Ljubljana, torek, 13. maja 1947
UREDNIŠTVO IN OmVA) LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. • TELEFON 55-22 DO 55-2«
ROKOPISI SB NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN
PONEDELJKA
Leto VUL, Štev. 111 — Posamezna številka 2 din
INSEBATNlODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32. 38-31
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
G
N
N
N
Naloge Ljudske mladine za uresničenje
petletnega plana
Referat Rate Dugonjića na VII. plenarnem sestanku osrednjega sveta Ljudske mladine Jugoslavije
Beograd, 10. maja. Danes se je v Beogradu začelo delo 7. plenarnega sestanka osrednjega sveta Ljudske mladine Jugoslavije. Plenum je bil sklican zaradi obravnavanja vprašanj o udeležbi LMJ pri izvajanju petletnega plana. Na plenumu je navzoč minister zvezne vlade Milovan Djilas. Poročilo o nalogah LMJ pri izvajanju petletnega plana je podal predsednik
osrednjega sveta Rat« Dugonjie. V začetku svojega referata je rekel: Naloga našega današnjega sestanka je, da razpravljamo o udeležbi Ljudske mladine pri izvajanju petletnega plana. Z a našo mladinsko organizacijo ima izreden pomen. Na tem sestanku bo treba v splošnih potezah in tudi v podrobnosti določiti za daljše razdobje delovne naloge Ljudske mladine. i
Borba za izpolnitev petletnega plana je najvažnejša naloga Ljudske mladine
»Pred organizacijami ljudske mladine, zlasti pred vodstvi, stoji neposredna naloga, da seznanijo mladino z zakonom o petletnem plana. Orl tega. kakor uspešno bomo izpolnili to natego, je v veliki meri odvisna tudi mobilizacija mladine za izvršitev petletnega plana.
Petletni plan je plan vseh naših delovnih ljudi, delavcev, delovnih kmetov, obrtnikov in naše delovne inteligence. Seznanjajoč mladino s petletnim planom, z njegovimi cilji in nalogami, mobilizirajo? jo za izvršitev plana, bomo znatno okrepili in razširili vrste ljudske mladine. Pravilno vzgojno delo v tej smeri nam bo pomagalo. da bomo po eni strani ljudsko mladino še bolj razvili in dvignili na višjo ideološko raven, po drugi strani pa bo pripomoglo, da bomo še bolj čutili sodelovanje ljudske mladine na vseh področjih ljudskega življenja. Obrazložitev, ki jo je dal v ljudski skupščini med diskusijo o planu marša! Tito. bodi osnova v našem agi'acijsko-propagandnem dein, s katerim bomo dosegli, da bodo ostali izven ljudske mladine samo redki posamezniki. ki ne ljubijo naše dežele, njene neodvisnosti in svobode, njenega razcveta in blaginje.
Mladina mora čutiti in vedeti, da je naša politika zdaj — izvršitev petletnega plana. Petletni plan ni samo gospodarski plan r ozkem pomenu te besede. To je hkrati tudi plan borbe proti vsem ostankom reakcije iz časov narodno osvobodilne vojne, katerih korenine so se ohranile d« danes. Uresničenje petletnega plana bo do kraja razbilo ostanke’ protiljudskih klik in izkoriščevalskega razreda in s tem bo utrta široka pot k novi družbeni ureditvi. Na liniji petletnega plana se bo neogibno bila tudi politična borba proti sovražnikom naše države, nase ljudske oblasti, naše ljudske demokracije. Zdaj se bodo naši politični nasprotniki javljali v osebi špekulantov. škodljivcev in saboterjev, videli jih bomo lahko pri zlonamernem razsipanju v graditvi, pri sabotiranju odkupov. setve itd. Kakor v bistrem studencu bomo lahko točno videli v izvrševanju plana obraz slehernega človeka v naši deželi.
Vprašanja agitacije in propagande za petletni plan s» ne smemo lotiti formalistično. Številke same po sebi so suhoparna, dolgočasna stvar. Petletni plan je poln številk, lahko bi reklu da je v njem skoraj več številk, kakor besed. Pred mladino je treba vdihniti tem številkam življenje tako. da ho čutila njihov pravi smisel, da bo skozi vsako številko videla tovarniške dimnike, nove stroje, reke premoga, jekla in železa, da bo videla skoznje nove zelene parke, visoke hiše, naša
spremenjena mesta in vasi. bogato obložene mize. Doseči moramo, da bo mladina razumela in vzljubila te številke, da bo sanjarila o njihovi izpolnitvi in prekoračenju.
Mladino moramo še nadalje vzgajati tako. da se ne bo bala nobenih težav in bo vedela, da bomo uresničili našo silo in našo blaginjo edino z delom in s trajnim učenjem, z uporno borbo proti sovražnikom, ki bodo napenjali vse sile, da bi nas ovirali pri izvršitvi plana.
Agitacije in propagande za petletni plan ne smemo smatrati za začasno nalogo, za nalogo, ki jo lahko izpolnimo na dveh. treh konferencah, z dvema, tremi splošnimi predavanji. V seznanjanju mladine s petletnim planom postaja najvažnejša in trajna naloga vse naše agitacijsko propagandne aktivnosti med vsem njegovim izpolnjevanjem. Kadar govorimo o agitaciji v zvezi s petletnim planom, ne smemo ostati samo pri besedilu zakona. Razumljivo je. da moram« predvsem obdelati zakon sam, raztolmačiti ga, približati se mu «d raznih strani in organizirati za mladino najrazličnejša predavanja: o pomenu petletnega plana: o razvoju naše industrije; o razvoju znanosti in tehnike; o nalogah v našem gospodarstvu: o dviganju blagostanja naših dplovnih ljudi med petletnim planom itd. itd. Toda naše vzgojno delo mora poseči še bolj na široko. Potrebno je predvsem seznaniti mladino s planom in nalogami njenega podjetja, šole. ustanove, vaši. okraja mesta itd. v okviru splošnega petletnega plana. Vsa naša agitacija mora biti neutrudljivo usmerjena na izpolnitev in prekoračenje proizvodnih planov vsakega delovnega kolektiva
Po drugi strani je treba mladino sez,naniti z našo deželo, njenim bogastvom. njeno zgodovino in narodno kulturo ter primerjati razmere, kakršne so vladale nekoč z našim sedanjim in bodočim položajem. Treba j« široko zainteresirati mladino za z,nanest in tehniko, za kulturo vobče. treba jo je nenehno seznanjati s teorijo Mar*a. Engelsa Lenina in Stalina ki ji bo omogočila da bo razširila svoje obzorje ter doumela tudi sam petletni plan v vsej njegovi širini.
Zlasti velike naloge ima v zvezi z agitacijo za petletni plan naš mladinski tisk. Vsi naši mladinski listi morajo izdelati načrt o petletnem planu in postati močna pomoč našim agitatorjem na terenu. Med izvrševanjem plana se mora naš mladinski tisk čim prej otresti nekonkretnosti in površnosti in postati močno orožje za vzgojo in mobilizacijo naše mladine za vsakodnevno izpolnjevanje njenih nalog.
Pii izpolnjevanju petletnega plana mora mladina uveljaviti svoje ustvarjalne sile
Pred ljudsko mladino se odpira ne- | Ekončno široko torišče dela, pred njo I stoje neštete možnosti, da uveljavi svoje ustvarjalne sile m sposobnosti. V izpolnjevanje vsake naloge petletnega plana mora vnesti ljudska mladina isti elan, ki ga je kazala tudi doslej.
Naš petletni plan obsega vse panoge gospodarstva, vse panoge našega družbenega življenja. Toda v njegovem okvira ima vsaka republika, vsak okraj, vsako podjetje, vas, šola in ustanova, lahko rečemo vsak posameznik svoje določene naloge. Petletnega plana ne moremo izpolnjevati na splošno. Petletni plan izpolnjujemo, če vsak delovni kolektiv pravočasno izpolni svoj proizvodni plan, če vsaka šoia, vsaka vas, vsaka kmetijska strojna postaja izpolni tiste naloge, ki so ji določene po planu. In nadalje, ne zadostuje, da si poštaru eno podjetje za nalogo samo, da izpolni plan neglede na rok. Treba je doseči izpolnitev proizvodnega plana vsak dan, kajti brez tega lahko nastanejo v našem gospodarstvu resni zastoji. Tako potrebujemo na primer v juliju tračnice za tisti del mladinske proge, ki bo zgrajen od Šamca do Doboja. Prevozni plan je sestavljen na tej osnovi, če bi se zgodilo, da bi železarna v Zenici ne izdelala pravočasno teh tračnic, kakor je določeno s pianom, bi to pomenilo, da bi prog * ne mogli zgraditi v določenem roku, material bi morali še naprej voziti po ozkotirni progi, ki je že tako preobremenjena; ne dobivali bi pravočasno materiala, ki je potreben za nadaljnjo graditev proge, ali pa bi ne mogli prevažati živil, gradbenega materiala m surovin, kar vse je predvideno za
Bosno, če eno podjetje ne izpolni pravočasno plana, nastane cela vrsta motenj, ki se morajo pokazati v naši nadaljnji graditvi.
Osnovna naloga ljudske mladine je v tem, da se mladina vzgaja in mobilizira za izvršitev proizvodnih planov svojega delovnega kolektiva. Opozoril bi na tretji člen zakona o petletnem planu. Ta člen bi moral biti in mora biti borbeni program vsakega našega aktiva ljudske mladine, zlasti v tovarnah, rudnikih, prometu in na gradbiščih.
Za izpolnitev našega petletnega plana so nam potrebna velikanska denarna in gmotna sredstva. Naša država ta sredstva ima. Toda bilo bi napačno misliti, da jih imamo pripravljene v blagajnah, v žepu. Za ta sredstva se je treba šele boriti. Ustvarjati jih moramo s svojimi rokami, kot dobri gospodarji moramo pravilno razjiolagati s tistim, kar smo ustvarili. Plan naše kapitalne graditve je odvisen od izpolnitve plana naše proizvodnje. Da-li bomo zgradili tovarne, železnice, ceste, šole, stanovanja itd. itd., je odvisno od tega, ali se nam bo posrečilo ustvariti za to potrebna sredstva in proizvode, ki so potrebni za izvoz, da dobimo stroje. Zato tudi lahko mimo rečemo, da je naš petletni plan odvisen od pravočasne izpolnitve proizvodnega plana, od varčevanja s surovinamU od racionalnega izkoriščanja strojev, od dviganja kakovosti proizvodnje, od realne ekonomske in tehnične norme itd.
Imamo vrsto organizacij Ljudske mladine, ki so svoje delo že pravilno orientirale in kjer se že dolgo čuti njihovo sodelovanje v podjetju, v
borbi za realno normo, v borbi za varčevanje, za plansko disciplino, za čuvanje strojev itd. itd. Iz takih vrst so že izrasle stotine in stotine mladih novatorjev in udarnikov, ki so zdaj ponos ljudske mladine.
Toda v mnogih naših krajih, v mnogih naših podjetjih temu ni tako. V nekaterih podjetjih se je ljudska mladina povsem dezinteresirala na delu podjetja, na delu svojih članov za izpolnitev proizvodnega plana. Zelo pogosto naletimo na neskončne diskusije voditeljev ljudske mladine in sindikalnih voditeljev, v katerih kompetenco spada to ah ono vprašanje, kdo naj vodi čitalsko skupino, ali fiz-kulturo, ali sindikat ali ljudska mladina itd., problemi proizvodnje pa ostanejo nerešeni.
Dogaja se, in to ne redko, da postavljajo mladinska vodstva brez posvetovanja s sindikalno podružnico in upravo podjetja naloge od zgoraj, iz pisarne in te naloge, so seveda povsem nerealne. Glejte, pred seboj imamo osebne obveznosti desetih mladincev iz neke velike zagrebške tovarne. Vse te obveznosti so si podobne, kakor jajce jajcu- in vidi se, da so izdelane po enem kopitu, ne oziraje se na proizvodni plan, ne oziraje se na delovni kraj. Te obveznosti lahko samo pokažejo, kako velika je želja delavske mladine, da bi storila vse, kar se od nje zahteva, hkrati pa tudi, kako površno se lotevajo nekateri mladinski voditelji vprašanj naše gospodarske graditve. Prečital bom eno izmed njih:
Nič ni bolj škodljivega kakor formalno obravnavanje vprašanja, ka-koršno je vprašanje naše proizvodnje. Aktivi ljudske miadine in njihova vodstva v podjetjih morajo resno, v sporazumu z upravo in sindikalno podružnico izdelati in postaviti vse naloge, Id jih ima mladina v okviru delovnega kolektiva, kakor tudi morebitne posebne naloge, ki jih mladina v podjetju izpolni. Med temi nalogami je ena izmed najvažnejših za mladino nenehna skrb in pomoč pri dviganju strokovne kvalifikacije vajencev in mladih delavcev v gospodarstvu. Med petletnim planom bodo mnoga stara podjetja obnovljena, uvedeni bodo novi stroji, nove metode dela, ki si jih lahko osvojimo le, če nenehno dvigamo strokovno znanje.
Kakšne proizvodne naloge stoje pred našo vaško mladino ? Predvsem
Za uresničenje plana je tret
V svojih nadaljnih izvajanjih je Kato Dugonjič razpravljal o vprašanju dviganje strokovnih kadrov. Izpolnitev petletnega plana in vseh njegovih nalog bo mogoča le, če bomo v zadostnem številu dvignili strokovne kadre, ki bodo lahko reševali velike naloge naše gospodarske in kulturne izgraditve. Zakon o petletnem planu postavlja kot nalogo, da se število kvalificiranih delavcev poveča od 350.000 v letu 1946 na 750 tisoč v letu 1951.; število srednjih strokovnih kadrov se mora dvigniti od 65.000 na 150.000, število strokovnjakov s fakultetsko izobrazbo pa od
28.000	na 59.000. V zakonu je predvideno, da se gornje število kvalificiranih delavcev doseže prvenstveno s povečanjem števila učencev v gospodarstvu, s pritegnitvijo žen v gospodarstvo, s tečaji v podjetjih in z individualnim izobraževanjem. Predvideno je razširjenje srednjih tehničnih, srednjih ekonomskih, kmetijskih, prometnih, gozdarskih in drugih šol ter razširjenje vseučiiiških ustanov. Novi kadri bodo v prvi vrsti izšli iz mladinskih vrst. Zato se mora Ljudska mladina kot vzgojna organizacija resno posvetiti tej nalogU
Organizacije Ljudske mladine se morajo še bolj kakor doslej zavzeti za to, da se mladina uči, ker je to najboljša priprava za petletni plan. Tu se da še mnogo napraviti. Obvladati znanost in tehniko ter postati mojster v svoji stroki, mora biti osnovna parola naše mladine. Dosedanji uspehi na šolah niso dobil. V prvem klasifikacijskem razdobju drugega polletja je bilo na prvi klasični gimnaziji v Zagrebu 41% slabih dijakov. Na učiteljišču v Čakovcu se je število slabo kvalificiranih dijakov povečalo na 31%. Na popolni gimnaziji v Subotici ima od skupnega števila 1057 dijakov 615 dijakov slabe ocene. Prva moška gimnazija v Ljubljani je imela v prvem kvalifikacijskem razdobju drugega polletja 64% negativno ocenjenih dijakov nasproti 40% v prvem polletju. Skoraj v vseh šolah se je v prvem kvalifikacijskem razdobju drugega polletja stanje poslabšalo. šele najnovejši podatki kažejo, da so se pred kancem šolskega leta učenci vendar malo bolj resno lotili učenja. Tudi na univerzah je slabo z izpiti. Gotovo so na velikem številu šol tudi objektivne težave, pomanjkanje prostorov, nezadostno število profesorjev, pomanjkanje učil in učnih knjig itd.
člana Ljudske mladine v naših šolah ne smejo vprašanja učenja vzeti formalistično, ponavljati zgolj parole in vse gledati skozi prizmo ocen. Ana-lizrati je treba tudi dobre ocene,
stoji pred njo še vedno naloga, da se bori za to, da bo po planu obdelana m zasejena vsaka ped zemlje. Toda petletni plan postavlja tudi nove naloge, da se poveča rodovitnost zemljišča, da se zboljša kakovost poljedelske in živinorejske proizvodnje.
V kmetijstvu in za kmetijstvo bodo vložene velikanske investicije, ki bodo pripomogle, da se bo naše kmetijstvo tehnično znatno izpopolnilo. — Industrija bo izdelala leta 1951 za potrebe kmetijstva za 3 milijarde dinarjev kmetijskih strojev in orodja, za 2 milijardi in 100 mihjonov umetnih gnojil in za 600 milijonov sredstev za zaščito rastlin itd. Toda nič bi ne bilo bolj napačno, kakor čakati na stroje in šele potem lotiti se novega dela. Na kongresu ljudske fronte Srbije je predsednik vlade Ljudske republike Srbije tov. Blagoje Neško-vič zelo lepo govoril, da lahko tudi z najbolj primitivnimi metodami mnogo storimo. Rekel je, da hi samo z akcijo za očiščenje (trieriranje in za-praševanje semena) in akcijo za zgraditev navadnih gnojišč ter pravilno uporabo gnoja povečali pridelek žita v Srbiji za dobrih 10—15 tisoč vagonov.
Ljudska mladina na vasi mora biti nosilec borbe za odstranitev škodljivih običajev, raznih vraž, ki so postale coklje v nadaljnjem razvoju naše vasi. Zato si mora ljudska mladina hkrati z žilavo borbo za izpolnitev setvenega plana, za izpolnitev plana odkupa prizade vatu da čim bolj dvigne splošno kulturno raven in strokovno znanje vaške mladine. Izpolnitev plana za likvidacijo nepismenosti v letošnji zimski kampanji kaže, da je realno in možno, da povsem izpolnimo plan, ki je postavljen v petletnem planu glede likvidacije nepismenosti. Ljudska mladina mora prav tako nenehno skrbeti in dajati iniciativo za ustanavljanje daljših in krajših strokovnih kmetijskih tečajev, ki so prinesli v sedanjem delu selo velike uspehe.
Vso pozornost mora posvetiti ljudska mladina delu kmetijskih strojnih postaj. S sedanjim številom traktorjev in številom traktorjev, ki jih bo še dobilo, bo naše kmetijstvo znatno mehaniziramo, sprostilo se bo veliko število delovne she, dosegli bomo boljšo kakovost oranja in omogočena bo večja rodovitnost zemlje.
a dvigniti strokovne kadre
presoditi kakovost znanja in vsebino teh ocen. Slaba ocena daje vedno bolj realno sliko, kajti dobro oceno obvlada vrste vprašanj, za katera ni lahko dobi tudi učenec, Id morda ne bil vprašan. Naši bodoči kadri, bodoči voditelji kadrov se morajo resno pripraviti na naloge, pred katere bodo postavljeni. Ljudska mladina mora pomagati pri izobrazbi kadrov, ki bodo izvrševali prvi petletni plan in naslednje plane.
Da je mogoče tudi pod težkimi objektivnimi pogoji doseči velike uspehe, so nam pokazali tečaji, ki jih je obiskoval del graditeljev mladinske proge letos pozimU Tečaji so se vršili v barakah, brez učilnic, brez zadostnih knjig in učiteljev. Od 1600 udeležencev je zaključilo tečaj 95% s pozitivno oceno, čeprav je bil program obširen in je tečaj obiskovala predvsem vaška mladina brez zadostnega predznanja. Toda z vztrajnostjo je ta mladina obvladala težke predmete, ker se je posvetila učenju po 10 ur dnevno.
Pred ljudsko mladino je tudi naloga, da prične načrtno agitacijo za vpis mladine v posamezne šole zlasti v srednje in nižje strokovne šole. Danes obstoji veliko nesorazmerje v razjx>reditvi učencev. Na gimnazijah v Jugoslaviji je skupaj 273.887 dijakov, medtem ko imajo srednje tehnične šole le 27.368 dijakov, učiteljišča pa 10.069. Novo ustanovljene šole v Bosni in Hercegovini so imele velike težave, ker niso dobile zadostnega števila učencev. Letos je bilo ustanovljeno 6 učiteljišč, vpisanih pa je bilo le nekaj nad 100 učencev. V tri srednje kmetijske šole se ni prijavilo niti toliko učencev, da bi šole mogle pričeti s poukom. Za srednjo gozdarsko šolo v Tuzli se je javilo samo 12 učencev. šele ko se je mladinska organizacija lotila resno tega vprašanja in skupaj s prosvetnimi organi in Ljudsko fronto organizirala predavanja za starše in za dijake srednjih šol, na katerih je pojasnjevala pomen in perspektivo posameznih šol, se je število vpisanih učencev povečalo' in so šole lahko pričele z delom.
Organizacije Ljudske mladine morajo prevzeti polno odgovornost, da ho v celoti Izpolnjen plan vpisovanja učencev posameznih strok na nižjih, srednjih in strokovnih šolah in univerzah. Močno sredstvo za agitacijo je sam petletni plan, Id kaže vsakemu posamezniku veličino nalog in perspektivo posameznih strok. Omeniti je tudi dragoceno kovačnico kadrov, sposobnih za izvrševanje plana, «o je naša Jugoslovanska armada, id ne vzgaja samo dobrih patriotov, pripravljenih v vsakem trenutku braniti
Odgovor generalisima Stalina na pozdrav maršala lita
ob Dnevu zmage
Beograd, 12. maja. Predsednik ministrskega sveta FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je prejel od generalisima Stalina naslednjo brzojavko;
Prisrčno se zahvaljujem za prijateljske pozdrave ob dragi obletnici zmage nad fašistično Nemčijo in Vas prosim, da Al osebno kakor tndi bratska Jugoslavija sprejmete moje najlepše želje.
J. V. STALIN»
našo neodvisnost hi svobodo, temveč ustvarja tudi ljudi s širokim političnim obzorjem, dviga njihovo kulturno raven ter mladim ljudem daje priliko, da se izpopolnijo v raznih strokah. Samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta se je v Jugoslovanski armadi naučilo pisati in čitati 11.000 borcev, deloma pa se je naučilo citati in pisati 8200 borcev. To je samo del
splošnega načrta, da nihče ne zapusti vojske nepismen. V letu 1946 je bilo za šoferje in avtomehanike usposobljenih 10.000 tovarišev, za telefoniste in radiotelegrafiste pa okrog 5000. Organizacije Ljudske mladine morajo izkoristiti znanje in izkušnje demobiliziranih borcev In jih takoj vključiti za reševanje številnih nalog, pred katerimi stoji ljudska mladina.
Progo šamac~~Sarajevo bo ljudska mladina zgradila do Dneva republike 29. novembra
Ljudska mladina Jugoslavije je v dobi obnove razvila živahno aktivnost pri prostovoljnih delih, ki so zanesla njeno slavo v svet Mladina je lani dala 16.284.000 prostovoljnih delovnih dni pri raznih majhnih in velikih objektih. Rate Dugonjie je za tem navedel posamezne delovne akrije mladine, med njimi v Sloveniji regulacijo Pesnice, dela pri viaduktu v Borovnici in dela na progi Semič—Bubnjarci. Ogromen je ekonomski pomen teh akcij, počenši od najmanjše pa do največje, ki jo je predstavljala gradnja proge Brčko— Banoviči. Vse te akcije so se izvajale izven predvidenega načrta, ali bolje rečeno, preko predvidenega načrta.
V	ta dela je vnesla mladina ves svoj delovni elan in požrivovanje. zato so bila dela izvršena pred predvidenim rokom. Delovne akcije pa so tudi mnogo pripomogle h kulturnemu, fizkultumemu in strokovnemu dviganju naše mladine in k razvoju novega odnosa do dela. Večina teh akcij pa je pokazala tud»; pomanjkljivosti. Akcije zlasti niso bile v zadostni meri pripravljene, pogosto ni bilo na razpolago orodja ali rti bilo materiala. Pripravljeno tudi ni bilo kulturno - prosvetno delo. Tudi letos se je razvnelo obsežno gibanje za -prostovoljno delo. Letos pa ima mladina za seboj že bogate izkušnje iz prejšnjih del. Zlasti se občuti šola, ki jo je predstavljala gradnja mladinske proge Brčko—Banoviči.
Letos se je pričelo izvajanje petletnega plana. Dobro organizirane mladinske delovne akcije lahko mnogo pripomorejo, da se plan pravočasno izvrši, da se izvrši predčasno in da se izvršijo številna dela preko plana. Naš plan ni mogel obseči vsega, kar se da ustvariti v vsaki vasi ali v vsakem mestu. Zato bodo lokalne akcije za ureditev vasi in mest. za ureditev cest, kulturnih domov, igrišč itd. izpopolnjevale naš splošni državni pian. Seveda pa je potrebno, da so vse take akcije v naprej dobro pripravljene v soglasni z ljudskimi odbori, odbori Ljudske fronte in planskimi komisijami.
Ljudska mladina je že letos začela več velikih akcij, ki jih je treba izvršiti v okviru plana. Začela je graditi progo Šamac—Sarajevo in tovarno težkih orodnih strojev pri Beogradu: črnogorska mladina gradi progo Ni’kšić—Titograd, bosanska mladina pa del proge Stupari—Kladanj. Tudi v drugih ljudskih republikah se pripravljajo akcije republiškega pomena. Vse te akcije mora jo'biti vzorne v 'vsakem pogledu. Nobena akcija večjega obsega se ne sme začeti brez dobro organiziranih priprav. Delovne akcije ne smejo ovirati normalnega dela v podjetjih in ustanovah in tudi ne smejo ovirati študentov pri učenju.
V	naprej mora biti dobro proučen detovni načrt v skladu z razpoložljivimi sredstvi, tako da se lahko od prvega dne razvije tekmovanje. Pred prihodom brigad na gradilišče mora
biti vse pripravljeno za pričetek dela. Sestavljen mora biti tudi podroben načrt kulturao-prosvetnega in fizkul-tumega dela ter načrt za strokovno dviganje mladine.
Naivečja akcija in ponos vsakega mladim-a in mladinke je gradnja mladinske proge Samac — Sarajevo. Doslej sta na progo prispeli dve skupini prvi izmene, skupaj 58.060 mladincev in mladink, to je 12.000 več, kakor je bilo zahtevano. Gradnja proge Brčko—Banoviči je bila velika stvar, toda naša mladina se ni zadovoljila z doseženim uspehom, ni ostala na mestu, temveč je napravila velik korak naprej. Zato je povsod opažati velik napredek nasproti lanskemu letu. Tndi organizacija življenja na progi je na višini. Letos je samo iz prve skupine prve izmene obiskalo tečaje 6300 mladincev in mladink. Samo prva skupina prve izmene je prejela že 74.300 knjig. Že v prvem mesecu je bilo 213 kinematografskih predstav (nasproti 133 v 6 mesecih lanske akcije), kulturne skupine so dale 249 predstav (lani v 6 mesecih 232), vrhu tega je bilo 1361 predavanj.
Tudi delovni rezultati so po kakovosti in količini mnogo večji od lanskih. Zemeljska dela -.o samo r aprilu dosegla 683.00(1 kubičnih metrov, U j. 16 .2% vseh predvidenih zemeljskih del. Delovni učinek se je nasproti lanskemu letu povečal za okrog 50 %.
Pri gradnji najvpčioga objekta predora pod A'randukoni se je razvilo tekmovanje, pri katerem so biile prekoračene lanske norme pri gradnji predora »Majeriče«. Spočetka so si minerji postavili normo 1.70 m na izmeno, to je 70 cm več. kakor je znašala norma v prejšnji Jugoslaviji. Toda že sedaj je delovni kolektiv pri gradnji predora daleč prekoračil to normo, ki je pri posameznih izmenah dosegla že 2.60 m. Pred dvema dnevoma je delovni kolektiv v Vrandu-ku izkopal pri kopanju spodnjega podkopa z ene in druge strani 1000 metrov, tako da sta obe skupini v predoru oddaljeni druga od druge le še 500 m.
Upoštevajoč delovni polet inženirjev, tehnikov, strokovnih delavcev, minerjev, tehničnih brigad, upoštevajoč nadalje skrb za čim recionalneiše izkoriščanje materiala ter Željo naše mladine, ki je uvedla na pobudo užičke brigade sedemurni delovni dan. samo da bi bila proga čim prej dograjena. lahko danes mladina sprejme novo obveznost; mladina bo progo ne samo dogradila v letošnjem letu. temveč se obvezuje, da jo bo zgradila do rojstnega dneva naše republike, t. j. do 29. novembra 1947. Graditelji proge trdno pričakujejo, da bodo tudi naše tovarne, da bodo našf prevozni delavci pravočasno Izvršili svoje obveznosti nasproti mladinski progi, tako da bo mladinska proga Šamac—Sarajevo lahko dograjena v tako kratkem roku.
Pojdimo smelo v borbo za
Mladina Jugoslavije ima^velike naloge v izvajanju petletnega plana. Zato je treba posvetiti mladini vso skrb, da se bo kulturno in fizično razvijala, in da bo imela tudi svojo zabavo. NaS voditelji ne smej« nikoli pozabiti, kar je rekel naš učitelj maršal Tito, da so glavne naloge mladine. da se uči, da se fizično razvija in da šele potem sodeluje v obnovi države. Skrb za potrebe mladine, vsakega posameznega mladinca in posamezne mladinke, skrb za njihov odmor kakor tudi z« njihovo delo mora poslati ßestavni del prizadevanja vsakega našega voditelja. Obvladati bomo morali velike težkoče. izreden bomo dosegli postavljene velike cilje. Zato ne pozabimo besed, ki jih je na mladino naslovil proglas Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije:
Izpolnitev petletnega plana
»Mladina Jugoslavije! Bodi tudi v bodoče v prvih vrstah borbe za izgraditev države, za uresničenje prvega petletnega plar.a. Bodi ponosna, da si v vsem svetu postala primer vdanosti domovini, v svoji domovini pa primer požrtvovalnega dela in prizadevanja! Petletni plan bo uresničil vse pogdje za srečno življenje mladih pokolenj. za svetlo bodočnost novih pokolenj. Mladina Jugoslavije, bori se za njihovo uresničenje, bori se v bodoče, kakor doslej, da boš prva pri delu iu prva v borbi za stvar ljudstva in domovine!«
Rat° Dugonjie je zaključil svoja izvajanja s pozivom tovarišem, naj gredo smelo v borbo za izvajanje petletnega plana. Pod modrim vodstvom našega ljubljenega maršala Tita bomo tudi v tej borbi zmagali, kakor smo doslej vedno zmagovali.
Borite se za uresničenje petletnega plana, za srečno bodočnost delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva naše dežele!	Tito.
Izvedba petletnega plana je edina pot za zgraditev močne države
Z zasedanja plenuma mestnega odbora Osvobodilne fronte Ljubljane
V soboto 10. t. m. je bilo v Mladinski dvorani v Ljubljani zasedanje nov o izvoljenega mestnega plenuma OF, ki so se ga poleg dosedanjih članov mestnega plenuma udeležili tudi številni člani mestnih organizacij Osvobodilne fronte.
Zasedanje je otvortl predsednik MO OF tov. Žigon, nakar je org. sekretar MO OF tovarišica Pečaver poročala o dosedanjem delu mestnega odbora OF. V svojem poročilu je poudarila, da so bili izvedeni vsi sklepi, ki jih je sprejel plenum na svojem zadnjem zasedanju, predvsem sklepi o novem
>Iz tovarn, s polj jn iz pisarn, od povsod so prišli pozdravi, obveznosti in zaobljube on sprejetju plana. Ljudstvo je razumelo, da je to važen dogodek, da je to zaretpk enake važne naioge. kot je bila naša osvobodilna vojna. Centralni komite Komunistične partije je zato v prvomajskem proglasu delovnemu ljudstvu uvodoma upravičeno zaklical:	«Spet so prišli
veliki dnpvi vaše zgodovine!»
Razumljivo je potem, da je danes edina naloga Osvobodilne fronte, da vse svoje člane, vse svoje organiza-vije povede v boj za uresničenje plana. da postane skrb za dnevno izvrševanje plana last vseb delavcev, kmeiev, obrtnikov, inženirjev in znanstvenikov, iast vsega delovnega ljudstva.
Razumljivo je nadalje, da je danes edina naloga našega zasedanja, da delovnemu ljudstvu Ljubljane, ki je vedno enotno in strnjeno sledilo klicu svoje 0*F. konkretno pokažemo način. kako se na tisočih mestih spoprijeti z nalogami in težavami
Osnovna ugotovitev, ki velja za vso našo organizarito v Ljubljani, je ta, da se OF p-emalo bavi z, gospodarskimi vprašanji. Mi pogrešno smatramo. da je naša naloga predvsem splošno propagandno politično delo. razne manifestacije, prireditve in sploh javne akcije. Prav sedaj, ko stopamo v- plan. šele ja^no čutimo, da ima OF danes drugačne naloge, kot jih je imela nekdaj, da mora sedni mobilizirati vse človeške in materialne sije za plan. da mora konkretno in neprestano množicam tolmačiti pomen in smisel posameznih nalog plana. Zato moramo začeti spoznavati naš° tovarne, de.lavnire. podjetja. gradilišča, potrebe tovarn, vprašanje surovin, proizvodnega procesa. vprašanje delovne sile. gradbenica materiala, vprašanje setve i'td.. skratka poznati moramo mesta, kjer se plan uresničuje.
Naša industrija in kmetijstvo imata že letos težke naloge. V letošnjem letu bomo t razna gradbena dela zveznega, republiškega in mestnega
V naših tovarnah, podjetjih in gradbiščih danes, ko so dobila svoje planske naloge od zgoraj, ne more in ne sme biti diskusiie o tem, ali bomo to dosegli aid ne. Naloge, postavljeno po plana od zgoraj, moramo doseči Lrez vsako diskusij«! Diskusija mora iti o tem in samo o tem. kako dane naloge prekoračiti, povečati in izvedbo izboljšati. Našemu planu od zgoraj mora iti nasproti iniciativa uresničevalrev plana od spodaj, da se posamezne postavke plana oplodijo od spodaj. Samo tako more biti govora • prekoračenju plana in o njegovi predčasni izvedbi in samo tako bomo dosegli, da bo plan na vseb popriščih za funkcioniral. Govoreč o planit je tovariš Stalin dejal: »To je predvsem aktivnost in požrtvovalnost, navdušenje in iniciativa milijonskih množic delavcev in kmetov, ki so skupaj z inženirskimi in tehničnimi silami prispevali velikansko energijo socialističnega tekmovanja in udar-ništva.«
Mi vsi, tovariši, zadnie mesece zelo mnogo govorimo o petletnem planu. Govorijo po sindikalnih podružnicah, po vaseh iu terenih. To je dober znak. Vpndar danes spoznavamo že bolj jasno kot. prej. da je filozofiranja in teoretiziranja med nami že mnogo preveč, da o planu govorimo abstraktno kot o nečem izven našega dela. C as je. da preidemo k stvari konkretno! Ca s je, da manj govorimo o petletnem planu, da rajši
organizacijskem sestavu OvobodUne fronte v Ljubljani.
Po razrešitvi dosedanjega mestnega odbora OF je plenum prešel na volitve novega izvršnega odbora MOOF, ki ima 36 članov. Za predsednika je bil izvoljen Žigon Alojz, za podpredsednika Albreht Fran in Ziherl Ana, za sekretarja Malešič Matija in za org. sekretarja Jelenc Aleš.
Nato je tmel tov. Malešič Matija referat o nalogah OF za izvedbo plana. Tovariš Maledlč je med drugim dejal:
značaja investirali več sto milijonov dmarjev. Pojavljajo se začetne težave v delovni sili in materialu, fte največja pa je ta, da v naših glavah ni jasnosti, kako se je treba lotiti dela, ni jasnega spoznanja, da je izvajanje plana neprestana borba, neprestano samoiniciativno premagovanje težav. Dve nevarnosti sta, ki imata isti koren, in sicer 1o, da nekateri, celo odgovorni aktivisti mislijo, da bo plan prišel in se uresničeval sam od sebe, od zgoraj navzdol, da je v planu prav gotovo vse tako premišljeno in izračunano, da ne bo težav, da bo vse delo teklo gladko >po načrtu«, da bomo po petih letih stvar zaključili jn enostavno začeli z novo petletko. V bistvu so to ljudje, ki se bojijo pogledati resnici v oči, ki se izmikajo delu. Druga nevarnost so strahopetci in črnogledi, ki oh vsaki nalogi zmajujejo z glavo: to bo šlo težko, to ne bo šlo. nimamo tega. nimamo surovin, preskrbite nam material, to je v planu slabo predvideno, tega najbrž ne bomo zmogli. V bistvu so tudi to ljudje, ki se bojijo pogledati resnici v oči. ki se izmikajo požrtvovalnemu delu. Mi pa, tovariši, Temo, da plan moramo izvesti, da ga homo izvedli, ker ga moramo! »Bamo birokrati lahko mislijo.« pravi tovariš Stalin, »da je plansko delo z izdelavo plana zaključeno. Izdelava plana je samo začetek planiranja. Dejansko plansko Todstvo se razvije šele po izdelavi plana, po prever-jenjn na mestu, med uresničevanjem, popravljanjem in preciziranjem plana.«
Pred tednom je bila v Ljubljani konferenca odgovornih inženirjev, tehnikov in poljrjev, ki vodijo gradbena dela MLO. Tekom vse razprave so se ponavljale besede: »preskrbite nam, prosim, zidarje in tesarje.« »nakažite nam avtomobile,« »nekdo naj nam na merodajnih mestih izposluje material,« »ni planiranja. če ni materiala« itd. To je primer, kako danes ne smemo delati! Ne smemo, tovariši, samo prositi in čakati, da nam nekdo »z merodajnega« mesta odstrani neb roj dnevnih težav.
govorimo o planskih nalogah letošnjega leta. o mesečnih proizvodnih planih, o dnevnih rezultatih dela. Pas je, >da plan razdrobimo«, kot pravi tov. predsednik vlade Marinko, na posamezna mesta, rajone, kraje, na vsako tovarno, na vsako ustanovo, da v vsaki tovarni razdelimo naloge na posamezne oddelke, na vsak stroj, Pas je, da vsak delavec spozna, kakšen del se pričakuje in zahteva od njega pri izvajanju plana. Edino tako bodo ljudje čutili moralno obvezo za konkretno vsakodnevno izvajanje plana.
Zelo važen je pri tem čas. Mi se ne moremo na primer zadovoljiti, da bo opekarna na Viču izvršila ali celo prekoračila letošnji proizvodni plan ope.ke v mesecu novembru, če vemo, da jo bodo naša gradilišča rabila že v poletju in jeseni. Torej bo šele pravočasna izvršitev naloge v enem obratu omogočila tudi pravočasno izvršitev naloge v nekem drugem obratu. Vsi naši plani so zbirni plani, vsak prispeva k skupnemu planu, vse je odvisno od vseh in vsak, ki je kriv zastoja drugemu, mora za to odgovarjati.
Mi predvidevamo izvršitev plana v petih letih. Boljše je. če rečemo, da je za to potrebno 1825 dni. Tako bomo bolj čutili, da je vsak dan važen, da je velika škoda vsakega dne, vsake ure, ki jo izgubimo. Tako bomo razumeli, da letni plan ne bo izpol-
njen,	če ne bo izpolnjen plan vsakega dne. Mi hi morali na primer začet; z gradbenimi deli za stanovanjske bloke pri remizi v šiški v začetku meseca aprila. Začeli smo šele v začetku maja. Zgubili smo mesec dni! Kakšno garancijo imamo, da bo letni gradbeni investicijski plan za stanovanja izvršen, če smo že izgubili mesec dni? Tako se je treba, tovariši, vprašati povsod, vsak dan!
Razumljiva nam bo zaradi tega velika važnost vsakodnevne kontrole izvajanja plana. Sele vsakodnevna kontrola, ki jo mora organizirati oblast in razne uprave in ki jo morajo vršiti tudi vse organizacije OF, pomaga odkrivati napake in pomanjkljivosti. Z dnevno kontrolo smo ugotovili, da mnogi obrati namerno ne zvišujejo produkcije, ker se bojijo, da bi jim prehitro zmanjkalo suro vin. kot je bilo na primer v Kolinski tovarni. Z dnevno kontrolo je MLO ugotovil, da je režija v menzi AFZ dnevno neprimerno višja kot v Ljudski kuhinji, da je Emonska klet že tri mesece pasivna, da mnoge tovarne ne dosegajo dnevne planske produkcije, da pa je tudi v mnogih tovarnah, kot so Tuba, Saturnus in Vevče, plan dnevno prekoračen za več procentov, da mnoga vodstva zadržujejo previsoke zneske v blagajnah, namesto da bj jih sproti odvajala na tekoči račun. Da bi se izognili takim in sličnim hibam, morajo biti v vseh naših tovarnah in na vseh proizvodnih mestih vidno izobešene table, ki bodo dnevno kazale, v čem je plan dosežen, kolik je procent prekoračenja. koliko je bilo ta dan porabljenega goriva, koliko je nepotrebnih odpadkov itd. Treba je napraviti slično dnevno evidenco tudi za vsako delovno skupino, za vsak oddelek in za vsak stroj posebej.
Mnogi naši aktivisti, Vi delajo v
Imamo tudi zelo lepe primere delovne discipline jn izvrševanja plaua. Tovarna kleja v Mositah kljub eksploziji, ki je tovarno močno poškodovala, v oddelkih, ki obratujejo, preseza plan in so' delavci znižali stroške za 3.3 9e pod normiranimi. Podjetje »Tuba« (bivši Lajovic) je kot najboljši kovinski kolektiv v Ljubljani doseglo pohvalne rezultate. Lansko leto se je ta kolektiv obvezal, da bo sproti izvrševal vsa naročila, četudi bi presegla predvojno produkcijo za 300 %. Obveznosti so izpolnili tako. da so v marcu in aprilu prekoračili predvojno produkcijo za 348 % in 349 °/«. V novih obveznostih pa imajo predvideno, da bodo prištedili 1500 kg cina v vrednosti 500.000 din. V litografiji Čemaža r so se mladinci obvezali, da bodo pri strojih na novo izučili 8 mladink in dvignili produkcijo za 15 %. Že do 25. aprila so na strojih izučili 19 mladink in produkcijo povečali za 27 9o.
To seveda je samo nekaj primerov, ki jasno kažejo o veliki pripravljenosti delavnega ljudstva za to. da izpolnjuje plan. Ti primeri pričajo o zavesti delavcev, ki se zavedajo, da ne delajo več za kapitalistične mogotce,, ampak za sebe, za svojo državo, ki bo vsem omogočila lepšo bodočnost. Ti primeri tudi kažejo, kaiko važno vlogo pri tem lahko igra delo sindikata oziroma OF.
Fronta mora skrbeti, da se pravilno in pravočasno proglašajo novi udarniki. da se jim da javno priznanje in
okviru mesta ali rajona, zaidejo v napako, da se bavi jo samo z vprašanji gospodarstva mesta ali rajona da eventualno skrbijo za izvajanje plana v mestnih podjetjih. Naša naloga psa je, da skrbimo za izvajanje plana v vseh podjetjih na območju Ljublane, bodisi da so lo zvezna, republiška ali mestna. Čim večjo važnost ima podjetje, tem večjo pažnjo mu moramo posvečati. Naši sestanki morajo predvsem obravnavati probleme, ki se neposredno tičejo dela. Najvažnejšo nalogo ima pri tem hrbtenica OF — to so naši sindikati. Na sindikalnih sestankih se morajo neprestano do podrobnosti pretresati načini, kako izboljšati obrat, povečati produkcijo, prihraniti material in surovine, izboljšati izdelke; kako bolj racionalno izkoriščati stroje in nižati proizvodne stroške, zakaj ta in ta oddelek zaostaja za celoto, zakaj nismo prekoračili desetdnevnega plana, kako bi lahko bolj izkoristili odpadke itd.
Obveznosti naših tovarniških kolektivov so dostikrat nekonkretne, da posameznika ne mobilizirajo. V kar-tonažni tovarni Bonač — in tudi drugje — si n. pr. postavljajo takele plane in obveze:	»Produkcijski ko-
ličnik bomo skušali preseči s tem. da bomo odpravili čim več neproduktivnih ur. Članstvo bomo ponovno opozorili na večjo delovno disciplino s posebnim ozirom odprave vsakih jutranjih zamud. Skušali bomo te zamude zmanjšati na minimum. Da bodo vedno v redu očiščeni stroji. Obvezujemo se, da bomo dali vse svoje moči v osmih urah. da se odpravi nadurno delo.« To, tovariši, niso obveznosti, ki bj zadele v živo. Zato je ta tovarna v poročilo morala skromno napisati:	»Produkcija v
msecu aprilu v razmerju marca se ni dvignila.«
pohvala. V tem pogledu naj navedem samo slab primer papirnice v Vevčah, ki ima 670 delavcev, od katerih dela čez polovico po normali, pa niso proglasili še niti enega udarnika, čeprav že vse leto presegajo produkcijo za jireko 10 %, čeprav redno znižujejo stroške produkcije. Sindikalne organizacije morajo vedeti, da so udarniki ponos delovnemu človeku, ponos naše uove domovine in živ vzgled vsem, kako je treba delati po svojih močeh. Dolžnost skupnosti je, da udarnike nagradi in popularizira, OF pa mora smatrati udarnike dela za svoje najboljše člane.
Mnoga naša podjetja nimajo dovolj surovin. Posebno je to značilno za mnoga manjša mestna in rajonska podjetja — gradbena, živilska in oblačilna. Proizvodni plani teh podjetij, so postavljeni na bazi kapacitete podjetja, ki je običajno večja, kot so kontingenti surovin in materiala. Prav v takih majhnih .podjetjih pride lahko najbolj do izraza iniciativa od spodaj. Ne sinemo se nikdar zadovoljiti samo s kontingenti, ki jih podjetje dobi po rodni poti! Poiskati je treba nove, skrite vire kjer koli in kakor koli. izkoristiti najmanjše izume, vse surovine, vse odpadke, tako da lahko zaposlimo podjetje s polno kapaciteto. Uvajati je treba norme povsod, štediti in višati produktivnost dela. Samo tako lahko v takih podjetjih presežemo plan, zadovoljimo potrebe potrošnikov.
da bodo naše naproze v teh krajih, ki se bodo v kratkem osamosvojile, elastično posredovale zamenjavo blaga, da bodo marljivo zbirale viške pridelkov, da ne bodo nudile celo odpor proti takojšnjemu kontradiranju s kmeti, kot je bil to primer z na-prozo na Ježici.
Kljub temu, da kmečko gospodarstvo v Ljubljani kot celoti ni obsežno, inu mora Fronta posvetiti veliko pozornost in doseči, da med kmetom in delavcem ne bo več razdvojenosli, ki smo jo podedovali iz preteklosti, da se bodo kmetje še z večjim zaupanjem oprijeli svoje OF, ki jih vodi v srečnejše življenje.
Veliko važnosti v planskem delu so obrtniki, ki jih je v Ljubljani veliko števila Državni plain predvideva znatno povečanje obrtno proizvodnje. V LjubLjani danes čutimo veliko potrebo po obrtniškem delu, .posebno pri gradnji novih poslopij. Skrbimo, da niti en obrtnik ne bo stal ob strani, da ne bi svojega strokovnega znanja nudil skupnosti pri naših investicijskih in drugih delih. Zagotovimo po možnosti surovine obrtnikom, da bomo tako večali skupno produkcijo. Pomagajmo obrtnikom, da se bodo združevali v produktivne in obrtniško-na-bavne zadruge. Skrbimo, da bo sleherni obrtnik čutil, da vrši važno delo v borbi za plan.
Tovariši in tovarišice, oglejmo si sedaj še zelo važno vprašanje letošnjega gradbenega programa, ki se mora odvijati v Ljubljani jn okolici. Ta gradbena dela so za OF važna tudi po teni. ker se bomo prav tukaj najlaže vključili s prostovoljnim delom, ki ga moramo letos v primeru z lanskim letom še stopnjevati. S prostovoljnim delom, Id je dobro pripravljeno in organizirano, lahko OF ustvari milijonske vrednosti m tako obogati državo. Za prostovoljno delo moramo mobilizirati prav vse. z delom pričeti že takoj prihodnje dni in vztrajati preko vsega leta!
Da pa bomo zasigucali izvedbo plana v graditvi stanovanj, ni dovolj samo prostovoljna delovna sila. Poiskati moramo vse strokovne delavce, pred-
vsem zidarje in tesarje, m videti, če morda niso zaposleni pri gradbenih delih, da jih pošljemo na gradilišča, kjer jih nujno potrebujemo. Še važnejše je vprašanje gradbenega materiala. Za izvedbo plana potrebujemo 9 milijonov kosov opeke. 8 kontingenti, ki so nam in ki nam še bodo nakazani, pa bomo dobili samo tri četrtine te količine. Vendar plan moramo izvesti za vsako ceno! Moramo zagotoviti opeko za gradnjo prepotrebnih stanovanj! Po vsem mestu in okolici imajo privatniki večje ali manjše zaloge opeke, ki je letos ne bodo mogli porabiti. Iz teli virov moramo s splpšno akcijo zbrati in odkupiti po možnosti še več, kot je treba, in i*i za tem, da plan presežemo, da sezidamo celo reč stanovanj, kot predvideva letošnji plan!
Primanjkuje gradbenega železa, lesa, cementa, vodovodnih cevi. eiektro-materiala, vodovodnih školjk, pip. odvodnih cevi in mnogo podobnega drobnega maleriala. ki ga je dovolj v majnih količinah raztresenega po Ljubljani in ki ga morajo organizacije OF zbrati, odkupiti in tako omogočiti, da bomo izvedli letošnje plan za gradnjo stanovanj.
To je, tovariši, naš plan za prostovoljno delo! Ni nobenega dvoma, da bodo delovni ljudje Ljubljane ta plan uresničili in s tem ponovno dokazali predanost interesom naje nov« domovine, Poleg tega bo OF Ljubljane postala svoje najboljše mladince na gradnjo mladinske proge äamac—Sarajevo. ki ie važna naloga petletnega piana. Na progo bomo k drugi izmeni poslali 4000 mladincev, ki jih moramo opremiti z vsem potrebnim. Junaška dejanja naše mladine naj bodo vzpodbuda tudi nam!
Vsa ta našteta dela. ki jih mora Fronta izvesti, pa seveda še zdaleka ne zajemajo prav vseh malimih lokalnih del, ki naj se izvršijo.
Po referatu tov. Malešiča se ie razvila razprava, nakar je plenum sprejel na predlog tov. Malešiča naslednio pozdravno pismo predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku:
Organizacije OF morajo skrbeti, da bo zemlja zasejana
po planu
Ko razpravljamo o borbi za izvedbo plaDa industrializacije in elektrifikacije, ne smemo pozabiti na vprašanje kmetijske proizvodnje. Mi uvajamo plan tudi v kmetijstvu. Glavno delo organizacij OF v Št. Vidu. Ježici, Polju in na Barju mora biti skrb, da bo J8obro obdelana vsa zemlja in zasejana po planu. Na področju Ljubljane je skupno 3477 ha obdelovalne zemlje, od katere je sedaj še pol ha neobdelane. To je za uho sicer zadovoljivo, vendar moramo ugotoviti velike pomanjkljivosti naših organizacii kajti vsa ta zemlja ni zase jena po letošnjem setvenem planu. Odbori OF po vašeh niso skrbeli, da se pravočasno s kmeti razgovorijo o planu za posamezne okoliše, ni bilo pravočasno poskrbljeno za semenje. Na področju Ježice, ki ni v tem pogledu najslabša, bi morali po planu zasejati vsaj 230 ha z žitaricami, dejansko pa 60 kmetje posejali samo 140 ha.
Po predvidenem planu bi morali na področju mesta posejati okrog 12 ha industrijskih rastlin, buč, sončnic in deloma slakome pese za poizkus. Dejstvo je, da je pri kmetih setev teh kultur skoraj povsem izpadla. Kaj nam povedo gornji primeri? Nikakor ne to, da naši kmetje nimajo smisla za plan. marveč to, da jih Fronta ni pravočasno vključila v plan, da so bili kmetje marsikje pod vplivom bogatih kmetov, ki pa so nasprotovali načrtnosti pri setvi iz svojih ozkih interesov.
Sedaj, ko je zemlja posejana, seveda ni stvar opravljena. Skrbeti moramo za dobro obdelavo, ugotoviti, kakšen pridelek se pričakuje, skrbeti, da bo pridelane dovolj zelenjave za mestni trg in da bodo kmetje v naprej sklepali pogodbe za oddajo viškov odkupnim organom, da bomo kmetom pojasnili ugodnosti najnovejše tozadevne uredbe. Skrbeti moramo tudi.
PszeSravno pismo plenuma MO OF Ljubljane tov. Milil Marinim
Dragi tovariš predsednik!
Mestni plenum OF je na današnjem zasedanju pretresal probleme. !n naloge, ki stoje pred Osvobodilno fronto in njenimi množičnimi organizacijami sedaj, ko smo stopili v gigantsko borbo za uresničen je našega plana, za uresničenje tega, za kar se je slovensko delovno ljudstvo v letu I'm. pod vodstvom Komunistične partije đvignUo v oborožen upor. Zavedamo se, da borba- za plan pomeni borbo za našo popolno neodvisnost, borbo našega delovnega ljudstva, za dejansko bratstvo jugoslovanskih narodov, za likvidiranje naše gospodarske zaostalosti, za dvig življenjske ravni našega delovnega ljudstva, za dejansko bratstvo jugoslovanskih narodov, za neporušljivo zvezo delavcev in kmetov, za novo kulturo, za novega človeka ter končno, da je borba za naš plan prispevala k borbi za. svetovni mir, k borbi proti agresivnemu imperializmu. Zato se. Vam, dragi tcva.riš predsednik, v imenu vseh članov OF Ljubljane obvezujemo, da se borno borili vsak dan za izvrševanje po planu določenih nalog v »saki naši tovarni, v slehernem delovnem kolektivu. S tem v zvezi se homo 1 »orili za dvig produktivnosti dela, povečanje delovne discipline, znižanje proizvajalnih stroškov, varčevanje z materialom, uvajanje pravilnih tehničnih norm, uresničenje setvenih in odkupnih načrtov,. za redno plačevanje davkov itd. Osvobodilna fronta in njene množične organizacije bodo iricia-tor novega množičnega tekmovanja, pobudnik stoterim novim udarnikom in novatorjem. Hočemo izpolniti plan pred postavljenim rokom.
Obvezujemo se, da bodo množične organizacije Ljubljane poleg drugega s prostovoljnim delom izvršile naslednja dela:
X. Na dolžini 12 km betonske ceste Podsmreka—Vrhnika bomo izvršili vsa zaključna dela, t. j. kompletno ureditev bonkin, humuziranje, ureditev kolesarske steze in odstranitev odvisnega materiala.
3. K gradnji Tržaške ceste na odseku od Ljubl jane do Podsmreke bomo dali vsak dan v popoldanskih urah najmanj 300 ljudi.
3.	Izvršili bomo vsa zemeljska dela za gradnjo eevwoda od Kleč do Celovške ceste, ki bo z vodo oskrboval Litostroj in stanovanjske kolonije In bo istočasno tudi napajalni cevovod za Zg. šiško, Dravlje i.n Koseze.
4.	K gradnji stanovanjskih blokov ob Celovški cesti, kjer se gradi 400 novih dvosobnih stanovanj, bomo dali vsak dan toliko ljudi, kolikor jih bodo na gradilišču lahko zaposlili, vsaj v začetku pa povprečno 200 na dan v popoldanskih urah.
5.	Na naslednja gradilišča bomo poslali vsak dan potrebno število prostovoljnih delavcev':
za kanalizacijo ob stanovanjskih blokih ob Celovški cesti, zn gradnjo stanovanj ob Savski cesti, ta obnovitvena dela na mestni klavnici, za zgraditev zelenjame v Vinocetu na Mča.
6.	V Tivoliju, na Gradu, v Zvezdi, Muzejskem parku in na Depčičevem trgu bomo izvršili vsa potrebna dela za ureditev teh parkov.
Vse svoje sile, znanje in izkušnje bomo vložili v to, da. izpolnimo sprejete obveznosti, da bo prvo leto naše petletke leto. naših n mi h zmag. Obenem izrekamo Vam in preko l as vsej naši vladi svoje globoko zaupanje, da nas boste še naprej vodili po poti uspehov za srečno življenje delovnih ljudi.
Naj živi naša vlada tn njen predsednik tov. Marinko!
Naj živi naš dragi tov. Tito, iniciator petletnega plana!
Ljubljana, 10. maja 1947.
PLENUM OF GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE
Fcročilo sekretarja MO OF tov. Maležiča
Plan moramo uresničiti
Primeri delovne discipline In izvrševanje piana
Kriza britanskega imperija
(Nadaljevanje)
II.
Z dnem, ko se je pojavila Amerika (ZDA) na svetovnem trgu kot močnejši kapitalistični tekmec, so se zamajali temelji britanskega imperializma. Ista kapitalistična logika, da močnejši požira slabšega, ki je v prvih stoletjih angleškega kapitalističnega razvoja dvignila Veliko Britanijo daleč pred ostale tekmece, je sedaj potisnila Anglijo na drugo mesto in postavila ZDA na prvo. Amerika je prenesla na ‘svoja tla najnaprednejšo obliko kapitalističnega gospodarstva; ameriški kapitalizem se ni motal v zaostalih strojih, ampak je prenesel iz Evrope na svoja tla takoj najnaprednejšo tehniko, ki mu je omogočila na trgu velike Superprofite. Akumulacija kapitala je zavzela v ZDA gigantski obseg; s tem se je proizvodnja še bolj racionalizirala in pocenila. Razen tega je ameriški kapitalizem prišel na mlado, ,še neizkoriščeno zemljo, tako da je v njegovepi razvoju tudi naravno bogastvo zemlje odigralo veM-ko vlogo. Na prelomu XIX.' in XX. stoletja se je pojavila Amerika na svetovnem trgu že kot nevaren tekmec Anglije, po j>rvi svetovni vojni pa je prešla v odločno ofenzivo in pre-
vzemala trg za trgom iz rok Britanija Danes je postala Amerika pravi »ekonomski zmaj« kapitalističnega sveta. O današnjem stanju ameriškega kapitalizma pravi lord Amerv: »Sedaj so razmere in učinkovitost ameriške proizvodnje dosegle take višine, da se ji ni treba bati konkurence niti v domovini niti v inozemstvu.« fVarga: Protiameriške st mi e v angleški politiki; »Pravda« 15. februarja 1947.)
Konkurentska sposobnost Anglije v odnosu do ZDA se je izredno zmanjšala. Predvsem se je zmanjšala pro-duktivonst dela. V ZDA se je med vojno produktivnost dela med vojno dvignila za 20°/o, medtem pa produktivnost dela v Veliki Britaniji ne presega predvojne stopnje, v nekaterih panogah pa se je še celo znižala. Za primer znižanja produktivnosti britanskega delavca naj navedem produktivnost rudarskega dela. Leta 1938. je skopal angleški rudar povprečno na leto 320.000 ton premoga, leta 1945. pa ga je skopal le 245.000 ton. Kako si je mogoče razložiti to nazadovanje? Predvsem s tern, da so britanske industrijske naprave zastarele in da njihova produktivnost j»a-da. O tem problemu so po vojni v
Veliki Britaniji na dolgo in široko razpravljali. Kot glavni problem se je postavljalo vprašanje modernizacije britanske industrije, da bi bila zmožna tekmovati z ameriško, »Economist« je v tem razpravljanju ugotovil, da je
n.	pr. produktivnost v tekstilni industriji za 18 do 49°/o manjša kakor ameriška v predilnicah in za 56 do 679a v tkalnicah. (28. X. 1944.). Povprečna starost strojev v britanski tekstilni industriji je preko 20 let. 699o površine predilnic zavzemajo tovarne, ki so bile zgrajene pred letom 1900.
Kakšne ukrepe pa predlagajo britanski kapitalisti, da bi se odpravila zastarelost industrije in uvedla modernizacija? Podana sta bila dva predloga: prvi, naj država dovoli kapitalistom, ki bodo zgradili velika modernizirana jxxljetja, da bodo tri leta prodajali blago na notranjem trgu dražje kakor po maksimiranih cenah. Drugi predlog pa je še bolj originalen. Ta predlaga, naj se zastareli stroji enostavno demontirajo in na njihovo mesto postavijo moderni in novi, stara ropotija pa naj se odpelje v kolonije, kjer bodo zaradi nizke cene delovne sile ti stroji še vedno rentabilnu Raspravljanje se je končalo z dejansko zmago prvega predloga, ki mu je dal končno obliko predstavnik laburistično vlade Stafford
Cripps. ki je predlagal: 1. združevanje predilnic v enote, ki bodo ustrezale današnjim pogojem konkurence na mednarodnem trgu, 2. uvajanje dela v dveh menjavah, da bi se na ta način moderni stroji čim bolj intenzivno izkoristili, 3. uporabo novih metod dela, kakor jih uporabljajo ameriški kapitalisti s svojim tejlorskim sistemom. (Iz »Neue Züricher Zeitung«), Ta laburistični načrt modernizacije meče vso težo na ramena delavskega razreda, vse koristi pa prepušča kapitalistom.
Popolnoma jasno je. da s takimi načrti ni mogoče rešiti težkega problema današnje britanske ekonomije, ki bo nujno podlegala ameriški vse dotlej, dokler angleški narod ne bo z odločno roko n vedel načrtnega gospodarstva v svoji domovini.
Razlog za ameriško ekonomsko premoč nad Veliko Britanijo je tudi v tem, da je med vojno Amerika pretrpela znatno manjše žrtve kakor Anglija. Anglija je bila od številnih bombardiranj od 1. 1940 dalje precej porušena, nemške podmornice so ji potopile znaten del brodovja in končno ji je v borbah padlo vseeno relativno več ljudi kakor Ameriki. Anglija je med drugo svetovno vojno pretrpela 7.5 milijard funtov štor lingo v škode v nacionalnem bo-
gastvu (The Economist 15. XII. 45.) Varga navaja v svoji knjigi »Spremembe v ekonomiki kapitalizma ...« po »New York Times« od 13. X.
1945.	zanimive padalke, iz katerih je razvidno, da so imeli Američani v sedanji vojni manj mrtvih in ranjenih, kakor pa je bilo v istem času v Ameriki mrtvih in ranjenih vsled prometnih nesreč. V pogledu vojnih izgub torej vojna za Ameriko ni bila nič drugega kakor razširjenje prometa na Evropo, ki ga nujno spremljajo nesreče. Vprašanje vojnih žrtev pa se postavlja za Anglijo mnogo ostreje.
Prve dni letošnjega leta je izdala britanska vlada Belo knjigo o ekonomskem položaju v Veliki Britaniji. Tu je odkrito naslikana vsa resnost položaja, v katerega je prišla Velika Britanija. Med drugim je iu rečeno: »... Položaj Velike Britanije je izredno resen. V zadnjih sedmih letih smo ogrozili naš gospodarski položaj, pretrpeli velike izgube, dovolili smo, da se naša kapitalna sredstva zmanjšajo na polovico vrednosti, izgubili smo polovico svojih naložb v inozemstvu in se celo zadolžili v tujini. Naša plačilna bilanca do inozemstva je še vedno pasivna. Mi ne moremo tudi-
vnaprej pokrivati našega primanjkljaja s krediti iz inozemstva. Kmalu bomo morali pričeti z odplačevanjem nekaterih zunanjih dolgov m sicer s sredstvi, s katerimi sedaj vzdržujemo sedanji življenjski standard. ..«
Bela knjiga daje tole finančno sliko današnjega stanja britanske ekonomije: Uvoz se je povečal za 274 milijonov funtov šterlingov. Stroški za vzdrževanje armad po svetu so se dvignili od 13 milijonov leta 1933 na 300 milijonov leta 1947. Dohodki iz inozemskih investicij so se zmanjšali, ker je mnogo teh investicij (50 odstotkov) Velika Britanija prodala med vojno Ameriki in domačim kn-piltlistom v deželah, kjer je imela investicije. Primanjkljaj plačilne bilance znaša torej danes 450 milijonov funtov šterlingov
Če analiziramo te podatke, potem ugotovimo, da je leta 1916 primanjkljaj plačilne bilance znašal polovico vrednosti vsega iz Anglije izvoženega blaga. Anglija pokriva svoj primanjkljaj s tem, da še nadalje prodaja svoje inozemske investicije in da troG posojilo, ki ga je najela v ZDA in Kanadi za modernizacijo industrije.
- ______u_____ (Nadaljevanje)
S pripravami za odkup žita je treba pričeti takoj
bo stopnjevala pripravljenost kmetovalcev, da prodajo svoje presežke državnemu odkupnemu podjetju. Na ta način bo močno povečan žitni sklad, s katerim razpolaga država, povečan bo zlasti tudi blagovni promet med mestom in vasjo.
Na okrajnih skupščinah in krajevnih zborih volivcev je vzporedno treba dodobra pojasniti in razglasiti uredbo o odkupu prostih presežkov žita in njen pomen.
Na osnovi zvezne uredbe o odkupu žita je izdal minister trgovine in preskrbe pravilnik za izvajanje te uredbe na področju Ljudske republike Slovenije. Pravilnik vsebuje glavna načela, po katerih se bo odkupoval žilni pridelek 1917 v listih predelih Slovenije, ki so proglašeni za žitorodne.
Ljudska oblast posveča ves čas veliko skrb urejeni prehrani vseh državljanov brez razlike. Posebne važnosti pa je zagotovitev zadostnih količin žita sedaj, ko gre za to, da dobe zado tno prehrano vsi milijoni državljanov, ' L so vključeni v borbo za izvedbo našega petletnega plana in ki v tej borbi dajo vse in še več, kar zahtevajo naloge, ki so postavljene v pianu.
Žito smo odkupovali tudi v lan-skem gospodarskem letu. Vendar je med lanskim načinom odkupa in etošnjim velika in važna razlika, ki obenem predstavlja glavne odlike novega načina odkupa. V preteklem letu nismo še mogli izdelati n izvesti načrt odkupa žita. Nismo meli še dovolj točnih podatkov o
• riijski proizvodnji, o zasejanih površinah in kulturah, podatki o velikosti gospodarstev so bili pomanjkljivi, niso nam bile znane točne potrebe prehrane, naši operativni organi, to je državna od-kupna podjetja in zadruge, še niso bile dovolj sposobne, da zajamejo vse obvezne in čim več prostovoljnih presežkov žita. Dalje so bile nemajhne površine še neobdelane.
Vse te okolnosti so narekovale način odkupa, kot ga jc predpisovala lanska uredba. Ta način je bil takrat edino možen in pravilen. Predvideval je, da morajo kmetovalci oddati skupnosti, to je državi, vse tiste količine žita, ki osra-nejo, ko se odbijejo določene količine, ki se pustijo kmetu za seme, prehrano in krmo ler določen odstotek zn prosto razpolaganje.
Letošnji način odkupa je postaven na čisto drugačno osnovo. Kmetu lx> v nekaj dneh sporočena njegova obveza, to je količina in vrsta žita. ki jo mora po planu oddati v državni žitni sklad. Ves pridelek, ki presega obvezno odda-o, mu ostane na prosto razpolaganje. Razlika je na dlani: dočim a lani kmet oddal vse. kar mu ni bilo priznano, da si pridrži za svo-
0	nujno potrebo, si pa letos pridrži vse, kar oridela preko koli-
1	ine, ki jo bo oddal v državni sklad. Razumljivo je, da so kmetovalci s Tem načinom odkupa zelo zadovoljni. Že se kažejo ugodne po-sledice v lem, da si kmetovalci prizadevajo dvigniti donos žita na svojih njivah. saj ve-do. da gre to izključno njim v prid. Ponekod še naknadno Trosijo umetna gnojila. Vse to se ik> seveda še bolj učinkovito pokazalo prihodnje leto, ko bo smisel za povečanje donosa zajel množično n .-e kmetovalce.
Prednost novega načina odkupa
torej predvsem v tem. da na eni strani daje državi jamstvo, da lx> razpolagala s količinami odkupljenega žita, kakor jih določa plan, na drugi strani pa kmetovalce močno vzpodbuja k čim boljšemu obde-,ovariju svoje zemlje, k vsestranskemu dviganju pridelka. To pomeni, da je z novim načinom odkupa žita
vskladen interes skupnosti z interesom posameznega pridelovalca žita in vsega delovnega kmečkega stanu.
Nadaljnja pomembna razlika med
lanskim in letošnjim odkupom je v samem postopku pri odkupu. Lani smo imeli posebne komisije, ki so ocenjevale dejanski kmetovalcev pridelek, odbijale postavke za hia-no, seme itd. in nato določale obvezno oddajo. Nekatere komisije so bile dobre, druge slabe. Nekatere so hitro in pravilno opravile svoj posel, druge z veliko zamudo in slabo. Mnogokrat je to šlo kmetu v škodo, pogosti so bili zlasti primeri, da so delale komisije pod vplivom protiljudskih, kulaških elementov in so predpisovale kulakom premajhne količine za oddajo, zalo pa tem bolj pritisnile srednje in male kmete. Komisije so ponekod nepravilno ocenjevale pridelek, ušle so jim večje površine utajene zemlje in podobno. Zaradi teh napak je bilo potrebno odkup delo na ponoviti.
Letos bodo vsi ti ukrepi odpadli. Kmetovalcem bodo vnaprej sporočene količine žita, ki po načrlu odpadejo nanje za oddajo. Odpadle bodo komisije, ponovni odkupi in pregledi.
V nekaj dneh bodo okrajne skupščine sprejemale načrt odkupa za svoje področje. V tem načrtu bodo določene količine, ki jih mora oddati vsak kraj glede na število go spodarstev in njihovo gospodarsko moč. Nadalje bodo krajevni ljudski odbori sprejeli načrt odkupa za svoje območje, ki bo predložen zboru volivcev v vsaki posamezni vasi. V nekaj dneh bodo tako posamezna gospodarstva že točno poznala svojo obveznost, to je količino in vrsto žita, ki jo po načrlu morajo oddati v državni žitni sklad.
Pravilnik o odkupu žita zaenkrat uvaja ta način odkupa v žitorod-nem predelu naše republike, v katerega spadajo okraji: Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Gor. Radgona, Lendava, v katerih se pridela nad polovico našega žita. V najkrajšem času se bodo prav ista načela v sporazumu z okrajnimi ljudskimi odbori uporabila tudi v drugih naših okrajih.
•
Z načrtom odkupa obveznih presežkov je v najtesnejši zvezi odkup prostih presežkov žita, ki ostanejo kmetovalcu, ko je zadostil obvezni oddaji. Na osnovi obveznega odkupa bo skupnost dobila od kmetovalcev tiste količine, s katerimi bodo pokrite osnovne potrebe. Zaradi tega bodo ostale kmetovalcem v prosto razpolago sorazmerno velike količine žita. V interesu skupnosti je, da se zajamejo v čim večji meri tudi ti prosti presežki — vendar na drug način, na način, ki je določen v uredbi o odkupu prostih presežkov žita. Velike ugodnosti, ki jih nudi država kmetom, ki ponudijo v odkup svoje proste presežke, predvsem ugodnosti delnega plačila vnaprej in pa višja cena za proste presežke žita, imajo namen, da kmetovalce dokončno iztrgajo iz krempljev špekulantov, ki so jih doslej ponekod še uspeli izrabljati. Možnost nabave industrijskih izdelkov
V zvezi z obveznim odkupom, posebno pa še z odkupom prostih presežkov, so postavljene pred našo operativo, to je pred državna odkupna podjetja in nabavno prodajne zadruge, velike in zelo odgovorne naloge.
Takoj ko bodo kmetovalcem sporočene količine žita, ki jih bodo morali oddati, bodo morala tako državna odkupna podjetja kot Napro-ze, napraviti svoj operativni načrt in z njim zajeli vse te presežke tako, da se bo odkup, ko bo prišel čas zanj, opravljal hitro, nemoteno in brez zastoja. Treba bo pravilno postaviti zbiralnice, pravočasno izdelati načrt za odvoz žita, oskrbeti suha skladišča, vreče, plačilna sredstva in drugo.
Se prav posebno važno pa je, da bodo državna odkupna podjetja in od njih pooblaščene Naproze znale organizirati odkup prostih presežkov žita. V ta namen bo potrebna široka propagandna in organizacijska delavnost v svrho sklenitve pogodb (kontrahiranje) s kmetovalci za odkup njihovih prostih presežkov. Kmetovalcem je treba pojasnili ta način, ki je zanje deloma nov, potrebno bo premagati odpor izkoriščevalskih elementov, ki se bodo branili za svoj plen in poskušali z vsemi sredstvi zmanjšati pripravljenost kmetovalcev za sklepanje pogodb, potrebno bo tudi tu rešiti vsa tehnična vprašanja tako, da bodo stroški tega odkupa čim manjši.
Za uspešno dovršitev vseh teh nalog bo nujno potrebno tesno sodelovanje odkupnega aparata z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami. V prvi vrsti pa ne bo šlo brez načrtnega in skladnega dela ter tesne povezanosti državnih odkupnih podjetij in Naproz. Predvsem bi pa bilo napačno misliti, da je za vse to čas, ker je žito še zeleno — ni tako, vse to so že današnje naloge,
katerih se je treba nemudoma lotiti. *
Načrtovanje je zakon našega gospodarstva in osnova našega gospodarskega in družbenega napredka. Tudi načrtovanje v odkupih kmetijskih. proizvodov, ki bo poleg odkupa žita moralo zajeti vse druge odkupe, nam odpira nove velike možnosti za gospodarski razvoj naše vasi, za še tesnejšo vključitev vseh delovnih kmetov v skupne napore za izvedbo našega petletnega plana, za še trdnejšo enotnost delovnega ljudstva mesta in vasi. Zavedajoč se pomembnosti dela moramo naloge, ki nam jih postavlja načrt odkupa žita, opraviti z vso vestnostjo in vztrajnostjo.
Dr. Žiga Vodušek, pomočnik ministra trgovine in preskrbe.
Sodehijmo pr! izvedbi plana preskrbe
V gospodarskih naporih ljudske oblasti se odraža stalna skrb za rešitev vprašanja uvedbe plana v našo distribucijo. To delo je toliko težje, kolikor je izvrševanje planske di tribucije in preskrbe odvisno od najrazličnejših gospodarskih organizacij ter zadeva slehernega našega potrošnika.
Da bomo uspeli vse blago, ki ga proizvajajo naše tovarne in kmeti-e, hitro in pravično razdeliti, je Treba sodelovanja vseh prizadelih organizacij, ustanov in zavodov, predvsem pa tudi planske discipline potrošnika samega. Eno najvažnejših vprašanj v tem našem naporu je vprašanje, kdo deli blago, kje se blago dobi in na koga se moramo obrniti, da zadostimo svojim potrebam in izvršimo dobro in hitro distribucijo blaga.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije je tisti gospodarski in politični organ, ki sestavi plan delitve blaga za široko potrošnjo. Ministrstvo razdeljuje po planu vse blago, ki je racionirano, in kontingentirano, tako da navede komu blago deli, v kakšni množini in za katero razdobje. Ta plan sestavlja ministrstvo na podlagi prijavljenih potreb ljudskih odborov in drugih ustanov z ozirom na razpoložljive količine blaga.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo deli blago same za široko potrošnjo. Vse osebne potrebe potrošnikov, tako posameznih, kakor tudi članov sindikalnih organizacij, se krijejo z nakazili, ki jih izdajajo ljudski odbori. Torej ministrstvo razdeli glavne količine blaga na okrajne ali mestne ljudske odbore, ki dalje dele blago na svoje prebivalce, zato so okr. oz. mestni ljudski odbori edini pristojni organi za kritje normalnih potreb svojih prebivalcev.
Ministrstvo pa v planu predvidi tudi potrebe republiških ustanov, zavodov, podjetij in organizacij, k' krijejo svoje potrebe neposredno preko grosističnih trgovskih podjetij. Tako je tem ustanovam zaradi njihove važnosti zagotovljeno blago, ki ga potrebujejo pri svojem delu, ki pa nima ničesar skupnega z normalno preskrbo ljudi, ki delajo v teh ustanovah.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo kot planski organ distribucije ne izdaja zato nobenih indivi-
dualnih nakazil ter jih zaradi planske razdelitve niti ne more. Zato so odveč posamezna pota ali kolektivne prošnje za to ali ono vrsto blaga, ki se sicer krije iz redne potrošnje, ker ministrstvo teh prošenj ne more obravnavati izven plana.
Uprave državnih trgovskih podjetij izvršujejo plan preskrbe najvažnejših življenjskih potrebščin, ki a je izdalo ministrstvo. Vsi oni, ki so po planu določeni, da prejmejo blago (0L0, MLO, razne organizacije), stopijo v stik z ustrezajočimi upravami, ki jih tudi obveste o prihodu blaga. Napačna ja dosedanja praksa, da so razni koristniki puščali blago delj čas ležati v skladišču in se bo v bodoče tako blago po 10 dneh predisponiralo drugam.
Posamezna državna trgovska grosistična podjetja izvršujejo plane preskrbe po navodilih svojih uprav in vršijo vse komercielne, tehnične in linančne posle, ki so v zvezi z rednim in hitrim trgovanjem.
Okrajni oz. mestni ljudski odbori
so, kakor omenjeno, tisti, ki prejmejo od ministrstva določeno količino blaga za delitev svojim potrošnikom. Tudi ljudski odbori morajo napraviti svoj distributivni plan, da bodo čim bolje krili vse potrebe svojega območja. Tako sc zgodi, da ljudskih odbor kljub lemu, da še ni razdelil vsega blaga, ponovno zahteva od ministrstva nov kontingent, kakor je to storil okrajni ljudski odbor Radgona. Ljudski odbori morajo na podlagi dejansko prejetih količin blaga izdati enakovredno število nakazil, da morejo potrošniki takoj dvigniti nakazano blago. Tudi tu so okrajni ljudski odbori grešili v ten, da so izdali ali preveč nakazil ali pa premalo, da je blago ležalo v trgovinah.
Civilna preskrba prebivalstva jc samo ena. To se pravi, da samo okrajni oz. mestni ljudski odbori izdajajo nakazila, ne pa tudi sindikati ali kake druge organizacije. Zato je bilo napačno, da sta četrti Center in Tabor v Ljubljani odklanjali nakaznice ljudem z izgovorom, češ, če si sindikalist, dobiš vse po sindikalni liniji. Tako poslovanje in taka tolmačenja moramo odpraviti, ker so netočna in nepravilna, in gredo ravno na račun tistega delavca in nameščenca, ki danes največ prispeva k izvedbi naše petletke.
V Mariboru obnavljajo dom naše najmodernejše kmetijske šole
Maribor, 7. maja.
Piramida, Trije ribniki in Kalvarija so s svojim vznožjem Tomšičevim drevoredom, mestnim parkom in posestvom vinarske in sadjarske šole eden najlepših predelov mesta Maribora. Na zapadnem robu tega okolja, pod Kalvarijo, stoji velika dvo- oziroma trinadstropna stavba mrke zunanjosti, ki je popolno nasprotje njene zelene in cvetoče okolice.
To je naša nova srednja kmetijska šola, ki bo, kadar bo dokončno dograjena in opremljena, ponos vsega našega kmetijstva. Poleg internata za kmečko mladino, ki se bo v njej vzgajala in učila, se bodo vanjo vselili vsi njeni oddelki:	vrtnarski, ki je v
Medlogu pri Celju, poljedelsko-živi-norejski, ki je v Št. Juriju pri Celju, in sadjarsko-vinarski, ki je že v Mariboru. V Sloveniji bo to za sedaj edina strokovna šola te vrši e.
Okoli stavbe se pridno sučejo zidarji in njihovi pomagači. Postavljajo odre, kopljejo zemljo ob kletnih pro-slorih in urejajo njeno notranjščino. Stavbo so zidali že v bivši Jugoslaviji. Med okupacijo so jo zasedli in uporabljali Nemci, ki so jo popolnoma opustošili. Kazen tega so jo tudi tako grdo prebarvali, da bi jo skrili očem bombardirajočih letalcev.
Njena obnova, preureditev in dokončna izdelava zahtevajo danes več milijonov izdatkov. Ljudska oblast jih bo plačala z zavestjo, da bo denar plodonosno naložila. Slovensko kme-tijstvo bo dobilo v teh prostorih tako žarišče plodnega dela, kakršnega si v predvojnih razmerah niti misliti ni moglo. Opremljena z najmodernejšimi učnimi pripomočki ho ta šola vzgajala dragocene kmetijske kadre, ki bodo odločno hoditi po nori, napredni poti. Iz njenih laboratorijev in z njenih poskusnih polj se bodo širile važne pospeševalne pobude.
Gradbena deta opravlja mariborsko gradbeno podjetje »Konstruktor«. Obnavljati so začeli že jeseni, ko so čistili prostore, pokrivali streho in prezidavah učilnice. Pozimi so se umaknili v kleti, kjer je bilo treba marsikaj preurediti in dograditi. S pomladjo so se znova pojavili na prostem, kjer delajo sedaj s polno paro okoli in okoli poslopja jn v njem. Severna stran še nima fasade. V kleti izdelujejo strop, nad katerim so napeljane cevi centralne kurjave. V petem objektu bodo izdelali novo kemično dvorano. Šesti objekt, ki je dograjen samo v surovem stanju, bodo dokončali. Veliko dela je zahtevala ropoma izolacija kletnih prostorov, ki so i7.postavljenj močnemu pritisku talne vode s hriba. Stavba stoji namreč tik ob vznožju Kalvarije.
Na stavbišču je zaposlenih približno SO delavcev, večinoma domačinov, Prekmurcev in Medjimurcev. Delajo po 9 ur dnevno, ob sobotah pa samo do opoldneva. Med njimi sicer ni nobenega udarnika, vendar so marljivi, kar velja še v posebni meri za Prekmurce. Vsi do zadnjega go organizirani v sindikatu. Za samce in tiste, ki nimajo svojih družin v Mariboru, je poskrbelo stanovanja podjetje v Smetanovi ulici. Kuhinje še nimajo svoje in mora vsak sam skrbeti za prehrano.
Jeseni se bo Maribor že ponašal z eno najmodernejših in najlepših kme-

::	. r-cÄkvw ' ' A,


Novi dom Srednje kmetijske šole v Maribora. V ozadja Kalvarija s svojimi vinogradi
tijskih šol v Jugoslaviji, ki jo bo sestavljalo 6 objektov z okoli 2SO večjimi in manjšimi prostori za učilnice, laboratorije in internat Urejuje še tudi zimski plavalni bazen, ki bo nudil fizkulturnikom vse možnosti delovanja tudi pozimi. V stavbi bo moderna telovadnica jn kinogledališka dvorana, ki bo sprejela do 500 gledalcev. Moderna higiensko urejena kuhinja bo za vse svoje delo uporabljala elektriko. V celoti se bo vsa stavba ponašala z vsemi pridobitvami moderne tehnike.
Veliko stavbo pa ne oživljajo te dni samo zidarji, temveč tudi kmečka mladina iz vseh delov Slovenije, med njimi tudi iz Slovenskega Primorja in Koroške. Jeseni se je vselil v tisti del poslopja, ki je že urejen, internat, v katerem so gojenci I. letnika Srednje vinarske in sadjarske šole. Internat, ki bo ob popolni dograditvi šole lahko sprejel do -Mri gojencev, je že danes lepo urejen. Sobe so okusno in prijetno urejene in opremljene. V njih prebivajo največ štirje gojenci. Svetle, zračne, s centralno kurjavo, z umivalniki s toplo in. hladno vodo in opremljene z novim pohištvom nudijo gojencem vso potrebno udobnost. Razen tega ima vsako nadstropje še lepo, moderno kopalnico.
Gojenci se, razumljivo, v takem okolju odličeno počutijo. Za red, či-stoto in disciplino skrbijo sami. Sestavili so si svojo »Kontrolno komisijo«. katere naloga je, da odpravlja vse neiednosti jn napake. Tako se moralno pravilno in brez strahu vzgajajo v discipliniran kader bodočih aktivnih voditeljev našega kme-lijstva in graditeljev socialistične družbe, čeprav imajo mnogo učenja, praktičnega dela po sadovnjakih in v vinogradih in prostovoljno delajo, se udeležujejo prostovoljnega dela, so vedno veseli in nasmejani, kakor mora biti zdrava mladina, kj mimo vseh ovir in težav sili kvišku, k napredku. Svojih dolžnosti do skupnosti, ki jim je dala tak krasen dom za vzgojo in izobrazbo, se globoko zavedajo, kar so pokazali tudi tako. da se bodo 100 odstotno udeležili gradnje mladinske proge Šamac— Sarajeva
Ko bo stavba dograjena, bo dobila tudi drugačno, svetlejšo in vabljivej-šo zunanjost, ki se ne bo skladala samo z njeno okolico, temveč tudi z njenim namenom. Dom naše Srednje kmetijske šole bo resnično vzorna in zelo važna pridobitev ne samo našega kmeta, temveč vsega delovnega ljudstva.	G. Z.
Sobe v internata so svetle, zračne in lepo opremljene
Posebno poglavje je preskrba delavstva. To je stalna skrb naše ljudske oblasti in ministrstva. Preskrba delavstva z živili je urejena v glavnem z dodatnimi živilskimi nakaznicami (težkimi, srednjimi in lahkimi) ter s posebnimi dodatki, ki jih prejemajo najtežje kategorije delavstva.
Preskrba delavstva z industrijskimi proizvodi je urejena tako, da se oni industrijski proizvodi, ki jih delavec potrebuje pri svojem delu in zaradi svojega dela, razdeljujejo preko posebnega delavskega fonda.
Š tem delavskim blagovnim fondom razpolaga v celoti ministrstvo za delo, ki v sporazumu z glavnim odborom Enotnih sindikatov razdeljuje to blago po potrebi, vrsti in le- j ži dela. Sem spada seveda samo ono blago, ki ga delavec potroši pri svojem delu, kakor so to delavski čevlji, gumijasti škornji, dežni plašči, delavske obleke itd.
Kakor smo že omenili, je treba od' delavskega fonda ločiti ono blago, ki ga delavec potrebuje, kot vsak! drug potrošnik skupaj s svojo družino in se te potrebe ne krijejo iz tega fonda. Da pa bo tudi v redni, civilni potrošnji zajamčena preskrba delovnega človeka in njegove družine, začenjamo danes že z organizacijo industrijskih magazinov v samih tovarnah in z ustanavljanjem delavsko - nameščenskih po-trošničkih zadrug, ki bodo dajaie blago samo svojim članom. Vsi ostali potrošniki se bodo preskrbovali potom redne državne, zadružne in privatne maloprodajne mreže.
Ker pa v planu preskrbe ne moremo vnaprej predvideti vseh potreb, imajo uprave na razpolago manjšo količino blaga, ki služi za kritje najrazličnejših občasnih, nepredvidenih, a malenkostnih potreb. Ta regulator plana, ki je sicer majhen, je nujno potreben in nam omogoča še boljšo in rednejšo preskrbo. S temi manjšimi količinami raoioni-ranih živil razpolagajo okrajni oz. mestni ljudski odbori, ki z njimi po svoji uvidevnosti krijejo nujne, potrebe raznih krajših tečajev, prireditev itd.
S planom preskrbe hitri» izboljšujemo našo distribucijo. Zato je potrebno, da vsakdo ve, kje dobi zaželeno blago, da ne opravlja zastonj potov, zapravlja čas in papir ter ugotavlja birokratičnost. ki pa jo je navadno zakrivil tisti, ki se ne obr-
Trboveljski rudnik v aprilu zopet najboljši
Dne 8. t. m. se je sestala v Trbovljah tekmovalna komisija, ki je pregledala rezultate tekmovanja v aprilu in ugotovila, da si je trboveljski rudnik tudi aprila priboril prvo mesto v prvi skupini slovenskih rudnikov, ki obsega vse večje rudnike. V drugi skupini rudnikov si je priboril prvo mesto kočevski rudnik.
Trboveljski rudnik je presegel aprila proizvodni načrt za 5,8%, zvišal rudniški učinek za 3,2%, znižal proizvodne stroške za 0,04%, zboljšal kakovost premoga za 2,82%, zmanjšal potrošnjo lesa za 15,5%, in zmanjšal potrošnjo eksploziva za 19,2%. Trboveljski rudnik je tudi v disciplini dosegel prav lepe uspehe. Neopravičenih izostankov z dela je bilo samo 0,9% od skupnega števila izostankov.
Drugo mesto v prvi skupini rudnikov je dosegel rudnik v Zagorju, ki je presegel proizvodni načrt za 3,2%, in tretje mesto rudnik Velenje, ki za
0,58% ni dosegel vsega proizvodnega načrta. Rudnik Hrastnik, ki je na četrtem mestu, je izvedel načrt 88%.
Rudnik Senovo je presegel proizvodni načrt za 3,5% toda pri ocenjevanju rezultatov ga niso mogli upoštevati , ker je prepozno poslal komisiji tekmovalno poročilo. To naj bo opomin vsem delavnim kolektivom, da bodo odslej pravočasno pošiljali tekmovalna poročila komisiji.
V drugi skupini rudnikov si je prvo mesto priboril rudnik Kočevje, ki je za 37,5% presegel proizvodni načrt in zvišal delovni učinek za 27%. Kakovost premoga je zboljšal za 7,5%, zmanjšal potrošnjo lesa za 3% in eksploziva 31%. Na drugem mestu je rudnik Laško, ki je presegel proizvodni načrt za 7,1%, na tretjem mestu pa rudnik Pečovnik, ki je presegel načrt za 6,28%. Rudnik Zabukovica ni popolnoma izvedel proizvodnega načrta.
Obračun pomladanskega dela traktoristov
šesunuvajseta podružnica kovinske stroke delavcev in nameščencev centralne mehanične delavnice »Gust.roja« v Dravljah prt Ljubljani' je v 1806 urah prostovoljnega dela predelala S stare, razbite traktorje v buldožerje, ki jih bo sedaj poslala na progo šamac—Sarajevo. K uspehu je veliko prispevala tudi mlacHn«. v tej delavnici
Glavna uprava strojno traktorskih postaj v Sloveniji se je s svojimi traktorskimi brigadami obvezala, da bo v pomladanski setvi zorala 10.000 ha zemlje s traktorji. Ves letošnji načrt dela traktorskih brigad v Sloveniji je za 37*/o višji od lanskega. Najobsežnejši načrt si je zastavila uprava v Mariboru, ki bo izvedla dve petini vsega načna traktorskega oranja v Sloveniji.
V	dneh 17. in 18. t. m. bo v Mariboru slavnostni zbor, ki bo zaključil pomladansko delo vseh kmetij-sko-strojnih postaj in brigad v Sloveniji. Spored tega dvodnevnega zborovanja bo naslednji:
V	soboto 17. maja ob 10.:
1.	Pozdrav gostov,
2.	govor ministra za kmetijstvo inž. Levstika,
3.	imenovanje udarnikov,
4.	izročitev prehodne zastave »Gu-stroja« najboljši brigadi Slovenije,
5.	razdelitev diplom in znakov »Gustroja« odlikovanim traktoristom, brigadirjem, pomočnikom in upravnikom,
6.	izročitev denarnih nagrad najboljšim traktoristom in brigadirjem,
7.	govori zastopnikov politične oblasti, sindikatov in LMS,
8.	zaključek.
Ob 8. zvečer bo v narodnem gledališču slavnostn^ predstava.
V	nedeljo ob 10. dopoldne bo slavnostna povorka vseh brigad Slovenije po Mariboru in raport pred za-stonniki oblasti. Na čelu povorke bo korakala najboljša brigada.
ne na pravi naslov in ki misli, da se s prošnjami in osebnimi intervencijami vse doseže. Plan preskrbe izključuje .ake možnosti. Sedaj je potrebno, da vsi sodelujemo pri ureditvi preskrbe z najvažnejšimi živ-ljenskimi potrebščinami, za kar Ta potrebna dober plan in planska disciplina vsakogar,	M, ^ •.
Redne skupščine okrajnih ljudskih odborov
Redne letne skupščine okrajnih ljudskih odborov bodo v torek 13. t. m. v Lendavi, Ptuju in Ljutomeru, v sredo 14. tupav Murski Soboti in Radgoni. Poleg že javljenega dnevnega reda je na dnevnem redu tudi srejetje plana za odkup žita v teh žitorodnih okrajih, na kar posebej opozarjamo. (Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.)
DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
priredi v četrtek 15. maja ob 20. uri v verandni dvorani UNIONA
BRALNI VEČER VITOMILA ZUPANA
Sodelujejo člani Narodnega gledališča v Ljubljani Sava Severjeva, Janez Cesar, Slavko Jan, Stane Sever, Jože Tiran in režiser Bojan
Stupica
'Z
ij
njava pisem med Molotovom in Marshallom
sklada z moskovskim sporazumom mora ostati Koreja neodvisna demokratična država
Mešana sovjetsko-ameriška komisija mora nadaljevati svoje delo v tesnem sodelovanju s korejskimi demokratičnimi strankami in družbenimi organizacijami
Moskva, 12. maja. Tass objavlja nadaljevanje pisemske izmenjave med ministrom za zunanje zadeve ZSSR Molotovim in ministrom za zunanje zadeve ZDA Marshallom v zvezi s Korejo.
Kakor je tisk že prej objavil, sla minister za zunanje zadeve ZDA Marshall in minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov izmenjala aprila meseca t. L pismi o vprašanju Koreje.
Molotov je v svojem pismu z dne
12.	aprila predlagal, da bi mešana sovjetsko-ameriška komisija za Korejo 20. maja t. 1. znova pričela z delom. G. Marshall je poslal 2. maja po odpravniku poslov ZDA v Moskvi kot odgovor tole pismo:
Dragi g. Molotov! Proučil sem vaše pismo z dne 19. aprila leta
1647..	v katerem pristajate na naš predlog o ponovnem sklicanju mešane sovjetsko-ameriške komisije za Korejo in predlagate, da bi pričela komisija 20. maja t. 1. znova z delom. Na znanje sem vzel tudi vašo izjavo, da mora komisija nadaljevati svoje delo na podlagi natančnega izpolnjevanja moskovskega sporazuma o Koreji.
Da bi se v bodoče izognili vsakemu nesporazumu v zvezi z izrazom »natančno izpolnjevanje«, želim podati svoje pojasnilo k temu izrazu. V pismu, ki sem vam ga poslal S. aprila, sem izjavil, da je treba dati mešani komisiji priporočila, da poizkusi »svoje delo v skladu z določbami moskovskega sporazuma in na podlagi spoštovanja demokratične pravice svobode mišljenja.«
Ko sem dal to izjavo, sem upošteval dobro znano stališče vlade ZDA, da predstavnikov korejskih demokratičnih strank in društvenih organizacij. kolikor hočejo sodelovati s komisijo, ni treba izključiti pri se-
stavljanju začasne korejske vlade od posvetovanja s komisijo zaradi stališča, ki bi ga lahko zavzeli, ali pa so ga morda že zavzeli o bodoči vladi njihove dežele.
Omenjale tri točke, ki so po mišljenju sovjetske vlade prvorazrednega pomena za njeno politiko nasproti Koreji.
Vlada ZDA je sprejela vašo izjavo o važnosti sestave začasne demokratične korejske vlade na podlagi široke udeležbe korejskih demokratičnih strank in- društvenih organizacij že v samem začetku kot osnovo za svojo politiko dajanja nemoči pri ustvarjanju samoupravne suverene Koreje — svobodne od tuje kontrole, — ki bi imela pravico postati članica OZN.
Vaša druga točka v zvezi z ustvarjanjem »demokratičnih oblastvenih organov« po vsej Koreji se nanaša, kakor si jo razlagam, na krajevne, pokrajinske in vladne organe, ki bi bili izvoljeni, kakor izjavljate, na podlagi svobodnih volitev s splošno in enako votivno pravico.
Pozdravljam vsebino vaše tretje točke o pomenu, ki ga pripisujete pomoči za obnovo Koreje kot neodvisne demokratične države in za razvoj njenega nacionalnega gospodarstva in nacionalne kulture. Vlada ZDA razpravlja sedaj o konstruktivnem programu za obnovo gospodarstva Koreje ter njenega kulturnega in političnega razvoja.
Ali bi lahko dobil kmalu potrdilo o medsebojnem soglasju o podlagi, na kateri naj bi nadaljevala komisija svoje važno delo, da bi tako lahko izdal ukaz ameriškemu komandantu v Koreji, da pripravi vse potrebno za otvoritev zasedanja mešane komisije v Seulu 20. maja leta 1947.?
Odgovor Molotova Marshallu
Molotov je poslal Marshallu 7. maja po sovjetskem veleposlaniku v ZDA v odgovor tole pismo:
Potrjujem prejem Vašega pisma z dne 2. maja. ki govori o obnori dela mešane sovjetsko-ameriške komisije za Korejo.
Kakor sem razumel, gre Vaš predlog za tem. da se dogovorimo, predu o bi pričela mešana komisija znova z deionj. o pogojih posvetovanja s korejskimi demokratičnimi strankami in družbenimi organizacijami. To vprašanje je bilo predmet izmenjave pisem med sovjetskim in ameriškim komandantom na Koreji, nakar so se stališča obeh strank, kakor sem že omenil v svojem prejšnjem pismu, precej približala. Sovjetski komandant je nave-
del v svojem pismu z dne 26. novembra leta 1946. tele predloge kot osnovo za obnovo dela mešane komisije:
1.	Mešana komisija se mora posvetovati s tistimi demokratičnimi strankami in organizacijami, ki v celoti podpirajo moskovske sklepe o Koreji;
2.	stranke ali društvene organizacije, poklicane na posvetovanje z mešano komisijo, ne smejo določati za posvetovanje predstavnikov, ki so se kompromitirali z napadi proti moskovskim sklepom;
B. stranke in društvene organizacije, poklicane na posvetovanje z mešano komisijo, ne smejo nastopati proti moskovskim sklepom in delu mešane komisije ali pa vzpodbujati
druge k temu. V nasprotnem primeru bodo take stranke in društvene organizacije ob soglasju obeh delegacij izključene od nadaljnjega posvetovanja z mešano komisijo.
Ameriški komandant se je v pismu z dne 24. decembra leta 1946. strinjal s tem predlogom sovjetskega komandanta, ki naj bi bil osnova za obnovo dela mešane komisije. Pri tem naj bi veljale tele spremembe:
Predlog št. 1 je mogoče razlagati na tale način: Na podpisovanje deklaracije, ki jo vsebuje uradno poročilo št. 5. se bo gledalo kot na dobronamerno izjavo, da bi se v celoti podprlo moskovske sklepe. Ta deklaracija daje strankam in organizacijam. ki so jo podpisale, pravico. da bodo poklicane na posvetovanje.
Predlog št. 2: smatram, da ima stranka ali organizacija, ki je dala tako izjavo, pravico, da določi predstavnike, ki bi lahko po njenem mišljenju najbolje obrazložili pred mešano komisijo njihova stališča o izpolnjevanju moskovskih sklepov.
Če pa bo ugotovljeno iz popolnoma upravičenih razlogov, da je tak predstavnik nasproten izpolnjevanju moskovskih sklepov ali pa kaki zavezniški državi, bo imela mešana komisija ob obojestranski soglasnosti pravico zahtevati, da mora odrediti dotična stranka drugega predstavnika.
Predlog št. 3: osebe, stranke in društvene organizacije, poklicane na posvetovanje z mešano komisijo po podpisu deklaracije, ki jo vsebuje uradno poročilo št 5. ne smejo podžigati ali podpihovati aktivnih nastopov proti mešani komisiji, proti eni zavezniških držav ali pa proti izvrševanju moskovskih sklepov. Tiste osebe, stranke ali društvene organizacije, ki bi podžigale ali podpihovale po podpisu deklaracije, ki jo vsebuje uradno poročilo št. 5, k aktivnim nastopom proti delu mešane komisije, proti eni zavezniški državi ali pa proti izvršitvi moskovskih sklepbv, bodo izključene od nadaljnjega posvetovanja z mešano komisijo. Sklep o izključitvi takih oseb, strank ali društvenih organizacij bosta sprejeli obe delegaciji mešane komisije soglasno.
Da bi pospešili obnovo dela mešane komisije in sestavljanja začasne korejske demokratske vlade, sem pripravljen sprejeti navedeno spremembe, ki jih je predlagal ameriški komandant. Upam, da so s tem odstranjeni vsi razlogi za odlaganje sklicanja mešane komisije.
Marshall in Molotov sta poslala vladam Velike Britanije in Kitajske kopije svojih pisem.
Netočnosti In potvorbe v osnutku poročila anketne komisije za Grčijo
Ženeva, 12. maja. Komite anketne komisije za Grčijo, ki mu je bila dana naloga, da izdela zaključke o poročilu anketne komisije Varnostnemu svetu, je razdelil predstavnikom prizadetih držav še nekaj poglavij iz svojega osnutka poročila. Tudi ta poglavja so prav tako kakor prejšnja polna netočnih sklepanj, pa tudi potvorb. Tak primer je n. pr. z izvlečkom iz govora maršala Tita, ki ga je imel 11. oktobra v Sko-plju in ki je bil vnesen v osnutek poročila. Ta odlomek je bil zapisan tako, kakor ga je prikazal predstavnih mo-narhofašistične vlade Alexis Kiru.
Kakor je znano, je jugoslovanski predstavnik pooblaščeni minister Josip Djerdja med bivanjem anketne komisije v Beogradu na seji 2. aprila dokazal da so navedbe grškega predstavnika Kima o govoru maršala Tita v Skoplju najenostavnejša potvorba, ki je bila pripravljena s premišljenim ciljem.
Čeprav je anketna komisija ugotovila neutemeljenost grških obtožb v zvezi s tako imenovanimi incidenti na jugoslovanski meji na področju Agiparaskeviv, namreč da se partizanski odredi baje neovirano prehajali na jugoslovansko ozemlje, da so pozneje znova prešli v Grčijo ter napadali grške obmejne straže, so bile v osnutek tega poročila vnesene navedbe, ki so Dile podane v grški »Beli knjigi«, ne pa izjave prič grške vl^de.
S primerjanjem obtožb grške vlade, navedenih v »Beli knjigi«, ter izjavami njenih prič, je jasno mogoče spoznati, da z jugoslovanske
strani takih incidentov ni bilo, <ia grški partizani niso prišli iz Jugoslavije in da se v Jugoslavijo ni»o umaknili
Jugoslovanski predstavnik v anketni komisiji Josip Djerdja je poslal včeraj predsedniku komiteja zn izdelavo zaključkov Uritiju novo pismo, v katerem ga opozarja na netočnosti v osnutku poročila.V svojem pismu je o tako imenovanih incidentih pri Agiparaskevi poudaril. da je komisija zaslišala večje število prič in prejela več spomenic demokratičnih organizacij Sz tega kraja, ki najbolje dokazujejo, da na tem področju ni bilo nobenih incidentov. izzvanih z jugoslovanske strani, ampak so incidente organizirala prav grška oblastva. Tako je bilo v spomenici okrožnega odbora narodnoosvobodilne fronte v Lerinu rečeno, da je angleški konzul Hill razpolagal s čefn._i in balisti ter da je preko njih izvrševal vohunstvo v Jugoslaviji in Albaniji julija in avgusta 1940. V karavli na Kajmakča-lanu je bilo nastanjenih 22 balistov, ki so stalno vpadali na jugoslovansko ozemlje ter izvajali nasilje nad prebivalci vasi Ahlapa. V Krator-ju je bila nastanjena stalna četa balistov. ki je služila kot zbirna točka za krizlingovce in vojne zločince, ki so bežali iz Jugoslavije.
Te navedbe je potrdil tudi okrožni komite RAM-a v Lerinu, kakor tudi Paskalis Papadopulos v svojem pismu komisiji in Mihael Servinis, učitelj iz Lerina, ki je bil zaprt v Solunu.
Ameriški veleposlanik sestavlja novo grško vlado
Atene. 12. maja. (Tass). Atenski dopisnik »New York Herald Tribune« poroča, da sodelujejo uradne ameriške osebnosti pri sestavljanju nove grške vlade. Na čelu tc vlade naj bi bil kak primeren demokrat, ki bi sodeloval z ameriško ekonomsko misijo pri razdeljevanju ameriške pomoči. Dopisnik pravi, da se je ameriški veleposlanik v Grčiji Macway že 1. maja začel razgovar-jati z mnogimi člani sedanje grške vlade. Druge osebnosti iz ameriškega veleposlaništva pa so stopile v stik s politiki, ki niso v sedanji vladi. ker iščejo primernih ljudi, ki bi lahko vzbudili zaupanje v amnestijo, da bi se na ta način vrnilo z gora 15 tisoč partizanov.
Dopisnik tudi poroča, da se med kandidati za predsednika nove vlade omenjajo izmed grških politikov Bivši predsednik vlade general Pla-S&ras, monarhist Caldaris in libe-
ralec Sofulis. Dopisnik pripominja, da bi imenovanje generala Plasti-rasa lahko povečalo nesoglasja med ZDA in Anglijo glede izboljšanja stanja v Grčiji, ker pred dvema letoma med generalom Plastirasom in britanskimi predstavniki sploh ni bilo soglasja.
Monarhofašisti ubili generala Bakinidisa
Atene. 12. maja. (Tass) Včeraj je bil v izgnanstvu na otoku Ikariji ubit genarl Bakinidis, eden najpomembnejših voditeljev grškega narodnoosvobodilnega boja med okupacijo. Med vojno je poveljeval severni skupini divizije Elasa; razen tega je bfl član in nekaj časa tudi predsednik, političnega komiteja, ki je bil neke vrste vlada v osvobojenih predelih Grčije. Za zasluge v prejšnjih vojnah je bil odlikovan s številnimi grškimi m tujifln odlikovanji. Zaradi sodelo-
vanja v boju Elasa zoper nemške fašistične osvajalce pa ga je sedanja grška vlada pregnala na otok. Ob-lastva trdijo, da je Bakinidis napravil samomor. Toda poročila iz Ikarije so v nasprotju s temi trditvami.
Osvoboditev aretiranih grških demokratov
Atene, 12. maja. Kakor poroča Reuter. je napadel oddelek borcev demokratične armade na neki postaji na progi med Tripolisom in Kalamato na južnem Peloponezu vlak, s katerim je potovalo pod mornarhofaši-siično vojaško ^fražo 28 aretiranih grških demokratov. Po krajšem boju je oddelek demokratičnih borcev osvobodil vse aretirance. Skupno z oddelkom je ušlo tudi nekaj vojakov iz monarhofašistične vojaške 6traže. Kot povračilni ukrep je obsodilo monarh ©fašistično sodišče v Trikali 8 moških na smrt in 1 ženo z izgovorom, da so sodelovali pri tem napadu. Vsi so bili ustreljeni.
Enver Hodža Stalina
Tirana, 10. maja. Na drugo obletnico zmage nad fašistično Nemčijo je predsednik LR Albanije generalni polkovnik Enver Hodža poslal generalisimu Stalinu brzojavko s čestitkami in najtoplejšimi željami albanskega naroda. V brzojavki je rečeno:
Albanski narod g hvaležnostjo pozdravlja junaške narode SZ in nepremagljivo sovjetsko armado, Iti so pod vašim genijalnim vodstvom hüi odločujoč činitelj pri skupni zmagi in ki so s svojo borbo brez primera najučinkoviteje podprli narode, boreče se zoper skupnega sovražnika.
V prijateljskih sovjetskih narodih pozdravlja albanski narod najdosled-nejše branitelje trdnega in pravičnega miru, demokracije in svobode na svetu.
Novi spopadi v Indoneziji
Haag, *?. maja. (Tass) V zadnjih tednih je prišlo v racanih krajih Indonezije do novih oboroženih spopadov med Holandčani in Indonezijci. Po i&-javd holandskega vojaškega predstavnika je prišlo včeraj do spopadov na področju Batavije in Suraibaje. Holandsko topništvo je trikrat pričelo streljati na Indonezijce.
Sijajen uspeh drugega posojila Sovjetske zveze
V komaj petih dneh je sovjetsko delovno ljudstvo vpisalo 2.5 milijarde rubljev več, kakor pa znaša razpisano posojilo
Moskva, 12. maja. (Tass.) Prispevki za drugo državno posojilo za obnovo in razvoj narodnega gospodarstva ZSSR s« dosegli 22 milijard 466 milijonov 773.000 rubljev, t. j. za 2 milijardi 466 milijonov 733.0iio rubljev več, kakor je bilo v načrtu. Podpisovanje posojila je zaključeno.
Sijajen uspeh posojila v mestih in na deželi, pišejo »Jzvestija«, podpis za tako ogromno vsoto v komaj petih dneh, je nov dokaz o nezlomljivi moralni in politični enotnosti sovjetske družbe, nov prikaz gonilne sile poživljajočega sovjetskega patriotizma.
V RSFSR je dosegel vpis 111% predvidevane vsote. Delovno ljudstvo l krajinske SSR je vpisalo nad 3 milijarde 264 milijonov rubljev ali za 174 milijonov rubljev več kakor je bilo v načrtu. V Beloruski SSR so vpisali delavci in nameščenci 111.7%, kmetje pa 101.1"/o vsote, ki jo je imelo v načrtu državno posojilo. V Uz-
beški SSR je bilo vpisanih 578 milijonov rubljev. V Kazaški SSR so vpisali delavci, kmetje in inteligenca
111.3% predvidene vsote. V Gruzinski SSR so vpisali delavci in nameščenci 111.13°/« predvidene vsote, kol-hozniki pa so kupili nad 230 milijonov rubljev obveznic. V Azerbej-džanski SSR je bila vpisana vsota 406 milijonov rubljev. V Litvanski SSR je bilo odkupljenih 107.5"/« obveznic posojila. V Moldavski SSR so vpisali delavci in nameščenci 118.7%, kmetje pa 100"/o predvidene vsote državnega posojila. Na Betonskem je bilo vpisanih 113%. delovno ljudstvo Kirgiške. Tadžijske in Armenske SSR pa je prekoračilo v posojilu določeno vsoto za 13 milijonov rubljev v vsaki republiki. V Turkmenski SSR je bilo vpisanih skoraj 167 milijonov rubljev. V Estonski SSR je bilo vpisanih skoraj 15% več. kakor pa je bilo v načrtu. V Karelofinski SSR je bilo posojilo prekoračeno za 14.5®/n.
Trumanov zakon o posojilu Grčiji
je Predstavniški dom odobril po hrupni razpravi in v napetem ozračju
New York, 12. maja. (Reuter), Po hrupni razpravi je ameriški Predstavniški dom z 287 proti 107 glasovom sprejel Trumanov zakonski
načrt o »pomoči« 400 milijonov dolarjev Grčiji in Turčiji.
Tisoči in tisoči pisem, poslanih kongresu, razna vprašanja, ankete itd., vse to kaže, da Trumanovega predloga o pomoči Grčiji in Turčiji ne odobravajo široke množice in da gledajo nanj z vznemirjenjem in strahom. Kljub energični propagandni kampanji po radiu in v tisku vlada ni mogla zagotoviti zakonskemu predlogu močne podpore. Več konservativnih novinarjev, ki so pristaši zakonskega predloga in med katere spada tudi dopisnik lista »New York Times« Reston, je izjavilo, da je večina poslancev v kongresu glasovala proti svoji volji in z resnimi dvomi.
Po sprejemu v Predstavniškem domu so poslali zakonski načrt senatu, ki ga je prej odobril, zaradi nekaterih manjših izprememb, nato pa bo predložen Trumanu v podpis.
Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA bo pričelo podeljevati kredit takoj po Trumanovem podpisu.
Dvojna mera
Washington, 12. maja. Dobro obveščeni uradni krogi v Washingto-nu so izjavili, da imajo Danska, Holandska in Luksenburg največ upanja, da bo ameriška mednarodna banka ugodila njihovim prošnjam za posojilo. Prošnji češkoslovaške in Poljske sta že zdavnaj pri upravnem odboru te banke. Čeprav pravilnik banke prepoveduje, da bi se pri ocenjevanja prošenj za posojilo upoštevali politični razlogi, so funkcionarji banke vendar poudarili, da je politični sestav držav pogosto merodajen. To razlagajo kot znak, da bosta Češkoslovaška in Poljska imeli težave. Funkcionarji ameriške mednarodne banke so pripravljeni obravnavati prošnje vsake posamezne države, vendar je pričakovati, da bodo nedvomno zapad-
ne države na prvem mestu med tistimi, ki bodo dobile posojilo.
Francija dobi 250 milijonov dolarjev posojila
Washington, 12. maja. (APP) Mednarodna banka za uvoz in izvoz je Franciji odobrila posojila v višini 250 milijonov dolarjev za dobo 30 let. V uradnem poročilu o pogajanjih se navajajo predmeti, ki jih bo morala Francija kupiti. Francoska vlada bo morala obveščati banko o vseh nakupih blaga iz v naprej izvzetih kreditov, kake«- tudi o uporabi tega blaga.
Pravi namen posojila Holandiji
Haag. 12. maja. (Tass). Holandski listi objavljajo komentarje v zvezi z bodočim ameriškim posojilom Holandiji.
Vplivni predstavnik katoliške stranke, ki je zastopana v vladi, Kortenhorst je pred kratkim izjavil: »ZDA nam lahko pomagajo. Precejšnje vsote ameriškega kapitala se morajo investirati v našo industrijo. Holandski industrijci bi morali prav tako zaprositi v Ameriki zasebne kredite.« Kortenhorst je daljo dejal, da imajo ZDA »velik strateški in ekonomski interes v Indoneziji«.
Po drugi strani list »De Wa-ar-hajd« objavlja članek, v katerem je med drugim rečeno: »Prav dobro vemo, kaj bi radi naredili holandski reakcionarji. Ameriškim trustom in vodilnim osebnostim ameriške vojske bi radi prodali Indonezijo po čim višji ceni. Prav tako želijo iz-premeniti Holandijo v kolonijo ameriškega kapitala. Naši deželi grozi nevarnost. Predsednik vlade in ministri Jonkman, Liting in Van Mo-ok nameravajo oditi v Washington, da bi tamkaj prodali neodvisnost naše države. Vendar pa pri tern pozabljajo, da holandsko ljudstvo, ki je tako drago plačalo svojo svobodo, protestira proti taki politiki ter da se ne bo ustavilo pred nobenimi napori v borbi za sv-ojo neodvisnost.«
Protest koroških partizanov
zoper krivično obsodbo antifašista borca Karla Prusnika in prepoved slovenskih zastav
Celovec. 12. maja. Delegacija bivših koroških partizanov je obiskala šefa britanske civilne uprave t Celovcu polkovnika Stimsona in mu izročila protest koroških partizanov proti ravnanju okupatorskih oblasti s sekretarjem pokrajinskega odbira Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško Karlom Prusnikom, ki je po obsodbi britanskega vojaškega sodišča v zaporu Karlau pri Gradcu. V protestu je rečeno:
Bivši partizani iz Železne Kaple sc kot predstavniki bivših partizanov iz okraja Velkovec obračajo na vas z intervencijo, da se takoj pusti na svobodo naš tovariš Karel Prusnik. Na-
ša prošnja je opravičena s temi ugo to vitrami:
Karel Prusnik je bil eden od prvih organizatorjev oboroženega odpera Koroških Šloveneev proti Hitlerjevemu fašizmu ter eden od prvih in najpomembnejših borcev za demokracijo in svobodo koroških Slovencev. Njegovo obsodbo občutimo kot hudo krivico. ker je Prušnik znan iz časa bojev kot dosleden antifašistični borec za svobodo in demokracijo in kot dober in iskren tovariš. Obsodbe sekretarja pokrajisnkega odbora za Slovensko Koroško in naredbo o prepovedi nošenja slovenskih nacionalnih zastav smatramo kot nedostojne m neutemeljene.
Goriški Slovnici zahtevajo vrnitev svojega Ljudskega doma
Stavkovno gibanje v Španiji se širi
Pariz, 12. maja. Associated Press uoroča. da je sporočila baskiška informativna služba v Parizu, da se je stavka delavcev na področja mesta Bilbao razširila aa provinco Gnypttzooya. Delavci steJn*a|© v San Sebaštiann in v vseh industrijskih centrih tega področja. Poročilo zanika vesti Francovih oblasti, da -so delavci preneha® s' stavko.
Trst, 12. maja. Okrog 60 delegatov, zastopnikov antifašističnih in množičnih organizacij, slovenske mladine in žena, slovenskih književnikov in gospodarstvenikov, zastopnikov Slovencev iz Gorice, Slovenske Benečije in Kanalske doline je zborovale 9. maja dopoldne v Gorici in razpravljalo o Ljudskem domu, ki so ga zaplenile zavezniške oblasti in ga nočejo vrniti.
Ljudski dom, ki se je prej imenoval Trgovski dom, so zgradili Slovenci že pred prvo svetovno vojno. Bil je kulturno, gospodarsko in politično središče goriških Slovencev, Delegati so sprejeli na zborovanju resolucijo, v kateri poudarjajo, da fašistični dokumenti iz leta 1931 neizpodbitno dokazujejo, da so so fašisti proti postavno, zvijačno in sleparsko polastili tedanjega Trgovskega doma z namenom, da odvzamejo Slovencem kulturne središče. Ker so pa hoteli Slovence čimbolj moralno ponižati, m njihovo kaftumo središč« dl9 Rasen«, v
Po osvoboditvi je Jugoslovanska . mada. ki je osvobodila fejtno, ve “
K ““ ^ »,*-
središče njihovega kulturnega in prosvetnega življenja. Pod ZVL pa se je Slovencem v Gorici pred meseci zgodila podobna krivica kot leta 1933 pod fašizmom. Slovenci so bili snrovo in brezobzirno izgnani iz svojega doma. V resoluciji je dalje rečeno, da hoče sedaj ZVU spraviti Ljudski dom znova v protislovenske roke. poslužujoč se starih fašističnih odlokov, namesto da bi poslopje vrnila pravemu lastniku — slovenskemu goriškemu ljudstvu.
Zastopniki 69.000 Slovencev, ki bodu po sklepih mirovne pogodbe prišli pod Italijo, so v imenu vseh teh Slovencev obljubili, da ne bodo nikdar priznali krivice, ki se jim godi, in da bodo vedno zahtevali vrnitev krivično odvzetega Ljudskega doma. Sklenili so tinti, da bodo v tem smislu sesta vili spomenico, Iti jo bodo poslali -ZW ▼ Gorici, italijanski vladi v Rim m vfatdi FLR
Jugoslovanska trgovinska delegacija v Varšavi
Varšava, 12. maja. Danes poročajo vsi listi o prihodu jugoslovanske trgovinske delegacije v Varšavo s Predsednikom državne planske komisije Andrijo Hebrangom in ministrom za rudarstvo Banom Andrejevim na čelu.
List »Glos Ludu« prinaša članek pod naslovom »Poglobimo gospodarske odnose z Jugoslavijo«, v katerem poudarja pomen pogloblievanja in razširjanja gospodarskih odnosov med bratskima prijateljskima državama. V članku se podčrtava, da trgovinski odnosi še boli prispevajo k razvoju prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Nfe koncu članka je rečeno, da bo trgovinska pogodba podpisana v nekaj dneh.
Jugoslavija na pariškem velesejmu
Pariz, 12. maja. V soboto je bila slovesna otvoritev pariškega velesejma. Na razstavi je med drugimi državami zastopana tudi Jugoslavija. V jugoslovanskem oddelku, katerega ravnatelj je svetnik ministrstva za zunanjo trgovino FLRJ dr. Slavko Stanič, so razstavljeni: gradbeni les, pohištvo, vzorci mineralov in kovin, alkoholne pijače, industrijske in medicinske rastline, tekstilije in drugo. Razen tega je na jugoslovanskem prostoru posebna pozornost posvečena turizmu. Jugoslovanski del razstave govori o velikih prizadevanjih FLRJ za razvoj narodnega gospodarstva.
Društvo prijateljev
Jugoslavije v Bratislavi
Bratislava, 12. maja Na vseučilišča v Bratislavi ie bilo slovesno ustanovljeno slovaško društvo prijateljev Jugoslavije. Pni svečanosti so biti navzoči državni sekretar dr. Vladimir Klementis, predsednik slovaškega Narodnega sveta dr. Lettrich, predsednik Sveta poverjenikov Slovaške Ruta k in številni slovaški uradn: predstavniki. Navzoč ie bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Pragi dr. Darko Čemej.
Češkoslovaški zakon o mobilizacije delovne sile
Praga, 12. maja (CTK) Češkoslovaška ustavodajna narodna skupščina ie sprejela zakon o mobilizaciji človeške delovne sile. ki je potrebna za izvedbo dveletnega gospodarskega načrta. Zakon ima v načrtu mobilizacijo brezposelnih za delo v industriji jn poljedelstvu, premeščanje delavcev in nameščencev iz enega gospodarskega sektorja na dragi z ozirom tla značaj in važnost same zaposlitve, zaposlitev kvalificiranih delavcev z ozirom na niihovo strokovno znanje ter povečanje števila delavcev, zlasti delavk in dvig delovnega poleta.
Čsl. industrija je v aprilu prekoračil^ načrt proizvodnje
Praga, 12. maja. ČTK poroča, da so uspehi industrijske proizvodnje v aprilu odlični in da je terma prekoračena skoraj v vseh panogah industrije. Tako je dosegla, proizvodnja surovega železa 106,9 % proizvodnje, predvidene v dvoletnem načrtu, proizvodnja jekla je dosegla 120.3%, proizvodnja valjanih kovin 108.7 %, proizvodnja papirja 108,9 %, kartona
161,5	%, poljedelskih strojev 114.6 %, kemikalij 101.S %, proizvodnja lesa pa 110,7 %.
De Gasperi bo zahteval zaupnico italijanski vladi
Rim, 10. maja. Pričakuje sc. da bo zahteval De Gasperi izglasovanje zaupnice vladi, čim bo finančni minister prihodnji teden predložil svoje poročilo. De Gasperi je sklical za jutri izredno sejo vlade zaradi ponovne razprave v zvezi z nemirnim pek'č-nim položajem v državi. Danes jo De Gasperi znova obiskal predsednika republike De Nie:!,s, nato pa se je razgovarjal s predstavniki različnih strank.
Fašistična izzivanja v Italiji
Rim. 10. maja. (Reuter) V nekem rimskem kinu so bili včerai raztresen: fašistični listki, ki so poveličevali Mussolinijev režim v Italiji. NeofaSi-stčni izzivalci izvajajo tudi po drugih italijanskih mestih podobne akcije.
Ureditev socialnega zavarovanja v sovjetski zasedbeni coni v Nemčiji
Berlin. 19. maja. Sovjetska vojaška uprava v Nemčiji je odobrila načrt Zveze svobodnih nemških sindikatov o Vzpostavitvi enotnega sistema socialnega pava rova ni a na ozemlju sovjetske okupacijske cone Nemčije. Načrt socialnega zavarovanja jemlje v poštev vse osebe, ki jim je potrebna pomoč, všfevši brez poselne delavce in nameščence. Na črt določa, izvedbo strokovnega iz-šolanja, denarno j>omoč in organizacijo invalidskih domov.
Naraščanje brezposelnosti v Ameriki
New York. 12. maja. (Tass) Iz statističnih podatkov ministrstva za delo v državi New York je razvidno, di se je povečala brezposelnost od polovice meseca marca za ve? kakor 25%. Sedaj je v mesiu New Yorku 320.000 brezposelnih.	*
Angleški državni dolgovi
London, V. maja. Reuter poroča, da je imel britanski minister za finance Dalton govor, v katerem je omenil britanske dolgove v raznih državah. Britanija ima enega glavnih dolgov v Indiji, ki znaša 1200 milijonov funtov šterlingov, Egiptu' dolguje 440 milijonov funtov, Irski 250 milijonov funtov, Avstraliji, kj je na četrtem mesta, pa 170 milijonov’ funtov šterlin-gov. Norveške terjatve v Veliki Britaniji znašajo 80 milijonov funtov šteriingov. brazilske 65 milijonov, urugvajske pa 20 milijonov funtov üterimgov.
Ceh! so premagali našo reprezentanco 3:1 (2:0)
Na stadionu Sparte v Pragi je bila v nedeljo pred 60.000 gledalci meddržavna nogometna tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki so jo Čehi odločili v svojo korist 3:1 (2:0). Tekmi so med drugimi prisostvovali člani vlade in diplomatski predstavniki tujih držav. Reprezentanci 6ta nastopili v naslednjih postavah:
Češkoslovaška:	Korak, Hocourek,
Seneckv, Bradač, Jira, Ludl, Kok-šlajn, Riha, Cejp, Bičan, Pesek.
Jugoslavija:	Monsider, Brozovič,
Stankovič, Čajkovski I., Horvat, Si-n.onovski, Tomaševjč, Bobek, Mato-šič, Čajkovski JI., Kroketa.
Jugoslovansko moštvo je začelo 'gro prav dobro Prvih 20 minut je bila iniciativa na njegovi strani. V tem času se je odlikoval zlasti napad. ki je dal mnogo opravka nasprotni obrambi, vendar je Jugoslovane spremljala smola, da niso dosegli gola. Po veliki ofenzivi Jugo-
slovanov so Čehi nenadno prišli pred vrata našega gola. Monsider je žogo odbil, prišla pa je na nogo Bicanu, ki jo je neubranljivo poslal v mrežo. Ta popolnoma nepričakovani uspeh Čehov je slabo vplival na nase moštvo, vendar je še nadalje obdržalo iniciativo. Tudi drugi gol za Češkoslovaško je padel iz podobne situacije kakor prvi. V 36. minuti je Ludl streljal prosti strel v 30 metrov, žogo je dobil Cejp in jo poleg Monsiderja poslal v mrežo. Jugoslovani so bili še naprej v napadu, vendar gola niso mogli doseči.
Po odmoru so Jugoslovani vztrajno napadali, toda tudi zdaj jih je spremljala smola. V H), niiuirlj so končno le dosegli gol. Simonovski je streljal prolistrel, Bobek pa je z glavo prestregel žogo in jo usmeri v gol. Naši igralci so po tem uspehu napeli vse sile, da bi zmagali. Bobek je bil tik pred tem, da bi rezultat izenafil, a ga je Bradač z roko zadržal in sodnik
je prisodil enajstmetrovko. Strel je jzvedel Bobek, toda vratar Ilorak je v odličnem-stilu ubranil žogo. Ko je bil kmalu za tem Simonovski izločen iz igre zaradi prekrška nad Ludlom, je bila usoda našega moštva tako rekoč že zapisana. Z desetimi igralci ni bilo mogoče doseči izenačenja, kaj šele zmago. Cehi so se vztrajno prizadevali za zvišanje rezultata in v 40. minuti se je Ludlu posrečilo doseči tretji gol za Češkoslovaška Iz kota streljano žogo je z glavo zaokren.il v ni režo.
Igra, ki so jo predvedli jugoslovanski igralci, ni bila na višini, kakršno so od nje pričakovali. Rezultat tekme pa kljub temu ne ustreza poteku dogodkov na igrišču. Treba je pripisali izredni smoli, ki je spremljala jugoslovansko reprezentanco, da rezultat ni bil neodločen, ali celo v našo korist. Tekmo je prav dobro sodi! ruski sodnik Latišev.
NEPOTREBEN PORAZ LJUBLJANE
Reprezentanca Ljubljane, ki je v nedeljo igrala proti Zagrebu.
Na stadionu ob Dunajski cesti je bilo v nedeljo prvo povojno srečanje nogometnih reprezentanc Zagreba in Ljubljane. Po dolgem času smo imeli v našem mestu spet športni dogodek, ki je vzbudil pozornost občinstva. Na stadion je prišlo nad 6000 gledalcev, ki so z največjo pozornostjo spremljali potek tekme vse dotlej, dokler niso izbrani zastopniki ljubljanskega nogometa začeli zapravljati s požrtvovalno in borbeno igro doseženo prednost treh golov. Več slo vznejevoljenih ljudi je že pred koncem tekme zapustilo igrišče, ker niso mogli razumeti nenadnega preokreta dogodkov na terenu. Docela nerazumljiva poteza ljudi, ki so v drugem polčasu spremenili postavo moštva, je upravičeno vzbujala proiesle, kajti bila je poglavitni vzrok, da je ljubljansko moštvo poraženo zapustilo igrišče. Srečanja nogometnih reprezentanc Zagreba in Ljubljane so silno redka in zato nikakor ni bilo umestno na tako važni tekmi spreminjati postavo moštva, ki je v vsakem pogledu izpolnilo svojo dolžnost in pričakovanja ogromne večine gledalcev. Priložnosti za eksperimentiranje je bilo dovolj pred tekmo. Z večjo resnostjo bi ne doživeli nepotrebnega poraza, imeli pa bi v vrstah naše fizkulture tudi mnogo novih navdušenih prijateljev.
Nedeljska tekma med Zagrebom in Ljubljano je razgibala ljubljansko športno občinstvo, ki je prišlo na igrišče v tako velikem številu, kakor v najlepših časih za slovenski nogomet. Tako je bil namen prirediteljev čim vrt čistih dohodkov prispevati za gradnjo proge Samac—Sarajevo v polni meri dosežen.
Moštvi sta prišli na igrišče z občutno zamudo. Uvodna slovesnost s pozdravnimi besedami in izmenjava spominskih daril je bila hitro končana in sodnik Presinger iz Celja je dal znak za začetek tekme. Žogo imajo Ljubljančani, ki takoj naglo napadejo in že v prvi minuti beležijo uspeh. Čebohin je v bližini kazenskega prostora dobil žogo in jo ostro poslai v vrata, 1:0 za Ljubljano. Zagrebčani so nato izvedli več lepih napadalnih akcij, s streli na gol pa niso bili dovolj ločni. V protinapadu pride Ljubljana pred vrata svojega nasprotnika, Kumarjev strel pa je bil usmerjen naravnost v vratarja. Zagrebčani ponovno napadajo in situacije pred vrati Ljubljane so večkrat zelo kočljive, vendar se navsezadnje vse srečno izide. V 20. minuti Lrber zaradi poškodbe zapusti igrišče. Na levo krilo gre Smole, na njegovo mesto pa Po*?čnik. Moči obeh nasprotnikov so precej izenačene. Kolikor Ljubljančani tehnično zaostajajo za gosti, toliko nadoknadijo s požrtvovalno in borbeno igro. Zagrebčani imajo pred odmorom dve možnosti za zadetek, a jih ne izkoristijo.
V drugem polčasu je imelo domače moštvo spremenjeno postavo.
Oblaka v vratih je zamenjal Sefran, mesto desnega branilca je zavzel Zavrt, Žigon pa je šel namesto Per-hariča v krilsko vrsto. Sprva se je zdelo, da bo vse v redu. Ljubljančani so igrali z velikim poletom in kmalu dosegli dva gola. V 4. minuli je Smole s soloakeijo povišal na 2:0, Kočevar pa je v 8. minuti dosegel že tretji gol za Ljubljano. Občinstvo je bilo navdušeno nad uspehom domačega moštva. Toda brž zatem se je pričela nesreča za Ljubljano. V 10. minuti je Jurišič po lepo izvedenem napadu dosegel
prvi gol za Zagreb. Gledalci se še niso pomirili, ko je bila žoga po krivdi Selrana že drugič v vratih Ljubljane. Tokrat je bil uspešen lieiss. 'To je porazno vplivalo na domače moštvo, kar so gostje vešče izkoristili. Valili so napad za napadom proti vratom Ljubljane in dosegli še dva gola. V 33. minuli je Jurišič izenačil, v 36. minuli pa ie Leiss dal zmagonosni gol. Zagrebčani so bili do konca tekme v popolni premoči, vendar se rezultat ni spremenil.
O igri moštev je treba poudariti, da so bili Zagrebčani tehnično mnogo boljši. Imajo tudi večjo kondicijo in so bolj vigrani. Predvajali so nizko igro kratkih pasov, uveljavili pa so se dobro tudi v visoki igri. Reprezentanca Ljubljane je manjše tehnično znanje nadoknadila z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Proti koncu tekme pa so nekateri pozabili tudi na te vrline. Postavi moštev sta bili naslednji:
Zagreb:	Dogan, Jurič, Medved.
Kurtenjak, Simunovič, Pukšec, Ci-mermančič, Reiss, Kacijan, Jurišič, Zivkovie.
Ljubljana: Oblak (Sefran), Žigon (Zavrl), Aljančič, Perharie (Žigon), Rokšič, Čebohin, Potočnik, Kočevar, Kumar, Kržan, Smole.
Tekmo je prav dobro sodil Presinger iz Celja.
V predtekmi je B reprezentanca Ljubljana izgubila igro z moštvom KNOJ-a 6:4 (3:3). Sodil je Gvardi-jančie.
Turnir mest v odbojki
Oti četrtka vse do pretekle nedelje je bil v Beogradu prvi turnir v odbojki med moškimi in ženskimi vrstami Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skop-lja, Maribora iu Subotice ter moško vrsto Partizana. Namen turnirja je bila Izbira šestih najboljših igralcev, ki bodo zastopali našo državo na balkanskem prvenstvu od Ž4. maja do 1 junija v Tirani. Izbrano moštvo reprezentance Je ostalo v Beogradu in bo nadaljevalo z rednim treningom. Rezultati posameznih tekem med tednom so bili naslednji: moške vrste:	Maribor : Sarajevo
3:0 (15:7, 15:3, 15:7). Beograd : Zagreb 3:1 (10:15. 15:5, 15:6, 15:9). Beograd : Maribor 3:2 (9:15, 13:15. 15:7. 15:7, 15:6). Partizan :Subotica 3:0 (15:7, 15:5, 15:6). Ljubljana : Sarajevo 3:0 (15:3, 15:6, 15:5), Zagreb : Skoplje 3:0 (15:11, 15:10, 15:9), Partizan : Zagreb 3:1 (15:12, 15:8, 14:6, 15:4), Maribor : Subotica 3:0 (15:6, 15:5. 15:11), Ljubljana : Skoplje 3:0 (15:6, 15:12. 15:7). Beograd : Sarajevo 3:0 (15:6. 15:8, 15:0), Ljubljana Subotica 3:1	(14:16,	15:11,
15:3, 15:9). Maribor:Zagreb 3:0 (15:9, 15:2. 15:9), Beograd:Subotiea 3:1 (15:7, 10:15, 15:2. 15:11), S»rajevo:Skoplje 3:1	(15:3.
15:12, 3:15, 16:14. Parti/an:Ljubljana 3:2 (13:15.7:15. 15:10. 15:12. 15:11) Kcograd-Ljuh-ijana 3:0 (16:14, 16:14. 15:13), Partizan:Ma-ribor 3:0 (15:i,	16:14.	15:12). Subotica:
Skoplje 3:1 (15:4. 10:15, 15:5. 15:2), Zagreb: Sarajevo 3:0 (15:9. 15:12. 15:7).
ženske vrste:	Beograd : Zagreb
2:0 (15:13, 15:7). Maribor : Beograd 2:0 (15:9, 15:1), Ljubljana : Zagreb 2:1 (12:15,
15:5, 15:7), Maribor : Ljubljana 2:0 (15:10, 15:10), Beograd:Subotica 2:0 (15:10, 15:9), S:ibotica:Ljubljana 2:1 (11:15, 15:13, 15:13), Subotica:Za;?rcb 2:0.
Rezultati nedeljskih tekem io bills MOŠKI:
Partlzan:Beograd 3:2, Mar!bor:Skoplje 3:0. Subotica:SarajPvo 3:2, Ljubljana:Za» greh 3:0, Partizan:Sarajevo 3:0. Beograd: Skoplje 3Siibotiea:Za«jreb 3:2, Partl-/an:Skopije 3:0, Ljubljana:Maribor 3:1. 'Jako je vrsta Partizana osvojila prvenstvo turnirja.
ZENSKE:
Maribor:Zagreb 20:0, Ljubi jana:Beojcrad 2:1 Marihor:Subotlca 2:0. Tako je mariborska vrsta postala prvak turnirja.
Lestvici moških in ženskih vrst «ta naslednji:
MOŠKE VRSTE
Partizan	7		7	e		21: 5	14
Beograd	7		6	i		20: 9	12
Ljubljana	7		5	2		17: 8	10
Maribor	7		4	3		15: 9	8
Subotica	7		3	4		11:17	6
Zagreb	7		2	5		10:15	4
Sarajevo	7		1	6		5:13	2
Skoplje	7		1	7		4:21	«
ŽENSKE				VRSTE			
Maribor		4		4	9	8:1	8
Beograd		4		2	2	5:4	4
Ljubljana		4		2	2	5:6	4
Subotica		4		2	2	4:5	4
Zagreb		4		1	4	1:8	(
Otvoritev lahkoatletske sezone
V nedeljo dopoldne je bil v Ljubljani prvi letošnji lahkoatletski miting. Prireditev je organizirala F!) Enotnost. Nastopili so poleg ljubljanskih tekmovalcev in tekmovalk tudi atleti iz Celja. Litije in z Jesenic. Doseženi uspehi so z ozirom na veliko vročino na Stadionu zadovoljivi. Zlasti je treha omeniti rezultat skoka v višino 15 letne mladinke Knezove, ki Je s 135 cm postavila lepo znamko za začetek sezone. Izmed starejših lahkoatletlnj je dosegla prav dober rezultat v metu krogle Dana Marinčkova z 11.43 m. kar je najboljši met po osvoboditvi. Na nedeljskem mitingu so bili zabeleženi naslednji uspehi:
LA1I KO A TLETI. Skok v višino (člani) 1 Kolarič (Kladivar) 179, 2. Zga-lin (Enotnost) 179. 3. Lehinger (Litija) 185, mladinci: 1. Veber (E) 159; 299 m:
1.	Kolarič (KI) 24. 6, 2. Oberšek (E) 24.8, 3. Novine (KI) 24.8; 109 m mladinci:
1. Rožman (E) 123, 2. Velikonja (klas. glmn.) 13 9. 3- Veber (E) 13.1; 899 m: 1-Feriuga (KI.) 2:95.6. 2. Mecllošek (KI.) 2:98.8, 3. Kopitar (KI.) 2:99.3; 300 m, m 1 a-dinci : 1. Velikonja (klas. ginin.) 42.1,
2.	Pungartnik (E)	42-3.	3. Zagoričnik
(KI.) 43 0; 1009 m. mladinci: 1. Prelog (KI.) 2:59.8, 2. Koman Tomaž (ki. gimn.) 2:59. 3. Vavken (ki. gimn.) 3:01.6; 3899 m: 1. Grabar (KI.) 9:34 2. 2. Potočnik (E) 9:42, 3 Benedičič (Gregorčič) 9:55.8; krogla, člani: 1. Golc (Ivi.) 1096.
2.	Pribošek (E) 19.63,	3 Špindler (E)
19.60: krogla, mladinci: 1. Horvat (KI ) 18.54, 2. Kocutar (IV moška) 19.39,
3.	Dvnržak (klas. gimn.) 9.93; skok ob palici: 1. Pribošek (E) 3 28, 2. Span (E) 3.18; disk: 1. Golc (KI.) 37-27. 2. Špindler (E) 31.04. S. Hrast (E) 29.74.
LA II KO ATLET INJEV i š I n a, člani-ne? L Deržek (KI.) 130, mladinke: 1. Knez (KI.) 135, 2. Posinek (KI.) 130; 60 m, mladinke: 1. Deržek, Posinek (KI.) in Štrukelj (St. Vid), vse 8.8; daljina mladinke: 1. Majeen (KI ) 4.59, 2. Rehar (KI.) 4,53. 3. Orehek (E) ♦4.52; krogla: 1. Marinček (Zavod za fizkulturo) 11-42(2), 2. Deržek (KI.) 10.00,
3.	Medvež (KI ) 8.66; disk: 1. Marinček (Zavod za fizkulturo) 29.20,	2. Deržek
25.71. 3 Štrukelj (Št. Vid) 25.15.
Državno nogometno prvenstvo
Zaradi tekme med Češkoslovaško in Jugoslavijo so bile v nedeljo odigrane samo tri tekme za državno nogometno prvenstvo. Za točke so se borili Špartak, Pobeda. Crvena lokomotiva, Kvarner, Budućnost in Pon-ziana.
V	Trs!u sta se pomerili moštvi Spartaka in Ponziane. Gostom iz Subotice se je posrečilo odločiti igro v svojo korist z rezultatom 2:1 (0:1).
V	Skoplju je bila na sporedu tekma med domačo Pobedo in Budttč-nostjo iz Titograda. Moči obeh moštev so bile izenačene in se je tekma končala neodločeno 1:1 (0:0).
Zagrebška Crvena lokomotiva je na domačih tleh premagala reškega Kvarnem 3:1 (ld)) in v prvenstveni
tabeli zamenjala mesto s svojim nasprotnikom.
Po nedeljskih tekmah na lestvica naslednja:
je prvenstve-
Partizan	21	18	1	2	55:16	37
Dinamo	21	15	3	3	57:21	34
Crv. zvezda	21	16	1	-4	60:18	33
Hajduk	21	13	4	4	46:13	30
Metala«	21	12	3	6	38:24	27
Spartak	22	9	6	7	33:30	24
Pobeda	22	8	6	8	34:33	22
C. lokomotiva	22	7	4	11	28:40	18
Kvarner	22	5	7	10	21:31	17
Budućnost	22	5	6	11	35:44	16
Ponziana	22	6	2	14	25:43	14
železničar	21	4	4	13	22:47	12
14. oktober	21	3	5	13	20:58	11
NafU	21	3	0	18	13:73	6
Daiia Marinčkova je na nedeljskem mitingu dosegla najboljši met po osvoboditvi
Jutri se pomerijo v nogometu železninarj!
Naši sindikalni fizkulturniki so se dogovorili za zanimivo nogometno tekmo-
Pomerili so bodo m&d &eboj železninarji-Nastopi moštvo uprave trgovskih podjetij >2elezaiina* in moštvo podjetja »Že-'rfdznina«. Tekma bo jutri ob 18. na iurri-čĆq Eiuxfcttoertd ob DuaajftkJ oe&&
Veleslalom v Kraid
Nail smučarji kljub pozni pomladi ie niso odložili smuči. Preteklo nedeljo so so pomerili v slalomu dve url od postaje Kranjske ture ua Idealnih smučiščih poil Kriško steno. Na tekmovanju ao bili shrani domala vsi naši najboljši alpski smučarji. Dolžina proge Je toašala iitt m z višinsko razliko 50* m. Prota, ki jo je postavil Stopar Itudi, je imela strogo brzinski značaj. Tehnika ln drznost sta odločali plasma tekmovalcev, Izmeri katerih sta le dva prevozila proto brez padca, ln sicer Mulej ln Krmelj. Teh-nični rezultati so bili naslednji:
članice:	1. Praček laijzka S,US
min., 2. Pohar Silva 3,16.11, 3. Praček Anica (vse Gregorčič) 6,44 6.
Mladinci:	1 Budinek Vojteh
(Kranjska gora) 2,31-6,	2. Jereb Joža
(Kranj) 2,23.6.
Člani:	1. Mulej Tinček (Partizan)
1 34.', 2. Krmelj Janko 1,46.3, 3. Lukane Matevž (oba Tržič) 1,43 3, 4. Praček Ciril (J. Gregorčič) 1,52 3, 5 Hladnik Damijan (Enotnost) 1.56.3, 6. Krmelj Jnža 1,57.7, 7. Štefe Janko (oba Tržič) 1,53.9, S. Ln-kane Sim ko 1,59.9, 9. Stare Marijan 2.915, 1(1. Saksida Ivan (vsi Partizan) 2.94 6.
Tekmovanje Je bilo osredotočeno na vrstni red moštev, ki so jih sestavljali po 4 tekmovalci. Popolnoma zasluženo so si priborili prehodni pokal smučarji 1/. Tržiča v postavi Krmelj Janko, Lukane Matevž. Krntell Joža in Stefe Janko s časom 7.31.7. Slede Jim Partizan I. (Mulej. Magušar. Saksida. Lukane Slav-kn) 7.43.1. Partizan H. (ilazlnger, Kališnik, Čadež, Stare) 9.91.1. Knotnost (Hladnik. Zupančič. Kazboršek. Stopar) 9.91-S in J. Gregorčič (Praček C. In Marijan. Ilutar, Pogačnik) 9.18.9.
Po tekmovanju je tov. Božič Milan razdelil darila in prvoplnslranlm v vsaki skupini diplome
Tekme za vstop v zvezno ligo
V nedeljo so bile odigrane prve kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno ligo. Rezultati so bili naslednji:
IIRVATSKA
Metalae (Zgh.):Fn Split 6:1 (2:1).
Tekstilac (Var.):FD Zagreb 6:6.
SRBIJA
Dinamo (Panč ):PodrinJe (Sab.) 4:1 (4:9).
Radnički (Krag-):SIoga (N. Sad) 9:1 (9:4).
BOSNA IN HERCEGOVINA
Velež (Mostar):Torpedo (Sar.) 2:1 (1:1).
MAKEDONIJA
MakedonlJa:llabotnlčkl (ob» Skoplje)
1:1 (9:1.
Tirana : Partizan 4:2 (1:1)
Svojo drugo tekmo Je enajslorlea Partizana igrala v Tirani z mestnu reprezentanco. 'rudi v tej teknil Je moštvo C!) JA podleglo svojemu nasprotniku. Zmagala je reprezentanca Tirane z rezultatom 4:2 (1:1).	,	,
Zanimanje za srečanje albanskih ln Jugoslovanskih nogometašev Je bilo zelo veliko. Na stadiunu Kemal State se je zliralo 29.999 ljudi, ki so pozorno spremljali potek dogodkov na Igrišču ln glasno uagrajevall lepe akcije obeh moštev.
Kolesarske dirke v spomin padlim kolesarjem
Ob odkritju spomenika padlim borcem kolesarskim športnikom, ki stoji na podutiškem klancu, je bilo sklenjeno, da bodo spominske dirke vsako leto kot otvoritvena prireditev kolesarske sezone. In tako bo po uspelem množičnem eros.su kolesarjev prišla na vrsto v nedeljo 13-t. m. spominska prireditev na podutiški krožni progi.
7.e ob lanskih krožnih dirkah smo videli, da »o tako domači kakor tudi iz-vertljubljanski kolesarji — Zagrebčani, Beograjčani, Celjani in drugi — cenili vrle kolesarje Peternelja, Grabnarja, Gregoriča, Kosija, Keršiča, Avblja in druge, ki so svoja mlada življenja darovali za našo svobodo. Dokazali so to s svojo udeležbo na prvih spominskih krožnih dirkah in tudi vnaprej so obljubili sodelovanje.
Pred začetkom dirke bodo predstavniki kolesarstva položili pred spomenik venec, nakar bo ob 14.30 nastopila skupina turistov, ki bodo prevozili 2 kroga (16 kilometrov); kot druga skupina nastopijo juniorjd v 4 krogih (32 km); tretja skupina. seniorji, pa bodo prevozili 6 krogov (48 km). Start in cilj bosta pri P-izkul-turnem domu v Zgornji Šiški (v jami), kjer bodo po končanih dirkah razdeljene priznanice. Dirkači naj bodo na startu ob 13.30.
Namizno teniški turnir za prvenstvo Ljubljane
FD Krim razpisuje namizno teniški tu rini r za prveu-s-tvo Ljubljane, ki bo 17. do 18. maja. Turnir bo v domu FD Krima * pričetkom v uoboto 17. t. m. ob 19. It^ra t»e do 23. La v nedeljo od 8. do 12., od 13. do 18. ter od 19. do zaključka turnirja. Pravico do nastopa imajo igraloi nastopajo igralci roj. 1929 in mlajši.
Prijave je treba poslati najkasneje do* srede 14. t. m. na naslov: FD Krim, Ljubljana, Svabičeva 9.
Discipline: a) moštva (3 igralci), prijavnina 40 din; b) družina (2 igralki) .‘50, c) moški posamezno 15, d) ženske posamezno 15, e) mladinci posamezno 10, f) moške dvojice 20, g) ženske dvojice 20. h) mešane dvojice 20.
Prvi štirje v vsaki skupini dobe diplome ter v disciplinah pod c) in d) nagrade. v ostalih disciplinah pa prva dva. in igralke vseh FD, FA in JA. Igra se na 2 dobljena seta in na izpadanje.
DROBNE ZANIMIVOSTI
Novi lahkoatletski rekordi. V nedeljo so bili na lahkoatletskih tekmah v Novem Sadu postavljeni trije onvi jugoslovanski rekordi, in sicer v skoku v višino Vukovič 159 em, v teku na 300 m Sabolovič 35 8 sek. in v metu diska Danilo Žerjal 49.74 m.
Naša teniška reprezentanca, ki nas bo
zastopala v borbah za Davisov jiokal, je prispela v Dublin. Naši teniški igralci so začeli trenirati na travnatih igriščih. na katerih bodo 15., 16. in 17. maja nastopili v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal proti reprezentanoi Irske.
Italija vodi v teniškem dvoboju g CSR 3:1. Rezultati iger so bili naslednji: Bos-sl : Solo (CsR) 6:1, 6:3, 6:0, Del Bello: Cernik (CSR) 6:3. 6:1, 7:5. Sada : Vrba (CSR) 8:6, 7:5, 6:1, Drobny-Cernik : Cue-celli-Del Bello 10:3, 6:3, 6:3.
Italija : Madžarska 3:2 (1:9). V Turinu je bila v nedeljo pred 70 000 gledalci nogometna tekma med reprezentancama Italije in Madžarske, ki se je končala z zmago Italije 3:2 (1:0). •
Polet : Kranj 3:1 (1:9). V nedeljo je bila v Mariboru prijateljska tekma med Poletom ln Kranjem, ki se je končala z zmago . domačinov 3:0 (1:0).
Tekmovanje za prvenstvo FLR Jugo-slavlje v sabljanju, ki je bilo napovedano za 10. in li. maja, je odgodeuo na 31. maja in 1. junija tega leta.
FD Enotnost — lahkoatletski odsek. V
nedeljo 18. t. m,- ob 9.30 bo na Stadionu za vse člane interni lahkoatletski miting z naslednjim sporedom: tek na 100, 300, 800, 1500 m in štafeta 4X100 m; skok ob palioi, v višino in daljavo; meti krogle, diska ln bo-mbe. V torek 13. t. m. se prične redna vadba lahkoatletov na našem igrišču ob Tjrševi «jesti. Po vadbi sestanek.
FD Triglav, nogometni odsek. Danes ob 18. bo trening tekma med ligaškim in I. moštvom na igrišču ob kamniški progi. Udeležba za vse strogo obvesma. Košenina, Eržen, Goršič, Sočan IX, Mi-šar — brezpogojno! Tajnik.
Poverjeništvo za nogomet prt OFO za Gorenjsko v Kranju javlja, da bo v sredo 13- t. m. ob 17. sestanek v Okrajnem domu soba št. 97 v Kranju. Sestanka naj se gotovo udeleže poverjeniki za nogomet društev J. Gregorčič, Eddnstvo, Železničar in Tržič, pa tudi ostali na območjn gorenjskega ufcro&ja.
Odkritje spomenika padlim koroškim
borcem
Guštanj, 12. maja.
Včeraj je bila vsa Koroška tostran meje v znamenju velikih elavnostnt v Guštanju, kjer eo odkrili spomenik padlim koroškim borcem. Od vseh strani so prihitele tisoćglave množice koroškega ljudstva, da prisostvujejo slovesnostim odkritja. Ure daleč so prihajali ljudje, s koroških hribov, od vseh strani so se vozili na okrašenih kamionih ln z zelenjem opietenih vozovih. Prihiteli pa so tudi iz drugih krajev vzdolž Drave, iz Maribora, Ptuja, pa tudi iz Celja, Ljubljane in od drugod, da se poklonijo spominu Maigaja ln njegovih junakov ter junaških koroških borcev med zadnjo vojno. Guštanj že dolgo ni doživel takšnega slovesnega dne.
Zjutraj po prihodu vlaka iz mariborske smeri je prebivalstvo s pred-stavniki ljudske oblasti na čelu prisrčno pozdravilo številne geste, ki so nato z domačini vred položili vence na grobove partizanskih borcev na pokopališču v Ravneh in prisostvovali odkritju nove spominske plošče Malgajevemu borcu Sapundžiču, ki so ga volkswelnovci leta 1919. kot ujetnika zverinsko ubili v guštanjskem zaporu. S tem so se podlo maščevali ža njegovi hrabrost pri obrambi Gu-štanja, ko jih je sam a svojo strojnico zadrževal precej časa ln težko ranil njihovega komandanta Steina-cherja.
Ob tri četrt na 9. so množice v dolgem sprevodu krenile v 2 km oddaljene Dobrije, kjer je padel Malgaj in kjer je pred vojno stal njegov spomenik, ki pa so ga Nemci porušili. Na čelu sprevoda so jezdili konjeniki, nekateri v narodnih nošah, sledili so jim kolesarji, fizkulturniki, folklorne skupine v lepih resnih koroških narodnih nošah, godbe, mladina, pevski zbori in nato vse ostalo ljudstvo, vseh skupaj nad 5000 ljudi.
Predsednik ODO Prevalje tov. Gričar je ob spomeniku pozdravil goste, ki so prihiteli z vseh strani, med njimi sekretarja Prezidi j a Ljudske skupščine LRS tov. Frana Lubeja, ministra za industrijo in rudarstvo v vladi LRS ter eiana CK KPS Franca Leskoška, ljudskega poslanca koroškega otiraj a pisatelja Prežihovega Vo-ranca, zastopnika POOF za Slovensko Koroško tov. Žalcerja Pavleta-Matjaža in zastopnika JA. Nato je ob igranju godbe in častnih salvah, ki so mogočno odjelmile od gora tostran in onstran meje, odkril spomenik ter ga prevzel ‘v varstvo v imenu koroškega ljudstva.
Spregovoril je zbrani množici se-
kretar Prezidi ja Ljudske skupščine Franc Lubej, ki se je poklonil spominu mrtvih borcev in poudaril, da danes nismo več nared sužnjev, ampak svoboden narod, ki se prosto odloča ln si sam voli svoje zaveznike.
Ko svoboden narod smo se zvezali tudi z naravnimi silami naše zemlje. Prav Drava, ki teče skozi koroško deželo, bo nadomestila pol milijona močnih delavcev in postala naša zaveznica v boju proti tistim, ki nam hočejo zlo.
Za njim je povzel besedo minister Fran Leskošek, ki je dejal, da se bomo mrtvim junakom naj lepše oddolžili na ta način, če bomo dobro izvrševali gospodarske naloge petletnega plana.
Nato je spregovoril svojim rojakom tudi pisatelj Prežihov Voranc., ki je zbranim razodel, kar doslej niso vedeli, da je Malgaj v začetku zaprisegel svoje junake za republiko, da pa so ga pozneje velikosrbski imperialisti izigrali. Nato je spomnil Korošce na težave, ki smo jih že srečno prebrodili in ki jih bomo s pogumom in zaupanjem tudi v bodoče srečno premagovali.
Nato so se poklonili spominu mrtvih borcev še zastopniki Zveze koroških in partizanskih borcev, med njimi tudi rojaki iz št. Jurija pri Celju, kjer je bil Malgaj doma, ter položili ob vznožje spomenika številne vence. Vmes so združeni pionirski pevski zbori iz Mežice, Prevalj, Guslanja, Dravograda, Šmartnega in Št. Janža pri Slovenjgradcu ter Maren-berga pod vodstvom šolskega upravitelja Tomažiča Božidarja lepo zapeli »Kot žrtve ste padli«, Adamičevo »Korotan« in Adamičevo »Koroško pismo«.
Ob koncu je sekretar okrajnega LO v Prevaljah še poudaril, da je novi spomenik simbol naše volje do miru in do obrambe pred germanskim imperializmom tik n a skrajni zapadni točki slovanskega sveta. Z državno himno se je lepa slovesnost končala»
Popoldne je bilo več kuitumo-pro-svetnih ln fizkulturnih prireditev. Gu-štanjska igralska družina je vprizo-riia »Miklovo Zalo«, v parku gimnazije na Ravneh pa je bil pevski in glasbeni koncert. T udi fizkulturniki so proslavili ta dan z večjimi prereditvami: s kolesarsko tekmo, s štafeto, ki je iz štirih strani pritekla v Guštanj, in z nogometno tekmo. —-Skupno je nastopilo okrog 500 fiz-kulturnikov in fizkultumic. Zvečer se je razvilo na gnštanjskem gradu prisrčno ljudsko rajanja
Nagrajeni kmetijski strokovnjaki
Zvezno ministrstvo za poljedelstvo je nagradilo naše poljedelske ustanove in pcedince vseh narodnih republik za znanstvena ln strokovna dela v kmetijstvu. Ta dela se večinoma že praktično uvajajo v proizvodnjo. Del nagrad je bil razdeljen že pozimi, medtem ko je bil dragi del nagrad razdeljen med posvetovanjem o znanstveno raziskovalnem delu v kmetijstvu, ld je bilo konec marca.
Profesor dr, A1 o j z* T a v č a r iz Zagreba je dobil nagrado 22.000 din za odlične uspehe v selekciji koruze ln križanju koruze, kakor tudi za knjigo »Biometrlka v poljedelstvu«.
Uredništvu in piscem »Gozdnega priročnika« v Zagrebu je bila dodeljena nagrada 20.ÖO0 din. V tem delu, ki obsega vsa področja gozdarstva, so natisnjena najboljša dela strokovnjakov ln najaktualnejša vprašanja gozdarstva. Delo bo dobro služilo gozdarskim strokovnjakom pri delu.
Zavod za kmetijska raziskovanja v Novem Sadu, ki je izvedel selekcijo in ustvaril ozimno pšenico, popravil plodored koruze in pšenice, preizkusil gojitev bombaža, in preučil vprašanje namakanja Vojvodine, je bil nagrajen z 20.000 din.
Profesor Aleksander Sept! In njegovi sodelavci iz Beograda so dobili nagrado 15.000 din za Izdelavo poljedelskih kart (pedoloških kart), ki bodo »lužile Izgradnji poljedel-
skega plana in pri poljedelskih ogledih za napredovanje jHiljedelstva.
Za uspešno in požrtvovalno delo pri izpolnitvi plana je dobila kmetijsko strojna postaja »Jaša Tomič« nagrado V znesku 10.000 din za vzorno sindikalno delo.
'Veterinarska skupina Marjana Pavšiča,- ki uspešne dela pri odstranjevanju sterilitete in vzrejevalne bolezni pri živini, je dobila nagrado 10.000 din.
Vinko Štampar in Korošec, uslužbenca vinogradniškega po-sestva v Gornji Radgoni, ki sta izvršila selekcijo glavnih vrst vinskega trsa, sta nagrajena z 8000 din.
Nagrado 7000 din »ta dobila doktor Željko Kovačeviči« prof. A 1-bert Ogrizek iz Zagreba za strokovne knjige. Enako nagrado je dobil dr. Mirko Konič iz Osijeka za vzgojo nekaterih vrst pšenice bogatega donosa. Podeljene »o bile še
4	nagrade po 5000 din, 5 nagrad po 4000 din in ena nagrada 3000 din.
Kazen tega je bilo vsem ministrstvom za kmetijstvo ljudskih republik dodeljeno še 10—15.000 din, da jih razdele za najboljše dosežene rezultate v znanstveno raziskovalnem delu.
5	temi nagradami znanstvenim delavcem ln kolektivom, ki delajo za napredek našega kmetijstva je bilo dano priznanje za njihovo delo in vzpodbudo pri nadaljnjem ustvarjanju.
Koroški pevci v Prevaljah
»Iz gore v goro bi si lahko zaklicali z brati Korošci«. (Prežih)
Prišli so — naši bratje. Srca vseh tu ob meji so se zganila. Po 30 km daleč so prišli, da pozdravijo koroške pevce. Z okrašenimi vozovi, avtomobili, peš. Take množice Prevalje še niso sprejele, najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Otroci s cvetjem, da, celo dojenčke so prinesle matere s set»oj dn potrpežljivo čakale z njimi v gneči; prišli so betežni starčki s planin okrog Pece in Uršlje gore. izpod Pohorja, iz Dravske in Mislinjske doline so privreli živi vrelci velike vere in se razlili po prevaljski beli cesti.
Vse je čakalo nestrpno, naša pesem je prpravljala tla toplemu sprejemu. — Vlak! — Zganilo se je jezero glav in zastave so zaplapolale. Pozdravi domačnosti in ljubezni — brat brata objemlje — našli so se tovariši iz borbe, ki nas je tako združila. Koroški odred je tukaj prepletel globoke vezi med. ljudstvom in 6edaj so se s solzami v očeh zopet pozdravljali stari borci. In Voranc, naš Voranc je govoril.
Godbe so prihitele, ljudstvo je vzklikalo med zvoki in se končno zgrnilo pred prosvetnim domom.
Večerni program. Tako mala je bila danes prevaljska dvorana za toliko množico (nad 5000 ljudi). Zunaj smo namestili zvočnike, a ljudstvo je godrnjalo, hoteli so svoje najdražje tudi videti, ne samo si-išaitL — Naša prelepa slovenska koroška pesem, ki jo pojejo tostran in onstran te umetne meje enako, mehko, — je združila misli vseh. »Naša Koroška — Titova Koroška!« — je bobnelo po dvorani in zunaj odločno — vroče. Le malokedaj se naš človek ob severni meji tako sprosti, da bi k« Ria čustva od nje-
ga — navadno je vase zaprt kakor te zelene planine.
Skromna darila, ki so jih prejeli iz vseh strani našega okraja, so bila izročena s toliko iskrenostjo, da so nekaterim sivolasim gostom privrele solze v oči. Guštaujoki sindikat jim je poklonil »Koroško dekle z jafooHd«, — lepo delo slikarja .tov. Pandurja; tudi ostali darovi so bili mični.
Ko so naši »koroški slavčki«, kakor so jih pozdravljali, zopet po kratkem odmoru zapeli, je dvorana utihnila. — zdelo pa se je, da srca utripajo glasno, bolj kakor kdajkoli ln bijejo velike ljubezni takt.
V imenu gostov se je zahvalil neumorni dr. Mirt Zwitter vsem, ki so jih pozdravili. Njegove besede so segale v dušo, legale so na čela in sijale iz oči množice. Kakor, da se je vzburkalo v nevihti jezero — je vrelo in kipelo iz dvorane. »Ne damo Koroške — ne damo je!« ... »Narod koroški skupaj«------
Še dolgo po zaključku se niso razšli ljudje, niso se mogli ločiti od naših. Po večerji smo prijateljsko pokramljali z gosti. Sivolasi oč.kh je s solzami v očeh pripovedoval ovežavah, ki jih morajo prestajati zavedni Slovenci, mlad kmečki fant je obujal spomine na partizanstvo v teh krajih, — o, toliko smo si Imeli povedati.
Ta dan bo ostal našemu ljudstvu v neizbrisnem spominu kot opomin — gostom pa v vzpodbudo. Fele M.
= Prenos devizne kontrole na oddelek za promet z inozemstvom tin. ministrstva FLRJ. Zvezni finančni minister je izdal odredbo, po kateri so bili posli deviznega nadzorstva prešli v pristojnost oddelka za plačilni promet z inozemstvom finančnega ministrstva FLRJ.
DNEVNE VESI!
KOLEDAR
Torek, 13. maja: Servacij, Jasna.
Sreda, 14. maja: Bonifacij. SvetoHk. DEŽURNE LEKARNE
Danes: Druga državna lekarna. Dunajska cesca 6; Iekarna Garfcus, Most», Zaloška 47.
VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve — Uprava Narodne milice: dežurna
služba.............., , 31-80. 21-00
Gasilska milica In Reševal, postaja 44-44 Ministrstvo za notranje zadeve 53-41—13 Bolnišnica .......... * 53-83
Kolodvor, glavni	27-68
Putnik	24-72.	20-32
Turisthotel .... i .... . 24-36
Gledališče. Narodno, uprava . . * 45-26 drama ........... 34-02
opera .......	34-01.	25-24
RAZSTAVE IN MUZEJI V proslavo 10. obletnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani odprta razstava tisk* In drugega gradiva o delovanju KPS,
Narodni, Etnografski ln Prirodoslovni muzej so odprt: Ob nedeljah od 10. do 13., vhod z Muzejskega trga. Ob torkih ln četrtkih cd 11.—13.. vhod z Bleiwelso-ve ceste. Za šole, sindikate in ostale skupine muzej odprt dnevno. Uprava pa želi, da se ti obiski izvrše predvsem ob torkih ln četrtkih, in to to obvestilu.
Muzejska knjižnica Je odprta vsak delavnik od 8.—13. ure.
Osrednji državni arhiv Slovenije podnje cd 9.—12. ure.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI Drama
Torek, 13., ob 20: Shakespeare: Mnogo
hrupa za nič. Red M.
Sreda, 14.. ob 20r Afinogenov: V tajgi. Red A. (V prodaji 23 p&rfcemih. in lož-nih sedežev ter 81 balkonskih in galerijskih sedežev).
Ob 20: 2-žek: Miklova Zala. Red Sreda. (Predstava, v opernem gledališču). Opera
Torek. 13.. ob 20: M. I. Glinka: Ivan Susanin. Red Torek.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Ponedeljek, 12., ob 15: I. Bledele: V vodnjaku, n. Baletni spored. Red LMS-2. Torek, 13.. ob 19:	Gabbe:	»Mesto moj-
strov« Red LMS-1.
Sreda, 14., ob 20: Verdi: »Traviata«. — Gostovanje Arte Florcscu, prvakinje bu-kareške Opere. Izven.
KLN EMAl O GRAFI
LJUBLJANA UNION: češki film »Janošik«,
tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15 MATICA:	sovjetski zgodovinski
f:lm»David Guramršvill«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. SLOGA: francoski film Dokler bom živel«, tednik Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: sovjetska filmska drama »Maškarada« te dr < k. Predstava ob 20. TIVOLI: sovjetski film četvero src«, tednik. Predstava ob 20.30.
MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film »V okovih mržnje«, tednik. — GRAJSKI: češki film -Dekle z Beskidov«, tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 in 20.30.
CELJE METROPOL: francoski film »Sam v n: či«, tedn.k. DOM: sovjetski film *človek št. 217«. tednik.
PTUJ: sovjetski film »Ob šestih po zmagi«, tednik.
♦
Opozorilo! Otroški oddelek Splošne bolnice v Maribora od 18. do vključno 22. t. m, zaradi čiščenj prostorov ne bo sprejemni pacientov. Prizadeti naj se v tem Času poslužujejo ordmacij zunanjih zdravnikov. ker je vsak sprejem ali preiskava Eta otroškem oddelku v n n vedrih dneh nemogoča. — Uprava bolnice. 1027-n Krajevni obber zveze kemične industrije v Ljubljani ima svoj letni? občni zbor 16. maja t. 1. ob 17. ur; v dvorani kina — Moste. Ljubljana. Občnega zoora naj se obvezno udeleže svi člani upravnih odborov in pododborov v podružnicah kemične industrije. Ostalemu članstvu se priporoča čim večja udeležba.
PUTNIK Ljubljana priredi trodnevni izlet ta etek Rab od 24. de 26. maja (binkošti). Vožnja s posebnim vlakom in posebnim parnikom ter trodnevna prehrana s prenočiščem stane iz Ljubljane skupno 659 din. Informacije in prijave sprejema Potnik Ljubljana. Maribor, Celje, Kranj in Jesenice nepreklicno do 14. maja.
Slušatelji gospodarske fakultete! V torek. 13. maja ob 19.39 rrične za slušatelje v službah večerni izpito: tečaj. Dosedanji krožki odpadejo. Rnzp red predmetov si oglejte na fakultet'. Ostali* vabljeni!
Odvetnik dr. Švigelj Anton Je preselil svojo pisarr.- na Resljevo cesto 7/TE.
Za mladinsko progo prirede dijak" IV. ženske in meške g'm.msrje v Ljubljani jutri ob 20. v Frančiškanski dvorani zelo pester in lep večer. Vse prijatelje mladine vib;ma. Predaja v knjigami Glasbene Matice.	1024-n
V zvezi z enotnimi cenam? za parfume-rijske in kozmetične predmete opozarjamo. da. veljaj -- z2. netto težo. Vsa podjetja
n.a .področju LRS. ki so enotne cene na drobno m račune vala za bruto težo. opozarjamo. da v roku 10 dni Po tej objavi predložijo tuk. uradu za. cene podroben obračun vseh tako zaračunanih zneskov. Ta odredba, s? nanaša tako na. proizvodna p :d jeti a. kakor tudi nia trgovine na debelo in drobno.
SLUŽBENE OBJAVE
SPREMEMBA VOZNEGA REDA Rakek—Prezid in Rakek—Nova vas
Obveščamo potujoče občinstvo, da odhaja na avtobusni progi Rakek—Stari trg—Prezid, prvi jutranji avtobus ob 5.40 iz Starega trga in prihaja na Rakek ob 6-45. Ostale vožnje so nespremenjene-Na avtobusni progi Rakek—Nova vas vozi tudi prvi jutranji avtobus preko Cajnarjev, s odhodom iz Nove vasi ob 54>0 ter prihodom na Rakek ob 6.50. Ostale vožnje na tej progi so nespremenjene.
TU 121
Vsebina Vestnika Urada za cene
28.	Odločba o cenah za popravila pisalnih in računskih strojev,
29.	Odločba o izpremembi odločbe o cenah za vulkanizerska dela,
30.	Odločba o ceni čistilnega praška »Fen«,
31.	Odločba o ceni kruha,
32.	Odločba o cenah suhega svinjskega mesa.
33.	Odločba o cenah slaščičarskih izdelkov,
34.	Odločba o ceni pokalice,
35.	Odločba o ceni mesne moke,
36- Odločba o cenah mineralne vode,
37.	Odločba o cenah petroleja za razsvetljavo,
38.	Odločba o cenah meril.
39- Odločba o cenah usnjenih izdelkov,
40.	Odločba o cenah lesenih pet,
41.	Odločba o cenah škatel za uteži in desk za meso,
42.	Odločba o cenah izdelkov tv. »Ku-
verta-, konfekcijske tovarne v Ljubljani.	TU 120
Opozorilo Državnega zavoda za socialno zavarovanje
Zlasti zavarovanci bivšega Pokojninskega zavoda se prečesto obračajo na podpisani zavod s prošnjo, da 6e jim izračuna višina njihovih pokojninskih pravic, neglede na to. da še ne nameravajo zaprositi za upokojitev. Take prošnje zahtevajo obilo dela m tudi zavarovancem po sedanji zakonodaji ne morejo nuditi prave slike o razvoju njihovih bodočih pravic, ker so odmerne osnove po novem zakonu povsem drugačne in se ravnajo le po zavarovanju zadnjih petih let- Tudi povišek odstotka se veča normalno z dovršitvijo pet-letja. Ker je podpisana podružnica DZSZ preobremenjena z reševanjem nujnih, tekočih po-koj-mnskih zadev, sporoča vsem zavarovancem, da zgolj, informativnih prošen in vprašanj o izračunu pokojninskih pravic ne bo reševala, če ne bo taki prošnji priložen tudi zahtevek na priznanje pokojnine.
PRESKRBA
DELITEV KORUZNIH IZDELKOV ZA JUNIJ
MLO — go&podarskri oddelek v Ljubljani. obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo koruzne izdelke za junij do vključno 20. ma*ia na odrezke za moko z označbo »b« živilskih nakaznic za junij. Dnevni obrok moke je istri, kot v maju.
KONCERTI
V	KRANJU bo nocoj ob 8. uri v dvorani Sindikalnega doma nastopil pevski zbor grafične mladine iz Ljubljane. — Zbor je bil pred kratkim ocenjen kot najboljša sindikalna kulturno-umctniška skupina Slovenije, kar jamči, da poslušalci ne bodo razočarani. Vabimo prebivalstvo Kranja, da s svojo polnoštevilno udeležbo na koncertu moralno podpre mlade pevce.
Prihodnji simfonični koncert velikega Radijskega orkestra bo v petek ob pol 21. v Unionu. Dirigent Jakov Cipci je pripravil sledeči spored: Dvorak: IV. simfonija, Prckcfje-v: Romeo in Julija, baletna suita, Kozina.: Ilova gora, Gotovac: Simfonijsko kolo. Izredno lep in močan slovanski spored. Vstopnice od danes naprej v Knjigarni Glasbene Matice.	1026-n
Slovita romunska sopranistka Arta Flo-rescu bo koncertirala v Filharmonija v ponedeljek, 19. maja ob pol 21. Spored javimo. — Predprodaja od danes naprej v Matični knjigarni.	1025-n
Koncert koroških pevcev bo drevi ob 20. uri v veliki Unionska dvorani. Na sporedu so koroške narodne in partizanske pesmi. Združene pevske zbore vodita zborovodji Valentin Hartman ln Pa-vel Ker-njak, haimonizator znane in močno priljubljene Poj damo u škufče. venček koroških narodnih, kri je tudi na sporedu koncerta. Prodaja vstopnic v Knjigami Glasbene Matice.	1023-n
Delodajalci, ustanove In KLO
Opozorilo v izogib posledic. — Pravilnik o izvajanju uredbe o delavskih knjižicah Ur. 1 FLRJ št. 30 z dne U. IV. 1947., 1 člen, 2. odst.
»Delodajalci morajo za svoje delavce in nameščence, ki bodo na delu na dan 1. maja. poslati najpozneje do 5. maja 1947 okrajnemu (mestnemu, četrtnemu) Izvršilnemu odboru seznam delavcev in nameščencev z vsemi potrebnim: podatki in listinami in nato dvigniti izpolnjene delovne knjižice.«
1. člen 3. odst.: »Za delavce in nameščence, ki bodo stopili na delo po 1. maju 1947. morajo dele dajalci v petih dneh po preteku poskusnega časa zaposlitve (poslati okrajnemu (mestnemu, četrtnemu) izvršilnemu odboru seznam delavcev in nameščencev z vsemi potrebnimi podatki in listinami ter na to dvigniti izpolnjene delovne knjižice.«
Spiski naj obsegajo sledeče: Priimek in ime, očetovo ime. dekliški priimek pri poročenih, dan, mesec in leto rojstva, kraj in okraj rojstva, naj višja stopnja izrbrazbe. poklic in specializacija, podatki o strokovni izobrazbi, delu. iznajditelj-st-vu, novatorstvu, racionalizatorstvu, udar-ništvu. odlikovanjih, nagradah in pohvalah .pri delu.
Dan. mesec, leto rojstva, srednje in višje šolske Izobrazbe, podatki o strokovni izobrazbi, naziv dovršene strokovne šole ter tečajev, čas trajanja, datum začetka in konca se vpišejo le na podlagi listin (dokumentov — rojstni list, izpričevalo itd.). k| Jih predloži delavec odnosno nameščenec
V	seznamu naj vsak delodajalec v opombi označi za. vsakega uslužbenca število in naziv priloženih listin.
Vsi seznami naj boda točno izpolnjeni in opremljeni z naslovom podjetja in kaj podjetje izvršuje. Seznami naj obsegajo vse uslužbence z dne 1. maja 1947.. tudi tiste, ki se po čl. 10. in 12. Zakona o državnih uradnikih in čl. 35 Zakona o drž gospodarskih podjetjih Ur. 1. FLRJ št. 62 — 1946. smatra za državne uradnike ter Jim opiše njih strokovno delo in sposobnost (specialnost). Tem uslužbencem ni vlagati dokumentov, ker se jim delovne knjiž:ce ne bodo izdajale.
Delovne knjižice pa dobe vsi delavci, šoferji, snažilke, sluge, čuvaji, kuharice, prodajno osebje itd., tudi pri vseh državnih ustanovah.
Podjetja KLO so državna.
V	privatnih podjetjih dobijo delavske knjižice vsi delavci rin nameščenci.
Dalje se je prijaviti podjetniku, ki Je sam in ki izvršuje katerokoli obrt (prosto obrt).
Kdor prijave oz. seznama še mn ali ga je napačno izpolnil, naj izpolnitev smatra za takojšnjo. — OLO odsek za delo, okraj Ljubljana okolica.
Poziv vojaškim mirnodobskim invalidom
Vojaški nrrnodobmii invalidi ln svojci, ki imajo pravico do invalidnine in varstva P zakonu o vojaških mirnodobnih invalidih od 21. dec. 1946, naj se ne glede na rok za prijavo, k? poteče z 31. dec. 1947, prijavijo čimprej invalidski komisiji pr, štabu IV. armije v Ljubljani za priznanje invalidnine in ostalih pravic po zakonu o vojaških mirnodobnih invalidih.
Za prijavo po tem zakonu pridejo v
poštev :
1.	) Vojaški mirnodobni invalidi, to so:
a)	vojaške osebe, ki so v sestavu jugoslovanske armade v mirnem času po 9. maju 1945 pri opravljanju vejaške dolžnosti ali kake drubge dolžnosti za zavarovanje državne varnosti in narodne obrambe brez svoje krivde zadobile rano, poškodbo ali pohabo;
b) vojaške osebe, ki so od 18. maja 1920. do 6. aprila 1941. pri opravljanju vojaške dolžnosti ali službe ali zaradi nje bile brez svoje krivde ranjene, poškodovane aliNpohabljene v bivši jugosl. vojski.
Malomarnost se po zakonu o vojaških mirnodobskih invalidih ne šteje za
krivdo.
2.	) Vdove, otroci im st3.rši umrlih vojaških mirnodobnih invalidov iz točke 1.) a) in b) ocenjenih z najmanj 50 % nesposobnosti.
3. ) Vdove, otroci in starši vojaških oseb. ki so padle al- umrle Za ranami, poškodbami ali pohabaml, zadobljenimi v okoliščinah, navedenih v točki 1.) a) in b).
Vdove iz točke 2.) in 3.) imajo pravico do invalidnine, če so na dan 1. jan. 1947 dopolnile 40. leto starosti ali ga bodo dopolnile v petih letih. Vdovam, ki niso dopolmile 40. leta starosti pripada invalidnina. če to pridobitno nesposobne ali če imajo otroke izpod 17 let, oziroma pod 23 let, če se šolajo, ali če so ofcrocf pri-* dobitno popolnoma nesposobni, dokler traja t* nesposobnost. Vdove, ki so ponovno poročene, nimajo pravice do invalidnine.
Otroci iz točke 2.) in 3.) Imajo pravico do invalidnine do 17 leta. če se šolajo, pa do- 23. leta starosti, orni ki so pridobitno popolnoma nesposobni, pa dotlej, dokler traja ta nesposobnost. Do invalidnine imajo pravico otroci samo za primer, da je ne prejema mati.
Starši pridejo v poštev za invalidnino če njihov padli ali umrli sin ni zapusti» žene ne otrok, ki bi prejemali invalidnino toda pod pogojem, da so stari najmanj 60 let ali nesposobni za pridobivanje in da plačajo manj kot 200 din retnega neposrednega davka na dohodek.
Ded in babica nimata pravice do invalidnine in zaščite po zakonu o vojaškh mirnodobnih invalidih, kot jo imata po zakonu o vojaških vojnih invalidih.
Tudi bolezenskih invalidov zakon o vo-jaših mirnodobnih invalidih ne priznava, temveč samo invalide zaradi ran, poškodb !.n pohab, ne pa tudi zaradi bolezni kot jih priznava zakon o vonjaških vojnih invalidih. Zato tudi žena, otroci in starši vojaških oseb, ki so umrle pri vojakih zaradi bolezni, nimajo pravice do invalidnine in varstva, temveč samo v primeru, če so umrle zaradi ran, poškodb ali pohab.
Tiskovine za prijavo ln podrobna pojasnila se dobe pri invalidskih komisijah
oknjffrfti ljudskih odborov, pori invalidskih sekcijah vojnih okrožij ter pri okrajnih odborih združenja vojmih invalidov.
Iz ministrstva za socialno skrbstvo LRS v Ljubljani.
Obvezno zatiranje podgan
Ker so se podgane v Ljubljani zadnji čas tako razmnožile, da predstavljajo resno nevarnost celo za zdravje prebivalstva, bodo organi zdravstvene in gradbene oblasti o-d 14. do 20. maja izvršili sistematično zastrupljevanje podgan v območju starejšega kanalskega omrežja. Ker pa imajo podgane iz kanalskega omrežja dostop v stanovanjske biše predvsem v središču mesta in ker je podganja nadlega občutna v raznih industrijskih obratih, javnih zgradbah in predvsem v zgradbah, kjer se rede tudi domače živali, je istočasno sistematično zastrupljevanje podgan v območju vsega mesta obvezno. Vsi lastniki in upravitelji so dolžnii, da v svojem delokrogu v istem času zastrupijo podgane. Strup se dobi proti plačilu dejanskih stroškov (25 din za dozo 100 g) od 12. do 18. t. in. od 8. do 10. ure v Mestnem domu, II. nadstr., vhod iz Streliške ulice in v Zdravstvenem domu v št. Vidu, ambu-lanci na Ježici in v uradu OLO Polje.
Prevzemnik dobi strup in točno pismeno navodilo za ravnanje ter podpiše re-verz odgovornosti za pravdno ravnanje z njim. Strupa ni mnogo, zato se mora ravnati z njim kar najbolj ekonomično-
Nad prevzemanjem strupa bo evidenca, leteče kontrole pa bodo nadzorovale izvajanje zastrupljevanja. Pristojni četrtni in terenski odbori in njih zdravstveni referenti naj kontrolirajo izvrševanje zastrupljevanja in ugotovijo osebe \v uprave zgradb, ki pri zastrupljevanju gospodarsko in zdravstveno nevarne podganje nadlege ne bodo hotele sodelovati. Proti njim bo uvedeno postopanje, uničevanje podganje nadlege pa bo izvedeno na njih stroške.
Načinov uničevanja pod g am je več. Zaenkrat ni na razpolago kali le podganam smrtno nevarnih nalezljivih bolezni, primernih pasti in strupenih plinov. Uspešni uničevalci podgan so mačke in nekatere vrste psov. Zaenkrat je na razpolago že preizkušeni fosforni strup, ki pa je nevaren tudi človeku in živalim. Podgane co izredno previdne in nezaup-ne. Paziti je treba, da ne najdejo strupa otroci in da ne pridejo do njega perutnina. psi, mačke in druge domače živali.
Glavno sredstvo za preprečevanje podganje nadlege je čistoča. Iz predelov mesta, kjer kanalski in drugi odtoki, kletna okna, skladišča živil in raznih obratov, predvsem živilske industrije, niso zavarovana z dovolj gostimi mrežami, podgan ni mogoče pregnati. Enkratno zastrupljevanje nima smisla, ako se hkrati ne očistijo hiše. hlevi in obrtni ter industrijski prostori. Nečisti hlevi, gospodarska poslopja, navlak polne kleti in drugi prostori stanovanjskih zgradb, prosto odkla danje žri v liski h odpadkov, tudi konzervnih Škatljic. nehigienska dvorišča, stranišča in gnojne jame izključujejo uspešnost akcije zatiranja podganje nadlege.
Radio Ljubljana, Maribor ln Slovensko Primorje
569 m/449 m Soored za torek
6.00	Budnice. 6.15 Iz naših časopisov. Dnevni spored. 6.25 Jutranji koncert.
7.00	Lahka glasba. 7.15 Napoved časa, poročila, objave im radijski koledar. — 12-30 Napoved časa in poročila. 12-45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Verdijeva operna glasba. 13.30 Fizkul-turni pregled. 13.40 Igra Mali orkester Radria Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča. 14.15 Napoved časa in poročila. — 18.45 Oddaja Ministrstva za industrijo LRS. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Leo Delibes: Balet Silvija. 19 30 Napoved časa in poročila. 19.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Pester glasbeni spored. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ-Članek:	»Dragocena dediščina« (Ruski
list, 3. zvezek). 22.30 Pester spored izvajajo sovjetski ansambli im solisti.

SLUŽBO UOEJO
ZOBNA ASISTENTKA z 18 meseci prakse, išče mesto, ne glede na kraj — Zupanc Mira, želeče štev. 48, vila Straža, Bled I.	10.614-1
SAMSKI MLINAR, 36 let star, išče s luž o o v valjčni mlin. Vajen je kmečke in trgovske m letve. Stumberger Anton, Za-vrče 15 pri Ptuju.	10.763-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKA POMOČNICA. vajena nekaj kuhe in drugih gospodinjskih del, dobi stalno službo takoj. Plača in hrana dobra. Zglasiti se od. ponedeljka dalje v cvetličarni Šimenc, Sv. Petra cest«, 26.	10.815-2
DVA KLJUČAVNIČARJA, strojnega in stavbnega, sprejme takoj Juvan Alojz, Kočevje.	10.779-2
POSTREŽNICO ali: gosp. pomočnico za dvočlansko družimo Iščem. Lahko tudi starejša, pogoj poštena m ßnasna. Javiti se vsak dan po 16. uri, Škulj, Komenskega 20.	10.937-2
PREPROSTO DEKLE sprejmem za gospodinjsko pomočnico. Poizve se v trgovini Jeras. Miklošičeva 34.	10.883-2
GOSPODARSKEGA POMOČNIKA, vajenega vsega kmečkega dela. vojaščine prostega, sipre-jme takoj Mira Panič, Maribor, Vetrinjska 9.	10.893-2
KNJIGOVODJO za skupino B potrebuje takoj »Naša knjig a«. Murska Sobota.	10.930-2
IZURJENE PLETILJE sprejme Bcrošak, Tyrševa 37.	10.905-2
DOBRO ADMINISTRATIVNO MOČ, z znanjem strojepisja in po možnosti s srednje šolsko izobrazbo išče KLO Komenda. Ponudbe Krajevnemu LO Komenda, okraj Kamnik.	10.902-2
ČISTO POŠTENO ŽENSKO Za bolniško postrežbo na deželi iščem. Vsa oskrba v hiši in dobra plača. Dora Dolscheu. Dol. Loeratec. Brod 30.	10.898-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini išče špan, Gajeva ulica. 8. pritličje.	10.916-2
ODVETNIK
dr. ŠVIGELJ ANTON
je preselil svojo pisarno
NA RESLJEVO CESTO ŠT. 7
n. nadstropje
BRATA ŠAVLI
* AVTOPREVOZNIŠTVO
STOPERCE
okraj PTUJ
ROMIH ANTON
KLEPARSKO PODJETJE
MARIBOR
STRITARJEVA 33
TELEFON 22-77
DEKLE, pošteno, umno, vestno ln marljivo, vajeno vseh hišnah deh (najraje z dežele) išče k štirLčlanški družini Klopčič, Ljubljana, Bežigrad, Brankova 7.	10.866-2
POSTREŽNICO, zanesljivo, zmožno boljšega hišnega dela, sprejme za vsak dan od 7. do 14. ure Šmid, Frančiškanska ul. št. 2/1. Plača dcbra.	10.870-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zdravo, zmožno, z d-brlmi priporočili, z veseljem do kuhe in. boljšega hišnega dela ter šivanja, sprejme za stalno Radovan, Frančiškanska št. 2/1.	10.869-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO. zmožno samostojne kuhe, sprejme Fegic. Bežigrad. Kržič^Va 6/TI.	10.861-2
VOJNO-DRŽAVNA SMODNIŠNICA KAMNIK potrebuje takoj dva skladiščnika. Interesenti naj pošljejo ponudbe Upravi vcfliifodržavjbie smodimSnice v Kamfiri-ku.	10.856-2
URADNIKA (co) z znanjem poenotenega knjigovodstva in blagajniških posl c v. izvežbamc moč. išče Tovarna k.ucserv, Ljubljana - Vič.	10.920-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo, dobro ii.n pošteno, bi zna dribro kuhati, sprejme takoj Dobeic Jerica, Stiška št. 1.	10.854-2
VAJENCI
MANJŠO HIŠO z vrtom ali parcelo v Ljubljani kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Predmestje«.	10.934-3
ZASLUŽEK
KAKRŠNO KOLI DELO sprejmem na dom. — Pom-udbe oglas, oddelku pod »Zaslužek«.	10.583-4
PRODAM
PERJE VSEH VRST do naj finejšega belega poiha kupite pri tvrdki Vončina, Prešernova ul. 16.	S. P. 5
BLAGAJNE za denar ln knjige, razprodaja poceni pisalne, moške šivalne in razne pletilne, mesarske stroje, razne bencinske ln druge motorje, diname, agregate, kompresorje, kompresorske pištole, razno orodje, gradbene črpalke, dvigala, avtomobilske dele, Deiselove črpalke, prikolice, triciklje, dvokolesa z gumami, kalupe za cementno opeko itd. Dobavljam razno ostalo blago Po naročilu pod ugodnimi pogoji. »STARINA« Novakovič, Zagreb, Vlaška 101, telefon 24-589.	10.800-5
DVE VIOLINI naprodaj na Sv. Petra cesti 82/T.	10.778-5
PUH PERJE prodajamo. Trgovina »Julijana«, Frančiškanska ulica št 3, hotel »Slon«	15-5
RABLJEN TRODELNI MODROC iz dobrega blaga poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku.	10.879-5
KLAVIR za vaje proda Glavnik, Pogačarjev trg 1.	10.940-5
PISALNI STROJ »Olrmjpla« prodam. Naslov v oglas, oddelku.	10.886-5
ČRN PLIŠAST PLAŠČ, malo rabljen ln dva sobna lestenca, ugodno proda Smrkolj. TyrSeva 15/n.	10.894-5
HARMONIJ, evropski sistem, debro ohranjen, močan glas, primeren za dvorano ali cerkev, cena 12.000 din, proda Martina Cvetko, Celje, Zidanškova ulica 24.	10	892-5
ŠIVALNI STROJ SINGER (cilinder)’, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	10.906-5
SIV KREPŽOR2ET proda Sander, Jenko-' va 13. priti.	10.907-5
DVA RAKETA ZA TENIS prodam. Našle v v oglas, oddelku.	10.903-5
PLESKANO SPALNICO, dobro ohranjeno.
predam. Naslov v ogl oddelku. 10.904-5 ŽELEZNO BLAGAJNO Werth eri m Wiese, 1 m visoko, ognjeno preizkušeno, proda Železni?kar, Marijin trg. 10.901-5 MOŠKO KOLO prodam. Naslov v podružnici Kranj.	10.896-5
NOVE ČEVLJE, št. 42, goj^arice 41 In krasno oljnato slriko prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10.928-5
RADIO znamke Philips, 4 cevmi proda Moličnik Franc, Rečna 3, Trnovo. 10.926-5 DVE KOZI, 1 švicarsko z mladičem. 1 mlado brejo, prodam. Ponudbe oglas, oddelku pod »Koza«.	10.927-5
SKORAJ NOV ŠIVALNI STROJ znamke Singer na električni pogon, prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	10.921-5
KRASNE KRISTALNE ČAŠE. kompletne garniture 39 kosov, lepo stropno svetilko. 2 medeninasti karnisi, vrtno orodje, belo lakirane vrtne palice, preda Lavrenčič. Novi trg 1/1.. desno. 10.919-5 ŽEPNA URA TER MOŠKO KOLO Torpedo naprodaj v Knezovi ulici štev. 18/1, desno.	io	717-5
DVA PLAŠČA ZA KOLO - TRICIKEL, dobro ohranjena, V2 balon 26 X 2 žično, zamenja za običajne, everutuealno proda škof, Tyrseva 47 b.	10.839-5
OTROŠKO POSTELJO, šahovsko mizo l<n straniščno školjko prodam. Bežigrad, Sv. Marka 16.	10.790-5
VITELJ (gepelj), ležeč, železen, ugodno proda Heršič Janez, pošta Cerknica št. 185.	10.862-5
NOV DELOVNI SUKNJIČ, za manjšo osebo. naprodaj v Železnikarjev! ulici fb' 1, levo.	10.865-5
PISALNI STROJ, pisarniški, prvorazredna nemška znamka, najbolje ohranjen, naprodaj. — Naslov v oglasnem oa-delku.	10	860-5
OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK proda Franc Vinšek, Kolegijska 7.	10.624-5
ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj v Rožni-dolini. Cesta XV/20, pritličje. 10.683-5 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, proda Jakulin, Streliška 24.	10.877-5
ŠIVALNI STROJ naprodaj na Ambroževem trgu št. 3/n, desno.	10.874-5
PRODAM: dva krasna zastora in pregrinjalo za postelje, bele birmanske čevlje in 2 para ženskih ^št. 38, modro, zeleno, bel-o volno. Naslov v oglasnem oddelku.	10.872-5
ZLATO VERIŽICO Z OBESKOM, belc-modro črtasto svilo za bluzo, 3 m predvojnega volnenega sivkastega blaga za žensko obleko, prodam. Naslov v cglas oddelku.	io	428-5
SKORAJ NOVO PREGRINJALO za divan prodam. Naslov v oglas oddelku 10 693-5 KOPALNO PEČ IN BANJO prodam. Naslov v oglas, oddelku.	10.676-5
ZA BIRMANKO roza volneno čipkasto obleko in zlato zapestno žensko uro »Anker« prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10.702-5
VINARSKA
ZADRUGA
GORNJA
RADGONA
ŠIVALNI STROJ
za gumbnice brzatekeči
kupi
TOVARNA PERILA
SLOVENSKA BISTRICA
UPRAVA MESTNEGA VODOVODA V LJUBLJANI
kupi
dvigalo • diferencialni škripec
nosilnosti 1 do 2 toni.
Ponudbe poslati Upravi mestnega vodovoda, Ljubljana, Krekov trg 10/n

DVE POSTELJNI PREGRINJALI, dobro
chranjeni, predvojni, proda Goršič. Kavškova 26/HE, desno.	10.70(4-5
SINGERJEV ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv,
prodam. Naslov v oglas. cdd. 10.932-5 KOMPLETNO SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno preda ABC, Ljubljana. Puharjeva 3, tel. 55-49.	10.933-5
PIANINO, kredenca, pisalna miza in razno naprodaj na Zrinjskega cesti 7,TI, vrata 6.	10.917-5
ULLMAN: Enzyklopädie der technischen Chemie, 10 zv., 1940, prodam. Ponudbe oglas, oddelku pod »Ullman«. 10.677-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, predvojni material, ter žensko zapestno uro, prodam. Naslov v cglas. oddelku.	10.914-5
PRODAM več STOLOV za gostilno, belo pleskamo kredenco. 2 okrogli mizi, dolgo klop, nekaj vinskih sedov in buteljk. Dalmatinova 3/2. desno. 10.915-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK naprodaj na Jarškii c. 27.	10.913-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, krem. naprodaj n a Opekarski cesti 43.	10.911-5
BELA BIRMANSKA OBLEKA Za 10—11-letno deklico, naprodaj. Ogled od torka dalje na Zaloški cesti 21.	10-855-5
KUPIM
OTROŠKE VOZIČKE IN ŠIVALNE STROJE kupite in prodajte pri »Prometu«, nasproti Križanske cerkve. 10.311-6 STROJE za opremo mizarskih delavnic, mizarsko orodje in stroje za izdelovanje cementnih strešnikov, kupim. Ponudbe pcslati na ogl. odd. »Ljudske pravice« pod »Bosna«	10.565-6
3—5TONSKI TOVORNI AVTO. dobro c hranjen, kupi Vinarska zadruga v Ptuju.	10.692-6
KUPIM SLOVENSKE KNJIGE založb Hrama, Modre ptice In druge. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Ohranjene«.	10.214-6
KROŽNO ŽAGO, premer 65—80, in veio z jermenrico kupi Jože Bučan, Vižmarje 16. št. Vid nad Ljubljano. 10.935-6 MOTORNO KOLO, 96 ccm. kupi Pred/č Franc, Grahovo pri Rakeku. 10.430-6 AVTO - TOPOLINO ali DKW takoj kupim. Ponudbe ogl. oddelku pod rTopo-Irino«.	10.882-6
SVETLO SIVE ALI DRAP HLAČE event, tudi tako dobro obleko, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Sivo«.	10.909-0
SPALNICO, moderno, kupim. Ponudbe oglas, odd pod 'Spalnica«.	10.924-0
ŠVICARSKO KOZO, dobro mlekarico, kupi Pirnat, Mirje, Verstovškova ulica št. 9.	10.867-6
MOTORNO KOLO do 100 ccm. dobro ohranjeno, kupim. Naslov v podružnici SP v Celju.	10.863-6
OJAČEVALEC Z ZVOČNIKOM, 10—15 W, kupim. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Zvočnik«.	10.878-6
GRADL ZA ŽIMNICE, predvojno blago, 18—20 m kupi ali zamenja za pr c ti.vrednost M Podlesnik, Loke štev. 19. Trbovlje.	10.767-6
TRI METRE BLAGA ZA MOŠKO OBLE-Ko kupi Cenikar Jože, Loke štev. 410. Trbovlje.	10.766-6
KUHINJO IN SPALNICO, lepo. novo. šperamo, iz mehkega lesa. kupim. Pr-nudbe podružnici SP v Zagorju ped Plačano takoj«.	10.765-6
DVA PLAŠČA IN ZRAÖNTCI 2» kol- kupi Tratnik. Trnovska ul. 1.	10.678-6
DEŠKO DVOKOLO kuipdm.. Vidovdanska cesta 22/1	10.938-6
ZAMENJAM
SKOPAJ NOVO MOŠKO KOLO
njam za žensko ali radin ali predam. Ogled od 15. do 19. Streliška 7. 10.908-7 KROMPIR zamenjam za podiplate (goj-zarice). Naslov v podr. Kranj. 10.897-7 KROMPIR, rumen, verigo 30 m, in štra-pacne čevlje št. 40 zamenjam za protivrednost. Ljubljana Polje 81.	10.807-7
ČRNO ŠEVRO USNJE, nujna zamenjam za bele ali neve bele dekliške čevlje št. 37—38. Naslov v oglas. odd. 10.925-7
NEPREMIČNINE
ENO- ALI DVODRUŽINSKO VILO v Ljubljani ali bližnji okolici kupim za svojo stranko. Plačam dobro takoj v gotovini. Ponudite ali javite naslov pisarni Al. Planinšek. Ljubljana, Dvorakova 3/1., telefon 34-88.	10.280-8
VILO v šiški, na Bledu, parcelo na Viču za 50.000 in pri Sv. Križu za 30.000 din proda »Posest«, Gledališka 7.	10.939-8
VILO, 16 sob, centralna kurjava, tekoča voda, balkoni, terase, park, za 325.000 din proda Zagorski, Maribor, Meljska št. 3.	10.889-8
7 STANOVANJSKO HIŠO prodam z vrtom v bližini Celja, cena 220.000 dčn. Po-izrvd.be: Štefan Novak, Mari jcgra.de c. Laško.	10.891-8
LEP SADOVNJAK in zelen jadni vrt s 160 rodečimi sadnimi drevesci, m* š 25 d::n, 1 km cd postaje Zalog, proda A. Lovše, Zalog 61.	10.910-8
HIŠO' z dobro vpeljano trgovino brez konkurence blizu Marije Snežne, din 280.000.—. vilo na morju, 16 sob. ves klcenfart, 360.000L hišo. dfrostap ovan j -sko, vili podobno. Maribor, park. cena po dogovoru, proda Zagorski, Maribor, Meljska 3.	10.764-8
VILO ALI HIŠO na štajerskem, v Ljubljani ali na Gorenjskem ali malo posestvo, parcelo kupi Vlachy, Ljubljana. Kodeljevo.	10.762-8
POSESTVO BLJZU MARIBORA za tiste, ki žele v tovarno, prodam ali zamenjam, naj ljubše z gozdnim posestvom. Samo pismene ponudbe:	Badoko, Maribor.
Betnavska cesta 31.	10.759-8
ENODRUŽINSKO VILO Z VRTOM v Celju zamenjam za dvodružinsko z vrtom v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 10.871-8
V NAJEM
PARCELO za. obdelovanje dam v najem v Carja Dušana ulici pri rižarni. Našle v v oglasnem oddelku.	10.853-9
TRGOVSKI LOKAL z inventarjem, na prometni točk-i. primeren za vsako obrt. oddam v najem. Naslov v podružnici SP v Norem mestu.	10.699-9
30BE — STANOVANJA
OPREMLJENO SOBO iščem v bližini Ta-bora — Vodmatskega trga ali tovarne »Zmaj«. Ponudbe ogl. oddelku pod »Seli den 6r	10.301-10
SPREJMEM NA STANOVANJE starejšo gospo, ki bi pazila na otroke. Plača po dogovoru. Naslov v podružnici Slov. Por. Maribor.	10.895-10
UPOKOJENA UČITELJICA ali slično, ki bi mi pomagala v gospodinjstvu, dobi miren dom pri Kadivec, Slomškova 31. zgornji zvonec.	10.868-10
Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je v cvetu mladosti za vedno zapustil naš dobri. tovariš in sodelavec, tovariš
Marijan Zemljic
šef trgovinskega odseka
Vse svoje mlade moči je z neumornim in požrtvovalnim delom posvetil naši mladi državi. Delavci in nameščenci vNavoda« Prevalje, ga bomo ohranili v trajno lepem spominu.
Pogreb bo v sredo 14. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah.
»NAVOD«, Prevalje
Ljubljanske naročnike opozarjamo,
da je od ponedeljka 12. t. m. naročninski oddelek »Slovenskega poročevalca« in revije »Tova^ riš« v Selenburgovi ulici št. o,
poleg trgovine Bonač. Naročniki naj v bodoče plačujejo naročnino, oddajajo reklamacije in spremembe naslovov v novem lokalu. Nova telefonska številka za ljubljansko kartoteko j> Slovenskega poročevalca« je 38-23, za revijo »Tovariš« 38-96.
UPRAVA
»Slovenskega poročevalca« in revije »Tovariš«
DRŽAVNI USLUŽBENEC išče opremljeno sobo pri starejših ljudeh na Teznu ali v bližini. Naslov pri podružnic: SP v Mariboru	10.761-10
LEPO ENOSOBNO STANOVANJE s ku-Irojc :n pritiklinami (elektrika) v Murski Soboti zamenjam za er ako ali večje kjerkoli na štajerskem. Neobvezne ponudbe podruž. SP Muska Sobota pod: ■Stanovanje«.	10.9oi.--10
SOSTANOVALKO z lastnim perilom sprejmem. Naslov v oglas, oddelku. 10.364-10 PRAZNO SOBO z eskrbo ali brez išče upokojenec Jazbec, Carja Dušana ulica št. 14.	10.875-10
LEPO PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, išče lastnica mednega salona. — Naslov v oglas, oddelku.	10.873-10
OPREMLJENO SOBO brez perila išče uradnica, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe oglas. odd. pod »AB«.	10.936-10
OPREMLJENO SOBO brez perila išče državni upokojenec. Ponudbe oglas-emu oddelku p:d »Brez perila«. 10.912-10
RAZNO
UGLAšEVALEC	glasovir jev J u r a s e k,
Zrinjskega 7/n, telefon 39-23. S. P. 2-14 PILOTSKI ZNAK 8 PADALOM sem izgubi v nedeljo c krog 14. v tramvaju ta-Most d kolodvora. Najditelj naj ga odda proti nagradi Pražakova 12, it", nadstropje. desno.	10881-14
OTROŠKO BELO ANGORA KAPICO sem izgubila v nedeljo proti Tivoliju. Vrnite: Saje, Rimska 24.	10.880-14
PREKLIC. Sem ko Terezija, rej. 10. X. 1883. stanujoča v 'Račah št. 85. okraj Slov. Bistrica, sem izgub.Ia v Mariboru dokumente: osebno izkaznico štev. 535 na ime Serak o Marija, roj. 10. X. 1885, potrošniško nakaznic' za ind. proizvode I—G. št. 145.610 s 76 točkami, prometno knjižico za kolo št. 4.337.710 ra isto ime. potrošniško nakaznico za ud. pr: izvode I—G, štev. 145.611 z 82 točkami na ime Samico Jože, roj. 3. jan. 1885. Rače št. 85. Navedene dokumente proglašam za neveljavne.	10.388-14
POUK ZA NFŠIVILJE: Kuclar Lina. meant salon Knafljeva 4/II.	10.900-14
OBŽALUJEM dejanje prot:	ge. Manji
Švare. Jerman Franc, Litija. 10.899-14 KLOBUK, temni os iv, zgubljen rad gostilno Bonnes prot; Guncljam oddati: trgovina Jezeršek, Sv. Petra 28.	10.922-14
KANARČEK je ušel. 4. maja. Najditelj naj ga proti dobri nagrad: vrne Obal Joseplni, šene Hjska 3, Krčevina. Maribor.	10.923-14
POLICIJSKI PES (samica), visok 70 cm, dolg 1 m; temnosrve barve, p.i hrbtu bolj temne, okrog gobca svetiosiv; razume na ime ~Nero% rep ima kot p.pa in ušesa ket lisica, precej dresiran. Najav telj naj javi Kazensko-»poboljševalnemu zavodu. Mg rib: r. telefon 20-77. 10.753-14 IZGUBIL SEM LISTNICO z denarjem in legitimacijami v Kamniku, na cesti šutna—Novi trg. — Najditelj naj vrne vsaj legitimacije po pošti: Slapar Miha. Pajoviče. Kamnik.	io 775-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE izgubljeno osebno izkaznice, OF in RK — na ime Amalija Ketiš, roj. 5. jul. 1399. Sv Ožbalt ob Dravi.	10.760-14
LETALSKI MODEL »CENE« je v nedeljo padel v okolici Ljubljane. Najditelj naj ga odda prori nagradi oglasnemu od. delku.	io 876-14
OSEBO. KI JE ZAMENJALA V RESTAVRACIJI t.UNION•- PLAŠČ irrosim. da ga vrne dežurnemu v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ul. 22, kjer bo debila svojega.	10.703-14
Za vedno nas je zapustil naš zlati očka, stari oče, brat, stric in tast
TIČ JOŽEF
orožniški narednik v pok.
K večnemu počitku g-a spremimo v sredo, dne 14. maja 1947. ob pol 17. uri z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Litija, Sv. Florijan prt Mislili jak, 12. maja 1947.
Žalujoči: Hilda, hči; Srečko, Rafko, smeva — in ostalo sorodstvo.
Umrl nam je naš predobri oče, stari oče, brat, stric in tast
Franc §st®r man
žel. inšpektor v pok.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. t. m.. ob 5. uri p;p. z žal, kapele sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, 11. maja 1947.
Globoko žalujoče rodbine: OSTERMAN, JERAJ
Mirno je v Bogu zaspala v 70. letu starosti moja dobra, skrbna mama
Alsfilfa Fajer
ROJ. JEKOVEC
posestnica v Kranju Jezerska cesta 4
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 13. maja ob 17. uri na mestnem pokopališču v Kranju.
Kranj, 12. maja 1947. Žalujoči:
Pavla, hčerka; sestri Marija Likozar in Mana Stare — in ostalo sorodstvo.