PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 35 lir
Leta XVI. - Št, 222 (4685)
TRST, petek 16. septembra 1960
Lumumba pod zaščito varnostnih sil OZN Hril«ev bo verjetno predložil v ozn
7 • i. „ . vrv» • it	■	•	■	■	nov	načrt	SZ	o	splošni	razorožitvi
obtožuje ZDA in Hammarskjoelda	-------
Položaj v Leopoldvillu še vedno ni jasen in ne ve se, kje je poveljnik vojske general Lundula - Mobutu nastopa sporazumno s Kasavubujem in ob podpori od zunaj - Dve resoluciji v Varnostnem svetu
IiEOPpiT
vojaški	Po	v9erajsnjem	sporočilu,	da
-1C5 z1 , P°veljnik Mobutu izvršil vojaški udar, je ■»Uaibe ki predst:avnik vlade prebral izjavo Lu-pasi; * Pravi, da je bil Mobutu aretiran. Izjava se ‘iudstvu j .Ja vlada kongoške republike sporoča v! MkovrvJ6 bil načelnik glavnega štaba oboroženih bi izvršil n - Mobutu korurapiran po imperialistih, da Toda na aVni udar proti zakoniti in ljudski vladi.
5Metk<
srečo so bile te
^ikciio pr?Prečene zaradi v°jaki ia .voiske, katere 0t5etiieni’ ^ jziavi, ki jo je ta-koj odš]ppodal P° radiu, %tsk ‘e' da poiščejo mi-^ Postavi i predsednika in eli«rnim • na varno pred ^Padom» imPerialističnim
ki si
ia katerih
priča tem
.. bi k.,""''':rln namen je, Laikov n,0! zeml j a naših i,	pod vladavi-
SJS.ii	organizacije
iaioti
,., -IJiv ra“ drugi strani ne-
?kah neka* u v različnih 3‘eijev, tiekaterih svojih vo-v, ani teh -f1_,ed!ld razsodnik vClabie?a a?dnjih saboterjev
?e-
'ica 2moS0d,ba' zato da bo »la^a Wskag ^„.-Zivela na' r-|ca
Vojska	*lvela	na-
Č *• ki sn • Zlvela zakonita
biikV’JfseoatoI°=P"1Znali zbor’
2ivela rePu" v.tabo°^da.je bil od-
Ha Ir
v K°
^a'	aretacije	Mobu-
____________
tra ®bražij0 *Zl,sce Leopold, ki t>jh Urah * OZN- v iu-le,“diei v le tudi Lumum-
4 i^raže v ^ahVU-svoj® te'
*11 ie taborišče Leo-
1 li'Či
LimuZu sporočil' da
ip,tibb)eai jn “?ba. stike s Kadili! za n da. le Kasavubu ‘‘ v.'aborišzl,0 t sestanek z
ZrL,u Je •».« “‘uuusce Leo-Hu^-aih noPrjSd za zaščito OVv^ŽN ;arod?v- Predstav-Vtni dovoliia T tzjavU, da je i;?, .zaščito ■ mumbi zahte-i.V C"° >n. bo poslala o-
{>«. Nei.:Z?,amei njegovo s 1 Je n. častnih- ________
i	cit	/.
f^i L^obutuU nk.e,°p°ldl jl?.r kin
bCCe Več° Pozneje nobe-
tenJ* kongošk^ skupno z dru-častpikb °
mumbo
b bi),ab°rišča 'tOCOj odPe'ja-
*t s i es dar, Leopold, kjer Ho- Sionom Peljali so k Oi-r,Stv°m rOt 7?od močnim *£S° do W,°ZN' prl tem
kila i v kamf	Ko	)e
l8 B^Ve sto ’ Ea ie sku-Hv, ba, tr> ^°lakov pleme-Sj r^Se,’ Je iz pokrajine i?!a n vladnih- s? bili srditi
Vo?teSniti^1i.cetami’ skl‘-
!ktša^aka s s kamiona. Ene-1 1 vreči h Us aviIi. ko je
Sumv 1 bombo.
W>ho so
ikl v>e in nofremlj:Ui v°-v> [aki v nekateri kongo-
;(tn !lbutu ion.legovo reziden-
Sl t -*S5šC
Mi^raz^^.^vil časnikar-dniumh3 0 možnosti, .H^Zaperu»b° k°ntiniral v
S0S^radio
ija ie, kakor trdi ■hoT-,?°eol u v hrazzavillu, ? PrM-k°. s u “janiarskjoeldu 'bio',1 'Vmes ero protesti-f'»ti 5ke ^esavanju OZN. v Wo\taVnan anje zadeve in Ut. .Uttiumh„ l Gane, ki t 01boxV’ K-,.	' brzojav-
SS&a V^avuhu, da je *?» j!bo na iska aretirala i, a in za dri° agi zakoni-Jv0iliVete GZavnega pravdni ?ZM pre”e Pod Povelj. J" 'Jlski jpreeujejo kon-('?*Hali' 0rL bi Lumum-kTudj n‘ka» preiskoval-
l k4oS‘IOVsitUkiSe, ie Prav ta.
jSa ^‘Shosu1 fneluieio Pro-
6,SdoPo,5lUžil *n enotnosti
M^re za ^eri je trdll, Mi, da hoče ° n vojaški fcds6dn-?'ado m° «nevtra-Nte‘k* r4n,Pua,rlament in ZalJe it?»bl,lke- Glede »hf9 knl vati „jV :	‘Skušal
StM Sija v ,Univerzitet-CM neai stop- v°J"tri na v 5 bojvitabeiem silk z E°‘ bt, kVa»al MM 2e nocoj l bsta,ngi na ^ -6.ete. ki so 4'«il > ogepf31 Katange,
5?%lfkitt.,ta tudi °be
kS nŽahterani* in i' V 0ZN’
ati ’od bl mn' t lM v Lenn .Predstavni-
*'tat>vinnZa njih dv'bu- na' ^bS,°- te?J‘J Povratek v
nhnijekleliio .Poročajo.
&S c?*;« ““o 5
Vnde eete “mbejeva vla-bi jjb]a ,severn ° Prispele do ed p,-vzhodno od li i vi n Oip , Llisaheiv,,,;!!«™
oporišči Kamina in Kitona še vedno pod nadzorstvom belgijskih vojakov.
Zatem je Zorin obtožil poveljstvo OZN v Kongu, da se vmešava v notranje zadeve Konga, da ne spoštuje resolucij Varnostnega sveta, da škoduje suverenosti osrednje kon-goške viade in hkrati ščiti pobudo za odcepitev, ki so jo začeli Belgijci v Katangi.
Zatem je Zorin formalno obtožil Hammarskjoelda in poveljstvo OZN v Kongu, da sta kršila resolucije Varnostnega sveta, ko sta odklonila sodelovanje z voditeljem zakonite kon-ške v.ade Lumumbo. Dodal je, da je Hammarskjoeld podpiral belgijske reakcionarne imperialiste in da je Hammar-skjoeldova politika vzporedna s politiko kolonialistov.
Odgovoril mu je Hammar-skjoell, ki je dejal, da so imeli afriški narodi večkrat priložnost videti, kako on brani njihove interese. Pripomnil je, oa je njegov predstavnik v Leopoldvillu Indijec (s tem v zvezi je c.anes predstavnik indijske vlade poudaril, da je indijski diplomat Dajal v Kongu kot funkcionar OZN in ne kot predstavnik indijske vlade). Hammarskjoeld je tudi dejal, da je oo 18.000 vojakov OZN v Kongu samo 500, ki jih pripada državam NATO.
Trdil je zatem, da se zdi, da temeljijo obtožbe proti njemu na «dokaj nepopolnih in netočnih informacijah«. Zanikal je, da bi tilo poveljstvo OZN kdaj koli razorožilo oddelke kongoške vojske in da je samo poveljstvo kongoške vojske odredilo ustavitev ognja. Kar se tiče zavlačevanja z umikom belgijskih čet, je dejal, da je on prvi ol sodil to zavlačevanje.
Za Hammarskjoeldom je govoril tunizijski predstavnik Mongi Slim, ki je predlagal, naj Varnostni svet začne akcijo dobrih uslug in naj išče rešitev kongoške krize s stiki s posameznimi kongoškimi političnimi voditelji. Dodal je, da bi to pobudo lahko dale afriške m azijske države v posvetovalnem odboru OZN za Kongo v iraterem so stalni predstavniki v OZN tistih držav, ki so poslale svoje vojake v Kongo.	,
Mongi Slim je izjavil, da je kongoška vlada mislila, da bo OZN lahko zagotovila prevažanje njenih čet', toda resolucije Varnostnega sveta ne dopuščajo take možnosti. O-menil je, da je neki stalni član Varnostnega sveta (SZ) dal na razpolago letala za prevažanje čet za račun kongoške vlade, in je trdil, da je treba to obsoditi, ker to prinaša nevarnost hladne vojne v Afriki. Mongi Slim je trdil, da je bil sklep OZN, da zapre radio v Leopoldvillu in letališča, upravičen, ter je izrekel priznanje Ham-marskjoeldu.
Na današnji popoldanski seji je ameriški delegat Wads-worth izjavil, da se ameriška vlada v celoti pridružuje iz-
sabethvillom
so se Com-
M Ojf M'jklvVČera:i upr. K v^i	^	r°kah	pri-
^f^stPre^iniin ’ 80 bile ?^vniir ;	.	Combe-
i!V5	na g or°žništva
M% atatti K»čPad Proti
tsv teu taVhil,:' Kskor nnrn^n.
MV^ki 07NT°r PoroSn-
Vt ktsrt? 0 dnh ’ so vlad-
iPbr? 01 'ojNstn, Mešajo, f.MO Svet i mirno-
5 '1,
organizi-da je
•1
po sren-, j® nada-Sait, k? °b. 16- uri.
začela
1 iiv * da so v fle*at Zo-DrSUi V K ?!jski na-S M .°ti resn? 8U Pravo M'1! r VH-a k’UCiiam Var-hSc s'e , r Se belgii-* C P°P°>ooma u-8a in ker sta
javi nedavne konference afriških držav v Leopoldvillu, ki opozarja na nevarnost, da bi Kongo postal prizorišče hladne vojne. Dodal je, da so se ZDA zaradi tega strogo držale načela, da vso svojo pomoč Kongu pošljejo preko OZN. Trdil je, da SZ noče, da bi OZN uspela pri svojem poslanstvu, češ da močna OZN pomeni «predvsem zapreti vrata zunanji intervenciji SZ«.
Predložil je resolucijo, katere glavne točke so; «1. Varnostni svet poziva glavnega tajnika, naj nadaljuje svoje «odločne napore«. 2. Predlaga prostovoljne prispevke držav članic za ustanovitev sklada OZN za Kongo. 3. Prosi vse prizadete strani, ki so prizadete v notranjih sporih v Kongu, naj iščejo naglo rešitev svojih sporov z mirnimi sredstvi. 4. Prosi vse države članice, naj se vzdržujejo akcij, ki škodujejo javnemu redu, ter naj ne pošiljajo v Kongo orožja, tehnikov in ma. teriala izven okvira OZN. 5.
Poudarja, da bo morala sila OZN še dalje delovati za vzpostavitev javnega reda v interesu utrditve miru in mednarodne varnosti.«
Ko se je ob 20.26 seja nadaljevala, je prvi govoril ekvadorski delegat Correa, ki je izjavil, da odobrava delo Hammarskjoelda ter je podprl ameriško resolucijo. Tudi francoski delegat je odobril delo Hammarskjoelda in ameriško resolucijo.
Angleški delegat je izjavil, da so gospodarstvo, uprava in politika v Kongu praktično paralizirani in po njegovem mnenju samo Združeni narodi lahko odločilno popravijo sedanje stanje. Dejal je, da njegova vlada podpira u-stanovitev sklada za finančno pomoč, ki ga je predlagal Hammarskjoeld. Podprl je ameriško resolucijo in kritiziral SZ.
Zorin je zavrnil obtožbe ameriškega delegata in je poudaril, da sovjetska vlada ni nikoli prenehala podpirati Združenih narodov v Kongu.
Ponovno je obtožil Hammarskjoelda, da je prekršil resolucijo Varnostnega sveta. ZDA pa je obtožil, da hočejo v Kongu postaviti novo vlado namesto vlade Lumumbe, ter je kritiziral Hammarskjelda, ker podpira to akcijo ffa-shingtona. Dejal je, da nasprotuje ameriški resoluciji in je dal razumeti, da bo postavil veto proti njej. Predložil pa je novo resolucijo, ki vsebuje naslednje elemente: Varnostni svet nalaga silam OZN v Kongu, naj se vzdr^ Žijo slehernega vmešavanja v notranje zadeve Konga, da bo kongoška vlada lahko uveljavila svojo avtoriteto na celotnem ozemlju, poziva sile OZN, naj evakuirajo letališča in ra. dijske postaje v Kongu. Nalaga glavnemu tajniku, naj pazi, da ne bodo prekršene resolucije Varnostnega sveta, ter priporoča nujno finančno pomoč kongoški vladi.
Po kratkih izjavah angleškega in francoskega delegata, je bila seja odložena na jutri.
Vzhodna Nemčija predlaga razorožitev obeh Nemčij - Hammarskjoeld predlaga, naj se delo skupščine zaključi 17. decembra - Naser bo dal novo pobudo za prenehanje francoske vojne proti Alžircem - V New Yorku pripravljajo
demonstracije proti Hruščevu
NEW YORK, 15. — Tajnik OZN Hammarskjoeld je danes v spomenici članom OZN priporočal, naj se zasedanje glavne skupščine, ki se bo začelo prihodnji torek, zaključi do 17. decembra. Na dnevnem redu je 86 točk. Hammarskjoeld je predlagal, naj se uvede petdnevni delovni teden, in če bo potrebno, naj se določijo seje tudi ob sobotah zjutraj.
Poseben dokument, pri-
pravljen za predsedstvo skupščine, predlaga, naj se o vprašanju kitajskega predstavništva, o Tibetu, Madžarski, sestavi skrbniškega sveta in o poročilu varnostnih sil OZN razpravlja v skupščini, ne da bi zadevo prepustili pomožnim organizmom.
Dokument predlaga, naj o razorožitvi, o sovjetski obtožbi proti ZDA, da ogrožajo mir z napadalnimi dejanji, o Alžiriji, Koreji, Mavretaniji in o prekinitvi jedrskih poizku sov razpravljajo v političnem ooboru. Posebni politični odbor pa bi moral razpravljati o avstrijski pritožbi zaradi Južne Tirolske, o razširitvi Varnostnega ter gospodarskega in socialnega sveta, o palestinskih beguncih, o južnoafri-
iii iiiiii iiiiiiiiiiii mm iiuitiiiiii um iiiiiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiii imiiiiiiiii iiiiiuii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitf iiiiitiniiiiiiiiiiiii, ■iiiiiiiHiniiiiimii iiiiiiiimiiiitiiiii
Danes se zaključi zasedanje centralnega odbora PSI
Nenni poziva socialist da_	bi_razbili	poIitičn[monopol
V vseh pokrajinskih volilnih okrožjih in v občinah z nad 10.000 prebivalci samostojne liste PSI - Levica PSI ponavlja argumente glasila KPI - Lonero pri Folchiju - Razgovori italijanske parlamentarne delegacije v Moskvi
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. — Danes dopoldne se je začelo zasedanje centralnega odbora PSI, ki se bo zaključilo jutri. V svojem poročilu je Nenni najprej poudaril, da je treba protifašistično zmago preteklega julija izkoristiti za to, da se ustvari v deželi nov položaj, «ker so se s to zmago ustvarili pogoji za politično premirje in u-stavno normalizacijo«. Še vedno pa je odprto vprašanje obrata v levo in zaradi tega so še vedno možne klero-fašistične ofenzive — pravi Nenni in dodaja, da je KD odgovorna za to, kar kor nosi prav tako odgo-
vornost za to, da še ni prišlo do demokratične rešitve političnih in socialnih vprašanj. Glavni sovražnik je desnica, ki ima močne pozicije v KD, in zato je o-brat v levo odvisen od okrepitve PSI. Kar zadeva politično premirje, je Nenni poudaril, da predstavlja le trenutno potrebo, problemi pa ostajajo in pojavili se bodo v vsej svoji moči po upravnih volitvah.
Nato je Nenni napovedal (kakor smo javili že včeraj), da bo PSI predložil samostojne kandidatne liste v vseh pokrajinskih volilnih okrožjih, v vseh občinah z nad 10.000 prebivalci, v ostalih občinah, kjer je v veljavi večinski sistem, pa bo PSI dal pobudo za čim širša politična zavezništva, ki naj imajo zna-
čaj «obrambe koristi delavcev in vrednot protifašističnega odpora«. Na listah PSI bodo kandidirali tudi člani radikalne stranke.
Kar zadeva zadržanje PSI po volitvah, je Nenni dejal, da bodo socialisti težili k splošnemu premiku v levo in se bodo zato ravnali po krajevnih potrebah. Nenni se je hkrati obvezal, da bodo socialisti še nadalje sodelovali s komunisti v vseh tistih občinah, ki jih sedaj skupno u-pravljajo, ker je nemogoče pričakovati, da bi jih prepustili drugim, kljub temu, da ne more biti več govora o akcijski enotnosti med PSI in KPI, ker «ni vzdržala preizkušnje časa in izkušenj«, ki so vedno bolj stopnjevale politična in ideološka nasprotja med obema strankama, nasprotja, ki zadevajo tudi metodo In taktiko politične borbe. KPI še vedno razume no-
      ..........................
General Salan prevzema vodstvo
francoskih ultrasov v Alžiriji
Objavil je izjavo proti politiki de Gaulla • Odločen nastop mlade profesorice na procesu proti skupini simpatizerjev FLN
PARIZ, 15. — Dva sodnika, ki sodita skupino francoskih intelektualcev, naklonjenih alžirski osvobodilni fronti, ki jima je obramba včeraj očitala, da sta povezana s predstavniki skrajne desničarske organizacije ((Jeune nation«, sta danes zaprosila razrešitev. Sodišče 8e zahtevo sprejelo. S tem je sprejelo to. kar je včeraj predsednik sodišča zavrnil na zahtevo obrambe. Skoraj ves francoski tisk razen desničarskega je danes obsodi) včerajšnje ravnanje sodišča.
Na današnji razpravi so bili navzoči vsi advokati, ki so včeraj izjavili, da se odrekajo o-brambi. Verjetno so bili že prej obveščeni, da je sodišče sklenilo sprejeti njihovo zahtevo.
Proces se je danes začel z zasliševanjem profesorice Mi-cheline Pouteau. Pred sodiščem je profesorica v celoti prevzela odgovornost za svoje delo v korist alžirske osvobodilne fronte. Izjavila je, da je začela tajno delovanje z namenom, da deluje za ohranitev prijateljstva med aližrskim in francoskim ljudstvom.
((Zame, je izjavila profesorica, je šlo za vorašanje etike, ki temelji na spoštovanju človeka, na pravici narodov, da razpolagajo sami s seboj, in na
nekem revolucionarnem dina-mizmu, ki je lasten Franciji. Mislila sem, da je univerza, kateri pripadam, hraniteljica teh vrednot. Ta načela so v protislovju s kolonialistično vojno, z mučenji, s koncentracijskimi in zbirnimi taborišči. Prizade.o me je zatiranje muslimanske večine po evropski manjšini.«
Zaključila je: ((Obvezala sem se ravnati se po načelih, ki sem ji n obrazložila in ki so zame Francija. Čutila sem se bolj odgovorna kakor drugi: imam ugoden položaj, ljubim otroke, ljubim svojo domovino, ki je neločljiva od ideala svobode in demokracije.«
V Parizu je danes napravila velik vtis izjava, ki jo je sinoči podal general Salan v Alži-ru. Kakor je znano, je bil general Salan generalni delegat in vrhovni poveljnik v Alžiriji od leta 1956 do decembra 1958, do junija pa vojaški guverner v Parizu. Zatem pa je bil upokojen ir »e je pred enim mesecem oreselil v Alžir kot privatnik. Do včeraj je bi! njegov prihod v Alžir skoraj neopažen. Sinoči pa je kot predsednik ((združenja borcev francoske unije« v zvezi s procesom proti intelektualcem v Parizu ostro nastopil prqti de Gaullovi politiki glede Alžirije. Objavil je
izjavo, v kateri pravi obsoja omenjanje samoodločbe in pravi, da je «Alžirija dokončno francoska zemlja«, ter da ((nihče nima pravice odcepiti dela zemlje ozemlja, na katerem se izvaja, suverenost Francije«.
Pariški politični opazovale) poudarjajo, da ta izjava generala Salana prav gotovo odraža mnenje visokih vojakših krogov. Kajti general Salan ima še vedno velik vpliv v vojaških krogih tako v Alžiriji kakor v Franciji.
V Alžiru ni bilo do sedaj nobene uradne reakcije. To pa tudi zaradi dejstva, ker so Sa-lanovo izjavo cenzurirali in je francosko prebivalstvo zvedelo samo za tistj del, v katerem general obsoja ((izdajstvo članov organizacije Jeanson«. Sam general se je danes pritožil nad cenzuro.
Alžirski dopisnik lista «Le Monde« piše v zvezi s Salano-vimi izjavami, da je general danes postal voditelj vseh ((narodnih« nasprotnikov predsednika 'tpublike. Zdi se, da se je bila vojska pomirila tudj z idejo o «alžirski Alžiriji«, o kateri govori de Gaulle, ker ji je zagotovil, da praktično se ne bo nič spremenilo, in ca bo Francija ostala v Alžiriji. Izjave generala Salana pa so spet razburile duhove.
tranjo politično borbo po blokovsko, kakor razume in podpira to borbo tudi v mednarodnem merilu; PSI pa teži k temu, da se postopno ustvarijo pogoji za naprednejšo politiko in zato podpira vsak poskus, ki teži k postopnemu izoliranju in premagovanju desničarskih sil.
Ko je govoril o mednarodnem položaju, je Nenni dejal, da je neuspeh vrhunske konference povzročil v OZN težaven položaj, poln protislovij. Spomnil se je borb za nacionalno in gospodarsko neodvisnost v svetu in omenil praznino v Evropi med nemškim «revanšem» in francosko «grandeur», italijanski vo. dilni politični razred pa da je pri tem neodločen. Velika diskusija med Rusi in Kitajci dokazuje, da je tudi komunistični tabor razcepljen. Ofenziva ekstremizma predstavlja odgovor na povečano skrajnost dobro znanih mednarodnih krogov. PSI je proti blokom, za razorožitev, za podporo OZN in simpatizira z azijskimi in afriškimi deželami.
Govoreč o obnovi italijanske družbe in države, je Nen. ni dejal, da bodo vsi skušali ((vkleniti PSI, tako z desne, s centra in z leve, v labirint pogrešenih izbir in pogrešenih dilem«, pogrešna izbira je protikomunizem. kakor po drugi strani zahteva, da je vse popuščanje, kar ni všeč komunistom; pogrešena izbira je med avtonomijo in razbitjem delavskega in protifašističnega gibanja. Ob zaključku je Nenni pozval k enotnosti stranke, da bi z zmago PSI ((razbili konservativni politični monopol KD«.
V diskusiji so se oglasili Vecchietti, Lizzadri, Foa, Ma-gnani in Locoratolo, ki so v glavnem ponavljali argumente, ki jih je na račun stališča PSI prinesla in prinaša «Uni-ta», ki zahteva, da se PSI vrne v opozicijo in vodi frontalno borbo proti celotni KD. V podporo Nennijevemu poročilu so se oglasili Matteotti, Solari, delno Valori, Jacomet-ti, Giolitti iji Lombardo. Nato je bila diskusija preložena na jutrišnji dan.
Italijanska parlamentarna delegacija se je danes razgo-varjala v Kremlju dve uri in pol s skupino sovjetskih poslancev, ki jun je načeloval podpredsednik vrhovnega sovjeta Paleckis. V razgovoru so se dotaknili vprašanj v zvezi s Kulturnim sporazumom med Italijo in SZ. V tem okviru si bodo izmenjali deset študentov in pet znanstvenikov, radijske in televizijske programe; pred zaključkom so pogajanja za vrsto prireditev v Italiji, med oktobrom in novembrom, ansambla narodnih plesov ((Beriotska«. Neki poslanec je predlagal, da bi organizirali II. festival italijanskega filma v Moskvi, v Italiji Pa nov festival sovjet skega filma. Nato so diskutirali o trgovinskih odnosih med obema deželama. Italijanski parlamentarci so predlagali, da bi se SZ udeležila tudi drugih italijanskih sejmov, razen milanskega, sovjetski parlamentarci pa so izrazili željo, da bi se tudi Italija u-
deležila s svojimi proizvodi sovjetskih sejmov.
Italijanski parlamentarci so si danes ogledali Kremelj, zvečer pa so v gledališču «Bol-šoj« prisostvovali baletu ((Kamniti cvet«. Jutri bodo z letalom odpotovali v Taškent, v Uzbekistanu; 17. t.m. bodo v Samarkandu, od koder se bodo 19. vrnili v Moskvo, kjer bodo imeli razgovore in sestanke, zvečer pa bodo odpotovali v Leningrad. 21. t.m. se bodo vrnili v Moskvo, naslednjega dne pa odpotovali v domovino.
Minister za turizem in prireditve Folchi je danes sprejel direktorja mednarodnega filmskega festivala v Benetkah Emilia Lonera, ki mu je podal izčrpno poročilo o prvih petih mesecih svoje uprave. Pred tem je imel Folchi razgovor s predsednikom vlade Fanfanijem. Po izredno hudih polemikah, ki jih je povzročil letošnji sklep žirije, ni verjetno, da bo Lonero o-stal še nadalje direktor beneškega filmskega festivala.
A. P.
ških zadevah in o »podpiranju naporov novih držav za okrepitev njihove neodvisno-sti».
Iz Londona poročajo, da so sovjetski diplomati sporočili, da namerava Hruščev predlagat! popolno razorožitev, oo aisi kar se tiče jedrskega aii pa konvencionalnega orožja. Ta razorožitev naj bi se izvedla v določenem času. Ce zahodne države ne bi sprejele teh predlogov, pa bo Hruščev baje predložil nadomestni načrt o delni razorožitvi, ki naj bi se izvedla v več razdobjih. V glavnem bosta oba načrta baje podobna lanskemu načrtu Hruščeva, vendar pa bosta nekoliko spremenjena.
Zatrjuje se, da bo načrt dopuščal nadaljnja pogajanja, na se točno določi čas v katerem se mora izvesti popolna razorožitev. Kar se tiče nadomestnega načrta, pa ni bilo mogoče nič izvedeti. V istih krogih pravijo, da bo Hruščev postavil v skupščini OZN nekatere »povsem nove predloge« o razorožitvi.
»Overseas Press Club« iz New Yorka je sporočil, da je Hruščev načelno sprejel vabL lo, naj bi govoril v tem klubu. Predsednik kluba je izjavil, da bo datum določen po prihodu Hruščeva v New York.
Newyorška policija pripravlja izredne varnostne ukrepe ob prihodu Hruščeva v New Ycrk. Na razpolago bo imela osem tisoč mož, to je dvakrat toliko, kakor jih je imela med obiskom Hruščeva v ZDA. Ti policisti bodo pripravljeni, ko bi sovjetska ladja »Baltika« prispela v New York. Pri pre. mikih Hruščeva na otoku Manhattan bodo za njegovo varnost skrbele pomorske enote policije, helikopterji, avtomobili in posebne patrulje.
Sindikat pristaniških delavcev v New Yorku pa je sklenil, da ne bo sodeloval pri vsidranju ladje »Baltika«, s katero potuje Hruščev, in tudi ne pri izkrcavanju prtljage Hruščeva in njegovega spremstva. Sindikalni voditelji nameravajo organizirati tudi demonstracijo proti Hruščevu in v ta namen bodo uporabljali poseben čoln. ko bo ladja priplula v pristanišče.
Iz Novega Delhija poročajo, da se bo tudi Nehru udeležil zasedanja skupščine OZN, razen če ne bo Krišna Menon odsvetoval njegove udeležbe. Menon se bo o zadevi razgo-varjal z Mac Millanom, ko se bo ustavil dva dni v Londonu. Menon, ki je minister za obrambo, bo nocoj odpotoval iz Bombaja v London, v ponedeljek pa bo prispel v New York. Nehru je rezerviral mesto v letalu za New York za konec septembra. V Indijo se bo namreč vrnil 23. septembra z obiska v Pakistanu. Dokončen sklep bo Nehru spre-
jel še pred prihodnjim tednom.
Kar se tiče Mac Millana, pa je sklenil, da za sedaj ne bo šel v New York. Pridržuje pa si možnost odhoda na skupščini OZN. Za sedaj bo britansko delegacijo vodil britanski minister lord Home. T > so sklenili na današnji seji vlade, ko je Mac Millan obrazložil svoje mnenje:	»Ce
bo Hruščev predložil »take predloge, ki jih bo mogoče pozitivno oceniti«, bo Mac Millan lahko prispeval z diskusijo o teh predlogih. Ce pa bo govor Hruščeva samo propagandnega značaja, tedaj bo Mac Millan ostal doma«. Baje se niso vsi ministri strinjali s tem stališčem in nekateri so želeli, naj bi Mac Mil. lan takoj odpotoval v New York.
V Berlinu so danes sporočili, da je vzhodnonemška vlada izročila uradu Združenih narodov v Ženevi spomenico o razorožitvi in pismo Grotewphla. Ta zahteva v svojem pismu, naj se na prihodnjem zasedanju skupščine OZN dovoli govoriti tudi vzhodnonemški delegaciji.
Spomenica vsebuje načrt v treh fazah za razorožitev v obeh Nemčijah. V dveh začetnih fazah predvideva načrt mirovno pogodbo z obema
nemškima državama in spremembo zahodnega Berlina v svobodno demilitarizirano me. sto, in to do konca leta 1961.
Tretja faza pa določa, naj obe nemški državi, potem ko bi ukinili svojo vojsko, razglasili svojo nevtralnost, ki bi jo lahko jamčile bodisi štiri velesile ali pa Združeni narodi. Spomenica dodaja, da bi obe nemški vladi lahko uporabili zneske, ki bi jih prihranili zaradi razorožitve, za izboljšanje socialne blaginje in za gospodarsko pomoč nezadostno razvitim deželam.
Zunanji minister ZAR, ki je sedaj na uradnem obisku na Norveškem, je na tiskovni konferenci izjavil, da bo predsednik Naser na zasedanju skupščine OZN dal pobudo za prenehanje francoskega napada proti alžirskemu ljudstvu.
Favzi, ki bo s potovanja po Severni Evropi odpotoval naravnost v New York, je izjavil, da bo imel Naser važen govor v OZN. Izrekel je prepričanje, d- bo skupščina odobrila resolucijo v korist referenduma v Alžiriji pod nadzorstvom Združenih narodov. Dodal je: »Trdo bomo delali v ta namen.« Poudaril je, da je alžirsko vprašanje glavna ovira za vzpostavitev rednih odnosov med ZAR ijj Francijo.
niiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiittiiiii
Stopnjuje se napetost zaradi Berlina
Bonn obtožuje Potsdam da pripravlja napad
Podkancler Erhard se še vedno posvetuje s predstavniki zapadnih velesil glede reprezalij
BERLIN, 15.
ZDA, Fran-
cija in Vel. Britanija so protestirale pretekli ponedeljek v Moskvi proti vzhodnonemškim omejitvam osebnega pro. meta iz Zapadne Nemčije v Berlin in obratno. To je potrdil glasnik ameriškega veleposlaništva v Bonnu.
V Berlinu je danes obmejna policija Vzhodne Nemčije ustavila avtobus z 19 študenti, ker trije med njimi niso imeli osebnih izkaznic, ampak potne liste Zapadne Nemčije. Danes od polnoči dalje je za potovanje v Zapadno Nemčijo potrebna osebna izkaznica, ki jo izdajajo oblasti vzhodnega sektorja Berlina. Ko so se omenjeni trije študenti oskrbeli s potrebnimi dokumenti, je avtobus nadaljeval pot v Zapadno Nemčijo.
Minister za trgovino Rau zatrjuje v članku, ki ga objavlja «Neues Deutschland«, da bo prekinitev trgovinskih odnosov med obema Nemčija-ma škodila izključno Zapadni Nemčiji, ker s trgovinsko blo. kado ni moč ovirati razvoja vzhodnonemškega gospodar-
 ........................................      umu..m
TITO ODPOTOVAL IZ CHERBOURGA
Svetovni tisk o pomembnosti nastopa Tita in voditeljev drugih izvenblokovskih držav pred skupščino OZN - Tita nadomestuje Edvard Kardelj
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska delegacija pod vodstvom predsednika republike maršala Tita je danes ob 15. odpotovala z ladjo «Queen Elizabeth« iz francoskega pri. stenišča Cherbourg v New York-
Na poti iz Pariza v Lher-bcurg je predsednik Tito sprejel jugoslovanske novinarje, ki so ga spremljali do Cher-bcurga. V razgovoru z njimi je Tito izrazil upanje in željo za uspešno delo generalne skupščine. Tito je izjavil, da je prepričan, da bo konstruktivna udeležba držav pri delu skupščine prispevala k ublažitvi sedanje mednarodne napetosti in omogočila reševanje vprašanj, ki zanimajo svet. Pred odhodom iz Francije je maršal Tito poslal brzojavno zahvalo predsedniku francoske republike de Gaul-lu za gostoljubnost.
Sedanje potovanje predsednika Tita je njegovo dvanajsto potovanje v inozemstvo. Maršal Tito je na dosedanjih potovanjih obiskal 17 držav Evrope, Azije in Afrike. Tito je prvič odpotoval v inozemstvo leta 1945 po osvoboditvi, ko je obiskal Sovjetsko zvezo. Enajst let za tem 1956. leta je Tito drugič obiskal Sovjetsko zvezo. 1946. leta je obiskal Poljsko in Češkoslovaško, naslednje leto pa Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko, leta 1953 Veliko Britanijo, leta 1954 Grčijo in 1956 Francijo. Pomembna Titova potovanja so se pričela 1955. leta, kc je obiskal Indijo, Burmo, Etiopijo in Egipt. Na zadnjem in najdaljšem potovanju, ki se je pričelo konec leta 1958 in končalo leta 1959 je Tito
obiskal Indonezijo, Burmo, Indijo, Cejlon, Etiopijo, Sudan, Združeno arabsko republiko in Grčijo. Na teh potovanjih kjer se je maršal Tito v oseh nih stikih z državniki azij' skih in afriških držav razgo-varjal o mednarodnih vprašanjih. je bila podpisana vrsta važnih dokumentov, v katerih se miroljubna aktivna koeksistenca proglaša kot eno od osnovnih načel, na katerih mora počivati sodelovanje med državami.
Svetovni tisk posveča veliko pozornost udeležbi predsednika Tita na XV. zasedanju generalne skupščine in v zvezi s tem poudarja pomen vlcge izvenblokovskih držav. Inozemski tisk opozarja posebno na stališče Jugoslavije in na izjave Tita pred odhodom iz Beograda. Kairsko časopisje ugotavlja, da bo Tito skupno z Naserjem odigral pomembno vlogo v reševanju mednarodnih vprašanj. Sovjet, sko časopisje in radio sta objavila obširne izvlečke iz izjave predsednika Tita in poudarila, da je posebno podčrtal važnost proučevanja kolonialnega vprašanja, vprašanja razorožitve in miru.
Britanski tisk napoveduje v zvezi z zasedanjem generalne skupščine široko aktivnost izvenblokovskih držav v Organizaciji združenih narodov. A-gencija Reuter v zvezi s tem poudarja, da je jugoslovanska vlada vedno smatrala^ da utegnejo neangažirane države igrati važno vlogo v zbliževa-niu dveh nasprotnih blokov.
Ameriški tisk in radio daje široko publiciteto udeležbi predsednika Tita na XV. zasedanju generalne skupščine in vsak dan objavlja vesti o nje.
govem potovanju. Obširne vesti o potovanju predsednika Tita in njegovi udeležbi na XV. zasedanju generalne skupščine objavljajo kubanski, brazilski, poljski, romunski. italijanski, libanonski, indijski, češkoslovaški, madžarski, avstrijski, ameriški in turški časopisi ter tisk drugih držav.
Na osnovi sklepa zveznega izvršnega sveta bo maršala Tita za časa njegove odsotnosti nadomestoval podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, Edvard Kardelj. Odsotnega državnega tajnika za zu. nrnje zadeve Koča Popoviča bo nadomestoval državni podtajnik Veljko Mičunovič.
Danes je odpotovala iz Beo-giada parlamentarna delegacija Gane, ki je bila šest dni Rost zvezne skupščine Jugoslavije. Vodja delegacije Asa-re je pred odhodom izjavil, da bo tudi predsednik republike Gane, Nkrumah, letos obiskal Jugoslavijo. Datum obiska še ni določen. Asare je nadalje izjavil, da Gana priznava vlado Lumumbe kot edino zakonito vlado Konga in da je proti vsaki politiki, ki je usmerjena proti celovitosti Konga. Nadalje je izja vil, da delegacija odhaja z globokim vtisom iz Jugoslavije in da so jo posebno zanimali uspehi Jugoslavije na pedročju kmetijstva.
Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije pa bo pod vodstvom predsednika zveze Svetozarja Vukmanoviča v nedeljo odpotovala na obisk v Ma. roko in Gano. Obisk ima za cilj krepitev sodelovanja med sindikati Jugoslavije, Maroka in Gane.
B. B.
stva. Vzhodna I^emčija mor« dobiti potrebno 5lago pri dru-kih deželah, kakor je to že storila v preteklosti.
Poljska in češkoslovaška vojaška misija v zapadnem Ber-linu ne priznavata veljavnosti potnih listov Zapadne Nemčije; vstopne vizume izdajata le na podlagi dokumentov, ki jih izdajajo vzhodnonemške oblasti. Jugoslovanska vojaška misija pa prizna, va veljavnost teh potnih listov.
Danes zjutraj je prispel v zapadni Berlin predsednik zvezne republike Luebke, ki bo otvoril kongres svetovnega združenja zdravnikov. V Berlinu se bo zadržal tri dni. Tudi ta obisk smatrajo vzhod, nonemške oblasti za ((provokacijo«.
Glasnik bonnske vlade je danes na tiskovni konferenci zatrjeval, da je Vzhodna Nemčija pripravila načrt za invazijo Zapadne Uemčije. To svojo trditev je Hans Krueger po-trdil z dokumenti, ki mu jih je izročil kapetan Guenther Malinovski, bivši politični komisar prve motorizirane divizije v Potsdamu. Malinovski je zbežal iz Vzhodne Nemčije z ženo in dvema otrokoma. Med temi dokumenti so tudi »prepustnice« za zapadnonemške vojake, ki bi se hoteli predati; letaki, namenjeni prebivalstvu zapadnonemških mest, v katerih se zatrjuje, da je vojska DRN osvobodilna vojska, :n stavki, kakor naslednji:	«V
kratkem bo vojna končana«; «V nekaj dneh bo ljudska vojska osvobodila vaše mesto«; «Doba Adenauerja Je končana« in podobno. Malinovski je danes govoril po zapadnonemški televiziji in dejal, da.se vzhodnonemška vojska vežba za o-svobohtev Zapadne Nemčije.
Podkancler Erhard se je danes sestal ločeno s predstavniki tren zapadnih velesil in se z njimi razgovarjal o položaju v Beninu in o morebitnih re-prezahjah proti Vzhodni Nemčiji.
ATENTATI V ALŽIRIJI
6 ubitih, 30 ranjenih
AL2IR, 15. — 6 mrtvih in 30 ranjenih je tragična bilanca dveh bombnih atentatov v Alžiriji. Prvo bombo so odvrgli med publiko v gledališču v Mostaganemu, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, 23 pa ranjenih, od teh 5 hudo. Vs, žrtve so Evropejci. Drugi- bombo pa so vrgli v neko kavarno v Berrouchii, hkrati pa oddali nekaj rafalov iz br. zcstrelk. Ubili so štiri osebe, siclem pa jih je bilo ranjenih. Med njimi so trije Evropejci,
FLRJ-ZDA
BEOGRAD, 15. — No .*n1 It prispel v Beograd generalni direktor Sklada za gospodaski razvoj vlade ZDA V. Brand. Med šestdnevnim bivanjem v Jugoslaviji se bo Brand raz-gcvarjal z • jugoslovanskimi funkcionarji o sodelovanju Jugoslavije s Skladom za gospodarski razvoj vlade ZDA ir, obiskal nekatere objekte za izgradnjo, katerim je Sklad odobril kredite.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.5, najnižja 15.9 stopim«, zračni tlak 10144 se dviga veter
1 km zahodnik, vlage 78 odst. nebo 8 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20.7
stc-pir.je.
16. sep
Tržaški dnevni
Danes, PETEK, 16- sef1'®1*1
Ljudmila	^
Sonce vzide ob 5.44 in ^.10 18.15. Dolžina dneva	0
vzide ob 1.05 in zatone Jutri. SOBOTA, 17.
Frančiška
Jutri ob 20. uri bodo člani NSZ o udeležbi na volitvah
sklepali
Priprave tržaške federacije KPI in Krščanske demokracije
Na svoji včerajšnji seji je odbor Neodvisne socialistične zveze ponovno razpravljal o prihodnjih pokrajinskih in občinskih volitvah v miljski, na-brežinski, dolinski, zgoniški in repentaborski občini, na osno. vi sklepov, ki jih je odbor sprejel na prejšnjih sejah, na katerih je obravnaval posamezna vprašanja v zvezi z bodočimi upravnimi volitvami.
V preteklih dneh pa je imelo tajništvo NSZ razgovore s posameznimi naprednimi strankami, s katerimi je ravno tako obravnavalo vprašanje bodočih pokrajinskih in občinskih volitev.
Odbor Neodvisne socialistič. ne zveze je sklical za jutri ob 20, uri skupščino svojih članov. Tajništvo bo članom poročalo o dosedanjih sklepih odbora, o razgovorih z drugimi levičarskimi strankami in predložilo skupščini svoje Dredloge glede udeležbe Neodvisne socialistične zveze na pokrajinskih in občinskih volitvah. Nato bo skupščina sprejela ustrezne sklepe o pripravah in udeležbi NSZ na prihodnjih upravnih volitvah.
Tudi druge stranke se pripravljajo na pokrajinske in občinske volitve.
Predsinočnjim sta se sestala zvezni odbor in zvezna kcntrolna komisija tržaške federacije KPI, ki sta odobrila programske osnove stranke za bližnje volitve pokrajinske, ga sveta ter občinskih svetov v Miljah, Dolini, Nabrežini, Zgoniku in Repentabru. Soglasno so odobrili kandidatno listo KPI za pokrajino. V nedeljo ob 10. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina javna skupščina, na kateri bodo orisali stališče federacije do volilne kampanje in seznanili navzoče s kandidatno listo za pokrajinske volitve. Gcvorila bosta Vidali in Marija Bemetič, predsedoval bo tamik federacije prof. Sema.
Snoči se je na sedežu Krščanske demokracije sestala komisija, ki je sestavila kandidatno listo stranke, dokončno listo pa bo potrdil pokrajinski odbor stranke nocoj. Prav tako bo nakazal smotre volilne kampanje.
V zvezi z bližnjimi pokrajinskimi ir. občinskimi volitvami je deželni odbor KPI naslovil odprto pismo na demokratične sile, ki se potegujejo za uresničenje deželne avtonomije. V njem pravi, da prebivalstvo Furlanije-Julijske krajine pričakuje, da bo pomenil rezultat bližnjih volitev korak naprej k uresničenju avtonomne dežele s posebnim statutom, kar je pogoj za u-resničenje deželnega načrta gospodarskega razvoja teh krajev, ki vedno bolj nazadujejo.
Deželni odbor KPI poziva demokratične stranke, naj postavijo v središče svoje politične akcije in svojih programov uresničenje avtonomne dežele. Zato bi bilo prav, da bi se deželno usmerjene demokratične stranke sporazu-
mele za sestavo enotnih list v občinah z manj kot 10.000 prebivalci ter enotnih programov za upravljanje občin z nad 10.000 prebivalci in pokrajin. Odbor KPI se glede tega o-fcrača predvsem na PSI, PSDI, FRI, radikalce in na predstavnike deželnega gibanja.
Dr. Ceccato je obiskal lesno pristanišče
Funkcionar brazilskega zavoda za les dr. Jose Nasci-mento Ceccato je včeraj ob 11. uri v spremstvu brazilskega konzula gospe Marga-ride Guedes Nogueire in nekaterih operaterjev Združenja lesnih trgovcev obiskal lesno
pristanišče. Ob koncu svojega obiska je pohvalil pristaniške naprave in dejal, da so res popolne. Popoldne se je sestal s predstavniki raznih lesnih podjetij in strokovnjaki v trgovini z lesom.
Doslej se je dr. Ceccato sestal s številnimi lesnimi trgovci, predstavniki zavarovalnih in plovnih družb ter z gospodarstveniki sploh, med drugim tudi na trgovinski zbornici. Ko se bo vrnil v Brazilijo, bo seznanil vodstvo brazilskega zavoda za les z rezultati tržaških razgovorov in na podlagi tega se bodo odločili, ali bodo ustanovili v Trstu skladišče izbranih vrst lesa ali ne.
Danes ob 18.30 bo imel dr. Ceccato na brazilskem konzulatu tiskovno konferenco.
Pred začetkom novego šolskega leta
Slovenski otrok v slovensko Solo v slovenski otroški vrtec
Slovenski starši naj se zavedajo, da se bo njihov otrok v slovenski šoli bolje pripravil za življenje
Začelo se je vpisovanje otrok v osnovne šole in otroške vrtce. Cez dva tedna se bo začel pouk, medtem so nekateri dijaki že opravili popravne izpite, drugi pa se junaško borijo pred izpitnimi komisijami, da bi dosegli diplomo o zrelosti.
Novo šolsko leto je torej pred vrati. Začele se bodo skrbi za učence, pa tudi za starše. Poskrbeti je treba za obleko, obutev, knjige, zvezke, za vzdrževanje otrok s podeželja, ki bodo obiskovali srednjo šolo in stanovali v mestu, za prevoz tistih, ki se bodo vozili z autobusi ali vla. kom, za vpis in plačevanje taks na univerzi itd. Vrh tega pa bo še skrb, kako bo otrok sledil pouku in napredoval v šoli.
Danes pa bi radi spet po-
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiNiinniiiiiiiiiiNniiiiMiiiiiiiiiii
Skoraj 231 tisoč volivcev za pokrajinske volilve
Od kod 9.000 volivcev več kot leta 1956, ko pa je okrog 1.500 prebivalcev manj? - V tržaški občini 212.055 volivcev
Včeraj se je pod predsedstvom podžupana prof. Cum-bata sestala občinska komisija za volilne imenike, ki je opravila prvo revizijo imeni; kov ter črtala 487 volivcev, ki so se preselili v druge občine, in sicer 261 moških in 226 žensk. Po tem črtanju je vpisanih v volilne imenike tržaške občine 212.055 volivcev, to je 95.384 moških in 116.671 žensk; 45 dni pred volitvami, to je 22. septembra, bodo o-piavili drugo izredno revizijo imenikov, 15 dni pred volit, vami pa bodo črtali vse tiste,
ki bodo do takrat umrli.
Na vsem področju je skupno skoraj 231 tisoč volivcev, od katerih 105 tisoč moških in 126 tisoč žensk, medtem ko je bilo leta 1956 vpisanih za pokrajinske volitve 222 tisoč volivcev. Od kod ta razlika skoraj 9 tisoč volivcev, sploh ni razumljivo. Število prebivalcev se je namreč od leta 1956 znižalo in ne zvišalo. Maja 1956, ko so bile volitve, je bilo namreč na vsem področju 310.651 prebivalcev, konec avgusta 1956 je doseglo število 312.235 enot, nato je začelo
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinii
V ponedeljek, seja občinskega sveta
Na dnevnem redu je poleg drugih vpraianj tudi imenovanje dveh novih ivetovalcev KPI in SDZ na mesto pokojnih dr. Sajovitza in dr. Agneletta
Na prihodnji seji tržaškega občinskega sveta v ponedeljek 19. t. m. so poleg vprašanja podjetij z državno udeležbo na dnevnem redu: imenovanje novega občinskega svetovalca KPI namesto umrlega dr. Umberta Sajovitza, imenovanje novega občinskega svetovalca SDZ namesto umrlega odv. Josipa Agneletta, obvestitev občinskega sveta o sklepih, ki jih je sprejel občinski odbor po njegovem pooblastilu, in odobritev skle-
jel občinski odbor, so tudi naslednji:	občinski prispevek
za gradnjo podvoza v Drevoredu Elizejskih poljan v znesku 2.950.000 lir, izredni prispevek ustanovi ECA za vzdrževanje dela nezmožnih 18 milijonov, poroštvo občine za posojila družbi Autovie Venete, vzdrževalna dela tehnične šole «A. Volta« 3 milijone lir, razna dela pri napeljavah Acegata 70 milijonov, dobava sedežev gledališču »Verdi« 9 milijonov lir,
pov, ki jih je sprejel občin- izdatki za pomoč stanovanj-
ski odbor zaradi nujnosti. Med sklepi, ki jih je spre-
Številne tatvine
Tatovi so obiskali trgovino gostilno in zasebno stanovanje
Is barake na gradbišču pa so odnesli 200 metrov električnega kabla
Odprto okence nad vrati v (rgovino jestvin v Ulici Co-roneo 1 je privabilo tatove, ki so predvčerajšnjim ponoči okradli 40 let starega Marcela Kozino iz Ulice Aldana 10. Ko je trgovec zjutraj odprl rolo, mu je bilo takoj jasno, da so skozi okence, ob katero je bila pristavljena lestev, prišli
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI «-11. TELEFON 93-808 IN 94-888 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel. 33-88
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. it. 87-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglaai se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Podtnl tekoči račun:	Založništvo triaikega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-828, tekoči račun pri Komunalo! ban-ki r Ljubljana 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
tatovi. Najprej je pogledal v
blagajno in takoj ugotovil, da mu je zmanjkalo 18.000 lir gotovine, poleg tega pa mu je izginilo še nekaj salam, zavojčkov čaja, tablic čokolade — vse vredno nekaj tisoč lir. Kozini ni preostalo drugega, kot da se je odpravil na centralni policijski komisariat, kjer je tatvino prijavil. Na mesto so prišli policijski strokovnjaki, ki so takoj uvedli preiskavo.
Tatovi so obiskali tudi stanovanje 42 let starega Guida Girotta s Kjadina 1021. Gi-rotto je predvčerajšnjim okrog 18. ure zapustil stanovanje in se je vrnil šele po polnoči. Takoj je opazil, da je bilo okno v pritličju vlomljeno in skozi njega so se tatovi povzpeli v stanovanje. Najbolj so preiskali spalnico, kjer so prebrskali vse predale, pri čemer so našli zapestnico in štiri zlatnike, ki so jih seveda odnesli. Girotto je tatvino prijavil na policijskem komisariatu v Ulici Cologna, kjer je tudi povedal, da so bili sa mo zlatniki vredni 40.000 lir.
Bodisi ponoči bodisi podnevi so tatovi izmaknili iz gostilne «A1 granzo« na Trgu Venezia kompletni srebrni jedilni pribor, vreden kakih 40 tisoč lir. Najemnik lokala, 51 let stari Giovanni Di David iz Ulice delTUniversita 10, je tatvino prijavil policijskemu komisariatu v isti ulici
Zadnja tatvina pa je bila prijavljena na policijskem komisariatu pri Sv. Soboti. Pred-delavec Carlo Zanier z Elizejskih poljan 35 je povedal, da so ponoči neznani tatovi ukradli iz barake na gradbišču pri delavnici Marchetti v žaveljskem industrijskem pristanišču 200 metrov električnega kabla. Zaradi tatvine je podjetje utrpelo 4*5.000 lir jkode.
skim izgnancem 10.926.783 lir, redno vzdrževanje šolskih po. slopij v gornji tržaški okolici 10 milijonov, začasna preureditev 12 stanovanj za osnovno šolo in vrtec v naselju San Sergio 14.735.585 lir, sprememba staleža mestne čistoče, gradnja otroškega vrtca v naselju San Sergio, nakup obleke za obnovljeni zbor mestnih redarjev 48 milijonov lir, vzdrževalna dela v slovenski šoli pri Sv. Ivanu 2.500.000 lir, načrt del za postavitev napeljav javne razsvetljave v naselju INA-Casa na Kjadinu 27.440.500 lir.
«» .
Seja občinskega odbora
Sinoči ob 18.30 je bila seja tržaškega občinskega odbora. Med drugim je odbornik za javna dela Geppi poročal o načrtih za razširitev kriške šole, za kar bodo izdali 50 milijonov lir. Nadalje so sprejeli sklep o nakupu drevesc za občinske nasade. Odbornik dr. Sergio Gasparo pa je poročal o resoluciji, ki jo je pripravil za prihodnje občinsko sejo in ki obravnava podjetja z državno udeležbo v Trstu in v deželi.
Tri nezgode na delu
padati in doseglo letos v juniju 309.130, to se pravi, da je bilo konec junija letos 1521 prebivalcev manj kot maja 1956, volivcev pa skoro 9000 več! Od junija do sedaj pa število prebivalstva gotovo ni mnogo naraslo, čeprav je začelo od januarja letos zopet počasi naraščati. Od januarja dc junija letos so namreč v tržaški občini vpisali 820 novih prebivalcev več kot so jih izbrisali, umrlo pa je 524 oseb več, kot se jih je rodilo, kar pomeni, da se je v letošnjih prvih šestih mesecih število prebivalcev v Trstu povečalo za 296. Res je, da se je na primer precej povečalo število prebivalcev v nabre-žinski občini, toda vse področje kot celota ima, kot smo videli, manj prebivalcev kot pred štirimi leti.
Število volivcev v drugih občinah pa je naslednje:	v
Nabrežini 4168, v Dolini 3851, v Zgoniku 904, v Repentabru 42-. 1n: r Miljah 9119. Zaradi revizije volilnih imenikov bodo spremembe v teh občinah do volitev le malenkostne.
Hudo so ga pretepli
Med pretepom, ki je nastal včeraj ponoči na cesti blizu begunskega taborišča pri Sv. Soboti in v katerega so bili zapleteni nekateri begunci, jo je najbolj skupil 24 let stari Momir Pavličevič iz omenje. nega taborišča. Pavličeviča so tako pretepli, da so mu zlomili čeljust in mu poškodovali obraz, zaradi česar so ga odpeljali na stomatološki oddelek splošne bolnišnice, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Begunec ni hotel povedati imen napadalcev niti vzroka, zaradi katerega je prišlo do pretepa.
trkali na srce tistih staršev, ki bodo zdaj vpisali svoje otroke v otroške vrtce ali v prvi razred osnovne šole. Q tej zadevi smo sicer že večkrat pisali, toda ponavljanje v tem primeru je zelo potrebno. Drugod po svetu ni tega problema in tudi pri nas ga ne bi smelo biti, toda žal obstaja in predstavlja veliko nevarnost za našo šolo in naš narodni obstoj.
Večina staršev ve, kakšna je njihova dolžnost, nekateri pa se tega ne zavedajo in škodujejo svojim otrokom ter skupnosti.
Pravi oče in prava mati bosta vpisala otroka v šolo, kamor spada. Slovenski starši bodo torej vpisali svojega otroka v slovensko šolo, v slovenski otroški vrtec. Le hlapci, mevže, strahopetneži in nezavedni starši se obotavljajo, dvomijo, ugibajo in nasedajo prikritim svarilom ali grožnjam, pa vpišejo otroka v tujo šolo.
Morda si mislijo, da tako koristijo sebi in svojemu otroku?
Hudo se motijo!
Sebi kvarijo ugled, ker takih staršev ne bo nihče spoštoval in cenil. Slovenci štejemo take starše za to, kar so, za izdajalce svojega naroda. Italijani pa jih štejejo za mevže in hlapce. Tudi njihovi otroci, ko bodo dorasli, ne bodo glede tega imeli lepega mnenja o svojih starših
Nihče ne sme ustrahovati slovenske starše, naj vpišejo svojega otroka v italijansko šolo, da ne bodo zgubili službe in dela.
Take primere je treba prijaviti!
Slovenski starši naj se zavedajo, da bo njihov otrok v slovenski šoli lepše napredoval in da se bo bolje pripravil za življenje. Naučil se bo svojega jezika in italijanščine; bolj bo upoštevan, laže bo dobil službo, bolj bo samozavesten in značajen, ker ne bo odpadnik in suha veja.  «»---------------------
Ustanovitev krožka «Gaetano Salvemini»
V Trstu se je ustanovil krožek socialnih študijev «Gae-tano Salvemini«, katerega predsednik je zgodovinar profesor Elio Apih. Namen krožka je, da bo širil kulturo s predavanji in debatami o perečih temah iz gospodarskih, socialnih, političnih in filozofskih ved.
Solna kislina brizgnila delavcu v oko
Včeraj zjutraj so na okulistični oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v dveh tednih 47 let starega Duilia De Parinija s Trga Vico 2. De Parini je bil zaposlen v destileriji «St'ock», ko je med varjenjem z roko zadel ob posodo, v kateri je bila solna kislina. Ta se je prevrnila, pri tem pa je curek kisline brizgnil nesrečnemu delavcu v oko. V hudih bolečinah so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili prvo pomoč.
iiirtiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimimiiiiniiiiiiiiiHimfniiiHiimiiiiiiiiintMiiiiiiifiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiii
Nadaljevanje stavke v tovarni ORION
Notranja komisija in sindikata pozvala kovinarje k solidarnosti
V nedeljo shod sindikalistov SFI
V tovarni ORION -Petrochi-mica se strnjeno nadaljuje e-notna stavka delavcev, ki traja že osem dni. Včeraj so se delavci ponovno sestali na skupščini in sklenili, naj notranja komisija seznani z njihovim položajem vse delavce kovinarske stroke. V ta namen je naslovila skupno s sindikatoma na vse kovinarje letak, v katerem pojasnjuje, da stavka 350 delavcev ORION proti vedno bolj gospodovalnemu ravnanju ravnateljstva, ki je iz popolnoma neupravičenih razlogov kaznovalo 4 delavce.
Nič n: pomagalo posredovanje notranje komisije niti posredovanje sindikatov proti tej krivici, kajti ravnateljstvo e vztrajalo na svojem in neki voditelj podjetja je celo grdo nahrulil sindikaliste. Vsi delavci seveda obsojajo to ravnanje, saj kaže da hoče podjetje še bolj zaostriti položaj v tovarni, ki ie že tako bil napet. Zato so delavci odločeni, nadaljevati borbo, dokler ne bo podjetje preklicalo krivičnega u-krepa in pristalo na sklenitev sporazuma, ki bo pozitivno re-
iiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiHiiiiiiHiiiiiimaimiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiitmHiitiiiiiiiiiimit
Razprave na preturi
Obsojen avtomobilist ki je podrl vespista
Na razpravi sodnik ni mogel dognati, kdo je začel pretep in je zato obtoženca oprostil
S poškodovanim gležnjem desne noge in z rano na glavi so včeraj popoldne pripeljali v bolnišnico 57 let starega Ernesta Pinesija iz Ul. Gambini 27, katerega so morali sprejeti na ortopedski oddelek. Pinesi r.e je ponesrečil v Novem pristanišču, in sicer pri hangarju 53 Hotel je odpreti prekucljiva vrata tovornega vagona, toda pri tem so ga vrata hudo udarila v gleženj, tako da so morali poklicati rešilni avto. Zdravniki menijo, da bo okreval v 30 ali 40 dneh.
V mizarskem oddelku ladjedelnice Sv. Marka pa se je ponesrečil 24 let stari Fulvio Potočnik iz Ul. Soncini 36. Stal je na .estvi in nekaj vrtal z električnim svedrom, takrat pa je iz svedra švignil električni tok in delavca vrgel na tla. Zaradi poškodb na obeh nogah so ga odpeljali v bolnišnico.
Ob 16.30 so pa na dermatološki oddelek sprejeli 20 let starega Maria Martinija iz Ul. S. For’unato 15, ki se je ponesrečil pri delu v podjetju «Impo-tex Chimici« v Ul. Con-ti 28. Martini je prenašal ve liko steklenico solne kisline .n smola je hotela, da ga je prav tedaj id strani dregnil njegov delovni tovariš. Posledica je bi
V vseh primerih je policija ’ la, da je curek solne kisline uvedla preiskavo, da izsledi brizgnil delavcu na obraz in a* drzne tatove m vlomilce. * prsi ter ga hudo opekel.
Na preturj se je moral včeraj zagovarjati 47-letni Giuseppe Brandolini iz Milj — Ul. Mazzarei 748, ki je bil obtožen povzročitve telesnih poškodb. Sodnik ga je obsodil na plačilo 50.000 lir globe ter sodnih stroškov; posebej pa bo moral plačati odškodnino prizadeti stranki ter 25.000 lir za zastopnike zasebne stranke.
Brandolini se je 16. junija lani peljal z avtom po glavni cesti piotj Miljam, na razpotju pri rafineriji «Aquila» pa je trčil v vespo, s katero se je peljal 39-letni Francesco Mauri iz Ul. Delle Lodole 17. Vespist je zletel na tla in si je pri tem zlomil zapestje desne roke, -e pobil po desni nogi in čelu, zaradi česar se je moral zdraviti 40 dni. Obtoženec je na razpravi dejal, da je hotel prehiteti neki tovornik, ki je parkiral ob cesti, in da je pri tem srečal Maurija, ki je prihajal z nasprotne strani, toda ni se mogel pravočasno izogniti ;n preprečiti nesreče.
Isti toanik pa je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov 23-letnega Teodora Silo od Spodnje Magdalene 1313, ki je bil obtožen, da je povzročil telesne poškodbe 32-letnemu Luigi-ju D’Andrei iz Ul. Costalunga št. 116.
Bilo je 13. novembra lanskega leta zvečer, kosta se v gostilni Belvedere pri Spodnji Magdaleni sprla Sila in D’An-drea. Začel se je pretep in nekdo je poklical agente javne varnosti. Ko so agenti prispeli v gostilno, so najprej poskrbeli, da so D’Andreo odpeljali v bolnišnico, ker je imel potplut-bo nad levem očesom. Zdraviti se je moral dober teden. Naslednjega dne je D’Andrea vložil tožbo proti Sili in povedal, da je dva meseca prej Sila prišel k nemu k bencinski črpal-
trov bencina. Ker je bij brezposeln. ni mogel plačati dolga. Ko je omenjenega dne Sila videl, kako je D’Andrea dajal denar nekim osebam, je zahteval, naj mu plača dolg in §a 3e povabil na cesto. Ko sta prišla iz gostilne, se je začel prepir, kateremu je sledil pretep.
Na razpravi je Sila dejal, da ga je D’Andrea prvi napadel. Sodnik mu je precej verjel ,n ga je oprostil, češ da se je branil.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMKT1 IN POROKE
Dne 15. septembra t.l. se je v Trstu rodilo 10 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 9 oseb, porok
pa je bilo 11.
POROČILI SO SE: inštalater
Bruno Marega in gospodinja Lipana Corelii. mehanik Vittorio Santoro in prodajalka Annama-ria Cerqueni, kmet Narciso Ric-ccbon in gospodinja Arcida Bro-sich, mehanik Pietro Tarussio in delavka Maria Grazia Miloš, uradnik Claiudio Grahoma in gospodinja Filomena Clara Nobile, uradnik Enriico Bordin in retu-šerka Margherita Apollomo, oficir Anselmo Pisano in Učiteljica
Maria Valeria De Filippi, delavec Francesco Vono in
šil ta spor in razna druga vprašanja, ki se tičejo bolj človeških odnosov v tovarpi in delovnih pogojev.
Notranja komisija ORION in sindikata kovinarjev pozivata vse kovinarje, naj bedo solidarni <■ delavci ORION in naj bodo pripravljeni nuditi jim tudi konkretno podporo.
V nedeljo ob 10. uri bo v kinu »Vittorio Veneto« sindikalni shod, kj se ga bo udeležbo okrog 200 železničarjev, voditeljev sindikalnih skupin SFI na področju železniških ravnateljstev iz Trsta, Benetk in Verone. Shoda se bo udeležil tudi glavnj tajnik Sindikata italijanskih železničarjev CGIL poslanec Degli Esposti.
V kratkem bodo izročili prometu predor Sv. Vida
■•J ! \
	
piv'
V kratkem bodo ponovno odprli za promet predor San Vito, ki je bil dolgo časa zaprt zaradi popravil, ki so se zavlačevala v nedogled. Tako bi bil zelo olajšan promet iz središča mesta proti Pončani, Elizejskim poljanam itd., če ne bi zdaj začeli s popravili Ulice Silvio Pellico in omejili promeit skozi predor Sandri-nelli.
Zaradi popravil cestnega tlaka, kanalizacije itd. v Ulici Silvio Pellico, je zdaj dovoljen promet skozi predor San-drinelli samo proti Trgu Goldoni, prepovedan pa je promet s Trga Goldoni, oziroma s Korza po Ulici Selvio Pellico skozi predor Sandrinelli na Trg Sansovino. V obe smeri lahko vozijo sedaj samo avtobusi in trolejbusi Acegat'. Ni izključeno, da ne bodo zaradi del sploh prepovedali promet v obe smeri.
Kdor hoče zdaj z avtom ali motorjem iz središča mesta na primer k Sv. Justu ali Sv. Jakobu ali Sv. Vidu, mora privoziti na Trg Sansovino po Ulici Madonnina. Zaradi tega bi morali prepovedati parkiranje avtomobilov po omenjeni ulici, da se bo promet laže razvijal.
Omenimo naj še, da bodo kanalizacijo v Ulici Silvio Pellico popravili in uredili upoštevajoč načrte za podzemske prehode na Trgu Goldoni. Računati pa bodo mo-
TRŽAŠKA KNJIGARNA
- D. «r. Frmičiška 29 Telefon 61-792
Novo:
Vigano:	NEZA
GRE V SMRT 900 lir
Fujouič: SREČANJA V VOJNI 900 lir
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi
Prihodi
TRST—GOI* ICA-VIDEM
3.45 — 5.16 — 6.18 b — 6.24
— 7.45 b — 9.45 - 12.20 b
— 12.30 — 13.55 b* — 14.26
— 16.17 - 17.37 - 19.10 b — 20.16 b — 20.27 — 21.37
* vozi ob sobotah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
0.56 b - 7.15 - 8. - 8.23 b -9.12 - 9.30 b — 11.46 - 15.07
— 16.55 - 17.52 b — 19.43
— 21.05 — 22.20 b — 23.20
— 23.58 b
* vozi ob nedeljah od 25 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
rali tudi z velikim pritokom vode, ki priteče ob nalivih s Trga Sansovino pod predorom Sandrinelli.
V MILJAH IN DEVINU
Koncert godbe iz Pustriške doline
Jutri, 17. septembra ob 21. uri bo na Trgu Marconi v Miljah igrala vaška godba iz Sex-tena v Šesto) iz Pustriške doline v Docenski pokrajini. Godci bodo oblečeni v svojo narodno nošo. Ista godba bo igrala v nedeljo ob 11. uri v devinskem zalivčku. Med drugimi bodo igral) skladbe «Dolomiti», ((Bagdadski kalif«, «Fedora», «Cesai-ski lovci«, »Pesnik in kmet« itd.
Izžreban dobitek v občinski galeriji
Predvčerajšnjim so v občinski umetnostni galeriji izžrebali listek št. 01635, ki dobi sliko slikarja Tiziana Pe-rizija. Imetnik listka dobi sliko v sobi 121 tržaškega županstva. Ce ne pride nihče po sliko, jo bodo mesec dni po žrebanju izročili Občinski podporni ustanovi.
I ŽE L IB T I
IZLETI SPDT
Odhod na nedeljski izlet na
Mangrtsko sedlo ob 6. url zjutraj iz začetka Ul. F. Severo. Zapoznele prosimo, da poravnajo, vsi pa naj dvignejo 1'stke s sedežno številko.
# * *
V prvi polovici oktobra priredi izlet na Platak nad Reko ozi-rema točneje na vrh hrvatskega Snježnika, ki se dviga nad njim.
»AROTI IN PKIKPUVKI
V počastitev spomina pok. Danila Nedoha daruje Tatjana Co-loni in družina 2000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. Danila Nedoha daruje Vojko Ferlu-ga 10.000 lir za Dijaško Matico.
C
ŠOLSKE VESTI H*
Ravnateljstvo Pr*. „nc
sporeča, da se vrsi na
iporcca, oa sc c,
:ia osnovnih šolah- j * DOnaiioni, Sv. F^““dJn 6
aenj in Sv. Ana
^Didaktično ravnateljs**0^ lini sporoča, da se nje v osnovne šole v 16 t.m. dalje.
Didaktično ravnatoij> „ vrf
brežini javlja, da se
vanje v šolo od 1» t oSjov 9. do 12. ure na vsen
^Didaktično ravnat*;^# jj
pčinah sporoča, M w ,j.
Opčin
16. t.m.
spor—, dalje od 9.
zreč
vpisovanje v prvi razreu^,* nih šol na Opčinah.’,,,
Popravni in 23. t.m.
i soi na vzpvi"—■ ku n« .
v G.opadi, na P™|yin’^ pentabru, v Sv. Krizo
izpiti
lo
Sv. Ivanu obveščat. n, p
za šolsko leto 195 ,vanu, V-nih šolah pri t>v.	K
janu, v Earkoviiah nari se viši vsak j* -epted*^ 12. ure od 15. do -6-t.l.	h „tro« "»
Starši šoloobveznih t vg
nih leta 1954 morajo/% ^ predložiti: 1. rojstni o cepljenju proti ko pro., ■
ci: 3. izkaz 0. C cwir'avl"ji Z troški paralizi. ,P®pr' ^ na omenjenih šojah 0« -čeli dne 21. sept«hW>
—n
Ma ti'
UtlA
Femce 15.30 «Via bilonija umetnikov ]ej(Vt
,D®°ar
L/uviiija	,,
E.vcclsior 16.(K) «Her‘ lule«, Nino Manireo1-scina.	m
Filodrammatico 16w
rus«, technicolor.	n,j n-
Grzttacielo 16.00	clift,
zdami«, MontgcmerJ Remick. Barve _pe ^crjKit«
maščevanje«,
Forest.
Arcobaieno 15.30 «P£y 5^ zastavami«. GlVO ;. gj 1960-61. Van He.h“>
Rossi Drago.	g*
Aurora 16.30 (rPovf*« Liioina«.
Alabarda 16.30 ((Dvcb«^ 8‘} nosti«, technicolor, son. Zadnji dan. fitva Capitol 16.30 »SiM‘ c“ j(jer. a lienka«, Romy S-h j„ p p Garibaldi 15 30 «Pr
ka». technicolor, , j livier, Marylin Mon pr(,is Cristallo 16.30	«r^,n0 «“fr
Caponu«. Prepov*" j tr&'v Impero 16.30 »CirKtis ^ renami«, technlco 1	^
wis.	, „tonid*’ ‘m
Itaiia 16.30 «Lepi An preP«'5 cello Mastroianni-
^‘elK*
nje.	rvvji	'V
Moderno 15.30 y,'ay,!t technicolor, John	^
no mladini, tednu še vedno
nji dan.	zl
Massimo 16.00 ^ liam Priče. PreP0^ ^ dini.	M3rc°!	of'
Astoria (bivši San «Dek!e z dežele«,	t
den, Grace Kejjy- . pref&. ittorio Veneto Dn»‘ m j-
Vittorio Veneto ul“s,'f00 Jfje
metništeih filmov-.^	(
ljaji poletne n°5**'iMaSr,) gemarja Bergman •	.
Cannesu.	do	'Zj
Marconi 16.00 «0^ ,.er, P sti«, Biki Lanc«*	f)
Sinatra. Zadnji o . v P Ideale 16.00 «Pet P°	A
Patricia Ovven;
Savona 16.00 «DvaTeresa ^ preko Japonske«, sodci,jnt Astra 16.30 »Blisk . e Odeon 16.00 «GagH“'
Memmo Carotenum-
l»etni kino.
Marconi 20.15 GleJ z”p0ral-Garibaldi 20.00 Gle) ^
MALI
PODI IZ FURNIBJ* ' y
kV. m - se Pr£k* Gambini 3.
trst-ljlbljajsa
0.19 b — 8.32 b — 11.57 OE — 16.04 b
5.50 b — 13.18 b — 17.28 OE — 20.06 b
TRST - TR2IČ—PORTOGRUARO—BENETKE
5.40 — 6.12 rl — 6.40 b — 7.14**» — 8.45 r — 10.14 b — 10.24 — 12.55 r — 13.32 -
14.52 b — 16.40 b — 17.03» -
17.53 OE — 18.38* — 19.25*» — 20.50 r - 22.17 b
* samo do Portogruar«
** samo do Cervignana **• do Tržiča, razen ob nedeljah
6.23*» — 7.32» — 7.45 b -9.22 b — 10.22 r — 11.33 OE
— 13.27 b - 13.57»» - 15.22 b
—	17.05	b ~	18.10*»*	-
18.37 rl — 19.08* — 19.50 b
— 21.20 r — 22.35 — 23.42 b * iz Portogruara
•* iz Cervignana *** iz Tržiča, razen ob ne deljah
TRST - OPČINE
5.32 — 6.58 - 13.37 - 17.58 — 20.00
OE — Orient-Express b — brzec
7.05
11.24 — 17.20 — 21.48
r — rapido rl — rapido samo I. razred
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob Vistavision Paramount film:
Strast pod
(Desiderio sotto gli olmi) „ Igrajo: SOPHIA LOREN. ANTHONY pE in BURL IVES
Mladini pod 16. letom vstop prepovod*D
šivilja
Lucia Bartole, pomorščak Fabio Epsdaro in šivilja Luci
  ...  ...............  _	ia	Latin,
uradnik Nereo Del Piero in gol spodmja Rosa Maria_ Cappelli,
lesar-mehamk Sergio Boscolo in šivilja Francesca Carbone
UMRLI SO: 83-letna Gluseppi-na Ambrož vd. Mazzaroli, 91-let-n» Gisella Lonzar por. Ettmayr. 86-letrvi Arturo Spagnoli, 72-letnl Alfredo Persiani, 66-letni Paolo Gaili, 63-letni Ferdinando Moli-nari, 80-letni Oronzo Pastori, 78-letna Anita Bovi-Campeggi por. Pastori, 78-letni Marcello Bisla-n.
ki v Ul. Flavia kjer je bil /.«- ] p’,ave zanettl-Testa d’oro, poslen, in vzej na kredit 6 li-l Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. Revoltel-la 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1, Alla Madonna del Mare, Trg
Ul.
Dino De Laurentiis z zadovoljstvom otvarja s svojim zadnjim iihnod1 kinematografsko sezono 1960-1961 v kinematografu «Arcobaieno*
rol
desetimi zastavami
danes v »ARCOBALEK#
Gorski
dnevnik
3 —
16. septembra 1950
Iz Kardeljeve razprave «Socializem in vojna»
a sil socializma
preprečenj e voj ne
lenin
je strastno želel, da bi vojna postala nemogo-
ca; vPnšanje vojne je vedno jemal v njenem razvoju
4.
četrte*
Srd KardeligiaViU navaia
h te
in vojna« ■ w,-aWr »Današnje c?1 *il in „^azrn,erJe drui-1 ^taisk.h JI'ah>> številne a2uje z teoretikov in
'Č\ oiso	ti teore-
,&* razumeti
in tudi ne cijo in “„s.k® zveze med
oblikah lokalnih vojn na tu-
jih ramenih — temveč se povezujejo s temeljnim nasprotjem današnjega sveta, z nasprotjem med socializmom in kapitalizmom.
Ali lahko po vsem tem kitajski teoretiki trdijo, da se v vprašanju o neizogibnosti vojne ni nič spremenilo? Ce količkaj spoštujejo objektivna dejstva, tega ne bi mogli trdi. pitati am, rev&iucijo \s~t7-l11' Ako pa to vendarle delajo,
4 iako Sazu.ie Kardelj tu-i lma-]0 23 10 vsekakor druSe
vidi na usodi teorij kitajskih
te°retik	(u
,W »!Lna ‘a nači^ni"°^ perialistične vojne:
j„ , Pomen način pačijo
S^Hgelsov 0 Pa citi« Mehkih v- V0. mnenje
ti "^Porednih11 30 V Sa' K0V govor fe a-aspro -5, Pr»vi, da £*’ da' ne melod« . 3 natančno
Hj floslnvan kfhklhnokrUl'
1 v borbi ‘r poj možato
!f*v ,0,“1D'. za socializem
tasl,
le p0
.. 'altajskih
> ."""Škili najvecii greh ju. ,v>. ker t,Jrevm°nistov»
^7* M*r*ov ti-dat SK
h s« as.°v naprej ® Lemno'
«il
L le V n,-V rt »nviuenu,
aP>tali2e~ S,!eem sprenie-
spremenil.
ln da se
ie
spremenil
5* 4°r“darJa„Kardelj.
tn.„r,°ierni7D„'. ‘»Fisai
Poa^ii nrožjs
zdavnajSC Marxa- k naJ zapisal rt.
zapisal, da Popoln'ni “roz;|a po'
Vi. ePohalenripisoval na-li,tavna p0,!'en Pomen.
1 ,i- Pa s„ aYKa v tem po-K ^oda
f5 oi IJMru
glasi;
»osfil, ni odvisna saki ‘e ač tud imperla-
kv.
V «0	„
Capinove ?ardelj
socialističnih
X^ve 2eile S* tl/ )e ’’ .^v^sala
Na 5 ki je v tn- ■ — " - JC v knjigi «0 Le-
pisa N. K.
^jaemtad drugim-“iič	da	ie
m0dnv da’7avVotas‘h rad po'
°«i. č -m sanjal o ^	se	ne-
začetki, ,voini. To je 'it«., a(iii. v..j eka 1918 v
"-Po.V.oa- Vl.a .
ie
daJ bob ; odobna teh-
• a	J Kol ---MU b 11
^iofaifeValnimznačii S‘°P'
pa,:°£
uničevalna, da
ie
^ sploh ‘ cvalna, da
ie Vladi-
$7	P“2neJe,	leta
g0vonr ?’ ■ ie o ne
KT®? Ve{jQlm odkritjem k >%, VC3“, razdaljo mo-
armado. To
2?!*
H h'. kalioU«n3em- Vidno
govoril z
si je
Postala ne-
Ž'K>e v3e.lemal vprl ie i r.e?a p 3,enem razvo-
v K
. ’ rvl,. *
koli
k>LII'erLa.l»60,
«0 Leni-
kC^eT’ str- 40-41.) ®i>ttz^ ie tre-kkv S»om ?. Se.'nim kon-K' & P°vzem a3sk*k av-5 *vlia >gibnoni3° zakliu«-kttNvil ‘ztrganl 0Jn’ ko fe'aa iSag°vo?ov St,avke iz
m LSa»-h o ali član-ti LV>di tSt‘1aciji kretni Po-
“a)šfeiaK0 malnP- se ta-
Wj, avtorji °, ln slabo
iv>4S‘ze>h m rporablin-
<o C?- ni ‘n,-leninizem.
Nji-
V »narktL3? že ta'
™	. slulf. no fra-
Pcj,- drn^hp.-10 Povsem v ^ato j Političnim V«So lajskih mar-
biSX°V ie snl?apie dru-
d'u*u>
^•‘"^ne samo ....
Iveo.lhdi r.Y določenih
mo-
s
«^več
Ielativ'no naj-^ijPraktid .^resorja. pa
•» i"1 PM °>nL, PlIIneri raz.
imPeri-
Jetn °in za mn avi kažejo
h r bla?-°-žnosti °st takg-Tn -ln šanse
k.iNl°S L Odpora
Včio« ,°v k. UQPora »ati-
w.;ls.nosti in
IhS ktati^ualističnihltve ln NiMa1rga o dr, sil in '* ?ra zn0-fedo^o -ežel' u-
V ’• t0 Pa
^ Vrj^odov uzpieva-
VojZerialistične
'S SS,^iA-med ve-
Si ‘X1 za no',fni drža-r^zde;
>Kaj.8e\Vr«eJvo-ni bila
Jojna. Ka-K'Saa nesprotfzvijala
JKST" v S'"!'"?'';
nasprotja
nasprotja
^lizma m
StV?:v,#>a -
V«lVL.-V°Jn J , moz-nkoavPi‘alis«d: Uk
VS' nitPraksi \ s, katerim reV""
^\iu>da?atako°tij’ o'
■rA.-.eiiiv:1 ohi;.,:ako osiah.
\ii 0bUtr 0slab-st^e«’e, a.ralo. * kate-
‘?bo ’ da o. so	,
*V0jhe .'e rIl. tako
'ihp ntorefnniostojno razen nnzreše-v raznih
razloge, in končno, tretja vrsta im-agresiv-
na vojna proti socialističnim državam. Takšna vojna je ne samo mogoča, temveč ima tudi svoje pristaše v najbolj reakcionarnih in najbojevitejših krogih kapitalističnega sveta. Med njimi sicer ni veliko takih, ki bi odkrito bili za vojno v današnjih pogojih, ker se povečini zavedajo, da agresivna vojna nima zdaj nobenih izgledov na zmago. Veliko več pa je takih, 'ki menijo — kakor kitajski komunisti — da je vojna neizogibna in si zato prizadevajo, da drže železo v ognju v upanju, da bo čas spremenil stanje stvari njim v korist.
Tem tendencam in krogom nasproti pa stoji vsa tista velikanska materialna in politična moč faktorjev miru, progresa, socializma na svetu in znotraj teh dežel, moč, o kateri smo prej govorili. Nobenega razloga ni za predvidevanje, da bodo ti faktorji v prihodnje slabeli. Nasprotno, še močneje bodo krepili in razvijali svoj vpliv na potek svetovnih dogodkov. Misliti, da je v takih pogojih vojna neizogibna, pomeni zelo precenjevati moč faktorjev imperializma ali zelo podcenjevati moč socializma in drugih antiimperialističnih faktorjev.
Mi ne delamo ne tega ne onega. Nismo pripravljeni podcenjevati moči imperialističnih faktorjev. Zato je po našem nujna dolžnost vseh narodov in miroljubnih sil, da se aktivno bore za mir in za pobijanje vseh agresivnih tendenc. Prav tako pa tudi ni smo pripravljeni podcenjevati moči progresivnih in miroljubnih činiteljev, ki postaja čedalje sposobnejša, da zapre agresorju šanse za uspeh v vojni.
Z drugimi besedami, za to, da bi vojna prenehala biti zgodovinska - neizogibnost, ni treba, da bi moral biti tudi zadnji kotiček sveta socialističen, pač pa morajo biti materialne in moralno-politične sile socializma in miru tako močne, da lahko preprečijo razreševanje imperialističnih in drugih mednarodnih nas-sprotij s svetovno vojno, kar bo obenem pospešilo razreševanje teh nasprotij z notranjimi sredstvi in oblikami politične in ekonomske borbe v vsaki deželi. Kakšne oblike borbe bodo to — oborožene ali mirne — o tem bodo odločali notranji pogoji v vsaki deželi.
Na čem se potem še lahko obdrži kitajska teorija o neizogibnosti vojne v današnjem času? Ostane j- le še ena teoretična varianta:	domneva,
da se bodo socialistične dežele orientirale tako, da bi z vojno razrešile nasprotja med svetom socializma in svetom kapitalizma. To bi bila zavestna orientacija socialističnih dežel na osvajalno vojno. Toda takšne tendence bi bile tako idejno kakor praktično v popolnem nasprotju s smotri socializma in z njegovimi današnjimi in prihodnjimi elementarnimi interesi. Zato nimajo veliko izgledov, da bi dobile podporo v socialističnem svetu, kar se najbolje
avtorjev, o katerih tukaj govorimo.
Pa vendar, že sama možnost, da se take tendence lahko pojavijo in da jih — zavestno ali podzavestno — izražajo prav tisti kitajski pisci člankov, ki napadajo politiko koeksistence, govori za to, da odgovornosti za ohranitev miru nimajo samo kapitalistične dežele. V pegojih, ko je socialistični sistem že postal svetovna sila, v njegovih okvirih pa še žive ostanki starih pojmovanj ter egoističnih in drugih podobnih tendenc, ni nemogoč pojav, da kaka dežela na socialistični poti — zaradi nekih specifičnih notranjih pogojev — podleže iz-kušnjavi, da bi moč socializma izkoristila ne le za njegovo obrambo, temveč tudi za uresničevanje določenih smotrov, ki nimajo nikake zveze s socializmom. Tako, kakor raste moč socialističnih dežel, raste potemtakem tudi njihova odgovornost za mir, raste
(Nadaljevanje na 4. strani)
“Liz,, je hudo draga
* f
Elizabeth Taylor jn njen mož Eddy Fisher nista mogla k staremu templju na otoku Egina z avtomobilom, zato sta zajahala vsak svojega osla. Po tem svojem odmoru v Grčiji se bo «Liz» lotila filma «Kleopatra», ki ji bo prinesel 600 milijonov lir honorarja
Nagli tehnični napredek nekaterim škoduje
«Letala v staro železo!»
Izločena letala na propeler so še vedno nevarna ■ Angleži napovedujejo že nekakšno «majhno revolucijo* - Na newyorški borzi je živo
Vprašanje, kam s starimi letali, positaja v zahodnih finančnih krogih, ki so zainteresirani v zrakoplovni industriji in v družbah za komercialno eksploatacijo letal, vedno večji problem. Konkurenčna borba na tem področju je v zadnjih letih dobila nenavadno ostre oblike in obseg.
Na newyorski letalski borzi je mogoče dobiti letalo
vrste «Lockheed- Constella-tion L-049« za 120.000 dolar-jer, tip iste tovarne «L-749 A» pa za največ 280.000 dolarjev. V normalnih okoliščinah bi ta letala stala štiri ali celo petkrat več. Kdor želi v Ameriki najeti letalo «DC-7C», mora investirati samo še 20.000 dolarjev mesečno.
Tako «smešno nizke« cene so posledica nenavadno velike ponudbe na tržišču. Vzrok te ponudbe pa so novi tipi reakcijskih letal, ki neusmiljeno potiskajo iz prometa zastarele vrste letal na vijake ne glede na to, če gre za popolnoma nova ali pa ž* rabljena letala. Potniki so se zelo hitro navadili na reakcij-
ska letala, ki potujejo z dvakratno hitrostjo. Na mnogih linijah so ta letala popolnoma izkoriščena, kar vodi družbe k pospešeni preorientaciji na reakcijska letala.
Po dosedanjih podatkih se računa, da so letalske družbe samo letos prepeljale na progah čez Atlantski ocean okrog 2 milijona potnikov, kar je dvakrat' več kot so jih pred dvema letoma prepeljale ladje, ki so po številu potnikov bile takrat še precej pred letali.
Kljub temu očitnemu uspehu pa ravnatelji družb nikakor nimajo mirnega spanja. Njihova letala na vijake še od daleč niso amortizirana, niti «izpisana» in izgubljajo na vrednosti uro za uro. Treba jih je zato prodati in to bolje danes kot jutri, ker bodo pojutrišnjem tudi današnji kupci teh zastarelih tipov nabavljali samo še reakcijska letala. Prav zaradi tega se z napetostjo spremlja položaj na newyorški borzi, kjer kurz zastarelih tipov pospešeno pada posebno pred zaključkom letošnje sezone. Pri
Ob 300-letnici britanske družbe učenih mož
Valvasor -	član	angle
V to elitno družbo je bil Valvasor sprejet na podlagi njegovega znanstvenega opisa Cerkniškega jezera - Potovanja angleškega učenjaka Browna po naših krajih
Letos slavijo v Veliki Britaniji 300-letnico ustanovitve britanskega združenja znanstvenikov — Royal Society — ki velja za eno najstarejših znanstvenih združenj. Med prvimi znanstveniki izven britanskega otoka, ki so jih sprejeli v Akademijo kot svojega člana, je bil tudi slavni kranjski zgodovinar in pisatelj, u-slanovitelj enega prvih založniških središč na svojem gradu Bogenšperku pri Litiji — Janez Vajkard Valvazor (1641-1692).
Za člana angleške Akademije je bil izvoljen na redni seji — 27 let po njeni ustanovitvi — dne 14. decembra 1687. Tedaj je bilo zgodovinarju 46 let, kar dokazuje da je še razmeroma mlad u<
žival v takratni Evropi velik sloves, ki je prodrl celo izven evropskega kontinenta na britanski otok.
Komisija, ki je sprejemala nove člane, je prebrala in proučila Valvasorjev opis o Cerkniškem jezeru, njega lepotah in prirodnih zanimivostih. Valvasorjev referat so ocenili za znanstveno delo, nakar so ga sprejeli v svoj krog učenih mož.
Valvasor je bil seveda sila ponosen na to priznan ie zunanjega sveta. Ko je naslednje leto (leta 1688) izdal Topografijo Koroške, se je na delu podpisal že ket član: ((kraljevske Societete na Angleškem.«
laico je postal Valvasor eden izmed redkih evropskih znanstvenikov član tegt pomembnega združenja angleških akademikov.
Beseda Akademija je grškega izvora in je dobila svoie ime po gaju Akaderaos v A-tenah.
Med prvim: Akademijami je bila ustanovljpna leia 1660 — pred tri sto leti — Britanska Akademija. Ustanovili so jo izobraženci, člani profesorskega kolegija univerze v Ox-fordu.
Sprva so se oxfordski profesorji zbirali le v ožjem krogu in so proučevali prirodo in zakone fizike. K sejam profesorjev oxfordske univerze so zatem prihajali še drugi prosvetljenci. Prav ti možje so nudili Angliji veliko oporo, ko se je pred tri sto leti začenjala na otoku nova doba. Tistikrat se ;e vrnil :z pregnanstva angleški kralj Karel II. Na prestol se je spet povrnil 25. maja 1660 in ta dan je pomenil obračun s prejšnjo, temno dobo, ko je bila Anglija središče domačih prepirov zaradi raznih verskih spletk 'n političnih obračunov. Po zaslugi članov
Petek, 16. septembra 1960
Radio Trst A
Klasične kompozicije v prired- sed; 10.40: Popevke se vrstijo;
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Drobiž od vsepovsod, 12.00:	Za
vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Gregor Serban
dj LeLia Duttazzija; 22.35: Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital morjih; 7.00:	Jutranja glasba; 10.30:
In njegov orkester; 13.30: Glas- Glasba za godala; 11.00: Radij
11.00: Trio fidvarda Goršiča iz Celja; 11.35: Uroš Krek: Simfo-mietta; 12.00: »Dobra volja je najbolja«; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: S sončnega juga (pianist Alberto Semprini); 12.40: Domači napevi izpod ze-
ba po željah; 17.20; Pesem in ska urama”»Ljudje na cesti«; \*ne*a
ples; 18.00:	Josip	Nabergoj:
»Tibor Dery, pisatelj in človek«; 18.10; Glasbeni kaleido-skop; 19.00: Orožen: «Po jantar na obale .Severne Evrope«; 19.20: Iz glasbenih del Šostakoviča in riačaturjana; 20.00: Spori; 20.30: V vrtincu valčka; 21.00:	Umetnost i-n prireditve
v Trstu; 21.20: Naš juke-box; 22.00: Mario Kalin: ((Obisk v termoelektrarni Santa Barbara«; 22,15: pianist Pavle Sivic; 22.40:	Južnoameriški! odmevi;
23.30: Do polnoči v ritmu In melodiji.
Trst
12.10:	Tretja stran; 14.15:
Franco Russo pri klavirju in ritmi; 14,25: Koncert organistke Uhane Capponi; 14.40: Melodije iz operet.
Koper
7.15:	Jutranja glasba; 8.00:
Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40: Popevke in ritmi od tu in tam; 14.30: Domače aktualnosti: »Pomorstvo in kadri«; 14.40: Poje zbor ((Branko Krsmanovič«; 15.10:	Zabavna
glasba; 15.30: Od melodije do melodije; 16.00:	Program pe-
smi; 16.30: Sodobne teme; 16.40: Plesna čajanka; 17.30: Iz opernega sveta; 18.00: Prenos RL; 19.00: Jazz orkester iz Ljubljane; 19.30:	Prenos RL; 22.15:
11.40: Komorna glasba; 12.10: Pesmi uspeha; 16.00: Sodobne pesmi; 17.40: Diletanti, Glasbe Ottocenta; 18.30:	Odlomki iz
glasbene komedije «Oklahoma»; 21.00; Simfonični koncert iz Bočna.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Napolitanski glasbeniki v preteklosti; 11.00: Glasba za vas, lei delate; 14.00: Plesni motivi; 14.45:	Parada orkestrov;
16.00:	Galerija Bel Canta;
16.20: Stari Dunaj; 16.40: Mojstri jazza; 17.00. Avditorij; 17.30: Glasber.i varjete; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Glasbeni varjete »Vaša predstava«; 22.15: Večerna glasba.
III. program
17.00: Skladbe Claudeja De-bussyja; 18.30: Skladbe Roberta
je po vašem okusu, 14.00: Radijska šola za pižjo stopnjo; 14.35: Poje oasist Boris Hristov; 15.40: Komorni zbor RTV Ljubljana (pesmi čeških skladateljev); 16.00: Humorskega tedna — Sean 0’Faolain: Zvesto prijateljstvo; 16 20: P. I. Čajkovski: Iz »Letnih časov«; 16.40: Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 17.20: Popoldanski koncert; 18.00: Napev! iz Latinske Amerike; 18.15: Veseli hribovci gostujejo... 20.00: Popevke iz Sovjetske zveze; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30: Balet skozi stoletja; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15: Combo in big band; 23.10: Intermezzo z godali; 23.20: Pojte z nami (posebna oddaja Radia BBC).
Ital. televirija
17.00: TV za otroke; 18.30:
Schumanna; 19.30: Skladbe Se- TV dnevnik; 18.45:	»Nevidni
bastiana Bacha; 20.00: Vsako-večerni koncert (Brahms, Hin-
človek« (Plenic s smrtjo), dramatizirana povest; 19.10:
demith); 21.30: Komedija «Ko- Gelinotte — dokumentar; 19.30:
lonija« ali »Zveza žena«; 22.50: Skladbe Beniamina Brittena;
Pisma TV; 19.45; Kaj pravite? — javna debata; 20.30:	TV
23.45: Poslovilni koncert (Mau- dnevnik; 21.05: Drama Eugena
rlice Ravel).
Slovenija
8.05:	Dve	operni uverturi;
8.30: Od tu ln tam; 9.55: Segava klaviatura; 10.10:	Felix
Mendelssohn:	Pesmi	brez	be-
0’Neiilla »Anna Christie«, na koncu TV dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 20.00; TV dnevnik; 20.15: TV o filmu — reportaža; 20.45: Kinoteka.
oxfordskega kulturnega kroga so se odločili za miroljubno smer in so začel; gojiti znanost in so tudi v praktično življenje vnašali izsledke učenih mož. Od takrat so bolj načrtno opazovali prirodo in nie ne zakone, kar je dovedlo tudi do večjega itud'ja fizike Iz mračnih ulic verskih prepirov so prešli v svet sonč-nejšega razdobja na osnovi študija prirode in fizike.
Delovanje oxfordsk;h profe sorjev je pozdravil in podprl tudi kralj Karel III, potem ko se je vrnil iz pregnanstva in je spet zasedel prestol
Prav zaradi naklonjenosti in podpore Karla II. se je delo Akademije še bolj razmahnilo, zato pa so člani preime novali svoje združenje za Kraljevsko združenje: Royal So-ciety
Med najbolj vidnimi učenjaki in člani Royal Socieiy je bil slavni matematik, fizik in astronom Sir Isaac Newion (ki je bil dve leti mlajši od našega Valvasorja.) Nevvton — po njem se imenuje znani zakon o padu — «N?wtcnov zakon« — je postavil osnovne zakone mehanike in gravitacije. Bil je tudi pomemben kot izumitelj daljnogleda vzbočenimi lečami.
Kako je navezal naš kranjski zgodovinar Janez Vajkard Valvasor stike z angleškimi učenjaki? V krog angleških učenjakov je Valvasorja uvedel angleški učenjak in član Akademije Royal Society ar Edvard Brown, ki je bil tedaj na glasu, da je eden najboljših opazovalcev, pisateljev in podjetnih turistov. Zato ga je poslala angleška Akademija na daljše študijsko potovanje, ki je rodilo prav lepe uspehe. Dr. Brovvn je krenil z angleškega otoka in je najprej prepotoval Nizozemsko in Nemško, zatem pa še Avstrijo in Ogrsko. Tako je prišel tudi v naše kraje in se je posebno zanimal za Cerkniško lezero in njega zanimive pojave. Cerkniško jezero in njega posebnosti je dr. Brown tudi opisal in ji v svojem referatu objavil več slik. Dr Brovvn se ie podal nato tudi v Idrijo, ker ga je pritegnil rudnik živega srebia Tudi 'drijski rudnik m izkop ž,ve-ga srebra je opisni. Med drugim je opozoril v svojem spisu še na druge geografske in prirodne zanimivosti Kranjske dežele. Nepozaben vtis je napravila na popotnika z angleškega otoka P°f mimo Tržiča in preko prt.a/a Ljubelj.
Dr. Edvard Biotvn se je mudil na študijskem potovanju šest let — od leta 1688 pa do leta 1673 — -z naše dežele se. je okrenil *e naprej na Balkan in je obiskal Srbijo, Makedonijo in Bolgarijo, pritegnil pa je -udi Orient in je prišel do Tesali je.
Takrat, ko se je dr Brc-wn zadrževal na Kranskem, in si je ogledal Ljuoljano. Idrijo in Cerkniško jezero, je zvedel, da živi na Kranjskem Janez Vajkard Valvasor, ki
geografije, zgodovine in pri-1 ška družba učenih mož za
rodnih ved svoje dežele. Dr. Brovvn bi tega popularnega moža rad poznal, a ga ni bilo doma. Valvasor je bil prav tedaj, po takratnem običaju, na poučnem poto aniu izven roeja svoje rodn* dežele To je bilo že njegavo drugo študijsko potovanje, ki se je začelo leta 1660 in je trajalo šest let vse do leta 1672. Valvasor je krenil m pot kot 25-letni mladenič, vrnil pa se je poln načrtov in novih spoznanj, medtem, ko je prepotoval avstrijske dežele in se je oglasil na Dunaju; potem je prepotoval Nemčijo in se ie obrnil proti 'Ugu v Benetke in po It diji. Leta 1669 se je odpravil ''elo preko Sredozemskega morja v Afriko.
S črnega kontinenta Afrike st je vrnil spet nazaj v Evropo, proučecl je še Francijo, kjer si je močno poglobil svoje znanje Iz Pariza je krenil še v Nemčijo in nato v Švico in Itat’;o, od koder se je vrnil domov v Ljubljano in Medijo.
Valvasor je spoznal na potovanjih, da je v tujini mnogo zanimivosti in privlačnosti in da o njih pišejo v knjigah. Spoznal pa je tudi, da ima tudi njegova rodna dežela Kranjska mnogo zanimivih privlačnosti, le da niso o njih poučeni ne rojaki ne ljud. je v svetu. Zato se je na potovanjih odločil, da bo še bolj proučeval svojo Kranjsko in o njej pisal. Tako je dobd na potovanjih pobudo za raziskovalna dela m za pisateljevanje. O tem je sam takole zapisal: »Za čast domovine se nismo dolžni bojevati samo z mečem, temveč tudi s peresom. Domovini moramo služiti z vsemi močmi!«
Se istega leta, ko se je Valvasor vrnil po šestletni odsotnosti v domovino — na Kranjsko: v Ljubljano in v Medijo pri Zagorju, se je odločil, da si ustvari družino. Poročil se je z Ano Rozino, hčerko plemiča Grafenwegerja, dobil je doto in z njo si je kupil tri gradove:	grad Bogenšperk,
Lihtenberg (danes razvalina pod bogenšpersko graščino) in Crni potok,
Ko se je naselil na Bogenšperku se je njegova dejavnost, tako raziskovalna kakor tudi pisateljska, zelo povečala. Na Bogenšperku je Valvasor ustanovil kulturno središče na slovenskem ozemlju v XVII. stoletju. Tu si je u-redil bakroreznico in bakro-tiskarno. Začel je zbirati minerale in druge zanimivosti. Stalno je bil na potovanju in je zbiral podatke o geografskih, zgodovinskih in prirodnih zanimivostih kranjske dežele. Vse to gradivo je pripravljal za natis in je začel tudi tiskati knjige. Vseh del je napisal in izdal 22, kar mu je močno utrdilo sloves znanstvenika in pisatelja tako domovini kakor tudi v tujini. Prav zato je prišel na glas znanstvenika in pisatelja tudi na Angleškem in
svojega člana.
Leto 1687 je bilo za zgodovinarja Valvasorja pestro a tudi usodno. 25. aprila 1687, ko je bil pisatelj star 41 let, mu je nenadoma umrla prva žena Ana Rozina roj. Grafen-vvegerjeva, s katero je bil poročen 15 let in mu je rodila devet otrok. Se istega leta, niti polne tri mesece po njeni smrti — se je dne 20. julija 1687 poročil z drugo ženo Ano Maksimilijano Ceč-kerjevo, ki mu je v zakonu rodila dva otroka. V tem letu pa je prejel — i kakor že povedano — tudi visoko priznanje za svoje raziskovalno delo Cerkniškega jezera častno članstvo angleške družbe Akademije
JC2E ZUPANČIČ
tem pa prihaja do novega protislovja.
Glavni kupci rabljenih letal so tako imenovane »neodvisne« manjše družbe, ki ne vzdržujejo rednih prog temveč najemajo letala po pogodbah za določene namene, običajno v sodelovanju turističnimi agencijami za skupne izlete in podobno. Cesto je poslovni partner takih družb država, »izletniki« pa so bataljoni in polki. V Veliki Britaniji in v ZDA je precejšnje število velikih privatnih družb, ki «delajo« izključno z vojsko. Te »neodvisne« družbe niso pristopile k mednarodnemu kartelu IATA in lahko zaradi tega nudijo svoje usluge po nižjih cenah. To jim omogoča, da konkurirajo linijskim družbam, ki razpolagajo z boljšimi letali in z boljšo servisno službo. Res ni treba biti strokovnjak, da bi razumeli, da linijske družbe s prodajanjem svojih starih letal krepijo svoje najnevarnejše konkurente.
Prav zaradi tega so vodilni funkcionarji linijskih družb vrgli parolo: «Letala v staro železo!«, češ bolje je stara letala zmetati na kup starega železa kot pa pri nepomembni odškodnini trpeti vedno hujšo konkurenco.
Toda tudi z metanjem starih letal v staro železo problem velikih linijskih družb nikakor ne bi bil rešen. Na obzorju se namreč že pojavljajo obrisi potniških letal z nadzvočno hitrostjo, ki lahko nadomeščajo ducat štiri-motornikov na vijake, oziroma okrog štiri sedanja reakcijska letala. Velika Britanija pa je celo že najavila senzacijo, ki obstaja v letalih s «prerezi». Gre za številne prereze na krilih in trupu letala, ki vsrkavajo v zračne tokove, ki nastajajo pri poletu in ki ovirajo njihovo hitrost. Z odstranitvijo teh ovir je omogočeno doseganje enake hitrosti pri polovični motorni sili. To najavlja znatne spremembe v cenah, ki bi lahko popolnoma sprevrgle položaj na tržišču. Optimistični Britanci že sedaj ponujajo polet čez Atlantik za borih 30 dolarjev. Kakšna bo v teh pogojih borjaa za tržišče in kdo bo v njej preživel, o tem danes še nihče ne želi govoriti, vendar Pa se da 4o iz celotnega položaja zelo lahko slutiti.
v svet
Struktura prehrane v FLRJ
Lani so v Jugoslaviji porabili 200 milijonov kg manj moke kot leta 1952, kar je posledica naglega izpreminja-nja strukture v prehrani pre. bivalstva Naglo se je namreč povečala potrošnja drugih živil, predvsem povrtnin, sadja in sadnih izdelkov, mesa, maščob itd. Potrošnja mesa se je od leta 1952 povečala na osebo za 7.4 kg od 19,3 na 26,7 kg. Skoro za 40 kg na osebo se je v tem razdobju povečala potrošnja mlečnih izdelkov in mleka, ki je dosegla lani 94,8 kg. Vsak prebivalec je porabil tani, tudi po 73 jajc oz. 25 več kot leta 1952. V istem času se je tudi poraba sladkorja povečala od 8 na 13.8 kg na osebo.
Francoski izvoz avtomooilov
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je francoska avtomobilska industrija izvozila okrog 46 odstotkov svoje celotne proizvodnje avtomobilov. Na domačem trgu je plasirala 403.000 avtomobilov, na tujem pa 344.000 avtomobilov. Štiri največje francoske tovarne avtomobilov proizvajajo danes v Evropi največ avtomobilov takoj za Za. hodno Nemčijo.
Proizvodnja cinka na Poljskem
Proizvodnja cinka na Poljskem je znašala leta 1957 160 tisoč ton, leta 1958 163.000 ton, lani pa 168.000 ton, kar predstavlja okrog 5 odstotkov skupne, svetovne proizvodnje. Predvidevajo, da bo l. 1965 proizvodnja cinka na Poljskem dosegla 230.000 ton.
Pridelek koruze v Jugoslaviji
Po očem Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic JugoslavL je bodo letos v Vojvodini pri. delali okrog 220.000 vagonov koruze, s katero so letos spomladi zasejali 660.000 ha. Pridelek je sicer manjši kot lani, toda glede na slabe vremenske pogoje še vedno dober. Največji pridelek se o-beta na kmetijskih gospodarstvih, povprečje pa bo znašalo od 30 do 36 metrskih stotov na hektar.
IliiiliilliitnimiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiitnitmmiiMfiiniifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMHiiimiiimiiiiiiii
Sovjetski elektroenergetski sistemi
Naj višja centrala in najvišji jez
Se med izvajanjem sedemletnega načrta bodo v Sovjetski zvezi «pridobili» okoli 120 milijard kWh električne energije
Gospodarska tekma med Vzhodom in Zahodom, predvsem med Sovjetsko zvezo in ZDA, se kaže na vseh področjih, toda še posebno se v Sovjetski zvezi trudijo, da bi č"mnrej dohiteli in prehiteli ZDA v bazičnih industrijah, kajti te so temelj za nadaljnje uspehe. Ena teh industrij je tudi industrija električnih oogonskih sil. Zato so sovjetski napori na tem področju izredni, kot so zato izredni tudi njihovi uspehi. Po najnovejših poročilih bodo že med samim izvajanjem sedanjega sedemletnega načrta v Sovjetski zvezi proizvedli za 120 milijard kWh električne energije več kot je po načrtih predvideno.
Kako je to možno?
V Sovjetski zvezi imajo z gradnji 12 elektroenergetskih sistemov, ki so teritorialno razporejeni takole; en sistem na reki Dnjeper v Ukrajini, drugi na Volgi, tretji na sibirskih pritokih Angaru in Jeniseju, nadaljnji sistem je sistem termocentral v Doneškem bazenu v Ukrajini, spet drugi v Kuznecku, eden spet v Kansko-A-inskem ter drugod v Sibiriji. Ker je ta načrt gradenj hidrocentral izredno zahteven tudi za dobo sedmih let, so se v Sovjetski zvezi lotili izdelovanja vnaprej pripravljenih gradbenih delov, ki jih bodo uporabili pri gradnji central. V ta namen so razširili vrsto podjetij, ki izdelujejo tako imenovane prefabricirane dele, tako da bodo gradbena dela tekla hitreje, kot je v načrtu predvideno.
Zaradi tega bodo določene centrale stekle še pred časom in se bo zmogljivost vsega sovjetskega električnega sistema že od leta 1963 dalje od leta do leta večala za 10 do 12 milijonov kilovatov,
Med temi električnimi centralami je tudi centrala v Nureksu v Tagikistanu, katere zmogljivost bo 2.7 milijona kW. Njena posebnost bo v tem, da bo njen jez med najvišjimi na svetu, saj bo nekaj nad 300 m visok. Ta jez, ki bo zapiral dolino kot nekakšna zagozda, ki jo bodo postavili med dve velikanski čeri, bo zadrževal okoli 10 milijard in pol kub. m vode. Ker so prirodni pogoji za gradnjo te centrale zelo povoljni, bo gradnji razmeroma cenena in tudi stroški električne energije bodo izredno nizki, tako da bo električna energija iz centrale v Nureksu najcenejša v Sovjetski zvezi.
Rekordne investicije v industrijo v Angliji
Po predvidevanjih britanskega trgovinskega ministrstva bodo letošnje investicije v industrijo dosegle rekordno vsoto 800 milijonov šterlingov. Lani so investicije v industrijo znašale 700 milijonov šterlingov, l JS6/ pa bodo po vsej verjetnosti dosegle kar 960 000.000 šterlingov. Samo v jeklarsko industrijo bodo letos investirali 125 milijonov šterlin oz. 25 milijonov več kot lani, prihodnje leto pa bodo investirali 150.000.000 šterlingov. Tudi avtomobilska industrija se bo razširila, čeprav se je njen izvoz v ZDA v zadnjem času nekoliko zmanjšal. Skup. na vrednost proizvodnje pod. jeti j Ford, Vauzhall in Bri-tish Motor Corporation bo letos in jmhodnje leto dosegla 150.000.000 šterlingov.
Nove tekstilne tovarne
v Bosnj in Hercegovini
Na gospodarsko zaostalih področjih Bosne in Hercegovine grade šest modernih tek. tilnih tovarn, ki bodo podvo. jile zmogljivost te industrijske panoge v republiki in zaposlile približno 5000 delavcev. Investicije za te nove tovarne in nekatere rekonstrukcije bodo znašale približno 6 milijard dinarjev, vendar pa bodo amortizirane v kratkem roku.
Povečanje izmenjave med Avstrijo v V. Britanijo
V prvem polletju 1960 je avstrijski izvoz v V. Britani. jo dosegel 428 milijonov šilingov v primerjavi s 308 milijoni šilingov v istem razdobju lanskega leta oz. za 39 odst. več. Se bolj pa se je povečal britanski izvoz v Avstrijo, ki je bil kar za 51 odst. večji. V prvem poletju 1959 je znašal 642 milijonov šilingov, letos v istem razdobju pa 975 milijonov šilingov.
Belgijski transformatorji za Švedsko
se tudi bavi s proučevanjem j prav zato ga je izbrala angle-
niiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiunmmuuuuuioiiiiMiiiniiiiiiiiiiiKiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinHtiiniiniioiiniitniiitiiiifiiMMitiiiiiMiiniiiiiiiMiiinodCdifiiiKKiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMti
OVEN (od 21- 3. do 20. 4.)
Ofenzivno vzdušje v poslovnih zadevah. Na vidiku burna
diskusija. Manjša zaskrbljenost v jutranjih urah. prijeten večer. Zdravje odlično.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ponujen vam bo zelo ugoden posel. Sprejmite ga nemudoma. Nesporazum s preveč dovzetno osebo zaradi ljubosum-nja. Zdravje zadovoljivo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izogibajte se egoističnih oseb. V družini se bodo smejali vašim načrtom, toda uspelo vam bo prepričati jih.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Podvrženi boste napakam, zato toliko več previdnosti. V krogu novih prijateljev se bo.
st«1 odlično znašli. Prehodni prehlad LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce boste ukrepali hitro, ne boste zašli v finančno krizo. Osebno zadovoljstvo zaradi iz. raženih simpatij do vas. Zdravje mirno.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Izogibajte se argumentom, ki bi lahko izzvali živčno razpravo. V sentimentalnih zadevah ne nasedajte zaintere-
siranim (UCuu..
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prehodna vznemirjenost zaradi nepravega deia. Potrebni ste potovanja za raz. vedrilo. Odlično vzdušje v družini.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.	11.) Čaka vas važno o-
pravilo in ne odlašajte z njim Srečne ure z ljubljeno osebo. Morala visoka.
STREl.EC (od 23. 11. do 20.
12.) Zelo aktiven dan. Vaši načrti se bodo hitro uresničili. Možni ugodni in čvrsti sporazumi. Sentimentalna umirjenost.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Dovolj imate argumentov za borbo proti vašhn nasprotnikom. Bodite skromni in ne povzdigujte se v očeh drugih.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) Dobro pretehtajte današnje izdatke, sicer utegnete priti v zagato. Manjše težave v družinskem krogu. Nervoz, nost.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3 ) Nepredvidene težave boste zlahka premagali. V družbi bo potrebna vaša uvidevnost da ne pride do sporov.
Iz Charleroia bodo v teh dneh odposlali na Švedsko za centralo Vargfors, ki leži 60 km od polarnega kroga, prvo serijo štirih enofaznih transformatorjev po 220.000/ 400 KV, Transformatorje je zgradila tovarna ACEC. Vsak posamezni transformator z napravo za ohlajevanje in s 34 tonami olja tehta 201 tono. Ves kompleks bodo prepeljali s posebnimi vagoni na Švedsko v Kurfors, od tam pa po cesti v 40 km oddaljeni Vargfors.
Jugoslovanske gradnje v tujini
Podjetja «Ingra» iz Zagreba bodo gradila letos v Gani, Iranu, Indiji, ZAR in Iraku razne energetske tn industrijske objekte ter nabavile naprave za živilsko industrijo v vrednosti približno 4,5 milijona dolarjev. V Abesi-niji bodo poleg nekaterih del za pospeševanje kmetijstva zgradila dve hidrocentrali v skupni vrednosti 865.000 dolarjev ter tovarno cementa o vrednosti 1,250.000 dolarjev. Večja dela bodo jugoslo. vanska podjetja opravila tudi v Indiji, kjer bodo sodelovala pri zgraditvi plinovo-da in koksarne eDurgapurn Vrednost del v ZAR, Libanonu in Pakistanu pa bo presegla 2 milijona dolarjev.
PRIMORSKI DNEVNIK
16. septembra!^
Goriško-beneški dnevni k
Goriški trgovci odločno nasprotujejo gradnji železnice Zagraj-San Giovanni
V resoluciji, ki jo je sprejela Zveza trgovcev, je rečeno, da bi ta del nove železnice odrezal Gorico od tako važne prometne žile
V našem časopisu smo že pred dvemi tedni javili, da se goriška Zveza trgovcev zavzema za to, da ne bi pričeli z deli za gradnjo železnice med Zagrajem in San Giovan. nijem, ki bi skrajšala za nekaj kilometrov zvezo med Trstom in Avstrijo, bi pa istočasno odrezala od tako 'prometne žile Gorico. Ker so v zadnjem času že najavili pričetek del novega mosta čez Sočo pri Zagraju, se je sestal upravni odbor zveze in po daljši diskusiji sprejel resolucijo, ki so jo poslali predsedniku trgovinske zbornice, prefektu in županu.
V resoluciji je rečeno, da se ne izplačajo stroški za gradnjo nove železnice (nad dve milijardi), ker so prav v zadnjem času uvedli železniško jadransko tarifo in ker bo blago iz Trsta v Avstrijo potovalo že od prihodnjega oktobra po progi Trst-Gorica-Ncva Gorica-Podbrdo-Podrož-ca-Avstrija, kar bo zmanjšalo razdaljo med tržaškim pristaniščem in avstrijskim zaledjem in zato bi bila nespametna vsaka jugoslovansko-itali-janska konkurenca za skrajšanje proge za kak kilometer.
Trgovci zahtevajo nadalje naj ministrstvo za javna dela ustavi dela, o katerih se govori, da se bodo kmalu pričela in naj se raje izboljša sedanja trasa proge Tržič-Gori-
ca-Videm, ter naj se povsod postavi dvojni železniški tir. V resoluciji je nadalje rečeno, naj se čimprej prične z gradnjo avtoceste Palmanova-Gori. ca, kar bi bilo izpopolnitev prometnega omrežja med italijansko republiko in podonavskim zaledjem.
isti iz Roviga na obisku v Novi Gorici
Te dni se je v Sloveniji mudila sedemčlanska delegacija Delavske zbornice iz Roviga kot gost okrajnega sindikalnega sveta v Novi Go-
Ob priliki 70. rojstnega dne primorskega pisatelja Franceta Bevka uprizori Goriško gledališče v Novi Gorici jutri zvečer v solkanski dvorani Bevkovo igro mKriv-da». Goričani s te strani meje, ki bi radi prisostvovali tej slavnostni gledališki predstavi in ki bi si radi rezervirali sedeže, naj se danes osebno ali po telefonu obrnejo na ZSPD, Ul. Ascoli št. 1 — tel. št. 24-95.
rici. Gostje so si ogledali nekatera industrijska podjetja in se razgovarjali o sindikalnih vprašanjih s slovenskimi sindikalisti
Delovanje ECA v avgusta
7.277.130 lir je občinska podporna ustanova (ECA) razdelila revežem v preteklem mesecu. V tej vsoti je vključen tako denar, ki so ga porabili za vzdrževanje doma za starčke, kot denar, ki so ga razdelili revežem.
Danes pogajanja o sporu v tovarni «Montesanto»
Danes popoldne se bodo nadaljevala na sedežu Zveze in-dustrijcev pogajanja med sindikalnimi predstavniki in zastopniki tovarne «Montesanto» na Tržaški cesti. Na prejšnjem sestanku so sindikalisti predložili zahteve delavcev, danes bi moralo ravnateljstvo tovarne odgovoriti na te zahteve.
DEŽURNA LEKARNA
Cez dan in ponoči je odprta lekarna Kuerner, Korzo
Italia št. 4, telef. št. 25-76.
Hudo ranjen motorist s Paikišča
Zaletel se je v nemški avto
Tržaški cesti tik pred
Na
letališčem se je včeraj popoldne ob 15.30 zgodila huda prometna nesreča. Na poti iz Gorice proti domu je vozil svoj motor Guzzi 500 GO 2101 56-letni Ivan Peric (Nute), bivajoč na Palkiščah štev. 24. V nasprotni smeri pa je prihajal nemški avto znamke Opel s tablico GZ 309, ki ga je šofiral 55-letni EugerURejn iz Guntburga v Nemčiji. Iz neznanih vzrokov je Peric zapustil svojo desno stran ceste, zavozil na levo ter se zaletel v nemški avto. Iz trčenja je slabo izšel Peric, ki je obležal na tleh ves v krvi. Z avtom Zelenega križa so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom lobanje, pretres možganov ter globoko rano na levi nogi. Peric je zgubil tudi mnogo krvi.
Pridržali so ga na opazovanju v bolnišnici, ker je njegovo stanje zelo resno. Nesreča je terjala tudi ranjenko, in sicer Rejnovo ženo, 55-letno Frido Mackcodt, ki pa so ji obvezali le rane na lenih in čelu. Z žerjavskim vozom gasilcev so pripeljali v Gorico nemški opel, preiskavo o nesreči pa je izvršila prometna policija.
Zaprta ulica
Z današnjim dnem in do preklica bodo zaprli za vsak promet Ulico Tominc zaradi
tamkajšnjih del za položitev plinske, vodovodne in električne napeljave.
imillllllflltllllllltlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIinillllllMtllMIIIIItlllllllllllitllllllllllllllllllllHIIIinilllllllMIIIIIIlllllIlllllllllllltlllllllllllllllllllllltllfllltlllltlllllllllllllllllllllllHIHIitlllllllilllliliiiiliiiii
Včeraj je po daljšem presledku zopet redno zasedalo naše okrajno sodišče. Poletne počitnice so se končale in pred sodiščem se bodo, kot običajno vršile javne razprave vsak četrtek dopoldne.
Na eni izmed razprav, ki jih je sodišče včeraj obravnavalo, sta se morala zagovarjati 28-letm Vincenzo Rizzi iz Monopoli ih 27-letni Vittorio Varesano iz Trsta, Ul. dei Fabbri št. 4. Obtožena sta bila, da sta s prevaro in z upanjem, da bi prekomerno zaslu. žila, prodala gospodinji Ines Masagni iz Drevoreda Virgi-lio št. 27 zaboj jedilnega pribora. Kompletni jedilni pribor je sestavljalo 87 kosov (žlice, žličke, noži, itd.). Vsak kos je imel žig «Arg. 880» in prav ta žig je bil vzrok, da je Masagnijeva blago kupila za 30.000 lir. Razumljivo je, da pribor ni bil srebrn, ampak iz čisto navadne posrebr-njene medenine.
Dne 23. marca letos je prišel na stanovanje Masagnije-ve nek mladenič, ki se je pifdstavil kot «mornar». Izja. vil je, da je ravnokar prišel z Japonske, da se je izkrcal v Tarantu in da ima naprodaj «krasen» jedilni pribor iz stebra. Masagnijevi je ponudil vse blago za ceno 56.000 lir. Ker pa omenjena gospodinja ni imela pri roki toliko denarja, kupčije niso sklenili. Se istega dne popoldne se je mladenič vrnil z nekim kolegom. Se enkrat sta ponudila blago in to pot je bila cena 30.000 lir. Masagnijevo sta skušala prepričati na vse načine, da bi pribor kupila. V dokaz, da nista goljufa, sta ji celo pokazala avto Fiat 1100 TA 10900, s katerim sta ptišla iz Taranta. Po krajšem oklevanju je bila kupčija sklenjena in Rizzi je inkasiral 30 000 lir. Naslednjega dne je Masagnijeva, ki je najbrže imela kakšne dvone, nesla pribor k nekemu zlatarju v ocenitev. Njeno presenečenje m razočaranje je bilo gotovo ve. ltko, ko je izvedela, da blago Di vredno niti 10.000 lir. Na-
Izpred sodišča
Jedilni pribor ni bil srebrn
Obsojena avtomobilska miš . Zastrupljena pica ni bila namenjena fazanom občinskega lovišča
ravno je, da je oguljufana gospodinja takoj vložila ovadbo. Dne 8. aprila je policija res zasledila omenjeni avto in povabila oba mladeniča na zašli, šanje. Ker so bili dokazi preveč očitni, nista obtožbe niti poskušala zanikati. Omejila sta se samo na trditev, da blago nista prodala za 30.000 ampak za 20.000 lir. Rizzi pa je še poudaril, da ni nikdar izjavil, da je pribor iz srebra. Oba obtoženca sta povedala še to, da jima je blago prodalo neko podjetje iz Monopo-lija za 8.500 lir in da sta precej takšnih priborov prodala v Gorici, Vidmu, Tržiču in po drugih manjših krajih v obeh pokrajinah. Policija jima je zaplenila tri pribore in je celo zadevo predala sodišču.
Na včerajšnji seji sta bila Rizzi in Varesano obsojena vsak na 20.000 lir globe. Ka-zei je pogojna za dobo 5 let in se ne vpiše v kazenski list. Bianil je odv. Paglilla.
Angelo Luzzatti, star 18 let, iz Ul. Campagnuzza št. 8, pa je bil obtožen, da je skušal okrasti avtomobil Fiat GU-8051, katerega je pustil lastnik Luciano Cecutta v Ulici Bcccaccio.
Omenjeni Cecutta je pustil samo za trenutek avto v bližini novega poslopja «Banca Cattolica del Veneto*. Ko se je vrnil je opazil nekega mladeniča, ki je brskal po avtu. Seveda je takoj poklical po-Pcijo. Ta je fanta legitimirala in zaslišala. Luzzatti ni skušal tajiti. Priznal je, da je brskal po avtomobilu z upanjem, da
bi našel kakršno koli stvar, ki bi jo lahko odnesel in pro. čal Sodnik' dr. Fabiani je Luzzattija obsodil na dva meseca zapora in na plačilo 4 tisoč lir denarne globe ter na plačilo sodnih stroškov. Sodba je bila izrečena pogojna in se ne vpiše v kazenski list. Bianil je odv. Manufo.
* # #
Na svojem običajnem obhodu sta zaprisežena lovska čuvaja Pietro Montanari in Valentino Godeas zapazila v bližini Pevme, kjer se nahaja občinska lovska rezerva, da je, po tleh raztreseno vse polno zastrupljenega koruznega in žitnega zrna. Čuvaja sta seveda takoj pomislila, da je to delo kakšnega divjega lovca. Ker je bilo zrnje zastrupljeno z neko cinkovo spojino bi fazani in druge ptice takoj poginili, če bi pozobali samo malo razstresenega zrna. Seveda sta čuvaja začela preiskovati celo zadevo. Ugotovila sta, da se zastrupljeno zrnje nahaja na zemljišču kmetijske družbe «Pevma» in da je raztreseno ponekod samo 10 metrov daleč od meje z lovsko rezervo. Kot prvi ukrep sta zaslišala poljskgga čuvaja omenjene kmetije. No, mož je takoj povedal, da je on sam potresel zastrupljeno zrnje. Seveda pa tega ni naredil s kakšnimi nezakonitimi nameni, temveč po naročilu direk-
torja kmetijskega	posestva.
Lovska čuvaja sta	se takoj
obrnila za novo	pojasnitev
na 47-letnega dr.	Giuseppa
Scalorbija iz Ul. Ponte del Torrione št. 2. Ta jima je takoj pojasnil, da hodijo na njihovo kmetijo kokoši nekega soseda in s tem delajo seveda veliko škodo. Samo iz tega razloga so potrosili zastrupljeno hrano. Lovska čuvaja očividno nista bila zado-vcljna z odgovorom in sta o stvari napisala zapisnik. Zaradi tega dejanja bi moral dr. Scalorbi plačati 6.000 lir denarne globe. Tej odločitvi pa se je uprl in ni plačal globe. Čeprav se je vse to dogodilo že 12. decembra lani, se je razprava vršila šele včeraj m pokazalo se je, da je imel dr. Scalorbi prav ko ni hotel plačati globe. Sodnik dr. Fabiani ga je namreč oprostil, ker ni zakrivil kaznjivega dejanja. Branil je odv. Luzzatto.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja dnevna temperatura 22,2 stopinje ob 15. uri, najnižja 11 stopinj ob 4. uri; povprečna dnevna vlaga 83 odstotkov.
Vloga sil socializma za preprečenje vojne
(Nadaljevanje s 3. strani)
odgovornost vseh socialističnih sil.
V današnjem času čedalje bolj dozorevajo materialni in družbeno-politični pogoji, da se vojna prepreči. Ako obstojijo take možnost, ostane socialističnim silam le ena alternativa: boriti se, da se ta možnost do kraja izkoristi, se pravi, da se ohrani mir. Zato se morajo postaviti po robu tistim tendencam v socialističnem svetu samem, ki delujejo v nasprotni smeri. Mednje pa ne spada samo antikomunistič-na kampanja posameznih so-cialno-demoki atskih krogov, temveč tudi takšna gonja zoper politiko koeksistence sploh in zlasti proti Jugoslaviji, kakršno vodijo — ob orientaciji na neizogibnost vojne — vodilni krogi Komunistične partije Kitajske.
TC
X7
Priprave Triestine
Secchi ponovno v našem mestu
V nedeljo bo tržaška enajstorica igrala v Vidmu
Triestina se vedno bolj pripravlja za težko delo, ki jo čaka v prvenstvu B lige. V prvih prijateljskih tekmah in za italijanski pokal ni ne razočarala ne zadovoljila. V nedeljskem srečanju v Mantovi je sicer izgubila, toda Trevisan Je til vseeno zadovoljen z igro v rdečih majicah. Sedaj pa mora nadaljevati s treningom, k; bo pripomogel, da se bodo stari in novi igralci bolje spoznali med seboj tako, da bodo ob začetku prvenstva že dovolj vigrani.
Čeprav Triestina ni prišla v prejšnjem prvenstvu do promo-
cije, si je pa vendar zaslužila
kot najbolj disciplinirano moštvo pokal nogometne zveze. Tega Dodo izročili Triestinj v petek v Milanu, ko bo tudi cbčni zbor vseh nogometnih društev. Kapetanu Triestine pa bodo izročili zlato medaljo.
na Siena), Ottonelli (Dop. Ferr. Trst);
branilec: Bercč (Dop. Ferr. Trst);
napadalci; Preda (CS Pirelli Milan), Soragni (HC Rapid Modena);
krila: Colombo (Hockey No-vara), Zaffinetti (SS Amatori
V nedeljo čaka tržaško mo- Novara), Pessina (HC Monza).
SE TA MESEC V BOLOGNI
Državno prvenstvo v lahki atletiki
BOLOGNA, 15. — Petinpetdeset društev s 164 atleti se je že prijavilo za 50. italijansko državno prvenstvo v lahki atletiki, ki bo v bolonjskem občinskem stadionu 23., 24. in 25. t. m.
Med moškimi so se že prijavili Meconi, Gatti, Morale, Panciera, Giovannetti, Patelli, Terenziani, Ambu, Fontan, Scomazzoni, Balleggi, Vecchio. ne, Sambo, Vorano, Boschin, Poserina, Porro, Verrucci, Ta-miozzo in drugi manj znani atleti.
Prireditelje je posebno presenetila prijava Meconija, ki je po neuspešnem nastopu na olimpiadi že popolnoma obupal. Kazalo je že, da se Meconi ne bo prikazal na prvenstvu, toda atlet se je odločil za udeležbo in je že začel vestno trenirati.
Med ženskami pa so se že prijavila društva CUS iz Florence s 7, CUS iz Padove s 5, SC Italia s 5 tekmovalkami itd.
štvo drugo kolo tekmovanja za italijanski pokal. Tržačani bodo morali v Videm, kjer bodo gostje tamkajšnje enajstorice Udinese. Naloga Triestine bo torej zelo težka in skoraj ni človeka, ki ne bo pripisoval zmago domačinom. Kljub nasprotni prognozi pa Tržačani niso obupali in trenirajo brez prestanka. Včeraj je Trevisan sklical vse igralce na stadion pri Sv. Soboti, kjer je sestavil dve moštvi in ju poslal v torbo. V enem so bili vsi fi-tularci, v drugem pa rezerve in jutjiorji. Žal se trener ri mogel poslužiti Reine, ki je zaradi študija zadržan v Milanu ii; Frigerija, ki je moral zaradi vročine leči v posteljo. Z druge strani pa je imel na razpo-lrgo 26-letnega Giorgia Pizzio-la, ki je lani igral v Trevisu in je sedaj na preizkušnji pri tržaškem društvu. Tudi Secchi je te dni v. Trstu in vse kaže, aa je vendarle stopil v stik « Triestino v upanju, da bo dosegel sporazum. Kot je znano se je Secchi sprl z vodstvom tržaškega kluba in je zapustil Trst. Sedaj se je vrnil, vendar pravijo, da je rešitev spora še zelo daleč.
Rekli smo, da je imela Triestina včeraj trening tekmo. Med prvim polčasom se titu-lr.rci niso mogli znajti in fo tavali brez posebne logike po igrišču. V drugem pa je bila njihova igra boljša in bolj hitra, zaradi česar uspeh ni ostal. Titularci so dosegli dva gola in sicer v 8’ z Rebizzijem in v 21' s Trevisanom, ki je zaključil akcijo, katero je začel Fortunato in jo nadaljeval Demegna. Dodati je treba, d r je Demegna dvakrat zadel vratnico.
HOKEJ NA KOTALKAH
Dva Tržačana v reprezentanci
PISTOIA, 15. — V nedeljo zvečer bo mednarodno srečanje v hokeju na kotalkah med italijansko mladinsko reprezentanco in Švico. Tehnični komisar je že določil imena igralcev, ki bodo prišli v poštev za sestavo moštva. Med temi mladinci izpod 21 let starosti, sta tudi Tržačana Ottonelli m Berce, oba člana Ferroviaria.
Za reprezentanco bodo prišli v poštev sledeči igralci:
Vratarja: Traversi (Mens sa-
Kino v Goric i
CORSO. 17.15: «V popolnem soncu«, Alan Delon in Marie La Forette, cinemascope v barvah.
VERDI. 17.00: «Postelja za tri osebe«, Toto in Peppino De Filippo.
VITTORIA. 17.15: »Bitka v Ko-ralskem morju«, Clift Robertson.
CENTRALE. 16.30: «Saharska legija«, Alan Ladd in Arlene Dahi, barvni film.
MODERNO. 17-00: «Gresna dekleta«.
(imiiiiiiimiimimiiimmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiniiiiiiiiiii
Avery Brundage o rimski olimpiadi
Preveč stroškov premalo idealov
Po mnenju predsednika CIO je bilo ozračje v Helsinkih bolj olimpijsko
' ŽENEVA, 15. — «Sto držav bi se moralo udeležiti prihodnje olimpiade, ki bo 1964. leta v Tokiu« je izjavil predsednik mednarodnega olimpijskega odbora (CIO) Avery Brundage v razgovoru, ki ga je imel z novinarjem ženevskega časopisa »La Suisse«.
Erundage je pripomnil, da bi morali tako dimenzije kot tudi
finančni proračun zmanjšati, da bi ostala manifestacija bolj v duhu olimpijske misli. Toda razne zveze se temu protivijo in ne marajo omejitve. Z njihove strani pa so Japonci že izrecno poudarili, da bo njihova organizacija boljša kot v Rimu. V intervjuju je Brundage pohvalil organizacijo rimske olimpiade in je dodal, da je bila odlična, vendar je pripomnil, da je šla zaradi veličine m sijanja preko olimpijskega ioeala.
»Izkupiček je znašal 21 milijonov francoskih frankov (preko 3 'milijarde in 28 milijonov lir), medtem ko so bili stroški 200 milijonov (28 milijard n 800 milijonov lir). Ti stroški so bili preveliki. Zato med igrami ni bilo čutiti duha, ki je prevladoval v Helsinkih,« je izjavil Brundage ob zaključku razgovora.
NOGOMET
Napoli-Alessandria 1:1
NEAPELJ, 15. — Nogometna enajstorica Napoli je v prvi predprvenstveni tekmi pokaza-ia, da 10 dni pred začetkom torbo za točke še ni pripravljena in da igralci niso v zadovoljivi formi. Domačini •-o povabili na tekmo moštvo A-lessandrie, ki je znalo večkrat spraviti v nevarnost Bugattije-va vrata. S svojimi hitrimi protinapadi in lepimi prodori je Alessandria pokazala, da e ze dovolj vigrana in predvsem, az so njeni igralci že v dobri telesni kondiciji.
Da ni Napoli že v prvem polčasu kapituliral, se mora zahvaliti predvsem svojemu od-l.nčemu vratarju, ki je branil vsako zogo, ki so mu jo gostje pošiljali z več močnimi streli v vrata. Prvi polčas se je teko končal brez gola.
V drugem polčasu sta šli c* i.ajstorici na igrišče s postavo prvega polčasa, toda že po desetih minutah igre je trener Neaplja Amadei zamenjal Grat-
tena za Maiolijem. Kljub temu se ni igra prav nič izboljšala. Gostje so bili tudi v tem delu zelo nevarni in so iskati poti do cilja, katerega pa so proti \sakemu pričakovanju dosegli domačini z Barbatom. Precej lena in nezanimiva igra seveda ni mogla zadovoljiti občinstva, ki je domačine večkrat, izžvižgalo.
Ko so bili vsi prepričani, da bo zmaga pripadla domačinom, je prišla tudi za njih hladna prha: Bettini je s kazenskim strelom poslal žogo naravnost mimo presenečenega in pokritega Bugattija v gol. Tekmo ;e Sodil pred 35.000 gledalci Ca-riani iz Rima. Kotj? — 2:1 v korist domačinov. Moštvi sla igrali v sledečih postavah:
NAPOLI: Bugatti- Greco II. Schiavone; Bodi, Mihalich, Po-sio; Di Giacomo, Graton (Maia-li), Pivatelli, Del Vecchio, Bar-bato.
ALESSANDRIA: Stefani; Nar-di, Melideo; Snidero, Bercelli-no, Soncini; Vanara, Vitali, Fa-nello, Migliavacca, Bettini.
Lahka atletika
Tudi v Dortmund zmaga A, Harjjl
DORTMUND, 15. — Predvčerajšnjim so se številni lahko-atleti, ki so se vračali iz olimpijskih iger, udeležili mitinga, ki je bil v Dortmundu. Najvažnejši rezultati posameznih tekmovanj so sledeči:
100 m (prva skupina):
1. A. Hary (Nem.) 10”3
2. Cullman (Nem.) 10”5
3. Wendelin (Nem.) 10”6 100 m (druga skupina)
1. Windler (ZDA) 10”4
2. Schuettler (Nem.) 10”5
3. Lauer (Nem.) 10”5 110 m zapreke
1. Lauer (Nem.) 14”2
2. Roundniska (Fr.) 14”5
3. Willimetzky (Nem.) 14”7 1500 m:
1. Misale (Nem.) 3’52”6
2. Hinzen (Nem.) 3’53”1
3. Lehman (Nem.) 3’54”4 200 m:
1. Winder (ZDA) 20”9
2. Seye (Fr.) 21”1
3. Wendelin (Nem.) 21 ”2
4. Germar (Nem.) 21”2 400 m:
1. Kinder (Nem.) 46”5
2. Kaiser (Nem.) 47”5
3. Janz (Nem.) 47”8
4. Swatowski (Polj.) 47”8 800 m:
1. Adam (Nem.) 1’49”3
2. Schmidt (Nem.) 1’49"3
3. Balke (Nem.) 1’50”4 Skok v višino:
1. Peli (Nem.) 2 m
2. Riesensahan (Nem.) 1,90 Skok s palico:
1. Lehnertz (Nem.) 4,30 m
2. Clark (ZDA) 4,30 Met kopja:
1. Sidlo (Polj.) 80,15 m
2. Salomon (Nem.) 74,81 Štafeta 4x100 m:
1. Cullmann, Hary, Mahlen-dorf, Lauer (Nem.) 39”9,
KONJSKI ŠPORT
IZ državnih ekip na svetovnem prvenstvu
BENETKE, 15. — Ne preveč ugoden zaključek tekmovanja v konjskem športu na rimski climpiadi, med katero je nekaj konjev celo poginilo, so nekateri, že prijavljeni udeleženci V svetovnega prvenstva v konjskem športu, ki bo na Li-du, sklenilo odpovedati sodelovanje.
Jahalna ekipa Južne Afrike ,e spoznala, da ne njihovi konji ne konjeniki še niso na višini, zaradi česar se ne bo udeležila prvenstva. Isto sta sklenili Španija in Nova Zelandija, ker to konji njunih ekip utrpei
lepublike, ki nls0. ne škode, skleni«.
utrpe>i(1!
V
venstva udeleze’,avah so^f
Po zadnjih prilava‘
bodo prvenstva
movanj udeležile stih držav in s!ce .-.-{ije. Avstrije, Francije,
onske. Velikejri^n K,
Ii ali je, ZAR, SZ, ZDA.
 ■«»-
29. OKTOBRA V
Loi • A“zel
evropski
za
MILAN, 15. ba SIS poslala lta -ksarski zvezi P'"zajntei
Dane* je ^
- :nsP
jo podpisala
stranki za or^an|?L
ckega prveMtv.^- p* prvakom ItaliJ; Vfjiite^ Loiem in izziva<;e'"
Mauricom Auze'0®' jj
Pogodba Pre<3V!!j n3sl,<, vropSiU . v -
dvoboj za eVlr.*i; letos soboto 29. oktobra lanski športni Pa___
——«»'	pi
Jadranski
Zmagi
nad reškim MJ,*
REKA, 15. -Vij M za	W,
movanja za J~:ei)ciK ,, ni pokal med res ^
jem, reprezenta^
reprezentanc
turinskim ^nh°reaisiil>-t Fiat in Trst P ir0ina 1 morje s 75:56, °z« 0rJ» Kijub hladnem« »
bilo doseženih « ju »>
v-gSjj!
m prosto je
isti P
dosegel 58”2, 111
r.jem je na jeva iz Trsta 1’7”2.
er .
Cer1',
***
NK
DUBROVNIK, l5\ .irf*’,
a ltateT»
valnem mitingu- ” jjS-p razen Jugos1
vila infl m
tudi japonski aa Zajer posta; slovanski re.
2’26
skem srečanju
leord na_f
V v3
alfir
sto s časom «*’s0 mačega Juga PP’
sko reprezentanc
KOLESA
BEOGRAD, t«- 8rji -
jugoslovanski	nast',°
do konca sezoneboiJl &
na
dveh pome^tvu
državnem Pr
na k
čela 22. t. i“- »iru'-so bili do’°af gy3čič 1J )(> ner Valcič, Le_„ p#
k; okoli Bolgar>je’ f čela 22. t. m. V
nekaj ooškodb. Nasprotno pa vič. Proga je Q ge'
dolgn »taP-
f-o konjeniki Združene arabske | je razdeljena
iiiiiiiiAiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiimtiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifiitiiiiiiiiii"111’1
.uh""
Iz olimpijske arePe
t® mm
'-'*v .s'
Za zidovi starorimskega ru olimpijskih iger tekme
i kopališča znanega pod imenom «Terme di Caracalla vai me najboljših telovadcev in telovadk sveta. Sklad«« ,ef0 t' pri ženskah je navdušila vedno številno občinstvo, ki ni stedilo s P*os fja S* • F ' kam in z žvižganjem včasih preveč pristranskim sodnikom in sodnicam. ‘	v*«j0v'f
mlado češko telovadko Bosakovo, kateri ni uspelo, da bi v parterju d0j^?’ziaw
V
r,
MATEVŽ HACE ---------
U..MUW vv-«w •Vivovov uvanuu » w,	...	UJ(JU1U,	uc	m*	*	|zni»v>ju---	J
vjetske tekmovalke. Nasprotnp pa se je izkazala na gredi, kjer ji je pripadla ■atr	-.?»	*£ -S-S *£ 4T55-4KS	-SKS-	■9EK-	«•£	-XX ?xc- -»g. -KS-	^
-v 37.
1
«i KOMISARJEVI ZAPISKI
G \,	 J	O
g v	Druga	knjiga
o
o Po dolgem času so nekateri
prvič zapeli
®0000000000000o0000000t>0«0000000000000000000
«Ko bi ti vedel, kako so nam govorili na žagi pri Korletu! Tisti njegovi uradniki niso bili samo priganjači, ampak nud -či! Kako so me preganjali! Zato se pa kar bojim, da se ne b še po vojski vleklo naprej tako življenje.« Nato je zavihal hlac-nice in mi pokazal otekle noge »Star sem in za dolge pohode nisem. H kurirjem me daj,» je prosil.
»Prihodnji teden te bomo dali. Potrpi nekaj dni,» sem mu obljubil.
Prišla je gospodinja in vzela molzni stolček, šumeče mleko se je penilo v golidi. Ko je vstala izpod krave, je zaklicala Stanku, če bi ga pil.
«To pa to,> ji je odvrnil in nagnil golido. Tudi drugi kurirji so vstali in se prerivali okrog radodarne gospodinje. Golida je romala iz roke v roko. Slišati je bilo samo dolgo in gl> boko klokanje.	.	.
»Kje se, vraga, držiš? Pridi, da se pogovorimo o premiku!« me je klical Luka.
da ne bom več videl Vrhnike. Tako lepo je tam in tako dobri ljudje žive na Vrhniki.«
Razgovor je prekinil Bojan, ki je začel pripovedovati, kako čedna dekleta so po teh gorah.
Na šmiklavžu smo šli v znano partizansko hišo. ženske so imele kup novic. Pravile so tudi, da naš divizijski referent mašuje po gorah in vnema ljudi za narodnoosvobodilno borbo. Ko so ga videli prvič, je bil zelo raztrgan in sestradan.
«Boste videli, da bodo nekateri župniki še ponujali Lampretu obleke,« je resno dejal Viki-Bojan.
«Ej, ne verjamem, župniki niso tako radodarni,« je dejala starejša ženska.
Tudi Stane Krt se je razživel in smejal. Nazadnje smo še «rihtarja bili«. Vasja je iznašel nov način. Brkina je štiri dni bolela zadnjica, toliko jih je dobil. Smejali smo se in se zabavali v noč. ženske so rekle, da tako veselih partizanov že dolgo niso videle. Po dolgem času so nekateri prvič zapeli.
23. marca. Noč je bila jasna, čista in mrzla. Počasi smo hodili po vzpetinah Graške gore proti šmiklavžu. Prizorišče nekdanjih hudih borb na Graški gori je bilo tiho in mirno Psi na gorskih kmetijah so lajali. Uršlja gora se je lesketala. Stane Krt me je pocukal za rokav in polglasno dejal:
*V taki ne* sedel na kakem križišču in igral celo noc na kitaro. Tako lepe so take noči v gorah!«
Pogledal sem ga. V mesečini se ml je zdel njegov obraz še bolj shujšan in postaran. Sklonil je glavo in vzdihnil: «Men-
24. marca. Luka je z odseki patroliral od štirinajste divizije k Trinajsti brigadi, jaz in Vasja pa sva jo mahnila s kurirji proti Moravški, kjer je bila cona. Pogovoriti se moramo o nadaljnjih operacijah. Ustavljala sva se na kmetijah. Koliko raznih terencev in kurirjev sva našla, ko so se pasli in lenuharili po gorskih kmetijah! Vasja jih je zbadal:
»Kje ste pa bili, ko smo mi prelivali kri!«:
V zadregi so nam odgovarjali, da bi nam radi prišli na pomoč, pa niso mogli, ker je bilo toliko zased.
«Ja, ja, greli ste se pri dekletih in dobro jedli. Lepo je tako partizaniti po štajerskih gorah.«
Sramežljivo so gledali v tla in si popravljali lepe bluze in bleščeče pasove.
Po kmečkih hišah smo opazili, da ljudje precej berejo «štajerskega gospodarja«. V marčni številki je pisalo z velikimi črkami: «štirinajsta banditska divizija uničena«. Članek je napisal vodja štajerskih hitlerjancev Steindel. Ljudem sem razložil praznost, lažnivost in nesmiselnost tega članka, štirinajsta divizija živi, se bori in vedno več bodo slišali o njej Do konca vojne bo ostala štirinajsta divizija na štajerskem, pa če bo še tako težko. Zvonovi pa ne bodo zvonili, kot pravi Steindel, k nemški zmagi, temveč k nemškemu fašističnemu
pogrebu na slovenskih tleh. Tako in podobno sem jim govoril.
Zvečer smo odšli proti Nazarju. Bila je megla, pa tudi mraz je pritisnil. Kurirji so dejali, da lahko gremo kar brez skrbi čez nazarski most in da se bomo ustavili v vasi Kokarje, kjer da so veseli ljudje. Vsenaokrog je bila tišina, samo v daljavi so zateglo lajali psi. Tedaj pa je kar na mah začelo pokati. Okoli nas so začele švigati krogle. Vrgli smo se na tla in odgovarjali. Spremljevalci so zbežali v bližnji gozdiček, pri naju sta ostala samo najina osebna kurirja. Vsi štirje smo streljali in se pomikali nazaj proti gozdičku. Kmalu so začele okoli nas treskati mine. Vendar se je vse dobro končalo. V gozdu sva potem našla preplašene spremljevalce. Vasja jih je pošteno nadrl, da zbeže pred vsako figo.
Ustavili smo se pri bližnjem kmetu, ki nas je pogostil s pijačo in z rženim kruhom.
«No, cone pa le ne bova videla,« se je jezil Vasja in klel terence in obveščevalce.
»Tukaj se bomo morali še truditi, da bomo razbili legendo o nemškem junaštvu. Bojan in Slamič bosta imela še veliko dela, preden bosta postavila mrežo dobrih in sposobnih obveščevalcev za našo vojsko. Z načrtnim delom bomo razbili gestapovsko obveščevalno mrežo in ljudje bodo spoznali, da je le naše gibanje pravo.«
Vasja je godrnjal, da povsod samo pridigam. Jezil se je, naj nikar ne prepričujem vsakega deda in vsake babnice.
Pri Kepu nad Velenjskim grabnom sva vzela dva kurirja s seboj. Za nekaj ur sva se ustavila pri Radmanu nad Zavod njami. Veseli gostilničar Radman je pripovedoval, da je že dostikrat vodil partizane in da bo tudi naju pripeljal na Savinjsko.
«Ej, tam je zadnjič ropotalo in treskalo,« 0ti& ” je visoke Paške gore. Z Vasjem sva se mračno ^ (
Sonce
  __	.	pa«	i
> je že zatonilo za Mozirske planine-je spremljal po položnih gorskih stezah. PriP0prj 0°^
jc ojjicimjtu pu puioznm gursnui siezan. «p^j liko je že upihnil srnjakov po teh globačah-naju je zapustil.	^
26. marca. Na Šmihelu sva zopet našla Spoznal sem okrožnega funkcionarja Rudija	®
visok, močan, črnolas, izkušen frontovec v b Takoj mi je ugajal. Razlozil nama je položaj « pc j,
ski dolini nama nrp»dcfa\nl linHi nnical	I*
ski dolini, nama predstavil ljudi, opisal kih*— ^ sovražnikove izpade. Z Vasjo sva mu zaupala-.^ Ji . mo poslati zanesljive in • izbrane borce Štirn1"3 ^
kurirske postaje, da bi pošta brezhibno delovanj jjg
Cilenšek nam je dejal, da so že večkrat postajah gestapovske agente
V hiši, kjer smo se ustavili, sem govoril cem in domačim ljudem o pohodih in napc’-incn se(V
L/cm i ii uuiimuun ijuueui u puuuuiii 111 nar c() “
vizije. Presenečeno so nas poslušali. Predvsem sva jim razlagala, da so brigade štirinajste ne samo naporov in hitrih prodorov, temveč žajnih borb na raznih terenih.	,at.{
29. marca. Zgodaj zjutraj sva z Vasjo l-ve gunde lepo Gonijo Savinjsko dolino. Več k° « e sel oči po vrhovih Paških gora, Kozjaka, lagal .SnO , duhe in Dobrovlja. Cilenšek Rudi mi je ra, „01$® J
gunde lepo Gornjo Savinjsko dolino. Več ... MEll
.J raVpoli'
vasi in gore. V neki savinjski četi sem ime1
Drugi kmetje so molčali. Vasja je dražil dekleta, da je sedaj pri njih veselo, ker je dosti terencev in kurirjev.
Radmanova žena se je nagnila k meni in vzdihovala, da nimajo miru cele noči. Zdaj pridejo dolinski terenci, pa gre mož za vodiča. Drugič prinesejo ranjence, in spet jih odpelje Radman. Povem da naj ji, kako se bo vse to končalo* Tolažil sem jo, da ni tako hudo.
Stali smo pred Radmanovo hišo. Radman nam je razkazoval gore.
»v.
30. marca. Z Vasjo sva se vrnila v štab ^ Lpii-	£
ki sva ga našla v kmečki hiši pod Belimi v?0	u>	P
je bila razmeščena tudi Trinajsta brigada. Ca DJ„ a mrzel. Više gori je še ležal sneg. V štabu s e(jel V1’,? držani. Vsi so se izogibali odgovorov. Luka Je klel, zdaj glasno, zdaj tiho in se grabil za svoje
«Kje je Krt,« sem vprašal, «ali spi, ali Je ^ čudeno so vsi zrli v naju. Potem so povedan
nad Topolščico. Trinajsta brigada je bila