Šlev. 222. V mM v neder« One 28. selemlra 1924. Posnema taviika stane 2 Dir/. Leto LIL Naročnina za driavo SHS: na mesec . . • . . • Din 20 za pol leta . . ■ ■ . . 121 za celo leto .... «240 za inozemstvo: tneseCne....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 tr Inozemstva.... , 60 Cene Inseralom: Enoitolpna petitnn vrsta tnali oglasi po Din t'50 in Din 2'—, vcCjl oglasi nad 45 mm višine po Din 2'30, voliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vrnili dan izvzemSt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mm v oolovioi. Uredniltvo Je v Kopitarjevi ulici 6/111. Roboplat se ne vračajo; nefranktirana ptsma se ne sprejemajo Urednifitva telefon SO. upravniStva 528. Političen list za simuski naroi Uprava Je v Kopitarjevi ulic! 6. Čekovni račun. Ljubljana i0.650 in 111.349 (za Inseraie) Sarajevo 7.563. Zagreb 39 011. Piuga ln Dunaj 24.797 Pod novo vlado. V najkrajšem času imenuje kralj ministre iz HRSS in jih zapriseže. To je vele-pomemben dogodek, ki bo stališče vlade tako utrdil, da je ničesar in nihče ne bo izlepa omajal. Vstop zastopnikov ogromne večine hrvatskega naroda v vlado, za katerega ima po svojih končnih pogajanjih s HRSS v Zagrebu veliko zaslug Nastas Petrovič, postavlja našo državno politično življenje dejansko na novo bazo: na sporazum vseh treh narodov, ki sicer še ni formalen, se bo pa ravno po sodelovanju Hrvatov v vladi stopnjema takorekoč sam-posebi realiziral. S tem je zmagala ideja, ki jo je SLS od samega začetka vedno zastopala. Spričo take politike vlade g. Davidoviča, ki gre za popolnim pomirje-njem jugoslovanskih narodov, vzpostavitvijo pravne sigurnosti, javne vernosti in strogega zakonitega reda ter za poštenostjo v upravi, njegovemu kolegu dr. Ma-rinkoviču ni težko priboriti naši državi v inozemstvu ugled, katerega pod P.-P. režimom, ki je vse varal, vsem ostajal dolžan in nikomur držal nobene besede, ni imela in ni mogla imeti. Vprvič v naši državi se pod sedanjo Vlado velikopotezno in resno dela na po-vzdigi položaja kmetskega stanu. Pod dr. Kulovcem kmetijsko ministrstvo ni več samo za parado, ampak je postalo središče plodovitih pobud za vsestranski razvoj kmetijstva. Izpopolnjuje in širi se kmetijsko šolstvo, dela na premaganju vinske krize, vršijo kmetijske razstave in pripravlja zakon o kmetskih kreditih, ki bo omogočil kmetskemu stanu cenen kredit po državni zadružni banki. Najbolj zanemarjen in zavržen je bil pod P.-P. režimom prometni resor. Kakor v vseh ministrstvih so Pašičevi trabanti zapustili dolgove tudi v železniškem, in sicer ti ljudje niso plačevali niti tekočih dolgov, oziroma računov ter ostajali celo dolžni plačo delavcem! Samo v železniškem ministrstvu je ta čedna družba zapustila nad 500 milijonov dinarjev dolga! Spričo tega je naloga prometnega ministra izredno težavna in zahteva naravnost nadčloveškega dela in naporov. Hvala-bogu je minister Sušnik pravi mož na tem mestu in se ni lotil samo odprave korupcije, ampak tudi poprave vagonov in proč, hoče dograditi vse začete proge, ki jih prejšnja vlada ni mogla, ker je zapravila ves v to namenjeni denar za druge nepoštene namene, in začne tudi z izgraditvijo naših pristanišč, ki so popolnoma zanemarjena in za kak večji promet neusposobljena. Čisto nov duh je zavel tudi na polju prosvete. Tu je bil Pribičevič popolnoma zanemaril pravo vzgojno kulturno nalogo šole, katero je docela udinjal politiki. Učenje je bilo postranska stvar kakor tudi srčna moralna vzgoja, glavno je bilo vpre-ganje učiteljstva in učencev v izvenšolske politične in društvene namene. Dr. Anton Korošec je storil temu konec in šolo vrnil njenemu pravemu in edinemu namenu: vzgoji dobre, izobražene in nravstveno utrjene mladine. Dr. Korošec je posvetil tudi vso skrb našim univerzam m je prvi med vsemi dosedanjimi prosvetnimi ministri osebno obiskal slovensko univerzo, da se pouči o njenih željah in potrebah, dočim je pod Pribičevičem slovenska univerza bila uboga pastorka. Sedanji prosvetni minister je tudi ugodil želji prebivalstva glede na jesenske počitnice, česar prej ni bilo na noben način mogoče doseči, ter se je spravil na korupcijo, ki se je uganjala pod P.-P- režimom s štipendijami. V resoru za agrarno reformo je minister Vesenjak začel energično preganjati korupcionistične metode svojih prednikov, imenoval kontrolne komisije za izvajanje agrarne reforme, lotil se je vprašanja kolonizacije dobrovoljcev itd. Nova vlada dela dosledno, vztrajno in neumorno. Iz vseh krajev države, tudi iz Srbije, prihajajo glasovi, kako je ljudstvo zadovoljno s tem delom, kako vladi zaupa in jo hrčr moralno podpirati, zlasti da se korupci; popolnoma izkorenini. Dočim^ je prejšnja vlada celo žrtve svetovne vojne pustila hirati in umirati, je sedanja vlada že izdelala zakon, po katerem bodo invalidi dobivali poštene penzije in druge prednosti. Preskrbela je tudi za vse ostale upokojence, katerim bo pomagala s povišanjem draginjskih dolclad, dokler se penzije ne uredijo definitivno z novim uradniškim zakonom. Tako se popravljajo krivice prejšnjega režima in obenem pripravljajo novi zakoni, naš denar se dviga, naše gospodarstvo učvrščuje in inozemstvo je začelo gledati na nas s čisto drugačnimi očmi kakor na vlr.do Pašiča in Pribičeviča. Dočim so se nam Francija, Dr. Kulovec o nalopli poljedelskega ministrstva. Zagreb, 27. sept. (Izvirno.l Današnji »Hrvat« objavlja ob^ir^n intervju z ministrom za kmetijstvo dr. Kulovcem. Minister dr. Kulovec je izjavil, da je prejšnja vlada imela zelo malo smisla za kmetijstvo in da je zapustila celo kopo nerešenih ali pa že ne dovolj preštudiranih vpr?šinj svojemu nasledniku. Zato je težavno takoj pokazali na kakšno delo, ker je treba vse šele pripravljati. Za Hrvatsko, posebno za Zagreb, velevažno vprašanje uravnava Save. Drugo važno vprašanje za Hrvatsko je vprašanje agrarne reforme. Glede uravnave Save se vrše pripravljalna dela, glede agrarne reforme pa se je minister dr. Kulovec sporazumel z ministrom za agrarno reformo, da se delitev veleposestev na Hrvatskem začasno ustavi, da se izognemo napak, ki so se dogodile v Vojvodini, kjer so vsled agrarne reforme vsa veleposestva naravnost uničena, tako da tudi ljudstvo od te zemlje nič nima. V prihodnje bodo sklicane po vseh krajih države gospodarske ankete, da bo j imela vlada jasen pregled o potrebah go-i spodarjev, ker iz centrale same se ne da j vsega razvideti, kar kmetje potrebujejo. Posebno pozornost bo minister posvečal zadružništvu, ki potrebuje predvsem cenen kredit za svoj razvoj. Prvi kredit za zadruge upa dobiti minister od poštne hranilnice, koje uprava bo o tem vprašanju sklepala že na svoji prvi prihodnji seji. KRALJ SE VRNE V BELGRAD DANES. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Kralj in kraljica se vrneta jutri v Belgrad. Kralj bo sprejel ministrskega predsednika in posamezne ministre. NARODNA SKUPŠČINA. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Predsednik vlade Davidovic je bil danes pri skupčin-skemu predsedniku Ljubi Jovanoviču radi ugotovitve dneva, sestanka narodne skupščine. Dan še ni določen. DR. LAGINJA PRI DAVID0VIČU. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Pri ministrskem predsedniku Davidoviču je bil bivši hrvatski ban Matko Laginja in se je z njim razgovarjal o tekočih vprašanjih. Največ sta se razgovarjala o gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z zapadnimi kraji, predvsem o vprašanjih, ki se morajo urediti med našo in italijansko državo med bivšimi pokrajinami Istre in med onimi, ki pripadajo naši državi, to so otok Krk in občina Kastav.. MINISTRI MED LJUDSTVOM. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Danes je odpotoval v Jagodino minister za javne zgradbe Dragutin P e š i č , da se udeleži kmetijske razstave. Istotja je odpotoval tudi notranji minister Nastas Petrovič, da se udeleži proslave 25letnice učiteljišča v Jagodini. Nocoj odpotujeta v Kra-gujevac na slovesnosti v spomin čehoslo-vaškim žrtvam prosvetni minister dr. K o -r o š e c in vojni minister H a d ž i č. Poljedelski minister dr. Kulovec je danes prispel v Skoplje na otvoritev kmetijske razstave v Južni Srbiji. Ker je precej ministrov odsotnih, se seje ministrskega sveta ne bodo vršile, dokler se ministri ne vrnejo. NEUMESTNI ALBANSKI PROTEST. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Ali Riza beg Colonja, albanski poslanik v Belgradu je bil danes pri zunanjem ministru radi vpadov na frnogorsko-albanski meji. Ali Riza beg Colonja je protestiral proti vpadom. Njegov protest pa je neumesten, ker so Črnogorci prekoračili mejo samo zato. da vzamejo stvari, katere so jim Albanci nesli. Albanci so odvedli tudi dve deklici, katere so baje onečastili. Anglija, Amerika itd. vedno bolj odtuje-vsla, so se z nastopom vlade g. Davidovi a takoj vzpostavili najprisrčnejši stiki z velesilami in simpatije vnanjega sveta dr. nas dan za dnem rastejo. Ljudstvo to vidi in čuti; zato se vla-der lahko nanj trdno zanaša in zato je nj.-n položaj čezdalje trdnejši. Družbica, ki ji je prorokovala vsak dan padec, je korenito blamirana. Protagerovi načrti. Belgrad, 27. sept. (Izv.) »Politika« poroča: Protagerov in njegovi pristaši so razglasili, da je Todor Aleksandrov žrtev Srbov; njegovi ubijalci so bili samo orožje v srbskih rokah. Zato so sklenili maščevati se za svojega voditelja. Za glavo To-dora Aleksandrova mora pasti načelnik kraljevine SHS in z njimi tudi nekoliko glav najvplivnejših državnikov v Belgradu. V zapisniku, v katerem je komite zabeležil svoje odločbe, stoji tudi dan, ko prično s svojim maščevanjem. Istočasno z dnem so določeni ljudje, ki bodo atentat izvršili. Ako bodo atentati uspeli, se mora četniška akcija v južni Srbiji takoj začeti. Odbor se nadeja, da bodo važni dogodki obrnili pozornost Evrope na Makedonijo in to ravno hoče komite s to akcijo doseči. Protagerov in njegovi pristaši dobro vedo, da bo ta zločin zadosten povod za zasedbo vsaj zapadne Bolgarije. Ali ravno v tem vidijo uspeh svojih načrtov, ker smatrajo, da bodo potem velike sile intervenirale. IZ DEMOKRATSKE STRANKE. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Pristaši demokratske stranke v okraju Vršac so imeli včeraj shod, na katerem so sklenili vstopiti v Davidovičevo skupino. REVIZIJA URADNIŠKEGA ZAKONA. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Komisija za revizijo uradniškega zakona je morala podaljšati delo, ker še ni izvršila vsega dela. Vršila se bo razprava o tem, ali se naj izvrši revizija one odredbe, ki pravi, da se ponovno ne morejo sprejeti v službo osebe, ki niso bile v službi do 1. septembra prejšnjega leta. Zdi se, da vlada vztraja na tem, da se ta odredba spremeni tako, da se pod gotovimi pogoji vrnejo v službo tudi oni uradniki, ki so bili vpokojeni, predno je uradniški zakon stopil v veljavo. Druga sprememba bi bila revizija razlik v plačah v posameznih kategorijah. Nekaj članov komisije zastopa mnenje, da naj bi se vstavila v zakon tudi možnost nove redukcije uradništva v vseh strokah. Ko bo končano delo z uradniškim zakonom, bo komisija obravnavala uredbo o draginjskih dokladah, ki tudi ne odgovarja uradniškim potrebam. OBTOŽBE PROTI BIVŠIM MINISTROM. Belgrad, 27 sept. (Izv.) Obtožnica radi zlorab, ki so bile odkrito v ministrstvu za trgovino iz časa dr. Vojiča, je končana. Dodati je še treba nekaj podatkov v aferi s tovarno »Ferum« v Subotici. Za obtožbo proti bivšem ministru za vere dr. Vojislavu Janjiču so odkriti novi podatki za nekaj denarnih izdatkov fingiranim duhovnikom, ki jih sploh ni bilo, ali pa nimajo nobene zveze z duhovniškim stanom. Vsi ti posamezni slučaji se bodo zbrali, na kar bo obtožnica izročena narodni skupščini. TZPREMEMBE V DIPLOMATIČNI SLUŽBI. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Po poročilih zemljoradniških »Novosti« se pripravljajo v zunanjem ministrstvu večje osebne di-plomatične spremembe. Tako se zdi, da bodo vpokojeni trije poslaniki; Jovan Markovič, Milan Jovanovič in Antonije-vič. Dosedanji poslanik na Dunaju Milo-jevič bo premeščen v Atene. Govori se, da bo imenovan Trumbič za poslanika v Društvu narodov. Dosedaj naša država ni imela svojega poslanika v Društvu narodov. ZEMLJORADNIŠKI KONGRES. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Zemljoradni-ška stranka bo imela jutri in pojutrišnjem velik zemljoradniški kongres v Belgradu. Pred otvoritvijo zeniljoradniškega kongresa bodo imeli velik javen shod. Dosedaj so se prijavile k udeležbi vse organizacije Zemljoradniške zveze iz vseh krajev države. Jutri se bodo vsi delegati zbrali pred tajništvom Zveze in bodo korpora-tivno odšli na zborovanje. Kongresu bodo prisostvovali gostje iz Varšave, Ukrajine, lužiških Srbov in vodstvo bolgarske zemljoradniške stranke v emigraciji. Pričakujejo gostov iz Aten, Bukarešte, Berlina, Budimpešte in Kristijanije. Zemljoradniki so nameravali napraviti sprevod po Belgradu, ali notranje ministrstvo jim tega ni dovolilo. ŽELEZNIŠKA POGAJANJA. Belgrad, 27. sept. (Izv.) V ministrstvu za zunanje zadeve se je danes vršilo posvetovanje o tarifnem vprašanju z ozirom na železniška pogajanja, ki se vodijo z Madžarsko in Italijo in ki se bodo začela z nekaterimi drugimi državami. Tem pogajanjem so prisostvovali kot delegati iz ljubljanske trgovske zbornice g. Mohorič, kot delegat zagrebške trgovske zbornice dr. Fleischer. V imenu Izvozničarskega | društva je prisostvoval Srečkovič, kot delegat trgovske zbornice v Belgradu Ma-rovič. Zasedanja Društva narodov. Ženeva, 27. sept. (Izv.) Razorožitvena komisija je danes razpravljala vprašanje trgovine z orožjem in pa uporabo kemičnih sredstev v vojni. Ženeva, 27. sept. (Izv.) Danes dopoldne je dr. Beneš v odboru za razorožitev pod predsedstvom Polilisa podal poročilo o načrtu za razsodništvo v mednarodnih sporih, sankcijah proti napadalcu in razorožitvi. Načrt določa obvezno razsodništvo podaja objektivni kriterij za napadalca in določa gospodarske ter vojaške sankcije proti njemu. Komisija je sprejela poročilo z velikim odobravanjem in Poli tis je dr. Benešu v imenu vseh prisrčno čestital. — Na tozadevno vprašanje francoskega delegata Boncoura je dr. Beneš izjavil, da se bodo sankcije proti napadalcu izvajale tudi proti državam, ki niso članice Društva narodov, ako napadejo državo, ki je njega članica. PONOSNA NEMČIJA. Ženeva, 27. septembra. (Izv.) V krogih, ki imajo dobre zveze z vodilnimi osebami Društva narodov, zatrjujejo, da Nemčija ne bo zahtevala samo stalnega mesta v zastopu Društva narodov kot pogoj za pristop, ampak da si bo pridržala tudi pravico zahtevati v ugodnem trenutku revizijo mirovnih pogodb in pa večjo armado kot je ima doslej. Ce bo Nemčija res vse to zahtevala, utegne biti odpor proti sprejemu Nemčije v Društvo narodov jako velik. KULTURNI BOJ V FRANCIJI. Pariz, 27. sept. (Izv.) Francoski kardinali so izročili Herriotu spomenico, v kateri zahtevajo, da se francosko poslaništvo; pri Vatikanu ne ukine, ker so zveze z Vatikanom važne za francosko vnanjo politiko sploh. Pariz, 27. sept. (Izv.) V svoji spomenici izročajo francoski kardinali dalje željo, naj bi ostalo razmerje med cerkvijo in državo še nadalje prisrčno, kakor je postalo tekom vojne. V slučaju nasilja pa se bodo katoliki branili, ker imajo kot polnopravni državljani tudi svoje pravice. PRED NOVIMI VOLITVAMI V ANGLIJI. London, 27. septembra. (Izv.) Politični krogi z veliko napetostjo pričakujejo, kaj bo govoril Mac Donald na velikem zborovanju Delavske stranice v Derbyju. Odgovarjal bo na sledeča vprašanja: 1. Kaj namerava ukreniti vlada, če združeni konservativci in liberalci odklonijo angleško-ru-sko pogodbo? 2. Kaj misij ukreniti vlada proti določbam Dawesovega načrta, ki ogrožajo angleški izvoz? in 3. Kakšno vlogo naj igra angleška mornarica, če bo sprejet raz-orožitveni načrt, ki ga izdelujejo v Ženevi? Od odgovora na ta vprašanja je odvisno, če bodo nove volitve v Angliji že pred Božičem ali pa kasneje. BOIIBA ZA NEODVISNOST EGIPTA". London, 27. septembra. (Izv.) Sestanek med Mac Donaldom in Zaglul-pašo je pote- /lroivntinnA ^orrliil IVOMU ' nunrlln. nit jcuvv/ uiui uuv uu. /ju^nu pu.ni VvViiil* gal popolno neodvisnost Egipta in Sudana, za taborišče angleških čet pa jo predlagal GUVERNER V NEWYORKU. Newyork, 27. septembra. (Izv.) Za guvernerja v državi Newyork je bil izvoljen sin bivšega predsednika Zedinjenih držav Teodor Roosevelt RESEN POLOŽAJ V MEZOPOTAMIJI. London, 27. sept. (Izv.) Iz Bagdada poročajo, da se je angleški vojaški oddelek umaknil pred prodirajočimi Turki. London, 27. sept. (Izv.) »Times« smatrajo položaj v Mezopotamiji za jako resen. NEMIRI NA KITAJSKEM. London, 27. sept. (Izv.) »Times« poročajo iz Šanghaja, da vlada v okolici mesta mir. TOŽBA RABI RAZBURLJIVIH VESTI. Pariz, 27. sept (Izv.) Državni pravdnik je dvignil obtožbo proti listu »Liberte« zaradi razširjanja neresničnih in razburljivih vesti, ker je poročal, da so nad Parizom ponoči krožili nemški aeroplani. BOJI V MAROKU. Madrid, 27. sept. (Izv.) V sektorju Omara so španske čete brez incidenta zapustile 4 postojanke. —- Zveza med Tetu-anom in čečuanom se vzpostavlja. — General Castro-Gironna je dospel s svojo kolono v Kokarbo. Generali imajo vsak svojo stranko, ki maskira njihove samopašne interese. Teh stranic jc na Kitajskem nebroj, delujejo tajno in imajo veliko moč. Pred tremi leti je bila na vrhu stranka Atifu, katero je razbil sedanji diktator severne kitajske province Čili, v kateri leži Peking, Vu Pej Fu, ki se pusti častiti za kitajskega Napoleona. Zato se stranka Vu Pej Fua imenuje čiliška. Načelnih razlik med tema strankama menda ni, sicer pa Kitajce razumi sam Bog. Anfuisti so zaenkrat razbiti, j imajo pa še šefa v osebi vicemaršala Toan Či Jueia, ki edini od ki.ajskih velmož ni obogatel in slovi kot poštenjak. V ofici-elni službi pa je od anfuistov samo Lu Jon Sian, guverner province Čekian, južno od ustja Janceldana, verni pristaš Toana (kitajska imena se zaradi kratkosti lahko okrajšajo na prvi zlog). Lu je prišel zadnje čase v konflikt s Či Si luenom, in sicer zato, ker hoče Či zavladati nad vsemi provincami ob nižjem Jancekianu, predvsem pa nad Lujevo provinco Čekianom. Ob nižjem Jancekianu se nahajajo province: Kiansn na severu, koje guverner je Či, potem Nanhei s Šangajem ob samem ustju reke in Nankingom, potem Čekian na jug in Kiansi na jugozapadu. Či je nadzornik nad Nanhejem, Čekianom in Kian-sijem, bi pa rad postal pravi gospodar nad vsemi, kajti gospodstvo nad nižjim porečjem Jancekiana pomeni nepremagljivo pozicijo zaradi posesti Šangaja in Nankina in bi iz Čija napravilo tudi nevarnega tekmeca vsegamogočnemu Vu Pej Fuju, gospodarju severa. Zaenkrat pa je Či zaveznik »Napoleona«, ker ga prištevajo radi njegovega nasprotstva do čekianškega to-kuna Luja k čilistom, ki jim je glavar Vu Pej Fu. Tretji med čiliškimi potentati je guverner Fokiena, Čan Kuin Min. Vrhtega se nahaja na njihovi strani še general v Čiliju, Fen Ju Hsian, ki je kristjan. Kakor vidimo, razpolagajo čilisti z močnimi silami, toda anfuisti imajo za sabo najmočnejšo, najbolj organizirano in popularno stranko, takozvano Kuo Min Tan, ki jo vodi predsednik južno od Fokiena ležeče republike Kanton, znani Sun Jat Sen. Ta se boji, da ne bi Čekian oziroma nižje jancekiansko porečje prišlo v oblast čilistov oziroma Vu Pej Fuja, to je severa, ker bi bila petem neodvisna južno-kitajska republika Sunova ogrožena oziroma bi prenehala, kajti Peking in Kanton sta starodavna sovražnika. Vsled tega podpira dr. Sun Luja proti Čiju, tembolj ker fokienski guverner, ki je najbližji Kantonu, pedpira sever. Kakor vidimo, je torej borba, ki se je zaenkrat vnela med Čijom in Lujem okoli Šangaja, s tega stališča borba med severom in jugom za vpliv in obvladanje srednjih obrežnih provinc Kitajske ob nižjem Jancekianu, dočim centralne in zapadr.e province zaenkrat še niso zapletene vanjo, utegnejo pa biti kmalu potegnjene v vrvež državljanske vojske. Najbolj južna oziroma jugozapadna provinca, ki meji na francoski Tonkin in angleško Birmo, Jv.nan, je v rokah Tan Ki Jao, ki čaka, kdo bo močnejši, da se mu rridruži. Ogromna Mongolija, ki stoji pod formalno sucereniteto Kitajske, se tudi že nevarno giblje, in zahteva neodvisnost tako od kitajskega kakor od ruskega vpliva. Najbolj pa pride v poštev Mandžurija, bogata na žitu in prevažna vsled vzhodnokitajske železnice, ki veže Peking z Rusijo, Tu vlada general Čan Tso Lin, ki ima primeroma najbolj izurjeno armado na razpolago, ker sc zaradi ruskega in japonskega nadzorstva v tej provinci nahaja vedno v pripravljenosti. Čan Tso Linu se hoče tudi gospodstva in ker mu je Peking oziroma čiliška provin-cac najbližja, je uporabil borbo med anfuisti in čilisti v to, da organizira pohod na Vu Pej Fuja, ki morebiti nima na razpolago tolikih kopnih sil kakor mandžurski mogotec, pač pa vso mornarico. Boj med Čijem in Lujem je torej le kulisa, za katero se pripravlja odločivni spopad med obema najmočnejšima potentatoma Kitajske. Človek se vpraša, da li te borbe ni-maio kakšnega državnopolitičnega ozadja? Večina teh potentatov so ljudje nizkih moralnih kvalitet, nekateri navadni roparji, vsi pa veliki izkoriščevalci, če izvzamemo Toana, in bližnji vzroki njihovih »bojnih iger« so samo neomejena vlasti-željnost. Mogoče pa je, da so vendarle orodje neke višje nujnosti občega interesa. Pristaši že omenjene stranke ali sekte Kuo Min Tana trdijo, da je Toan — torej najboljši med vsemi — pristaš federativne ureditve Kitajske, dočim je Vu Pej Fu centralist. Torej bi bila sedanja državljanska vojska borba med ccntralisti in federalisti in s tega stališča morebiti potrebna. Sim Jat Sen je v zvezi z boljševiki in propagira njihove ideje, zdi se pa, da je to bolj taktika; na vsak način je Sun odnekdaj prvi bcrec za federalizem. Zapletena pa je stvar po tem, da je Čan Tso Lin, katerega podpira rusofilski Sun, velik nasprotnik sovjetov, ki so z Vu Pej Fujem sklenili za Rusijo ugodno pogodbo gled svojih pravic v Mandžuriji in Mongoliji. Kako more potem Sun podpirati Ča-na? (Zadnji brzojav pa poroča, da se je Čan Tso Lin s sovjeti pogodil.) Na drugi strani se Či, guverner Kiansua, bori na strani čilistov proti anfujcem, je torej zaveznik Vu Pej Fujev proti Čan Tso Linu, vendar pa je tekmec »Napoleonov« za Zaglul-paša svet pri Aleksandriji, ki meri 50 kvadratnih milj. Ti predlogi so spravili Mac Donalda v silno nevoljo, tako da je verjetno, da se pogajanja ne bodo ved nadaljevala. PROTI ANGLEŠKO-RUSKI POGODBI. London, 27. septembra. (Izv.) Chur^ chill, ki je postavljen zopet za kandidata na listi konservativcev, je na nekem zborovanju govoril silno ostro proti podpisu angle-ško-ruske pogodbe in izrazil željo, da se v tem vprašanju sporazumejo konservativci z liberalno stranko. Proti podpisu pogodbo jako ostro nastopa tudi Lloyd George. DEMISIJA OGRSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Budimpešta, 27. septembra. (Izv.) Minister za zunanje zadeve Daruvary bo odstopil. Njegov odstop spravljajo v zvezo z neDrijetnostmi, ki jih je imela ogrska vlada ko so našli morilce Erzbergerjeve na Ogrskem, kjer so se skrivali takorekoč pod zaščito ogrske vlade. POSOJILO ZA NEMČIJO. Pariz, 27. septembra. (Izv.) »Information« poroča iz \Vashingtona, da bodo posojila za Nemčijo dali na podpis sredi oktobra. Emisijski kurz bo znašal 95, obresti pa 7 in pol odstotka, tako da bo znašalo obre-Btovanje pravzaprav 8 odstotkov. Iz Hezefe nebeški mm. Dramatis personae: Čiliška stranka: Či Si Iuen: guverner province Kiansu in nad-Izornk nad provincami Nanhei, Čekian in Kiansi. - Vu Pej Fu: diktator v Čiliju (Peking), Fen Ju Hsian: general v Čiliju. Can Kuin Min: general province Fokien. A n f u š k a stranka: Lu Jon Sian: guverner province Čekian. Toau či Juei: vicemaršal, šef anfuške stranke. Čan Tso Lin: guverner Alandžurije. Sun Jat Srn: predsednik Kantona. Neodločeni: Tan Ki Jao: jjuverner v Junanu. Odkar Kitajska nima dinastije, jo vladajo tokuni, to je generali, ki so guvernerji provinc, katere si lastijo samolastno. Republikanska vlada s predsednikom, podpredsednikom in premierom v Pekingu je zgolj orodje v rokah najmočnejšega to-kuna. Ti možje so stare mandarinske miselnosti, ki smatra 300 milijonov duš zgolj za šahovske figure, s katerimi igrajo za svojo oblast. Povodnji, suše, lakote in epidemije se jih ne tičejo, kajti vsi so si z ropom, davščinami in špekulacijami dobro nabili žepe, tako da vsak od njih predstavlja težkega milijonarja, in sicer v amerikanskih dolarjih. Navadno tiči za vsakim kaka velevlast, ki od njihovih medsebojnih sporov vleče dobiček in si svoje usluge pusti plačati z rudniškimi, železniškimi in drugimi koncesijami. Vse je kupčija, tudi mesto predsednika republike ali premiera ministrskega kabineta (zdaj dr. Jen) doli do navadnega vojščaka, naprodaj je vse, tudi vest in nesramnost korupcije je tako velika kakor nikjer drugod na svetu. Svoje medsebojne vojske smatrajo tokuni za »manevre, pri katerih nasprotnik ni fingiran kakor v Evropi.« Seveda žive ti vojščaki od ropa nad dobrim in mirnim prebivalstvom, ki ječi pod jarmom svojih despotov. ,'Georges: Slovenščina in Slotienarji. IV. — S slovenščino je dandanes tako kakor r. mesenimi (ali kakor se pravi, kranjskimi) klobasami, je rekel Munla Bekir. »Kako to?« vprašam jaz. — Pred vojsko si skoraj povsod dobil dobre mesene klobase in malokje slabe, in vsak človek je vedel, kakšna mora biti klobasa, če je dobra. Po vojski je pa narobe: nikjer ne dobiš dobre klobase, pa tudi nihče ne ve, kakšna mora biti, da je dobra. — Takisto je s slovenščino. Pred vojno so še časniki dosti dobro pisali, da ne govorim o leposlovnih delih, v katerih je bil napram nekaterim današnjim vprav vzoren jezik, in ljudje so tudi vedeli, kakšen mora biti ta jezile, zlasti dijaki, danes pa nihče, zlasti ti ne vejo tega in časniki z malimi izjemami pišejo tako, da se človeku obrača želodec. V leposlovnih delih, zlasti v prevodih (so tudi jako častne izjeme) pa je ponekod tak jezik, da je Bog se usmili. Zadnjič sem čital neko pesem od mlajšega pesnika, pa sem mislil, da si bom zobe polomil. Saj misel ni slaba, zunanja oblika tudi ne, besede so tudi slovenske, dasi malo bolj »moderne«, toda kako so te besede druga zraven druge postavljene! To so taki soglas-niki, nakopičeni, da no vem, kdo more pesem brez veliko vaje gladko deklamirati. Ko se prvič čitn na glas, je tako, kakor bi orehe tri nI i kakor bi velikonočna raglja pela. Tako rag-ljanje je moderno, zato menda tudi lepo. Kaj bi rekel naš Prešeren, ko bi kaj takega čital, on, ki je tako gledal na uglajenost in tekočnost besede. — Kakšna vzorčna zveza je med jezikom in klobasami sicer ne vem, pa mora žo biti kakšna, saj je znano, da vpliva jed človeku na telo in razum. — Toda k stvari. — Ze zadnjič sem Ti pripovedoval, kako zaničevan je slovenski predlog »za«, ki se veže s tremi skloni. Pa ker ima nemški »fiir«, ki se veže samo z enim sklonom, samo en pomen, in si mora nemščina za večino stvari ki jih mi lahko točno povemo s pomočjo predloga »za«, na različne načine pomagati, zato slobenar misli, da mora za njo bezljati. Ena taka pomoč je veznik »kot«. Na primer: Bil mu je kot tovariš. Torej kaj mu je bil? Ali mu je bil tovariš ali ne? Če mu je bil, se mora po slovensko reči: Bil mu je tovariš, ali za tovariša. Dalje: Služil je kot hlapec. Čo je bil za hlapca najet, mora sužiti kot hapec, če ne ga gospodar zapodi. Ampak domači sin ni za hlapca pri hiši, toda mora tudi delati kot hlapec. Potem: Vzeli so ga kot svojega; spoznali so ga kot nedolžnega. To je napak! Z a svojega se pravi in za nedolžnega. V inseratih se včasih čita: ... išče mesta kot knjigovodja. Takega človeka, ki misli, da bo pri kom Igral knjigovodjo (kajti tak pomen ima kot v tej zvezi) ne pa da bo res knjigovodja ali za knjigovodjo, ne mara noben šef. — Enako kakor predlog »proti« in veznik »kot« je pri nas postal v rabi predlog »preko«. Ker je v nemškem »iiber«, tain je pri nas »preko«. »Čez« je skoraj popolnoma izključen. Če praviš, da greš čez most, te že kdo dregne, če prideš morda po zraku, kajti samo s »preko« greš po tleh. Pa je »čez« ali »preko« vseeno. Kajti pravi se tudi preko liiše, kar je isto, kakor če praviš čez hišo. Razloček je samo ta, da ima »preko« »ki je nepristen predlog) poleg pomenov, ki jih ima »čez«, še pomen »quer iiber«. — Po mačehovsko tudi ravnajo s predlogom skozi. Danes že skoro nihče več ne govori (pišejo še nekateri) :skozokno,skoz vrata, ali izvoz skozi Rakek, Jesenice itd., temveč: pri oknu ven, pri vratih ven in izvoz preko Rakeka, kar je popolnoma napačno. — Sedaj pa te moram opozoriti na iako-zvane fraze: Še danes se spominjam, kako so nam v šoli pripovedovali, kako lepe fraze ima nemščina in da jih slovenščina nima; kako se da po nemško vse lepše povedati, po slovensko pa ne, in kako nas je bilo sram in kako smo skušali posnemati in prevajati tiste omledne fraze, tisti jezik, ki nobene stvari ne zna lepo naravnost povedati razen psovk. Nobenega pa ni bilo, ki nam bi povedal, da je prav zato slovenščina lepa in kaj vredna, ker se vse brez fraze lahko pove. Da bi naštel vse tiste zoperne nemške fraze (ki še pravzaprav niso originalne, temveč iz francoskega preložene), bi lahko napisal celo broŠurlco. Izmed najbolj navadnih sta pri nas (mod toliko in toliko drugimi): vlogo igrati; in odigrati se. Posebno zadnja jo v našem jeziku neumestna nad vse. Na primer: »Strašen umor so je odigral itd.« Strašen umor ali sploh kaka taka stvar so v slovenščini zgodi (to se po nemško ne da povedati!), no pa odigra. Dokler so bodo take stvari samo odigravale, bo še zmeraj dobro. Umori so pri nas odigravajo samo na odru in pri teh odigravanih umorih so ljudje tako ginjeni, da se jokajo, resnični mesto predsednika republike, za katerim Vu Pej Fuj najbolj stremi. To so torej stvari, ki položaj zelo zapletajo. Kar se Vu Pej Fuja tiče, trdijo njegovi nasprotniki, da ga podpira Amerika, Čan Tso Linu pa baje pomagajo Japonci. Značilno je tudi, da se Čilisti nadejajo premagati Čan Tso Lina stem, da podkupijo s 4 do 5 mil. dolarjev razne mandžurske stranke in vojaške poveljnike, ki bodo Čan Tso Linu streljali v hrbet, Na drugi strani pa bi Čan Tso Lin lahko pridobil zase Čija. Take vrste kupovanje in felonija je na Kitajskem vsakdanja navada, nad katero se prav nihče več ne zgraža. Stališče čilistov je pa tudi zategadelj slabše, ker so že tri leta na oblasti in so se je preobjedli- Moči, ki si stoje nasproti, štejejo na obeh straneh po 200—400.000 mož, dosti moderno opremljenih vojakov, nemalo pa tudi navadnih banditov. Maroške domačine, ki so se uprli Španiji, podpira, kakor dokazuje london^ ski »Star«, v resnici Anglija, oziroma velika družba, ki si je od vodje vstašev Abdel Krima, že izgovorila velike rudni* ške koncesije. Spričo tega bo Španija čisto gotovo podlegla. Nemškonacionalna stranka zahteva od dr. Marxa, da se vlada izpopolni z zastopniki nemškonacionalne stranke, ki ima 6 milijonov volivcev za seboj. Nemškonacionalna stranka je omogočila spre* jetje londonskih sklepov, oziroma Dawe-sovega načrta, vsled česar je le logično, da se njenim zastopnikom da mogočnost sodelovati v vladi, ki bi potem predstav* Ijala koalicjio vseh meščanskih strank. —i Centrum je proti vstopu nemških nacio« nalcev v lado. * Vest o ukinjenju nemško - angleških pogajanj glede trgovinske pogodbe se oficielno z obeh strani dementira. Pogajanja so se samo prekinila, ker so nastale težave, vsled česar se bo morala najti nova podlaga za nadaljnja pogajanja. —■ Obenem se vrše predpriprave za zaključitev trgov, pogodbe med Nemčijo in Francijo. * Volivna kampanja na Angleškem se je takorekoč že začela. Od 7. do 10. oktobra se vrši strankarski zbor delavske stranke, kateremu bo predsedoval Mac Donald. Zbor bo postavil volivno parolo za volitve v parlament, ki se bodo vršile ali pozimi 1924 ali pa zgodaj spomladi 1925. Delavska stranka bo zahtevala pq-državljenje rudnikov in elektricitetnih ni-prav ter veliko državno konsumno organizacijo. * Notranjepolitčni položaj v Italiji. V kratkem se zbere liberalna stranka na kongres v Livornu. Kongres bo odločil, ali naj liberalna stranka podpira fašizem ali pa opozicijo proti Mussiliniju. V stranki se borijo desničarska, levičarska in srednja struja. Zdi se, da bo večina za lojalno sodelovanje s fašistovsko vlado. Ta stvar je nekoliko opogumila fašizem. * Arabsko iederacijo snuje Anglija. Šef federacije bi bil Hussein, kralj Had-žusa. Računa se na to, da njegov nasprotnik emir Ibn Said v Nedždu, vstopi v federacijo. Osnovali bi se višja zbornica, v kateri sedeli vsi emiri, in nižja zbornica. Zanimivo je, da se kot glavno mesto ime- umorl pa so jim samo senzacija in zadostilo njihovi pohlepnosti po krvavih klobasah. Zato je tudi kino zmeraj poln, kadar je tam kaj groznega videli, kar živce draži. — Prav tako so iz nemškega privlečeni različni pleonazmi in nepotrebne besede, ki povejo samo po sebi umevne stvari. Na primer: »pri vršeči se razpravi« (radoveden sem, kakšna je »nevršeča se« razprava); »po predhodnjem odobrenju (pri takem izražanju se spomnim zmeraj na verz iz Vilhar-jeve Ljudmile: »Pes in lovec za jelenom, jelen pa naprej drvi«); med najlepše pa spada: »je umrl v 70. letu svoje starosti«. I, čigave pa? Morda moje ali tvoje, ali svoje žene ali svojih otrok? — Zadnjič sem čital kos nekega prevoda.' Omenjani ti samo dve stvari: »v i 1 i č a -sta (!) veja« in »puščica s sekiricami (!)« Takim prevajalcem, ki ne vejo da se pravi Gal elast (ko bi vsaj rekel »vilasta veja(v r o g o v i 1 a in Pfeil mit Widerhaken — puščica z z a 1 u s t m 1, bi bilo treba parklje posekati. Z besednim zakladom 300 besedi se ne dajo prevajati svetovna dela tako, kakor se spodobi in da bi bila tudi v slovenščini vredna svojega svetovnega slovesa. Toda pri nas so ljudje, ki vsakega, ki ima jezik v oblasti in obsežen besedni zaklad v glavi, obdolžijo, da ima težak jezik, da ga ljudstvo ne bo razumelo, in da išče besede po Pleteršniku itd. ter da je treba poljudno prevajati. Ti ljudje ne vedo, kako priprosto ljudstvo piano po knjigi, ki jo pisana v lepe m jeziku no pa v slobenaršči-ni. To li lahko pove vsak založnik. — Poveni ti. Georges, da sem žo obupan, ko vidim, kako se slovenščina čim dalje bolj kvari in zanemarja. Čim dalje smo izpod nem- nuje Bagdad, ki jc v Iraku, V tej federaciji bi bila tudi ftdestina. * čičerin je te dni podal izjavo, v kateri dolži anglo-ameriški blok nove imperialistične ofenzive proti Uniji sovjetskih republik, Obdolžuje Hughesa in Mac Do-nalda, posebno pa prvega, ki je državni tajnik severne Amerike za zunanje zadeve, da je zanetil vstajo v Georgiji in da se vmešava v kitajsko državljansko vojsko; Angliji pa očita, da je kriva homatij v Afganistanu, Perziji in Arabiji, kar da je vse naperjeno proti Rusiji. Radicev trinmf v predstavi bivših režimovcev. Politične vesti. 4- Le nc prenaglo! »Jutro« se grozilo jezi, ker je njegov vir »resnice«, Pri-bičevičev dnevnik »Rce« tožen radi klevet, s katerimi je obsul ministra Sušni-ka. Ta jeza je sicer popolnoma razumljiva, pa kljub temu bi »Jutru« svetovali, da se ne prenagli s ponatiskova-njem klevet v »Reči« in podobnih glasilih. Za take laži se dobi mazilo tudi v Ljubljani in ne samo v Belgradu! + Dvolična vloga SKS. Samostojna kmetijska stranka, je združena s srbsko zemjoradniško stranko, katera podpira sedanjo vlado. Mislimo, da iz prepričanja in potrebe, ker če bi bil ostal PP. nasilni režim, srbski aemljoradniki ne bi dobili niti enega mandata, v svobodnih volitvah pa se bodo razvili. Poslanec SKS g. Pucelj je član vladi naklonjenega zemljoradniškega kluba. Njegovo glasilo »Kmetijski list« pa piše tako, kakor bi bil klub, ki mu g. Pucelj pripada, v najhujši opoziciji proti vladi in skuša svoje ljudi — varati. To ni lepo in ne pošteno, pa tudi ne bo — nič pomagalo. gkega jarma in čim manj znajo ljudje nem-Sčine, temveč je germanizmov. Ako so ti ger-manizmi oblečeni v jugoslovenščino, niso prav nič lepši, nego še grši. Sploh se pa pozna vpliv nemščine zlasti pri srbohrvatskih časnikih prav tako, če ne še bolj, nego pri slovenskih. Zakaj ne bom razmotrival, ampak res je tako. >Saj bodo šole kaj napravile«, potolažim prijatelje. — Sole? šole ne bodo nič napravile pri odraslih, še pri otrokih ne vem, če kaj bojo. V šoli se je treba učiti in še celo več let, Slovenec, še bolj pa slobenar hoče že vse sam znati ali pa vse imeti takoj ali pa vsaj »od-mah«. Kaj pa ti misliš? Kako bi se pomagalo? Mislim da bi se dalo najprej pomagati z državnimi podporami in cvetličnimi dnevi, ki bo se včasih jako obnesli, mu odvrnem. Munla Bekir me pogleda od strani in pravi: — Kako to? >Z državnimi podporami in cvetličnimi dnevi bi se podprli mesarji (ki so vsi reveži), da bi lahko boljše klobase delali, potem bi bila po tvojem tudi slovenščina takoj boljša,« sem rekel in se odmaknil, misleč, da me bo Munla Bekir udaril. Pa me ni, ampak samo zasmejal se jo na glas in pristavil: — In te klobase bi se zalile s slovenskim Vinom, pijačo, ki daje, kakor pravi Zagloba v >Z ognjem in mečem«, pomešana s krvjo, tisto tekočino, od katere se po vsem telesu raztaka moštvo in fantazija, česar obojega nam je treba. Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. L t g a t o v i šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo Štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. LEOAT, Maribor, Slovenska ulica 7, IcMtrn 100, 5197 r+ Vse proti samostojnim demokratom. »Narodni Dnevnik« je objavil že celo serijo člankov proti samostojni demokratski stranki, ki ji očita, da je vse zapravila in doživela popoln fiasko na celi črti, na političnem, gospodarskem in prosvetnem polju. V zadnji številki si privošči med drugim na račun Žerjavove polomije tudi sledeči stavek: »Da doživeli smo celo to pi-kantnost, da je veljala SLS kot zaščitnica univerze, JDS pa kot njena nasprotnica.« Trditev »Narodnega Dnevnika« moramo popraviti. SLS ni samo veljala kot zaščitnica slovenske univerze, marveč je tudi dejansko bila, kakor je JDS dejansko bila njena nasprotnica. Pošteni ljudje ne ostajajo na polovici pota do resnice! + »Jutrova« mistifikacija. »Jutro?; smo v njegovem demagoštvu ujeli in ker mu je to kajpak neprijetno, skuša to dejstvo prikriti s prosto, ponovno mistifikacijo. Pribili smo dejstvo, da je samostojni demokrat Svetislav Popovič govoril proti temu, da se Ljubljana uvrsti v I. draginiski razred. Opo-zicionalna poslanca Kocič in Dukanac sta predlagala, da se vsa mesta, ki so sedež oblasti, uvrstijo v I. draginiski razred, ne samo mesta, ki jih je predlagal finančni minister. Pri glasovanju pa se je pokazalo, da je bil ta predlog prosta demagogija, ker večina, ki jo ima v dosedanjem finančnem odboru do — 20. oktobra — opozicija, za ta predlog sploh ni glasovala, seveda tudi ne Svetislav Popovič, pač pa je glasovala proti predlogu finančnega ministra in odjedla tako Ljubljani I. draginjski razred. Jutrova mistifikacija je vrhtega tudi strašno otročja. Saj ima opozicija v odboru vendar večino, bo vsak človek, ki ima še malo možgan v glavi, vprašal, kako torej bi mogla vladna manjšina v odboru odjesti Mariboru I. draginjski razred? Hinavci in demagogi so se sami ujeli v svojih lažeh. OR GROBU f DR. PAVLA TURNERJA. Z dr. Pavlom Turnerjem je zdrknila v večnost postava enega izmed tistih redkih Slovencev, ki jih neodoljiva sila vodi po širnem svetu, ne da bi pri tem pozabili na svojo domovino. Psevdonim na njegovih potopisnih študijah je bil nekak simbol. Bil je Ahasver, dokler ga koprneča želja po mirnem zatišju ni zaustavila pod divnim vinskim gričem in nemško Kalvarijo ,.. O dr. Turnerju se more reči, da je bil Evropejec kat eksohen. Že rano se je podal v svet. Ni šel v Gradec; ostal ni niti v Avstriji. Zanimal ga je zapadni svet, zato je študiral v Strassburgu. Potem ga vidimo v Londonu. Spočetka mu prede huda. Prebil se je kot trgovski pomočnik; tako mu je bil olajšan neumorni študij. Pozneje ga vidimo kot vzgojitelja v dunajski aristokraciji. Mladi doktor filozofije poučuje v rodbini grofa Andrassyja, snuje stike z odločujočimi možmi bivše monarhije, nato se pojavi zopet v Londonu, Parizu, v Skandinaviji, skratka: Evropa mu postane druga domovina. Dr. Turnerju, znanemu učenjaku, so bila vrata povsod odprta. Občeval je z vplivnimi osebnostmi zapada, z diplomati, učenjaki, literati in žurnalisti. Govoril je perfektno 8 jezikov. Dr. Turner je bil vzor slovenskega rodoljuba. Kot svetovni potnik je spoznal naš mali narodič s težnjami, življenjem in običaji velikih narodov. Vzdrževal je neprestano stike z našimi politiki, pisatelji in rodoljubi ter jim dajal velikopoteznih smernic in vzpodbud za delovanje. Akademska mladina je našla v njem idealnega mecena, ki je rad pomagal, kjer je bilo treba, a podpiral je le vredne dijake. Njegov idealizem je bil tolik, da je podoiral naše umetnike in pisatelje, s prihranki, ki življenja. Morda je bil to povod, da se ni oženil. Ostal je samec. Dr. Turner ni bil velik pisatelj, podaril ni slovenskemu narodu kakega velikega znanstvenega dela, ali vse njegovo delovanje kot celota je ogromen prispevek k zgradbi slovenrke kulture. Kot pravi gentleman — Nemec bi dejal Mann von Welt — je vnašal pokojni Tr. Turner v inteligenco našega naroda ono svetovno širokogrudnost, ki je mnogi, žal, niso razumeli. Tako se je zgražal nad vandaliz-motn naše »narodnorevolucionarne« e?o-he, ki je vrgla celo Tegetthoffov spomenik v ropotarnico. Junak bitke ob Visu mu je bil nekak simbol, češ, cclo severna Slovenija je bila soudeležena v borbi proti grabežljivosti, zato se mora ohraniti velikemu rojaku Maribora častno mesto. Dr. Turner je dal iniciativo, da se Teggethof-fov spomenik obnovi, ali našel je gluha ušesa... Svoje premoženje je poklonil slovenski visokošolski mladini. S tem si je postavil najlepši spomenik, a Slovenci — zlasti Mariborčani — se bodo s pijeteto spominjali sivolasega, vzravnanega gospoda, ki je pod Kalvarijo z ljubeznijo gojil trte in se sprehajal po svojem posestvu. Ob njegovem grobu tuguje ves slovenski narod. OBČINSKE VOLITVE V CELJU. Žerjavov! batinaši. V slovenskem Celju so v noči od 25. na 26. septembra leta 1924 Žerjavovi pobali-ni metali debelo kamenje v dr. Ogrizkovo stanovanje, ki se nahaja v drugem nadstropju na Kr. Petra cesti. Pobili so šipo in ogrožali telesno varnost dr. Ogrizekovih domačih. Zadeva je bila takoj javljena policiji, ki stvar daljo preiskuje. To hajduško pobalinstvo je plod nesramnega hujskanja celjskih demokratov in predrznega pozivanja celjsko »Nove dobe« na bojkot in na nož proti vsakemu Celjanu, ki ne drži s celjsko demokratsko frakarijo in na vsa usta ne hvali njenega dosedanjega slabega gospodarstva na celjskem mestnem gospodarstvu. To si upa ta frakarija uprizarjati pod pretvezo nacionalizma, ker misli, da bo te vrste agitacija najbolj vlekla, čeravno pri občinskih volitvah v Celju danes ne gre za obrambo slovenstva, ker ni niti najmanj ogroženo. Da je volivna agitacija z geslom, da gre v Celju za slovenstvo, kakor jo šlo zares v Maribon, le krinka, najbolje dokazujejo grožnje, kleveta in napad na dr. Ogrizeka. Javno delovanje dr. Ogrizeka ter njegovo vseskozi slovensko mišljenje sta vsej slo-vonr.kl javnosti preveč znana, da bi mogli s takimi nekvalificiranimi klevetami mešati ljudem pojme. Kdo pa je nosil v najhujšem času prod prevratom, ko je šlo res za slovenstvo ne samo Celja, marveč cele naše slovenske domovine, kot vojak glavo na prodaj in iztihotapljal najzaupnejše vojaške spise iz Celja na Dunaj Jugoslovanskemu klubu I Kdo je organiziral v času prevrata »Narodno stražo« v Celju? To je ravno tako grdo, da demokratski »nacionalisti«, ki se v času nevarnosti radi skrivajo, v času, ko ja nevarnost minila, tako glasno kričijo o nacionalizmu, da je njihov nacionalizem postal že uprav sumljiv. Kadar gre za volitve, se ne morejo z nacionalizmom dovolj naširoko-ustiti, ko pa gre za gospodarsko osamosvojitev, pa paktirajo z Nemci in ž njimi »nacionalizirajo« podjetja, da morejo pod to krinko Nemci še nadalje gospodarsko domi-nirati, to pa samo radltega, ker imajo oseben dobiček razni taki navidez nacionalni kričači. V Celju je svoj čas pobijala Slovence nemška fakinaža. Hvala Bogu, da so ti dnevi za slovensko Celje za vedno minuli, danes pa dela prav isto slovenska demokratska fakinaža med brati Slovenci. So pa potem še more kdo čuditi, da so se strnili različni sloji in stranke zgolj v ta namen, da napravijo gospodarskemu absolutizmu 2er-javovih demokratov v Celju konec? Nemoralna agitacija. Z ozirom na poročilo celjske »Nove dobe« o razgovoru njenega urednika z g. dr. Jerovškom v Mariboru glede celjskih občinskih volitev smo prejeli iz Celja sledeči dopis: Ugotavljamo, da je g. Gračner, konceptni uradnik pri celjskem upravnem sodišču, ki se je mudil v Mariboru, vprašal vpričo dr. Hohnjeca nositelja mariborske slovenske liste dr. Je-rovška, kaj je re.3nice na tem poročilu »Nove dobe«. Dr. Jerovšek je kategorično izja-val, da je vse prosta demokratska laž in navadna volivna izmišljotina in da on, dr. Jerovšek, niti nima časti poznati dičnega urednika celjsko »Nove dobe«, še manje pa, da bi se bil kdaj z njim razgovarjal. Tudi g. tir. Leskovar, voditelj Slovensko ljudske stranke v Mariboru, je na telefonično vprašanje dr. Ogrizeka ravnotako zanikal, da bi se bil kdaj proti komu podobno izrazil, kakor so si to izmislili celjski demokrati. Celjski frakariji mora pač žo zelo trda plesti za magistratne stolčke in njeno celjsko stanovanjsko mizerijo, da je primorana poslati v volivni boj »resnice« takega kalibra, na ulico pa pretepaške pobaline. š Lavanlinski škof dr. Karlin se je dne 27. septembra odpeljal k Sv. Lenartu v Slov. Goricah na vizitacijo in birmovanje. š Sestanek železničarjev v svrho ustanovitve krajevne skupine Prosvetne zveze se vrši v Ptuju v nedeljo, 28. septembra. š Javen političen shod SLS v Kapelah pri Brežicah bo dne 28. septembra po pozni službi božji. O političnem položaju poroča poslanec 2 e b o t. ■ • š Rekorz proti občinskim volitvam v Mariboru pripravljajo Nemci in socialisti. Bo jim malo pomagalo. Bolje bi bilo, da bi se udali oboji v svojo usodo kakor vitez Zagorski. š Sv. Lenart v Slov. goricah. V trgu Sv. Lenart v Slov. goricah je pri občinskih volitvah Slov. ljudska stranka dobila 6, a Žerjavove! samo tri odborniška mesta. Kljub temu pa Žerjavov general v Slov. goricah advokat dr. Milan Gariiiek ni miroval. Razpel je svoje mreže. Nadel si je masko sladkega snubca ter oblekel hlače velikega absolutnega nacionalista. Njegova namera je bila: razdvojiti odbornike SLS. Dr. Gorišek je ponujal župansko mesto zdravniku dr. Lj. Krambergerju. Dosedanji župan Karel Aubl — katerega je pred 3 leti i dr. Gorišek pomagal izvoliti — kar naenkrat ni bil več po godu. G. župan je stopil odločno na stran Slovenske ljudske stranke, ji je ostal zvest tudi pri letošnjih volitvah. Da bi vrgel bakljo spora med pristaše SLS, je ponujal dvoma vodilnima pri-stašemo SLS vse tri demokratske glasove za dr. Krambergerja. A naši so ostali trdni. Iz- vorni ss zopet starega župana, spoštovanega g. K. Aubla. Dr. Gorišek pa jo odšel z dolgim nosom. Sedaj grozi dr. Gorišek z bojem »na nož«. Žerjavovih in Goriškovih groženj se prav nič ne bojimo. Bojkota pa se manj, ker je to dvorezen, pa zelo dvorezen nož, ki bo drugo stran vse drugače zarezal kakor pa našo. Zapomnite si to, g. dr. Milan! š Orjunaii pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so pred volitvami v trgu pobili šipe županu g. Aublu. G. poveljnik žandarmerija Ceh — prijatelj dr. Goriška ter agitator za »Jutro« — je bil natanko poučen o osebah, ki so pobijali šipe. Vprašamo državno pravd-ništvo in žandarmerijsko komando v Mariboru, ali je g. Celi kot komandir poslal poročilo o pobijanju šip? A znano nam je, da so bili med tistimi, ki so se s kamenjem v žepih plazili v temni noči od Retzerieve gostilne proti Aublovi hiši tudi nekateri državni nastavljenci. Morda bi gg. dr. Čemer, Ja-godič, Urbič in Samec lahko nastopili kot pre-če...? š Mariborsko vesti. 15 letnemu ključavničarskemu vajencu Henriku Bašu je padla na hrbet veliko železno omrežje in. ga težko poškodovalo. Šestletni posestnikov sin Vlado Robič v Limbušu je padel tako nesrečno z voza, da si jo zlomil roko. Oba so prepeljali v bolnišnico. — Katoliško prosvetno društvo v Melju ima v nedeljo 28. t. m. ob 17. uri popoldne običajni mesečni sestanek, na katerem se bo sprejemalo nove člane. — V Kazini bodo otvorili 28. t. m. ob 11. uri dopoldne kolektivno umetnostno razstavo naših »mladih?:: Stap-lovška, Pirnata in Kosa. Razstava bo trajala' do 19. oktobra. — Proti uredništvu »Volks-stimme« je vložil tukajšnji policijski komisa-rijat tožbo po § 103, in sicer radi objave članka »Der gesetzliche Wahlbetrug ist voll-bracht«. Razprava utegne biti zanimiva, ker bodo socialisti — kakor pravijo — nastopili glede > volivni h mahinacij Narodnega bloka« dokaz resnice. — Podružnica društva kaznil-niškega in jetniškega nadzorovalnega osobja priredi v nedeljo dne 5. oktobra ob 18. uri vinsko trgatev v Gambrinovi dvorani. Vabljiva m mika\ma jo JVlirim čokolada! — Sveto leto. Osrednji rimski pripravljalni odbor poroča, da bo italijanska železniška uprava vožnjo znatno znižala, tako za skupine kakor za posameznike. Zato odbor opozarja, naj se mu kolikor mogoče pravočasno naznani, koliko bo ljudi in kdaj mislijo priti, da izbere pripravni čas in poskrbi za stanovanje. Za mesec april, maj in september so vsa razpoložljiva stanovanja že oddana in odbor za te mesce ne sprejema nobenih prijav več. Kdor pride torej v teh mescih v Rim, si mora sam poiskati prenočišče, prav tako, če pridejo veliko skupine. Kdor se je že priglasil in se z odborom dogovoril, ne more dogovora nič več preklicati, ker se mora odbor ozirati na druge romarske vlake. Dosedaj se je prijavilo žo nad milijon romarjev; ker računajo s štirimi milijoni, jih zelo skrbi, kam bodo spravili vso to ogromno množico. — Davčni vijak v Sloveniji je bil od leta do leta hujši. Tako jo Ljubljana I. 1922 plačala okroglo 31 milijonov osebnodohod-ninskega davka, 1. 1923 pa žo okroglo 53 milijonov. Koliko pa znesejo še drugi davki" Kakor pa smo ugotovili, je slovenska demo-kratarija skrbela za to, da se jo pri odmeri davkov začel vijak še duje navijati. G. dr. Podnebšek bi bil menda to leto dosegel rekord! Po ukrepih, ki so jih napravili radi-tega pri finančnem ministru poslanci Jugoslovanskega kluba, je odšla včeraj tudi k finačnemu delegatu g. dr. Šavniku deputacija SLS dledo davčnih olajšav. G. delegat jo z velikim razumevanjem vzel predloge de-putacije na znanje. — Nasvet davkoplačevalcem. Naše predvčerajšnjo notico pod tem naslovom izpopolnjujemo z obvestilom, ki smo je prejeli iz vrst ljubljanskih davkoplačevalcev, da so dobile stranke namesto razgrnitve odmerjenih izkazov pri županstvu osebna obvestila z izrecno označbo, da nadomešča to obvestilo odmerni izkaz pri županstvu. Po tem obvestilu se re-kurzni rok milostnim potom spregleda. — Bogoslovci ljubljanskega semenišča naj pridejo v semenišče najkasneje v sredo, dne 8. oktobra popoldne. Na vseučilišču naj so vpišejo dopoldne, če tega že prej ne bodo storili. Poznej zaradi rekolekcije ne bo več časa za vpisovanje. — Železničarji o ministru Sušniku. Pre* jeli smo sledeči dopis: Klevete »Jutra«, katere ta cunja iz Miklošičeve ceste zadnje čase trosi o nepriljubljenosti našega prometnega ministra g. Sušnika med železničarji — zavračamo z ogorčenjem in gnjusom — ter kon-štaliramo, seveda z izjemo nekoliko propalih, podrepniških »klubovcev« ter drugih jugo-slavenskih nacijonalistov z brado in brez nje — najboljše sorazmerje med nami in našim priljubljenim novim prometnim ministrom. — G. minister si je s svojim stvarnim, strengo odločnim ter kulanlilm naftcoom — or>r'31. avg. t. 1. se je zbralo nad 5000 bivših vo- j jakov iz cele Slovenije na Brezjah (okraj Radovljica). Na tem zboru je bil soglasno sprejet tudi sledeči poziv: Državno vodstvo, kraljevo vlado in narodno skupščino slovesno poživljamo, naj kar najbolj pospešita resničnim potrebam tovarišev invalidov ter njihovih svojcev ustrezajoč zakon in pravično izvajanje tega zakona. Enako naj tudi poskrbita za dostojno oskrbo vseh vojnih grobov iu pokopališč brez razlike v celi državi potom vojaške in civilne uprave v sporazumu s prebivalstvom in duhovščino. — Podpisani odbor, 31. avg. od zborovalcev na Brezjah v to poverjen, sporoča ta poziv kr. vladi in narodni skupščini v trdnem zaupanju, da bo vsaj 10. leto, odkar so padle prve žrtve v svetovni vojni, državno vodstvo storilo, kar smo dolžni žrtvam vojne.« — Pripravlja pravila za Zvezo bivših vojakov svetovne vojne in dostojno spominsko ploščo za svetišče na Brezjah. — Skušal bo vse storiti, da se pravično poskrbi za tovariše invalide, za ubožne svojce padlih tovarišev, da vsaka župnija ali občina postavi vsaj skromen spomenik (ploščo) padlim rojakom, da se zbero kmalu zadostna sredstva za skupen velik spomenik vsem padlim slovenskim vojakom v središču Slovenije in se dostojno urede vsa vojna pokopališča v Sloveniji. — V dosego teh namenov prosi vse rojake, da se odzovejo z obilnimi darovi na naslov: Prosvetna zveza (za Zvezo bivših vojakov) Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ali na upravo enega izmed slovenskih dnevnikov. — Poživljamo vse organizacije, naj posrbe za dostojno okrasitev vojnih grobov že za letošnje .Verne duše in za osnovanje krajevnega odbora za spomenik padlim vojakom v vsaki župniji! — Odbor Zveze bivših vojakov iz vojne. — Uradni list št. 90 z dne 27. septembra objavlja »Pravila o upravljanju in uporabljanju denarja iz fonda za pobijanje tihotapstva«, »Pravilnik o potnih in selitvenih stroških uslužbencev državnih prometnih naprav«. — Razglas velikega župana, s katerim se prepoveduje vožnja s težkimi avtomobili, ki imajo železna platišča, na vseh državnih cestah v mestnem pomeriju ljubljanskem. — Iz naše diplomacije. G. Panta Gavrilo-vič je predvčerajšnjim odpotoval v Bruselj, kjer prevzame agende našega poslanika na belgijskem dvoru. G. Gavrilovič je bil že svoj čas določen za to mesto. — Usposobljenostne preizkušnje za osnovne in meščanske šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1924 ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah iz-praševalne komisije. Kdor bi ne bil pripu-ščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. Izpraše-valna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani. — V Čabni je umrl po daljšem bolehanju dne 23. t. m. župnik in dekan monsignore Ven-ceslav Pleše. Sobratom Slovencem, ki so službovali kedaj v bližini in ga poznali, ga priporočamo v memento. — Na Rovih pri Kamnika je v nedeljo 28, t. m. dopoldne ob 10. uri slovesno odkritje spominskih plošč padlim in pogrešanim vojakom domačinom. Govori g. vojni kurat Fr. Bonač. Prijatelji in znanci umrlih vojnih tovarišev povabljenil — Z zagrebško univerze. Vpisovanje na gospodarsko-šumarski fakulteti traja od 1. do 15. oktobra. Prošnje za Djački dom je vložiti najkasneje do 15. oktobra na odbor Centralno akademsko menze, Sajmište. — Akademski dom, Vodnikova ulica, je že poln. — K roparskemu napadu ▼ župni Sča T Soteski pri Toplicah se nam ie poroča: Že cel teden se je vsako noč okrog polnoči čutil demir okoli župntšča. ker *n psi ostro lajali in se zaganjali, župnik je vsakokrat z žvižgom opozoril hlapca v hlevu, naj pregleda okoli poslopja in bilo je zopet mirno. Ker leži župnišče na samoti in tik ob gozdovih in ker je v hribu v teh nočeh večkrat zalajal lisjak, se je mislilo, da se psi vznemirjajo zaradi lisjaka. V sredo 24. sept. so iz župnišča odšli vsi v 10 min. oddaljeni vinograd, da potrgajo grozdje, kar ga je ostalo po toči. Doma ni bilo nikogar, samo opoldne je šla dekla domov, da odpravi živino. Takrat je bil pri župnišču mlad berač v plavi obleki, kateremu je dala kruha. Morda je ta rekognosciral teren za j roparski napad. Na koga pada sum roparskega napada, je boljše, da se ne piše, ker bi se s tem otežkočilo delo orožnikom. Roparski napad je bil izvrstno pripravljen, drugače bi se ne bil tako gladko posrečil. Zdi se, da se je eden izmed roparjev isti dan v sredo, ko ni bilo nikogar doma, s pomočjo ponarejenih ključev .splazil v župnišče že podnevi, da je ponoči ob pol 1. uri odprl tovarišu spodnja vrata in da sta roparja prišla v župnišče tako tiho, da jih niso začutili psi ali družina, ki spi poleg spodnjih vrat. Ko je prišel o mraku župnik iz vinograda domov, je čutil, da je nekaj zašumelo v vrtu pod škarpo, toda se zato ni zanimal, ker je mislil, da je morda skočila čez zid mačka pred psom, ki je bil z župnikom. Razhojena zemlja pod zidom pa priča, da se je že o mraku skril en ropar na tistem mestu. Brez vsakega suma so šli v noči od srede na četrtek v župnišču vsi spat in noben pes se ni oglasil. Ob pol 1 ponoči se pa zbudi župnik in poseže na nočno omarico po žveplenko, da prižge luč in pogleda na uro. Tisti hip se odpro sobna vrata in električna luč zašije proti župnikov! postelji, ki v trenutku ni vedel, ali bdi ali sanja, ko zagleda blestečo luč in konture moških postav. Mislil si je, da se je kje zgodila nesreča in da ga pride kdo klicat za obhajilo brez trkanja. Toda že zaštrlite poleg električne luči cevi puške in vojaškega samokresa proti njemu in glas banditov sikne: »Šutil Ako se ganeš, si odmah ustreljen!« Župnik ni imel niti trenutka časa, da poseže po orožje nad glavo. V tem hipu sta stala roparja že poleg postelje in sedaj je mogel župnik doznati, da sta dva moška, eden male postave, drugi večje, ki sta mu namerila cevi prav na prsi, da sta oblečena v nekako kocasto surovo obleko, ki je pokrivala njihov celi život in tudi obraz in da gleda enemu iz prsne odprtine pri obleki gol bajonet. Ukazala sta žup-niSu dvigniti roke nad glavo in vprašala, kje je denar. Eden je nato odprl železno blagajno, drugi pa z nastavljenim revolverjem čuval, da se ne bi župnik ganil. Pobrala sta ves papirnati in srebrni denar, uro in par verižic. Med ropanjem blagajne je »delujoči ropar pristopil k postelji, nastavil župniku bajonet na prsi, da pove za ves denar in zahteval: »sto hiljada, onda si prost!« Župnik je odvrnil, da je ves denar v blagajni. Nato sta župnika zvezala, se informirala še o razmerah v grajščini, ga zopet odvezala in odšla. Župnik ni nič ranjen. - • , — flovi profesor vojne akademije. Vojni minister je imenoval divizijskega generala Dušana Pešiča za honorarnega profesorja vojne zgodovino na vojni akademiji. — V višji tečaj vojne akademije je bilo sprejetih 42 nižjih častnikov iz Hrvatske, Slovenije, Bosne, Vojvodine itd. — Sadni sejem v Ljubljani priredi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« s sodelovanjem urada ljubljanskega velesejma od 18. do 20. oktobra, na kar se že sedaj opozarjajo prodajalci in kupci. — Nesreča pri streljanju. Ob priliki že-nitovanja v Pudobu pri Ložu sta se močno obstrelila vsled neprevidnosti Andrej Mlokar in Anton Martinčič, oba iz Pudoba. — Nesreče. Na Obrhu pri Toplicah je Jože Senica, star 12 let, v nedeljo 14. t. m. jezdil konja na napajališče. Konj se je splašil in vrgel dečka raz sebe tako, da se je fantu razbila lobanja. Ker so fanta oddali precej v bolnišnico usmiljenih bratov, bo vkljub težki poškodbi okreval. — V Prečni, vas Kal, je dne 21. t. m. posestnica Marija Saje lovila kokoš po skednju in pri tem padla tako, da si je zlomila roko v komolcu. — Železniški most pri Novem Sadu. Te dni so prenehali z montažo velikega železniškega mostu preko Donave, ker je potrebnih za nabavo železnih konstrukcij še 45 milijonov dinarjev. Ta kredit še ni odobren. — »H. M. S. Glowworm« y Novem Sadu. 23. t. m. je dospel v Novi Sad angleški monitor »H. M. S. Glowworm« s šlepom, natovor-jenim z nafto. Monitor je priplul iz Romunije in je na poti v Budimpešto. Na tej vojni ladji je, kakor znano, odpremila antanta bivšega cesarja Karla na otok Madeira. — Pogoltnil kos steklenice in britvico. V Zagrebu je pogoltnil 27. letni Janos Kelemen iz Zadora pri Szigetvaru kos steklenice, ki jo je razbil, da se ne bi dalje mučil v preiskovalnem zaporu. Steklo so mu vzeli iz želodca, ali Kelemen je hotel za vsako ceno umreti. Sedaj je zopet v bohilcl, ker je požrl košček britve oziroma rezila. Tudi to mu nI nič pomagalo, ker so mu britvico vzeli iz želodca. — Samomor. V Zagrebu je izpila 27 letna Ana Ferjan, rodom iz Tolmina, večjo količino lizola. Nesrečno dekle so našli mrtvo. Vzrok samomora je neznan. — Nezgoda Jadrnice. V petek, 26. t. m. Je krenila laška motorna jadrnica »Trtestino« (192 ton. bika Trst, poveljnik A. Matkovič)' prazna proti Trstu. Na rtu Kotnorice jo je veter skoro docela pognal na suho. Moštvu se ni ni zgodilo, a ladja jo močno poškodovana. — Zagoneten zločin. Na cesti Gunja-Brčko so našli te dni truplo neznanega moškega, ki je bil umrjen z nožem ali sličnim predmetom. Identitete moža še niso ugotovili. — V vefjem mestu Slovenije se sprejmo s 1. novembrom pod zelo ugodnimi pogoji samski, vneti organist, ki zna tudi dobro voditi godbo na pihala in lok. Naslove je poslati do 15. oktobra upravništvu »Slovenca« pod št. 5926. — Prva trgovska ladja na Ohridskem jezeru. Nedavno so spustili v Ohridu pivo trgovsko ladjo v Ohridsko jezero. Ladja bo prevažala tovoro in osebe med našo državo in Albanijo. Ladja je last trgovca Bore Fortuno-viča. Nosilnost znaša 30 ton tovora in 150 oseb. Zgrajena je bila v Novem Sadu. — Državna železnica razpisuje v Uradnem listu z dne 20. sept. vožnjo cestnega materiala na glavnem kolodvoru v Ljubljani za čas od 1. oktobra 1924 do 30. marca 1925. Ponudbe je vposlati do 29. septembra dopolu-dne. Kislim vinom odvzame Radenska voda vso kislino! 5934 Ljubljanske novice. Ij Svetovni šahovski mojster dr. E, La-sker je dospel v Ljubljano. Ljubljanski šahovski klub mu je priredil v posebni sobi restavracije »Zvezda« pozdravni večer in banket, na katerem so ga pozdravili v imenu vlade veliki župpn Teodor Šporn, v imenu ljubljanske občine dr. Milutin Zarnik, magistralni ravnatelj, v imenu ljubljanskega šahovskega kluba, njegov predsednik in šahovski mojster dr. Milan Vidmar in končno v imenu Slovenske šahovske zveze njen predsednik Bogo Plesničar. Nato se je svetovni šahovski genij g. dr. Lasker v dolgem govoru prisrčno zahvalil za lep sprejem v Ljubljani, G. dr. Lasker je prišel včeraj iz Zagreba v spremstvu zagrebškega šahovskega mojstra Vukoviča, V Ljubljani se mudi še danes in jutri in bo priredil veliko simultansko šahovsko produkcijo in pa par resnih šahovskih partij z g. dr. Milanom Vidmarjem, Svetovni mojster si ogleda tudi Bled, nakar po dokončani turneji odpotuje iz Jugoslavije. lj Razstava češke moderno umetnosti je odprta še pet dni. Vodstva so danes v nedeljo ob 11, v pondeljek, torek, sredo iu Četrtek pa vsakokrat ob pol petih popoidne. Dijaki pod vodstvom gg. profesorjev imajo znižano vstopnino po 4.— Din za osebo. Enako dobo katalog, ki ima dober pregled o češki moderni od univ. prof. dr. Matejčka in 16 slik, za znižano ceno. lj Umrla je gdč. Mimica F e 1 i c j a n. v 18. lotu starosti. Pogreb se je vršil v soboto ob 4. popoldne. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje! lj Iz Zeleno jame. Gospod urednik! Včeraj zvečer smo brali v »Narodnem dnevniku« poziv na ljubljanskega gospoda vladnega komisarja, naj napravi v Zeleni jami red in naj poskrbi, da bodo nabite na vseh hišah tablice z imenom ulice in s hišno številko, češ da se tujci drugač ne morejo orijentirati. Dopis v »Narodnem dnevniku« je podpisal »neorijen-tiran prebivalec Zelene jame«. Da je ta gospod res zelo »neorijentiran«, se vidi iz tega, ker niti tega ne ve, da Zelena jama ne spada pod poveljstvo komisarja, ampak Zelena jama ima svojega, po svoji lastni volji izvoljenega župana. »Neorijentiranc« tujce, ki prihajajo k nam, prav obžalujemo, če se ne spoznajo, ampak to, da nimamo povsod tablic, ima svoj vzrok v varnostnih odredbah. Mi, ki smo iz Zelene jame, smo sami pošteni ljudje, ki imamo obilo kokoši, rac, gosk in drugih dobrih reči. Potem imamo tudi mnogo drv in premoga na železnici, ki ga moramo varovati pred neznanimi zlikovci, da ne pnde sum tatvine na nas samo. V takih razmerah je jako ugodno, če ni tablic, ker mora vsak tujec enega ali drugega domačina vprašati, kako je to in kako je ono in pri tej priliki si lahko pošten domačin neznanega tujca prav dobro ogleda, kor zasledovanje raznih zlikovcev silno olajšuje. Zato pa mi v Zeleni jami lahko živimo tudi brez lastnega policijskega ravnateljstva, ki bi ga gotovo morali dobiti, če bi imeji tablice, kakor jih imajo n. pr. v Ljubljani. Sicer se bomo pa glede tablic zmenili sami s svojim županom, ker komisarji, tudi policijski, niso pri nas posebno priljubljeni. — Zelenojamčan. lj Predrzen vlom. V noči od četrtka na petek je bilo vlomljeno v kantino vojašnice kralja Petra na Domobranski cesti. Tat, ki so mu morale biti razmere dobro znane, je vlomil skozi okno na Domobranski cesti in je odnesel okoli 2800 Din gotovine, zlato uro in precej cigaret. Dve noči prej je pa poskušal neznan zlikovec vlomiti na Domobranski cesti 7 skozi okno v klet. Začutil je pa pravočasno, da je opažen, nakar je prav potepeno odšel. Dišale so mu lepe gnjati in klobase, ki so visele v kleti. Kakor se vidi, je v Ljubljani še vedno dovolj tatinske zalege, čeprav je policija že veliko tatov spravila na varno. lj Prijet vlomilec. Te dni je policija na Poljanskem nasipu aretirala Milana Čemivca, ki je vlomil pri svojem bratu v Kapiteljski ulici ln ga oškodoval za 7500 Din. Čornlvcn, ki gn je iskalo tudi vojaška oblast rRdl deser-tacije, so izročili vojaškemu sodišču. lj Policijsko prijavo. Tekom včerajšnjega dne so bile izročene naslednje ovadbo: radi tatvine 4, kaljenja nočnega miru 1, pijanost 1, prestopki cestnopolicijskega reda 8, popad psa 1, hoja po železnici 1, navijanje cen 1, nezgoda 1, prestopek zglaševalnih predpisov 1, razgrajanje 1. — Aretirane so bile štiri osebe in sicer radi prepovedanega povratka v me-sto 1, radi postopanja 1, radi tatvine 2. lj Svetlo likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higijenični pralnici Šimenc, Kolodvorska ul. 8. lj Ugodna prilika. Radi hitrega dviga denarja in velikega pomanjkanja gotovine se v trgovini Jos. B e d r a č, Aleksandrova c. 12 prodaja od poudeljka dalje, dokler traja zaloga, razno mamifakturno blago po izredno znižanih cenah. 5962 lj Ljubljanski naročniki našega Usta prej-mo v današnji številki prilogo lesne trgovske družbe »Ilirija«, ua katero tem potom opozarjamo. Cerkveni vestnik. c Notranja uršulinska kongregacija go-spodifen ima svoj mesečni shod 28. t m. ob navadni uri. vestnik, d Vpisovanje na ljubljanski univerzi se prične 1. oktobra. Abiturienti dobe vsa pojasnila o vpisu, študiju, štipendijah in menzi v društvenih prostorih »Danice« v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5. — Prof. dr. Ph. Woker t- V Bernu je umrl v 76. letu starosti prof. dr. Ph. Woker, znau učenjak, ki je od leta 1875. predaval v svojstvu ordinarija cerkveno zgodovino na katoliški teološki fakulteti vseučilišča v Bernu. Od leta 1888. do nedavno je predaval splošno zgodovino. — Slepec — dvakratni doktor. Na heidel-berški univerzi je pred par dnevi položil izpite na filozofski in juridični fakulteti neki Rudolf Kraemer. Oba izpita je položil »magna cum laude«, kar je pač rekord, ako so pomisli, da je Kraemer popolnoma slep. — No »Rdeči križ«, marveč Esknlapot /nak. Kakor poročajo »Izvestija«, je revolucionarni vojni svet odpravil v sanitetskih četah znak »Rdečega križa«, ki ga bo odslej na-domeštoval Eskulapov znak (pokal in kača). Boljševiškim ateistom se je zdel znak »Rdečega križa« povrh še preveč »buržujski«, zato so ga odpravili. Sedaj je ruska domovina rešena! — Nobelova mirovna nagrada. Norveški odbor Nobelove ustanove je prejel pismo, v katerem predlagajo odlični angleški, ameriški in francoski časnikarji, naj se podeli mirovna nagrada članu angleške spodnje zbornice E. D. Morol-u, češ, da je z največjo požrtvovalnostjo služIl ideji svetovnega mira. Predlog so podpisali Seronse K. Jeromo, Upton Sinclair ter glavni uredniki listov »Populaire«, »New York Nation«, »Daily Herald«, »Nation and Athenaeum«, »Contanpo-rary« Review New Leader«, »Fonvard« itd. Londonsko časopisje je s to akcijo vidno zadovoljno. — 63 letnici I. infernacijonale bo prisostvoval, kakor piše »Pravo Lidu«, tudi g. Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega urada za delo v Ženevi. — Amundsen v Ameriki. Norveški listi poročajo, da bo polarni raziskovalec Roald Amundsen v kratkem odpotoval v Ameriko, kjer bo ime! celo vrsto predavanj. — Prepovedane bikoborbe. V Budimpešti je hotela te dni uprizoriti neka inozemska dražba bikoborbe po španskem vzoru. Mestni magistrat je talce prireditve prepovedal. — Ženska moda v Bolgariji. Dopisnik lista »Nieuvve Rotterdamscke Courant« poroča, da je bolgarska vlada na pritisk pravoslavne cerkvene oblasti prepovedala ženskam nositi ta-kozvano »bubi-frizuro«. Doklic s prirezanimi lasmi ne sprejemajo v'šolo, odrastla pa ne dobe nikjer službe, ne državne in ne privavtne. Pravoslavni sveti sinod je dalje prepovedal vstop v cerkev ženskam, ki nosijo preveč razgaljene vratove, gole roke ali pa prekratka krila. Tej odredbi so se takoj pridružila tudi načelstva ostalih veroizpovedanj, izvzemši Turkov in judov, ki so izjavili, da je v njihovi veri talca prismojena moda sploh nemogoča. Vlada je dalje predpisala za vse javne nameščenke uniformo iz temnega sukna z visokim ovratnikom in z ozkimi manšeti. Tako uniformo morajo nositi tudi vse učenke. —■ Prva aretacija r zraku. Dva meščana v Newyorku sta letela po zraku, kar je bilo ravno tedaj prepovedano. Stražnik jima je v letalu sledil, ju prisilil, da sta šla na tla, in je tam zapisal njiju imeni. V Ahronu v državi Ohio so jih pa že lani tako aretirali. — Tihotapstvo z valutami se je zolo razpaslo med Češko ln Avstrijo. Te dni jo obmejna avstrijska policija prijela več tihotapcev, ki so nosili iz Češke v Avstrijo češke krone, jih tam zamenjavali za dolarje in dolarje na Ccškom prodajali za češke krono. — Mezdna borba v avstrijski kovinar« skl Industrij!. 23. t./n. so pričeli z dolom v večini kovinarskih obratov, zlasti na Dunaju. V stavki se nahaja še 3000 do 4000 dolav- cev. Istega dne so so vršila pogajanja glede kolektivne pogodbo za manjše kovinarske obrate. Pogajanja z malo in srednjo Industrijo so dovedhi do Pozitivnih zaključkov, 'Dr. Joža Glonar: »Jugoslovanske silhuete.« Neumorni Hermann W e n d e 1 je svojemu ljubemu jugoslovanskemu svetu posvetil zopet novo knjigo: »Siidslavische Silhou-etten« (Frankfurter Societiitsdruckerei, G. m. b. H. 1924. 219 str.), ki jo je posvetil »velikemu čarovniku Anatolu Franceu«. V uvodu pravi, da je knjiga prav za prav zbirka brez pravega sistema in da bo marsikdo, ki jo pregleduje s stališča svojega lastnega naroda ali lastnih želj, med temi silhuetami pogrešal marsikatero njemu znano in ljubo reprezentativno ime. Taliie sistematične knjige za enkrat od pisca ne moremo zahtevati, saj je še pred nedavnim v svoji knjigi »Aus dem siidslavischen Risorgimento« opisal prav podrobno ravno par najbolj reprezentativnih osebnosti iz kulturnega in političnega življenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pričujoča zbirka silhuet je nastala bolj slučajno, ob raznih obletnicah, smrtih ali pa pomembnejših publikacijah iz naše politične in kulturne zgodovine. Dasi Wendel trdi, da v tej knjigi ni pravega sistema, vendar njegova zbirka ni brez premišljenega reda. Po večini obsega krajše spise o raznih pomembnih Jugoslovanih, ki jih je razdelil v dve jasno ločeni skupini. V prvo je postavil »borce«, — ta izraz je pač posnet iz Krekove spominske plošče v Komendi — v drugo pa »pevce«. Obe ti skupini pa oklepata dve nemški silhueti. Med borci je na prvem mestu opisan Za-harija O r f e 1 i n, nenavadno simpatična osebnost iz srbske zgodovine XVIII. stoletja: pisec pobožnih in poučnih knjig, kot narodov buditelj in prosvetitelj nekak predhodnik in pomagač Dositeja Obradoviča. Sledi mu Vuk Štefanovič Karadžič, ki mu je \Ven-del posvetil kar tri članke. V prvem podaia za Nemce lep referat in posnetek iz obširne Stojanovičeve knjige o Vuku; v drugem je na podlagih novih dokumentov dokazal, da je .Vidi v Jeni po vseh pravilih promoviran za doktorja, da torej ni dobil doktorata samo »honoris causa«, kakor se je doslej po Sker-lidu mislilo; v tretjem opisuje razmerje med Vukom in Goethejem. Temu sledijo opisi dveh srbskih vladarjev, ki so naslonjeni na Jovanovičevo knjigo o »Drugi vladi Miloša i Milana«. Iz obeh člankov, o »Milošu Obreno-viču« in »Mihailu Obrenoviču III.« dobimo jasno sliko težavnega položaja, v katerem se je takrat nahajala mlada, komaj porojena srbska država, in še težavnejših razmer, v katerih je živelo srbsko ljudstvo in ž njim vred inteligenca: oba sta borila neenak boj za svobodo in dostojnejše življenje pod samovoljnimi despoti. Temu sledita dve, skoro novelistični sliki, ki dobro ilustrirata zunanjepolitične vplive in domače razmere v takratni dobi med Srbi. »Luka Vukalovič« je kratka biografija narodnega junaka in borca proti Turkom, ld konča kot žrtev sve-tovnopolitičnih intrig in domače politike daleč proč od rodne zemlje, v Odesi, v žganju. Naravnost tragično pretresljiva pa ie slika, ki nosi naslov »lika M ar kovic«. Ta žena, ki jo Wendel po pravici stavi v isto vrsto z grškimi heroinjami, je končala kot Milanova žrtev v ječi. Milan je njenega moža dal ustreliti in ko je sama streljala nanj, jo je dal najprej zapreti, nato pa v ječi zadaviti. Zanimiva epizoda iz preteklosti hrvaške politike je opisana v članku »Ante Starčevič<. Komična tragika, do katere je privedla Star-čevičeva ideologija hrvaškega kralja Eugena I., ki je »vladal« samo 48 ur, je sicer nje dosledna posledica, vendar pa je Starčevieevo delo imelo tudi mnogo dobrih strani, ker je naredilo prej oportunistično hrvaško politiko bolj krepko in pa sploh razmajalo med Hrvati narodne energije. Stareevič je bil po Wendlovi sodbi eden onih in takih ekstremov, po katerih se, kakor pravi Emerson, pride do resnice. Na prelomu dveh srbskih pomembnih dob stojita dve v naslednjih poglavjih opisani osebi, Vladimir Jovanovič in Laza Paču. Pivi je bil nekdaj političen eksulant, doma zaprt, nato pa finančni minister in profesor nacionalne ekonomije na belgrajski univerzi; umrl je leta 1922. in je videl uresničenje vseh srbskih idealov. Drugi mu je v svojem življenju v marsičem soroden; samo da je umrl baš v času, ko se je nemška vojska z največjim naporom zagnala nad Srbijo. Enako jasno so še opisani Stojan Protič, mladi Krek (po Dolenčevi izdaji njegovih spisov), Jovan C v i j i č in Jovan Skerlič, ki ga Wendel stavi za vzor naši mladini. Med »pevci« stoji na prvem mestu nag France Prešeren, ki mu je Wendel ob 15*letnici smrti — edini! — posvetil daljši članek, napisan z globokim umevanjem slovenskih problemov in intimnim poznavanjem Prešernove osebnosti in umetnosti. >Petar Preradovič« mu je nekak vzorec, kako se je razvijalo lirvatstvo do nekake zavesti svoje narodnosti: popolnoma nemško vzgojen je postal pozneje eden največjih hrvatskih poetov, ki je. v vsem svojem delu obsegal ne samo hrvatstvo, ampak vse slovanstvo. Na »Branku R a d i č e v i č u« se je izpolnila grška misel, ki jo je Prešeren izrekel ob smrti Matije Copa: »Bogovom, ljub umrje mlad!« S svojim življenjem in s svojo pesmijo je Branko Radičevič Wendlu nekak simbol porajajočega se srbstva in njegove notranjih sil prekipevajoče mladine. »Stjepan Mitrov L j u-biša« je nekak srbski pendant k našemu Jurčiču, »Vojislav Ilijč« pa zanimivo poglavje zgodovine razvoja novejše srbske lirike. — Članka o Gjalskem in o 5 a n -tiču sta nazadnje zgovoren dokaz, da je v tej Wendlovi knjigi vendar le več >paritete« in sklenjenosti, ko je pisec nameraval, ko jo je sestavljal. Knjiga sama podaje namreč v podrobnih slikah značilne momente iz razvoja jugoslovanskega političnega in duševnega življenja cd XVII. stol. pa do danes. Njena zanesljivost v podatkih in jasna, precizna plastika izraza jo stavi kot dobro došlo dopolnilo k ostalim njegovim knjigam, pred vsem k >Risorgimentu«. Pri Nemcih bo mnogo koristila, pa tudi pri nas jo bo s pridom vzel v roko in jo z uspehom in užitkom čital vsakdo, ki mu nje jezik ni tuj. V naših knjižnicah bi ne smela manjkati, saj nam iz historične perspektive pojasni marsikaj nr-iasnega in neumljivega. Dr. J. P.: 10S«. ijlga im I razstavi ¥ ii. Zadnjo dni je bilo v dnevnikih sporočilo o pripravah za II. mednarodno izložbo knjig v Firenci. Pomladi 1925 naj bi tu založniki, ti-pografi in književniki vseh kulturnih dežel in narodov na povabilo pripravljalnega odbora razstavili svoja knjižna dela. Povabljeni so k sodelovanju tudi znanstveni in literarni instituti. Izložba bo imela značaj mednarodnega knjižnega sejma, porazdeljena pa bo na poedi-ne oddelke po narodnostnem vidiku. Ne vemo če so naša založništva in knjigo-tržci, naši znanstveniki in literarni instituti do-| bili povabilo na to razstavo. Mislimo pa, da se nam je treba za to razstavo pravočasno pobrigati. Gre za veliko kulturnopolitično vprašanje, ki se enako tiče nas vseh južnih SIotd-vanov, kakor tudi Italijanov samih. Zakaj že prva razstava je imela malo okence za — jugoslovansko knjigo po zaslugi naših bratov v Italiji, ki so zgodaj uvideli potrebo, da je treba Italijanom odpreti oči za njim docela neznana kulturna dejstva med Slovenci, ki jih je 1 kruta usoda odtrgala od narodnega debla in priključila tuji nsrodni celoti. Skromen je bil pogled na skromno slovensko okence, ki ie reprezentiralo 1. 1922. ne I le slovensko, nego vso jugoslovansko književ-: nest in besedno kulturo. Bratje iz Julijske ! Krajine so storili, kar so mogli, da afirmirajo svojo nacionalno bitnost in posebnost v mestu, ki je dalo italijanskemu narodu početnika narodne italijanske kulture, rodilo ustvaritelia »Božanstvene Komedije«. Ako je prva razstava pokazala, da eksšstira v množici velikih kulturnih narodov nič manj kulturen mal na-rodič Slovencev, je bilo za 1. 1S22. doseženo dovoli. Iti moramo za korak dalje po načrtu in dobrem premisleku v dobrobit nas vseh, ki smo v državi treh bratov, zlasti pa bratov izven meja naše države. Menimo, da treba pravočasno ukreniti, da bo naša, t. j. slovenska, hrvatska in srbska knjiga po množini in kvaliteti dostojno reprezentirala jugoslovansko kul-turnost, kolikor jo vobče more in mora izpričevati ravno lepa, znanstvena, gospodarska in nabožna knjiga Slovencev, Hrvatov, Srbov in -— dodajmo končno enkrat tudi se Bolgarov, kot tistega brata, Iti nujno spada v jugoslovansko našo narodno družino. Mnenja smo, da naj se čimpreje osnujejo posebni odbori med Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, ki naj vsak zase pretresejo, kako bi čim bolj osvetlili svojo lastno književno produktivnost, kvaliteto in sametvornost, skratka — svojo narodno kulturo. Osnuje pa naj se poleg plemenskih odborov še, ako le možno, skupen osrednji odbor vseh štirih bratov, da dobe primeren izraz za tisti enotni vidik, ki bi dajal razstavi jugoslovanske knjige gotov značilen in na zunaj viden izraz skupnosti. Ako še ni dano, da bi pri tc-j priliki vsi štirje bratje'mogli afirmirati državnopolitično enoto, nam je pa vendarle že dano, da moremo že danes pred svetom voljo po državni skupnosti pokazati. Skupen jugoslovanski razstavni paviljon s štirimi oddelki za slovensko, hrvatsko, srbsko in bolgarsko knjigo bi bil resnično kulturen dokument bratstva in solidarnosti kutur-nih Jugoslovanov pred vsem svetom! Afirmirajmo svojo posebnost in skupnost vedno in povsod, da nas bodo tujci cenili po delih in vrlinah, po duševni potenci in volji po napredku. Kdor se izključuje hote ali pa po nemarnosti iz kulturne družbe, kdor se da voditi od trenutnih razpoloženj in nerazpoloženj napram drugim narodom, ta si sam jemlje — ugled in dobro ime v mednarodnem svetu. Sveta dolžnost naših najvišjih kulturnih žarišč, univerz in akademij, knjižnic in arhivov, knjižnih založništev, tiskarn in knjigaren jc, da pribore ugled in veljavo naši knjižni kulturi pred kulturnim svetom. Univerzo in akademije ter uprave državnih in učiteliških knjižnic naj prevzamejo vod- stvo in inicijativo v tem, po našem mnenju, j prevaža eni vprašanju. Podcrlajmo kulturno stremljenje svojih sobratov onkraj državnih meja s tem, da razstavimo pred vsem svetom ne ravno malo — kulturno silo Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. S tem jim več koristimo kot z vso svojo vse časti vredno vojaško silo, katere ugled ni ravno majhen izven meja naše države. Razmerje do Italije bo, upajmo, v vsakem oziru kmalu urejeno, tako da bo možno brez ovir pravočasno postaviti v Firenci skupen paviljon s štirimi predeli jugoslovanskih knjig. Zanimanje za našo knjigo v Italiji raste in bo po razstavi še bolj uarastlo. Zakaj če je zakasneli »Dantejev Zbornik« letos zbudil toliko zanimanja ra slavonsko knjigo, kakor ga doslej ni še nobena slovenska knjiga, bo gotovo cel paviljon slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih knjig pobudil neprimerno večje Število prijateljev za slovensko, hrvatsko, srbsko in bolgarsko pisano besedo in knjižno kulturo — najprej med Italijani, potem pa tudi med vsemi drugimi, ki nas enako premalo poznajo in — cenijo. »DEKLA ANČKA.« (Franca Finžgarja.) Dekla Ančka, ki je bila vprvič obelodanjena leta 1913. v >Dom in Svetu«, pomeni v slovenski katoliški moderni velik dogodek. S svojo Ančko je Finžgar z močnim sunkom prebil tradicionalno pojmovanje, ki je dosih-dob vladalo med nami o tem, kaj bi umetnik »smel« in kaj »ne smel« pri svojem ustvarjanju. Po tako utrti poti se je potem novo literarno pokolenje z lahkoto uveljavilo, dokler ni Pregljev »Plebanus« iznova povzročil borbo okoli vprašanja, kaj naj bo in kaj ne naloga pisatelja. Danes se nam zdi nepojmljivo, kako je Dekla Ančka sploh mogla zbuditi kakšne pomisleke bodisi moralnega bodisi formalno-umetniškega značaja. V prvem oziru je Ančka naravnost pretresljivo izobraženje usodnega zakona, da se vsako dejanje, ki je proti lastni vesti in normam urejenega človeškega sožitja, žali interese drugih ter moti obvezno soglasnost skupnosti, tudi na usoden način očituje in mora očitovati, in se na ta ali oni način nujno izdejstvi proti storilcu, naj je samo na sebi subjektivno še tako razumljivo in opravičljivo, naj izvira tudi iz najbolj pristne elementarne spolne ljubezni. Finžgar je v X. poglavju »Ančke« silo te ljubezni v vsej njeni duliovuo-čutni lepoti naravnost opel in to z delikatnostjo, kakor ja n. pr. Pregelj, ki dol-be v demonfeke, časih zelo neverjetne in šiloma izkonstruirane globine, ni zmožen. In kako ta nežna strast po svojem nepremišljenem iidejstvenju izzove zoper sebe tako zunanje okoliščine kakor notranje očitke, in kako vsi sami sebi pišejo kazen, to je izobraženo s tisto življenjsko istinitosljo, ki se sama po sebi sklada z njej imanentnim moralnim zakonom. Fa tudi s čisto umetniške strani je Dekla Ančka dovršena, kakor bi boljše ne mogla biti, ker se formalni način »razpletka« povesti popolnoma sklada z ono tendenco, ki jo govorijo v svitlu Finžgarjevega genija vsa de-ianja in nehanja tega koščka življenja, izzve-neSega v strašni krik: »Hči, kaj si storila?« Pravi umetnik sam ve, kdaj naj spusti zastor nad svojim delom in mu tu ne gre kaj predpisovati. Tolstoj ie podoben motiv svoje Ane (contra sextum!) končal tam, kjer zdrčijo črez telo nesrečne grešnice železna kolesa; pri kom drugem bi tak konec zvenel brutalno, in mogoče bi ga bili naši kritiki tudi Tolstemu oči-iali. Način, kako je Finžgar »prekinil« tek dogodkov, je glede na neposredni učinek, ki ga napravi na bravca morda že hujši in pretreslji-vejši, pa popolnoma odgovarja namenu ter ostane enako umetniški kakor je oni v Ani Karenini. Odpira ps, gledan z objektivne strani, v bodočnost razen tragične rešitve še vse polno drugih možnosti: srečen izid z vofcetjo kakor so si je želeli Fmžgarievi kritiki, ali pa tudi tiste »izide«, ki so v dejanskem življenju najbolj navadni, da se namreč pravzaprav za naše oči sploh nič ne »reši«, ampak se vse zdi napol tragedija, napol komedija, motanje brez odgonetljivega smisla, časih naravnost absurdno, več ali menj znosno prerivanje skozi vsakdanjost, nek nedovršen fragment, ko je vse čisto drugače kakor bi »moralo biti«, in ko se grehi, napake in nasprotja odkupujejo in poravnavajo veliko manj enostavno kakor to zahtevajo naša »pravila«. In baš v tem, kar je Finžgar pustil tu odprto, so je pokazal mojstra. Strogo in neizprosno te?e življenje, toda polno neskončnih po nobenih pravilih ne preračunljivih možnostih, nad vsem, dobrem in slabem, pa plava Duh Božji... In ta je umetnik, kdor to življenje zna gledati res kakoršuo je: nerazrešljivo tajnostno v globinah, teče v veličastni preproščini, pa stavlja probleme ob najmanjši stvari, dočim to, kar se nam zdi veliko in važno, velikokrat razplete naravnost tako smešno, kakor da so norčuje; — na drugi strani zopet čudežno in milostno rešuje, kar mi s svojo pametjo smatramo za brezizhodno zapleteno in zakrivljeno, dočim drugikrat zopet strašno kaznuje, kar bi vsak oprostil; — in ko-likrat ostane kljub vsem pregreham vse, kakor ja bilo in kakor do se ni nič zgodilo ali pa se usodna posledičnost dejanj prekine, potem dolgo čez cela pokolenja čaka, in se nekega dne zmaščuje nad otrok otroci; — in vendar vemo, da jc ta Misterij pravičen iu dober ob- enem — Giustizia fecemi e Amore — in umetnik po božjem izbranju je, kdor je to doumel in pred našim duhom vrsti en odlomek te drame, kakor se vrši zunaj, enako preprosto in enako neodgonetljivo in enako veličastno, pa ne po kakih izvenživljenjskih shemah in normah in strujah rešeno, izumetničeno, izsiljeno in izlomljeno... To so stvuri, ki so danes med nami že tako razčiščene da bi bila zela poceni-modrost o njih še govoriti, fe bi zdaj v Finžgarjevih zbranih spisih natisnjena Dekla Ančka (LjuD-ljana, 1924, Nova Založba) ne bila zbudila spominov na dobo, ko je zbudila precej pohujšanja tain, kjer bi ga ne pričakovali. Dekla Ančka pa ostane tudi brez teh re-miniscenc načelnega značaja biser naše realistične pripovedne umetnosti. On ima, česar nimajo tudi naša najboljša najmodernejša dela, tisti neopredeljivi soj in čar pristne slovenska domačnosti, kakor trepeče samo še nad Tavčarjevim »Cvetjem v jeseni«. Trpka dobrota, ki vse osebe odlikuje, nežna dekllčnost junakinje, tipična moškost gospodarjeva, živo soglasje, ki žive v njem z ljudmi njive in živali, se druži z ostro razmejeno osobitostjo vsakega značaja, ki so polni nepredvidljivih globin (Miha!) in dovedejo do brezizhodnih konfliktov ravno one, ki so si notranje najbolj blizu. Dejanje se užge ob dejanju, nič se ne roflek-tira, vse je zdravo, naivno in silno, vsa resnično živi, ljudje, konji in narava, ki nosi odblesk njihovih radosti in boli, simboli sami so tu in se ne iščejo, zvonenja z line spremlja ke-sanje v dekliški duši kakor da sta zvezana s seboj v prestabilirani harmoniji, iz vsega diše ena duša — našega na zemljo navezanega in preko njej hrepenečega in vendar od nje neločljivega naroda. Duše govore same, se oči-tujejo z elementarno prirodnostjo, ne govori se o njih in se ne filozofira in alegorizira, vse je nujno, kakor drugače ne more biti, in pisateljev jaz je čisto utonil ter je postal zgolj orodje — odlika pravega realizma, ki ima svoj vrhunec v Balzacu, Tolstem, Dostojevskem, pri nas pa se ni nikoli mogel razviti do pol-note. V tem oziru bi mogla Dekla Ančka biti tudi našim najnovejšim kažipot do umetnosti in stila preprosta lepote in življenjska neposrednosti, kakršnega njihove povesti čisto gotovo nimajo. —us. • • • pr Koncert Borov? kr ga. Kakor že javlje-no, se je preložil koncert pianista Aleksandro Borovskega na petek, dne 3. oktobra ob 8. zvečer. Minuli petek, ko bi moral biti mojster žo v Ljubljani, je koncertiral še v četrtek v Berlinu. Ze kupljene vstopnice ostanejo v veljavi, ostale vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Narodno gledišče. PREDSTAVE V SRBOHRVAŠČINI Pred nekaj leti Je potuhtala ljubljanska gledališka uprava čudovito misel, prirejati gledališke predstave tudi v drugem jeziku, ne samo v slovenskem. To je popolnoma izvirna ideja. Nesporno, tudi Slovenci pogodimo stvari, v katerih smo prvi. Navadno pa tudi zadnji. Naše ideje so tako izvirne, da ni nobenega, ki bi jih posnemal. Naš teater je pribežališče vseh Slovanov. Na polju slovanske vzajemnosti vrši torej sedanja gledališka uprava brezdvomno silno delo. Če tudi na polju slovenske umetnosti, to se bo šele izkazalo ... Naši gledališki upravi očividno preseda vse, kar je slovensko. Pa naj si bo to režiser, igralec ali jezile. Posebno pa ljubi jezikovne umotvore. Ne čisto slovenske, temveč take, bolj slovansko-esperantistične. Mi imamo vse, če le hočemo: rusko, češko, srbohrvatsko slovenščino, razen tega pa še lep pregled vseh slovenskih dialektov. Hej Slovani! To pa uprave ne moti, da ne bi posegla z združenimi močmi po srbohrvatskih originalih. Naše gledališče je tudi gledališče neomejenih možnosti. V desetih, petnajstih skušnjah se vsi Slovani-igralci prelevi in izvajajo vso tiste ruske, češke, in slovensko-dialektične varija-cije v srbohrvaščini. Druga gledališča gojč s posebno vnemo jezik naroda, kateremu pripadajo. Mi no gojimo nobenega (tudi svojega ne), govorimo pa vse. V našem gledališču večkrat telovadijo^ Včasih z igralsko umetnostjo, večinoma pa z jezikom. Poglejmo še enkrat, v koliko je prirejanje srbohrvatskih del v slovenskem gledališču in z domačimi igralci upravičeno in koliko se obnese. Glavni razlog naj bo menda ta, da zgubi original v prevodu na lepoti in na tipičnosti. Ze vemo. To je tragika vseh prevodov. S tem računamo že vnaprej. Noben prevod ni originalu enakovredeu. Kakšni prevodi so upravičeni in kakšni ne, o tem se sedaj-le ne bomo menili. Dejstvo je, da imamo Slovenci provajavce, ki jih je najstrožja znanstvena ia umetnostna kritika priznala. In če se da pre-vo8ti Shakespear, so da prevesti, mislim, tudi Ogrizovič. Pa vzemimo tudi, da je n. pr. Ogrizovičev jezik v »Hasanaginlck loko silno tipičen, da so nikakor ne da enakovredno prevesti. Potem pa je tudi naivno misliti, da bodo tisto tipičnost slovenski igralci v nekaterih skušnjah pogodili! In kar pridobimo s tem, da čujemo dramo v orignnlu, zgubimo n« drugi strani s tem, da jo Čujemo v uelepo in nepravilno sro- vorjenem jeziku. In hiba je večja od vrline! Ljubši mi je lepo govorjen prevod, kakor pa grdo govorjen original! Tudi ne razumem, zakaj igra gledališče ravno srbo-hrvatske drame v originalu? To je nedoslednost! Kajti, če igramo delo v originalu samo zategadelj,-ker zgubi v prevodu na lepoti, bi morali igrati dosledno vsa dela (ali vsaj vsa klasična) v originalu. Hamleta torej angleško, Mario Stuart nemško, Cyrana francosko itd. Toda vse drage prevode priznavamo, samo prevode iz srbohrvaščine ne. »Srbohrvatsko večina publike razume, angleško, francosko itd. pa ne.< Tudi nemško razume večina publike, pa nikomur ne pade v glavo vprizoriti Schillerja v originalu! »Srbohrvaščina je državni jezik, angleščina, nemščina, francoščina itd. pa ne.« Slovenščina je tudi državni jezik in sicer v slov. teatru tudi edino upravičen. Sploh pa, kaj ima državni jezik z umetnostjo opravka? Srbohrvaščino naši igralci obvladajo, angleščine, francoščine itd. pa ne.« Aha. Kdo od naših igralcev pa obvlada hrvaščino? Če poslušamo natanko, samo tisti, ki so srbskega oz. hrvatskega rodu in ki igrajo v srbohrvat-skih dramah glavne vloge. Kar govorč drugi, nI hrvaščina. Pri vsem trudu. Jeziku delajo silo in tako gre vsa lepota klasičnih verzov, radi katerih smo pravzaprav igrali delo v originalu, k vragu! Hrvatski jezik, posebno pa Ogrizovičev ali Vojnovičev, ni jezik, ki se ga naučiš pri desetih skušnjah! Kako naj se na- T- uče drugega jezika n. pr. oni igralci, ki še maternega ne znajo? Potem: kje pa je napisano, da bi moralo gledališče radi dveh, treh igralcev glavnih vlog prirediti vso predstavo v njihovem jeziku? Spet nedoslednost! Če bi bil vzrok to, zakaj niso igrali potem Karenine rusko? Uprava bi se morala že davno postaviti odločno na stališče: redni član slovenskega teatra mora govoriti oz. peti v svojih vlogah (pa najsibodo kitajskega izvora!) samo slovenski! Upam pa, da je glavni namen in vzrok omenjenega postopanja uprave vendar-le samo hotenje, zbližati srbohrvatsko dramo oz. kulturo sploh, z našo. To je hvalevredno delo in si ga tudi želimo. Pa v ta namen se mi zd6 druga pota mnogo bolj pripravna in predvsem bolj upravičena. Uprava naj povabi enostavno ves zagrebški oz. belgrajski ecsemble v kakem srbohrvatskem delu na gostovanje. Vrline takega gostovanja so na dlani! Prvič čn-jemo delo v originalu in sicer v nepokvarjenem originalu, drugič pa spoznamo obenem tipično srbsko oz. hrvatsko pojmovanje izvajanih del. (O vprizoritvenem stilu svojih dram imajo Srbi oz. Hrvatje prav gotovo druge ♦pojme kakor mi.) V zameno pa bi ljubljanska drama posetila srbohrvatsko kraje, kajti ravnotako bi bilo pogrešeno, vprizoriti v Zagrebu »Veroniko Doseniško« v slov jeziku, kjer bi igral n. pr. g. Nueič Friderika, ostale vlogo pa bi bile zasedene po hrvatskih igralcih. Sleparija i rokopisom Tita LSvija. Stvar je postala tragikomična, za ugled italijanske znanosti bolj tragična kot komična. Najprvo je profesor Fusco tajinstveno nami-gaval, da je nekaj dobil. Vlada je poslala v svojem imenu k njemu ravnatelja neapoljske knjižnice. Temu je dal pojasnila, pa ne tako točna, da bi vedeli, ali je rokopis res dobil ali ga je samo zasledil. Nato je pa stopil Fusco naenkrat pred javnost in je v pismu na italijanske časopise izjavil, da smatra najdene rokopise za svojo osebno lastnino in da je pripravljen prodati jih za skromno vsoto enega milijona angleških fimtov (»samo« nekaj nad tristo milijonov dinarjev). Tudi založniško pravico velike Livijeve izdaje je hotel prihraniti sebi in je zahteval za angleška prestavo sto tisoč Ifuntov, za nemško en milijon zlatih mark, za francosko pa dva milijona frankov. Vidimo, da v trgovskih stvareh ni posebno izkušen, ali pa več kot preveč. Slednjič je povedal, da je novo najdbo dobil po naključju. Našel je neki zapisnik iz 9. stoletja in tam stoji, da sta škofa Janez Quarto in Anastazij Primo dala prepisati večje število klasičnih rokopisov, da se ne bi izgubili. Fusco je pre-iskal vse samostane v Neapolu in okolici, pa ni nič dobil. Pomladi 1923 je obiskal poveljnika znanega neapolskega gradu Castell-Ovo, in ta mu je v neki kleti pokazal več starih slik. Fusco je trdil, da je dobil tam notri v zidu vzidane Livijeve rokopise in da jih je vzel s seboj. Profesor je dober filolog in resen učenjak, kjlub temu so pa vsled vsega čudnega pripovedovanja in vsled pretiranih zahtev začeli misliti neapolski vseučiliški profesorji, da je znorel in da je vse skupaj samo fantazija. Več časa mu je že šlo po glavi, da bo našel celega Livija, in ideja mu je postala fiksna. MisUli so pa tudi, da so oni rokopisi morebiti potvorjeni in da je postal Fusco sam žrtev prevare. Saj so v srednjem veku veliko po-tvorjenih rokopisov prodali kot prave. Sedaj se je pa stvar končala na presenetljiv in za profesorja Fusco ne posebno laskav način. Po uradnem poročilu naučnega ministrstva je Fusco izjavil, da je dobil le neko listino, ki je bila pa že znana, v koji listini je Robert Anjouvinski leta 1332 odredil izplačilo za prepis Livijevih knjig. Fusco je priznal, da je bil na napačni sledi, in je vse svoje tozadevne izjave preklical. S tem upa, da bo javnost pomirjena. Najbolj hud je nemški profesor dr. Funke, ki je imel s Fuscojem razgovor o najdbi in ki je o tem razgovoru poročal raznim časopisom. Če je uničeno Fuscovo znanstveno ime — Fusco je star šele 23 let —, to še ni tako tragično, a Funke je resen predstavnik znanosti. Prašiči vseučiliški profesor dr. A. Stein je priobčil v »Prager Tagblattu« prav zanimiv članek, kjer dokazuje potvorbo faksimila iz do-mnevanega Livijevega rokopisa, priobčenega po dr. Fimkeju v istem listu jl3. t. m. Tam notri je omenjen celo sv. Martin, in njegovo ime je moral seveda dotlčnik izbrisati, ker Li-vij o sv. Martinu pač nič vedel ni. Fusco je šel na lim, je faksimile izročil Funkeju in ta ga je priobčil. Dr. Stein pravi, da je stvar končana in da bo dobri Livij imel spet mir, ki ga uživa že 1907 let. NAJSTAREJŠI KOLEDAR. Najmanj tritisoč let star koledar imajo v Britanskem muzeju v Londonu; menda fla najstarejši, kar jih poznajo. Napisan je na egiptovskem papiru, ki so ga dali k mumiji nekega kralja, gotovo zato, da je vladar tudi na onem svetu vedel, kakšep je čas. Posamezni dnevi so označeni z rdečilom, zraven so pa podobe s črkami, ki kažejo najbrž vreme. Kaj posebno novega nam ta papiru ne pove; ker je pa najstarejša tovrstna listina, je seve- da neprecenljive vrednosti. Šteli so Egipčani, kakor vemo, po solnčnih letih, navadno ljudstvo po luninih; od časa do časa so v svrho izenačenja vrinili prestopne mesece. NA.THRABRE.TŠE ŽENSKE NA SVETU. Dominikanec Dimstan Sargent je pridigal v Westminsterski katedrali tam zbranim angleškim katolikom in jo označil za najbolj hrabre in za najbolj požrtvovalne ženske na svetu one, ki strežejo srobavim. -Število srn h a vi h jja zemlji je izredno veliko in njih usoda, najstrašnejša, ki si jo moremo misliti. Šo bolj izredno je pa junaštvo, s katerim žrtvnjejo ženske vsake starosti in vseh stanov življenje, da nesrečnežem pomagajo. Najmlajša taka Samarltanka, ki jo poznam in ki se je poklicu strežnice gobavih popolnoma posvetila, je stara. šele. devetnajst let. Veliko jih jo iz bogatih, plemiških krogov, lepe so, nadarjene, a žrtvujejo vse. Večkrat bolezen še samo nalezejo, voljno jo prenašajo in gredo z veseljem strašni smrti nasproti.« MOTORNO KOLO V SLUŽBI MISIJONOV, Preč. r. Rimli, M. L. piše iz Asahuna (Afrika) vrhovni voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja: »Z nepričakovano dragocenim darilom ste mi, blagorodna grofica, napravili silno veselo presenečenje. Tudi premil. gospod škof je bil radostno presenečen, ko sem mu sporočil, da ste mi v svoji veliki dobrotljivosti. obljubili motorno kolo. Zelo sem Vam hvaležen v svojem imenu in v imenu tukajšnjih kristjanov in poganov. Naj spremlja božji blagoslov Vas, Vašo Klaverjevo družbo in Vaše dobrotnike — to je moja vsakdanja molitev. Kolo je dospelo sem v dobrem stanju in se je začelo takoj rabiti za dobro stvar. Stroj deluje brezhibno. Meni je sedaj mogoče na tako razsež-nem ozemlju veliko veu misijonskega dela narediti. Lahko razumete, da kjer so posamezne postaje 20 do 30 km vsaksebi, misijonsko delo trpi na izgubi časa, brez ozira na misijonarjevo utrujenost, vsled česar potem zopet misijonsko delo trpi. Sedaj se ne utrudim in ne izgubljam časa, za kar se imam zahvaliti Vašemu dragocenemu darilu. Smatram pa sedaj za dolžnost, da kolo večkrat rabim in obiščem vse moje postaje, da kristjane v veri potrdim, poganom pa, ki jih je tu še mnogo oznanjam pravo vero. Brez Vašega motorja bi mi bilo to le v mnogo manjši meri mogoče. S svojim darilom ste pa tudi prevzv. gospodu škofu pomagali iz zadrege. Nenadoma sta zadnjič obolela dva patra in morata takoj v Evropo po razlogi zdravnika. Škof bi bil moral pustiti veliko ozemlje brez duhovne pomoči. Tedaj pa pride vesela novica, da je za Togo motor že na potu, ki ste ga podarili Vi, vrhovna voditeljica Klaverjeve družbe. Škofu je bilo ob tej novici, kot da mu je padel velik kamen od srca. Takoj mi je izročil veliko pokrajino Tsevje, češ z motorjem bom mogel oskrbovati tudi ta distrikt, dokler se ne dobi novih misijonarjev. Seveda brez motorja bi to bilo popolnoma nemogoče. Kakšna škoda pa je, ako se kako ozemlje opusti, imate dokaze v Togo samem. Torej Vaše motorno kolo je zelo dragoceno darilo in koristno ob enem, darilo o pravem času in na pravem kraju. Tisočkrat: Bog plačaj 1 INDIJSKE UNIVERZE. Indijske univerze so zavodi, kjer delamo skušnje, dočim nas evropske univerze v svojih inštitutih navajajo k samostojnemu znanstvenemu delu. Kakor na Angleškem, se vrši tudi v Indiji pouk na kolegijih. ,V Bombayu se pa to ni obneslo in bodo preustrojili imi-verzo po srednjeevropskem načinu, ne samo glede pouka in namena visoke šole, temveč tudi glede uprave. To naj imajo profesorji, ne pa druge osebe, ki nimajo sicer z visokimi šolam? nobenega stika, pa naj si so ie tako slavne. LJUBEZNIVI MOD-UJAN. Matematik d'Alembert (1717-4783) je bil velik učenjak, a kaj nagle jeze. Nekoč je šel mimo hiše, ki so ji streho popravljali. Par kamnov je priletelo dol, eden d'Alembertu na ramo. Ves razjarjen je pograbil tudi on par kamnov in jih je vrgel v okna drugega nadstropja Prav tako jezen je skočil dotični stanovalec k oknu, hoteč mu jih par povedati, a d'Alembert ga je prehitel in mu ljubeznivo rekel, »Oprostite, nisem mislil .Vas, a nisem mogel više vreči.« NEKAJ ZA NAŠE GOSTILNIČARJE TN HOTEL TR.JE. V Regent-Palace-hotelu v Londonu je nekdo naročil sobo. Ko je prišel tja, so mu rekli, da mu niso pripravili, nobene sobe, ker brzojavke še ni. »Takoj nato sem pa dobil pismeno obvestilo, da je brzojavka prišla in da je soba pripravljena. Vprašal sem pri ravnateljstvu hotela, kako to, in so mi odgovorili: Spoštovani gospod! Prav zelo obžalujemo sitnosti in neprijetnosti, ki ste jih imeli glede naročene sobe. Kriva nesporazuma .je pisna pomota, ki smo jo zakrivili mi. Zelo bi Vam bili hvaležni, če bi Vam mogli povrniti morebitne stroške, ki ste jih imeli vsled nesporazumi jen ja, in Vas lepo prosimo odpuščanja. Zagotavljamo Vam, da boste vselej dobro postreženi in se Vam priporočamo — "Regent-Palace-Hotel.* Kaj, ko bi pri nas kdo to poskusil f DOBER IZHOD. Glavarji črnskih rodov Dunko in Arada ob Zlati obali morajo vsak teden enkrat javno obedovati, da se ljudstvo prepriča, če imajo dober tek in če so zdravL Nerodno pa je, ker smejo piti takrat samo vodo. In kaj so si izmislili! Če hoče glavar piti, udari s palico po mizi in takoj se morajo vsi gledavci vreči na tla. Sedaj ga ne more nihče videti, ali pije vodo ali žganje. Če kdo dvomi, ga zaradi rs 7.7,al jeva ja veličanstva obsodijo na smrt;. Družabni red je torej tam prav izbomo urejen. — Nedaleč odtod bodo pa sedaj Angleži napravili orocem popolno univerzo, namenjeno onim, ki ne morejo na nobeno evropsko visoko šolo. Vzgojijo naj se na tej šoli zlasti učne moči za druge šole ob Zlati oba ti. Nova univerza bo imela tudi zdravniški oddelek. V mestu Akkra so pred kratkim otvorili največjo afriško bolnišnico. KLUB IZUMIRAJOČIH. V državi Minnesota v Severni Ameriki je imel »Klub zadnjega moža« nedavno vsakoletno pojedino. V Ameriki jo ta klub zelo znan. Ustanovili so ga leta 1886. Od neke prostovoljske stolnije iz državljanske vojske (1861—1865) jih je živelo tedaj še 34, in ti so se strnili v klub. Pri prvi seji so kupili steklenico vina., ki jo bo spil zadnji še živeči v spomin na umrle tovariše. Letos je bilo 30 sedežev črno odetih, en stol je bil prazen, njegov lastnik se je boril ravno s smrtjo, in lo trije člani so praznovali običajno obletnico. Z velikimi svečanostmi so spravili omenjeno steklenico vina spet za drugo leto. POŠTA V ZADREGI. Za časa francoskega kralja Ludovika Filipa (1830—1848) je prišlo nekoč na glavno pošto v Parizu pismo iz Rusije z naslovom: Največjemu francoskemu pesniku v Parizu. Pošta je bila v zadregi. Bali so se, da bodo razžalili tega ali onega. Slednjič se je sešel nekak svet višjih poštnih uradnikov in so sklenili, naj se pošlje pismo LamartLnu (1790—869) kot najslavnejšemu francoskemu pesniku. Komaj pa je Lamartine zagledal naslov, že je rekel: »To pismo ni zame. Nesite ga gospodu Viktorju Hugok — Zgodilo se je po Lamartinovi volji in nesli so pismo Hugoju. Brž ko je Hugo videl naslov, je rekel pismonosi: >To pismo ni zame to je za Lamartina.« Dvakrat se je to ponovilo in je prišlo pismo slednjič nazaj ua pošto. Ne vedoč drugega izhoda so pismo odprli in so brali: Največjemu pesniku Francije, gospodu Moetu, ki napravlja najboljši šampanjec, pošilja prisrčne pozdrave veliki knez ruski Konstantin.« — ;Vse se je smejalo. AGITACIJSKI OGLASI V POMPEJIH. Najnovejša izkopavanja v Pompejih osvetljujejo z močno lučjo običaje pri volivni agitaciji v rimski državi. Volivni oglasi so naslikani z velikimi, rdečimi črkami na okna vseh mogočih poslopij ravno tako, kakor se more to videti še danes v Italiji o priliki volitev. V splošnem pa kažejo ti oglasi na volivce zelo malo originalnosti. CARUSOVO GRLO, ki ga hranijo v neapeljskem muzeju, je popolnoma svoje vrste. Glasilnice so bile dvakrat daljše, kakor normalne, pokrovček je bil na bazi debel, na prostem koncu pa zelo fin in nežen; odtod njegov obširen register glasov. Njegova pljuča so bila pljuča »nadčloveka«; mogel je s svojo sapo spraviti klavirske strune v nihanje; njegovo okostje pa je imelo močno rezonanco tako, da je bil z ozirom na svoje telo prav posebuo ustvarjen, da izvabi uajkrasnejše zvoke. ZARES ALT NALAŠČ. Velikemu pevcu Avgustu Vvalterju (roj. 1834) jo rekel nekdo — na Dunaju je bilo — da bo opoldne solnce mrknilo, iu naj si mrk ogleda. Walter je pa obžalovaje rekel: »Ško da, da se moram peljati ven na deželo, sicer bi si bil mrk prav rad ogledal.« * * * V majhnem mestu je pel Walter v neki Gluckovi operi. Ko so ga po igri klicali na oder, mu je rekel neki dovtipnež: »Pojte vendar ven in pokažite se ljudem. Občinstvo burno ploska, in tudi komponist je ves navdušen.« »Tako!«, je zaklical \Valter, »kje pa se« di? Pokažite mi ga, me zelo zanima.« Komponist Gluck je živel 1714—1787.' STRGANE NOGAVICE. Slikar Moric Sckwind (1804—1871)" je bil dober prijatelj velikega mojstra pesmi Franca Scbuberta (1797—1828). Nekoč je prišel ponj, da bi šla na izlet; rekel mu je, naj so hitro napravi in gre takoj z njim, da ostala družba ne bo predolgo čakala. Schubert se je brž začel napravljati; se* veda je bila soba vsa v neredu, kakor je pač pri umetnikih to navadno. Iskal je nogavice; v raznih predalih in omarah je našel pač par teh tako potrebnih stvari, a vse so bile popolnoma raztrgane in nerabne. Ves obupan ja premetal vpričo Schvvinda še enkrat vse za« boje, košare, omare in predale — vse zastonj, niti ene cele nogavice ni bilo pri hiši, vse so kazale velikanske luknje. Globoko je vzdihnil tedaj ta veliki pesnik glasbe, usedel se je na rob postelje, zamišljen je gledal prijatelja in rekel potem s svečano resnostjo: »Ti, Schvvind, sedaj sem pa res prepričan, da ne spletajo nobenih celih nogavic več,« PRAVI GOUSSANT. Za vlade Ludovika KIV. (1634—1715)' Je bil neki Goussant (guso) predsednik računskega oddelka. Bil je tako omejen, da je prišel že kar v pregovor. Nekoč so igrali karte; stal je za hrbtom nekega igralca, ta se je zmotil v igri in je zavpil: »Jaz sem pa res pravi Goussant!« »Gospod,« je rekel jezni predsednik, >Vi ste tepec«. Hladnokrvno mu je igralec odgovoril: »Saj baš to sem hotel s tem povedati.« da je 29. septembra |19.11 napovedala Italija Turčiji vojsko, ki ji je prinesla Tripolita-nijo in dvanajst otokov v Egejskem morju; da je 29. septembra 1915 umrl znameniti kipar K. Zumbuseh (r. 1830); da je 3. oktobra 1226 umrl Franc 'AsKM (r. 1182); da sta 3. oktobra [1866 sklenili 'Avstrija in Italija mir, v katerem je Avstrija zgubila Benečijo; da se je istega dne leta 1918 Ferdinand Bolgarski odpovedal prestolu; da je 4. oktobra 1669 umrl slavni nizozemski slikar Rembrandt (r. 1606) in da se je istega dne leta J830. Belgija proglasila za samostojno; da so tudi Avstrijci imeli svoj maratonski tek, na 42 km, da se ga je udeležilo 4J tekmecev, od katerih je prišlo 22 na cilj"," prvi med njimi Franz, član Dunajskega športnega kluba, v 3 urah, 21 minutah in 53 sekundah; da se je poskusna vožnja Zeppelinova tudi sedaj posrečila, šla je čez vso Nemčijo in je trajala dva dni in eno noč; da so v ogrskem mestu Nyiregyhaza povodom stoletne slavnosti razpisali nagrado za tisto ogrsko rodovino, ki ima največ otrok, in da je nagrado dobil neki pastir, ki je vzgojil 16 otrok, od kojih jih 15 še živi; da se je ob priliki prihodnjega svetega leta priglasilo že nad milijon romarjev (v Rim in da bo njih Število preseglo najbrž štiri milijone; da so ameriški letavcl s svojega poleta okoli sveta prišli že nazaj v kalifornijsko mesto San Diego, od koder so bili 17. marca odleteli, in da jih je pri prihodu sprejela množica 100.000 ljudi; da so napravili te dni sladkor s pomočjo ultravioletnih žarkov na kemični način, da pa ta znajdba najbrž praktično ne bo pomenila nič, kakor tudi praktično nima nobenega pomena pridobivanje zlata iz živega srebra; da je vihar v glavnem japonskem mestu Tokio razdejal 3600 hiš; da se je vršilo od 20. do 24. septembra letos v Innsbrucku na Tirolskem zborovanje naravoslovcev, ki se ga je udeležilo 800 razstavljavcev in 5300 učenjakov; da najvišja zvezdama v Evropi nI 2880 metrov visoka, kaor je zadnjič nekdo pomo-toma poročal, temveč ona na »Jungfraujocb«, 3460 metrov visoko, kakor smo to omenili že v zadnjem »Morda ne veš«, in da mora tisti, ki take reči piše, stvar dobro poznati in ne kar v endan pisati. Ali v^st^ da se že po vseh trgovinah dobiva Zahtevajte povsod le to našo Pratiko Preprodajalci dobe velik popust Obračati se je na založništvo DRUŽINSKE PRATIKE v Ljubljani F. Zarens Naše prometne težave. Ne moremo si drugače razlagati prometne mizerije, ki postaja dan na dan neznosnej-ša na naših železnicah v Sloveniji, kakor z velikim reorganizacijskim delom, ki popolnoma absorbira našega prometnega ministra in s celini kompleksom najrazličnejših vprašanj, ki jih ravnokar s polno paro rešujejo v prometnem ministrstvu. Promet v območju ljubljanskega ravnateljstva drž. železnic je padel takorekoč na minimum. Vse stoji. Nobene stvari ni mogoče spraviti naprej. Zdaj nam je šele jasno, zakaj se je svoj čas tako mudilo s prevzemom Južne železnice v državno upravo. Rabili so njen vozovni park. Danes stojimo brez vagonov tu, za vso slovensko trgovino in industrijo je dnevno reci in piši 30 odprtih in 30 zaprtih vagonov na razpolago. Poleg vseh drugih šib, ki nas tepejo, kot pomanjkanje kreditov, visoka obrestna mera, silna davčna bremena, valutarne spremembe itd. evo sedaj nove zapreke, ko nam ni mogoče držati dobavnih rokov vsled naše zanikrne prometne politike. Razumemo, da jo doli sladkorna kampanja v teku, da je sedaj čas, ko se morajo slive ekspedirati, ampak da nam poberejo kar vso vagone, to je vseeno prehudo. Vsled dan na dan neugodnejše konjunkture postaja čim dalje bolj občuten tisti del režijo, ki jo povzročajo naše vse previsoke železniške tarifo. Pri izvozu mleka v Avstrijo, ld je dosegel zadnji čas nad 40.000 litrov dnevno, znaša vozarina preko 30% nakupne vrednosti mleka! ' Pri premogu zdrob I. pa preko 100% prodajne cene! Naša že itak mnogo previsoka železniška tovornina pa postaja še občutnejša radi stroškov, ki nastajajo vsled lomljenega tarifironja pri prehodu blaga z državne na bivšo Južno železnico, ali pa obratno. Kaj to pomeni, je razvidno iz primera, ki ga navaja spomenica Zveje industrijcev z dne 1. maja t. 1. na naslov Generalne direkcije državnih železnic. Sedanja tovornina za 10 ton premoga iz Trbovelj v Belgrad znaša 12:10 Din, dočim bi znašala tovornina pri nelomljenem tarifiranju samo 930 Din. Še eklatantnejši je slučaj pri prevozu premoga iz Trbovelj do Dravograda. Po užni železnici znaša za 169 km tovornina 510 Din; po krajši progi preko Celja (ca. 120 km) pa znaša tovornina 620 Din, ker se tarifira lomljeno. Ako bi se v slednjem slučaju računalo nelomljeno, bi znašala tovornina samo 400 Din. Od 1. septembra 1923, ko je prešla Južna železnica v državno upravo, pa do danes, ni bilo mogoče vpeljali enotnega tarifiranja na ieleznicah v Sloveniji. Ravno tako se še vedno naprej pobirajo manipulacijske pristojbine na ljubljanskem glavnem kolodvoru, ki znašajo 100 ozir. 150 Din pri vagonu. Vse to ogromno obremenjuje konkurenčno sposobnost naše trgovine in industrije in po svoje doprinaša k vedno hujši krizi, ki nas vodi neznano kam. To postopanje je mogoče razlagati samo s popolnoma krivimi nazori o pomenu prometa za vse narodno gospodarstvo, o osnovnih principih prometne politike ter o načelih produktivnosti prometnih naprav. Res je, da bi se z znižanjem tarife, upeljavo nelomljenih tarifov ter odpravo manipuladjskih pristojbin zmanjšali dohodki uprave državnih železnic. Toda produktivnosti prometnih sredstev ne smemo presojati samo po privatno-gospodar-skih, temveč v prvi vrsti po splošnih narodnogospodarskih vidikih. Pri lokalni železnici recimo, ld vodi v kako zabavališče, je razumljivo, da mora odločevati produktivnost v privatnem gospodarskem smislu, namreč rentabilno, razen, ako ne obstoja kak višji vidik, na primer, pospeševanje tujskega prometa. Železnica, ki služi tovornemu prometu, je sicer s stališča lastnika kupčija, kakor je to vsaka druga. S stališča splošnosti pa tvorijo vozarin-sld stroški del produkcijskih stroškov in so torej najuspešnejše sredstvo za povzdigo produkcije kake dežele. Vsled tega je odločilen splošno gospodarski interes. Prometna podjetja so torej kljub svoji pasivnosti lahko v veliki meri potrebna in koristna. Teh načel se drži prometna politika naprednejših, večjih in izkušenejših držav kot Bmo mi, zato naj bi se upoštevala tudi pri nas. Z ozirom na to je potrebno: znižanje tarife, da se odpravijo žo enkrat lomljene tarife ln manipulacijske pristojbine, in da dobimo T s a j vagonov na razpolago. Vinski zakon in vinska statistika Jugoslavije. Na zadnji, dne 15. in 16. t. m. v Belgradu vrSivši se vinarski enketi, ki jo je sklicalo poljedelsko ministrstvo in katere se je udeležil tudi poljedelski minister dr. Kulovec sam, se je glasom poročil obravnavalo med drugim tudi o obnovi starega, oziroma o upeljavi novega vinskega zakona za celo Jugoslavijo, ter o točnejši vsakoletni sestavi vinske statistike. Oboje jo prav potrebno, osobito upeljava enotnega vinskega zakona za cclo Jugoslavijo, kajti Srbija in Maoedonija sploh že ne poznata nikakega takega zakona; žo od leta 1907 obstoječa in v prečanskih krajih veljavna avstrijska in ogrsko-hrvaška vinska zakona pa v marsičem ne odgovarjata več današnjim okol-nostim. Načrt novega vinskega zakona so je sestavil v Zagrebu in kolikor nam je znano, ne-oficijelno in vsestransko komisljonelno, ker baje niso pri tej sestavi sodelovali ravno oni člnitelji, ki imajo s tem največ posla in največ praktičnih Bkušenj, namreč državni kletarski nadzorniki ter ravnatelji kmetijsko-kemičnih preskušališč. Menimo, da so ti faktorji v tem oziru jako merodajnl, kajti v novem vinskem zakonu se morajo posebno natančno precizirati sporna vprašanja, ki tvorijo pravo bazo za sodnijsko postopanje pri nereelnih manipulacijah in prodaji pokvarjenih vin bodisi s strani producentov kakor s strani gostilničarjev in vinskih trgovcev. Zakon bodi precizen, ne preveč nejasen, ter prilagoden vsem razmeram in glede kazni kolikor mogoče oster, da se ne pripetijo slučaji, kakor pri izvršbi sedanjega zakona, da se krivci kratkomalo oprostijo, čeprav jim je potvorba ali zloraba uradno dokazana, ali pa da se kaznujejo s smešno nizko denarno globo, kar daje krivcem in njihovim zagovornikom potem Se povod za norčevanje iz vinskega zakona ter za omalovaževanje kemičnih zavodov in drugih te zakone lzvajajočih organov, kakor tudi za nadaljno nemoteno vga-njanje svojih nereelnih manipulacij. Preden pride načrt uovega zakona v skupščino, bi se moral po nalogu ministrstva še enkrat temeljito predelati in sicer po mešani, od ministrstva določeni komisiji sestavljeni tudi iz ravnateljev posameznih kmetijsko-kemičnih zavodov, drž. kletarskih nadzornikov ter uglednih vinogradniških in vinsko-trgovskih zastopnikov posameznih velikih županstev iz vinorodnih krajev cele Jugoslavije, osobito pa celega prečanskega ozemlja. Razume se, da se morajo k temu pritegniti tudi juristi. čim prej se to ukrene in izvrši, tem bolje,, ker sedanja vinska kontrola postaja vedno bolj brezpomembna ravno radi površnosti pri obsodbah. Pogreša se tudi natančna vinska in vinogradniška _ statistika cele Jugoslavije. Po preteku petih let bi tudi do tega že lahko prišli, toda kakor se je ravno na navedeni anketi pokazalo. ne more poljedelsko ministrstvo še danes navesti popolnoma zanesljivih podatkov o množini v posafnoznih vinorodnih pokrajinah ali velikih županstvih letno pridelanega vina,, kakor tudi ne natančnega obsega vinogradov. Zdi so, da to še najbolj natančno izkazujeta Slovenija in Hrvatska. Po najnovejših statističnih podatkih znaša površina vseh vinogradov v naši državi okrog 200.000 ha, celokupni vinski pridelek lanskega leta pa baje 4J/4 milijona hI. A ni dolgo tega, ko s® je vsepovsod poročalo, da znaša površina 165.000, potem 180.000, zopet 172.000 hektarov itd., lanska vinska letina pa 3i/2 in celo 2.8 milijona hI. Pri taki malenkostni množini delati tako velike številne razlike, pač ni nikaka statistika, marveč le neka apro-ksimativna cenitev, katero zadene vsak lajik, ako računa povprečno 20—25 hI na hektar, kar da pri 200.0C0 ha vinogradov (toliko jih namreč utegne biti v celi Jugoslaviji) 4—5 milijonov hektolitrov. Natančna statistika je pri taki važni kulturni panogi, kot je ravno vinstvo, prav velike važnosti tako v finančnem, kakor v trgovinskem oziru, ker tu igrajo že milijarde svojo ulogo. Zato upamo, da se vsaj sedanjemu ministrstvu posreči sestaviti popolnoma zanesljivo vinsko in vinogradniško statistiko, ter to, kakor so delali pred vojno, objaviti v posebnih statističnih knjigah in brošurah. Seveda brez znatnih Stroškov to ne pojde, a dobimo vsaj enkrat zanesljivo bazo za poznejše cenitve in ravnanje. —o— • * « g Poravnalno postopanje. O imovini Mihaela Zupana, trgovca z mešanim blagom, posestnika in gostilničarja v Kosezah se je uvedlo poravnalno postopanje. g Uradni tečaji za oktober. Za meseo oktober 1.1. je objavilo finančno ministrstvo sledeče uradne tečaje: napoloondor 268 Din, turška zlata lira 300, funt sterling 316, dolar 71, 100 francoskih frankov 376, 100 švicarskih frankov 1340, 100 lir 312 dinarjev, 100 čeških kron 213, 100 avstrijskih kron 0.1005, milijon ogrskih kron 920, poljski zlat 13.64, nemška zlata marka 16, 100 romunskih lejev 136.25, 100 bolgarskih levov 51 dinarjev, 100 holand-skih goldinarjev 2735, g Važna olajšava pri carinjenju Na podlagi člena 223. finančnega zakona za 1924—25 je člen 61 carinskega zakona spremenjen tako, da so carini uvoženo blago pri tisti carinarnici, ki je označena na tov. listu. Čc v namembnem kraju ni carinarnice ali pa carinarnica ni opravičena kakšnega blaga zaea-rlniti, so vrši carinjonje v najbližji carinarnici. Po odredbi velja ta določba za vso slučaje, če se vrši transport samo z železnico ali ladjo. Če stanuje naslovljenoc v notranjosti državo, bo carinarnica dostavila blago dotični carinarnici, ki je najbližja stanovališču adresa ta. g Porazdelitev skladiščnih prostorov na SuSaku. Prometno ministrstvo jo na zborni- čni vlogi št. 8838/24 z dno 9. in 11. sept. 1921, z aktom br. 19.915/24 z dno 20. sept. 1924 sporočila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da so se ob priliko porazdelitve parcel na sušaški postaji vzeli v poštev vsi oni slovenski interesenti, katerih prošnjo jo zbornica predložila ministrstvu. Za sklopanjo pogodb s posameznimi tvrdkaml so so izdale potrobno naredbo ravnateljstvu državnih že-loznlo v Zagrebu, na katero so imajo v bodočo obrniti Interesenti glede vseh vprašanj, ki so tičejo skladiščnih prostorov. g Posojila producenlom tobaka. Kakor poročajo, jo odpravil finančni minister vso omejitve, ki jih jo stavila projo mouopolska uprava za dajanje predujmov producentom tobaka. g Pogajanja o fuzljah dunajskih bank. Kakor javljajo iz Dunaja, se nadaljuje kon-contracijsko gibaujo v avstrijskem bankar-stvu. Tako stojimo neposredno kred fuzijo »Britisch-Oestereichische Bank« z «Allgo-moine Industriebanki. Nadalje bo najbržo vzpostavljena interesna skupnost nižjo avstrijsko Bauorribank in med nižjeavstrijsko Govverbo- und Handelsbank. g Naraščanje hranilnih vlog v Avstriji. Odkar so jo zvišala obrestna mera za hranilne vloge, vlogo stalno naraščajo. Po uradnih podatkih so znašale hranilne vlogo sredi septembra t. 1. pri 9 dunajskih velebankah, hranilnicah, 2 dunajskih konzumnih zadrugah in pri Doroteju nad poldrug bilijon kron (1.537 milijard aK). g Znižanje bančnih kondicij v Avstriji. Med bankam so se začela pogajanja v pogledu znižanja bančnih kondicij. V svobodnem prometu ja postal zadnjo časo denar mnogo cenejši. g Avstrijska zunanja trgovina. V juliju t. 1. je dosegla pasivnost avstrijsko zunanjo trgovino 80 milijonov zlatih kron napram 87 milijonom v juniju t. 1. In 57 milijonom v juliju 1. 1923. g Velcsejm v Pragi. Letošnji velesejem v Pragi po poročilih lz Prago izredno uspeva. V velesojmskih palačah odmevajo jugoslovanski, francoski, angleški, španski, ruski ln nemški jezik. To pot jo žo prvegt dne velesejma prispelo v Prago toliko število tujih posestnikov, da kaj podobnega ne pomnijo. Trgovci iz tujine izkazujejo veliko zanimanje ter so bilo v raznih panogah že dopoldne sklenjeno številne kupčijo. Tudi domačih kupcev je prispelo že prvega dno mnogo. Med tujci jo na stotino iz Jugoslavije, posebno iz Slovenije. g Češkoslovaška zunanja trgovina v avgustu t 1. V avgustu 1. 1924 je znašal uvoz v Češkoslovaško 1221 milijonov češkoslova-šških kron, od tega iz Jugoslavije za 28 milijonov, kar pomeni 2.3 odstotka vsega češkoslovaškega uvoza v navedenem mesecu. Knr je v avgustu, kakor smo že poročali izvozila Češkoslovaška samo za 1111 milijonov Kč, je bila trgovinska bilanca pasivna za 1.10 milt-jonov češkoslovaških kron. Borze. 27. septembra 1924. DENAR. Zagreb. V prostem prometu notirajo: Italija 316.75 (314.35—317.35), London 323 (320.30-323.30), Ne\vyork 72 (71.20—72.20), Dunaj 0.1019 (0.1007.50-0.10275), Praga 2.17 (2.16—2.19), Pariz 3.83 (381.50-386.50), Curih 13.75 (13.65-13.75). Za 100 Din se je danes dobilo: 1.39 dolarjev, 7.27 šv. frankov, 6.2 šilinga, 97.310 avstrijskih kron, 45.66 Kč, 31.51 lir, 25.82 francoskih frankov. Curih. Belgrad 7.30 (7.35), Italija 23.05 (23.07), London 23.47 (23.48), Newyork 524.50 (525.50), Pariz 27.70 (27.65), Praga 15.75 (15.75), Berlin 1.25 (1.25). BLAGO. Novi Sad. Pšenica 345—352. Koruza 275. Koruza v storžih 105. Srbski oves 235—240. Moka basis nulerca 535—540. Fižol beli 440 do 450. — Tendenca mlačna. Jugoslovanska knjigarna v Mubijasi. GOSPODARJEM priporočamo sledeče knjige; Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvnimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana njiga 120 Din. Sadno vino ali sadjevec. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Din 20. Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din. Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din. Nauk o čebelarstvu. A. Janša, Novi nalis priredil F. Rojina. Z dodatkom Alber- ' tijev-Žnidaršičev panj m kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din. Kubična računica. V novi meri s pride«) jano naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din. Hitri računar v kronski in dinarski veljavi. 30 Din. Vse navedene knjige se naročajo y Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cenik knjig brezplačno na razpolago, m spori Športni teden. Ta teden imamo veliko poročil, saj nam razni rekorderji kar miru no dajo. Slodimo) samo Nurmi ju. Koncom avgusta je potisnil rekord na 10.000 metrov, postavljen od Ritolo pri olimpijskih igrah s 30 : 23.2, dol na 30 : 06.4 in je tako lopo tekoč napravil novo rekordo na 4 angleško milje (a 1609 m) z 19 : 18.7, 5 milj 24 : 13.2, 6 milj 29 : 0.7.4, obenem pa rekord na pol ure z 9957 motri. Kako jo premagal Ritolo na 5000 m, smo. povedali žo danes toden. Takrat sta zadela skupaj tudi na 10.000 m; rozultat: Ritola 30 : 44.5, Nurmi 30 : 20.9. Nurmi je hotel leteti pod 30 minut, kakor jo onkrat neofl-, cielno žo letel (29 : 43), pa jo hudo doževal« in nasproten vetor jo pihal. Zadnjo dni zopet veliko boremo o Pad-docku, ki v Evropi ni bil v posebno dobri formi. Po ljutem boju jo premagal svojega rojaka Murchisona v toku na 100 yardov, v svetovnorokorclnem čusu 9.6 sekund. Ker. imenujejo ta čas šo zmeraj svetovni rekord, vidimo, da uiso priznauili Honbonovega re< korda 9.5 sek (veter v hrbet) ln iz istega vzroka tudi ne Lekonneyovega 9.4 sok., ki ga je napravil koncem letošnjega avgusta. Rev kord 9.6 je postavil leta 1906 Kelly, izenačila sta ga pozneje Drow ln Paddock. S Hoube-nom in Loconnoyem vrod imamo toroj pet rekorderjev za 100 yardov (91.44 m). Tudi na 220 yardov so jo Paddock po prihodu v Ameriko odlikoval, protokol jih je v dosedanjem rekordnem času 20.8 sok. Nekaj nam ni jasno. Svetovni rekord za 200 m je 21.2 sok., no prli znani Wilsonov 20.9 sok., 220 yardov ja 201.168 metrov in jo svetovni rekord 20.8 sek Nemec H o u b o n jo v izvrstni formi; 100 m jo pretekel v 10.6 ln kmalu nato v 10.5 sek. tor izenačil s tem nemški rokord; y teku na 200 m jo z 21.5 sok. postavil nov, nemški rekord (proj Ban 21.6 sek.). Hiihnel iz Erfurta je razdaljo Berlin: —Potsdam—nazaj Berlin = 50 km prehodil v 4:36:21.4, kar pomeni nov svetovni rekord, Na Švedskem se jo pojavil nov tekaški talent, Svensson, 800 m v 1:55, 1500 m v 4:10.9. Norvežan Torp jo vrgol kopje z desnico 62.38 m daleč, z levico 50.13, skupaj 112.51 m, prav malo manj kot svetovni rekord in za 9 m več kakor dosedanji norveški rekord. Dopade se nam Fovler-Dickson, predsednik nekoga londonskega atletskega društva; 74 lot je star, pa je protokol angleško miljo — 1609 metrov v 11 minutah ln 28 sekundah. V tožki atletiki omonimo, da jo. črnoo Harry \Vils premagal Argentinca Fir-po v boksanju in da je prireditelj igro Tei R i c k a r d zaslužil pri tem boju 400.000 dolarjev! Slavni svetovni mojster v grško-rimski rokoborbi Hackonschmidt jo obiskal več dunajskih težkoatletskih klubov. Bil je priča, da jo težka atletika na Dunaju šo zmeraj doma, atleti so šli enoročno do 110 kg, dvoročno do 160 kg (s sunkom). Hak-konschmidt pravi, da bo morebiti pozneje stalno ostal na Dunaju ali pa kjo v okolici. — Francoz Decottignies jo potegnil z levo roko 71.1 kg, kar jo za njegovo težo (lahka teža) svetovni rekord. — Dunajčan Leopold F r i e d r ic h je sunil enoročno (z desnico) 115 kg, vzevšl ročko z obema rokama do ramo. Svetovni amaterski rekord ima Rus Krause s 115.83 kg (lota 1913, umrl jo med vojsko), profesionalni rekord Rus Lnrich s 121 kg (tudi med vojsko umrl), rekord z enoročnim dvigom do ramo s 112.5 kg pa Švicar Hiinnenberger (1923). Za Friedrl-chovo tožo (srednjetožka) je pa 115 kg svetovni rekord. F. A. I. je priznal sledeča dva lot ali s k a rekorda: Najdaljši čas brez pristanka in prevzet.ia novega bencina Coupet in Drouhin, 16. in 17. julija 1924, 34 ur 59 minut in 10 sekund, aparat Farman; hitrost na 500 km Sadi Lecomte, 23. 6.1924, 306 km 696 m na uro, aparat Nieuport-Delage. * * « Današnje nogometne tekme. Na Igrišču Ilirije se vršita danes prvorazredni prvenstveni tekmi Maribor:Hermes (ob 14.45) in Ilirija Jadran (ob 16.15), nadalje ob 9. uri dopoldne prvenstvena tekma Korotan (Kranj) Svoboda in ob 10.30 prvenstvena tekma rezervnih moštev Ilirije in Jadrana. — Hermos zadene v mariborskem prvaku SSK Mariboru na solidno moštvo, ki goji kombinacijsko igro, ki uporablja torej isti način igre kot Ilermes. Izid je negotov! ako bosta obe moštvi v dobri formi, se pričakuje lahko interesnntne ln napete borbe. — Težje stališče Ima Jadran proti Iluiji, našemu prvaku, ki je slejkoprej ohranil svojo dominantno pozicijo med klubi Slo-vonije. Vendar je znal Jadrau baš proti Iliriji vedno stopnjevati borbenost in odpornost svojega agilnega moštva. V zadnji prventveni tekmi z Ilirijo je dosegel rezultat 3:3. — Dopoldne postavi Ilirija proti Jadranovi rezervi talentirane mlajše, tehnično že izvrstne igralce. Korotan ima proti Svobodi dobre izglede. — Za dopoldanski tekmi je določena skupna Vstopnina Din 10, 5, 3, za popoldanski tekmi Din 15, 12, 8, 3. Od klubov izstavljene običajne proste karte za člane so za prvenstvene tekme neveljavne. S. K. »Svoboda« : S. K. »Slovan«■ (Halje). iV nedeljo, dne '28. t. m. ob 10. uri dopoldan 6e vrši na igrišču I. S. S. K. >Maribor< prvenstvena tekma med omenjenima kluboma. Sodnik g. Šepec. Kolesarska sekcija športnega kluba Disk, Domžale, priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob P3.30 kolesarsko dirko na progi Domžale— Konfinar—Domžale, 60 km, za prvenstvo kluba. Redna letna župna skupščina župe sl<>-venskih skavtov se vrši v nedeljo, 28. septembra ob enčetrt na 11. uro dopoldne v risal-nici tukajšnje realke. Vabijo se vsi prijatelji skavtizma in gozdovništva, da se je udeleže. Žensko telesno vzgojevalno društvo »Ate-no« otvori svoj ortopedifni zavod s 1. oktobrom 1924, — Vpisovanje se vrši dne 29. in 30. septembra t. 1. vsakokrat dopoldne od 9. do 11. ure v telovadnici > Mladike«, Šu-bičeva ulica št. 9. — Informacije daje voditeljica ortopedije istotam. PREBIVALSTVO ISLANDIJE. Danes popeljemo naše bralko jako daleč. Odpravimo se na sever na Islandijo, za katero se zadnja leta turisti silno zanimajo. Najprej si ogledamo bajno lepo naravo tega otoka, izpregovorimo nekoliko o vulkanih, tamkajšnjih lepih ledenikih, videli bomo vroče vrelce, krasna jezera in vodopade, kraje, ki so še vedno zakriti z neprozornim izavojem, dasi so raziskovalci že jako daleč v nje prodrli. Doslej smo prav malo vedeli o teh krajih, ker so tako daleč od nas, ki živimo pod mnogo bolj južnim podnebjem in v popolnoma drugačnih razmerah. Ali tudi na tem daljnem otoku, obdanem od prostranega oceana, žive ženske, ki uživajo iste radosti in bridkosti kakor pri nas. Vedeli smo sicer, da živi na Islandiji približno 100.000 ljudi, da je glavno mesto Rejkjavik in še par drugih manjših trgovinskih mest. Večina islandskega prebivalstva živi v dvorcih, ki so oddaljeni po 20 in rajši še več ur med seboj. Ako hoče drug drugega obiskati, mora imeti dosti časa in čile noge, da premaga vse napore. Temu in onemu izmed nas je znano, da kraljuje na Islandiji kruta in dolga zima, da vlada v tej deželi težka tema in da tamkajšnje prebivalstvo izkoristi kratek, a krasen poletenski čas, kar se najbolje da. V dolgi zimski dobi se pa prebivalci vtope v svoje priljubljene knjige. Literatura Islandcev od prastarih narodnih pravljic do najnovejše lirike tvori zanimiv študij drugih narodov. Njih poezija preveva zmes mtožnosti, resnosti in pomladnega veselja. Vam, ženske, so Islandke popolnoma neznane, katera izmed vas bi si pač mislila, da vaše tovarišice na onem daljnem otoku zavzemajo že daljšo dobo trdno socialno in pravno stališče, s kakršnim se niti meriti ne more stališče, ki ga zavzema ženski svet firedi civilizirane Evrope. Že 1. 1882. je bila priznana vdovam in »samelim ženskam cerkvena in komunalna ■volivna pravica. L. 1899. je bilo ženam dovoljeno, da odločujejo o svojem imetju. L. 1902. so dosegle samostojne ženske volivno pravico v občinske zastope, a 1. 1914 so dobile brez boja namo s propagando majhnega ženskega lista in s prizadevanjem nekaterih ženskih voditeljev splošno aktivno ln pasivno volivno pravico. V zanimivi knjigi »Lo Suffrage do Femmes en pratique« (ki jo je izdala mednarodna Liga za žensko volivno pravico), čitamo, da je treba naglo posledico tega uspeha iskati v mentaliteti islandskih mož, ki ravnajo s Rvojimi ženami kakor 7. življenskimi tovarišicami. Islandka je verna in vztrajna sobojevnica svojega moža, ki se neprestano bori s prirodo. Boj Islandcov proti ognju in ledu je izbistril njih duše. Dejstvo je, da je osamelo bivanje ženske, to da no živi v družbi, utrdilo njeno socialno stališče; njena individualnost se je razvila po kulturnem vplivu. Pesniška nadah-njenost Islandcev, ljubezen do umetnosti in znanosti je ublažila narod in ujasnila tudi stike med možem in ženo. Žena je moškemu ideal in to veliko bolj iz estetlčnih razlogov kakor pa iz strastnih občutkov. Odnošaji med možem in ženo se najbolj vidijo v tem, da sme islandska žena po celi deželi, ne da bi ji mož branil, potem pa v tem, da ni najti spolno bolnega človeka skoraj na vsem otoku. Vsekako zanimivo je tudi dejstvo, da je v Islandiji od I. 1600 raba orožja do malega neznana in prepovedana. Od 1. 1922. imajo islandske žene svojega senatorja gospo Ingibjorg H. Bjarnasonovo, čije namestnica je Inga Larusdottierjeva. Gospo Bjarnassonovo je kandidirala neodvisna ženska stranka. Ženske so postavile svojega kandidata, dasi ni bilo volivne propagando zaradi pomanjkanja prometnih sredstev med oddaljenimi selišči, posebno pa dvorci. Tamkajšnje žensko imajo silno voljo in globoko dušo. Misel na nujno zmago ženskega vprašanja je globoko vkoreninjona ter ni mogla varati. Za zmago žensk se je trudil odbor, sestavljen iz delegatinj vseh ženskih organizacij. Islandske žene so si prizadevale, da ?s je ustanovila v Rejkjaviku univerza in velika bolnica. Delajo nadalje v dosego zakona proti uživanju alkohola ter za izboljšanje socialnih razmer kakor danske in norveške žene. Dasi je Islandija majhen kos zemlje, vendar nam je živ dokaz, da socialno stališče žensk ni odvisno od tega, da bi morale živeti v sredi evropske civilizacije. Delo tamkajšnjih žen dokazuje, da bodo dosegle svoje pravice najprej na ta način, ako bodo vzgojile svoje sinove v zavedne može, katerim je ženska enakopravnost ravno iz spoštovanje do njih samoobsebi umevna. Naznanila. Slov. kršč. ženska zveza ima svojo redno sejo v torek ob 6 zvečer v Jugoslov. tiskarni Predsedstvo. Frančiškanska prosveta začne s predavanji. Dne 30. t. m. ob 8. zvečer predava v samostanski dvorani g. urednik Fr. Terseglav: '•Položaj po svetu«. Člani in prijatelji prosvete se uljudno vabijo. Poselska zveza priredi v nedeljo, dne -5. oktobra 1924 ob 4. popoldne v veliki dvorani >Uniona^: tombolo (srečolov) s 300 lepimi do- bitki. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo >Poselskega doma< v Ljubljani. P. n. občinstvo se vljudno naproša, da prireditev polno-številno obišče in seže po srečkah, ki so samo po 1 Din komad. Darovi. Za nagrobni spomenik f Mihaela Mo-škerca so dosedaj darovali: Jožef Gostinčar, nar. poslanec, 100 Din, Anton Fortič, gerent v Trbovljah, ,100 Din, Ivan Dežman 50 Din, Dra-gotina Zalaznik, Ljubljana, 50 Din, Janez Ka-lan, konzi storijalni svetnik, 20 Din, Ivan Kap. ler, preglednik doh. urada, 20 Din, ga. Vilfan na Ježici 10 Din, Franc Mrcina 10 Din, svetnik Tomšič 10 Din. Franc Lavtižar 20 Din, ka-tehet dr. Žerjav 20 Din, Jernej Ložar 20 Din, kapntan Gašparovič 10 Din, Anton Rojina 20 Din. — Prisrčna zahvala! Na Bledu se je zgubila dragocena biserna ovratnica (Perlenhalskette). Pošten najditelj se naproša, da odda isto proti visoki nagradi v tovarni »Saturnus d. d.« Moste pri Ljubljani. Grlica se je dne 20. t. m. zatekla k Vek. Čeplaku, Sp. Šiška, Celovška c. 76. Našel se je damski lorgnet Dobi se pri hišnici v Knaflovi ulici 4, dvorišče. t V času 8 letnega službovanja kot rav-natejj Delniške drnžbe pivovarne »U n i o n «, Ljubljana sem bil deležen ne-številnih izrazov simpatije, zaupanja in prijateljstva vseh slojev prebivalstva. Zal pa moram vsled obolelosti svojo sedanjo funkcijo prostovoljno položiti in se preseliti v svojo domovino v Gradec, vsled česar si štejem v svojo prijetno dolžnost vsem onim, ki so mi vsled svoje prijazne in uslužne naklonjenosti olajšali izpolnjevanje mojih dolžnosti izreči najiskrenejšo zahvalo in se od njih prisrčno posloviti, globoko obžalujoč, da mi ni mogoče več se osebno posloviti. Moje bivanje v Sloveniji mi bo ostalo v neizbrisnem spominu. KAREL ERNST, ravnatelj Delftiške pivovarne «LTnion« Ljubljana. Presenetljivi rezultati najnovejše kemijske analize obče znanega zdravilnega vrelca v Radencih. Prav je imel oni pevec, ki je pivi vskliknil: »Lepa naša domovina!* dasi takrat Se ni bila uje-dinjena. Res ie občudovanja vredna ta zemlja še posebno vsled tega, ker na;n nudi na pravzaprav malem teritoriju na jugu bombaž in riž, medtem ko proizvaja na severu žlahtno vinsko kapljico, ki jo prekašajo samo še slovita renska vina. A ravno v tem kotičku države, na skrajnem severu imamo v globočini zaklad, ki je pravzaprav do danes še malo poznan in premalo uvaževan. Ta zaklad se nahaja globoko pod Radenci, v Radenski Slatini ob žel. progi Maribor—Ljutomer, nedaleč od nekdanje avstrijske in ogrske meje, in daje že stoletja vodo, ki je glede rudninskih snovi ena najbogatejših mineralnih voda, če se primerja sestavo vode drugih vrelcev, ld dajejo alkalno-kislo mineralno vodo. 2e v prejšnjem stoletju so se ljudje posluževali te vode v zdravilne svrhe, čeravno niso vedeli, kaj ie neki vzrok, da je ravno ta voda tako lekovita. Kasneje, ko so se preiskovale mineralne vode povsod temeljito, in so se metode preiskovanja mineralnih vod izpopolnile tako, da so dale določiti v vodah kvalitativno in kvantitativno skoraj vse sestavine po eksaktnih metodah, se je spoznalo, kaj je pravzaprav ono, kar razlikuje posamezne mineralne vode. Ko so se našle v radenski vodi v precejšnjih množinah nekatere snovi, ki jih ostale mineralne vode nimajo, se je moralo sklepati, dn imajo ravno te sestavine poseben vpliv na človeški organizem, kajti one vode, v katerih se te snovi niso nahajale, tudi niso imele nobene zdravilne moči. Sedaj, ko poznamo te snovi, jih lahko rabimo tudi v taki obliki, kakor jih dobimo iz kemijskih tovarn, toda učinek ob rabi takih snovi ni enak onemu kakor pri vnorabi mineralnih vod, ker se te snovi nahajajo v mineralni vodi v posebni obliki. Radensko zdravilno vrelo je bilo v prejšnjih časih že večkrat znanstveno preiskano, zadnjikrat pa 1. 1894. Od takrat je minulo že celih 30 let in je bilo potrebno, da so ta mineralna voda zopet enkrat preišče na njene sestavine. Prvotna analiza prof. Reibenschuha v Gradcu je bila za tedanje čase zadostna in se ni nanašala na razne sestavine, za katere je komaj novejši čas doprinesel možnost določevanja s pomočjo eksaktnih metod. Letos 17. maja sta odvzela gg. inž. Mohorčič in dr. Cazafura na vrelu mineralno vorlo in jo temeljito preiskala na drž. kmetijskem kemijskem zavodu v Mariboru. Zdravili- iče Radenci prejelo je od omenjenega zavoda meseca avgusta preiskovalno svedočbo, iz katere posnemamo sledeče.: Temperatura vode je 12.7° C, torej se ni tekom 30 let skoraj nič spremenila, ker je imela svoje dni temperaturo 12.8° C. Voda je kristalno čista, brezbarvna in kaže pri omenjeni temperaturi gostoto 1.006503. V dotiki z zrakom ostane voda za nekaj časa malo kalna, dokler se ne vsede nastala oborina, nakar postane voda zopet kristalno čista. Ona voda, ki ni prišla v dotiko z zrakom ne postane kalna. Voda ima vonj in okus po alkalno razsvežujoči mineralni vodi, ki je zelo bogata na ogljikovem dioksidu. Radensko vrelo daje zdravilno vodo s sledečo sestavino v 1000 g vode: kalijevega sulfata 0.37487 g natrijevega sulfata 0.23440 „ natrijevega klorida 0.79188 „ natrijevega bromida 0.00064 „ natrijevega jodida n.000007 „ natrijevega fluorida 0.00002 „ natrijevega bikarbonata 5.81929 „ Htijevega bikarbonata C.OGOOl „ kalcijevega bikarbonata 0.71520 „ magnezijevega bikarbonata 0.39905 „ železovega bikarbonata 0,02000 „ manganovega bikarbonata 0.00004 „ kremikovega dioksida 0.02089 „ glinice 0.00081 „ žveplovega vodika 0.00068 „ titanovega dioksida 0.00007 „ aluminijevega fosfaia 0.00001 „ svobodnega ogljikovega dioksida 3.46532 „ torej skupno tehtljivih sestavin 11.933787 g Zato je v enem litru mineralne vode 3.46532 g svobodnega dioksida, ki zavema pri 12.7° C in 760 m/m barometerskem pritisku, prostor 1883.44 cc. Iz tega se mora sklepati, da je mineralna voda, ki jo daje zdravilno vrelo v Radencih, če se primerjajo mineralne vode drugih alkalno kislih vrelov gelde množine rudninskih snovi ena najbogatejših izmed doslej poznanih mineranih voda. Množina ogljikovega dioksida, osobito litija je tako velika, da v tem oziru prednjači vsem ostalim vrelcem in se odlikuje od drugih še posebej s tem, ker vsebuje izdatne množine joda. Dejstvo, da vsebuje vrelo iz Slatine Radenci poleg drugih snovi še litij in jod, katerim se pripisuje v obče veliko zdravilno moč, je presenetljivo ln v toliko zanimivo, ker dosedaj ni bilo znano, da vsebuje to vrelo tudi jod. Pravo varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime ..SCtliCtli" in na znamko „l€l€n"! 3 Vsaka drobna vrstica Din 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! MEHANIČNO UMETNO VEZENJE perila, zr sto rov, toplot, obši-vanje (entlanje) vložkov, motivov in čipk, predtiskanje najmodernejših vzorcev za ročna dela Matek & Scliein, Ljubljana, poleg hot. Štrukelj, Meyerjev LEKSIKON, dobro ohranjen, šesto ali peto izdajo, KUPIM. - Ponudbe s ceno pod »Veliki Meyer« na upravo »Slovenca«. 5849 Pekarija fca promet, kraju Kranjske, se vzame v najem. Cenjene po-r.udbe pod »UGODNOST« i>ev. 5843 na upravo lista. KATERA DAMA sprejme v pomoč za čas od 10.—4. ure ubogo boljšo vdovo? Pomagala bi v sobi in kuhinii ter pri šivanju. - Ore tudi za spremljevalko starejše dame. Naslov v upravi štev. 5875. PISALNI STROJ ~ »Ideal«, malo rabljen, naprodaj. Naslov v upravi. 5942 PRODAM poceni ČEVLJARSKI STROJ za izdelavo gornjih delov. — Naslov pri upravi pod 5945. Prazno SOBO, event. z uporabo kuhinje, išče mlada zakonska dvojica brez otrok s L novembrom. - Ponudbe na upravo pod šifro: »MJRc. Večjo množino lepo obranih iahnllr i,ra naProdai J- JdUUlIV FLORJANČIC, Dravlje št. 51 — Šent Vid nad Ljubljano. 5017 Zidana BARAKA pripravna za manjšo obrt ali prodajalno, sc proda. Cena 3200 Din. Natančna pojasnila Sri g. Josipini KRIŽNAR, eranova ulica 1, Ljubljana. KLAVIR (STUTZFLOGEL) črn, z angleško mehaniko, tvornice »E rard—Pariš«, en Euphonion ffluzikaiičcn inštrument z več ploščami, ter en olepševalni divan, po jako nizki ceni naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5889. KLAVIRJE, HARMONIJE, popravila in uglašenja se poceni in točno izgotavljajo. -Prva ljubljanska tovarna klavirjev R. WARBINEK, Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5/1. Lasni obročki kompletni, najmodernejše izdelani, po 40 Din. Velika izbera lasnih vpletk (kit) že od 75 Din naprej se dobe pri Albinu ŠINKOVEC, brivec in lasničar, Vič pri Ljubljani. Qlll7hn DRUŠTVENEGA OI1UHU . URADNIKA -ODDAMO. Prednost imajo železničarji, nato drugi drž. uslužbenci, in sicer oboji-predvsem taki, ki poznajo društveno poslovanje in so govorniki. Pismene ponudbe z dokazili o sposobnosti in dosedanji zaposlenosti se pošiljajo na: Udruženje jugosl. narodnih železničarjev, Ljubljana - Gradišče 7, 5916 Dvonadstropna HIŠA', v Skofji Loki na Glavnem trgu, v najugodnejši legi, s popolno gostilniško koncesijo, prostorna, s sobami za tujce, s takojšnjim prostim stanovanjem, elektr. razsvetljavo, vodovodom, gospod, poslon-jem, hlevom, z ledenico, pripravno za zalogo piva, vinsko kletjo in kletjo za zelenjavo, skladiščem, velikim dvoriščem s posebnim dohodom, vrtom, pripravna za vsako obrt, posebno za trgovino z dež. pridelki in lesom, je naprodaj takoj proti plačilu polovice kupnine, ostanek ostane lahko vknjižen. Event. se odda v najem gostilna s stanovanjem iu pri-tiklinami. - Pojasnila daje dr. FR. JERALA, odvetnik v Skofji Loki. 5901 POZOR! Spomladi sc bo oddal pripraven prostor za delavnico z avtogaražo pri hotelu »Stara pošta«, Kranj. Pogoji se izvejo pri g. Gor-janc, istotam. 5938 ZA GOSTILNO ali trgovino primerna HISA, v kateri je to že bilo, se proda z vinogradom vred. v bližini ni take obrti. Leži poleg večje župne cerkve in šole. So še druge ugodnosti. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5936. Proda se ceno: Generator Bergmann, Berlin, za vrtilni tok, tipa KDD, 1ovei?sKl Libojskl OrmožkI Trolars o dolsltJ dobavlja c mm trij s prcmojloKJ UuasjaHa w© sem čisto in popolnoma zbujen, da nisem prav, nič zaspan in sem obenem prav vročično žejen. Ko sem tako premišljal, kaj bi bilo storiti, se mi je zdelo, da je najbolje, če se oblečeni, če grem na dvorišče, se ondi pri vodnjaku umijem in osvežim in potem bi kadil in premišljal in bi tako počakal, da bi minila noč. Mislil sem, da se bom oblekel, ne da bi prebudil Harrioja, Pač sem bil zalučal čevlje za miško, a v po-i letni noči bi zadostovale tudi copate. Te-t daj sem tiho vstal in sem se polagoma' popolnoma oblekel do ene nogavice. Te; nisem mogel izslediti. Ker sera jo pa ven-: dar moral imeti, sem se spustil na vse štiri na tla in sem z eno copato na nogi, drugo v roki lazil po tleh okrog in sem iskal — a. brez uspeha. Razširil sem krog in sem lazil in iskal dalje. Kako SO Za škripale podnice, če sem pripognil koleno! In kolikorkrat sem trčil ob kako reč, se mi jo zazdelo, da jc ropot petintridesetkrat in šestintridesetkrat večji kaker podnevi. V, takih slučajih sem vedno pridržal sapo in počakal, dokler se nisem prepričal, da se Harris ni zbudil. Potem sem spet lezel dalje. Premikal sem sc tja, premikal sem, a nogavice nisem mogel najti. Sploh nisem utegnil najti drugega kol pohištvo. Zdelo se mije, da tedaj ni bilo toliko raznega pohištva, ko sem bil šel v posteljo, posebno da ni bilo toliko stolov, samih stolov. Kaj je mogoče medtem prišlo nekaj družin v sobo? Pa pri tem nisem v i -d c 1 teh stolov, le čulil sem jih ko sem sc z glavo zadeval obnje. Bolj in bolj sem bii nejevoljen in marsikaka kletvica mi je ■» /-1 1/rtU ri nOniA* -VI IVV/UiiVUUjVI (Konec si od i.) Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenlh prostorih v Ljubljani, Mestni trg 6, telef. 9. Vloge na hranil, knjiž. In tok. račun obrestuje najugodneje ter jih izplačuje tako] brez odpovedi-Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakib stroškov. Met solastnika krasne hiše: trgovina z mešanim blagom in pekarija, v prometnem kraju v zeleni Štajerski, se sprejme onega, ki bi vložil 200 —300.000 dinarjev. Fuzija se napravi vsled pomanjkanja kapitala ter je hiša vredna 800.000 dinarjev, torej izvrstna rentabiliteta in varno naložen kapital. Lepa priložnost za vsakega, tudi za netrgovca. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 5749. PRBMARIJ Dr. ALOJZ KUNST SPECIALIST Zfl RENTGENOLOGU!) LJUBLJANA POLJANSKO CESTA 3t. 16 (JOSEFINlUffi) Vhod tndi Zrlnjskega cesta št. 2. začne s 1. oktobrom 1.1, privatno &OZUHOVINH VSEH VRST NA IZBIRO PRI tOflT krznarstvo — LJUBLJANA — 9 ta U 1 j Gradišče štev. 7. 5646 STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA KOŽUHOV1NE Stroški pri »porabi bencina. bencinal Adapfirai svoj anto-traktor ali stabilni motor s patent. HAG-generatorjem. Kuri Z Prospekte in referenca daje ogljem! gugo-fiag T "P Ljubljana i Telefon 560 Bohorileva ulica 24. !»-> Strožki pri »porabi oglja. PERJE kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka E. Vajda, čakovec Gradbeno podjetje Ing. • 9 • m 1 Ljubljana Bohoričeva ul. 42. 1 Trbovellshl drva premo* hohs angieShl premog slezllshe brlhete dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. Tel. 220 FlaSllo tudi na obrok«. Trapist - sir v vsaki množini razpošilja po povzetju kilogram po 20 Din Mljekarska udruga — VIROVITICA. STANOVANJE soba in pri- tikline, se odda proti odškodnini. Naslov v upravi št. 5963 Elektrotehnično podjetje ALOJZ ARHAR in drag Sp. šiška, Sv. Jerneja c. 47 prevzema vsa elektrotehnična . dela, gradnje manjših elektro- j tehničnih daljnovodov in in- i stalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba! 5695 ing. Rudolf Treo stavbenik vhod samo, Gosposvetska 1.12. 10-500 HP L0K0P10DILI Wolf-Lanz novi ali popolno generalno popravljeni in preizkušeni s tovarniškim Jamstvom in montažo. Sirovoolini - Diesel - upojnl plin - motor! m\i\ FISCHER S: ZAGREB Pantovčak 1 b. Pogladajta naše vallko skladišča trboveljski premog H. Pefrič Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 Ceneno češko prrte Kopirne knjige računov, komisijske knjižice, šolske mape, notese itd. dobavlja najceneje R. T. D. ulica 6/11 z 18°/0 sladkorja, garantirano pristno blago z f 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 Din in 150 Din, mehko jak puh 2U0 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Poši-jiatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. - Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšece vzame nazaj. Naročila samo na DENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 159 kod Plzna, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. ■!llllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilIIIIIIIIIIIIII(IIIIIUIIIIIIIIIIl|g Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga j obracalte pozornost j | na veletrgovino manufakturnega blaga | I mtm mm I = £ | podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, | | sredisnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telet 334. i kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah ln vrlo solidni postrežbi. | NA DEBELO! NA DEBELO! BiiiniHii!niiiiiiiimiiiitniiiii>iMmiiiMiiiiiin('iii:iiMiinii!nii:i!iinniiiiiiiiiiiMiHiiiiEI liter 7 Din se dobi pri Osrednji vinarski = zadrugi za Jugoslavijo v Ljubljani, Ca- j !ov>ka cesta 77 (Sp. Š'ška). Samo na debelo! Dobe se tudi stara vina. i Inserlrajte v »Slovencu«! «m man BBUBIIIj UJgJBBg MazaiaisjaiK p. m. oMfnsSvu. «3a sem otvoril svol žibovsma ui.ica st 8., i. mmr. (Nad pušharn® IV. SEVClK) in Mobsilt&i) iz ki&staciass (Fllz) Ttff 0 SSJKIM Tof.ssa Prizma fatObiibOD solidne SEuef KONCES. ZOBOTEHMR. VartiTSfl f.adlnt Iz laslncfin tovaroiSkcua slUadličc „!>iKALUM" BATERIJE, ŽEPNE SVETILKE. ZAŽICALNIKF. KARBIDNE ŽARIK.CE ..AIIKHMETAL", vse vrste medenih ISARMS »er vse potrebščine proti poroiitvu najsolidncle, liulantno. jjOSIP KLIMAM ZAGREa, Akademski trg št. 7. PopoiinoiVsa varno naloiiSs svoj denar pri v Ljubljani, r, z. z o. z. ki se ie PRHSEtllA I; hiše Uršulinskega samostana na Rongtesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palato na Miklošičevi cesti poleg hotela „UNIQN". Hranilne vloge se obrestujejo z ozirom na višino zneska ln odpovedni Jas. Varnost za hranilne vloae ,e zelo dobra, Ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela „Union" v Ljubljani. — Vrhutega ie njena last nav3 lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stnvbišč in zemljišč u tu in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Dobavlja najboljše bronaste zvonova po kakovosti nadkriljujejo one iz predvojne dobe, čisti harmonični glasovi, 4 tedenski dobavni rok, večletno jamstvo. — Odlikovana tvrdka z zlato kolajno. Cene najnižje v Jugoslaviji I, I T - S T A simoMii]J\ HUD!: Ki I T Od 2—3 — 4 — 5 sob In trgovske lokale rop v vseh delih mesta. ZAGREB, Bakafeva ul. 4. Telefon 11—27. Informacije brezplafnol , i 'ifMva __ Odvetnik D« IVAN STAMOVNIK uljudno naznanja, da Je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta St. 7, 1. nadstropje. ■ 1 r (Hiša Vzajemne posojilnice.) ===== v prometnem kraju radi bolezni naprodaj, v hiši je tudi pekarija, katera se event. posebej proda. Naslov v upravi «Slovenca« pod štev. 5748. Iiamgarn In JevJot za možke 'n ženike obleke, belo, pisana in rjavo platno, cefir, hlačevino, tlskanino In razno manufakturc, kupite najceneje in v velikanski Izbiri v novo urejeni in prezidani veletrgovini R. Slermecki, Celje St. 330. ilustrovanl cenik za čevlle, klobuke, obleke, perilo odeje, laso-strižnike, britve In tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! — Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene! :ani Brilly, Resljera cesta 22. KLOBUCARSTVO IN SLAMNIKARSTVO. - Preoblikovanje, nakinčevanje, moderniziranje vsakovrstnih slamnikov in klobukov za dame in gospode. M MUH mm Bom> e t;w ueut aKta, ts&s aaga i Stalno in bogato skladišče vseh radio-potrebfčin marke ..$ILVERT©WN" London, kakor: Kondenzatorji nepre-menljivi in premenljivi (Drchkonde-satoren) transformatorji, „Cossor" svetilke, kristal-detcktorji, šumevci, vretenca, slušalice, anodne baterije, akumulatorji in vsi ostali deli za sestavo vseh mo-goiih aparatov ra sprejemanje. Vsi dovršeno in masivno izvedeni aparati renomirane angleške radio-induslrije. Cene zmerne! preproflavaicl znaten popust ( SME l inoiu !Uni!0TI|jr Associated Brillsh rnmimu (Hw [as!) LIH. Lcndeo | ZMREB. Sajmi^e 56. [j HfMir 6ose lschafl. Fiomandlt. dr. Oddelek I. CENITVE tehniCnih naprav industrijskih podjetij in poslopij vseh vrst in za vse namene. Oddelek IL STROKOVNA MNENJA in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve. Oddelek in. STROJI Sodelovaniem naših oddelkov I. In II. naj-boliše zveze I Zaio dobave vseh strojev in naprav. — Prozidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo, Radebeul-Dresden (Deutschland).