gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za Četrtleta 90kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 13. junija 1866. Gospodarske stvari. se vidi 9 da take stvari, kakor modeli za to in un orodje itd., so razstave vredne. Mraetijska razstava na Dunaji. 1857. leta je bila zadnja velika razstava (izložba) Posebno veliko je letos razstavljenih tacih reči 9 ca Dunaji; čez let je bila tedaj zopet ena. Ako primerjamo uno razstavo s iu, viuimu, u» pu .-r— 9 muv&v,i0.ui , flauV številu razstavljenih reči ta letošnja uno prese ga za jih.je vseh skupaj 730. Voj aška granica je posebno to, vidimo da po kterih 1857. leta celó ni bilo videti, in to so taki obrtnijski in rokodelski izdelki, ktere potřebuje kmetovavec in gozdnar za svoj dom. Tu sem spadajo šivarski, čevljarski, tkavski in mnogovrstni enaki izdelki. zato 1800. vilk Kazalnik letošnje izložbe kaže blizo 5600 šte- veliko poslala te vrste v izložbo, da svet vidi ^r ' ^ • • if m * « a 4 « i A á 9 kaj no uni od 1857. leta imel jih je le 3800. Letos . . Je za 300 repov bilo živine vec razstavljene, kajti leta sijo ondi ženske in moški, kaj rabijo za to ali uno delo. ~ ■ I Da se v tem oddelku nahaja mnogo reci ktere 1857. Je J® bilo 946 9 rib, kterih uno leto ni bilo, letos pa psov v e u razsiavij "Ut; y Kdjll lvici C* y LVvlAJ, VUUtílfVU LAO>LiC*JCk LIALIVJ^KJ 1 KŠVjL y XYb^lC? letos je je 1239 brez psov in bi se prav za prav ne imele v kmetijski in gozd- 338, rib 16. go- vsak spoznava ki narski izložbi na ogled postaviti, razstavo ogleduje; tako, na priliko, vsak praša: čemu Ovác in prešičev ni letos bilo več od unega leta, ved pa je bilo 70, kónj 250 več. Pse so letos ljudjé je postljana postelja (s ceno od 200 gold.) v tej î V/U J v M44V I v J «VUJ UVV y \JKJ9 X ou OV/ iVWUU AJ vivtj V J JL o r-----J \ ----------O-- posebno radovedno ogledovali; bili so kot lovski in go- razstavi? Ako se ne delà natanjčen razloček 9 kaj se spodarski psi in psi le za igračo v 3 razrede in 22 vrst sme razstaviti v kmetijski in gozdnarski razstavi 9 in niso kedaj utegne še do tega priti, da vidim omoške hlače m temuč"tudi srebernih kozarcev in častnih zavratnikov. žensko krilo, poprtnik in pogačo itd. v razstavi! Treba razdeljeni samo za premije dobili denarja, Če tudi ta darila niso velike denarne vrednosti, so se je vendar razloček delati med tem, kaj kmetovavec ljudjé vendar čudili, da je pasja žival bolj slavljena in gozdnar přiděla in izdela, in to edino gré v bila od koristnih kónj, goved itd. Se ve norcev dokaj ! da je pasjih kmetijsko in obrtnijsko razstavo, — ne pa tudi to, kar jLsjy y KJ\JL 1 lu • Kjyj v ^ J v* c* j \J J iJUL -----J--- --~ ~ - ^ * ^ y ^ ~ v ^ — Rib ni še veliko připlavalo na raz- kmetovavec in gozdnar za jéd in oblek o potre- stavo; vendar obeta ribja reja vprihodnje čedalje več napredka, kajti 3 društva so se osnovala, kterim je skrb buj e. Ako se vse to vzame v razstavo tako 9 ne more biti ne konca ne kraja. potem za umetno ribjo rejo Vidi se iz naštetega števila razstavljenih reci Zeló so se od tistega časa, kar je bila zadnja raz- je bilo udeleštvo veliko pri tej razstavi. 9 da Da se je stava, povzdignile mašine in orodja za kmetijstvo mnogo prav izvrstnega na ogled stavilo, kaže enoglasna in gozdnarstvo. Znano je po natanjčnem številjenji, da hvala vsacega, kdor je razstavo videl. Da bi 1863. leta je bilo v vsem cesarstvu 358 parnih ma- koristi veliko bilo iz razstave! tudi šin, to je, tacih mašin, ktere vodeni so pár kakor vozove na železnici in ladije na morji goni, in 280 izmed omenjenih 358 je bilo narejenih v se po letu 1857. Gospodarska skušnja. Med temi parnimi mašinami je 326 tacih, s kterimi se mlati ; 109 9 pa je tacih, ktere rabijo v žagavnicah. Skod do rej 1 n ploh kmetovanj f Kar se pa tiče števila razstavljenih kmetijskih in čilu se pokončavaj tič gnJ Po sporo Aix-a na Francozkem je škoda nepopisljivo velika gozdnarskih mašin in orodij , ni jih bilo letos toliko Dokler ni bilo vedne in nemile vojske kosom, slavcem razstavljenih kakor 1857. leta. Takrat je 1318 v našem penicam, liscem, senicam, ščinkovcem, zelenčkom, rep ; cesarstvu izdelanih mašin nasproti stalo 505 tujim. letos je avstrijskih bilo 1182, tujih pa 530. ; nikom, konopljenkam, škrjancem 9 stržkom itd 9 se je vsako spomlad štelo okoli 10.000 tičjih gnjezd na vsaki vrsti gozdnarskih pridelkov ni posebnega štirjaški milji po deželi. Tudi se je po opazkah izve- razločka med uno in to razstavo ; letos je razstavljenih delo, da je v vsakem gnjezdu najmanj po Čvetero mla 203 38 vec. unega leta jih je bilo 165, tedaj jih je letos dičev. Ravno tako gotovo tudi da on m ona vsa- Poljedelske pridelke^so letos ločili od sadnih od kemu mladicu na dan po 15 gosenic, skup 60 sata , dona- pa da tudi skrbna reditelja vsak za-se po 60 go- vina, piva in žganja. Število vseh kmetijskih pridel- senic potrebujeta; po tem takem se porabi vsak dan za kov skupaj iznaša 1383. eno gnjezdo po 120 gosenic. Ce se tedaj^ 120 gosenic poseben razdelek so razdeljeni izdelki za kme- z 10.000 gnjezdi pošteje, se dobi skupni iznesek od ti j sko stavstvo (zidarije in tesarije); leta 1857 jih milijona in 200.000 gosenic, ki se v s n 9 in od je Uliv AV* -I * , letu» J1 Li JC -L I \J. » VV/ VIOLU IO VZÏOLU *JKJ lUUlJUUU V , n» «v/ ' « i* », iaa u ^ ^ ^ ~ ~---~ — j v . tudi to, kar služi v kmetijskih učilnicah za nauk o spodarji po obilih skušnjah že za gotovo vej bilo 47 letos jih je 176. to vrsto je vzeto 36 milij ki k m pokončajo. Umni go v ze stav stvu. Blizo 300 učiteljev se v našem cesarstvu nam teh 36 milij ukvarja z naukom kmetijskih in gozdnarskih gosenic 9 reci, tedaj nej o, perje, cvetje in da bi ako pri življenji osta-po logih in sadnih vrtih pokončalo in vse se Phoiničani in Grki z jantarom tržili že od 490. do 449. mu 0iw*j leta pred Kristusom , in da je ta trgovina še tudi pod bil njegov jezik o b Je zato volj tega ne nauči? to slavno za državo, ako delà muteca iz naroda ker mu skozi toliko let ni bilo dop v se da se národ v javnem ljenji? y da Je čut tako zatira da vladarstvom Rimljanov noter do 4. stoletja trajala. He- to hvale vredn rodotova reka Eridanos je današnja Duna (Rudon), Slovenec, ako ne govori nemški, ne veljá za člověka z kar so kritični starinoslovci do dobrega dokazali. Od ondotnih krajin pa so držale tri trgovaške ceste do Grkov, in sicer ena kraj Dnjepra do grških naselbin pri črnem morji v mesto Olbia, druga pa skozi ravnine istimi pravicami in zmožnostmi kakor drugi? bij Nemškutarj tro bij ali iz neumnosti ali iz hudo y da kmetje in občine same zahtevajo nemško deloma laž, deloma žalostna resnica. Je To ker današnjega Poljskega čez Karpate skozi važko dolino, nekteri bedasti kmetje , ki znajo revnih par nemških vsa njih soseska Panonijo do jadranskega morja; tretja pa skozi Ger-manijo, Galio do Masilie. Ob početku jantara so pri nekdanjih narodih vladale različne misli. Po Aristotelovom sporočilu so jantar imeli za semen slonovo, po Demo3thenovem besed, to hoče s širocimi ustmi čencaj nica to y da HI^Hj da tudi pametni kmetj ♦ Obče imé za jantar je Keltom in Germanom : ambra, am- 1 « • i v « 1 ber, a m b y r , gotovo iztocna beseda. Pis. 191 iz skusoje vejo, da brez znanja nemškega jezika se jim namestnika, le eden se je naravnost odpovedal. Odbor na domači zemlji trda godi, ako v kancelijah vlada njim je odobril Matici koristno ravnanje ter gg. prvosedniku tujl , lictuaiM jeziK. ^ "j« u^ic , «« želijo nemščine za svoje otroke. Učite ga v maternem nemški jezik. Le sila priganja take očete da in tajniku izrekel za to svojo pohvalo. jeziku > česar potřebuje y dopisujte mu iz kancelij v njegovem jeziku, pa tudi slovenski kmet ne bode hre- gah po Na to se je pričelo razgovarjanje o Matičinih knji- za 1865. Zgodovine Slovencev" ktero J0 penel po tujem jeziku, kakor nemški, talijanski, fran-cozki kmet ne. Nemška sosesčina kranjske dežele . Trdinovem rokopisu razun v to izvoljenih odbornikov blagovolil pregledati, nekoliko pomnožiti in vre- diti COZKl KIDtîl uc. iicuiooo ouocotiua jwoijjoxwg ucício g^^P* f*w" »unoaoj jv v_>. ^njlč» v ua- je neurona čenčarija! Med 100 kranjskimi kmetje jih karnici Egerčini, ktera je po najniži ceni tisk bila kteri ne potrebujejo ne ene nemške besede za prevzela. Odbor sklene, da se gosp. profesorju za nje- " rT ° ; prof. Bradaška Je tiskana póla v tis- .1© 99 barantijo svojo Ce pa je Slovenec potřebuje, ne skr- gov trud dá zahvalnica v imenu Matičinega odbora in bite za-nj , da bi se je ne naučil, ako mu je je res na vprašanje: kdo naj to knjigo prodaja in po predsedništvu treba! Slovenec ima bistro glavo in se, kadar je odra- ,jaauči tujih jezikov na kope. Čemu tedaj v ljudski šoli otroka mučiti s tujim je- ktericeni? se izroči določitev te reči ščen in tajništvu Druga knjiga je Erbenov ljepis koroške in kranjske dežele" v ni- ki Ze ga je zikom? Ako je šola ljudska šola, to je, UI U o l U j i LU je- A J ^ r iu i c* uj o i* o UCÍíOIC , IV J. J O šola zaljud- za Matico poslovenil g. Rebec. Po želji zadnje od- s t vo ziku ! 7 naj Ali se ondi podučuje ljudstvo v svojem je- borove seje je odbornik Cigale pregledal prevod morebiti Avstrija se razrušila, ako bi in dovršil zlasti imenstvo, ter poslal v Ljubljano prvi tudi v kranjskih gimnazijah deželni jezik 9 to je 7 slo- venski jezik, učni jezik bil? Ali se je Avstrija razru- v( 1 1 Tvl vf 1 VI» H T • I del sko Korosko — 14. maja, drugi del pa — Kranj-5. junija; po nasvetu tajništva odbor sklene šila ker se na Laškem učí laški, na gjarski y na Hrvaškem hrvaški? Magjarskem ma- se tiskanje te knjige izroči g. Blazniku da naj se pospeši Národopisné stvari. nekterih notranjskih ljudskih imenih. Na odgovor g. Bilčev o vjemajo s Ciči reči uuuuuju J b v* v* Wiaamau j ua OC UUOJJCOI kolikor mogoče; vrh tega določi, naj se posebna za- hvala izreče g. Ci gale tu; predsedništvu s tajništvom pa se prepusti, da ugane, kdo in po čim naj prodaja pozneje to Matičino knjigo. — Tretja knjiga za leto 1865 ima po sklepu poslednjega Matičinega odbora biti „Letno sporočilo." Tajništvo pové, daje to do- 7 ali Sek u si se vršeno in se nekaj V ze tiska 7 jasnjla. Crke s Subokrini z Brkini, Ka tali s Sla- đk m % m m po- iio^uu iu ou mj\j tioaa y lia xv a j namrec : Poročilo o Matičinem delovanji in kaj bode obsegalo ; in leta, vinci, M eno kal eni s Komenci, bodi si nekoliko LJiia. ví no zsj ■%, C, SO SI sorodne in po takem S e k u s *w ; ' * A V U. "WVUV lliw «WU1U AU Čič nista toliko narazen; ravno tako ne Katal in dnevni red za-nj, in naznanilo, kteri odborniki stopijo o knjižnici, imenik družnikov, račun za leto 1865 in proračun za leto 1866, vabilo k občnemu zboru in in Slavinec, ker se je poslednje imé ptujcu lahko gla- po žrebu današnjem iz odbora, in sklene se da se z silo Stlavinec, kakor so nekteri Grki pisali Stla- zgodovino „Slovenskega naroda" razpošlje pred obcnim vani namesti Sla vani. Će Bistričani pravijo B rci n i, zborom, ki ga po Matičinih pravilih, da se obhaja v znani v a u i uaiueau u i a v nui. uisuiuaui ui a viju u i \j> i u i, «uuiuui j au«wuíuíu piaviuu, \xa c pa Pivčani vsi govorijo Brkini, in od Postojne dalje poletinskih mescih, naj določi predsedništvo. se ne samo Ko san ci, temuč že celó Št. Peterci in Za tem bere blagajnik gosp. dr. Zupanec račun Trnjani zovejo Brkini. Taka ljudska imena nimajo za leto 1865. in pogojni proračun za leto 1865. , ter na- povsod enacega obsega; trdi Gorenci krog Bleda šte-jejo Cerkljane , Mengušane za Polj an ce, ne za Go- trdi Dolenci pa že Posavce pri Krsnicah proti Litii kličejo zaGorence. Menokaleni (ne Mero-k ale ni) pa kažejo glasove v imenu Kom en samo , da ima Matica zdaj premoženja 23.311 gold. 65 kr., in da to leto sme potrošiti 1378 gold. 45 kr. r e n ce 7 imenu pregledovavcev Matičine blagajnice pové Iv. Vilhar, da sta jo ključarja enekrati pregledo- prestavljene. je bolj res nova 7 pri Bači ste obé veliko stařeji. koncu Idrij a, ako se meni mesto, pa spod nj a Idrij a in pa Idrij a vala ter našla vse v redu. gosp Štirj Za pregledova let % JU pa lurij a „kjhi'jo lotui casi pu xiiusomassicj ji c» Vendar prejšnji Costovem nasvetu izvolili gg. dr. Bleiw :u Tušekovega rokop po Rossmàsslerji so se po gosp dr moj sestavek ni bil kakor celó izgotovljena reč spisan, gačar in dr. Vošnjak, in ravno tako za pregledo temuč drugim l VViV iDi^V T J I VUM JI VV UJ/IUMU^ Q ^ * - — — - - • J / v prevdarek postavljen, pa menim, vavce slovenskega rokop da v se ostaja vreden prevdarka. Da ga je gosp. Bile v resen prevdarek vzel, mi je drago; tako se temne reči razjasnujejo čedalje bolj. Hicinger. V Z Svet ti njgo vim Jceg Vrtiček Matevža Hladnik in Lé lj e nj episom dr mo tnih v Gorici) Tom ar Vsled Matičinih pravil stopijo iz odbora naslednj Slovstvene stvari po žrebu določeni gospodje: profeso Ter p Anton baron m dr Vávrů Bleiw Fid Tretja seja Matičinega odbora 7. junija 1866. Tretjo sejo Matičinega odbora je vodil sednik dr. L. Toman vpričo 12 ljubljanskih in izmed vna Ulaga, J jih pa: L. Svetec, J. grof Barb Gorj up 7 prvo- vna- t Nasvet, ki ga je dal Winkl . dr. in J 7 dr p rič daj at Ulag lske knjig 77 At Naj M resi njih gospodov odbornikov in vprico c. kr. vladnega po- odbor tako, da bode Matica po dosedanjih pravilih *a šolske knjige bodi si za ljud ročnika g. deželnega svetovavca J. Rotha. Najpred prebere g. Marn zapisnik druge seje, * i o«^, gi«y se potrdi; potem poroča tajnik g. Lésar o važnejših bilo želeti ki ske da sprejemal gi ali zlasti za ednj šole in da bi esc puuui . puicLu piuvfl «»jun* g. ±j tj s a r u va&uejsiu unv aoiou^ naj jj stvaréh, zlasti tistih, o kterih ima biti še posebej danes znamnjajo nektere izvedeni profesorj m učitelj za- »Lvarcii, ziasti usnu, u ivtcuu iiua uni še poseuej uaues au»uiujaju ucmcio, rwi vi who ^uoouuv posvetovanje, in knjižničar gosp. J. Vávrů o knjižnici namen, in naj se ji oglasijo gospodje, kteri hočej ki bile posebno dobre v ta to in nekterih darovih, ki so Matici došli. Iz tajnikovega ali uno posloveniti. Pri tej priliki bere gosp. dr. BI poročila je odbor spoznal, da sta prvosednik in tajnik poverjeniška pisma poslala vsem gospodom de- w nj ktera voščila, ki mu jih je z ozirom na ome razgovor o i zdaj šolskih knjig v kanom slovenskih dekanij tudi na Stajarsko, Koroško, spisu poslal preč. gosp. dekan P. Hieing posebnem in ktere 7 Goriško in Tržaško, kteri so vsi prevzeli to opravilo vsled očitno razodete Matičinega odbora v tem razun treh 7 pa tudi izmed teh treh sta dva nasvetovala sporočilu priobčimo. Pismo se glasi tako-le O prenaredbi ucilnega reda v ljudskih šolah. Mnogo se govori po samem in v zborih, pise tudi v vlogah in v časnikih, kako bi se prenaredil uóilni red v naših ljudskih šolah , da bi dobil bolj narodno podlago, in da bi ljudstvu več kořistil. Zdi se pa skoraj, da ti pomenki imajo premalo obširno obsego, da namerjajo bolj samo kranjsko deželo, za ktero je okrožnica od 16. marca izbudila živo pretresanje. Ce se sme še kdo vmes oglasiti, bi hotel jez izgovoriti sledeča voščila: 1. Pri obravnavi šolskega uka v slovenskih deželah naj bi ne hodila vsaka stran posebej , marvec naj bi se soedinile škofije ali konzistorii na Slovenskem, kot ljubljanska, lavantin3ka, krška, tržaška in goriška, kolikor mogoče na enak red. Doslej so mnoge šolske knjige drugačne za Stajarsko , drugačne za Kranjsko, in zopet drugačne za Primorsko. 2. V taki obravnavi šolskega uka naj bi se ozi-ralo tudi na druge slovanské narode v avstrij-skem cesarstvu, zlasti na Cehe; češke šole so, kar se tiče narodne podlage in koristnega podučevauja, posebno dobro osnovane ; tudi kar se tiče zadeve druzega, to je, nemškega jezika, so izvrsten izgled. 3. Kar se tiče sosebno šolskih bukev, bi uteg- nile ravno tudi učilne knjige druzih narodov slovanskih biti v izgledalo, bodisi kar se jezika tiče, bodisi kar oblike in vrste obsežka;jalasti bi se češke šolske knjige ne smele prezirati, saj Cehi so med slovanskimi narodi se najdalje pomaknili v narodnem izobraženji in znan-stvu ; tudi njihova dotika z drugimi narodi, zlasti z Nemci, je mimo druzih slovanskih narodov najbolj podobna dotikam slovenskega ljudstva. 4. Dobro bi bilo, ako bi učeni in umetni izrazi tudi v šolskih rečéh, na pr. v slovnici, v račun-stvu, v naravnih stvaréh, bili bolj enaki pri raznih slovanskih narodih; za politične in pravniške reči so se umetni izrazi pred nekterimi leti na Dunaji sestavili za vse slovanské narode avstrijskega cesarstva, in kaj ena-cega bi bilo primerjeno tudi za šolske predmete. 5. Ce se sme za vse šolske knjige več enakosti voščiti po vsi slovenski zemlji, naj bi kaj tacega tudi za katekizem ali kršćanski nauk veljalo; v tem je sicer še drugo voščilo na mesti, namreč da bi knjige za posamezne šolske razrede bile po enakem načinu izdejane, iz manjšega na veče, iz krajšega na daljše, iz tesnejega poduka na bolj razširjenega se razvijale, kakor imamo izglede nad nekterimi katekizmi nemških škofij, na pr. v Reznu ali Friburgu. Sicer se vé, da katekizem je reč, za ktero je škofijstvom skrb lastna. — Na vrsto pridejo zdaj posameznih odbornikov na-sveti, in sicer g. dr. Bleiweis svetuje: 1) Naj izdá Matica slovenska po izgledu druzih Matic za leto 1867 koledar z letopisom gledé na črko c) §. 6. in črko a) §. 2., in ga izdaja vsako leto; 2) sestava koledarskega delà pa se proti primernemu honoraru izroči g. dekanu Hicingerju s tem pristavkom, da se izpusté nektere manj praktične pritikline, ki jih je imel koledar od 1865. leta; 3) Letopis vsled črke c) §. 6. oskrbi tajništvo, ostale sestavke vsled črke a) §. 2. oskrbijo odborniki brez honorara. — O prvem predlogu meni g. B. Raič, ali bi se ne mogla Matica združiti z družbo sv. Mohora tako, da bi skupaj dajale obe družbi koledar in sporočilo o svojem delovanji? Ker je za prihodnje leto že.prepozno, razloči odbor, da se Matičino predsedništvo spustí v dogovor z vod- ništvom družbe sv. Mohora o tem ; sicer pa, da se za leto 1867 dá na svetio koledar s sporočilom vred še pred občnim zborom, in da se po gosp. dr. Costovem svetu imenuje koledar in letopis slovenske Matice. Ravno tako se sprejemata následná dva dr. Blei-weisova predloga, samo s tem pristavkom, da podučne 92 - sestavke oskrbijo odborniki ali drugi slovenski pisatelji, in ker se nekteri pričujoči gospodje v to koj ponudijo, se izroči njihovo vredovanje gospod dr. B lei we i su, predsedništvu pa, da poravná z gosp. dekanom Hicin-gerjem zastran plače za prejšnji in prihodnji koledar ter da s tajništvom poskrbí, kdo in po čim bode prodajal Matičin koledar in letopis. Gosp. Lésar nasvetuje, da Matica v zvezo stopi z vsemi slovanskimi slovstvenimi društvi (na pr. z družbo sv. Mohora, ilirsko Matico, z antropologiškim društvom v Moskvi in s cesarsko akademijo naukov v St. Petersburgu, z Matico česko, Besedo umetniško in s Pravniškim društvom (spolek pravnički) v Pragi, s kterimi še ni v zvezi." (V zvezi je že z Matico dalmatinsko v Zadru, gališko-rusko v Lvovu, slovaško v sv. Martinu in s srbsko v Novem Sadu). Nasvèt se sprejame in po besedi dr. Tomanovi sklene, da se hvala izreče vzlasti Matici ilirski, najbližnji sestri, ki nam je poslala skoraj vse svoje doslej izdane knjige. Gosp. Cigale poprašuje v posebnem dopisu, ali bi sprejela Matica Izbornik ali kratko propedev-tiko, ako jo posloveni, in odbor izreče, da bi s tem gotovo vstregel Slovencem, da ima na porabo dr. Bleiweis v rokopisu kratek znanstven slovnik o tej vedi, ki ga je bil sestavil ranjki gosp. prof, pastirstva, kanonik J. Poklukar, da bi vendar bilo dobro, da imenuje izvirnika, po kterem se misli ravnati in da se ozira pri tem spisovanji na druge Slovane (p. Hanuša itd.) Gosp. Marn naznani odboru, daje slovenska Matica po smrti ranjcega pisatelja Poženčana M. Ravnikarja dobila nekaj njegovih rokopisov, in med njimi sta dva, ki bi bila vredna, da ji Matica spravi na svetio in svojo hvaležnost ranjkemu skaže, da mu postavi ta spominek. Prvi rokopis je skoraj dovršen; naslov mu je „Stari sled Slovencev", imenovati pa bi se smel: Starožitnosti slovenske. Res, daje marsiktera pleva vmes, pa je tudi mnogo zlatih zrn, ter porabil je pisatelj že tudi novejše virnike (Safařika, Hanuša itd.), in ako se sklenejo s tem spisom nekteri manjši, bi knjiga imela to-le razdelitev: 1. Sled Slovencev med nekdanjimi ljudstvi, in 2. Sled Slovencev po zemljopisu: a) nekdanje zlasti male Azije, b) nekdanje ali stare Evrope. Dostavek: a) Bogo-slovje nekdanjih Slovencev, b) Letopisni pregled slovenske povestnice in c) Imenik zemljopisnih, povestniških in bogoslovskih imen. — Drugi rokopis je prestava podučne povesti „Popotovanje v Spic-bergen" ali „U t o p lj e n ci" popolnoma dovršen. — Prvi spis naj bi pregledali gg. Raić, Trstenjak in dr. Vojska; druzega pa, za kterega se izvolijo gg. dr. Vončina, Vávrů in Svetec, ako presodijo, naj Matica morebiti daruje Mohorj e vi druž bi, da ga dá na svetlobo. Ako pregledovavci pospešijo svoje delo, bode že o šolskih praznikih dala Matica lahko v natis knjige za leto 1866, in s koncem tekočega leta prihi-tela, kar se jej je bilo doslej neljubo zapoznilo. Seja pritrdi, in g. dr. Vojska pristavi, da so morebiti še sèm ter tjè po deželi važni rokopisi po ranjcih pi-sateljih , kteri naj bi se blagovoljno v pospeh slovenskega slovstva Matici poslali. Po končani razpravi izreče dr. Bleiweis željo, da naj se prihodnji občni zbor obhaja spet z duhovno slo-vesnostjo zjutraj v cerkvi, zvečer pa s primerno besedo v čitavnici, ktera naj se naprosi v ta namen. Avstrijska armada. Vojska je pred durmi in vsak hip se utegne slišati, da se že kri preliva na severu in jugu našega cesarstva, čegar lastnino hudo žalita dva sovražnika. 193 Navada je, da se avstrijska armada imenuje nemška armada, in potem misli zlasti vnanji nevedni svet, da nemška kri teče za brambo Avstrije. Ob pravém času je tedaj česki časnik „Hlas" po uradnem naznanilu naštel množino vojakov po narodih, ki se bojujejo v avstrijski armadi, tako-le: Cehov, Moravanov in Siovakov je 116.000 mož, Srbov in Hrvatov...... 57.000 „ Rusinov......... 54.000 ,, Poljakov......... 42.000 „ Slovencev......... 20.000 „ Samih Slovanov tedaj 290.000 Nemcev...... 150.000 Magjarov..... 70.500 Romanov..... 47.500 Italijanov ..... 33.000 Judov ......9.850 Ciganov......2.950 Jermencev..... 845 Med 604.895 vojaki (sedaj jih je več) je tedaj le 150.200 Nemcev, 454.645 jih je, ki niso nemškega rodů, po takem je teh štirikrat več. Dopisi. Iz Kragujevaca v Srbii 1. maja. (Kon.) Po Srbii negotovega kruha iskati nikakor in nikomur ne svetujem, štipendij tukaj ni za tujce in učiteljev se ne manjka. Kdor hoče pa profesor na belgradski veliki šoli ali v kaki srbski gimnazii biti, naj se obrne do gospodina ministra prosvete in nauka Kosta Cukič-a. Na negotovost ne mislite in nikar ne hodite v Srbijo. Grozno težko je tukaj kruha si iskati, in še mnogo teže je, ga dobiti. Videl sem tacih žalostnih slučajev tukaj že precej , ne samo na naših severnih Poljakih, ampak tudi na lahkomiselnih druzih narodih. Gorjé mu, kdor v Srbijo přiletí, mislé, da tukaj njega in njegove učenosti komaj čakajo. Nič mu ne pomore pamet in učenost, ki je zabeljena s tujim maslom! S peresom si kruha služiti ne more, ako ima tudi še tako dobro praktiko in izurjeni „kancleištil" ; ker tukaj je domačih pisarjev, učiteljev, juristov in advokatov že preveč, in tukaj nemška kultura celó nič ne veljá. Ako ni dobro s srbsko mastjó zabeljena in začinjena, ne našiti nobenega trebuha, to je, kdor srbski govoriti in pisati ne zna, si ne more tukaj s peresom kruha služiti. In kaj počne potem tak lahkomislež tukaj? Delati ne zná in ga je tudi delà sram. Na tujem mora iz tujcev si znance stvoriti in iz njih prijatelje, da životari! Zato bi mi prav žal bilo, da bi kak Slovenec na ta način v Srbijo pridirjal. Tudi on bi moral iti iz tujcev znance in prijatelje umetno delati, ali pa odlaziti domů. Istina, da Slovenec bi se kmalu srbski naučil; al tukaj je te stranke učenih ljudi dovolj, kakor sem rekel ravno pred, in domač Srbin, se ve da po pravici ima povsod prvenstvo in pred vsakim Slovanom iz tujih dežel. Jaz mislim, da je mnogo pametneje na jugoslo-vanske še zeló prazne in rodovitne dežele obraćati in ondi naseljevati se, kakor pa v daljno Ameriko in v druge čezmorne dežele misliti. Dokler je častiti gosp. Pire misijonar v Ameriki, je že še, ker on je desna roka in varh kranjskim naselnikom v severni Ameriki ; kaj pa počnó reveži ondi, kadar častitljivi starček oči zatisne? ;g rTu» ■ ; Lepe jugoslovanske dežele se bojo in se morajo kmalu divjega turškega jarma osloboditi, in potlej bo v teh prekrasnih, rodovitnih deželah pravi raj naše semlje. Toraj, kdor misli na preselitev, preseli naj se le-sem ali nikamor! Ako marljivi krotki Bulgarin v Srbii dobro živi, ne vem, zakaj pridni in pohlevni Slovenec ne bi živel? Saj vas poznam, da ste kakor Bulgarin delavnih rok, da vam para ni! Delate in trudite se pozimi in poleti, brbate po zemlji ponoći in podnevi, pa komaj si pridelate košček črnega kruhka in kapljico kislega vinca. Vse, kar je boljega, si pri-voščiti ne smete, nego morate poprodati, da placate velike davke in druge potrebščine. Res, da vas Bulgarin v umetnem vrtnarstvu in sploh v umetnem zemljedel-stvu, v treznosti in varčnosti jako preseže, kakor vi njega prekosite v lepi nošnji in lišpu, kar pa vas mnogo denarja stane. Ako priđete sèm, bote morali z doma-čimi pridelki opravljati se, delavnike in praznike ; kajti tukaj je evropejsko blago iz fabrik strašno drago. In ako bi si sčasoma vaše žene in hčerke svoje glave in vratove s težkimi belimi rubli in rumenimi cekini pokrile, se vi, možje in očetje, nesmete huditi nad njimi! Pomislite, da se tukaj drage bele peče in lepi svilni robci ne dobijo! saj bote morali tudi vi brez dragih jerhastih hlač, brez dolgih čevljev, brez lepe kamižole in lepega klobuka v opankah in v samih gatah hoditi, na glavo si bote pa kako ovčjo kožo vrgli, tako tudi čez prsi, namesti lepega naprsnika (lajbiča) s svitlimi gumbi. ^ Neki gosp. dopisnik „iz Gorenskega" vam je ruski Kavkaz priporočal. Res! da je ruska vlada poštena in najmoČneja vlada na svetu. Planine kavkaške imajo rodovitne doline in prekrasne, plodne ravnine, na obalih črnega, kakor tudi kaspiškega morja. Kavkaz ima še starodavne bogate hoste, po kterih se lepa vinska trta ovija, in sladko grozdje brez vsega obdelovanja rodi! Humbold pravi, da tako sladkega grozdja nikjer na svetu jedel ni, kakor ga je v Astrahanu in v Kavkazu, kjer se grozdje po hostah obira, največ pa ga tiči pozobljejo. Vi bi tam kakor Rus in brinovke sladko grozdje po hostah obirali in si dobro vince iz njega delali, bi v lepi deželi res dobro pili in jedli, in kaj dobro živeli, in bili bi podanjiki najmočnejega cara na svetu, pred kterim se vès svet plaši, in posebno turški sultan pred njim trese. In vendar vam pri vsem tem v lepi Kavkaz jaz nikakor ne bi svetoval iti, dokler so srbské zemlje ljudi prazne. Kar ima Kavkaz, to ima tudi Srbija v obilosti, in vse človeškemu življenju potrebno. Res, da v Srbii se mora vino z matiko pri-delovati; pa zakaj bi se človek za dobro kapljo malo ne potil? Jaz dajem Srbii prvenstvo že zato, ker je ona blizo, Kavkaz je daleč. V Srbii je en narod, braco Srbi, s kterimi bote prve dni govoriti mogli; nasproti v Kavkazu je zmes raznih narodnosti. Ondi vladajo sjavepolni Rusi; al izvan njih so na Kavkazu še divji Crkesi, kterih plemstvo se je v sultanovo carstvo preselilo, sužni narod črkeški pa je domá ostal. Jaz nikakor ne bi želei, da bi vi med te divjake prišli. V Kavkazu živijo tudi Poljaki; izvan njih spekulativni Nemci, ki grejo po vsem svetu s trebuhom za kruhom „Ubi bene, ibi patria!" V Kavkazu so tudi Jermenci, večidel od trgovine in špekulacije živeč narod. In Bog vé, kake narodnosti so še vse izvan Tartarov, Per-zov itd. v Kavkazu? Da brez Judov tam ni se ve da. — Kavkaške planine in njih plodne doline in ravnine ležijo med strašno nemirnima in vetrovitima mor- jema. Zdaj sem vam povedal vse, kar vem in znam. To naj vam bode zadosti, ker več storiti ne morem , kajti jaz ne morem po deželi iti, da bi vam zemljo izbiral, ker nimam časa in ne smem iz Kragujevaca brez dolžnosti zvanicne. Tudi odpisavati mi je težko , in celó nemogoče vsakemu posebej. Zdaj storite kakor vam drago; ako idete v Kavkaz, srečna vam pot, in pozdra- 19 vite tam vse Ruse. Priđete v Srbijo, dobro došli Srčen pozdrav in z Bogom sem bil aključbi, da me je bila le-sèm pripeljala; imel V Buda-Peštu Kakor Ljublj Dr. Ja rožnika Pod lišček (Dalje.) sem namreč priliko slišati končni govor državnega pravdnika jaka kteri H kakor so mi pravili v na bedveh krajih Ljublj ) Buda-Pešt na obeh bregovih Donave, na desnem stoji bregu Budin (Ofen), nálevem pa Pešt. —Ljublj je v primeri z Donavo, je Gradašica v primeri z Ljublj štom je vodotoč Donave najoži, verigasti most 450 korakov srednje velikosti kar velikost zadeva 7 to kar v olikani slovenšč sem si želel vès regiment ren-a, ako se ne m o tma , vašega ro pri svojih govoril je da Celj govorih edini se poslužuje domačega jezika tako gladko in izvrstno 7 vpričo, da bi se bili Med Buda-Pe čaj protnikov našega jezika prepričali, da laž je vse, kar čen- o esposobnosti slovenŠčine v uradih in da meri čez železni ali resnobne Lui au T„ŠJ„ in pa nekoliko brige ncu«, Buda dosti pravičnim našim tirjatvam. Ni ne naš jezik 1 • 1 v* v « . . . . t « treba da se za- ali Bud je prav staro mesto, njega začetek v zgo pa ojih kriv, da ne vživa še svojih dovini ni nikjer do prvih časov dokazan ; toliko gotovo da o času Rimljanov že so Budin zarad sv zdravilnih toplic mnogi hromasti bolniki obiskavali pravic v kancelijah, ampak tistim gre krivda, ki bi ga med našim narodom delajH imeli znati , pa ga ne znajo in potem „berichte da ni še dosti omikan. Ako bi d bil izmed Budin je do 1848. leta eljal za glavno mesto Og uradnikov pa na čast naj jim rečeno , da jih je skeg Razpada na te-le mestne oddelke: Trdnj ktera se razprostira na podolgastem hribu, ljublj Trd skemu gradu podobném pa tudi blizo tako visokem njava je v čelem okrogu z moćnim zidovjem obdana Hiše v trdnjavi so večidel stare in prav močno zidane veliko — kteri opravljajo svoja opravila v pravilnem cistern jezikû, je s tem edinim že dokazana popolna zmožnost slovenskega jezika za kancelijsko uradovanje, Pa čemu pridigovati gluhim ušesom Prebivavci trdnj so skoraj vsi nemške koreni 7 1848. leta so se pa na magjarsko stran prevrgl od go- vedale Iz doljnjega Stajarskega Novice t # maj vcuaic ou „iiwiv-o že večkrat kako prav šaljivu, zraveu pa tudi žalostno prikazen, ktera se v ljudskih šolah Po- zraven voré pa večidel še nemško. Cerkve so v trdnj po deželi haj 7 posebno v tistih, v kterih se otrokom tri katoliške in ena luteranska. Razun budinske mestne poleg izobraževanja v maternem jeziku tudi nemška • • • i • I , 1« 1 V I 11 • VI _ J _ Irn 1 +11 v> n ć I rrnnnli a A 1 \-r r\ -i U! J ^ ^^ M ! L ^ ______1____ županije ima v trdnjavi tudi deželna vlada, vojaško de žélno veliteljstvo, deželno staviteljsko vodstvo in deželno e urad- 3va pa- kultura* v 21. listu 77 finančno rediteljstvo svoj sedež, in še nektere Med vsemi poslopj v trdnjavi je kralj nije lača najlepša in najzanimivejša, pa tudi s pripadajočimi stopil, po nemških učiteijih plja. Al kaj bi dopisnik iz Gorenskega Novic" misiil ali rekel, ako bi v našo šolo v kteri se več kakor polovica slovenskih otrok v nemščini drag podučuje. Ako želiš bravec, najpopred izvedeti, kako izurjen je go } stavbami skoraj 5. del celega hriba na južni strani po- spod učitelj v slovenščini, poslušaj ga pri cerkvenih trdnj ave, posebno na mogočno Do- opravilih slovensko popevati in sodi potem sam, ako na priliko pri kakem pogrebu v stari mili slovenski kriva « w Pogled s navo (proti solnčnemu izhodu) in proti Peštu je veli-kansk. Kdor se ne hodi rad daleč sprehajat, se more pesmici lahko po obzidji trdnj po svoji prekorakati Za 77 O duša pojdi k tvojemu ter se lepe lege tega kraja do dobrega nagledati kraljevim gradom je orožnica, za orožnico pa štirivo-glata, oral velika ledina, na sredi ledine pa stoji spo- onega generala, kteri je na dnj Bogu ki te je stvaril" itd 7 7 potnico slišiš besede med drugimi nerazumljivimi besedami za po minek generala Henci-ja budinsko trdnjavo leta 1848/9 tako junaško puntarskih 77 To tele zdaj zemlji damo" itd naskokov branil 7 posled je pa vendar le zmagan 418 bil ladarju zvestih ter je smrt junaka storil, in ž njim vojakov. Imena vseh teh vójakov so okrog podstave vlita. Tesno postane Slovanu pri srcu bojevnikov pregleduj > skoraj sami SI Marsikrat bi se mrlič, ako bi to nadgrobnico slišal, nevoljno obrnil, da bi hišica tako tesna ne bila! Ako stopiš v šolo, bodo te v vseh treh razredih otroci prav pohlevno in pobožno pozdravili z ,,Galop seids poduk Go- irog puusiavo r—; - r------. . i----r~T*** " ?>^ ko imena teh Kristus I" Stisni se potem v kotec in poslušaj ani so bili ti v „Sprachlehre", ki se je slovenski otroci učijo 77 reveži, ki so na dan zmage honvedskega orožja na zi- dovj budinske trdnj za dom in cesarja kri přelil pod učitelj zakliče: „Still tepežnikom na črko na tabli rekoč: „Wie heisst dieser gebt Acht" ter kaže z Kaka ironija! Spominek ima poznim potomcem pričati, zakaj je bilo toliko krvi prelite ter ima imena padlih slaviti ; zdaj so se pa reči tako spremenile, da spominek Buchstabe? ist — i dieser Buchstabe heisst i Wa8S 5 ne more eljati za to, za kar je postavlj 7 marveč privržencem in slaviteljem magjarskih prekucij 1848/9 dokazuje, da je zmaga honvedov čez 18 let za dobro fur ein Laut? i ist ein Selbstlaut. Warum? Weil er fur sich deutlich ausgesprochen werden kann. Wass ist i fur ein Warum ? Solar : Also 77 Paučekť < sag Du jetzt V*^ JW « — ~ "" VVi spoznana. — Spominek sam je iz liteg podoben vrhu gotiškega turna, v sredi lin je videti genij kteri na tleh slonečemu vojaku v čeladi in oklepu lor 7 Laut? Solar: i ist ein Selbtlaut waler zu sich allein deutsch gebrochen werden kann Takih odgovorov moreš slišati obilo. Iz takih šol pa iz-rastejo potem možje korenjaki, kteri pozneje berj venec na glavo poklad Sè sedanjimi poli ali vega bodi si renjski predstojniki ali svetovavci pri volitvi no telja, ko tičnimi razmerami na Ogerskem se ta spominek nikakor ne ujema, in čudno se mi zdi, da ga sedanji magjarski vladni možje še niso odpravili. Velike vrednosti za temeljito slovensko pisati in se jim živo priporoča mož, kteri ume brati dgovarjaj brauchmer kan windische Schul, windisch lernen Kinder zaus.... Žalostno, ali resnično Mer die t prebi trdnj je naprava po cevéh na hrib napeljana, nega mostu vodo na vkreber goni ali vzdiguj da je voda iz Donave parna mašina blizo želez- Bedrovsk V Železni Kapli na Koroškim 10. junij Naj ljala v €elja. x. eljsko okrožno sodnij (Dalje prihodnjič.) Naključba me ko 30 maja pnpe ravnava zavoljo hudodelstva 7 P in ovrstnih tat 8ledeče vrstice pričajo, da národni duh iz Koroškega nikakor ni tako pobegnil kakor je celovški deželni zbor misiil. Pri nas v Železni Kapli, kjer so milému našemu nekterimi leti trobili: „memento so ga pri sabotnih večernicah in o postu ravno bila ob- jeziku v Šoli še pred mori" 7 vin kakih 12 je bilo zatožencev, izmed kterih sta dva pri postnih pridigah celo iz božj 9 """1 i* """ bila po 15 let, eden na 10 hiše gnali > le 7 7 eden ostali pa na krajši Čas obsoj na let v težke tošnjo vigreď lepa cvetličica pognala. „Slovensko bralno Prav hvaležen društvo" se imenuje. Njegov namen je: ljubezen do 195 branja buditi, omiko in izobraženje vsestransko po našem okraji •vp prišli f bilo vprasanj kako V I • V I • V soli, SU v S S 0 I o so siriti, v jeziku maternem se učiti pa tudi po- bilo tačas otrok še šteno se kratkočasiti in vse to izključljivo na národni vrte pol ure daleč po kamnih in bregovih 9 in ker m pes gledavat občinske Pregledo- podlagi. Z blago mislijo o bralnem društvu se je sicer vali so najprej občinska sadisča jelšanlka in potem do-že marsikter rodoljub ponašal, al prav oživěla se je še lenjska. Vrnivši se nazaj v Jelšane, so ogledali ná- le bočnik i kiĐi&ier ruuuijuu fsvsuaoai, ai pav uzuvcia oo jd o« ivujoa». »im vox so ua&aj v tfcwfluc, au ugieuaii liai decembra 1865. leta, ko so gospodje Duler, Glo- rodno našo šolo, kteri so po dokončanem izpraševanj Prne in učitelj JPrnuč več kot 50 raz- izrekli popolno svojo zadovoljnost. Ogledovali so tudi čez Novigrad Male novrstnih knjig skupej spravili. Že 26. dne omenjenega sadisča v Rupi in Lipi, in odtod se meseca se je združilo blizo 14 članov s tem namenom, domii. — Ne morem vam dopovedati z besedo, kakošna da se zloži toliko denarjev, da se morejo naročiti vsi radost je bilo to za nas. Dvakrat več imamo odsihmal UCI O V V UA w»» a.» W VtVMMA JW f y Uli U V ili vi Vj V VVAIÍ1 » »-» » slovenski Časniki. In zopet so se članovi 6. dne maja zbrali in pri tej priložnosti „slov. bralno društvo" veselj do zasajevanja goličav, kakor poprej. Ne bode osno- vali. Pravila, ktera so sestavijena po pravilih ,,celovške nas ne treba goniti na delo; dovelj je beseda in spo min na dan t. m Ako Bog dá, v desetih letih na- čitalnice", so menda že ode. k. okrajnega predstojništva semu Krasu ne bo manjkalo niti vina in potovala do vis. deželne vlade. Nadjamo se, da se nam Iz Ljublj Vozovlaki, ki so ) niti drv. po železnici skozi kmalu dovoli koristna in potrebna naprava. Volil se je Ljubljano prevaževali vojake na Laško, mirujejo zdaj v ta namen že tudi odbor, ki bi po dovoljenih pravilih in mesto naše je zopet bolj tiho. Vojaških bolnišnic opravljal družbo. Po večini glasov je bil izvoljen: za predsednika gosp. A. Gobanec, za tajnika gosp > P. Miiller, za denarničarja gosp. J. Karnicar, za odbornika bolnišnico, taau tuui aiumuai uc, uauicau njega, e< pa gospoda Duler in Prnuc. Se ve da tudi brez vese- ponudili svetli knezoškof Alojzevišče in Goričane zdaj 6 tukaj; sliši se, da za 2000 bolnih se mora prostora napraviti. Solsko poslopje se ne bode vzelo za tako tudi alumnat ne; namesti njega so neki lice ni bilo. Stevilo članov je precej narastlo. Kar pa more vsacega domoljuba se posebno veseliti je to, da se Kakor iz nekterih krajev slišimo, se po deželi če tudi ne prav velike občine (kar bi bila društva bode iz okolic udeležilo mnogo kmetov, izmed treba) delajo vendar saj precej velike Tako kterih marsikter šole še videl ni htenu ili čils its. ce r suie oc viuci ut, ampak oc? id o a ui pu nav , do jo v iuc uiqivcuí u&iaji ^ sebi brati naučil. Društvo pa ne misli le samo časnikov združilo v 10 novih, čeravno bi jih se sam po liko f po na pri se je v metliškem okraji 23 sedanjih sosesk «i naročiti, temuč časoma tudi knjižnico si ktere se bode gledé pravil, ako bi se društvo utegnilo ske Planina, Unec, Rakek, Laze, Garčarevec napraviti, iz prav dovolj bilo. Na Notranjskem so se sedanj po farah kdaj razrušiti, šolska knjižnica osnovala. Bog daj srečo. rožnika. — Novoizvoljeni obcin-. teden in Studeno združile v eno v Pl f V Senožečah ski odbor spava že 3. teden, kajti dan volitve novega župana se ni odločen. Slišali smo, da sinoči sta bila na za zdaj le za poskušnj bote radi za zmiraj združeni ostale) leta (Rakek mislimo e sose- Strmica in Unec da 9 gospoda v Sinadolah nabirat podpisov, da bi se nakupilo tukaj drugo poslopje za kaplanijo. Dozdaj sta imela dva gospoda okraj Dobro bo postojnskem velicih občin; vsa gornja Pivka le ena. Da bi povsod kantonske zdatno pomagale k sestavi velikih občin gosposke v soseskini hiši „stari kaplani ime- Nikoli v se pomnimo, da bi bilo toliko k novani 9 dovolj prostora, a letos so si častiti gospod kaplan svoje stanovališče v šolskem poslopji izbrali. Da naša stara kaplanija v stavbi svoji res ni kaj pristojna, ne morem tajiti; al tudi to moram reči, da za- iz kmetov prišlo v Ljubljano delà iskat, kakor letos v nedeljo popoldne jih je bilo okoli 200 pred mostom in udinjevali so se poleg hrane za 30 nov. krajc. To pač kaže, kakošna sil č 5 9 c. na mora služki so redki, zatoraj tudi za denar zeló trdi časi, da bi se zidali novi gradići. Skoda, da se ne jemlje ozir na soseskino poslopje „šolskega zaklada" ) o kterem se v Novicah" že večkrat pisalo, pa jo dosihmal brez vsega vspeha ! Sip v oknih je v tem poslopji čedalje manj, temveč pa nametanih kamničkov po sobah, cesar so se prečastiti gosp. dekan Hicinger menda sami prepričali. dan po deželi biti „Eisenbahn-Central-Bl." pravi, da družba južne železnice začne kmalu St. Peterško-Reško železnico delati. Danes popoldne ob 5. uri ima muzej no društvo svoj letni zbor, v kterem se po novih družbenih ki so pravilih voli nov odbor, pokažejo nektere reči 9 Gospodje, ki imate to reč v rokah, prevdarite dobro: se poslednji čas darovale muzeju, in bode realkini rav- ali je pametno kupiti še četrto grobljo (podrtino), dokler se nam še sedanje tri vedno pred očmi podirajo? Salus rei publicae prima lex esto! ali z drugimi besedami rečeno: Kar delamo, prevdarno delajmo, da si nepotrebnih stroškov ne nakopljemo na glavo. Popra- natelj gosp. Schrei govoril o deževnih razmerah Ljub- Deschmann o nekterih rast- ljane, in muzejní linah kustos 9 ki so poslednji čas prišle na Kranjsko in pa o dolomitnikih v Polhovem gradcu. Prihodnjo nedeljo popoldne ob */, bode prvo vimo raje staro s tarin! Iz Jelšan 9 kar že imamo, a ne kupujmo druzih J. HUUUUJU UVUV1JU 1/fS U1 li 111* V «-r /2 v p prosto telovanje Sokolovo na sokolisču poletnem v j unija ** Kaj pa je bilo včeraj v Jelšanah, da so moznarji tako mogočno pokali ljudjé skupaj vreli, šolarji^ in solarce praznično oblečeni z vejicami in cvetlicami v roči se shajali? Je Frolichovi hiši; zvecer ob 8. je sokolski shod v čital-ničini gostilnici. Po prijatelskem pismu iz Cuicatlan-a od maja t. 1. pozvedamo iz Me hi ke, da se mehikanski ce- bil praz- sarski prestol močno maja maja so avstrijski pro- nik blagoslovljenja cerkve? Je li bilo opasilo? Ali so morebiti ljudjé začetek nove oborožene občinske straže praznovali, ali kaj neki je bilo? — Niti to niti uno stovoljci nehali samostojni biti, kajti prišli so pod fran-cosko poveljstvo ; cesarske blagajnice so tako izpraz- Je bilo siovesnost je včeraj mirila drugam. Bili so namreč pri nas Njih ekscelencija gospod deželni poglavar baron Kellersperg iz Trsta. Naj povem opravek priljudnega gospoda v naši fari. Prva beseda, ko so njene, da se vojaki ne morejo več popolnoma ízplače vati; kolikor je poprej mož dobival za 5 dni, toliko se mu zdaj plačuje za 10 dni; a za Francoza je denarja dovolj; prejšnji mesec se je enkrat 2 milijona,^enkrat * Drago ! Drugi dopis, ako pomota v pisanji, prezeló je zakas- celó 16 miiijonov pesos-ov poslalo na Francozko. Častniki avstrijski so v tacih žalostnih okolščinah poslali mehi- kanskemu in avstrijskemu cesarju prošnjo, naj bi bilo ki tega želijo, dopuščeno, vrniti se v avstrijsko onim 9 njen, da bi se Se le 7. junija povedalo, kar se je zgodilo armado, ter podpirajo to svojo prošnjo s tem, ker se v ze pred pol letom. Prosimo*razjasnila Vred ne spolnujejo pogoji, pod kterimi so stopili v mehikan- 196 sko službo. Po tem pravi pismo kar smo brali v Novićar iz domaćih in ptujih dežel. Popolnoma je odkljenkalo miru; morebiti da že Težave mehik. cesarstva potrjuje tudi danes se je gori ali doli začel boj. Parižka konferencija se je razdrla , predno se ie začela. Zdaj pa kri- Y • ♦ _ _ _ V • t LI« á .it -i ^ • 1 • 1 • 1 .1 „Novicah", ki nam redno dohajajo od novega leta, tudi sodimo , da iz Avstrije ne bodo več hodili prostovoljci v Mehiko. pismo v „Allgem. Zeitg." iz Pariza pismu v zjc ttg. " iz» x »i í ci a, kjer se bere, da * At;, picuuu »e je ^a^o i«. 3e je cesar Napoleon o mehikanskih zadevah vse dru- čijo sovražniki Avstrije, da ona je kriva gače zasukal in se severno-amerikansko vlado dogovo- v zbor priti v dogovor y ker m hotla al v kakošen dogovor? y uuouuui iu oc dcvvííív MLuvtiivMuoau viauw uv^u » v- - j'*"» v wwcv » vi , - a 1 V a « » « « w " mv^v » w. * kaj bode dalje početi, ako utegne cesar Maksimi- Da bi kar naravnost drugim dala, kar je po pravici vonnali'tî Mftkîlrn n Í A n rt I X n i . o S \y a. rt> n o a. a a. rl /"V /In v\aû 1 nî QQ ni r* rl rn ^ ril lijan zapustiti Mehiko. njeno! Iz Laškega se se do danes ni se nie dru ,,. r------j— jv zega slišalo, kakor da stoji pripravljenih 467.000 voja- da prošnjo o prenaredbi podučeva nj a kov in čez 60.000 prostovoljcev in da mislijo boj za- CPoslano.) „V poslednjem listu „Novic" je povedano, vi« b J^l VVJ lij V V J/4 VUM4 VUWi ^/VVittWV f U) v ljudskih šolah so podpisali vsi gg. dekani razun enega bilo Da ostane resnica cela, pridenemo to četi danes (13. junija). Toliko več pa se godi v se verji. V Holštajn namreč, kjer je bila zdaj avstrijska Gablenza da tisti gosp. dekan zlasti iz tega vzroka ni podpisal vlada in armada (s 3000 vojaki) pod poveljstvom fml. prošnje (pa je ta vzrok tudi napisal na priloženi list), je dne t. m. vdrla pruska armada kar je ker je že poprej bil svoje mnenje ali prav za prav ondi vlado na-se potegnila in v prepoved djala, mnenje vseh učiteljev svojega okraja, kakor se je bilo zavoljo sklica ondašnjih stanov velela avstrijska vlada izreklo v učiteljskem zboru, položil pred preč. konzi- Naša armada se je tej sili brez sile, ic 3 O pUlOOkVUJ , V storij, in sicer v enakem obziru, kakoršnega je ob- Altono umaknila in bode Holštajn popolnoma zapustila ; s protestom v segala una prošnja. Po takem je tedaj misel vseh al svojim nemškim zaveznikom je poročila, naj se g g. dekanov ni bila enaka." edina, samo pot dra njenega naznanjenja živcu mirú z orožjem odgovor dá. Holštajn je v („Novice" posesti avstrijski bil, pruska vlada moti to posest > v Schmierblatť). Přetekli teden je po takem se mora zdaj začeti vojska. Pravijo, da pru-gimnazijskem razredu prof. Heinrich prašal ne- ska armada šteje 600.000 vojakov, kolikor jih še nikoli kega dijaka: kaj je epikurejec? in ko mu ni vedel od- ni imela na nogah. tem govora , ga ošteje rekoč, da naj v biblioteki namesti godi y , kar se zdaj na Nemškem išče „Zukunft" tolažbe . da se razruši stari nem- das Schmierblatt" Novice raji bere nemške kla- ški bund. 1 1 vf i 1 • y 1 • tt • • 1 1 • » • v* • w yy sike, da se nauci naši vsi. ki se potegujejo za pravice Mnogo se govori, gotovega se vendar bolje nemški. — Vajeni so rodoljubi še nič nevé, da bo ruska armada pomagala naši y slovenske národ- in počil je že celó glas, da se v podonavskih knježe nosti, da jih ekskluzivni nemški kulturonosci psujejo vinah ruska združi s turško; ni pa res, da bi bil z raznovrstoimi priimki; vajene so tega tudi „Novice"; Turk ze ondi. Lahi merijo zdaj tudi na Dal ma ni tedaj čuda, da jih je te dni zopet doletěla gori re- cijo; ne bi bilo čuda, ker je v prejšnjih letih vlada yy čena ž njo ogrdil lepa" beseda. Ako učitelj Heinrich misli t da je yy Novice", grozno se moti; iz njegovih yy šmir med našemu listu; po vsi domovini ondi bivajo! ust je čislani pisatelji Novičini z vredništvom vred bili bi tadaj razžaljeni naša tako „precartano" gojila laški živelj v Dalmacii Trstu in Gorici , da res morejo misliti, da Lahi Presvitli cesar je ukazal državnemu Istrii ako h v a 1 i 1 ! bi profesor Heinrich „Novice" ministru in dvornému kancelarju ogerskemu, da pozve-sta natanko, kje da žuga slaba letina letos. njega: Je — , r v—~ —-------- " ; .— ) "-j ~ "^b to vprašanje vendar moramo staviti do Gradcu ne bo letos razstave. Kraljevinska depu- šola mesto, da učitelj, ki še slovenski tacija hrvaš ka je še v Peštu; najveća overa ^poraz-brati ne zná, svoj narodni žolc razliva z očitnega odra? umljenju je to, da Magjari hočejo Reko za-se. Čudno ! Ali misli, da bode mladino našo, ki se hvala Bogu! na domači zemlji čuti domačo in si po slovenskih knjigah potem trojedna kraljevina?! Ako Reko hočejo Magjari, Dalmacijo Lahi y kje pa Si Spominek JelaČica in časnikih prizadeva nadomestiti to, česar ji šola še bana je v Fernkornovi livnici na Dunaji dodelan. zdaj ne daj e, da bode kadaj sposobna za cerkevj šolo in urad, s tacim Sisku je prve dni t. m. cena pšenici poskočila za zasramovanjem odvrnii od poti pod- 70 kr., koruzi za 60, ovsu za 20 kr. Kolera se je pa uka, in jo morebiti privezal na-se? Pač reven psiholog prikazala v Afriki med mahomedanskimi romarji, bi bil učitelj, ki bi tako mislil! Naši pokojni gimna- tudi na Laškem (Milaneškem) v Sondrii, in v Stettinu zijski .profesorji, kakor Krsnik, Martinak, Globočnik itd. na Pruskem. Še te nadloge bi nam manjkalo, da bi niso odvraćali šolske mladine od berila slovenskega, imeli kugo, vojsko in lakoto ob enem ! marveč ga jim živo priporočali, in izvrstne učence so izrejevali, ti pa so jih tudi kot svoje očete ljubili in ;fAOJOVflř") M ťa "V JAU DVUJC uueto ijuuiii iu Listnica vredništva. Gosp. M. v S: Pozlačeni sreberni novee jim celó V „Schmierblatt-u" Novic večkrat h valne je denar Teodericha, kralja izhodnjih Gotov, umrlega 526. leta> pesmice peli. Zdaj pa, ako bi Šlo po „eigenthlimlichen" ki je s četami svojimi potoval skozi Kranjsko na Laško. mnenji glasovitega pisatelja „Eigenthumlichkeiten in Krain" (ki je isti učitelj Heinrich) bi se moralo povr-niti to, o čem je Kopitar na str. 54. svoje gramatike 10. Altersjahre hat der Schíiler den tožil y rekoč: „Im Teode- richovi denarji so redki. Zato Vas kranjski muzej prijazno prosi, da bi mu darovali ta denar, ki ima zgodovinsko vrednost, & denarne cene malo. (1656. Veči kupreni novec je dožde Bertucci-a Valeri-a 1658.), manjši pa Marina Grimani-a II. (1595. 1606). vaterlàndisch - slavischen Herd verlassen y um m der „deutschen" Stadt von Deutschen in deutscher Sprache zum deutschen Staatsdiener erzogen zu werden! Nun muss er seine slavische Muttersprache, die er ohnehin in diesem Alter noch nicht in seiner ganzen Fûlle be-sitzen kann, mit Fleiss vergessen lernen, damit ihm hold werde die Herrscherin Teutonia!" — Toda Kursi na Dunaji 12. junija. 5% metaliki 54 fl. 35 kr. Narodno posojilo 59 Ů. 35 kr. a v • • Azij srebra 136 fl kr Cekini 6 fl. 49 kr v dosti je o tem; zato naj je konec besedi! spodine ! Ti Zitna cena v Ljubljani 9. junija 1866. Hrani za-se svoj „šmir pa go- In Novicam daj mir ? Vagán (Metzen) banaske 5 fl. 33. 4 fl. 5. oves 2 fl. 57. v novem denarji tursice 3 fl. 32. pšenice domače 5 fl. 33. sorsice 4 fl. 25. rež ječmena 3 fl. 7. prosa 3fl. 15. ajde 3 fl. 47 Odgovorni vrednik: Dr« Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.