binske fiziognomije (z nič manj zanimivim pojmom physionom ische Siedlungs- einheiten). Posebno obsežno poglavje obravnava struk turo in funkcijo današ­ nje agrarne pokrajine, p ri čemer seveda avtor vključi razen naselja samega tudi zemljišče, njegov razdelitveni sistem (pri čemer je zanimiva, zelo umestna novost opredelitev posebnega razdelitvenega tipa na tleh nekdanje gmajne, t. i. A llm endeaufteilungsflur), oblike izrabe tal in še posebej kmetijski obrat kot funkcijsko enoto agrarne pokrajine. Poglavje se konča s poskusom opredelitve agrarnega prostora po njegovi intenzivnosti. Zaključno poglavje je posvečeno »aktualni dinamiki agrarne in gozdarske pokrajine« v celoti, kjer pridejo na vrsto preoblikovanja agrarne pokrajine (racionalizacija, rajonizacija, zložbe, arondacije, razselitve, spremembe v izrabi tal, nazadovanje kmetijske delovne sile, nazadovanje kmetijskih obratov, razvoj mehanizacije, spremembe v go­ zdarski izrabi, p redvsem nove pogozditve itd.). P r i obravnavi sprememb v iz ra­ bi tal n im ajo prednosti po ljedelska tla, temveč se še posebna pozornost posveča sadjarstvu (z zanimivo označbo raznih tipov sadjarskih zemljišč — O bstbau­ fluren) in raznim oblikam zelenih površin. V p rav i poplavi regionalnih študij o p reob likovan ju podeželja, ki j ih doživlja Evropa, še posebno na nem škem jezikovnem ozemlju, se rni zdi G allusser jeva š tud i ja zanimiva novost, m orda celo izjema. To ve l ja še poseb­ no za nas, k je r smo, kak o r se mi vedno bolj zdi, za spoznanje preveč zašli pod vpliv m ünchenske »socialno-geografske« šole in n jen ih včasih preozkih in enostranskih aspektov. Tudi G allusser sicer p o jm u je »socialno geografijo« kot obravnavo razslojitve vasi na »socialne skupine« in svoje vasi tudi k a r ­ t i ra s tega vidika, ne š te je pa teh skupin k o t g lavnega p redm eta svojega proučevanja , temveč kot enega od fak torjev , ki določajo ne samo socialno prostorsko diferenciacijo posameznih vaških delov, temveč tudi n jihovo funk ­ cijsko in še posebej fiziognomsko diferenciacijo. F iziognom ija nase lja ni p r i G allusserju ob poudarku na n o tran j i s t ru k tu r i p rav nič pozabljena ali po tisn jena v ozadje, temveč ji je av tor posvetil posebno podrobno k a r t i ra n je . P r i tem pa niti ne gre samo za taln i načrt, temveč za tipe hiš in gospodarskih poslopij, k i so v delu p redstav ljen i z obilico fotografskih posnetkov. Prav ilno stoji Gallusser na stališču, da je »aktualnost« ali »aplikativnost« geografskega p roučevan ja preoblikovanj na podeželju ravno tudi v potrebi po smotrnem urejan ju tudi čisto zunanje, gradbene podobe podeželskih naselij. Še dva poudarka , ki p r ih a ja ta v G allusserjevi š tudiji močno do izraza, v e l ja podčrtati. V težn ji za tem, da bi ko t geograf, k i želi služiti tudi p r a k ­ tičnim potrebam , prenesel težišče čisto na »aktualnogeografslco analizo?, k a ­ k o r je to podčrtano že v podnaslovu, av tor zavestno in dosledno izloča histo- rično-genetsko obravnavo naselij. S tem m arsikdo od nas ne bo soglašal, k e r vodi to pogosto k preveč deskrip tivni opredelitvi podedovanih s tru k tu rn ih in fiziognomskih oblik. Dokaz za to je ravno poglavje o poljski razdelitvi, k je r avtor sam ne more mimo genetske s trani (prim, že omenjeno posebno opredelitev t ipa A llm endeaufte ilungsflur). Več našega soglasja bi doživel drugi av to rjev poudarek n a uvodu v razpravo. Tam je nam reč podčrtano (str. 11), da področij , ki so že po svojem okolju, pa tudi po svojem razvoju v podrob­ nem tako diferencirana, k a k ršn a je severozahodna Švica, nobena p lan iran ju n am en je n a proučitev ne sme za je ti samo z »mišljenjem v abs trak tn ih mo­ delih«, tem več se mora, če želi obvladati vso zapleteno množico dejstev, opreti n a podrobno proučitev posameznih pojavov konk re tne pokra jine , k a r pomeni podrobno poznavanje s t ru k tu rn ih in razvojn ih problem ov v te renu samem in v stiku s prebivalstvom. Glede tega pa skora j ne more biti razlike v stališču med geografom slovenskega podeželja in geografom podeželja v Švici. Svetozar Ilešič Aldo Pecora, Memoria illustrativa della carta della utilizzazione del suolo del Friuli-Venezia Giulia (Fogli 2 e 5 della C a rta della utilizzazione del suolo d’lta lia ). Con un a »Introduzione« del C arm elo Colam onico. Consiglio Nazio- nale delle ricerche, Rom a 1970, s tran i 172 z 20 skicam i. P u b lik ac ija nas zanim a z dveh vidikov, n a jp re j ko t sestavni del celotne ita lijan sk e izdaje k a r te iz rabe ta l in p rip ad a jo č ih k o m en tarjev , potem pa, k e r ob ravnava nam n a jb liž ji p red e l I ta lije , avtonom no p o k ra jin o F u rla n ijo - Ju lijsk o Benečijo. O d k ar je b ila le ta 1952 n a m ednarodnem geografskem kongresu v Wa- shingtonu p o stav ljen a shem a za svetovno k a r t i ra n je iz rabe tal, je tek lo delo v te j sm eri v razn ih d ržavah po različn ih po teh in z različnim uspehom . P ri nas smo ga spoznali in začeli s posredovan jem Poljakov . Mislim pa, da je I ta l i ja (razen A nglije , od k o d er je izšla p rv o tn a pobuda) ed ina dežela, k je r p revzem nik i pobude niso zgrešili p rvo tnega nam ena, nam reč d ejanskega k a r ­ tir a n ja iz rabe zem lje za vso deželo v ustrezno g en era liz iran i obliki. O d ta ­ k ra t, ko je energ ičn i v o d ja te ak c ije v I ta l ij i prof. C. C o l a m o n i c o , že 1. 1952 p red stav il svetovni javnosti p rv i poskus ita lijan sk e k a r te iz rabe ta l v m erilu 1:200.000 (v »M emorie di G eografia economica«, vol. VII, N apoli), je delo pod okriljem Consiglio generale delle ricerclie in ob sodelovanju G eneral­ ne direkcije ka tastra , univerzitetn ih geografskih inštitu tov in ita lijanskega Touring C luba teklo nepretrgom a in privedlo do kom pletne izdaje k a rte v 26 velikih listih. Izdajo k a rte so sprem ljala sistem atska besedila z značajem agrarno-geografskih m onografij (>memorie regionali«.) za področja posam eznih listov. Serija teh »regionalnih kom entarjev« še ni končana, doslej je izšlo 10 zvezkov, deseti m ed n jim i, o k a te rem poročam o, obravnava F u rla n ijo in Ju ­ lijsk o k ra jin o . Sestavil ga je prof. A ldo P e c o r a , d irek to r In š titu ta za d ružbeno geografijo na un iverz i v Rimu. K n jiga je de jansko te m e ljita m onografija ag rarnogeografsk ih razm er v te j nam sosednji pokrajin i. V uvodu k njej je prof. Colamonico razen hi- s to ria ta dela posrečeno poudaril, da rezu lta ti takega podrobnega k a r t i ra n ja točneje pokažejo resnično sliko k ak o r m orda samo rezu lta ti nove tehn ike k v an tita tiv n ih raziskav , »ki pogosto d a je jo p reveč p ro sto ra s ta tistik i, s trp a jo v okv ir p reozk ih term inov neposredno poznavan je obravnavanega p rosto ra te r rad i za ide jo v teo re tično špeku lac ijo in v ob likovan je modelov, k i im ajo lahko le m alo zveze s stvarnostjo« . M onografija sesto ji iz desetih poglav ij, k i o b ravnavajo fak to r je p rirod- nega okolja, »agrarne strukture«, na jp re j z vid ika ag ra rne naseljenosti (na­ se lja , dem ografija), nato z v id ik a zem ljiško-posestn ih razm er te r oblik in o rgan izac ije k m e tijsk ih obratov, tehn iške izboljšave v k m e tijs tv u (bonifike, n am aka lne nap rave , m ehanizacijo), oblike izrabe ta l in n jihovo k artog rafsko p redstav itev , nato posebej rastlin sk e k u ltu re (pšenico, koruzo itd., krm no bazo) in d revesne k u ltu re (vinsko trto , sadno d rev je , m urvo), gozdno odejo, gorske pašn ike in trav n ik e , zadn je pog lav je pa d a je sin tetičn i p reg led oblik iz rabe zem lje in tipov ag ra rn e p o k ra jin e . Vsa pog lav ja so op rem ljena s preglednim i statističnim i tabelam i in kartogram i. A naliza im a m očan geo­ grafsk i, ozirom a reg ionaln i poudarek . Iz n je n a vsakem k o rak u m arkan tno stopa v o sp red je ostri k o n tra s t v iz rab i ta l m ed gorskim in ravn insk im de­ lom p o k ra jin e F u rla n ije -Ju lijsk e B enečije ; in čeprav je tis ti del dežele, k je r je svet g ričevnat a li n iže h rib o v it (»Julijske P redalpe«, k a r v glavnem u strez a tem u, k a r p r i nas im enujem o »Beneška Slovenija«) v globalnem preg ledu p riš te t h gorskem u delu, so ven d ar povsod dovolj podčrtane n jegove p rehodne poteze. P ra v tako je dovolj po d črtan a raz lik a m ed obsežnim p ro ­ storom F u rla n ije (v m ejah P ordenonske in V idem ske pok ra jin e), k je r je a g ra rn a iz raba ta l še vedno močno v ospredju, ter med še danes ita lijansk im i p red e li n ek d a n je »Ju lijske k ra jine« , ki ju za jem ata mnogo m an j obsežni G oriška in T ržaška p o k ra jin a z večjo ali m anjšo p rev lado u rb an e ali v sa j močno su bu rban iz irane pok ra jine . V tem sm islu je tud i sta tistično grad ivo v besed ilu in tabe lah geografsko zelo uporabno razpo re jeno po vseh š tir ih osnovnih up rav n ih enotah (pokra­ jin ah ), razd eljen ih d a lje na pokrajin sko -geog ra fske enote. V P o r d e n o n - s k i p o k r a j i n i so tak e enote zgorn je , gorske doline C elline in M edune, g ričev je ob sred n ji C ellin i in M eduni te r rav n in i m ed C ellino in L ivenzo te r m ed T ilm entom in Cellino. V i d e m s k a p o k r a j i n a je v svojem gorskem delu razdeljena na Zahodno K arnijo, Vzhodno K arnijo, gore ob Železni dolini (Canal del Ferro), Kanalsko dolino in na gore visoke Beneške Slovenije (Mon­ tague d e lla lta Slaoia). G ričevnati del Videmske pokrajine obsega Sandanielske griče in griče med Tilm entom in Idrijo (sem spada nizko b en eš k o s I oven sk o podgorje), n je n ravn insk i del pa osredn jo F u rlansko ravnino, V idem sko rav ­ nino, južno F u rlansko ravnino in obrežno F u rlan sk o nižino (Bassa Friulana). G o r i š k a p o k r a j i n a je razdeljena na goriško gričevje (Brda), Krm insko ravnino in Spodnjesoško ravan. T r ž a š k a p o k r a j i n a seveda ne po trebuje nada ljn je pokrajinske razčlenitve. Še zanim ivejša je za nas zak ljučna opredelitev glavnih tipov ag ra rne po­ krajine, ki jih v njihovi regionalni razporeditv i p rikazu je m anjša skica, še lepše pa s svojimi prevladujočim i potezam i v izrabi ta l odsevajo iz barvnih znakov na ustreznem 2. in 5. listu ita lijanske k arte izrabe tal. Ti tip i so v g o r s k e m d e l u celotne avtonom ne regije: 1. k raška ag ra rn a pok ra jina na K rasu (poljedelsko-pašniška), 2. gozdarska in pašniška pok ra jina F urlansk ih gora, 3. dolinske ku ltu rne oaze (oaisi oallive) v F urlansk ih gorah (nekaj posev­ kov, nekaj sadja, staln i travniki, najznačilnejši je ta tip v dolini T ilm enta med Ampezzom in Tolmečem) in 4. tip poljedelsko-pašniške pokrajine v flišnih beneškoslovenskili Ju lijsk ih P red alp ah (pašniki, travn ik i, gozd, tudi kostan jev , živinoreja s p ropadajočim i planinam i). V n i ž i n s k e m d e l u pa so tip i ozirom a reg ije o p red e ljen i takole: 1. P o k ra jin a »plant« (piantata), trad ic ionalna fu rlanska pok ra jina sam ooskrbnega km etijstva z drobno kmečko posestjo, s tradicionalnim kolobarjenjem žitnih rastlin (pšenice in koruze) s krm nim i po­ vršinam i ter z značilnim i »plantam i« ozirom a »mešanimi kulturam i«, z mnogo drev ja, zlasti m urve, b ra jd e z vinsko trto. l aka pok ra jina obsega zlasti osrednji del n ižav ja od Pordenona mimo Palam anove ter ravnino med Čedadom in Hu- minom. 2. P ok ra jina čistih posevkov (sem inativni nudi) z odprtim i žitnim i po lji, s »plantam i« samo okrog n ase lij; š iri se v glavnem še vedno v suhem delu ravn ine severno in južno od p re jšn je . 3, P o k ra jin a »bonifik« v obrežnem n ižav ju , s p rav iln im i širokim i po lji in čistim i posevki, razen pšenice in k o ­ ruze tud i s sladkorno peso, tobakom in zelenjavo. 4. Pokrajina čistih vino­ gradov, predvsem v podgorju Ju lijsk ih P red a lp od T arčen ta mimo Č edada do B rd; posam ezni otoki so tudi onstran T ilm enta (Casarsa della D eliz ia in d ru g je po ravnini). 5. P o k ra jin a t. i. magredis, peščenih neplodnih v rša jsk ih n asu tin ob C ellin i in M eduni, n eka j bo lj obdelana šele v najnovejšem času. Ce smemo po delu P ecore sk lepati na značaj in kakovost d rug ih zvezkov, k i so izšli kot kom en tar k ita lijan sk i k a r ti izrabe zem lje, lahko sodimo, da je delo doseglo svoj čisti geografski cilj. ne da bi se p re tira n o spuščalo v eko- nom etrične in d ruge sta tistične igre. Svetozar Ilešič Leslie Symons, Agricultural Geography. New Y ork — W ashington 1967, X + 282 str., z 12 tabelam i in 19 d iagram i in karto g ram i m ed besedilom ). Č eprav z n ek a jle tn o zam udo, je p rav in koristno, da tudi v našem g la­ silu s k ra tk o notico opozorim o n a solidno zasnovani učbenik »agrarne geo­ grafije« , k i ga je napisal dr. L. Symons, p ro feso r geografije na can terberi jsk i (C anterbury) un iverz i v C hristchu rch -u n a Novi Zelandiji. K njiga, k i je nap isana zelo preg ledno in sistem atsko, je raz d e lje n a v tr i dele. V p rvem delu z naslovom »N aravno in družbeno okolje« je p rikazan k ritičn i p re tre s tis tih de javn ikov v geograskem okolju , k i so v zgodovinskem razvo ju vse do d an ašn jih dni k ak o rk o li pom em bneje vp livali na km etijsko gospodarstvo. Podoba ag ra rn eg a gospodarstva v posam eznih zgodovinskih obdobjih je zares p lastično narisana. Sledi podrobnejši p rik az učinkov prv in n a ravnega okolja , k i jih av to r razv rsti v tr i osnovne skupine (podnebje, p rs t in relief). T re tje pog lav je p rvega dela k n jig e p re tre sa pom em bnost socialnih in gospodarskih de javn ikov za km etijstvo . Tu se seznanim o z razvojem km eč­ k eg a slo ja, z zem ljiško posestjo ; p rik azan je pom en trž išča in prom etnih sredstev za razvoj k m e tijs tv a k a k o r tud i cene k m etijsk ih pridelkov , različni adm in istra tivn i posegi d ržave (uvozne restrik c ije ), pa delovna sila, m eha­ n izac ija ozirom a specia lizacija in kom erc ia lizacija k m e tijs tv a itd. Poleg dru- 12 ' 179