UKJSJJ*TH3TTO Uf VFfUVlUfae IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m UMOVK PTJBBUCm VA pcr ki paattAdtt dl PUBBUOTA ITALIAKA CL A* Battaglia aerea nel delo di Malta 22 aerei nemici abbattuti in duri combattimenti, altri dne nei pressi di Crotooe D Quartier generale delle Forze Ar mate comunica in data di 5 seltembre il segmente bollettino di gnerra n. 458: Formazioni di caecia d"Ila R. Aeronau-tica in mj^sione operativa nd cielo di Malta e del ranah* hanno ieii i m pernato con la bravura e l'ardim**nto oonsueti, in duri suceessivi conihattinicnti notevoli forze da caecia avversarie e 22 apparecchj nemici sono Mati abbattuti e numerosi altri effi-cacemente mitragliati e dannegglati. Tre n ostri aerei non hanno falto rit orno alle basi; molti altri sono rienrrati con dnnni e con fmiipnjjjri feriti a bordo. In ojBMMte azioni si sono distinti in modo parth-olare i reparti eomandati d; igli uffl-ciali piloti: Ten. Col. Carlo RoraagnoU, eroicamente comportatosi alla testa del p rop rio gruppo e mancato alPappello, mag-giore Francesco Bcrcaria, capitani VaJen-tino Festa e Frane© Lueehini. Nella notte seorsa la base aerea di Mi-cabba (Malta) e s ta ta nuovamente attae-cata da nos tri bom bard ieri. Aeroplani nemici hanno compiuto ineur-sioni sulla zona di t atania e 4 bombardieri su Crotone: Ue\i danni. la dilesa C A di (rt) t one ha abbattuto due »Bristol Kleu-heim«. Cno di essi e precipitato nel porto. Tre uomini deU'equipaggio sono stati trovati m o rt i tra i rottaml. Nell'Afriea Settentrionale. sni fronte di Tobnik, tentati\1 di attacco di reparti bri-tanniči sono stati rintuzzati dalle nostre truppe appoggiate da carri armati e dal fuoco d'artiglicria. L'aviazione dell'Asse ha bom barda to ap-prestamenti ed opere a Marsa Matruch e eolonne di automezzi nemici nella zona di Giarabab. Nell'Afriea Orientale azioni aeree avver-sarie eontro lolchefit hanno eausato sol-tanto alcune perdite tra la popolazione in-digena. N ostri reparti de* settore di Cuquabert hanno sorpreso e disperso con perdite ele-m«>nti nemici i quali hanno laseiato nelle nostre mani armi e quadrupedi earichi di vettovaglir.mento. Letalska bilka nad Ma'to V srditih spopadih je bilo sestreljenih 22 sovražnih letal, nadaljnji dve pa nad Crotoneom Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 3. septembra naslednje vojno poročilo štev. 458- Oddelkj letalstva, poslani nad Malto tn nad morsko ožino, so včeraj z znanim junaštvom hi od važnostjo prisilili k težkim zaporednim letalskim bojem znatne sile sovražnih loveev in so pri tem sestrelili 22 sovražnih letal, mnogo drugih pa so uspešno obstreljevali s strojnicami in poškodovali. Tri naša letala se niso vrnila na svoja izhodišča: mn-^o drugih se je vrnilo s poškodbami in i ranjenci na krova. V 14-h akcijah so se posebno odlikovali oddelki pod poveljstvom častnikov pilotov podpolkovnika Carla Romagnolija, ki je junaško vodil svojo skupino tn se ni vmfl iz boja, majorja Francesca Beccari-ja ter kapetanov "Valentina Festa, m Franca Loechinija. Preteklo noč s© naši bombniki zopet napadli letalsko oporišče Mikabo na Malti, d o rim so sovražni letalci isvrsili polete nad Katanijo. štirje bombniki pa nad Crotooe. Povxročena je bm manjša škoda. Protiletalska obramba v Crotone ju je sestrelila dve letali vrste Brisioi-lilenheim. Eno izmed njih se je zrušilo v Inki. Tri Člane posadke so našli mrtve med razbitinami. ▼ OevernJ Arrfkl so na tobruSki fronti naše Čete s pomočjo bojnih vos m topoi-Skega ognja v samem početku satrte napad britanskih čet. Letalstvo osi 'je bombardiralo naprave v Marsa Matruhu ter sovražne avtomobilske kotom pri babo. V Tvbodni Afriki eo svoiatna podjetja proti UokefTto povvrorTla le nekoliko hornb med domačini. Vasi oddelki v odseku Koflrvaberta so presenetili m tazpeSTn i velikimi iarnba-mi sovražne skupine, ki so pustile v rokah naših čet oroaje in živino ^nagovorjeno s sjvtn. letalskih zmagah i&n. 6. scp. a Uspehi, fcs so nh • k fe« a italijanska k«-ska tetata v rčcrar-'niih spopadih na osrednjem SnodcMsrnsicem morju v borbi prati proti skupinam snvražnih hspooi z Matte. so izredno vehkega peroena $iede na ize, kr sr* b*i4e prizadejane na eni kakor dro0 stranl Razmerje med njimi )e 7:1. To razmerje jasno dokazuje spo-enbnosrj italijanskih lovcev, nfihov visoki borbenri duh in njihovo tehnični' premoč. V dveh sanrli letalskih spopadih do katerih je pri.sk> nad Siciltjskim kanalom, so Ttta*r;ar*silci lovci seM-re^iH najprej S srrvraž-ns letala tipa Sprtfire vn Hurncan. pozneje pa še 17 drugih letal. Prvo. h'tka se jc razviVa v jnitmith urah bhzn Malte, okrog 12 km daleč od sovrai-nih oporišč med skupino leta*, ki se se vračala z izvidni-ke^ja in napadalnega poleta z o»?x»ka in skupino sovražnih lovcev, ki jih je bjlo skoraj se enkrat toliko ki ki so preslj t napad z višine. V tej bitki so bila tri sovražna letala sestreljena, dve pa sta bHi zadeti v bencinske tanke ki sta eksplodirali. Popoldne je večja fcrmaciia sovrainih letal napadla neko reševalno letalo, ki ye bilo jasno označeno z rdečim križem in ie iskalo brodolomce južno od Rta Passera. Glede na to. da je bila pred kratkim tar-ped-rana bolnika ladja »CalifoTTiia« m kih pilotov znamenje lažnega sentimentalizma, so v bPžini italijanskega letala krožiila lovska letala, ki so se takoj pognala prol* so\-ražni formaciji. Angleško letalstvo ;e utrpelo izgube kaJcrin h še zlepe ni nad Sredozemskim morjem. Italijanska letala so bila nad angleškimi in sc takoj pc^-zročilii ^ pravo zmešnjavo v angleški skupini. So^ražn;k se je mora! z vse naglico umakniti. V kratki borbi je fcrlo 17 Spitfireov in Hnrricanov sestreljenih Iz teh spopadov se tri naša letala niso vrnila. Operacije so se zaključke v nočnih urah z novim napadam na letališče v Mi-kabi. na katero so bombniki odvrgli večje število bomb srednjega in manišega kal'bra ter so tako v luki kakor okrog letali.iča učinkov* r^deial' vrsto naprav Bombe na Tebruk Berlin, 6 sept. s V Severni Afriki so nem*ki bombniki 4 septembra trikrat za- FVonte orientale: H Dooe e □ Fiihrer ineontrano eolonne motorizzate del Oorpo dl zione Kaliano d Hitler srečujeta motoriziranje oddelke atcega zbora poređoma hudo rx>mbardtrali sovražne postojanke, taborišča In skladišča živil v obkoljenem To bruka. Letala so se spustila tnđl nizko nad sovražno podroCje ter so s stxojzucami obstreljevala zbirajoče ae čete. Ducejeve nemške studije Rim, 6. sept. s. »Bertiner Monatsbefle« razpravljajo v daljšem članku gr-rta Gothe-ja o poslednji Uhligovi knjigi, ki ]o je izdala Fischerjeva zakržba ▼ Jeni In ki se nanaša na .Mussolinri jeve nemške študije. Avtor, pravi revija, je prv^č. če se zvzame deflo Jurija Soretla, jasno pokazal, da no bena tuja kultura ni v toiiki meri vplivala na razvoj Ducejeve osebnosti in delovanja kakor nemška. Treba je omeniti le Gothe-ja, čigar dek> ;e Duce poveličevai v nekem svojem gcrvcTti 3. aprila 1932. Schi'llerja, K4opstocka, Fichteja. Hegla Schopenhauer-ja. Stirnerja. Seidla, Platena ;n Nietzscheja, ki jih Mussolini vse dobro pozna, pa si je mogoče ustvariti jasno sliko, kako načelnik vlade fašistične Italije široko pozna nemško kulturo. Kdor je Duce^a slišal govoriti po nemško množic;, ki se je zbrala, da ga pozdravi kot Hitlerjevega prijatelja, se je lahko prepričal, kako zelo se je Duce posvetil tudi učenju nemškega jezika, ki se ga je lotil že za časa svojega bivanja v Švici leta 1902, a še posebno od leta 1908 dalje. Posebnega pomena je bilo, da je Duce proučil Pla tenove« »Sredozemsko nemščino«. Mussolini jeva članka »Platen tl Italija« in »August von Platen, veliki prijatelj Italije« sta kakor beleži Uhrbg v svoji knjigi, sad njegovega patriotizma, ker je Duce po besedah nemškega poeta v teh dveh člankih poveličeval svojo lastno domovno, Duce je napisal rudi študiji »Ženske osebnosti v Sch?!ler;evem Viljem Tdro« in »Klopstočkova poezija v letih 1789—1795«. V tej poslednji študiji, ka jo je posvetil predvsem revolucionarn; pesmi pesnika a severa, je spoznati duševne vezi, ki so približale duhovni lik Mussolini ja-vzgoji tel j a duši nemškega vzgojnega pesnika, ki je bi*l ves prežet z velikim patriotizmom in revolucionarnim duhom. Poslovilna brzojavka dr. Gdbbelsa Duceju Rim, 6. sept. s. Duce je prejel od nemškega propagandnega ministra naslednjo brzojavko: Duceju fašistične Italije Beni tu Mussoli-niju. Rim. — Ob mojem povratku s tridnevnega obiska v Benetkah, ko sem gojil in poglobil v razgovorih z valim ministrom za ljudsko kulturo Aleksandrom Pavolinijem duhovne m kulturne vezi obeh sil osi, želim, Duce, izraziti vam naj-udanejše pozdrave in čustva udanosti do vas, kakor tudi občudovanja rrtflu'^a dela, ki ste ga dovršili za Italijanski narod in ga še vedno opravljate v vedno večji meri. — Dr. Gdbbela Nastopna a valjem Rim, 6. sept. a Madžarski poslanik v Rimu je bil včeraj v nastopni arvđienci pri Nj. VeL kralju in cesarju. Predložil mu je svoja poverilna pisma. Nato je bil v Pantheonu, kjer se je poklonil na groben prvih italijanskih vladarjev in položil na nje velike lovorjeve vence. Poslanika de Marjassvja so spremljali člani poslaruštva in funkcionarji ital: janskega zunanjega ministrstva. Poslanik je bil tudi pred spomenikom Neznanega vojaka in padlih fašistov na CarnpidogLiu. Raport Tajnika Stranke Rte, 6. sept. a Dne 7. sept. 1 Ml-XIX bo ob 9. Tajnik Stranke raportiral v Firliu v aeronavtičnem kolegiju >Gil Bruno Mussolini < generalnim pcdpoveljnikom GILa te, zveznim tajnikom GtrPa. Poštni promet med Bolgarijo in Albanijo Sofija, 6. sept. a. Na osnovi pogajanj, ki sta jih vodila te dn: v Ohridu bolgarski prometni minister Gcranov in generalni direktor albanske poštne in brzojavne službe inž. Narani. se je pripravila konvencija o postno-brzojavnem prometu med obema sosedama. Poštni promet se bo v bodoče med Bolgarijo in Albanio razvijal v smereh Kačane-Skoplje-Tetovo m Reaenj-Korca, Telefonske zveze ae bodo vzpostavile na progi Skoplje-TeUm-Debar-Tlrana. Preko Albanije bo mogoča v bodoče tudi zveza med Bolgarijo to It a t jo. Brzojavke se bodo pošiljale lahko tudi po brzojavni progi Skoplje-Tetovc^Bitol-Korca, Bolgarski M-sti poročajo obširno o tem sporazumu In naglasa jo njegov pomen za brzo postno, brzojavno in telefonsko zvezo med Bolgarijo, Rumunijo in ItčUjo. Berlin, 6. sept. s. V noči na 3. september sta skušala dva sovjetska bombnika napasti Berlin. En bombnik je sestrelilo protiletalsko topništvo. O odvrženih bombah ni vesti. Italijanski ekspedicijski zbor v prvi bojni črti Vse zastavljene naloge je izvršil točno in odlično ter odlikuje po veliki borbenosti in gibčnosti Z vzhodnega bojišča, 6. sept s. 2e nekaj dni so italijanske čete na vzhodnem bojišču spet na pohodu. Pot je bila dolga več ste kilometrov. Okoliščine, v katerih se ]e ta pohod izvedel, so bile izredno težavne. Na cestah je stanje tako, da si ga ni mogoče predstavljati- Na njih je vse polno lijakov in ogromno prahu, kadar je vreme lepo. in strašno blato, če le malo dežuje. Pot je bila spričo tega dolga, naporna in težavna. Ukrajinska planjava pričenja polagoma valoviti. Kljub temu se je pohod velikega oddelka italijanskega ekspedl^ijskega zbora dovršil v popolnem redu in z brzino, kolikršna je bila spričo terenskih težav in stalno neugodnega vremena sploh mogoča. Tako sta se zaključili prvi dve fazi pohoda italijanskega ekspedicijskega zbora proti Rusiji nad vse sijajno. V prvi so italijanski vojaki z uspehom sodelovali pri izvojevanju postojank ob Bugu. To je omogočilo pozneje brzo izvojevanje področja okrog Nikolajeva in Odese. Pri drugi je šlo za naglo koncentracijo italijanskih sTL ki so se takoj angažirale v novi zelo važni nalogi. Spričo elastičnosti oddelkov in odločnosti, s katero je ravnalo njihovo poveljstvo, je bilo mogoče, da so čete že nekaj ur po koncentraciji posegale v borbo v prvi crti. Posebni oddelki so bili tudi specialiK) opremljeni za borbo na najširših frontnih odsekih, kjer je potrebna skrajna okretnost, vojaška izkušnja In močan padalni duh. Te čete sedaj spričo svojih posebnih značilnosti izpopolnjujejo in označujejo neko nemško formacijo, ki a svojimi mogočnimi vojnimi sredstvi tre sleherni sovražni odpor in se prebija skozi sovražne črte ter omogoča tako prodiranje stalim odaelkom na obeh bokih. Italijanski ekspedicijski zbor je tudi sam dovršil eno takih operacij, ki je v polni meri uspela. Neki večji oddelek je prejel nalogo, da se zažene proti sovražniku z vsemi svojimi specialnimi vojnimi pripravami in ga toliko zaposli, da ne bo mogel zadržati sosednjega nemškega oddelka pri izvedbi njegove naloge. Pri tej operaciji so bili doseženi sijajni rezultati tako. da je prišlo italijansko-nemško sodelovanje do popolne veljave. V borbo niso posegli le oddelki italijanske pehote, marveč tudi znatne sile topništva in Inženjerskih čet. Vsi cilji, ki jih je določilo poveljstvo, so bili doseženi. Sovražnik se je branil z mnogo volje, a je bfl nazadnje prisiljen popustiti in se umakniti pred kombiniranimi akcijami napadalcev. Italijanski ekspedicijski zbor je sedaj popolnoma zbran in razvrščen v borbi proti sovražniku. Vsi oddelki so s svojimi poveljstvi v prvi bojni črti. Vsi so prežeti z voljo, da bi zmagali. Na svojem odseku so takoj uveljavili svojo silo ta spojo učinkovito napadalno taktiko. Leningrad v ognjis nemških topov čete izvajajo vedno večji pritisk fm sistematično prodirajo proti bivši ruski prestolnici h Hitlerjevega glavnega stana, 5. sept Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti uspešne bojne operacije. Obkoljevanje Leningrada se nadaljnje. Mesto samo je že pod ognjem nemškega težkega topništva. Estonska je očiščena sovražnika. Berlin, 6. sept. s. Borba na področju okrog; Leningrada je izredno srdita. Opazovalci so jo obeležili za titansko. Nemške alle Izvajajo zmerom večji pritisk na sovražne postojanke. Silno deževje je spremenilo polja in ceste v morje blata, po katerem se nemški pohod nadaljuje nezadržno. Nemške letalske sile podpirajo oddelke na kopnem. Sredi labirinta prekopov, rek, jezer in močvirij je maršal Vorošilov nakopičil vse, kar je mogel zbrati, vso svojo vojsko in vse svoje orožje, da bi za vsako ceno zaustavil nemške kolone, ki od Narve, Kinhiseppa ta Lugov prodirajo v veliko leningrajsko trdnjavsko področje. Kakor je znano, zavzema mesto položaj izredno velikega strateškega pomena. Obkroženo je od velikega sistema malih utrdb, ki so jih zgradili deloma že v carski dobi, deloma v dobi boljševizma. V ta sistem utrdb so investirali milijarde rubljev. Nemške kolone si s svojo metodično vztraj- nostjo krčijo pot sredi med vsemi temi terenskimi ovirami in kljub srditemu odporu braniteljev. Nemške čete postopajo po taktično skrajno premišljenem načrtu, katerega končni cilji so znani le vrhovnemu poveljstvu, ki diktira sovražniku borbo. Nemško vrhovno poveljstvo je skrajno rezervirano, kar se tiče poteka borbe, in povzroča tako mnogo vznemirjenja v Londonu, kjer spričo kake informacije iz Moskve javno mnenje včasih zajame optimističen val, ki se pa takoj spet umakne pesimizmu ob lakonskih ugotovitvah rjam-Skega vrhovnega poveljstva. Leningrad proglašen za vojno področje Bern, 5. sept. s. Poročila ie Moskve pravijo, da je bil Leningrad proglašen za operacijsko področje in razdeljen v 24 odsekov, ki so bili poverjeni vojaškemu poveljništva. Prebivalstvo je prejelo ročne granata, ki ae jih bo posluževalo v primeru, ako bi ae nemškim četam posrečilo prebiti utrdbeni obroč. Delavci znanih železarn PutOova so prekinili delo in so bih vpisani v delavsko milico, ki je bila poslana v prve bojne črta. Le majhno število delavcev Še dela v netea-terih tovarnah za municijo. Ogromne bitke tudi pri Smolensku Stalin zahteva od ruskega naroda strašne krvne žrtve Pomanjkanje vojnih potrebščin vedno bolj očitno Berlin, 6. avg. a Razen na področju pri Lenin gradu se razvijajo tudi na odseku pri Smolensku in Kijevu ogromne bitke, ki so največjega pomena, ker v njih propada vse, kar je Stalinu glede na ljudski in strojni materijal še na razpolago. Na fronti so se pojavili že stari ruski topovi iz let 1914-1917, kar dokazuje, da so spravili iz skladišč, kar je sploh v njih še bilo. Rusko poveljstvo je napelo vse svoje sile v nadi, da mu bo uspelo pridobiti na časa ta za-vleci borbo do zime. Krvne žrtve, ki jih Stalin zahteva od ruskega naroda, so v resnici strašne. Množica ne ve kaj počne, ne ve, da je prevarana, kar se tiče stvarnega vojaškega položaja, kakor to jasno dokazujejo izjave ujetnikov. London pa pripoveduje, da se je začela silna tekma med nemško vojsko in »generalom zimo«. Toda prav to tolmačenje gigantske borbe v Rusiji je napačno. Nemški generalni štab neprestano razvija svoj taktični načrt, ki mu daje ruski odpor prvovrsten strateški značaj, ker se prav spričo tega odpora uničuje boljševička vojaška Na Karelijski ožini 6. sept. & Zadnja sled, ki so jo pustile sovjetske tolpe v Viipuriju, so razen nepopisne nesnage po ulicah in v hišah, med katero se vidi velike izstradane in podivjane mačke, številne bombe, ki so naknadno eksplodirale in katerih žrtve so bile na srečo samo podgane, ki so skoraj tako velike kakor mačke. Človeških žrtev ni bilo, ker so Sovjeti popolnoma izpraznili mesto in ker je finsko poveljstvo predvidelo nelojalno postopanje te vrste in je odredilo potrebne varnostne ukrepe. Specialni odredi odstranjujejo skrite mine. Vsak čas pretrese mesto eksplozija in spet se poruši katera izmed hiš, ki so toliko trpele v dveh vojnah. Nič pa ne moti vedri in navdušeni ponos preskušenega prebivalstva celotnega področja, ki se je priključilo s svojimi občinskimi upravami na čeha nujnim delom obnavljanja Sovjetski poraz je bil tako nenaden po hudih udarcih Mannerheimovih čet, da so Rusi proti svoji navadi pustili na ozemlju, kjer je bil tako zvani Viipurijski žep, gomile trupel. Mrtvece pokopu je jo oddelki finskih vojakov. V vzhodnem pasu Karelske ožine so bili med Sakkolo in Ra asu lijem oddelki Sovjetov hitro izsledeni in uničeni. Ožina je zdaj popolnoma očiščena sovražnika. Ob dolnjem Dnjepru Budimpešta, 6. sept. s. Madžarske čete so skupno z zavezniškimi po hudih bojih dosegle nadaljnje važne sovražne postojanke. Kakor kažejo poročila iz madžarskega glavnega stana, prodirajo ob dolnjem Dnjepru nezadržno dalje. Sovražnik je spričo svojega odpora utrpel krvave izgube. Spopadi topništva, ki so bili v sadnjih dneh zelo hudi, so pričeli spričo učinkovitega madžarskega streljanja in hudih nemških in madžarskih napadov na sovražne postojanke, poneha vat i. Madžarski bombniki so v zadnjih 24 urah odvrgli na tisoče ton bomb na sovražne zbirajoče se čete hi na njihovo neposredno zaledje. Madžarsko protiletalsko topništvo je v četrtek sestrelilo tri ruske bombnike. Sovražnosti v Iranu KabuL 2. sept. s. Iz Teherana poročano, da sta se dva častnika iranskega letaferm uprla ukaza o ustavitvi sovmžnosti ter sta streljala na poveljnika kanakrh fetatfifcfc čet, ki je bil obit Stran 2 »ILOTBN8K1 NAROD«, sobota, 6. septembra 1941—XTX- Btev. 205 Proglas maršala Antonesca ob prvi obletnici njegovega režima v Rumunljl Bukarešta, 6. sept a. Maršal Antonescu že leto dni upravlja rum unsko državo. Ob tej priliki je izdal proglas, v katerem pravi med drugim: 6. septembra 1940 sem prevzel skrb za usodo naroda ki je bil v popolnem raz-sulu. Morala Rumunov je propadala. Državne finance so bile katastrofalne. Na vseh področjih sta zavladali desorganizacija in potrtost. Vojska je bila ponižana, ker je morala brez borbe odstopiti ram unsko ozemlje sovražniku. Taksno je bilo tedanjo stanje. Le moje zaupanje v moralne Bile naroJa me je podpiralo ob tedanji težki uri an uprl sem se na ponos Rumunov ter sem ▼as poklical, da daste domovini vse, kar je premogla vaSa duša: vero, delo in žrtve za kralja in za narod. Opirajoč se na te nove sile naroda, sem lahko pričel ustvarjati novo usodo rum unski državi. Rumunija se je iskreno zvezala z Nemčijo, Italijo in Japonsko. To je edino lahko pomirilio narod in ga obranilo boljševiškega vdora. To sem dejal že takrat, ko smo sklenili to zavez- ništvo na osnovi pravice in izjavil sem, da je nas narod pridobil iskrene prijatelja, na katere je lahko računal v ugolnih kakor v težkih prilikah. V letu, ki je poteklo, ste ae o tem lahko prepričali. Skupno a zavezniki smo si pridobili nazaj nase vzhodne dežele in jih osvobodili komunistov. V proglaai pravi maršal Antonescu dalje, da bo država organizirana na stanovski osnovi. Delavstvo bo organizirano v okviru novega nacionalnega duha in zagotovljena mu bo nova delovna disciplina, pa tudi socialna zase i ta. Profesionisti se bodo uvrstili v korporacije in tehnične organizacije. Ustvarila se bo hijerarhija državnega prava in uredili ae bodo vodilni razreli v državi. Kmečki razred bo podpiran in gospodarsko ter socialno dvignjen z novimi pravnimi In socialnimi ustanovami. V svojem proglasu je maršal Antonescu nazadnje pozval vse Rumune, naj bodo složni v sedanjih zgodovinskih časih, ko gre za veličino in blagostanje Rumunije. Nova razkritja o vohunskem delovanju ameriškega konzulata v Zagrebu Zagreb, 6. sept s. Zunanji minister je včeraj izročil hrvatskim in tujim novinarjem nove dokumente o delovanju ameriškega konzula v Zagrebu. Med drugim so novinarji prejeli tudi zanimivo beležko ameriškega zastopnika. V njej pravi: Opozoriti moram, da mi je g. Rapp (angleški konzul) v času atentata na angleško čitalnico, do katerega je prišlo v preteklem februarju, sporočil, da je pripravil veliko množino razstreliva, s katerim bi lahko razdejal vso palačo. Čitalnica je bila eno nadstropje nižja od angleškega konzulata. Ob isti priliki mi je g. Rapp izjavil, da ima prenosno radijsko postajo za pošiljanje vesti v London. Glede na to je treba opozoriti, da je tajinstveni atentat na angleški konzulat v Zagrebu očitno pripravil Intelligence Service, ki je menil, da bo na tak način kompromitiral hrvatski narodni pokret Prav tak je bil tudi znani atentat v Carigradu, saj je znano, da so imeli angleški diplomati med svojo prtljago tudi razstrelivo. Včeraj je bil objavljen tudi še drugi dokument stavbni načrt tovarne razstreliva »Titanit« v Karlovcu. Načrt je nedvomno spadal med vohunsko gradivo ameriškega generalnega konzulata v Zagrebu. Nadalj-ni dokument predstavlja pismo enega najbližjih zaupnikov ameriškega konzulata Zida Bergesa, bivšega konzularnega zastopnika Finske v Zagrebu V ameriškem konzulatu so našli vso Bergesovo korespondenco od oktobra 1940 do aprila 1941. Berges je o marsičem informiral ameriškega konzula. Zanimiva je tudi beležka v nekem zaupnem pismu, ki ga je Berges poslal ameriškemu konzulu in v katerem se mu je docela stavil na razpolago. V tem pismu je navedel, da je židovski novinar Leopold Herman, poročevalec »Pariš Soira«, slišal, da je bilo mogoče dobiti od nekega ameriškega konzularnega zastopnika vizum za potovanje v Ameriko proti plačilu 600.000 din. Milijonska škoda zaradi poplav na Madžarskem Budimpešta, 5. sept. s. Iz Transilvanije poročajo, da so pričele vode, ki so se razlile iz posameznih rek in preplavile deželo, upadati, škoda, ki jo je poplava povzročila, se ceni približno na 300 milijonov lir. Več sto poslopij se je porušilo. Število žrtev zaenkrat se ni ugotovljeno. Umik siamskih čet iz obmejnega Saigon, 6. sept. s. Siamska vlada je ob vestila japonskega delegata v komisiji za določitev novih meja med Siamom in Francosko Indokino, da so bile siamske čete že popolnoma evakuirane iz področja, ki se bo v smislu mirovne pogodbe demilitariziralo. II nuovo orano di servizio sulle linee tli Dolenjsko Alla mezzanotte dal 9 al 10 settembre a. c. su tutte lelinee della Dolenjska sara attuato il nuovo orario di servizio. Da quellora in poi i treni viaggiatori parti-ranno da Lubiana verso Karlovac alle ore 5.35. 7.51. 12.15, 17.25 e 21.15 e arriveran-no a Lubiana da Karlovac alle ore: 6.42, 9.54, 15.44. 18.10 e 21.00. Da Lubiana a Kočevje partiranno alle ore: 5.20, 10.02, 14.35 e 19.33, da Kočevje a Lubiana arriveranno alle: 7.44. 13.30. 16.38 e 20.18. Da Trebnje na Dol. verso Tržišče partiranno alle: 5.27, 9.50. 14.15 e 19.30. da Tržišče a Tiebn-e na Dol. ariveranno alle ore: 7.00, 13 50. 19.00 e 21.00. Da Novo mesto a Straža Toplice partiranno alle ore: 6.39, 10.20. 14.40. 17.44 e 19.50. da Straža Toplice a Novo mesto arriveranno alle: 7,25, 13.18. 15.45, 18.30 e 20.40. I dati particolari delle partenze e arrivi risultano dagli orari mutaii, attaccati nel-le stazioni. Divieto đi trasformare auto-vefture in piccoli autocarri Poiche e stato rilevato che alcuni pro-prietari di autovetture. saogiiono trasfor-mare le medesime in autocarri di piccola portata, per continuare a farne uso di tra-sporto peisone, eludendo in tale modo le disposizioni restrittive vigenti in materia di circolazione, con recente disposizone e stato fatto dvieto di ammettere al co!iaudo autovetture trasformate come sopra. Notni na della Commissione esaminatrice per i mastri muratori, carpentieri, seal-pellini e fontani eri L'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, visto U disposto del $399. capo-verso 2 della legge industrialt e deliarti-coio 2 dellordinanza sugii esami per maestri muratori, carpentieri. scaipellini e fon-tanieri, sentita la Camera di commercio ed industria, accertato che la commissione esaminatrice per i maestri muratori, carpentieri, scaipellini e fontanieri, nominata con decreto 11 maggio 1937. VTII. No. 2S27 2, ha esaurito il proprio mandato e deve esser rinnovata, decreta: Art. 1. Sono chiamati a far parte della commissione esaminatrice per i maestri muratori, carpentieri, scaipellini e fontanieri i signori: 1) ing. Giuseppe Ceralvec, consigliere superiore tecnico, preiidente; 2) ing. Vincenzo Glan.s. aggiunto superiore tecnico, vicepresidente; 3) ir.g. Stanislao Maček, aggiunto superiore tecnico, ing. Rodolfo Skof. profes-sore della Scuola media tecnica, Giacomo Kale e Giovanni Vizintin. maestri muratori, Carlo Kavka, costruttore edile e m astro carpentiert, Giuseppe K»*egar e Roberte Mihor, mastri carpentieri. Felice Toman e Luigi Jankovič, mastri scaipellini. e Miroslav Zupan costruttore edile, tutti di Lubiana, componenti. Art- 2 II presente decreto e immediata-mente esccutlvo e sara p'ihblicato nel Bol-lettino Ufficiale per la Provincia di Lu-tnana. Lubiana. 25 agosto 1941-XIX. L'Alto Commisario Kratilo UrazloU Novi vozni refi na dolenjski železnici Opolnoči med 9. in 10. septembrom t. 1. stopi na vseh dolenjskih progah v veljavo novi vozni red. Od tega časa dalje odhajajo potniški vlaki iz Ljubljane proti Karlovcu ob 5-35, 7.51, 12.15, 17.25 in 21.15, ter prihajajo v Ljubljano iz smeri Karlovec ob 6.42, 9.54, 15.44. 18.10 in 21.00; Iz Ljubljane v Kočevje odhajajo ob 5.20, 10.02, 14.35 in 1933; iz Kočevja v Ljubljano pa prihajajo ob 7.44, 13.30, 16.38 in 20.18. Iz Trebnjega na Dol. proti Tržišču odhajajo ob 5.27, 9.50, 14.15 in 19.30; iz Tržišča v Trebnje na Dol. pa prihajajo ob 7, 13.50, 19.00 in 21.00; iz Novega mesta v Stražo-Toplice olha-jajo ob 6.39, 10.20, 14.40, 17.44 in 19.50; iz Straže-Toplice v Novo mesto pa prihajajo ob 7.25. 13.18, 15.45, 18.30 in 20.40. Natančnejši podatki so razvidni iz stenskih voznih redov na postajah. Preurejanje avtomobilov v tovorna vozila prepovedano Ljubljana, 5. septembra Ker se Je ugotovilo, da nekateri lastniki avtomobilskih vozil predelujejo v vozila majhne nosilnosti, du bi jih še nadalje uporabljali za prevoz oseb, ter na tak način izigravajo omejitvene naredbe glede TSUff. se z najnovejšo naredbo prepove 1 u je dopuščati h kolavdaciji avtovozila predelana, kakor zgoraj povedano. Izpitna komisija za zidarske, tesarske, kamnoseške in vod- Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajina podstavi določbe § 39., odst. 2., ob. z. in čl. 2. uredbe o izpitih za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, po zaslišanju Zbornice za trgovino in ndustrijo. po ugotovitvi, da je izpitni komisiji za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjaka r«ke mojstre imenovani z odredbo bivšega bana z dne 11. maja 1937., VIII. No. 2827-2. pri banski upravi, potekla poslovna doba in se mora obnoviti, odloča: Člen l. V izpitno komisijo za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre so imenovani za člane tile gospodje: L inž. Cernivec Josip, tehnični višji svetnik, za predsednika te komisije; 2. inž. Glanz Vinko, tehn. višji pristav, za namestnika predsednika, 3. Inž. Maček Stanko, tehnični vilji pristav, inž. Skof Rudolf, profesor tehn. srednje Sole, Kale Jakob in Vizintin Ivan, zidarska mojstra. Kavka Karel, graditelj in tes. mojster. Krega r J osin in Mihor Robert, tesarska mojstra. Toman Feliks in Jankovič Alojzij, kamnoseška mojstra, in Zupan Miroslav, graditelj, vsi iz Ljubljane, za člane. Poslovna doba komisije traja dve leti, nakar se more obnoviti. Člen 2. Ta odločba je takoi izvrsna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. _ Ljubljana, dne 25. avgusta 1941-XIX. Visoki Komisar EmiUe GraaML Slov. planinsko društvo neumorno na delu Društvo se je Izkazalo doraslo tudi svojim novim nalogam Ljubljana, septembra. Naloga Slovenskega planinskega društva je bila vedno, da je ljudi zbliževalo z naravo, jim omogočalo, da so lahko uživali pokrajinske lepote neposredno, se krepili v prosti naravi telesno in živčno ter si plemenitih duha; združevalo je prijaieije narave v dobro organizirano družino, preskrbljeno v vsakem pogledu, da se je lahko posvečala planinstvu v vseh letnih časih, delala izlete in ture, ter se pri tem posluževala raznih prometnih olajšav in drugih udobnosti. Več desetletij dela. je slonelo na tako trdnih temeljih, njegovi sadovi so bili tako bogati, da se je -"-^elo, kakor da se razvija vse samo od m — številni pianinci se niso več zavedal: kako ogromno delo je opravljalo dru*'vo. A ravno letos, ko se je delokrog društva znatno zožil ter se moral prilagoditi novim razmeram, se ie najbolje pokazalo, da je SPD še polno zivljenskih sil ter da je Tjegovo delovanje slej ko prej potrebno in koristno. Planinstvo ▼ Ljubljanski pokrajini Ozemlje Ljubljanske pokrajine je sorazmerno s teritorijem bivše dravske banovine kot področje planinstva slabo razvito. 1 o je razumljivo že zaradi tega. ker nima visokih planin, temveč le sredogorje. Zato je letos SPD prevzelo novo, zeio težko nalogo, da poživi čim bolj zanimanje za naravne lepote v Ljubljanski pokrajini, predvsem za višje predele, odkrije nove izletniške postojanke in poti, izboljša stare dostope, omogoči izletnikom lepe izlete pod čim ugodnejšimi pogoji in da poživi tujski, zlasti planinski promet čim bolj, kjer koli je mogoče. Dve koči, pet podružnic Ob izbruhu vojne je Slov. planinsko društvo imelo 31 podružnic. Imelo pa jih je enako kakor veliko večino svojih domov v drugih predelih bivše banovine. Zdaj šteje SPD 5 podružnic: ljubljansko, novomeško, kočevsko, ribniško in črnomaljsko. Prej je imelo skupno 68 domov in koč, zdaj ima pa dve koči, eno staro na Mirni gori in novo v Iški. Skromno kočo v Iški so že odplačali, kar je vsekakor zadovoljiv uspah. Organiziranje izletov Kako spretne delavce ima SPD, se je letos posebno dobro izkazalo; društvo deluje z velikim uspehom v novih razmerah in uresničuje številne koristne pobude. Lep uspeh je zlasti pokazalo organiziranje izletov po Ljubljanski pokrajini. Društvo je priredilo več izletov po gorah in planotah notranjskega in dolenjskega sredogorja, predvsem na krimsko pogorje. V lepem spominu so ostali izletnikom vsi izleti, kakor n. pr. na Mokrec. Kurešček, v Pekel in Cerknico, na Kožljek in Padež itd. Vsi izleti so bili dobro obiskani. Marsikdo je bil vprav presenečen nad naravnimi lepotami in zanimivostmi v teh predelih, čeprav jih je že prej nekoliko poznal. Priznal je, da res nismo znali ceniti pokrajinskih lepot in posebnosti notranjskega in dolenjskega sveta. Da bi bili izleti na nove izletniške po- stojanke omogočeni čim večjemu številu izletnikov ter da bi ne bili zvezani s prevelikim trudom, je društvo tudi začelo iskati primerna zavetišča za izletnike. Tako je preskrbelo zatočišče s skromno okrepčevalnico na Padežu pri kmetu De-bevcu. S Padeža nad Peklom je izhodišče na Vinji vrh. Uredili bodo zavetišče v Sa-matorici nad Vrzdencem pri Horjulu, od koder se nudi lep izlet na Kožljek. a tam je tudi izhodišče za druge zanimive izlete. Društvo si vneto prizadeva, da bi izletniki dobili vsaj skromna zavetišča na vsem Dolenjskem, predvsem na najbliži ih izletiščih v okolici Ljubljane, n. pr. na Golovcu, na Planlnici nad Preserjem, v okolici ViŠTi»e gore itd. Priznanje članstvu Čeprav je društvo izgubilo precej članstva, je Se vedno tudi po številu članov moćno Šteje nad 3000 Članov. Večina članov «e zaveda težkega položaja društva in precej redno opravlja svoje dolžnosti. Tako tudi še precej redno plačujejo naročnino za Planinski vestnik, zato se društvo čuti dolino, da ga izdaja dalje. Članski prispevki in dohodki koče v Tški so edini d. veni dohodki, razen podpor. Visoki Knmrir 1e pobral vse razumevanie tudi za delovanje SPD in ie zato poklonil društvu denarne podporo za ureditev poti in zavet;?Č za markacije in izdajo glasila. Društvene publikacije Posle bo zopet redno izhajal Planinski vestni*-. Kmalu bosta izšli dve dvojni šte-v.^K . 5.-6. in 7.-8. Ena izmed njih bo po-s\ ečena v celoti zgolj Ljubljanski pokrajini, s številnimi zemljepisnimi, imenoslov-nimi :n drugimi opisi zanimivih in lepih krajev, gora in tur. Ze zdaj je pa treba opozoriti tudi na izdaio vodiča po Ljubljanski pokrajini; pripravlja ga društveni ta: -n c"r F;»^ej. V vodiču bodo opisani \sl elavni izlet in navedene markirane pc*i, o/naten: manj znani pristopi itd, S to publikacijo bo društvo ustreglo tudi širšemu občinstvu, ne le svojemu članstvu. Razen tega pripravljajo tudi izdaio planmskega koledarja, ki bo vseboval 52 krasnih planinskih fotografij, za vsak teden po eno. Priprave za zimsko sezono Pripravljajo se že na zimsko sezono. Prejšnja leta so pozimi pospeševali zimsko turistiko in predvsem smučarstvo, prirejali tečaje in predavanja. Prvo predavanje bo najbrž že sredi oktobra, in sicer o Ljubljanski pokrajini. Zaslužilo bo še tem večje zanimanje, ker ga bodo spremljale številne barvne slike naših pokrajinskih lepot. Pripravljenih imajo že nad sto barvnih posnetkov. Prirejali bodo dalje smučarske izlete pod vodstvom in kakor navadno pred smučarsko sezono bo najbrž prirejen tudi tečaj za smučarsko telovadbo. 2e ta kratek pregled dela in prizadevanj SPD kaže, kako pomembne naloge opravlja društvo, ki ni zgolj planinsko v ožjem pomenu besede, temveč eno naših najpomembnejših tujsko prometnih društev. Jutri popoldne na stadion ob Tyrševi cesti? Lahkoatletsko prvenstvo za moštva in poedince bo zaradi izenačenosti moči med Ilirijo fsi Planino nudilo lep športni užitek Ljubljana, 6. septembra. Kakor smo že včeraj poročali, bo v nedeljo z začetkom ob 17. in v ponedeljek 2 začetkom ob 16.30 na stadionu Planine na Tvrševi cesti letošnje lahkoatletsko prvenstvo ljubljanske pokrajine za moštva in po edince. Po odpovedi Hermesa sicer to ne bo popolna revija naših trenutnih najboljših moči. vendar pa obeta prireditev zaradi močne medse bo ne konkurence med Ilirijo in Planino lepe borbe v vseh disciplinah in s tem tudi največji užitek gledalcem. Včeraj smo, predpostavljajoč, da se bo tekmovanja udeležilo tudi moštvo Hermesa, pregledali kakšne izglede imajo posamezni atleti v disciplinah tekov. Danes pa naj kot splošno obvestilo vsem. ki se bodo tekmovanja udeležili kot gledalci, pokažemo, kdo ima največ izgledov za zmage v disciplinah metov in skokov na podlagi letošnje liste petorice najboljših. Med skakači v daljino letos odločno vodi skakalna vrsta Planine in je med njimi najboljši Bratož, ki je preskočil 6.30 m. Sledita mu za centimetre tesno Nabemik in LonČanč. Ni verjetno, da bi ti trije mladci, ki se šele razvijajo, zrušili sedanji slo\*enski rekord, ki ga je postavil že pred leti Primorjaš Korče. ko je preskočil 6.64 m njihova izenačen os4 pa obeta zagrizeno borbo do zadnjega centimetra in sposobnosti. Za skok v višino se zdi. da je nesporen favorit Ilirijan Milancvič Preskočil je letos že 1.80 ter se s tem rezultatom močno približal slovenskemu rekordu, ki ga ima Hermežan Bratož z 1.83. Prepričani smo, da je Milanovič sposoben zrušiti tudi to znamko in postaviti nov slovenski rekord-Glede ostalih je prav v tej disciplini težko napovedati kaj otipljive j Šega V skoku ob paHcf je letos najboljši Hermežan Bratovž. ki se je z rezultatom 3.40 že močno približal slovenskemu rekordu Ilirijana Zupančiča s 3.50. Zal pa ga jutri ne bomo videli na startu. Med ostalimi bosta najbrž najresnejsa tekmeca Pribošek od Ilirije in Janež od Planine, ki sta oba letos že preskočila 3.30. V troskokn dominirajo atleti Planine in je med njimi najboljši Nabernik. ki je letos preskočil 13.14. ter se za nekaj desetin centimetrov približal slovenskemu rekordu, ki ga je postavil Smolej (13.56). Med meti velja omeniti, da je ▼ metu kladva nesporen zmagovalec Stenišnik In pričakujemo od njega z zaupanjem najboljše. Kot moštvo v tej disciplini edina Ilirija izkazuje vrsto res dobrih atletov. Enako kakor v metu kiucuva Ilirija, gospodarijo v metu kopja atleti Planine, v •laterih vrsti pa ni več rekorderja Mau-serja. Najboljša sta Rigler in Kraner, ki oba mečeta kopje okoli 50 m. Pestra mešanica rezultatov in uspehov je v listi najboljše petorice v metu krogle in metu diska V metu krogle vodi Ilirijan Zupančič, ki pa še precej zaostaja za Hla-detovim slovenskim rekordom 13.56. Tekmeca mu bosta predvsem Merala od Planine in Stepišnik od Ilirije. V metu diska so pa med favoriti zelo izenačene moči, tako da je težko napovedati, kdo bo jutrišnji zmagovalec. Na podlagi liste najboljše petorice ima največ izgledov Ilirijan Dobov-šek, ki je vrgel letos disk 37.54 m. Slo-\renski rekord v metu diska ima inž. Stepišnik, z metom 42.74. V tem kratkem pregledu, ki nikakor ni popoln, smo skušali podati najboljše verjetnosti. Ker je pa forma atletov odvisna od mnogih okoliščin ni nikjer rečeno, da ne bomo doživeli presenečenj in želimo le, da bi bila ugodna. Vabimo vse prijatelje lahkoatletike, da podprejo naše marljive atlete in se jutri in pojutrišnjem v velikem številu udeležijo tekmovanja. Smerdu in Mairova na turnirju v Salsomaggiore V Salsomaggiore ae je v sredo začel manjši teniški turnir, katerega sta se po prizadevanju zaupnika CONI za Ljubljansko pokrajino udeležila tudi naša znana teniška igralca Smerdu in Sernec-Mairova. Oba sta naletela že v drugem kolu na nad-močno konkurenco in izpadla. Smerdu se je v drugem kolu srečal v Taronijem in mu do konca nudil močan odpor. Taroni je zmagal s 7:5, 7:5. Sernec-Mairova pa je svoji nasprotnici Maroccovi nudila slabi odpor in je Maroccova zmagala z rezultatom 6:1, 6:2. Haeggu so prepovedali Kakor kaže, se okoli znamenitega švedskega svetovnega rekorderja Haegga razvija velik škandal, ki je močno podoben tistemu, ki ga je pred leti doživel slavni Nurmi. Na višku svojih moči je Gunder Haegg Imel do konca letošnje lahkoatlet-ske sezone se mnogo načrtov, ko ga je aedaj nenadoma doletela startna prepoved, ki jo je Izrekla švedaka lahkoatletska zveza. Vzroke za ta ukrep, ki je po vaem svetu vzbudil veliko pozornost, bodo Svedl objasnili sele po zaključeni preiskavi. V neka] vrstah Jutri bo hrvatska nogometna reprezentanca nastopila v Bratislavi proti Slovan kom. Hrvati so za to priliko postavili naslednje moštvo: Glaser, Brozovič, Dubac (vsi Gradjanski), Puksec (Concordla), Jaz-btnšek, Lehner (oba Gradjanski), Beda (Concordia), Vvolfel, Lešnik, Antolkovič (vsi Gradjanski) in Fink (Hašk). V vrsti svetovnih metalcev kopja še vedno prevladujejo Finci. Najboljši med njimi so: Mikkola, 73.76 m Nikkanen 73.72 m in Jarvinen 71.10. Med kludivarji pa prevladujejo Nemci, katerih zastopniki so se uvrstili na štiri prva najboljša mesta: Storch 57.48 m, Blask 55.71 m. Lutz 55.34 m in olimpijski zmagovalec Karel Hein 54.28 m. Letošnji najboljši rezultat v troskoku je dosegel na nedavni prireditvi v Stockholmu Šved Johnsson, ki je preskočil 15.37 m. V maratonskem teku za prvenstvo Švice, ki je bilo v ženevi je zmagal Adolf Aber-sol iz Curiha, ki je pretekel 42.2 km v Času 2:52.44. Na mitingu v Budimpešti je Georg Biro postavil nov madžarski rekord v metu kladiva. Vrgel je kladivo 51.29 m. $&otc\ntea KOLEDAR DANES: Sobota, 6. septembra: Zaharija JUTRI: Nedelja, 7. septembra: Regina DANAŠNJE PK1KEDITVE KINO MATICA: Mati KINO SLOGA: Zadnji model KINO L^NION: Kapitan Furia KINO MOSTE: Junaška krila in Simfonija Hollywooda PRIREDITVE V NEDELJO kinematografi nespremenjeno Veseli teater ob 16. v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62 in Gartus, Moste — Zaloška cesta 47 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Ulica 29. oktobra 7, telefon št. 41-52. Naše gledališče DRAMA Začetek ob pol 20. uri. Sobota 6. septembra: Nenavaden človek. Izven. Znižane cene. Nedelja 7. septembra: zaprto. »Nenavaden človek« je tragikomedija Gena Senečiča, v kateri je predstavil dramatik gledalcem resničnega poštenjaka v nasprotju s sumljivo in zlagano dobrodelnostjo, ki koristi sama sebi, pokazal je značaj dobrodušnega, zaupljivega poštenjaka starega kova v okolju sodobnih ljudi, ki jih je pokvarilo današnje nemoralno gledanje na svet. Aktualna zgodba bo našla zadovoljno občinstvo, ki ljubi gladek in hiter potek dejanja, zanimive preobrate in z življenjsko vernostjo podane prizore. Delo je poslovenil in zrežiral J. Kovic, ki bo igral tudi glavno moško vlogo. ŠAH Turnir za vzhodno švicarsko prvenstvo, V Curihu so zaključili turnir za vzhodno švicarsko prvenstvo, o katerega prvem delu, ki se je vršil v "VValzenhausenu, smo že poročali. Omenili smo tedaj, da je sodelovalo v izločilnih tekmovanjih 24 šahi-stov. Na podlagi posebnega sistema so se izločili iz te skupine trije najboljši in sicer Henneberg iz Glarusa, Hofstetter iz Schaff-hausena in Schncider iz Curiha. Ti trije so naslednjo nedeljo odigrali med seboj turnir, v katerem je zmagal Henneberg ter tako postal prvak vzhodnošvicarskega šahovskega okrožja za leto 1941. Gramofonski plošči zaupal svoj zločin Pred časom je v državi Texas umrl bankir Geoffrev SawvtT. V svojem ttstamentu je opozoril svoje dediče, da na i zlasa skrbno pregledajo njegovo zapuščino in pokličejo k temu pregledu tudi policijo. Vpričo peticije naj odigrajo neko gramofonsko pI no, (Telefon 43-82). — Pomanjkanje tujih zdravil v Beogradu. Kakor poroča >Donauzeitung«, obvešča centrala kemičnih izdelkov v Beogradu, de. je dobava zdravil iz tujine naletela na težkoče. Zaradi tega poziva centrala vse, da s tujimi zdravili čimbolj štedljivo postopajo in po možnosti uporabljajo domače preparate in zdravila. — Berlinski fllharmoniki v Zagrebu. V drugi polovici septembra bodo gostovali v Zagrebu terlinski filharmoniki. Izvedli bodo tri koncerte, katerih dva bo dirigiral prof. Knappertsbutsch, enega pa znani Lo-vro Matačič. Koncerti bodo v zagrebški operi. — Oddelek motorizirane ustaške milice. Napovedujejo, da bo v bližnjih dneh ustanovljen v okviru ustaške vojaške organizacije poseben motoriziran oddelek. V Zagrebu je bila v ta namen odprta posebna šola za tiste ustaše, ki se žele posvetiti motorizirani službi. — Hrvatski vojni ujetniki se- vračajo. Po poročilu hrvatskega zunanjega ministrstva je bilo okoli 35.000 hrvatskih vojakov v nemškem ujetništvu. Od teh je bilo doslej izpuščenih 7000 vojakov, ki so se že vrnili v svojo domovino. Ministrstvo pristavlja, da bodo tudi vsi ostali v kratkem vrnjeni v svoje domače kraje. — Pri na£i petkovi razpravi »Velika važnost gob za zimsko pi\ hrano« je pomotoma izostala šifra našega gobarskega ve-Sčaka A. B. — Poraba koščic za Izdelovanje olja. Zelo važno je. da letos ne zametujemo tudi sadnih ko&^ic, ki so primerne za predelavo za jedilno in industrijsko olje. Italijanska industrija izdeluje že več let olje iz raznih koščic in sadnih semen. Po podatkih agencije Agit so posebno uporabljive za izdelovanje olja koščice črešenj. marelic, breskev itd., ker vsebujejo 40 do 50*' „ olja. Z zbiranjem teh koščic bodo lahko pridobili 12.000 stotov industrijskega olja. Prav tako je uporabljivo za izdelovanje olja seme oranž. Vsebuje 37o 0 olja, ki je uporabljivo za izdelovanje mila. Iz Ljubljane —lj "Pogreb nepozabnega dr. Leona Bl*nea, trgovca v Ljubljani, bo v nedeljo 17. t. m., ob 4. popoldne z žal, iz kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. —Ij Seznami davčnih osnov za peke, izdelovalce testenin, književnike, zasebne učitelje, glasbenike, godce, babice, akademske slikarje in kiparje, potujoče agente, trgovske potnike, senzale, mešetarje, so poleg že prej objavljenih razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter naj si jih interesenti ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve riše mestnega magistrata do 17. t. m. —lj 2idovsko ulico so pokrili. Vzdolž Ljubljanice, zlasti na desnem bregu, se trdovratno tiščijo številne starodavne hiše. Nekatere med njimi imajo pročelja proti reki samo za dve okni. Vse so pa z malimi izjemami potrebne temeljitega očiščenja. Podobno je na levem bregu, vendar je tu že boljše. Se laj se je tu tudi lastnik hiše Hribarjevo nabrežje 3 lotil hvalevredne temeljite obnovitve, ki bo v ta temačni in nesodobni del mesta prinesla nove svetlobe in lepega zunanjega izgleda. Delavci Stavbne družbe so obili hiso z vseh treh strani z visokim odrom in do golega skoro okrušili stari omet. Ker je v židovski ulici živahen promet, je bilo treba pasante popolnoma zaščititi pred raznimi nevarnost mi. Z odra ob hiši, ki jo obnavljajo, so na sosednjo hišo naslonili leseno steno in napravili ulici v tem delu pravo streho. Za silo bi bila koristna tudi v deževnem vremenu _Ij Neupravičene živilske nakaznice. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad je Ugotovil, da nekateri družinski glavarji ne vrnejo živilskih nakaznic onih svojih družinskih članov ali podnajemnikov, ki so iz kakršnega koli razloga odšli iz družine ah' jih pa sploh ni več v družini, n. pr. da so umrli, se preselili, odšli v bolnišnico, v jetnišnico. da so v ujetništvu, na počitnicah aH dopustu, na svojem službenem mestu itd. ter zato neupravičeno nabavljajo H-: vila na te njim ne pripadajoče karte. Zato j mestni preskrbovalni urad opominja vae , one, ki m v taki neupravičeni posesti živilskih nakaznic, naj jih takoj vrnejo svojemu trgovcu, da jih ta izroči preskrbo-valnemu uradu, ali naj jih pa sami prinese v preskrbovalni urad. da se tako ognejo kazenskim posledicam zaradi protizakonitega neupravičenega prisvajanja živilskih nakaznic. Posebno pa opozarjamo na novo, da je nakaznica popolnoma neprenosna in sme nanjo dobivati živila samo tisti, ki je na njej napisano njegovo ime. Sicer pa mora vsak družinski glavar sproti naznaniti preskrbovalnemu uradu vsako spremembo v staležu sv*..je družine. — Dva nova slovarja. Izšla sta v založbi knjigarne Ant. Turka nasl. v Ljubljani. Pražakova 12 v žepni obliki: Slovensko-italijanski slovar. 430 strani ca. 26.000 besed, vezan v platno L 20.—. Italijansko-slovenski slovar, vezan v platno L 16.—. Obe deli skupno vezani v platno L 35.—. Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah 3 A M O V NEDELJO 7. SEPTEMBRA POPOLDANS KA PREDSTAVA V VESELEM TEATRU —lj Sladkor in maščobe bo mestni >re-skrbovaini urad trgovcem razdeljeval v soboto 6. septembra od 8. do 12 ure po naslednjem redu: trgovcem z začetnico A—J od 8. do 9. ure, od K H od 9. do 10. ure, od N—R od 10. do 11. ure, od S—Z od 11. do 12. ure. Milo bo razdeljeno pozneje. Trgovce in občinstvo opozarjamo, da bo mogoče mast dobiti samo na odrez-ke za mast, t. j. na vsako nakaznico po 200 g. Na odrezke za slanino se bo pojneje dobilo po 100 gr. presnega masla zato naj trgovci teh odrezkov ne prevzemajo od strank in naj jih ne režejo od kart. Kdaj bo razdeljeno milo ln presno maslo, bo objavljeno o pravem času. —lj Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7, telefon št. 41-52. Od ponedeljka od 8. ure zjutraj do torka do 8. ure zjutraj pa mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 1511., telefon št. 32-84. —lj Avtobusni vozni red na progi Ljubljana - Logar - Kurešček - Turjak - Bloke-Lož - Stari trg - Babno polje: odhod iz Ljubljane ob 7. in 15.40 uri, prihod v Ljubljano ob 7.40 in 18.40 uri. (—) —lj Uprava kina Sloge sporoča, da bodo odslej ob nedeljah in praznikih zopet redne matinejske predstave in sicer ob 10.30 dopoldne po znižanih cenah. 1468 —lj Glasbena šola »Sloge« sprejema gojence za pouk v solo-petju, klavirju, kitari, violini in ostalih orkestralnih instrumentih. Poučuje poleg tega osnovno in višjo glasbeno teorijo, glasbeno zgodovino, orkestralno igro, komorno glasbo in zborovsko petje; pevci se morejo vaditi v nastopanju tudi praktično. Pouk popoln j u-jejo predavanja, matineje in lastna šolska glasbena revija. Pričetek pouka bo v ponedeljek 15. septembra- Vsa pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi uL 19. 393-n — Opozorilo ribičem. Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino poziva vse imetnike »ribolovnic* in »ribarskih izkaznic«, ki so jih izdala bivša jugoslovanska upravna oblastva za ribolov v 1. 1941, da iste v lastnem interesu čim prej predlože zaradi prežigosanja svojim pristojnim okrajnim načelstvom, oziroma mestnemu poglavarstvu v Ljubljani. — Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani bo imelo svoj 23. redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v zborovi dvorani Opere z običajnim dnevnim redom. —lj Srednja glasbena šola pri Glasbeni akademiji. Sprejemni izpiti na Srednjo glasbeno šolo bodo v torek (9. IX.) za solo-petje, v sredo za klavir, violino in čelo; v četrtek za ostale orkestrske instrumente; v petek za dramsko umetnost; v soboto za skladanje in orgle. Natančna razporedba na oglasni Jeski zavoda. Prijave novih gojencev se sprejemajo še do incl. 8. t. m. Na Srednji glasbeni šoli se poučujejo: harmonija, kontrapunkt, solopetje, klavir, orgle, violina in vsi ostali orkestrski inštrumenti, igralska umetnost (dramska in operna). —lj Kuhinjske dobrote na Izbiro. Priznana pristna sortirana vina v gostilni Lovšin. —lj Csla je svetlomodra papiga, ki sliši na ime »Jaka«. Odda naj se proti dobri nagradi na Smartinski cesti 14/L —lj Dve nesreči. V bolnico so prepeljali 321etnega Franca Sirci j a, čevljarskega mojstra iz Ljubljane, ki se je pri cepljenju drv močno usekal v levico. Iz Žirov so pripeljali 751 etnega Mihaela Tratnika, ki se je ponesrečil v gozdu. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desnico v rami živilski trg Ljubljana, 6. sept. Danes je bilo na trgu še mnogo bolj živahno kakor v sredo, na prvi tržni dan v tem mesecu. Bilo je tudi nekoliko več blaga kakor zadnjič. Zadnje čase donašajo na trg precej več gob kakor so jih prejšnje tedne, vendar pa še ne globanj. ki jih gospodinje najbolj iščejo. Vendar so ae navadile že tudi na druge vrste gob in jih raoc kupujejo, zlasti še, ker so cene/še od globanj. Tudi domačega sadja je bilo danes precej več kakor v sredo. Prodajajo pa Še vedno samo jabolka. Najlepša jabolka so po 3 L. kg, a jih je malo. Povečini jih prodajajo po 2.50 L. kg. Zelo dober je dovoz južnega sadja in danes je bilo posebno mnogo na prodaj grozdja in breskev. Cene so ostale zadnje dni v glavnem nespremenjene. Maksimirane cen** ki jih določajo na magistiatu v sporazumu z zastopnicami gospodinj, so navadno v veljavi do konca tedna. V ponedeljek bodo uveljavljene nove cene, a v glavnem se najbrže ne bodo dosti spremenile. Domačega krompirja še vedno ni naprodaj toliko, kakor bi si želele gospodinje, zato pridno kupujejo uvoženi krompir. So-čivja drugih vrst, kakor atročjega fižola, kumar, paradižnikov itd. je zdaj v splošnem dovolj, čeprav je še vedno zelo živahna kupčija, tako da številne prodajalke prodajo avoje blago že v prvih tržnih urah Vedno več je naprodaj tudi zeljnatih glav. Ker v ponedeljek ni praznik, bo trg zaloten kakor navadno ob delavnikih. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 1C. 18. in 20. ari UNO SLOGA TELEFON 17-50 CantiO* Bora. Aleksander Svai ia Paul e *oje, HTrgovskega lista« Aleksander Zeleznikar. ki se je v svojem nagovoru zahvalil' za soglasno zaupanje in izrekel zahvalno tudi odstopiv-šemu dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku Stanku Virantu. Izvoljen je bil tudi ostali cdbor. Sej te čim več špinače! špinača vsebuje mnogo vsakovrstnih vitaminov — Kako pravilno pripravimo zemljo za setev Cim bolj je kaka vrsta sočivja sposobna dopolniti ali celo popolnima nadomestiti določeno hrano, toliko bolj je dragocena posebno v vojnem času. Spinača z nekaterimi dodatki maščobe ln po možnosti z jajcem, je zelo hranljiva in predvsem zelo zdrava jed. Med sočivjem ne nudi nobena zelenjava telesu toliko različnih vitaminov, kakor prav spinača, posebno, če dodamo kuhani nekaj surovih dozorelih listov. Na vsak način sej te še sedaj in v bližnjih tednih čim več špinače! Tu pa tam bo sedaj postala prosta ta ali druga gredica, ki bo primerna v ta namen. Špinačo lahko sejemo od začetka avgusa do konca septembra. Ze ponovno se je izkazalo, da je kasneje sejana spinača, r osebno, če jo jeseni nismo nabirali, bol;Še prestala zimo kakor spomladanske setve. V avgustu sejana spinača nam pa že na jesen obilno rodi. Ker je Spinača druga letna kultura in pride v zemljo, v kateri e pred njo dozorelo že drugo sočivje, remija nima več popolne rodilne moči. V zemlji je sicer obilo bakterij prejšnje kulture, vendar pa primanjkuje več ali manj hranljivih snovi. Sicer je lepo rečeno, da so vrste sočivja, ki kot druga, oziroma tre* j a setev izrabijo ostanke hranljivih snovi prejšnje kulture, vendar pa praksa često kp>.e drugače. Kdor se ie zanesel na take trditve, se mu je že večkrat slabo obneslo. SI botna kultura s polovičnim donosom nam nič ne koristi. Ce hočemo, da nam bo torej spinača polno rodila, je treba, da je zemlja dobro pognojena. Lreano dobro izkoristi spinača gnojnico. Nikukor pa ne smemo gnojnice uporabljati štirinajst dni, oziroma tri tedne, preden špinačo nabiramo, kajti v tem primeru bo občutno zmanjšan slastni okus špinače. Gnojenje z gnojnico dopolnimo po možnosti z dodatkom 30 gramov 40% kalija in 30 gramov superfosfata na 1 m2 zemlje. Gnojimo torej z gnojnico pred setvijo in potem, ko smo špinačo prvič obrali. Spin. sejemo v vrste v razdalji 20 cm. Ko smo uredili in pognojili grede, posejemo približno 5 gramov semena na 1 m2. Glede semena si zapomnite, da ima dobro kaljivo seme svetlečo se zunanjost, med tem ko je barva starega semena motna. Ko smo posejali, pokrijemo setev z rahlo plastjo zemlje. Kdor želi spomladi zgodaj nabirati špinačo, je ne sme rezati v pozno jesen. Napol razvito jo pustimo prezimiti. Pomladi pospešimo rast in dozoritev špinače tako, da postavimo pred gredo v smeri sonca ok^s. Friporočljivo je, da si v ta namen mogoče napravimo premakljive lesene, s steklom krite omarice. Najvažnejše delo, ki ga terja spinača, je okopavanje med vrstami in odstranjevanje plevela v vrstah. Pri dalj časa trajajoči suši dobro zalivajmo. Pravočasno KRIŽANKA Pomen besed: Vodoravno: 1. dvigalo za robo, 8. človek, ki sika, 15. duhovniška šola, 16. nezdrav. 17. nasprotje svetlobe, 18 pokrajina v sev. Grčiji, 20. nepričakovano 21. grški bog ljubezni, 22. čemeren, nevoljen, 24. industrijski delavec, 26. predi g-, 27. italijansko moško ime, 28. slavnostna razsvetljava 31. nataliti, 'nacediti. 33. rimska Številka 99, 34. prijeti, zagrabiti, 36 poldnevnik, 39. mračen, brez svetlobe, 4:. hazardna igra, 44. poseduje, 45. svojilni pridevnik iz ženskega krstnega imena, 47. kazalni zaimek, 48. pristanišče v Arabiji, 49. katero; razstavni prostori, 51. slog, £2. časovna enota, 53. v to smer, tukaj, 55 preUvalec glavnega mesta Nizozemske Vzhodne Indije, 57. osebni zaimek. 58. nekdanje ime za današnjo kavkaako pokrajino Georgijo, 61. glavno mesto Armenije, 62. olje (angl.), 63. osnovne edini ce, 64. p*čina. čer, 65. pozne, 67. čistilec, 68. i talij, apobiik, 69. rasni mesanec. Navpično: 1. izločiti, 2. estetična vrednota, 3. arabska upravna pokrajina 4. izda-jalen, 5. sredi bana, 6. krogla (srbhr.), 7. stanjšati, 8. grehota (po sv. pismu), 9. vrsta zemlje, 10. dimnik. 1:. južno sadje, 12. lahko izhlapevajoč, breztelesen, 13. gora na pragu Srbije, 14. kovbojaka vrv, 1$. glavno mesto republike Aserbejdžan, 18. okus časa, 23. ponovno, se enkrat, 25. svetilke, 29. žensko krstno ime, 30. njim, 32. prednje-azijska država 35. oznanjevalec, glasnik, 37. premoženje, 38. dobra kurilna sredstva, 40. vrsta blaga (množ.), 42. prijeten, ne-naporen, 43. iz ledu, hladnomrzla, 46. žensko krstno ime, 50. kolektivna označba za dva, 51. dragoceno blago, 54. ljudska označba za šale, 56. jezero v Ruski Centralni Aziji, 59. važno hranivo, 60. dialektična vprasalnica, 62. konica, 64. dve petini meseca, 66. igralna karta. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. solelavec, 10. Politika, 11. Kanada, 12. sr, 13. ot, 14. bo, 15. da, 16. likoven, 19. oj, 20. remiza, 22. nakana, 24. ar, 25. utoniti, 27. zabavati, 29. ali, 30. itak, 31. cekin, 33. lak, 35. Ig, 36. dimiti, 38. Jona, 40. njih, 41. ara, 42. boa, 43. ime, 45. gnoj, 47. ujeda, 49. Ido, 50. manira, 51. ač. Navpično: 2. Opatija, 3. Don, 4. elaborata, 5. Lidove Novini, 6- ata, 7. vi, 8. eksa, 9. car, 11. kolonizacija 15. dni, 18. Bari, 21. zatikati, 23. kubik, 26. Italijani, 28. alegorija, 32. Ida, 34. kihajoč, 37. mnog, 39. namen, 44. Edi, 46. oda, 47. mu, 48. ar. gnojenje, okopavanje te znttvanja šuje razvoj listov in s tem tudi pridelka ter njega nežnost. Kmetijski pouk v naslh šolah Le malo časa se ln zopet se bodo odprta vrata naših učilnic in mestne ulice bo napolnila učeča se mladina. Ob tej priliki stopa vnovič v ospredje vprašanje, kam n šolano mladino. To vprašanje je aa starie, ki Žele svojim otrokom ustvariti sigurno bodočnost važno vprašanje, ki je tolikanj težje rešljivo, dokler se smatra > boljše« ln »lažje* življenje le zaposlitev v državni ali drugi javni službi s stalno mesečno plačo in je utrjeno napačno mnenje, da je ročno delo manj častno. Pri tem pa je resnica, da dober in spreten obrtnik in vešč trgovec mnogo bolj uspevata in so njuni dohodki večji nego uradnika. S tem, da se mladina posveti obrtnemu ali trgovskemu poklicu pa še ni rečeno, da bi taka mladina ne potrebovala višje izobrazbe. Današnji časi zahtevajo povsod izobraženih ljudi in čim popolnejša je izobrazba tem višje je mogoče razviti obrt, tigovino. industrijo ita. Povsem napačno je torej zastarelo mnenje, da obrtni ln temu enaki poklici ne potrebujejo šolanlh ljudi. Zato je povsem pravilno, zdravo in tudi potrebno, da starši žele dati svojim otrokom čim popolnejšo izobrazbo. Med sedanjo študirajočo mladino je mnogo kmečkih staršev. Toda le malo je kmečkih sinov, ki bi jih starši študirali z namenom, da bi si njih sinovi pridobili kmetijsko strokovno znanje ter ga posvetili napredku kmečkega stanu. Kmečki stan je lep stan in se lepote, koristnosti in poti ebe lastnega stanu naš kmet še vse premalo zavoda, zato tolikanj tarnanja in tožba, češ da je kmečki stan manj vreden in zaničevan. Noš kmečki človek ne uvidi važnosti in potrebe svojega stanu in ne ve ceniti samostojnosti Ln neodvisnosti, katere nima nobeden drugi stan v taki meri kakor kmečki. Res je, da je kmečki stan težaven stan, da zahteva mnogo težkega dela in trpljenja da si kmet ne more in ne sme odrediti 8 ali 10 urnega delavnika, temveč mora često začeti z delom ko posije jutranja zarja, ki ga že večkrat najde na polju, do kasnega večera, ko je sonce že davno zašlo za gore, toda trud in delo, skrb in muko mu lepa ln bogata žetev obilo poplača. Čeprav bi si kmet oskrbel potrebno strokovno Izobrazbo, bi mu ta olajšala delo in korist, ki bi jo imel od polja in živinoreje, bi bila lahko izdatno večja. Tako je potrebno, da se sedaj, ko se bliža pričetek novega šolskega leta in se zopet načenja vprašanje, kam s šolano mladino, spomnimo poleg drugih stanov tudi kmečkega stanu. Kakor vsak stan zahteva temeljite strokovne izobrazbe, tako je tudi tj± kmeta potrebna kmečko-strokovna izobrazba. Tudi za obdelovanja zemlje je potrebna dobra in temeljita izobrazba. Za kmeta tudi ne zadošča, da ume preobračati zemljo, jo obdelovati in sejati, temveč mora poznati lastnosti zemlje, sestavine zemlje, rast rastlin in njim potrebno hrano itd. Vse to mu more dati le šola, prav tako tudi nujno potrebno splošno gospodarsko izobrazbo. Naše dosedanje šolstvo se premalo ozira na kmečke potrebe. Kmetijskih šol je pri nas premalo. Naše meščanske šole imajo sicer namen učencem dati temeljitejšo Izobrazbo, ki je potrebna za splošno življenje, a se tudi premalo ozira na posebne kmečke potrebe in koristi. Kmetijski pouk v meščanskih šolah bi mnogo pripomogel k napredku našega kmetijstva, usposobil pa bi tudi za obisk višjih kmetijskih Sol, ki jih je žal pri nas še vse premalo. Z otvoritvijo teh šol bi se razbremnile druge srednje šole (girnnazije), odprl bi se slovenski mladini, ki je po ogromni množini kmečka, študij te potrebne stroke, ki bi tudi pripomogel k izboljšanju ln napredku našega kmetijstva. Izginil bi tudi predsodek, da je kmečki stan manj vreden ln slovenski kmet bi dobil tisto veljavo, ki mu tudi gre po važnosti kmetijstva — D. Q. Radio Ljubljana Sobota, 6. septembra 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: orkestralna operetna glasba, 13: napoved časa, poročila, 13.15: poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: himne in pesmi vojujoče se Italije, orkester dirigira M. Arlandi, 13.15: slovenska glasba, 14: poročila, 14.15: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca, operetna glasba s sodelovanjem sopranistke Dragice Sokove in tenorja Janeza Lipusčka, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: nove plošče Cetra — priljubljene pesmi na ploščah Cetra, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: operetna glasba, 22: napoved časa, poročila, 20.20: komentarji k drevnim dogodkom v slovenščini, 20.30: operna sezona EIARa: Strauss: Šaloma, ▼ odmorih Armani: pogovori in vesti v slovenščini, 22: orkester pod vodstvom An-gelinia, 22.45: poročila v slovenščini. Nedelja, 7. septembra 1941-XIX Ob 8: napoved časa, poročila v slovenščini, 8.15: poročila v italijanščini, 8.30: koncert orglarja Luigia Renzia, 11: prenos maše iz bazilike v Firencah, 12: čitanje in razlaganje evangelija v italijanščini, (p. E. Zappaterrenl), 12.15: čitanje in razlaganje evangelija v slovenščini (p. K. Se-kovanič), 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: komorna glasba, 13: napoved Ba—, poročila v slovenščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: vojaška godba, 14: poročila v italijanščini, 14.15: radijski orkester pod vodstvom g. Sijanca Igra pestro glasbo, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: dr. Lojze Puš predava za kmetovalce v slovenščini, 17.35: koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju L. M. Skerjanc, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: operna glasba, 20.00: napoved časa, poročila v italijanščini, 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini, 20.30: koncert sopranistke Ksenije Vldalijeve in tenorista Ivana Francla, 21: Radijski orkester ha komorni zbor, izvajata pod vodstvom g. Sijanca slovensko glasno, 21.45: pogovor v slovenščini, 22.00: simfonični koncert, ki dirigira Rito Selvaggi, 22.45: poročila v slovenščini. Inserira) v „Slov. Narodu* ✓ Živali imajo sposobnosti, ki jih ljudje ne zmorejo Psi ločijo naravne parfume od umetnih — Jastreb opazi miško na daljavo 8 km — Skrivnost ptic selivk fctvali niso samo primitivnejše od Človeka, temveč v mnogih pogledih tudi popolnoma drugačne. Mncjc ne zaznavajo svoje okolice tako kakor ljudje in svoje čute Imajo različno razvite. Pogosto posedujejo lastnosti, neznana čutila, ki jih ljudje sploh nimamo. Naši daljnogledi niso nič Vsak ve, da imajo psi izredno oster voh. To gre tako daleč, da morejo ločiti umetne parfume od naravnih. Za nas n. pr. ni važno, ali je vijolični parfum izdelan iz izvlečka iz vijolic, ah je prijetna vonjava kemično napravljena Pes pa dobro loči razliko. Psi tudi odlično slišijo. Mi razumemo zaSepetano besedo še v razdalji 6 m. Pes jo sliši štirikrat tako daleč. Odlična je sposobnost vida pri pticah roparicah. Jastrebi vidijo boljše kakor orli. Jastreb opazi miš še iz 4000 m višine na daljavo S km. Skalnati orel jo opazi še. če leti 2000 m visoko in je oddaljena do 5 km. Sokol selec opazi gibajoče se perje na daljavo 1660 m, ostali sokoli reagirajo še na 1077 m oddaljene golobe, ki se pasejo, iščoč zrnje po polju. V obeh primerih čIck vek tudi z daljnogledom ne bo nič opravil. Psi pa imajo nasprotno slabo razvit vid. Človeka, ki teče. sicer v*ivohanjerazsvetljen* samo z ultravijo-hčastirni fcarki, je za nas trda tesna. Mravlje in druge žuželke pa vidno reagirajo na ultravijoličaste žarke. S tem ni rečeno, da jih v resnici vidijo. Verjetno učinkujejo žarki nanje samo kemično, kakor so pokazali poskusi, vsekakor pa na njihove oči. So enos+anične živali, ki v tekočini, skozi katere teče električni tok, ločijo pozitivni in negativni pol. Tudi v tem primeru gre verjetne za kemične vplive, na katere reagirajo. Neka energija more pač na različne načine učinkovati na živa bitja, če n. pr. zračni stresljaj udari na naš bobnič, slišimo neki zvok. S tem še ni rečeno, da živali, če reagirajo na tone, te tudi vedno slišijo, živijo s kocinami porasle gosenice, ki svoj prednji del telesa sunkovito dvignejo, če udarimo po klavirski tipki. Ce pa ov laži m o njih kocine, tega ne napravijo. Čutijo torej zračni stresljaj, ki zadene njihove trde kocine, med tem ko zmehčane, mokre kocine ne reagirajo na stresljaje. Ugotovili so. da slišijo psi tudi visoke, za človeško uho ne več zaznavne tone. Obstojajo celo piščalke, ki proizvajajo take s ultraglasovet, če pihamo vanje. Gospodar zažvižga svojemu psu, ta pride — toda nihče ni slišal nobenega glasu. Verjetno ga tudi pes ne »sliši«. Le »zaskeli« ga v ušesih. Kratkovalne radijske postaje ovira poštnim golobom V takih in podobnih primerih gre za živalske sposobnosti, ki jih ljudje ne poznamo in ne zmoremo. Sicer je med njimi in našimi sposobnosti večkrat mogoče postaviti vzporeditve, nikakor pa ni mogoče vzporejati z nobeno našo sposobnostjo presenetljivi orientacijski čut. ki ga izpričujejo številne živali, še danes ne vemo. kako ptice selilke najdejo svojo pot. Gredo na več sto in več tisoč kilometrov dolgo pot in pri tem napravijo Čudovite ovinke. Vedno pa pridejo na svoj cilj Lastovic" preleti jo Sredozemsko morje samo na dveh krajih: med gibraltarsko ožino in zapadno od Sicilije. Kako vedo. da jim je le tukaj mogoče, preleteti čez morje ? Orientacijski čut živali se zlasti očituje v njihovi sposobnosti vrnitve v svoja domača gnezda Poštni golobi najdejo. svojo pot do 1000 km daleč. Vzletijo najprej navpik v zračne višave in se potem takoj usmerijo Zanimiv pa je, da potrebujejo zato 15 do 20 minut, če je v bližini kratkovalna radijska postaja. Pri tem se v začetku ne znajdejo. Ce si žival v zoološkem vrtu pod železnimi palicami svoje kletke koplje luknjo, skozi katero bi pobegnila v svobodo, jo koplje skoro vedno v smeri svoje domovine, pn naj izhaja iz Afrike. Avstralija ali koderkoli. Sluti, kam prav za prav spada. 300 km dnevno Žival ve. kje je doma. Prepeljali so lastovice iz Berlina v Madrid in Atene in jih izpustili. Kmalu so bile spet v Berlinu. Razdaljo 1850, oziroma 1S00 kilometrov so vse preletele v 6 do 9 dnevih, torej z 200 do C00 kilometrsko hitrostjo na dan. Pred leti so prepeljali v B°rlin 350 škorcev iz vseh krajev Nemčije. Po preteku enega tedna so bili vsi spet v svojih krajih. ▼ starosti IS In 14 let eksperimentirala m kratkovamo oddajno postajo, po navodilih, ki jtma jih je dal njun učitelj fizike. Dolgo Časa nista imela nobenega uspeha. Pred tedni so pa oba našli nezavestna v sobi. ki sta jo spremenila v laboratorij. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, sta postala žrtvi kratkih valov, ki uničujejo življenje in na katere sta povsem slučajno naletela. Nova tekstilna vlakna v V Franciji nameravajo v nadomestilo za bombaž in juto v večji meri gojiti lakot-nik (bodice v je), ki raste v Provencd in po gričih v Bretagni in ki je zelo prikladen v ta namen. Računa se s posevkom 50.000 ha zemlje v tej oblasti. V departementu Organizator j mednarodne pošte Nemška državna pošta je kupila rojstno hišo Henrika von Stephana v Stolpu. Hišo bo preuredila tako. da bo kazala povsem prvotno lice in bo služila muzeju. V nji bodo zbrali mnoge spominske predmete v počastitev preprostega pomoi janskega rokodelskega sinu, ki je bil organizator moderne požtne službe. Stephan se je rodil leta 1831. in stopil je v poštno službo že kot 171eten mladenič. V službi je naglo napredoval in se povzpel na najvišje uradniške položaje. Za nemško poštno upravo je sklenil številne mednarodne pogodbe z drugimi evropskimi državami. Nemško postno službo je v marsičem poenostavil in izboljšal ter uvedel mnoge praktične novosti. Njegova zasluga je tudi uvedba poštne dopisnice. Med vojno v letih 1870 in 1871 je Stephan organiziral pošto na bojišču. To je bila prva uvedba vojne pošte. Obnesla se je tako, da je bil po končani vojni imenovan za generalnega direktorja nemških pošt. Na tem položaju je Izboljšal ter organiziral poštno službo v vsej Nemčiji. Sestavil je tudi nove poštne predpise, ki so mnogi še zdaj v veljavi, število poštnih postaj je povečal od 4250 na 20.000. Njegova zasluga je tudi, da je združil postno in brzojavno službo. Zelo je razširil nemško brzojavno omrežje in organiziral je poštno službo na parnikih, ki so vozili preko oceanov. Umrl je leta 1897. ITALIJANŠČINA IN NEMŠČINA po solidni metodi. Tudi za začetnike. Beethovnova ulica 9/1. 1476 PREVOZNIŠTVO Prevoz vsakovrstnega blaga, kuriva, selitve vam izvrši točno, solidno in zanesljivo po solidnih cenah Prevozništvo BELCIC, Ljubljana. Vidovdan-ska cesta št. 4 (telefon št. 28-83) 1474 Otomane t mamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni Tapetništvo E. Zakrajšek, POHIŠTVO ~~~ po naročilu in vse vrste stolov izdelujem Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Jo-;p Zor man, Ljubljana. Breg 14. 1063 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči z regulacijo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenskega Naroda« pod >Kupec< 1467 MEDENA POŠTA Cen j. stranke, ki so ob pomanjkanju zaloge pustile posodo pri nas. vabimo, da jo napolnjeno z medom prevzamejo. Z vdanim priporočilom MEDARNA, Ljubljana, židovska ulica 6. 1458 Makulatur ni papir proda oprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, Puccinijeva nI. 5 PREMO IVSCHUMI INSERIRAJ Slov. Naroda' OTROŠKI VOZIČKI NA NOVO DOSPELI DOBE SE V VELIKI IZBIRI IN PO NAJNIŽJIH CENAH PRI TVRJ3KI W^ UU3LJAWA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 90 EKSPORTNI L E Ž A K 12% BUDJEJ0VIŠK0 PIVO S I Toči se v AVTOMATIČNEM BIFEJU D A J - D A M ItOUORE LIKER TONICO; DiGES'nirfr j. KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO v večjem obsegu tovarna, ki jo adaj prtlagodevajo temu namenu. Za začetek računajo s predelovanjem 5.000 ton lakotnika. Izmed drugih rastlinskih vlaken, ki naj bi se uveljavila kot nadomestilo za prekomorski uvoz tekstilnih vlaken, se imenuje rastlina alfa, ki raste zlasti v severoafriških kolonijah. Bern, 6. aept, a Včeraj je bik) objavljeno, da so bili • L septembrom ukinjeni šviearsi konzulat v Bordeauxu, Nantean, Le Havreu, Lileu, Anversu, Rotterdamu in Oslu. Njihove posle bodo do nadaljnjega opravljali švicarski konzulati v Parizu, Bruslju, Amsterdamu ter švicarsko poslaništvo v Berlinu. Contro le mefalliche L'alluminio e metallo italianis-simo dato dalla bauxite del no-stro suolo e dal carbone bian-co delle nostre montagne. Le grandl tappe segnate dalla produzione annuale — nell'era fascista — sono la piti fulgida prova delle possibilita tecniche e delle vaste applicazioni di questo metallo tutto nostro. Per ogni aso una lega adatta §31011 Aluminij je pristna italijanska kovina, ki jo daje bauksit naših tal in beli premog naših gora. Velike etape, ki jih — v dobi fašizma — zaznamuje letna proizvodnja, so najsijaj-nejši dokaz tehniških možnosti in obsežnih načinov uporabe te čisto naše kovine. Za vsako potrebo ■ ''d^ierna spojina METALLO DEL D0MINI0-GOSP0DUJ0ČA KOVINA COMPLETAMENTEITALIANO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA PROKLETSTVO 1 9 DEMANTA Roman. — Oh, to ničesar ne dokazuje. Zdaj se puncira vse. Sicer pa mislim, da imata prav, to je res srebro, toda malo vredno___ Hm___— koliko pa hočeta za vse to? Ce bo vajina ponudba sprejemljiva, vaju morda rešim te robe ... toda samo zato, da vama storim uslugo. To mi lahko verjameta, kajti to so predmeti, ki se jih morda nikoli ne bom iznebil... Vse to je nemoderno, ljudje takih stvari ne kupujejo več. Sicer pa--govorita. — Petsto frankov, — sem dejal, ne da bi trenil z očesom. Trgovec je napravil obupno kretnjo in njegov smeh je spominjal na kurje kokodajsanje. — Petsto frankov, petsto frankov!.... ah, vi o kupčijah nimate niti pojma. Zakaj pa ne kar tisoč frankov? No, gospoda, vidim, da smo si zelo daleč. Vzemita svoje stvari in ne govorimo več o njih. Manzana, ki je bil izredno neroden, je hotel ponuditi mnogo nižjo ceno, pa sem mu px>mežiknil, da je molčal. Jaz se namreč dobro spoznam na take kupčije in na barantanje s takimi trgovci. Iz izkušenj vem, da človek, ki kaj prodaja, ne sme nikoli c-ne takoj znižati, če noče priti v položaj, da mu bo —--'ona smerno n*"*« t»—i r»-HT r-n kantor da bi hotel zopet zaviti svojo robo. Trgovec me je gledal in se smehljal. — No, gospoda, pomislita malo, — je dejal končno ... kako pa hočeta, da bi vama plačal petsto frankov? — Dobro, dobro, — sem odgovoril suhoparno. — Ne govorimo več o tem, če nočete kupiti, ni bilo vredno odvijati bibelotov in prirejati razstave v vaši kram ari ji. Debeluh je malo pomislil, potem je pa vzkliknil: — Hudo mi je res, da ne morem skleniti z vami kupčije. Vidim, da sta poštenjaka in prepričan sem, da mi prineseta prihodnjič kaj boljšega. Ker sta pa že tu, vama ponudim dvesto petdeset frankov, da ne porečeta, da vama ne grem na roko. Toliko bi morda dobil sam za te stvari, če bi jih sploh prodal. Reči nisem mogel nič drugega vež. — Zdaj pa — saj poznata zakon — je nadaljeval trgovec — vama moram izplačati denar v stanovanju ... Ker pa vidim, da sta poštenjaka m ker vama hočem dokazati svoje zaupanje, vama izplačam denar kar tu, seveda pod pogojem, da se mi legitimirata. Zadostuje volilna legitimacija, potrdilo o plačani najemnini ali karkoli že... — Evo, — je dejal Man rana in potegnil hladnokrvno iz žepa priporočeno pismo, ki ga je bil prejel zjutraj od najemnice svojega stanovanja. Jaz sem pokazal star potni list, U je bil nekoč last nekega nečaka angleškem mfrv ckega pred- Trgovec se je zadovoljil z najinim legitmiiranjem in izplačal nama je dvesto petdeset frankov v umazanih bankovcih, ki jih je Manzana urno spravil v žep. To ravnnaje se mi je zdelo dokaj nedelikatno, toda od takega neotesanca, kakršen je bil Manzana, sem lahko pričakoval vse. Ko sva bila zopet sama, sem smatral vendar za potrebno omeniti mu, da bi bil lahko prepustil denar meni. To ga je razjezilo, postal je naenkrat ohol, prerekanje se je stopnjavalo tako, da me je zgrabil za ovratnik. To ravnanje se mi je zdelo dokaj nedelikatno, to-ruvan jem sem mu spretno posegel v žep in mu vzel samokres. Pozneje, ko se je že sramoval svoje prenagljenosti, se mi je opravičil. Njegovo opravičilo sem sprejel tem raje, ker mi je bil zdaj izročen na milost m nemilost. Mislil sem si, da se bova kmalu pošteno nasmejala, ko bo hotel spraviti demant nazaj v svoj kovčeg. Boren razgovor Moja navada nikoli ni bila obupati nad srečo, tudi če je kazalo, da mi je za vedno obrnila hrbet. Čitatelj je to gotovo opazil in upam, da je vzneinirjen sledil naglim preokretom mojega pripovedovanja ali bolje rečeno moie izpovedi. Kot rečeno se je bil Manzana po svojem izpadu pomiril. Vrnil mi je celo tistih dvesto petdeset frankov, ki sva jih bila izkupila za robo, odneseno iz njegovega stanovanja, — Zdaj ste blagajnik najine družbe, — je dejal. — Vi pa glavni delničar, kaj ne? — sem pripomnil. Zarezal se je in me potrepljal po rami. Menda je upal, da si bo z laskanjem pridobil mojo naklonjenost. Toda grobi način, s katerim so se pričeli najini stiki, me je zadrževal od vsake zaupljivosti. Ko sva šla mimo vogala ulic d'Orchampt in Lepic, sem mu dejal: — Spremite me do mojega stanovanja. Moram namreč stopiti po neke listine. — Kaj stanujete tu? — je vprašal. — Da, dva koraka od tod... V ulici cTOrchampt št. 37. — Dobro, pa stopiva tja... AB ni nikogar pri vas? — Mislim, da ni nikogar, razen če bi bil vlomilec ▼ moji odsotnosti pregledal moje stanovanje. Hišnik je stal na pragu. — Pozdravljeni, gospod Pipe! — je zakite al. — Torej ste se vrnili s potovanja? — Da, kakor vidite. Odpotujem pa znova za nekaj dni. Če bo kaj pošte zame, jo, prosim, spravite. Odšla sva po stopnicah gori. Hotel sem pustiti Manzano naprej, pa se je trdovratno branil. U*vj-ji fnirrirff / La kNa*v^o usjtarao ¥r*u jw;aa V 6a uprsvg m inseratni del lista Vlad. Regali? // Val ▼ LJubljani