere je bil ovit list papirja. Neznani lo-kostrelec ie počasi nanel svoie orožje in dobro pomeriL Za cilj si je izbral velik štor pred šotorom polkovnika Morrisa. Lok je tiho zapel in puščica se je zapičila točno tja, kamor je bil neznanec pomeril. Lokostrelec je neslišno izginil.
Kapitan Wills ie za hip dvignil glavo.
— Zdelo se mi je, da sem zaslišal pri vašem šotoru šelest, — je dejal obrnjen k Morrisu.
Dr. ^Marson je posvetil z električno svetilko proti šotoru, pa ni ničesar opazil. Opazil tudi ni čudne puščice. To so našli šele pozneje.
Zvezde nad glavami naših mož so jele počasi ugašatr in nebo je izgubilo svojo temno barvo. Uharica je obmolknila in njeno otožno skovikanje so zamenjali klici papig.
Ogenj na ravnici je zopet veselo vzplapolal in napetost, v kateri sa preživeli možje noč, je polagoma izginila. Ostala je samo utrujenost in od bedenja s krvjo zalite oči. Stari Goodlev je vstal, počasi je nalil vode za zajtrk in položil na ogenj nekaj suhih poleži. {
Fred Walker je spretno splezal po deblih v letalo, kjer je imel postavljeno oddajno postajo na kratke valove. Oddaja pa ni bila lahka. Kmalu so videli VValkerja, kako jezno popravlja kratko anteno.
Polkovnik Morris se je približal, da bi svojemu tovarišu pomagal. Slednjič je tudi Ben Carter odprl oči in se zadovoljno ozrl po taborišču. Pre-tegnil se je in krenil proti jezeru, da bi se osvežil z mrzlo vodo.
Pri tem je videl Walkerjevo početje na strehi letala.
— Halo, — če nameravate kaj sporočiti v svet; lahko o meni molčite. Jaz sem tu inkognito in zelo nerad bi videl, če bi imel kdo zaradi mene sitnosti.
Po teh besedah se Je tako prijazno ozrl na oddajni aparat, da je bilo vsem jasno, da mu ta naprava ni nič kaj po volji.
Napaka na anteni Je bila hitro CKlstranJena. Walker si je nataknil slušalke na ušesa in sedel k oddajnemu aparatu. Predse je položil debelo knjigo mednarodnih znakov in po njih je sestavljal prvo brzojavko iz divjine.
Kmalu je jela njegova roka delovati in iz pragozda se je širil v svet poziv radioamaterjem.
»Kliče ekspedicija polkovnika Morrisa, Srednji Chaco, neznano jezero. Kliče ekspedicija polkovnika Morrisa, Srednji Chaco, neznano jezero. Vsem radijskim postajam v bližini — prosim za zvezo, čakam, da me pokličete. Čakam, da me pokličete.«
Stran 8
»SLOVENSKI NAROD«, sobota, M. manmdbKm 1888.
Stev. 267
Novogradnje in
obdavčenje hiš
Hi<   s* zdaj zlasti v Ljubljani nerentabilne, stavbišča
pa mnogo predraga
Ljubljana. 2r>. novembra V Stanku pod tem naslovom v »Slovenskem Narodu« z dne 15. X. t. 1. sem površno opisal težave, ki jih hišnim posestnikom delajo obrestna  mera  in  občinski davki. Danes pa hočem nazorno pokazati položaj posestnika nove hi-c._ ki ni pav nič zavidanja vreden kljub temu. da nekateri me-rodajni krogi smatraju, da je verižnik, rcn-tnik in kaj  vem  ka;  št   vse   V resnici pa jc marsikdo največji siromak  /atu. ker je posestnik, ki jc prisiljen odplačevati hišo in jo vzdrževati bodisi s popravili kakor tudi v pogledu javnih dajatev, ali pa hišo prodati /a vsako ceno. dostikrat komaj /~a polovico   vrednost:.   Ako   temu   ::!: onemu pridobitniku primanjkuje gotovine, si krat-komalo pomaga tako. da odprbda toliko in toliko svoje zaloge ter si s tem pomaga iz zadrege, ki jc nastala v njegovem poslovanju. Nikakor pa tc^a ne more storiti hišni posestnik, ker on ne more svoje hi^e od prodati toliko in toliko metrov sli pa ki lograznov ter jc obdržati samo toliko, kolikor jc nujno potrebuje zase in  za svnin družino. Posestnik hiše jc primoran dopla čevati za vso hišo primanjkljaj, ki mu m. staja, bodisi da jo uporablja sam ali pa najemniki.
Vzemimo primer, da si je A. sezidal eno nadstropno dvostanovanjsko hišo, ki ga jc 5tala s parcelo vred 300.000 din. Svojega denarja jc imel 100 000 din. ostalih 200.000 din pa si je i/posodil v denarnem zavodu po 8° o obresti in 47ć za amortizacijo, ker ta amortizacijska doba se najpogosteje upo rahlja pri hipotekamifa obremenitvah in denarnih zavodih. Ti dve novo/ura jeni stanovanji donašata vsako po 10.000 din na leto, ali obe skupaj 20.000 din. s čimer bi se morah kriti vsi izdatki, ki sc nanašajo na hišo v pogledu obrestovinja. amortizacije in javnih dajatev. V koliko je to res. nam kaže predležeča razpredelnica, kj sc nanaša v sedaj veljavni obremenitvi v Ljubljani, tako za stare hiše. kakor /a hiše. ki so postale davku zavezane do 31 decembra 1931, in /a hi^e. ki so bile zgrajene po 1. januarju 1932.
Nove hiše    Nove hiše zgr. do zgr. po
Vrsta  dajatve Stare hiše.31. XII.  31 1.  I. 32.
Državni  davek    1.692.— S46.— 1.692.—
2.115.— — —
304._ _ _ 2.379.-
Dokladc skupaj Dopolnilni davek .Mestni davki 8°/« obresti 4°/» amortizacija
2.028.— 2.028.— 16.000.— 16.000 — —       8.000.— 8.000.—
parcelo občutno zmanjša rentabilnost hiše. Najzanimivejše pa je to, dokler je stavbna parcela prazna, ji ni cena nikoli zadosti visoka, ko pa je enkrat zazidana, pa nima s hišo vred nobene prave vrednosti. Zato je zelo srečen tisti, ki dobi za svojo nepremično posest, čc jo prodaja iz proste roke. 80 odstotkov njene vrednosti, čc pa je prodana na prisilni dražbi, je pa zelo maloj primerov, da bi bila hiša prodana nad polovično gradbeno vrednost. Razumljivo je. da pri prodaji igrajo nemalo vlogo razne okolnosti, kakor lega. bližina centra, prometna točka in slično, ki vpliva na ceno in rentabilnost hiše. Zato imajo tudi vse nepremičnine v sredini mesta najvišje cene, nato pa se stopnjujejo proti periferiji vedno bolj navzdol. Cene za novogradnje pa se ne razlikujejo dosti ali p-i prav nič. Če ne upoštevamo razlike o notranji izdelavi.
Pri teh ugotovitvah pa pridem nehote zopet na tisto točko, o kateTi sem že svoj čas obširno pisal v »Slovenskem Narodu«, to jc diferenciranje občinskih davkov, ki naj bi *ie zaračunavali v sredini mesta v višjem, proti periferiji pa postopno v nižjem odstotku, kar bi bilo najbolj pravično in rentabilnosti hiš odgovarjajoče. Toda o tem pisati danes ni moj namen, zlasti še zato ne. ker vem. da bi bilo to breplodno delo, ki bi naletelo na racrodajnih mestih na gluha ušesa ki pa bodo morala prej ali slej tudi to slišati.
S temi vrsticami sem hotel samo pokazati, kako so hiše. zlasti v Ljubljani, nerentabilne, in da smo bili mi. ki smo po vojni zidali /elo slabi špekulanti, ker so nam dobiček od vloženega kapitala odnesli drugi, mi pa sc moramo zadovoljevati radi ali neradi, z izaubo. Janko Kos.
Skupaj   6.550.— 26.874— 27.720.—
Pri stari hiši v razpredelnic, ie ravno tako računan kosmati najemninski donos 20 tisoč din na leto. kakor pri novih, da bi bila pa stavbna vrednost ista si pa ne upam trditi. Če bi pa bila ista. pa vidimo, da se investirani kapital obrestuje komaj po 4.5 odst. hrez raznih drugih izdatkov, ki so tako rekoč na dnevnem redu. S tem tudi šc ni rečeno, da nobena star hiša ni zadolžena, kajti mnogo je starih hiš. ki so bile po vojni prekupliene. adaptirane itd.
O rentarilbnosti nove hiše pa sploh ne morebiti govora: /ato sem tudi v zadnjem članku poudaril, da kdor nima drugih virov za kritje primanjkljaja, za tega je polom prej ali slej neizogiben, kajti ne samo. da se mu njegov vloženi kapital nič ne obrestuje, temveč mu manjka za tekoče kritje približno cela anuitetna svota.
Pri tej priliki sc mi zdi potrebno poudariti, da so v Ljubljani tudi stavbne parcele mnogo predrage, kajti cena za stavbno
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«. Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Nedelja, 27. novembra
S: šramel kvartet i štirje fantjer. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Godbe na pihala (plošče). — 9.45: Verski govor (P-Kazimir Zakrajšek). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Ruske duhovne pesmi i plošče). — 11.30: Koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert lahke glasbe: Kmečki trio in plošče. — Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. — 17: Kmet. ura: Zakon o pridelku in njegova praktična uporaba (ing. Pahor Bogdan). — 17.30: Prenos iz Kočevja: A* ademija slepe mladine v proslavo 20 letnice ustanovitve prvega slovenskega zavoda za slepe. — 18.30: Zvoki za ples (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Današnje obrtništvo in n;egove potrebe (dr. Milan Mišic). — 19.50: Harmonika tsolo. igra g. Golobic Rudolf. — 20.30: Koncert. Sodelujejo: g. Lav Vrbanič. prof. zagreb. konzervatorija^ g. prof. M Lipovšek (klavir) m Radijski orkester. — 21.-15: Napovedi, poročila. — 22: Veeer za izseljence. — Konec ob 23.30.
Ponodelje*. 28. novembra
12: Poskočni napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravs'vena ura: Zgodovina psihiatrije (g. dr. Bo-gomir Ma-gajna). — 18-20: Jezen v glasbi (plošče). — 18.40: Ljudski svetniki v jeseni i g. Boris Orel). — 19: Napovedi poročila. — 19.30:  Nac.  ura:  Gospodarski  pomen že-
Slišim izgovarjati svoje ime...
/52
To ni nič čudnega, zakaj ženske sc rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočajo kot najboljše sredstvo prof1 rdeči, ostri in spokani koži. Tako jo prav! Zakaj: samo NIVEA vsebuje EUCERIT. edino okrepčevalno sredstvo za kožo.
t
Sudetskim Nemcem!
Dne 4. decembra t. h se bodo vršile dopolnilne volitve v nemški državni zbor za sudetske Nemce. Upravičeni voliti so tisti sudetski Nemci, ki so imeli lo. otkobra 1938 v Sudetski deželi domovinsko pravico in so bili na tem ozemlju rojeni pred 1. januarjem 191o. Dalje imajo tudi pravico voliti njih zakonske žene in potomci, ki bodo dne 4* decembra 1938 dovršili 2o. leto starosti« — Volilni upravičenci naj se takoj pismeno javijo pri Nemškem konzulatu v Ljubljani, Bleivvei-sova cesta 34* ob predložitvi osebnih listin: potnega Usta, domovnice, rojstnega lista itd.
Nemški konzulat v Ljubljani
leomice Črnomelj—Vrbovsko (g. Janko Hafner) Ljubljana. — 19.50 Zanimivosti.
— 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski Šramel. — Konec ob 23. url.
Torek, «59. novembra. 11: šolska ura: Potovanje po češkoslovaškem (gdč. Dana Kugrler). — 12: Havajske kitare in wuruske orgle (plosce).
— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Pevski nastop mestne ženske realne gimnazije. — 18.40: Kaj je sveto (g. Fr. Terseglav). — 19: — Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Pomen kmetijskih razstav (g. Buda Cvijanovič) — 19.50: Vesela kronika. — 20: Koncert. Sodelujejo: gdč. Štefka Pav. lovič, g. prof. M. Ldpovšek (klavir) in Radijski orkester. — 21.30: Veseli napevi iz Španije (plošče?. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Bmone. — Konec c«b 23. uri.
Sreda, SO. novembra. 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz daljnih krajev in dežel (plošče). — 18: Mladinska ura: a. Smučarski drobiž (g. Janko Siherl). b. Mladinska zašč. razsta-
va, (g. V. Jagodic). — 18.30: Plošče. — 18.40: O razvoju skrbstva za slepo mladino (gdč. Dobovšek Bogomira). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Avgust šenoa, ob 100 leitnici rojstva (dr. Jaksa Hercog, knjiž.). — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko TJkmar), v II. odmoru.- Napovedi, poročila. — Konec ob 23. url.
četrte*«, 1. decembra 9:  Napovedi,  poročila.  —  915: šolska proslava narodnega praznika (Brezposelni učit. abitur.; vodi g. Mirko Demšar).
— 10: Prenos iz stolnice: Kimovec: Tebe Boga hvalimo v As. — 10.15: Naše pesnri (plošče). — 10.45: Koncert na klavirski harmoniki (ig. Vili 2nideršič). — 11.30: Tri pesmi, ena misel: Jugoslavija! (koncert Radijskega orkestra. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Radijski šramel, vmes plcsče. — Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. — 17: iz vseh krajev Jugoslavije, koncert Radijskega orkestra. — 18: Fr. Remec: Samo. prvi slovenski kralj, drama. Izvajajo člani rad. igr. družine. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura,
— 19.50: Plosce. — 20: Rezervirano za prenos. — 22. Napovedi, poročila. — 22-15:
Po domače in za ples (plošče). — Koneo ob 23. uri.
Petek, 2. decembra.
12: Cvetke iz naših logov in gajev (plošče). — 12.45: Poročila  — 13: Poročila.
— 13: Napovedi. — 13.20: Slovanske uverture, igra Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Položaj naših porodnic na deželi (ga. Olga Grahor).
— 18.20: Bi zet: Zbori iz op. Carmen (ork. in zbor opere v Corentgardu), plošče. — 18.40: Francoščina (g. dr Stanko Leben).
— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Kotiček SPD: Mladina in planinstvo (g. Pivk Franc). — 20: Zabaven končen bratov Golobov (duet harmo. nik). — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, porečila. — 22.30: Angleške plošče.  — Konec ob 23. uri.
NADEBUDNA" PISATELJICA
Neka mlada p;sateljica je poslala založništvu rokopis romana in v priloženem pismu je napisala: Prosim, da to takoj p reči ta te in mi čim prej sporočite svoj sklc->, ker imam še ~*eč železov v o211 ju.
Založnik ji je res vrnil rekopis čez tri dni. Pisateljica je nes'rpno odprla ovi'eK in preči tala: Vračamo in svetujemo priložiti k onim železom.
Beseda 50 par  davek posebej Najmanjši znesek ■ Utr
TRGOVINO Z MES. BLAGOM
malo, z inventarjem, najraje kje na Gorenjskem vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovec«. 1238
Nepremočljive Hubertuse
trenčkote tn vse vrste dežnib plaščev.  oblek   perila  1   t- d. najboljši   aakup pri P R E S K E ft. Ljubljana. Sv   Petra cesta 14.
50 PAK EMLAiNJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana*  Gosposvetska c. 12.
VAGON ZA BEOGRAD PROST
Odpremim pohištvo. Zo dopolnitev teže. ca 3000 kg. iščem nteresenta proti znižanemu prispevku. Pojasnila: Sever. Marijin trg 2. 2703
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
UK
Beseda 50 par. davek posebej. Naimamši mesen * Dir
Strojepisni pouk
( Desetprstni sistem.)
Večerni tečaji, oddelki od ^»7. do 8. in od  ^8   do 9 zvečer za začetnike m izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8 ure zv Edinstvena  strojeplsnlca, največja v Sloveniji s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov Novost v strojepisnici bc rudi računski stroj. Pričetek pouka 5. decem- } bra. šolnina zeio nizka      Chri- ! stofov učni zavod. Domobran- j ska cesta 15. Tel. št. direktorja : 48-43. 2743
Beseda 50 par   davek posebej Naimanisi  vnesen * Utr
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
12 lekarne dr   G. PICCOL1JA v Ljubi jam
se   priporoma   oledim in slabotnem osebam
KLIŠEJE
ENO
JUGOGBAflKA
S« ?l! &A IUSII73
fcjfttjj n'njkjii, f i ff vir r
ties^a 51 > par   :1a ve H posenej
Naimam.41 ntesejfr *• Din
MEDARNA
Ljubljana, Židovska ul. 6. nuci sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 2670
JABOLKA
štajerska, zimska, zelo okusna, plemenite fine vrste kakor ka-nada. citronke. lederice itd. kg po 5 in 6 din. zaboji od cca 50 kg brutto za netto, franko postaja kupca za >3 predujma, ostanek po povzetju razpošilja: Eksport ^»Jabolka«. Maribor, Pobrežje, Gosposvetska 56.
59 R.
PRODAM
visok cilinder št. 54 Marhlin. kamenčki iBaukasten) po nizki ceni. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2713
KUHINJSKO KREDENCO
dvodelno, belo, po nizki ceni prodam. Poizve se: Sitar, ta-petnik, Wolfova 12. 2742
MLEKARNA
na Celovški cesti 42 se proda.
2744
NA JESENICAH
se odda v hiši dr. Kogoja večje ah manjše stanovanje ali posamezne sob»v Informacije pri g. Cegnarju, Slov. Javornik 187.
2735
i
rfespola '50 par   iavefc posebej Najmanjši znesek B um
2.500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: >ANOS«, Maribor. 3 .M.
Beseda 50 par   davek posene) Naimam** znesek ■ Din
KIPI JEM VSAKO KOLIČINO
jelovih in smrekovih odpadkov (letvic) brez skorje- in baste in ne preveč tanke. Plačam v gotovim. Koloman Beer,- Zagreb, Nodilova 2733
NATAKARICA
za Gorenjsko in ki bi šla gospodarju na roko, ne nad 22 stara, čedne, bolj močne porjtave in ne vdana pijači, dobi službo. Vajena mora biti gostilne in v pomoč gospodinjskega dela ženi. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe s sliko na upravo »SiOV. Naroda« pod ^Nastop decembra 1938«. 2732
Volilci!
za najugodnejši nakup manufakture na    O l) $? <3 JC 6
z   vedno   najnovejšimi   vzorci   in   ogromno   izbiro volite
NARODNI MAGACIN,
SV. PETRA CESTA 27-1
Pozor!
Pozor!
Danes vsi v restavracijo »LLOYD« In Prešernovo ulico 5 — Točijo se prvovrstna šibeniška vina iz lastnega vinograda; belo, črno, opolo po din 10.—; ekstra a la prošek v steklenicah po din 12.—; črnina Lastna a la Cino po din 12.— in dobra domača hrana. — Se priporoča
Bujas Martin
Brezplačno VaSa usoda
Ta veliki   dobrotni! cio veStva,     popularno znan raziskovalec v panog) astro loških  ved daje brezplačni velika  ln  znaMina preroki vanJa   Vaše    usode, kateri napovedi   Izzivajo  velike li nesluteno 9en?.aclJo po vserr kulturnem   svetu   On Van bo   pomole.     in    VI oost» srečni,  zaupajte se mu. dr Vam   prerokuje   vznemiri Ji va dejstva, ki bodo sprem«3 nlla tok VaSega življenja in ki bodo pomogla   da prirto te   do   velikega  dobitka 1: vsakega za^eljenega uspeha on  bo  našel  ln  očrtal vs* glavne smernice Vašega bodočega   življenjskega pota Poznavajoč   današnje čase borbo   ln   težnjo človeštvu se je   odločil,   da omogoči narodu   vseh   slojev   s po <močjo te znameni te vede. gojiti velike upe za srečno življenje ln da vsakemu bratski pomore ln mu pokaže prav* m nepogrešno pot, po kateri se oo kretal ln na kateri naMn :ahkr vsaka oseba doseže pravo srečo ln  olagostanje. kajti večina narod-tn posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode a da  bi   bila  vsakomur Jasna pot.  Je  potrebna  pomoč   in pravec, pa se bo tedaj  človek duševno ln telesno okrepil  ln  dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo' da z; časa  -vojega  zemeljskega  življenja  dožive  in  občutijo vse uspehe ln radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izčrpan ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke žlvljenjsk nadloge, razne Izgube, aH duševno  potrti, saj Imate vsi svoje nedo Btatke, vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje.
Vsakomur hoče napovedati uspeh in srečo v bodočnosti, prete Klosti, sedanjosti, karijeri, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedšCrlnl. sodnll sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dal strokovna pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovor* na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu jih lahko zaupate bre, vsakega obotavljanja.
Horoskop se pošlje vsakomur v največji diskreciji. Mnogoštevilne Izjave hvaležnosti dospe vaj o dnevno lz vseh icrajev nveta. kar dokazuje izredno zaupale v toćum napjvedbal. in so temu slavnemu predstavitelju astrologije izrečena priznanja od največjih osebnosti, velikih učenjakov, umetnikov, književnikov filozofov velikih politikov ln zmagovalcev na vseh vojnih ln diplo matskih poljih
Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen ln lastnoročno pisan naslov rznaćivši spol. dan, mesec in leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov Klijenti iz inozemstva 20 din v gotovini
Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIč, poštni predal St. 1 Sopot.  Dunavska banovina, Jugoslavija.
Kakor doma se počutite,
kadar obedujete ln večerjate v renomirani moderni menzi Nova kuhinja. Aleksandrova c. 5/1, ki vam postreže v bogati izbiri jedilnega tista s priznano in okusno hrano' Za obisk se priporoča
Kmetic Terezija — last. Nove kuhinje
Dtro&ki vozički Dvokolesa, filvalnl
najnovejših motorji, stroji
modelov tri cikli pogrezljlvl
PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO
»TRIBUN A« F. BAT JEL
LJUBLJANA, Karlov Ska cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26
TE ^E ŽE PREPRIČALI
da vam je »SLAVIN« pri snaženju dtedil-• pika jedilnega pribora, emajliranih predme-
tov, steklenine medenine L L d neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov Zahtevajte prt svojem trgovcu samo domače čistilo
Zastopstvo Radio aparatov
GUČEK IVAN - ZIDANI MOST
Vse vrste novih radijskih aparatov tipa 1939 — Nove Inozemske pošiljke vedno na zalogi — Priporoča se
GUČEK  IVAN — ZIDANI MOST
NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA 1«
NAS VAL
SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice lz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji.
UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev.
I
Urejuje Josip Zupančič — £a »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo ln lnseratnl del Usta Oton Christof — Val v Ljubljana