■■HI
mamsmgm
cena 17 dinarjev	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva	'	titovo velenje, 21. junija 1984
številka 24'723i
Obisk delovne skupine CK ZKS na Rek Titovo Velenje
Odstraniti nosilce odporov
V začetku tedna je Šaleško dolino obiskala delovna skupina centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. Člani skupine so največ pozornosti namenili razmeram na REK, zlasti v njegovem energetskem delu. Osrednja tema razgovorov v posameznih delovnih organizacijah in sklepne seje v torek dopoldne je bila predvsem uresničevanje skupnih ciljev sestavljene organizacije. Ob tem so obširno spregovorili o številnih nedorečenostih in težavah, ki spremljajo desetletni obstoj sestavljene organizacije. Na dejansko uresničevanje temeljnih ciljev združevanje vplivajo številni zunanji, predvsem pa notranji vzroki.
Posebej so poudarili nasprotja med termoelektrarnami, in Rudnikom lignita, ki bi jih vsekakor morali premagati, saj v sedanjih razmerah in doseženih rezultatih zanje ne bi smelo biti razlogov. Nanje so resnično vplivali zunanji vzroki, kot so sistemske nedorečenosti in objektivne težave
elektrogospodarstva, ki sicer niso najpomembnejše, omogočale pa so odpor proti dejanskemu uresničevanju ciljev združitve. Večje seveda notranjih razlogov, pogojenih tudi z odnosi v preteklosti, te pa bodo morali odpraviti.
Med nje sodijo vse preveč splošni in neopredeljeni cilji, ki so sicer lepo zapisani vendar šepa njihovo uresničevanje, cenovna neskladja, bistveno različni načini pridobivanja dohodka, nedorečeno nagrajevanje po delu in slaba svobodna menjava dela, pomanjkljive metode poslovodnega in strokovnega dela in pomanjkanje dogovarjanja med obema partnerjema in med drugim tudi miselnost, da se ob rudniku in termoelektrarnah pojavlja sozd. kot tretji partner.
Poseben problem so nelegalne skupine, ki jim takšne razmere omogočajo, da vnašajo nezaupanje med delavce in bistveno ovirajo dejansko uresničevanje skupnih ciljev, kar seje pokazalo tudi pri oblikovanju novega
Srečanje aktivistov
V Šentilju bo v nedeljo, 24. junija, tradicionalno srečanje aktivistov Šaleško mis-linjskega okrožja. Srečanje organizirata občinska odbora ZZB NOV Velenje in Slovenj Gradec skupaj z OK SZDL obeh občin. Poleg aktivistov, so na srečanje, ki se bo pričelo v središču Šentilja, pred domom družbenopolitičnih organizacij ob 10. uri, povabili tudi borce III.
bataljona VDV in VOS. Na slovesnosti bodo odkrili tudi spominsko ploščo v spomin in zahvalo prebivalcem Šentilja za njihovo množično in zavzeto delovanje v času narodnoosvobodilne vojne.
Člani okrožnega odbora vabijo na že sedmo srečanje vse aktiviste, pričakujejo pa tudi, da se bo tovariškega srečanja udeležilo veliko mladih.
Titovo Velenje
5. rudarska likovna kolonija
Ta ponedeljek se je v Titovem Velenju začela 5. rudarska likovna kolonija, ki se je udeležuje 18 članov društva Šaleških likovnikov, prišli pa so tudi likovni ustvarjalci iz Ajdovščine, Kamnika, Kopra in Ljubljane.
Ta kolonija sodi v praznovanje dneva velenjskih ru-daijev, 3. junija in 10-letnice sozda Rek Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje.
Dela o življenju delavcev.
ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s pridobivanjem premoga v Šaleški dolini, bodo razstavili v galeriji knjižnice kulturnega centra v Titovem Velenju. Razstavo bodo odprli jutri (v petek), 22. junija, ob 20. uri. Organizator razstave bo nagradil avtorje najuspešnejših del, poleg tega pa odkupil še 10 najboljših likovnih del. katere bo prav tako ocenila posebna strokovna komisija.
Že v začetku tega tedna je v avli zgradbe sozda Rek v Titovem Velenju odprta razstava slikarskih del likovnega samorastnika Pavleta Predaniča iz Krškega. Prvi obiskovalci te razstave so bili udeleženci 5. rudarske kolonije, ki te dni v našem mestu in okolici ustvarjajo dela na temo »Življenje in delo šaleških rudarjev«. Z otvoritvijo te razstave so v velenjskem kombinatu začeli prireditve ob letošnjem dnevu rudaijev in prazniku drugih delavcev Reka.
Prednostna lista poklicev
V ponedeljek. 25. junija ob 16. uri bo v prostorih sejne sobe Zdravstvenega doma v Titovem Velenju 1. seja skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje. Delegati bodo obravnavali
ekonomski trenutek in kadrovsko reprodukcijo, predlog prednostne liste poklicev, predlog sprememb samoupravnega sporazuma o štipendiranju. rebalans finančnih načrtov za leto 1984.
samoupravnega sporazuma, ki pa je po zagotovilih odgovornih končno usklajen. Posebej pomembno je tako vprašanje, kakšne so dejanske možnosti, da subjektivne sile in predvsem zveza komunistov resnično uveljavi svojo vlogo in kako ustvariti pogoje zato, če in kjer jih ni. dejstvo namreč je, da se ne znajo (nočejo) spopasti z ldejno-politič-nimi odstopanji in predvsem z njihovimi nosilci. Idejno-politič-na diferenciacija v sestavljeni organizaciji je zato prva in najpomembnejša naloga, pri tem pa morajo odkriti nosilce odporov z njihovimi imeni vred ter jim onemogočiti njihovo delovanje. Morali bodo opraviti kakovostno selekcijo v skupnih službah, zagotoviti večjo stopnjo politizacije srednjih strokovnih kadrov, ki morajo biti bolj odgovorni za samoupravne odnose in varnost-no-politično situacijo v svojih delovnih okoljih, uveljaviti celovito in sprotno komuniciranje in informiranje ter opredeliti dolgoročne, ne le kratkoročnih rešitev. Sklepna ugotovitev je bila. da so bili razgovori temeljiti in so razgrnili vse težave in slabosti uresničevanja skupnih ciljev. Zdaj torej vedo kaj je treba storiti, kdor pa tega ne ve ali noče vedeti, bo moral prepustiti mesto drugim. Rezultate opredeljenih nalog bodo sproti preverjali, najbolj temeljito pa zlasti septembra, ko bo na vrsti sklepni obisk delovne skupine.
Obrtniki velenjske občine se v teh dneh predstavljajo v Rdeči dvorani. Več kot sto obrtnikov razstavlja svoje izdelke oziroma predstavlja storitve, ki jih nudijo. Sejem, ki so ga člani izvršnega odbora obrtnega združenja zelo skrbno pripravili, je vsekakor vreden ogleda.
Občinski komite ZKS Mozirje
Ukrepi tudi za negospodarstvo
O predlogu republiškega in občinskega izvršnega sveta glede razbremenjevanja gospodarstva so razpravljali tudi člani predsedstva in občinskega komiteja ZKS Mozirje in sprejeli vrsto stališč in sklepov v zvezi s tem. Bistvo obeh predlogov je smotrno in boljše delo. izkoriščanje lastnih rezerv in odpravljanje vseh pomanjkljivosti, vse .skupaj pa naj bi pripomoglo k zmanjšanju stroškov.
Občina Velenje
Mladi imajo novo vodstvo
Včeraj je bila programsko volilna konferenca občinske konference ZSMS Velenje. Mladi so spregovorili o družbeno ekonomskem in družbenopolitičnem položaju mladine v občini Velenje, izvolili pa so tudi novo vodstvo.
Za predsednika občinske konference ZSMS Velenje so izbrali dosedanjega sekretarja OK ZSMS Velenje Dušana Jeriha, za podpredsednico. Zdenko Kodrič, učiteljico šoli Bratov Mravljakov, za sekretarja OK ZSMS pa Bogdana Gregorina iz DO RLV. tozd Jamski transport.
Dragi bralci!
Vsaka podražitev nas spravi v slabo voljo, zato verjetno tudi vi danes niste bili nič kaj veseli, ko ste dobili v roke Naš čas z novo ceno. Žal, so podražitve papirja in drugih storitev tudi nas prisilile, da smo morali povišati ceno izvoda Našega časa v kolportaži na 17 dinarjev, mesečna naročnina pa je po novem 60 dinaijev. Prepričani smo, da boste razumeli to podražitev in še naprej ostali naši zvesti bralci.
Komunisti mozirske občine smatrajo, da takšen predlog za gospodarstvo ni dovolj spodbuden. Dopolniti bi ga morali z rešitvami, ki bi posameznike in gospodarstvo v celoti bolj spodbujale k boljšemu in gospodarnejšemu delu. Menijo tudi. da bi bila ta spodbuda najbolj učinkovita v primeru, če bi z učinki prihrankov lahko razpolagalo gospodarstvo samo. Tega predlog ne predvideva, saj so prihranki udeleženi v dohodku in tako obremenjeni z vsemi obveznostmi in dajatvami.
Na mestu je tudi ugotovitev. da se še vedno nismo dovolj pripravljeni spopasti z največjimi porabniki družbenega proizvoda izven gospodarstva. zato bi morali ukrepe razširiti tudi na ta področja. Poizkusi nekaterih teh porabnikov. da ne bi sodelovali pri zmanjševanju obremenitev gospodarstva, nikakor ne bi smeli uspeti. To razumljivo ne velja za vzgojo, izobraževanje in zdravstvo, ki so bili zaradi restriktivne politike zadnjih let vsebinsko in materialno najbolj prizadeti. Akcijo razbremenjevanja gospodarstva bi torej morali usmeriti predvsem v odpravljanje vzrokov prevelike porabe družbenega proizvoda izven gospodarstva, ne le na posledice.
Akcija za stabilnejše gospodarjenje je tudi v mozirski
nama
VELEBLAGOVNICA
TITOVO
VELENJE
občini že v teku in je v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Nova in posebna aktivnost v zvezi s tem. kot jo predvideva predlog republiškega izvršnega sveta, po mnenju komunistov mozirske občine ni potrebna. Menijo namreč, da boljših učinkov ne bi dala, lahko pa bi povzročila zmešnjavo. Gre namreč za spreminjanje miselnosti, česar pa ne spremljajo dovolj učinkoviti in celoviti sistemski ukrepi, ki bi povečevali zanimanje za boljše gospodarjenje.
0 naložbah
V torek se je v Titovem Velenju mudila delovna skupina Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Namen njihovega obiska je bil, da skupaj s predstavniki družbenih dejavnosti pregledajo stanje na tem področju in skupaj ocenijo položaj na investicijskem področju.
Čeprav sredstva za skupno porabo padajo povsod in ne samo v naši občini, pa se je velenjska znašla v še posebno težkem položaju predvsem zaradi ekstenzivnega, hitrega razvoja v preteklosti. Danes se nam je močno povečal pritisk na osnovnošolstvo, na zdravstvo ... Stanje je še posebno težko na področju osnovnega šolstva, saj se bo letos v prve razrede vpisalo kar okrog 360 otrok več kot v prejšnjih letih. To pa pomeni tudi 12 nujno potrebnih novih oddelkov. Težak gospodarski položaj organizacij združenega dela, zmanjšanje sredstev za skupno porabo je povzročilo, da smo iz programa črtali veliko naložb. Pri tem naj omenimo samo tri vrtce, nekaj oddelkov osnovnih šol, telovadnico, dograditev tretjega trakta v Zdravstvenem centru Velenje, zmanjšali smo število novih stanovanj in še bi lahko naštevali.
Na vseh področjih družbenih dejavnosti krčijo programe. Sredstev za nove naložbe ni. Na področju investicijske porabe se moramo obnašati kar se da racionalno, določati prednostni vrstni red. Naložbe, ki niso nujno potrebne lahko počakajo. Ni potrebno, da jih za vedno črtamo iz programa, lahko pa določimo prednostni vrstni red.
Osnovne ugotovitve s tega posveta so bile te, da do sedaj družbenoekonomski položaj družbenih dejavnosti ni bil posebej prizadet, v težkem položaju pa se znajde, ko gre za naložbe. Ekstenzivni razvoj, prisoten v prejšnjih letih je povzročil probleme, kijih ne bo moč rešiti zgolj v občini, ampak v medobčinskem sodelovanju in povezovanju in selektiven pristop pri naložbah. Velik skok pa je bil narejen, so poudarili, že v tem, da smo z vrsto ukrepov dokazali da je sanacija Gorenja prisotna povsod, saj razrešitev tega problema dolgoročno spet nudi normalen razvoj družbenopolitične skupnosti.
Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji
Razglasili najboljše
V Šoštanju je bila v soboto sklepna slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim v republiški akciji »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji«. Pokal za najboljšo krajevno skupnost so med mestnimi krajevnimi skupnostmi osvojili Pre-boldčani, med vaškimi pa KS
Bakovci. Zelo marljivi so bili tudi v krajevni skupnosti Šoštanj, saj so med mestnimi krajevnimi skupnostmi osvojili tretje mesto ter v KS Skale—Hrastovec, ki so med vaškimi KS zasedli prav tako tretje mesto.
(na sliki): Priznanje za KS Škale—Hrastovec
Titovo Velenje
S posveta o problematiki izvajanja kadrovske politike
Pretekli četrtek je bil v Titovem Velenju na pobudo Strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje posvet, na katerem so udeleženci spregovorili o problematiki izvajanja kadrovske politike, srednjeročnem in dolgoročnem planiranju na področju kadrovske reprodukcije ter o problematiki invalidov v organizacijah združenega dela.
Preobrazba našega gospodarstva je postala objektivna nujnost. Z dosedanjim ekstenzivnim razvojem, torej z razvojem v širino in ne globino, ne moremo več naprej. Naš razvoj mora temeljiti na znanju, boljšem delu in večji odgovornosti. V preteklosti smo družbeni proizvod pove-
čevali z novimi naložbami in z odpiranjem novih delovnih mest, pri tem pa zanje skorajda nismo potrebovali in ga tudi cenili nismo kaj preveč. Dohodek nam je rasel na najlažji način — s povečevanjem cen in ne na račun vlaganja v tehnologijo, razvoj in znanje
V času, ko je razviti svet izboljševal kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v gospodarstvu, smo mi povečevali delež delavcev upravno administrativne poslovne režije v skupnem številu zaposlenih. In na dlani je. da prav noben družbeni sistem takšne režije ne more prenesti. Samo za primer naj navedemo, da seje režija v Reku v zadnjih desetih
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad
razpisuje
V LETU 1984 PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ, KI JIH V OBČINI VELENJE DAJEMO POSAMEZNIKOM IN ORGANIZACIJAM ZARADI NJIHOVIH DOSEŽKOV SPLOŠNEGA POMENA.
Za leto 1984 razpisuje komisija postopek dajanja predlogov za naslednje nagrade in priznanja:
1.	ZLATI GRB OBČINE VELENJE
2.	SREBRNI GRB OBČINE VELENJE
3.	NAGRADA „8. OKTOBER"
4.	NAGRADA „KARLA DESTOVNIKA KAJUHA"
Razpisni pogoji:
Predlagatelji morajo upoštevati splošne in posebne pogoje.
ZLATI GRB OBČINE VELENJE
Zlati grb občine Velenje se podeljuje osebam, ki imajo izredne zasluge za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za razvoj socializma in utrjevanja miru v svetu, za razvoj in dosežke v razvoju občine. Zlati grb občine Velenje se lahko izjemoma podeli tudi tujim delegacijam ali uglednim gostom, ki uradno obiščejo občino Velenje.
SREBRNI GRB OBČINE VELENJE
Se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredno sodelovanje pri razvoju občine Velenje ter za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ogled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih.
NAGRADA „8. OKTOBER"
se podeljuje za izredne dosežke in uspehe posameznikom in organizacijam pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje.
IV.
NAGRADA ,,KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA"
se podeljuje za izredne dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti, razen na področju gospodarstva, za katerega je ustanovljena nagrada „8. oktober".
V.
Razpisane nagrade se lahko dajejo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam oboroženih sil SFRJ.
VI.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad za leto 1984 sprejema komisija do dne 20. 8. 1984.
Predloge naslovite na: Skupščina občine Velenje, komisija za podeljevanje priznanj in nagrad, Titovo Velenje. Komisija predlaga organizacijam in skupnostim naj posredujejo tudi predloge za podelitev PRIZNANJ OBČINE VELENJE, ki jih podeljuje IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VELENJE v obliki posebne listine za uspehe in dosežke na vseh področjih človekove ustvarjalnosti in ob priliki humanih dejanj.
PREDSEDNIK KOMISIJE Franjo KORUN, s. r.
letih podvojila, kot je omenila ena izmed razpravljalk, za kar pa so krive sistemske rešitve in podvajanje posameznih delovnih nalog in nikakor ne delavci, ki opravljajo ta dela. Z obrestmi plačujemo tudi napake zaradi neustrezne izobrazbene strukture zaposlenih. Prav osupljiv je podatek, ki so ga omenili na posvetu, da več kot 60 odstotkov temeljnih organizacij v kovinsko predelovalni, strojni industriji in gradbeništvu nima zaposlenega niti enega diplomiranega inžiner-ja in da večina kadra, ki razpolaga z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo dela izven proizvodnje. Čeprav zahteva po izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih ni od včeraj, pa se nekvalitetno zaposlovanje nadaljuje tudi v letošnjem letu. Organizacije združenega dela še vedno »potrebujejo« daleč največ nekvalificiranega kadra.
In ukrepi za spodbujanje boljšega izkoriščanja materialne osnove dela in za povečanje obsega zaposlovanja mladih? Razkorak med dejansko in potrebno strokovno izobrazbo za določeno delovno mesto je skupnost spodbudilo, da predlaga skupščini, naj zadolži delovne organizacije, ki imajo več kot 2000 zaposlenih in več kot 20 % delavcev z neustrezno izobrazbo, da do konca letošnjega leta v sodelovanju s Centrom srednjih šol in delavsko univerzo pripravijo programe i7r.hrn7evanja ob delu, v letnih
načrtih zaposlovanja pa sprejmejo večje obveznosti glede zaposlovanja pripravnikov in večjo udeležbo strokovnega kadra med vsemi novozaposlenimi, povečajo pa tudi obseg kadrovskih štipendij. Dosledneje pa bi bilo potrebno uresničevati tudi samoupravni sporazum o minimalnih življenjskih in kulturnih standardih zaposlenih. Zaposlovanje brez zagotovljenih ustreznih standardov, ki se izvaja mimo pristojnih samoupravnih organov je nezakonito. Nekaj več pa bo potrebno narediti tudi s fluktuacijo, kije prav tako posledica slabosti na področju izvajanja kadrovske funkcije.
Znotraj vseh teh ciljev pa moramo še vedno v ospredje postavljati zaposlovanje pripravnikov, ki se jih marsikje zaradi subjektivnih slabosti otepajo. Kako drugače razumeti in pojasniti težnje po zapiranju pred zaposlovanjem mladega strokovnega kadra, nekvalitetnost programa pripravništva, zlasti pa praktičnega izvajanja, ki naj bi ustrezalo zahtevam zakona o pripravništvu in dogovorjenim obveznostim ob uveljavljanju šolske reforme. Kako pojasniti vsakodnevne primere neenakopravnosti v obravnavanju deklet pri zaposlovanju na delovna mesta, za katera imajo ustrezno strokovno usposobljenost, so se vprašali na posvetu.
mkp
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje
OBVESTILO
Obveščamo vse imetnike stanovanjske pravice, da od 1. 6. 1984 dalje stanarino in prispevke plačujejo na blagajni, na sedežu Delovne skupnosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti, Šaleška 19/a in ne več na DO Vekos, na Koroški 37/b, in sicer: vsak delovni dan razen sobote od 6. do 13. ure, v sredo pa do 15. ure.
Uskladitve pokojnin rudarjem
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na seji dne 30. 5. 1984 sprejela sklep o uskladitvi pokojnin določenih kategorij rudarjev v premogovnikih v SR Sloveniji. Po tem sklepu gre uskladitev pokojnin tistim rudarjem, ki so delali najmanj 10 let pred upokojitvijo pri neposredni proizvodnji premoga, štetih brez povečanja in ki so uveljavili pravico do pokojnine v času od 1. 1. 1975 do 31. 12.1976. Kot dela pri neposredni proizvodnji premoga pa se štejejo po tem sklepu naslednja dela in naloge: gospodar čela — strelec, prvopisa-ni kopač, kvalificirani rudar, polk-valificirani rudar, nekvalificirani rudar, ključavničar na čelu in električar na čelu. V skladu z VII. točko navedenega sklepa bo skupnost izvedla uskladitev pokojnin po uradni dolžnosti na podlagi poimenskih seznamov upokojenih rudarjev, ki so bili pripravljeni v sodelovanju s kadrovskimi službami SOZD Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja (Zasavski premogovniki, Rudnik rjavega premoga Senovo) ter Rudnika lignita Velenje — REK Franc Leskovšek Luka. Ti seznami vsebjejo podatke o pogojih, ki jih navaja sklep, pri posameznem upokojencu, strokovna služba skupnosti pa bo na podlagi le-teh in podatkov v spisu (datum priznanja) uskladila vsako posamezno pokojnino in o tem izdala ugotovitev.
Za upokojence, ki ne bi bili zajeti pri uskladitvi po uradni
dolžnosti, pa je podana možnost, da vložijo zahtevo za uskladitev pokojnine po sklepu o uskladitvi pokojnin določenih kategorij rudarjev v premogovnikih v SR Sloveniji.
Svoji zahtevi pa morajo priložiti potrdilo rudnika, v katerem so upokojenci delali in sicer o tem, da so v zadnjih 10 letih pred upokojitvijo delali pri neposredni proizvodnji premoga v jami in da so opravljali dela in naloge, ki so navedene v sklepu. Pri tem je potrebno opozoriti, da upokojenci, k: so se upokojili pred 1. 1. 1973 in po 31. 12. 1976 ne pridejo v poštev za uskladitev po navedenem sklepu. V vzorčni analizi, ki je bila izdelana na podlagi poimenskih seznamov, je bilo namreč ugotovljeno, da v večini primerov pokojnine rudarjev v premogovnikih, uveljavljene v obdobjih od leta 1973 do 1976 izrazito zaostajajo za povprečjem vseh pokojnin v posamezni skupini tipičnih opravil.
Vse navedeno velja tudi za uskladitev družinskih pokojnin po upokojencih, ki so uveljavili pravico do pokojnine v obdobju od 1. 1. 1973 do 31. 12. 1976, ali po zavarovancih, ki so umrli v tem obdobju in so družinski člani tudi v tem obdobju uveljavili družinsko pokojnino.
Skupnost pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Seja občinske izobraževalne skupnosti
Primanjkuje učilnic
Danes se bodo sestali delegati občinske izobraževalne skupnosti.
Seja je ob 17. uri, delegati pa bodo med drugim spregovorili o realizaciji finančnega načrta za prvo tromesečje, obravnavali bodo planska izhodišča za vrednotenje skupnih programov občinskih izobraževalnih skupnosti in izobraževalne skupnosti Slovenije za letošnje leto, izoblikovali predlog sprememb finančnega plana te skupnosti in sprejeli organiziranost pouka od 1. septembra letos dalje.
Zaradi hitre rasti dohodka v gospodarstvu v prvih mesecih tega leta je očitno, da se bo celotni dohodek povečal precej bolj, kot je bilo predvideno z resolucijo. To obenem pomeni, da se lahko skladno z rastjo dohodka gospodarstva povečujejo tudi sredstva za skupno porabo, seveda ob upoštevanju 20-odstotnega zaostajanja rasti teh sredstev za rastjo dohodka. Prihodki občinske izobraževalne skupnosti bodo tako višji za 17 odstotkov, večina teh
sredstev pa bo namenjena za redno delovanje osnovnih šol, za tekoče vzdrževanje šolskih objektov ter za pokritje obveznosti do Gorenja.
In kakšna je predvidena organiziranost dela na osnovnih šolah v prihodnjem letu? Ker
učilnice v novi glasbeni šoli 1. septembra še ne bodo zgrajene, je potrebno kar najbolj smotrno izkoristiti obstoječe prostorske zmogljivosti. Ob tem so upoštevali načelo, da se čim manjšemu številu učencev spremeni dosedanja organizacija dela, in da se v največji možni meri ohrani dosedanja organiziranost osnovnih šol.
Ob minimalnem preseljevanju učencev naj bi dosedanjo organizacijo dela spremenili le na osnovni šoli Bratov Mravljakov, kjer bi v štirih oddelkih prvih razredov organizirali delo v dveh izmenah.
Prostorska stiska pa bo v prihodnjih letih še večja, zato bo potrebno pridobiti nov šolski prostor.
Sklad za intervencijo
Kmetijska proizvodnja
Prihodnji petek, 22. junija, ob 8. uri bo v sejni dvorani ERE TOK Kmetijstvo Šoštanj četrta seja skupščine Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje.
Delegati bodo obravnavali poro-
čilo o uresničevanju kmetijske proizvodnje v letu 1983 in finančno poročilo za preteklo leto, pregledali bodo tudi finančno poročilo sklada za letošnje prvo tromesečje' in predlog rebalansa finančnega načrta sklada za to leto.
OSNUTEK
Na podlagi 62. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 32. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 9/82) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje na seji dne.........spreip'
PRAVILNIK
o načinu poračunavanja vloženih sredstev imetnikov stanovanjske pravice v družbena stanovanja
1.
Imetnik stanovanjske pravice lahko opravi posege v stanovanju iz lastnih sredstev ob soglasju hišnega sveta.
Ob izdaji soglasja hišnega sveta, s katerim se omogoča vlaganje sredstev imetnika stanovanjske pravice v prenovo družbenega stanovanja je potrebno določiti tudi pogoje in način poračunavanja vloženih sredstev.
2.
Hišni svet se lahko odloči za enega izmed naslednjih pogojev oziroma načinov poračunavanja vloženih sredstev:
—	da se ugotovi dejanska vrednost vloženih sredstev in se na to vrednost ne poviša stanarina, sredstva se stanovalcu ne vrnejo dokler stanovanje ne izprazni. Ko stanovanje izprazni, dobi povrnjena vložena sredstva v revaloriziranem znesku po vrednosti ob času izpraznitve stanovanja z znižanjem vrednosti zaradi obrabe in amortizacije,
—	s stanovalcem se dogovori da se stanarina poveča v skladu s povečano vrednostjo stanovanja in da se mu v dogovorjenem roku vrnejo sredstva v mesečnih ali polletnih obrokih,
—	da se vračilu sredstev stanovalec dokončno odpove; v tem primeru se stanarina ne poviša vse dotlej, dokler to stanovanje ne zasede drugi nosilec stanovanjske pravice ali pa dokler ne pride do nadaljnjih vlaganj družbenih sredstev v izboljšavo stanovanja.
V kolikor se v stanovanje vlagajo sredstva družbeno pravnih oseb je tudi potrebno predhodno soglasje hišnega sveta, ki mora potem skrbeti, da se po obnovi poveča tudi stanarina glede na povečano vrednost stanovanja oziroma stanovanjske hiše.
4.
Nadzor nad strokovnim izvajanjem tega pravilnika izvaja pooblaščena družbeno pravna oseba s strani Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje.
5.
Ta pravilnik se prične uporabljati, ko je sprejet na seji zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje ter se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje.
Predsednik zbora uporabnikov Ivan TAJNŠEK, 1. r.
„NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
„NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar"
kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317, 850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 din
(na mesec 60 din), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije iz-vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
21. junija 1984
* Titovo Velenje
v središču pozornosti
nas cas * stran 3
Skupnost stanovalcev
Kakšne bodo stanarine?
Zelo razširjeno je med ljudmi mnenje, da je stanarina postavka, ki jo je pač treba poravnati vsak mesec, ponavadi takrat, ko je pri hiši najmanj denarja in nekaj, na kar stanovalci sami nimajo nobenega vpliva. Vsako leto se ta poveča za 30 ali 40 odstotkov in s tem se naše znanje o stanarinah konča. Tako razmišlja večina stanovalcev. Toda ali je temu res tako? Ali lahko stanovalci s svojim ravnanjem, s svojim obnašanjem vplivajo na stroške, ki se plačujejo iz stanarin? Se bo z ustanovitvijo skupnosti stanovalcev, z nadaljnim poglabljanjem samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, s prehodom gospodarjenja v roke stanovalcev, kaj spremenilo?
Z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu smo namreč dobili tudi novost na področju stanovanjske samouprave — skupnosti stanovalcev. Kaj te sploh so in v čem je smisel njihovega ustanavljanja? V prvi vrsti so to pravne osebe, ki odločajo o programih in obsegu sredstev za gospodarjenje same in skupaj z drugimi skupnostmi stanovalcev v stanovanjski skupnosti. Skupnosti stanovalcev same neposredno gospodarijo z delom sredstev. Materialno osnovo za gospodarjenje pa predstavljajo stanarine. 70 odstotkov teh je namenjenih investicijskemu vzdrževanju in v ta namen pripravi Vekosov tozd Stanovanjska oskrba vsako leto plan investicij skupaj s predsedniki hišnih svetov in seveda stanovalci. Pri tem se upošteva starost posameznih zgradb. Preostalih 30 odstotkov od sredstev zbranih s stanarinami, pa odpade na gospodarjenje za večja in manjša popravila v okviru skupnosti stanovalcev. Sredstva vzajemnosti so namenjena postopnemu izenačevanju stanovanjskega standarda vseh stanovanj.
Skupnosti stano valcev imajo seveda velik vpliv na stroške. Stanovalci stanovanjskih hiš so s politiko, ki so jo opredelili s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti, določili obseg sredstev od stanarine, ki jo bodo neposredno uporabljali v stanovanjski hiši — to je teh 30 odstotkov od stanarin — in obseg sredstev, ki ga bodo vzajemno združevali v stanovanjski skupnosti — 70 odstotkov od sredstev zbranih s stanarinami.
30 odstotkov tako zbranih sredstev iz stanarin bo moralo omogočiti neposredno gospodarjenje in to za vsa tekoča in tudi manjša investicijska popravila. Sem sodi na primer beljenje, zamenjava dotrajanih napeljav . . .
Stanovalci so se dogovorili tudi o združevanju sredstev namenjenih za amortizacijo. Amortizacije se oblikuje v stanarini. Določena pa je v temeljih plana za leto 1981 do 1985 na ravni stanovanjske skupnosti v občini in se tu preko
planov vrača nazaj v stanovanjski sklad. Namenjena je obnovi stanovanjskega fonda. Šele v tem srednjeročnem obdobju smo dosegli, da amortizacijo združujemo, v preteklih letih se je ta vračala organizacijam združenega dela, ki so jo potem najpogosteje uporabile za novogradnje. Samo še letos se za amortizacijo nameni 0,6 odstotkov od vrednosti stanovanjske hiše, že prihodnje leto pa bo določena nova stopnja amortizacije, ki bo znašala 1 odstotek od revalorizirane vrednosti hiše.
Kako daleč smo v občini Velenje pri ustanavljanju skupnosti stanovalcev? Skoraj v vseh zgradbah v občini Velenje so te že ustanovljene in formalno pravno je torej zakonu zadoščeno. Do letošnjega 8. junija niso bile ustanovljene skupnosti stanovalcev samo v petnajstih stanovanjskih hišah. Kako pa naprej? Strokovno tehnična in administrativna dela je že prevzel Vekosov tozd Stanovanjska oskrba. Medsebojna razmerja med izvajalci posameznih del in med skupnostmi stanovalcev se bodo reševala s posebnimi pogodbami v katerih bo potrebno med drugim tudi točno opredeliti čas trajanja takšnega pogodbenega razmerja. Najpomembnejša naloga tozda Stanovanjske oskrbe pa je, da se kadrovsko organizira in dolgoročno usposobi za opravljanje del s področja enostavne reprodukcije, kar bo poleg ekonomskih stanarin tudi jamstvo za uspešno gospodarjenje.
Po tej 1. fazi so torej že podani pogoji, da stanovalci začno gospodarno uresničevati zakon, za kar pa bi morali biti tudi dovolj motivirani. Od njih samih je namreč odvisno, kakšne bodo stanarine. Stanovalci imajo tokrat dejansko možnost vpliva na višino, ki bi se lahko od objekta do objekta razlikovala tudi do 100 odstotkov. Kako, se boste vprašali. Denar bo, od stanovalcev pa je odvisno, kako ga bodo porabili. Kaj bo bolje? Pozimi, ko bo okrog zgradb veliko snega, vzeti lopato v roke in ga odmetati, pa za to iz blagajne ne vzeti ničesar ali pa naročiti komu, da to postori namesto nas in to potem plačati. Ali na primer, ki je aktualen v tem letnem času. Košnja in vzdrževanje zelenic. Odločili se boste lahko sami. To sta samo dva primera, v sami praksi pri gospodarjenju pa boste našli še veliko podobnih.
Ker bo v začetku verjetno še veliko težav, so Vekosov tozd Stanovanjska oskrba, Samoupravna interesna stanovanjska skupnost, SZDL in vlagatelji stanovanj — organizacije združenega dela pripravljeni stanovalcem nuditi vso podporo, da se bodo lahko s problemi, na katere bodo naleteli pri razvijanju hišne samouprave, spoprijeli.
mkp
Titovo Velenje - zanimiva predstavitev
Prvi
obrtni
sejem
Obrtniki iz občine Velenje te dni svoje izdelke razstavljajo v Rdeči dvorani na svojem prvem obrtnem sejmu.
Vladka Kajzer: Pričakovali smo večji odziv delovnih organizacij
Sejem je bil odprt v petek, zanimiva in pestra prireditev pa pomeni nadaljnjo uveljavitev samostojnega osebnega dela v naši občini. In čeprav tokrat sodeluje le tretjina nosilcev obrti je že to dovolj širok prikaz številnih možnosti, ki jih nudi drobno gospodarstvo tako v zasebnem, kot tudi v družbenem sektorju.
V občini Velenje imamo trenutno 383 nosilcev obrti, pri njih pa je zaposlenih 467 delavcev. V letu 1983 je bil celotni prihodek vseh obratovalnic 722 miljonov dinarjev in se je povečal v primerjavi z letom 1982 za 41 odstotkov. Dohodek obratovalnic pa je bil 146 miljonov in je bil za 42 odstotkov večji kot leto poprej. Ti uspehi so tako spodbudni, da moramo tudi v prihodnje težiti za odpiranjem novih obratovalnic, še posebno tudi zato, kot je poudaril predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle ob otvoritvi sejma, ker se tako odpirajo tudi možnosti za uspešnejše razreševanje problemov na področju zaposlovanja ter za nadomeščanje izdelkov iz uvoza.
Pred sejo skupnosti otroškega varstva
Težave pri uresničevanju programa
Prihodnji torek, 26. junija, ob 17. uri, se bodo sešli na sejo delegati občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Na seji bodo med drugim tako kot vse samoupravne interesne skupnosti socialno varstvenega področja, obravnavali samoupravni sporazum o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Ta sporazum naj bi poenotil dodeljevanje socialnovarstvenih pomoči.
Žal, pa bo usklajevanje še vedno otežkočeno. saj ostaja družbeno denarna pomoč otrokom še naprej pravica, ki jo družina uveljavlja v občini zaposlitve, vse ostale pomoči pa uveljavlja v občini stalnega bivališča. Delegati bodo razpravljali med drugim tudi o uvedbi funkcionalnih oblik pomoči kot je naprimer doplačevanje v dnevnem varstvu namesto izplačila v denarju in podobno. Kot' določa samoupravni sporazum o katerem bodo razpravljali delegati, naj bi bila vsaka družina deležna socialne pomoči do višine potrebnih sredstev za preživljanje. Tudi skupnost otroškega varstva pristopa k izdelavi plana za novo srednjeročno obdobje do leta 1990 ter dolgoročnega plana do leta 2000. Na seji bodo zadolžili koordinacijski odbor, da pripravi
te dokumente za razpravo na skupščini, obravnavali pa bodo tudi samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med vz-gojnovarstvenima zavodoma in občinsko skupnostjo otroškega varstva. Vso pozornost bodo delegati na torkovi seji namenili tudi problematiki izvajanja programa te skupnosti v letošnjem letu. Zaradi stalnega padanja realnega osebnega dohodka se mnoge družine ne odločajo za varstvo svojih otrok v vrtcih. Ugotavljajo, da so najbolj prizadete družine s srednjim dohodkom, ki izpadejo' iz vseh subvencij. Ob izvajanju programa za petletne otroke, ki ne obiskujejo vrtca, je Vzgojno varstveni zavod Titovo Velenje opravil anketo, kje so ti v varstvu. Kar polovico teh otrok varujeta oče in mama sama. ki delata v dveh izmenah, kar pa pomeni, da so ti otroci vsaj nekaj ur dnevno sami. Skupnost otroškega varstva skuša pomagati staršem z omejenim dvigom cen in postopnim prevzemom nekaterih stroškov v svoje breme. Tako bodo v letošnjem letu v celoti pokrili stroške osebnih dohodkov ravnateljic in pedagoškega vodstva, zato tudi niso dvignili cen za več kot 20,8 odstotkov (sicer bi se za 30 odstotkov, dovoljena rast pa je 38 odstotkov). Skupnost od 1. janu-
arja letošnjega leta pokriva tudi del stroškov prehrane in sicer doplačuje za vsakega otroka od 12 do 16 din na dan, skupnost pa bo pokrila tudi razliko, kije nastala "iradi zamrznitve cen in torej nove cene nico bile uveljavljene s 1. januarjem, tako kot je bilo predvideno.
V vzgojno varstvenih ustanovah so pričele veljati nove cene s 15. majem in sicer se je povečala oskrbnina za 20.8 odstotka, hrana pa seje podražila s 1. junijem insicerza 12oziroma 15dinna dan. Polne cene plačajo starši z dohodkom nad 12500dinnadružinskega člana.
Drugo vprašanje, o katerem bodo prav tako razpravljali delegati na skupščini, so družbeno denarne pomoči. Kljub temu da so se življenjski stroški močno povečali, je še vedno v veljavi cenzus, ki določa, da so do teh pomoči upravičene družine katerih dohodek ne presega 6000 dinarjev. Mnoge družine, ki so doslej prejemale to pomoč in jo v sedanjih časih še vedno nujno potrebujejo, presegajo to višino, zato bodo delegati razpravljali o tem. da bi predčasno uveljavili nov sporazun.. ki naj bi določal, da bi bile do teh pomoči upravičene družine z dohodkom do 780O dinarjev na družinskega člana.
Dnevni red prihodnje seje skupnosti otroškega varstva je gotovo zelo pester in zanimiv, točke dnevnega reda pa izredno pomembne, zalo se bodo delegati gotovo polnoštevilno udeležili tega zasedanja.
Na sejmu je vsak dan zelo živahno
»Vsi skupaj se zavedamo, da moramo drobno gospodarstvo obravnavati predvsem kot nujni sestavni del celotnega gospodarskega razvoja. O tem govorijo tudi številni dokumenti, ki so jih sprejeli tako zvezni, kakor republiški organi. V občinah pa moramo sedaj poiskali in dogovoriti tako gospodarsko politiko, v kateri bo imelo drobno gospodarstvo ustrezno mesto v našem gospodarskem razvoju.« je dejal Janez Basle.
Naši obrtniki so ta sejem že dolgo načrtovali, vendar pa so ga zaradi organizacijskih težav odlagali. Sedaj pa so uspešno uresničili tudi to nalogo. Letos se je v Rdeči dvorani predstavilo 120 obrtnikov, organizirali pa so tudi prodajo izdelkov, kar je gotovo razveseljivo, saj to sejmu daje dodatno privlačnost ter k temu pritegnili tudi nekaj obrtnikov iz drugih obrtnih združenj.
»Prvi koraki so bili bolj težki,« pravi predsednica obrtnega združenja^ Velenje Vladka Kajzer,« prihodnje leto, sejem bo postal tradicionalen, pa nam bo že gotovo lažje«. Pričakujemo, da bo v
prihodnje udeležba še večja, saj bomo odslej vabili tudi naše poslovne partnerje, pripravili razna predavanja in morda tudi športne prireditve. Tako bo obrtni seiem postal resnično tisto kar od njega pričakujemo.«
Naši obrtniki si želijo, da bi se v prihodnje tega sejma v večjem številu udeležile tudi delovne organizacije ter predstavile izdelke npr. iz uvoza, ki bi jih lahko izdelali sami. Tako bi sejem dobil še večji gospodarski pomen.
Obrtni sejem bo v Rdeči dvorani odprt še do nedelje in sicer vsak dan od 9. do 19. ure.
ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA
Sejem mora postati tradicionalen
Prvi obrtni sejem obrtnikov občine Velenje je že na dan otvoritve privabil precej obiskovalcev. Seveda je bilo med prvimi gosti največ razstavljalcev drobnega gospodarstva iz naše občine. Otvoritve smo se s fotoaparatom in beležnico udeležili tudi mi, se sprehodili med razstavljenimi izdelki, nekatere razstavljalce pa povprašali, kaj menijo o sejmu.
Viktor Živkovič: ,,Sejem je zelo dobro pripravljen. Škoda, da na njem ne sodeluje več obrtnikov naše občine. Razstavljam pogri-njek. Menim, da je sejem prva stopnica k razširitvi in popestritvi gostinskih uslug. Obrtniki bi morali sejem pripraviti vsako leto, vendar morajo na njem biti razstavljene vedno boljJe in kvalitetnejše stvari. Kaj pričakujem od sejma? Pestrejšo ponudbo, medsebojno sodelovanje gostincev in večjo usklajenost na tem področju."
Jožica Kumer. ,,Kaj menim o prvem obrtnem sejmu v velenjski občini? Da je to dobra stvar, ne samo za nas obrtnike, ampak tudi za občane in nekatere delovne'organizacije. Na sejmu žal ne sodelujem, saj z možem nisva mogla pravočasno dobiti sončnega kolektorja. Sejem je dobro organiziran, pogrešam pa nekaj tujih razstavljalcev ter delovnih organizacij z našega področja, še zlasti tiste, ki sodelujejo s kooperanti. Seveda pa bi bil lahko sejem še pestrejši in zanimivejši, če bi na njem sodelovali vsi obrtniki velenjske občine."
Valentin Jevšenak: ,,Takšen sejem smo delavci v drobnem gospo-
Viktor Živko
darstvu že prej potrebovali. No, še vedno je čas in ničesar ni zamujenega. Presenečen sem, kaj vse delamo obrtniki v naši občini. Morda bo koga od obiskovalcev sejma zamikalo, da bi se nam pridružil in pomagal pri razvoju drobnega gospodarstva, ki postaja vse pomembnejše. Gotovo pa bi lahko poleg nas na sejmu sodelovale s svojimi potrebami še delovne organizacije Šaleške doline. Kaj pričakujem od sejma? Razstavljam sode in zato seveda pričakujem več naročil. Mislim, da bi moral postati sejem tradicionalen."
Bt.io Strozak: .,0 takšnem sejmu smo pri obrtnem združenju občine Velenje razmišljali že pred leti. Prav je, da občani vidijo kaj delamo, od kod izvirajo izdelki, ki jih kupijo v trgovini. Zato o sejmu menim vse najboljše, čeprav nam pri organizaciji ni manjkalo težav.
Beno Strozak
Jožica Kumer
Od razstavljanja svojih izdelkov si ne obetam veliko, ker imamo kooperanti že vnaprej prodane svoje proizvode. Škoda, da na sejmu ne sodelujejo vsi obrtniki naše občine, saj bi bil tako sejem še pestrejši."
Ivana Sevčnikar: ,,Moram povedati, da sem kar malce razočarana. Pričakovala sem namreč, da bodo razstavljale še nekatere delovne organizacije in da bomo lahko obrtniki videli, kakšne potrebe imajo. Tudi obrtniki jim lahko pomagamo pri premagovanju težav, zlasti pri tistih izdelkih, ki jih morajo uvažati. Na sejmu v Rdeči dvorani bi prav tako lahko razstavljalo več delavcev našega drobnega gospodarstva. Sicer pa je sejem dobro pripravljen. Prav je, da tudi občani spoznajo s čim vse se ukvarjamo in kako daleč smo že razvili to dejavnost v naši občini."
*...Sjpt.V:
Ivana Sevčnikar
Titovo Velenje *	21. junija 1984
T7T"-" ! SSUBHBaHHBBBHHi
Krajevna skupnost Šentilj
Gostitelji aktivistov OF šaleško-mislinjskega okrožja
4. stran * naš cga	naši kraji in ljudje
KS Šalek-Gorica je praznovala
Vrsta prireditev in odkritje spominske plošče
sneg, sicer so odrezani od središča vasi. V Šentilju si prizadevajo, da bi kar največ cest uredili ter da bi zbrali dovolj denarja tudi za njihovo zimsko vzdrževanje.
Želja, ki bi jih radi uresničili, je v Šentilju še veliko. Ce se bodo tudi v bodoče tako aktivno vključevali v različne udarniške akcije, bodo gotovo kos tudi nalogam, ki so pred njimi.
V krajevni skupnosti Šentilj je v teh dneh zelo živahno. Krajani si pr zadevajo, da bi kraj, do nedelje 24. junija, ko bodo gostitelji aktivistov OF šaleško mislinjskega okrožja, kar najlepše uredili. Seveda se aktivno pripravljajo tudi na pr,»slavo, med katero bodo borci YDV brigade otvorili spominsko obeležje na domu družbeno političnih organizacij kot zahvalo krajanom za njihovo požrtvovalno pomoč v času narodno osvobodilne vojne. Ob tej priložnosti pa bodo krajani Šentilja predali namenu tudi nov adaptiran dom krajanov.
dinarjev. Nabavili so že 2000 metrov hidrantnih ccvi ter naročili projekte, ostala dela pa bodo opravili v naslednjih letih.
Težav, ki bi jih radi odpravili, pa je v Šentilju še veliko. Cest že nekaj časa ne morejo vzdrževati tako kot bi bilo potrebno, saj dobijo za meter makadamske ceste letno le po 10 dinarjev za vzdrževanje. Teh cest pa je v Šentilju kar 18 kilometrov. V zimskem času jih ne morejo orati, zato so krajani oddaljenih zaselkov prepuščeni samim sebi. Sami morajo preorati
Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Vranjek,
aktivnosti v Šentilju v zadnjem času ne manjka. Trenutno končujejo z adaptacijo doma krajanov. K tej nalogi so pristopili pred dobrim letom. Obnovili so star kulturni dom ter dogradili prizidek. Ta naloga jih je veljala okoli 6 milijonov dinarjev. Večino sredstev so zbrali s sredstvi samoprispevka, veliko pa so prispevali tudi krajani z lesom in seveda z udarniškim delom. V domu krajanov bodo imeli veliko dvorano, v prizidku pa so uredili sanitarije ter prostore za društva in organizacije. Preteklo leto so v Šentilju predali namenu tudi gasilski dom, v katerem še vedno urejajo prostore za Civilno zaščito in nekatere druge organizacije in društva. Pogoji za delo bodo v Šentilju prav za vse aktivnosti zares dobri, krajani pa mislijo tudi že na vzdrževanje dveh objektov, ki so jih zgradili. Zavedajo se, da morajo temu že sedaj nameniti vso pozornost, saj poudarja predsednik sveta krajevne Miro Vranjek, da ne bodo dopustili, da bi tisto, kar so s trudom pridobili, propadalo.
V tem času v Šentilju razširjajo tudi telefonsko omrežje in urejajo pokopališče. Uresničujejo pa še eno nad vse pomembno nalogo. Ta kraj predstavlja namreč pomembno kmetijsko zaledje naše občine, vendar pa na lepih, velikih ravnih površinah zaradi zamočvirjenosti ne dosegajo dovolj velikih pridelkov, poleg tega pa živina pogosteje oboleva. Skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo in temeljno organizacijo kooperantov Kmetijstvo Šoštanj so pristopili v melioraciji zamočvirjenih površin. Tako je kraj v tem času razkopan,
aj šest kopačev skoraj neprekinje-
Z raznimi barvami je pobarvalo ceste od glavnega križišča do doma krajanov 30 otrok. Nato pa so se sešli krajani še na slavnostni seji skupščine te krajevne skupnosti.
Kot je dejal slavnostni govornik. predsednik sveta krajevne skupnosti Letuš Janez Brinovec, so na prehojeno pot lahko resnično ponosni, saj so uresničili že skoraj vse načrtovane naloge. Vidnejši razvoj ta krajevna skupnost beleži od leta 1976 dalje. Od takrat do danes je ostalo le malo cest neasfaltiranih, v krajevni skupnosti prav tako ni gospodinjstva brez vodovoda. Zadnji odsek so krajani dokončali v dneh pred praznikom.
Zelo razvito je tudi telefonsko omrežje, krajani za-
selka Podgora pa imajo sedaj transformatorsko postajo. Prav tako so začeli akcijo, kako olepšati svoj kraj. Divji odlagališč v krajevni skupnosti Letuš ni več.
»V prihodnje bomo največ pozornosti namenili urejanju in modernizaciji krajevnih cest ter društvom v kraju,« je med drugim poudaril Janez Brinovec. Učenci tamkajšnje podružnične šole so nato pripravili krajši kulturni program. Na slavnostni seji skupščine so podelili petim krajanom priznanja OF, tamkajšnje gasilsko društvo ter Jelka Kolšek Da sta prejela še krajevni priznanji.
Praznovanje ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti so sklenili s srečanjem starejših krajanov.	t. P.
Republiško tekmovanje v Novem mestu
Lepa uvrstitev Velenjcanov
Preteklo nedeljo je bilo v Novem mestu republiško tekmovanje ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite. Velenjsko občino so na tekmovanju predstavljali tekmovalci in tekmovalke iz šoštanjskih
termoelektrarn, ki so zmagali na takšnem občinskem tekmovanku v Topolšici. Uvrstili so se želo dobro, saj so od 74 ekip, kolikor jih je nastopilo na tekmovanju v Novem mestu, osvojili 18. mesto.
Krajani krajevne skupnosti Šalek—Gorica praznujejo 17. junija svoj praznik. Prireditve v počastitev praznika so se pričele že prejšnjo sredo s koncertom pevskih zborov in otvoritvijo razstave likovnih in literarnih del učencev osnovne šole bratov Mravljak in Kulturno umetniškega društva iz Uchingena.
Spremljajoče prireditve pa so potekale potem ves teden, sklenili pa so jih v nedeljo popoldan s srečanjem najstarejših krajanov, ki žive v tej mladi krajevni skupnosti. Pripravili so kulturno umet-
niški večer mladih, otvorili razstavo likovnih in literarnih del učencev, ki so pisali in risali o tem. kako vidijo svojo krajevno skupnost, izvedli orientacijski pohod članov Zveze rezervnih vojaških starešin in medobčinsko gasilsko tekmovanje za pokal Šaleške doline.
Nadvse slovesno paje bilo v soboto, dan pred praznikom, ko so na svečani seji skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL podelili priznanja OF in po tem odkrili spominsko ploščo padlim borcem pred Gasil-
Pred Gasilskim domom v Šaleku so odkrili spominsko ploščo padlim borcem
skim domom. »Sleherni človek lahko v krajevni skupnosti najde svoje mesto. Mnogo nas živi v tej krajevni skupnosti. Krepimo bratstvo in enotnost! Smisel življenja ni v tem, da živi človek sam zase. Velja toliko, kolikor je dal pokolje-nju. ki mu pripada. Vsak človek je pomemben in vsak naredi nekaj, če je za to motiviran«, je v uvodnem govoru na svečani seji poudarila predsednica krajevne konference, Lea Lukič. Na seji so najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja Osvobodilne fronte. Srebrno priznanje je prejel Rafko Goršek. bronasta pri-
znanja pa so podelili: OŠ bratov Mravljak. Bernardu Času. Marjanu Hacetu. Milanu Kovaču, Francu Korošcu. Mariji Martine. Milenku Pipušu in Janezu Puklu.
Osrednja proslava ob praznovanju krajevne skupnosti pa se je pričela takoj za svečano sejo z odkritjem spominske plošče padlim borcem. V kulturnem programu so sodelovali učenci, zapel je Rudarski oktet in zaplesala Koleda.
S svečane seje skupščine KS in krajevne konference SZDL na kateri so podelili tudi priznanja Osvobodilne fronte
8. krajevni praznik so sklenili s srečanjem starejših krajanov
Predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Vranjek
Tudi v KS Letuš so praznovali
no koplje odvodne kanale. Dela je še veliko, saj morajo položiti še drenažne cevi. Krajani so to akcijo z navdušenjem sprejeli, saj bodo odslej tudi oni dosegali boljše prideike, velike težave pa bodo imeli v letošnjem letu. Pridelki bodo zelo skromni.
V Šentilju se pripravljajo še na eno zelo veliko nalogo. Že nekaj časa imajo še posebej v sušnem obdobju težave s pitno vodo. Zato bodo napeljali v kraj mestni vodovod. To je seveda zelo obsežna naloga, ki ji sami ne bodo kos, zato bodo za pomoč prosili samoupravne interesne skupnosti. Po sedanjih predračunih naj bi za to potrebovaii okoli 800 milijonov
Veliko so naredili - največ na komunalnem področju
V soboto in nedeljo je bilo v krajevni skupnosti Letuš, kot vemo leži na meji treh občin mozirske, žalske in velenjske— nadvse živahno in slovesno. Kako tudi ne, saj so krajani slavili svoj krajevni praznik, že osmi po vrsti.
Pred 42. leti, v noči iz 12. na 13. junij, je odšlo v partizane 15 zavednih Letušanov, kar je za tako majhen kraj kar veliko. V spomin na ta dogodek praznujejo krajani od leta 1976 krajevni praznik.
Ob tej priložnosti so pri-
pravili bogat program praznovanja. V soboto dopoldan se je okrog 40 krajanov, od pionirjev do starejših, odpravilo na pohod na Dobrovlje, popoldne so tamkajšnji gasilci organizirali tekmovanje za pokal Letuša. Najhitrejša je bila mlada desetina iz Andraža nad Polzelo. V nedeljo zjutraj, so merili svoje moči nogometaši na nogometnem turnirju, društvo prijateljev mladine iz Letuša pa je pripravilo srečanje mladih likovnikov in risanje na asfalt.
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE
Z babico Ančko
Babica Ančka. Le s čim drugim kot motorjem?
Babica Ančka. Le kdo je ne pozna? Naj bo lepo ali grdo vreme, naj dežuje ali peče sonce, babica Ančka, njen motor, ruta na glavi in torba v roki. Že sedemindvajset let. Toliko je star njen prvi dojenček, ki ga je okopala. Vida iz Plešivca je tudi sama že mamica, v službi pa vzgojiteljica. Na začetku njene babiške poti je bilo nieno ulavno prevozno sredstvo kolo.
Ančka Hrustel je skromna ženska. Najbolj žal ji je, da po tolikih letih babiške službe ne ve, koliko otrok je okopala, koiiko jih je ljubeče stiskala k sebi in kolikim je tako lepo pripovedovala, da so tako nehali jokati, ko so zaslišali njen glas. Ce bi bila še enkrat babica, to pa bi bila, kaj pa drugega, bi si zabeležila prav vse. In po sedemindvajsetih letih bi točno vedela, koliko dojenčkov je imela v rokah. Bila bi babica, pa četudi bi morala začeti tako kot je, ko po okoliških krajih še ni bilo asfaltiranih cest, ko je morala po snegu na Graško goro, pa v Loke . . . Kakšna razlika! Sedaj pa po moderni cesti, pa še na motorju. Sploh pa je ta njen motor zanimiv otrokom. Ko ga parkira pred kakšnim blokom, ji ga tisti, ki jo poznajo, pazijo, kajti ,,to je motor od tete Ančke". ,,Če pa ne vedo, potem pa jih najdem tudi po sedem na njem", pravi v šali in tako kot zna samo ona, vedno dobre volje. Prvi motor jo je spremljal osemnajst let, ,,s tem, ki ga imam sedaj, se bova pa skupaj upokojila," pravi.
Vsak dan obišče šest dojenčkov. Več, če so dopusti. ,,Vendar to ni problem, ne podnevi in ne ponoči. Na razpolago moraš hiti' takrat, ko te potrebujejo in ne takrat, ko ti hočeš", pravi kot nekaj, kar je samo po sebi umevno.
Ančka je v veliko pomoč mamicam. Potrebujejo jo še posebno tiste, ki imajo prvega otroka, potem pa že same veliko vedo. „Sko-raj vsi dojenčki se radi kopajo, " pravi in hudomušno nadaljuje: ,,Ljudje me res povsod lepo sprejmejo, ko pridem, ko pa grem so pa nekateri tudi jezni na mene." Pa ji ne verjamemo, saj na Ančko človek ne more biti jezen. Vsakemu hoče samo dobro.
,, Velikokrat še potem obiščem kakšnega otroka. In najlepše je, ko vidim, da je zdrav in se lepo razvija." Za te, že malo večje, skriva njena torba tudi sladko veselje, bonbone, pa lizike.
Babico Ančko moti, da imamo v Sloveniji uzakonjen tako kratek porodniški dopust. ,,Ne vem, ampak mislim, da bi moral biti ta za vso Jugoslavijo enoten. Saj so otroci tudi vsi enaki. Vsi bi potrebovali mamice čim dlje zraven sebe."
Še jo bomo srečevali. Babico Ančko, ki pozna toooliko otrok.
21. junija 1984 ★ Titovo Velenje_ naši kraji in ljudje	css ★ st~
Krajevna skupnost Nazarje
Vrstijo se slavnostne prireditve
V tem mesecu so v nazarski krajevni skupnosti slavili svoj drugi praznik. Ob tem so pripravili celo vrsto slovesnosti in prireditev, z njimi bodo nadaljevali konec tega tedna in jih sklenili s proslavo ob dnevu borca. Tako je bilo posebej slovesno v soboto. Najprej je trla v delavskem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri so ocenili svoje delo v minulem obdobju, pester kulturni spored so pripravili člani domačega prosvetnega društva in osnovnošolci, na seji
pa so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom in društvom.
Priznanja so prejeli Anton BLATNIK. Jože DOBROVC. Edi HERMAN. Milan ILOV-ŠEK. Jože ROKOVNIK. Alfonz KRAJNER. Kristijan PI.ANOV-ŠEK. Danica SEVER. Anton STROŽIČ, Športno društvo VRBOVEC in taborniška četa DUŠANA KRAIGHERJA — JUGA.
Predsednik sveta te krajevne skupnosti Marjan Dobrove je na
Dobitniki letošnjih nagrad krajevne skupnosti
kratko takole ocenil dosežke in načrte: »Tudi letošnji praznik smo in še bomo obeležili s sorazmerno velikimi uspehi, zlasti na področju komunalnega urejanja in stanovanjske izgradnje. Skupaj s krajani in združenim delom smo v preteklem letu v urejanje cest vložili 10 milijonov dinarjev, poleg tega pa smo pridobili tudi 30 družbenih stanovanj. Svet krajevne skupnosti je svoje načrte v celoti izpolnil, izjema je le urbanistična ureditev naselja Nazarje, zlasti za zasebno stanovanjsko izgradnjo. V urejanje te dokumentacije smo vložili veliko dela in časa. pri tem pa so nas predvsem ovirale pomembne novosti v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Na zadnjem zboru občanov smo le določili območja za zasebno stanovanjsko gradnjo in v perspektivi tudi za družbeno.
Nazarje so industrijsko središče mozirske občine in pospešeno priseljevanje novih prebivalcev terja nenehno širitev infrastrukture, predvsem pa boljše gostinske in trgovske usluge ter druge storitve. To področje je že dolgo zelo pereče in mu zato namenjajo veliko pozornosti. Bistvo naših letošnjih načrtov je nadalnje posodabljanje cestišč in prometnic v kraju, izgradnja pločnika, gradnja sekundarne kanalizacije

na komunalnem področju, saj so zelo aktivni tudi vsi ostali krajevni dejavniki. O tem je spregovoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Nazarje Jože Špendfi: »V praznovanje se tudi letos vključujejo vsi dejavniki naše krajevne skupnosti, kar je seveda odraz njihove vsestranske in celoletne aktivnosti. Brez lažne skromnosti lahko ocenimo delo skupščine, posebej sveta in njegovih organov, kot plodno in uspešno. Skupščina in svet tesno sodelujeta, za vsa področja pa imamo posebne komisije. Zelo dobro dela komisija za komunalno urejanje, delo nekaterih drugih pa bomo morali v bodoče bistveno okrepiti. Razvejana je tudi društvena dejavnost. Zelo prizadevni so člani gasilskih društev Nazarje in Gorica, prosvetno društvo, športno društvo Vrbovec in taborniki.
Vsi naši napori so namenjeni izenačitvi življenjskih pogojev vseh krajanov, naše osnovno načelo pa je — pomagati tam kjer je najbolj potrebno. Če želimo to doseči, mora naše delo temeljiti na solidarnosti, ne pa na stališču tistih posameznikov, ki iz različnih vzrokov zavračajo vsakršno družbeno in kolektivno delo.«
Po slavnostni seji skupščine so slovesnost pripravili še člani gasilskega društva Nazarje. Proslavili so namreč 60-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Na priložnostni slovesnosti so ocenfli delovanje društva, ki so ga leta 1924 ustanovili okoliški kmetje in uprava nazarskega gradu. Vsekakor je dejstvo, daje delo društva vseskozi opredeljeval razvoj lesne in ostale industrije v tej krajevni skupnosti, ki seveda zahteva sodobna tehnična sredstva in opremo. Zlasti veliko so gasilci pridobili pred časom, ko so zgradili nov sodoben dom, ki omogoča resnično kakovostno delovanje.
S pesmijo v partnerskem Esslingenu
Pred kratkim je bil na obisku v Š partnerskem mestu Esslingen dekliški pevski zbor Srednje družboslovne šole. Zbor ima prijateljske stike z zborom esslinške j! jgimnazije že polnih dvanajst let. Letošnje gostovanje je bilo, kakor yedno, zelo dobro pripravljeno. ; Zbora sta nastopila v veliki mestni dvorani. Prisluhnilo jima je več kot šest sto ljubiteljev petja, med njmi tudi Jugoslovani. Za uvod sta zapela Prešernovo Zdravico in ustrezno nemško pesem, da bi tako poudarila simboliko partnerstva, j ki ima predvsem namen graditi i ^mostove prijateljstva med narodi n tako prispevati delež k sožitju v Š današnjem nemirnem svetu.
To misel sta podčrtala tudi avnatelja šol v pozdravnem nagovoru. V spomin na letošnji gobisk so gostje poklonili olimpijskega ,,Vučka", kar so navzoči jtoplo pozdravili. V nadaljevanju se je prvi pred-l stavil domači zbor pod vodstvom Klausa Wolfa. V zadnjih letih je zelo napredoval in je zdaj najboljši v deželi Baden Wiirtenberg. Prijet-jgno je presenetil s slovensko pesmijo v svojem sporedu. Pretežni del koncerta so nastopa-a naša dekleta pod vodstvom Danice Pirečnik. Zapela so kot se spodobi najbolje ocenjenemu jugoslovanskemu zboru na lan-|skem zveznem tekmovanju. Poslu-ialce so navdušile z zahtevnim programom, čistim petjem in suve-enim obvladovanjem prehodov ned pianom in fortissimom, kot je Zapisa! nemški poročevalec.
Za zaključek koncerta sta bila zbora spet skupaj na odru. Zapela sta po dve slovenski in nemški pe-pmi, ki sta ju naštudirala pred dve-i leti v Fiesi in tako sklenila metniško izredno bogat večer. • Po koncertu so priredili na šoli prejem, ki sta se ga udeležila tudi aš konsul v Stuttgartu Mira Kru-an in predsednik koordinacijske-a odbora slovenskih društev Loj-;e Zorger. Ob tej priložnosti je slinški nadžupan izročil za 12-Jetno sodelovanje Ivanu Marinu, irvemu dirigentu dekliškega zbora
in kapeiniku rudarske godbe, ki je tudi že gostovala pri njih, častno priznanje mesta Esslingena. Enako priznanje je prejel tudi ravnatelj šole Bojan Glavač. Ze pred časom pa je nemški konzul v Jugoslaviji izročil državno odlikovanje dr. Margareti Seher-Zupančič, nekdanji članici zbora, ki je bila pobudnik kulturnega sodelovanja med mestoma.
Zbora sta v naslednjih dneh zapela še dvakrat. Najprej v moderni gimnazijski stavbi v Mur-ratu, kakšnih 50 km severovzhodno od Esslingena, do koder vodi pot skozi slikovito vinorodno pokrajino. Mestece ima, kakor vsak večji kraj, mladinski dom, kjer lahko potujoča mladina, tudi nenemška, za majhen denar dobi streho nad glavo in topel obrok. Tu sta zbora vadila novi pesmi, slovensko ,,Lipa zelenela je" in nemško ,,Rčslein", ki bosta na sporedu ob naslednjem gostovanju nemškega zbora v Titovem Velenju čez dve leti.
Priložnosti koncert v Murratu je očaral poslušalce, k čemur je veliko prispevala odlična akustičnost prostora in sočen komentar napovedovalca Klausa Wolfa.
Poslednjič sta zbora zapela ob otvoritvi razstave slovenskih grafikov, ki jo je pripravil Kulturni center ,,Ivan Napotnik". Razstava je vzbudila v Esslingenu precejšnjo pozornost in pomeni, kakor sta poudarila predsednica Komiteja za družbene dejavnosti Štefka Korde-ševa in direktor centra Marjan Marinšek, pa tudi drugi govorniki, korak naprej k poglabljanju vzornega kulturnega sodelovanja med partnerskima mestoma.
Na koncu je treba povedati, da so sprejele nemške družine naše pevke, kakor vselej doslej, nadvse prijazno, in da so jim povsod izkazovali obilo pozornosti.
Veliko zanimivega so videle in spoznale v visoko razviti deželi. Tudi to, da gospodarski čudež ni padel z neba, ampak da je plod dela, discipline, in ne nazadnje zavestne skromnosti.
B. G.
Tudi sobotna prireditev ni minila brez pomembne delovne zmage. Gasilci so namreč namenu izročili novo sodobno gasilsko vozilo za gašenje najzahtevnejših požarov vseh vrst vnetljivih tekočin. Novo vozilo je pomembno tudi za občane, saj bodo lahko cisterno porabili tudi za prevažanje vode na območja, na katerih jo ob suši primanjkuje.
Na slovesnosti so podelili vrsto gasilskih in društvenih priznanj, sklenili pa so jo s prikazom gašenja z novim vozilom. Povedati velja, da bodo to nedeljo 60-letnico obstoja slavili tudi člani gasilskega društva Gorica ob Dreti, ki bodo prav tako veliko pridobili in obletnico obeležili z zanimivimi prireditvami.
Šoštanj
Razstava del Toneta in Vojka Svetine
V domu kulture v Šoštanju bodo danes (21. junija) ob 19. uri odprli razstavo del kiparja Toneta Svetine in slikarja Vojka Svetine. Po otvoritvi razstave bo še pogovor s pisateljem Toneton Svetinom.
TONE SVETINA, pisatelj in kipar, se bo predstavil z malo plastiko. Največkrat rešuje vojno temo. Tudi material je vojna tvarina, drobci eksplodiranih topovskih granat in min, s svojimi deli hoče človeštvu prikazati nesmisel ubijanja v vojnah in sovraštva med narodi. TONE SVETINA je aktivno sodeloval v NOB. Doslej je imel že več kot 50 samostojnih razstav doma in v tujini. Ustvaril pa je tudi več kot 50 spomenikov.
VOJKO SVETINA, slikar, je po svoji naravi umirjen in razmišljujoč. Svet njegovega slikarstva je nadrealistična simbolična fantastika. V njegovih delih se prepletajo liki in simboli, noč teme in svetlobe.
Natalija Huš je mlada pesnica, prizadevna mladinka, marljivo pa se vključuje tudi v druge dejavnosti v šmartnem ob Paki.
Kdo bi le v drobnem, simpatičnem dekletcu, prepoznal pesnico. Tisti, ki redno spremljajo kulturno dejavnost na šoli bratov Letonje in mladincev v tem kraju, njene pesmi že dobro poznajo. „Pišem sicer bolj poredko. A takrat, ko se lotim pisanja, napišem malo več. Ker sem še mlada in veliko razmišljam o svoji nadaljnji življenski poti, mi ,.ležijo" bolj razmišljujoče pesmi. Rada opazujem naravo in vse kar je povezano z njo. V zadnjem času pa v svojih pesmicah opisujem človeka, ljudi . . ." Pravi, da sede k pisalni mizi, vzame v roko pisalo takrat, kadar se ji utrne kakšna zanimiva misel. To pa je največkrat, kadar je sama doma.
Svojih pesmi ima Natalija že za pravo pesniško zbirko. Piše v svoje zadovoljstvo. Vesela pa je, če jim prisluhnejo tudi drugi. Nekaj jih je objavila že v šolskem glasilu, na lanskoletni Naši besedi pa so se šmarški mladinci predstavili z recitalom njenih pesmi.
Natalija je veselo, prijazno dekle. Zato ni prav nič čudno, da ima mnogo prijateljev in prijateljic. Tudi v šoli, Srednji družboslovni v Celju, se s sošolci in tovariši dobro razume. ,,Našli smo se res pravi skupaj. ,,Natre-seni" smo z vseh vetrov. Med sabo smo pravi prijatelji in tovariši."
Prikaz gašenja vnetljivih tekočin z novim vozilom
Mlada pesnica
Natalija Huš
in priprava načrtov za mrliško vežico. Vsi ti načrti seveda terjajo velika sredstva, ki jih krajevna skupnost na podlagi sedanjih virov ne zmore. Zato pripravljamo poseben sporazum s temeljnimi organizacijami v naši krajevni skupnosti, da bi tako lahko uresničili pomembne naloge.«
Seveda niso bili delovni samo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiroi^
Jože Čeplak, Lojze Hernaus: »Čistiva vse"
Zapisali smo že, da ljudje njune dejavnosti ne poznajo kaj dosti. Kako le. če še zaposleni na gospodarski zbornici v Ljubljani, kamor sta morala po posebno dovoljenje, si niso znali predstavljati, kaj naj bi pravzaprav delala. Kot pravita, ne vedo občani, da je treba zaščititi linolej, plastične pode sploh, da se tako branijo pred »vsiljivimi madeži«. Najtežje je očistiti sadne madeže. Tudi tega še marsikatera gospodinja ne ve, da lahko z nestrokovnim čiščenjem naredi več škode kot koristi. »Ljudje mislijo, da prinašajo v stanovanje umazanijo s čevlji. Pa ni tako. Na copatih je velikokrat več prahu in druge nesnage, kot pa na čevljih.«
Posel, ki ga opravljata naša sogovornika. gotovo ni tako enostaven, kot vzeli v roke sesalec, dodati vodi razna čistilna sredstva in sčistiti. Treba je dobro poznati material, ki ga »obdelujeta«, prav tako obstojnost barv in pač vse, kar sodi k tekstilu in plastiki. Potožila sta, da imata prav zaradi slabe kakovosti oblog ter ostalih materialov, naših seveda, precej težav. Opremo in čistila kupujeta največ izven meja domovine. So precej draga, vendar mnogo bolj kvalitetna. Poleg tega se morata pri čiščenju tudi sama precej truditi. Stroji delajo tako, kot jim to »ukaže« človek.
Sicer pa se Lojze in Jože ne moreta pritoževati, da jima manjka dela. Prav obratno. Čez glavo dovolj ga imata. Pravita, da za njune zmogljivosti preveč. Pogodbeno enkrat ali dvakrat na leto čistita v večjih delovnih organizacijah, 54 vikendov v letu pa se
Za pogovor smo se zmenili kar v redakciji, in sicer prejšnji četrtek ob pol osmi uri zjutraj. Zamudila sta nekaj minut, besedo pa sta le držala. Naj še povemo s kom smo se pogovarjali — z Jožetom Čeplakom in Alojzom Her-nausem.
Sta obrtnika, ki sta se med prvimi v Sloveniji, če že ne kar prva, začela ukvarjati s posebno vrsto obrti. Kaj pravzaprav delata? »Čistiva vse; preproge. tapisone, itisone, stenske obloge, oblazinjeno pohištvo . .. čistiva in zaščitiva pa še plastične obloge, od vinaz ploščic, linoleja,«. Opravljata torej takšno dejavnost, ki ljudem še ni najbolj poznana. Njuno prejšno delo ni bilo v nikakšni povezavi s tem, kar delata sedaj. Oba sta bila zaposlena v Gorenju.« Se cvetočem, ne sedaj tako bornem,« pravita. V rokah sta imela najpogosteje žico. Pred 10 leti pa sta se odločila za čiščenje in zaščite preprog, plastike, torej »spopadla« sta se z umazanijo raznih vrst tekstila in plastike. Jožetov osnovni poklic je ključavničar, Lojze pa je izučen orodjar. Prva leta sta opravljala le popoldansko obrt, redna obrtnika pa sta tri leta.
»Začela sva povsem slučajno, iz gole radovednosti. Ogledala vsa si zagrebški veselejem, se tam »srečala« s tem delom in se zanj na hitro odločila. Danes nama ni ža!.. Delala sva korak za korakom, izobraževala sva se v Švici, kupovala stroj za strojem, zelo pozorno pa sva sledila tudi novostim na tem področju. Sedaj »premoreva« najsodobnejšo opremo za čiščenje. Boljši stroj, kakovostno čiščenje. To pa je tisto najpomembnejše.«
prav tako »znebi« po njuni zaslugi umazanije. Področje, kjer opravljata svojo dejavnost, je zelo široko. Največ dela imata v Ljubljani, nekaj malega v Mariboru, še manj v Celju, zelo malo pa doma, v Titovem Velenju. Letos ju čaka velik posel v Izoli. Gotovojima bo delo lažje in hitreje šlo od rok. ko bosta zaposlila nekaj delavcev. »Tale bencinska kriza, v mislih imava zasoljeno ceno za liter bencina, nama povzroča kar nekaj preglavic. Zato se bova morala »usmeriti« na domače tržišče. Lotila se bova čiščenja itisonov, tapi-
sonov, stenskih oblog v gospodinjstvih za kar sedaj nisva imela časa.«
O prostem času ne izgubljata besed, ker ga enostavno nimata, saj morata delo opravljati največ popoldne, ob nedeljah, praznikih, pač takrat, ko so ljudje doma. »To ni tako kot »malar«. Pride, pobeli in gre.« Jože in Lojze sta si povsod v Sloveniji ustvarila že velik ugled in sloves kakovostnih čistilcev preprog, itisonov. tapisonov. plastičnih podov. Gotovo ju bodo kaj kmalu dodobra spoznale tudi domače gospodinje. Dobro blago se samo hvali.
Prosti čas Natalija zapolni s pisanjem pesmi, branjem zanimivih del, veliko časa pa ji vzame tudi delo v osnovni organizaciji ZSMS v Šmartnem ob Paki. Je sekretarka, posebne naloge pa opravlja še pri izdaji glasila Mi in v literarnem krožku. ,,Nikoli mi ni dolgčas. Rada se ukvarjam tudi s taborništvom, v začetku letošnjih počitnic se bom pridružila šmarškim brigadirjem.
Veliko pa razmišljam o tem, kako bi lahko mladi razvili klubsko dejavnost v kraju. Potrebovali bi seveda lastne prostore, vendar se da ludi z dobro voljo veliko narediti."
Pri nadaljnem delu ji seveda želimo še veliko uspehov. Marljiva, kot je, pa bo gotovo dosegla svoj življenski cilj.
Natalija Huš
vir
Jože Čeplak in Lojze Hernaus
od tu in tam
Titovo Velenje *	21. junija 1984
NO • KINO • KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 21. 6. ob 18. in 20. uri: SUPER POBALIN — ameriški, komedija.
Petek, 22. 6. ob 10. uri: VOJNA TITANOV — angleški, mitološki spektakl. V gl. vi.: Laurence Oli-
v ier
Petek, 22. 6. ob 18. in 20. uri: ZGODBA O JACQUELINE KENNEDY — ameriški, melodrama.
Sobota in nedelja. 23. 6. ob 18. in
20. uri: VOJNA TITANOV — angleški, mitološki spektakl. Ponedeljek in torek, 25., 26. 6. ob 18. in 20. uri: MILKA POMENI TABU — finski, ljubezenski. Sreda in četrtek, 27., 28. 6. ob 18. in 20. uri: KAVBOJKE Z ROŽNATIMI OČMI — ameriški, komedija. V gl. vi.: Ryan 0'Neal
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 21. 6. ob 20. uri: ZGODBA O ,IACQUELINE KENNEDV
titovo velenje
TOZD GOSTINSTVO
Rudarska 1, Titovo Velenje
Hotel Paka vas vabi na
KRESNI VEČER
v petek, dne 22. junija, ob 21. uri na vrtu pri hotelu Paka v Titovem Velenju. V zabavnem programu bo sodelovala Šaleška folklorna skupina s tamburaši
Vljudno vabljeni!
—	ameriški, biografija. V gl. vi.: Jaclyn Smith
V tem filmu spoznamo življenje same Jacqueline in družine Ken-nedy drugače kot smo navajeni iz nadaljevanke o Kennedijevih. Omeji se predvsem na njeno pot do prve dame Amerike in nato na njuno srečno zakonsko Iivljenje. Vse skupaj je prikazano precej enostransko kot da Jacckie in John nista imela napak. Vendar se splača tudi to videti in si ustvariti popolnejšo sliko o delu in življenju Johna Kennedija in njegove žene.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 23., 6. ob 20. uri: ZGODBA D JACQUELINE KENNEDY
—	ameriški, biografija. Nedelja, 24., 6. ob 18. in 20. uri: SUPER POBALIN, — ameriški, komedija.
Ponedeljek, 25. 6. ob 20. uri:
VOjSlA TITANOV — angleški,
mitološki spektakl.
Sreda, 27. 6. ob 20. uri: MILKA
POMENI TABU — finski,
ljubezenski.
KINO DOLIČ
Petek, 22. 6. ob 20. uri: VOJNA TITANOV — angleški, mitološki, spektakl
Torek, 26. 6. ob 20. uri:
SUPER POBALIN - ameriški,
komedija.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 24. 6. ob 19. uri: ZGODBA O JACOUELINE KANNEDY — ameriški, biografija. Sreda, 27. 6. ob 20. uri: SUPER POBALIN — ameriški, komedija.
KINO ŠEMPETER
Četrtek, 21. 6. ob 20. uri: VOJNA TITANOV — angleški, mitološki spektakl.
Zvezno priznanje za ribiško družino Paka
Na 4. seji skupščine Ribiške zveze Slovenije v Ljubljani, ki je bila preteklo soboto, je član izvršnega odbora Športne ribolovne zveze Jugoslavije podelil ribiški družini Paka iz Šoštanja Plaketo SSRJ za uspešno delo pri vzgoji tekmovalcev in organizacijo mednarodnih srečanj v tekmovanjih peteroboja — Cas ting. Takšno plaketo je za neumorno in prizadevno delo prejel še tekmovalec, zvezni selektor in vodja državne reprezentance. na mednarodnih srečanjih Rudi Mešič.
Priznanje za požrtvovalno delov Zvezi športnih ribolovcev Jueosla-
vije je prejel še tekmovalec in reprezentant Vlado Mešič.
Ribiška družina Paka Šoštanj bo pripravila 18. avgusta letos mednarodno srečanje državnih reprezentanc Švice, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške ir. Jugoslavije. To srečanje bo uvod za evropsko prvenstvu v castingu, ki bo prihodnje leto. Pripravili pa ga bodo Športna ribolovna zveza Jugoslavije, Ribiška zveza Slovenije, Zveza ribiških družin ter gostiteljica tekmovanja ribiška družina Paka iz Šoštanja.
Miloš Volk
Kulturni center „lvan Napotnik" Velenje — muzej
išče
SNAŽILKO
za čiščenje prostorov muzejskih zbirk na velenjskem gradu
Delo je za določen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela je možen takoj! Osebni dohodek okoli 13.000 din!
Informacije na telefon 850-314 ali pri vodji muzejskih zbirk na velenjskem gradu.
Kulturni center „lvan Napotnik" Velenje — knjižnica obvešča, da bodo vse splošno-izobraževalne knjižnice v občini Velenje v času šolskih počitnic (od 1. 7. do 31. 8.) odprte takole:
Knjižnica Titovo Velenje:
vsak dan od 8.00 do 13.00, v sredo od 13.00 do 18.00, v soboto zaprto!
Knjižnica Šoštanj:
v ponedeljek od 13.00 do 18.00,
v petek od 10.00 do 13.00, od 23. 7. do 27. 7. - zaprto!
Knjižnica Šmartno ob Paki:
vsak četrtek od 13.00 do 16.00, od 12. 7. do 1. 9. - zaprto!
i
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja pri DS TOZD Jamska Mehanizacija
OBJAVLJA
dela oziroma naloge
KV — varilec (en izvajalec)
Pogoji:
—	KV — varilec
—	5 let delovnih izkušenj
—	opravljeno atestiranje
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Srečno!
A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235-2194
POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa
v
RAŽENJ
samo
119
RADIO
z budilko (možnost priklopa
na električno omrežje / in na baterije)
A Sch
f
398
A Sch


GEDORE
ORODJE 16 delno
REMINGTON
motorna bencinska žaga
A Sch
POZOR
NA ZALOGI
2.159
GRUNDFOS
črpalka za centralno kurjavo za izvoz
cS*
830
Šincel toplovodni števci, sobni termostati ter vse vrste ventilovi ------------^
S tem kuponom dobite
v o!
A Sch
radio
(SV UKV) za samo
1.500
dinarjev
C& KONSUM
A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235-2085
Preselili smo se v novi
POZOR Cene veljajo tudi pri RAMA 250 gr kocka
ALVORADA kava 1 kg
(caffe do Mocca)
samo
samo
NAPOLITANKE 4 kom.
,,Manner"
samo
SHAMTU iak za lase 1 kom.
samo
ČOKOLADA ,,Bensdorp" 300
gr samo
NIVEA krema 250 ml
samo
UGODNA MENJAVA DINARJA!
KONSUM
7,90
85,80
11,90 19,90 17,90
23,90
A Sch
A Sch
A Sch
A Sch
A Sch
A Sch
mm
Za nakup se priporočata
KONSUM
Cene veljajo do 27. junija 1984!
21, junija 1384
★ Titovo Velenje »p« ■ r a ----------mri
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * Stran 7
MALI OGLASI
PRODAM BARVNI TELEVIZOR GORENJE. Bojan Mejovšek, Šaleška 18a, popoldne. UGODNO PRODAM OTROŠKO POSTELJICO Z VLOŽKOM. Telefon 851-049, popoldne. PRODAM OSEBNI AVTO R4 LETNIK 76 v voznem stanju in neregistriran. Informacije po telefonu 851-568
CENJENI GOSTJE! V času obrtnega sejma v Titovem Velenju pridite tudi na zabavo s plesom v prostore gostišča Tinka Zaje Titovo Velenje. Glasba s plesom bo v petek 22. in soboto 23. junija 1984, vsakokrat od 21. do 1. ure. Igral bo ansambel Šaleški fantje s pevko.
UGODNO PRODAM MOTO KULTIVATOR SPECIAL. Naslov v uredništvu Našega časa. PRODAM HI—FI GLASBENI CENTER (stolp) M1IDA BENYTONE z daljinskim upravljanjem, moči 2 x 80 W sinusa. Informacije na Celjski 38a, pri Džulkiču.
PRODAM KOPIRNI STROJ s štirimi vreteni. Naslov v upravi lista.
PRODAM SEDEM MESECEV BREJO TELICO ALI BREJO KRAVO. Ivan Pocajt Mali vrh, Šmartno ob Paki. MLAJŠI POROČEN PAR BREZ OTROK NUJNO IŠČE SOLIDNO STANOVANJE v bližnji okolici Titovega Velenja ali v Titovem Velenju, po možnosti s posebnim vhodom. Franjo Gavranič,
rlv—tozd izobraŽevanje, Velenje, tel. 851-300, interna 172.
PRODAM VSE DELE ZA Z 101 razen školjke. Motor ima prevoženih 33.000 km Lazar Dajič, Cesta VI/8 (Šalek—Gorica), Titovo Velenje.
ZAPOSLIM SKRBNEGA KVALIFICIRANEGA DELAVCA KOVI1NSKE STROKE, za nastavljanje in nadzor brusilnih strojev. Bider, Rečica ob Savinji, tel. 831-724.
ŽENSKA SREDNJIH LET Z DVEMA VEČJIMA OTROKOMA IŠČE SOBO in kuhinjo v okolici Velenja, po možnosti s posebnim vhodom. Naslov v Uredništvu Našega časa. PRODAM ČOLN BEOGRAD ŠPORT Z MOTORJEM TO-MOS 4 — kratka os. Informacije po telefonu 850-538, od 18—20. ure.
ZAPOSLIM KV KLJUČAVNIČARJA Z ZNANJEM STRUŽENJA IN REZKANJA z nekaj prakse za zahtevnejša kovinska dela ali PK, NK delavca z navedenim znanjem in prakso. Ključavničarstvo Rogel, Šmartno ob Paki, telefon 884-158.
V	DOPOLDANSKO VARSTVO VZAMEM OTROKA STAREJŠEGA OD 2. let v Gorici. Informacije vsak dan od 8. — 12. ure. Naslov v upravi Usta. PRODAM PARCELO ZA GRADNJO VIKENDA S ČUDOVITIM RAZGLEDOM. Možen pristop z avtomobilom iz Titovega Velenja in iz Slovenj Gradca. Ponudbe pošljite na uredništvo Našega časa.
V	VARSTVO SPREJMEM dva otroka. Jenkova 19, stanovanje 46, Titovo Velenje.
NA PRODAJ JE VEČJE ŠTEVILO OVAC ZA VZREJO ALI ZAKOL. Sever, Tomšičeva 7, Titovo Velenje. Telefon 852-244, od 19.—20 ure.
PETEK VERTAČNIK — izdelovanje vseh vrst cokel. Vabimo vas, da si v čudovitem okolju Savinjskega gaja v Mozirju ogledate pestro ponudbo najrazličnejših cokel, primernih za vso družino. Pridite in izberite, modeli so raznovrstni, cena ugodna!
UGODNO PRODAM novo okno kombivak Inles 100/140. Telefon: 850—630 int. 58 (dopoldan). UGODNO PRODAM motorno kolo Tomos T14 in radiatorje AE-ROTERMIK 450/150, nove po stari ceni. Bestijanič, Paka 73, Titovo Velenje.
IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO, ki bi bila priravljena priti v skupno gospodinjstvo k mlajši družini za varstvo 6-letnega otroka. Nudim sobo in hrano. Naslov v uredništvu.
PRODAM OTROŠKO KOLO za 3
— 5 let starega otroka. Informacije: Jenkova 19, stanovale 67/7, Titovo Velenie.
GIBANJE P.
MATIČNI URAD VELF.NJK POROKE:
Jožef Janežič, roj. 1949, ključavničar iz Titovega Velenja in Ivana Pušnik, roj. 1960, prodajalka iz Titovega Velenja. Kasim Husejinovič, roj. 1956, rudar iz Titovega Velenja in Simeuna Kneževič, roj. 1959, delavka iz Titovega Velenja. SMRTI:
Anton Barle, upokojence iz Titovega Velenja, Kraigherjeva 6, roj. 1900; Ivan Kampoš, upokojcnec iz Titovega Velenja, Kersnikova 15, roj. 1908.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 21. junija — dnevni dr. Kralj, nočni dr. Marolt
PETEK, 22. junija — dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Preme.
SOBOTA, 23, junija — glavni dr. Hrastnik, notranji dr. Grošelj.
NEDELJA, 24. junija — glavni dr. Hrastnik, notranji dr. Grošelj PONEDELJEK, 25. junija — dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Lešnik
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 21. junija — dr. Stu-
par
PETEK, 22. junija dr. Lazar SOBOTA, 23. in NEDELJA, 24. junija — dr. Lazar
PONEDELJEK, 25. junija — dr. Menih
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 23. junija do 24. junija — dr. Danica Bakulič, Prešernova 9, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ:
22. junija do 29. junija — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, tel. 852-381
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA
Na Trebeliškem spet živahno
KRESOVANJE
Prizadevni člani Avto moto društva Šaleške doline se v teh dneh z vso vnemo pripravljajo na povsem novo prireditev - KRESOVANJE.
Ta prireditev, ki je skoraj že povsem zamrla in jo poznajo le še ljudje na podeželju, bo gotovo privabila na rekreacijski center Trebeliške veliko obiskovalcev.
Kresovanje bo v soboto. 26. junija, ob 20. uri. za prijetno razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Sovič.
MOTOKROS V POČASTITEV DNEVA RUDARJEV
Marljivi člani športne komisije pri Avto moto društvu iz Titovega Velenja pa se že pripravljajo za na prvo moto-cross prireditev v letošnjem letu. Ta bo 1. julija, sodila pa bo v okvir praznovanja ob letošnjem rudarskem prazniku. Na njej bodo nastopili tudi domači tekmovalci. V jeseni pa jih čaka še ena takšna prireditev, in sicer za nagrado Titovega Velenja.
Center srednjih šol TITOVO VELENJE
neom. sol. odgovornost
CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. Titovo Velenje
Komisije za delovna razmerja pri TOZD Srednja elektro, kovinarska in računalniška šola (v nadaljevanju TOZD EKŠ), TOZD Srednja rudarska šola ,,RŠC" (v nadaljevanju TOZD SRŠ ,,RŠC") in pri TOZD Srednja družboslovna šola (v nadaljevanju TOZD SDŠ) razpisujejo naslednja prosta dela in r._,oge:
TOZD EKŠ
—	učitelja matematike in fizike
Pogoj: profesor matematike in fizike
—	dva učitelja strokovno teoretičnih predmetov v kovinarski usmeritvi
Pogoj: diplomirani inženir strojništva
—	učitelja strokovno teoretičnih predmetov v elektro usmeritvi
Pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike — smer elektronik
—	učitelja obrambe in zaščite Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri
—	učitelja praktičnega pouka v kovinarski usmeritvi Pogoj: strojni inženir
—	učitelja angleškega jezika Pogoj: profesor angleškega jezika
Za razpisana dela in naloge od prve do vključno pete alinee velja delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod šesto alineo pa za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
TOZD SRŠ ,,RŠC"
—	učitelja matematike in fizike
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: profesor matematike in fizike
—	učitelja obrambe in zaščite
za določen čas enega leta s polovičnim delovnim časom Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma
za dobo štirih mesecev s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri TOZD SDŠ
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma
za dobo enega leta s polnim delovnim časom Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri
Začetek dela je za vsa razpisana dela in naloge 1. 9. 1984. Stanovanj zaenkrat ni na razpolago.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od razpisa na naslov: Splošno kadrovska služba DO Centra srednjih šol, Trg mladosti 3, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Srečno!
Žeja, žeja .
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in dedka
Alojza Korena
upokojenca iz Titovega Velenja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano
cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja bolnišnici Slovenj Gradec, upravi in kolektivu TUŠ, rudarski godbi Velenje in godbi Zarja iz Šoštanja, govornikoma (tov. Gorograncu in prof. Marinu). častni straži internirancev, ZB ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Pavla, sin Danilo, snaha Marija, vnuka Aleš in Alenka ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
iih boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in pradedka
Alojzija Hudovernika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje. darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovo
zadnjo pot.
Prisrčna hvala domu za varstvo odraslih Velenje za vso skrb in nego. ki ste jo nudili očetu, enako govornikoma, pevcem ter duhovniku za opravljen obred
ŽALUJOČI: hčerki Marica in Ela ter sin Marjan z družinami
Šopek cvetja in svečka, sta priči bridkega leta, odkar si nas zapustil star komaj 34. let, ljubi mož in oči
SPOMIN
Tone Glušič
iz Šaleške 19, Titovo Velenje
Spomin nate nam zbuja neizmerno žalost. Hvala vsem. ki prižigate svečke na njegovem preranem grobu.
VSI NJEGOVI
Premalo trenerjev in vaditeljev
Na petkovi skupščini so člani, članice in ljubitelji športne dejavnosti v Šmartnem ob Paki ocenili delo v preteklem letu, spregovorili o težavah in sprejeli delovni program za letošnje leto.
Ocena dela: zadovoljiva, so ugotovili udeleženci petkove skupščine telesnovzgojnega društva Partizan. Vanj je vključenih 308 tekmovalcev in rekreativcev, ki delujejo v štirih sekcijah. Nogometni kiub Šmartno je najštevilnejša sekcija TVD Partizana in šteje 125 članov. Hkrati je tudi najuspešnejša. Ženski rokometni klub je nosilec ženskega tekmovalnega športa v kraju. Vanj pa je vključenih 50 članic. Letos praznujejo šmarške rokometašice majhen jubilej, 10-letnico uspešnega delovanja. Prav v tem jubilejnem letu so dekleta dosegla enega največjih uspehov — prvo mesto v slovenski rokometni ligi — vzhod. V srečanju za prvo mesto v Sloveniji z ekipo Burje pa so, žal, izgubile.
Ostali dve sekciji sta bolj rekreativnega značaja. Člani smučarske sekcije sami nimajo pogojev za samostojno delo, zato se po tekmovalni plati vključujejo v smučarsko društvo Velenje. V okviru lastne dejavnosti pa organizira smučarske tečaje, v njem pa deluje 35 predvsem šoloobveznih otrok. Naloga rekreacijske sekcije je približati rekreacijo vsakemu krajanu. V obdobju 1981—83 so lahko ti nabirali kon-dicijo v malem in velikem nogometu, tenisu, namiznem tenisu, športno rekreativni vadbi ter na trim akcijah. Poleg vseh teh dejavnosti na športnem področju člani telesnovzgojnega društva Partizan iz Šmartnega ob Paki marljivo sodelujejo še z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju, zlasti je sodelovanje zelo uspešno z mladinci, ki bodo letos že četrtič zapored organizirali mladinsko delovno akcijo. Ze več let pa TVD Partizan navezuje tesne vezi s športniki pobratene kra-
jevne skupnosti Novo Selo iz Vrnjačke banje.
Seveda ob tako bogati dejavnosti na športnem področju članom telesnovzgojnega društva Partizan iz tretjega središča Šaleške doline ne manjka težav. Pred-vsc:n jim za organizirano vadbo primanjkuje trenerjev in vaditeljev. O športnih garderobah so razmišljali že vrsto let. Sedanji gospodarski položaj pa za takšno naložno ni najbolj ugoden. Še naprej bodo morali športniki, športnice in rekreativci gostovati v garderobah osnovne šole bratov Letonje. V zadnjem času pa je vse bolj težko k delu v društvu pritegniti mlade. Kot so dejali na petkovi skupščini, so jim namenjali premalo pozornosti. Zaradi dveh slovenskih ligašev v članski konkurenci, nogometaši tekmujejo v slovenski ligi že 15 let, rokometašice pa 10, jim primanjkuje tudi denarja, saj se je oprema za tekmovalca zelo podražila. Sredstva, ki jim tekmovalcem in tekmovalkam ,,odmeri" Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje, pa že dolgo ne zadoščajo več. Ševeda moramo poudariti še to, da so člani izvršnega odbora in posameznih sekcij delali precej udarniško, skupaj z mladinci, saj drugače ne bi mogli urediti razsvetljave na rokometnem igrišču, zgraditi tribun za gledalce, urediti igrišča in še in še.
Na petkovi skupščini so udeleženci sprejeli tudi delovni program za letos. Vso skrb bodo namenili razumljivo, obema tekmovalnima športoma, saj želijo obdržati kakovost in doseči še večji napredek, prav tako nameravajo člani telesnovzgojnega društva Partizan poživiti delo s cicibanski-mi in pionirskimi selekcijami, pritegniti k delu kar največ mladih, veliko nalog pa jih čaka še na področju športne rekreacije. Še zlasti se bodo trudili pritegniti k organizirani vadbi žene. Ob koncu petkove skupščine so najprizadev-nejšim članom podelili plakete in priznanja za njihovo dolgoletno ter uspešno delo v društvu.
Pionirke Gasilskega društva Šoštanj mesto so se znova izkazale. Na izbirnem tekmovanju v Slovenski Bistrici za nastop na državnem prvenstvu so bile najmlajše šoštanjske gasilke najbolj spretne, najhitrejše in najboljše. Zato bodo nastopile tudi na državnem prvenstvu, ki bo 10. septembra v Prištini.
V soboto je bilo na koncu Cankarjeve ceste zopet živahno. Mladi so odprli sedaj že tradicionalni bolšji trg. Zbralo se je precej mladih prodajalcev in kupcev, pa tudi starejši so si zvedavo ogledovali razstavljene predmete. Bolšji trg je torej postal del utripa našega mesta, zato bi bilo prav, da se mladinci odločajo za njegov stalen termin, tako bo pritegnil še več ljudi, to pa je tudi njegov namen.
Tombola
Tudi letošnja tombola, ki so jo pripravili člani gasilskega društva Velenje, je pritegnila v Titovo Velenje, veliko veliko ljudi, ki so upali, da se bodo vrnili domov z enim od petih avtomobilov, ali eno od številnih drugih
Uspe! turistični
Turistično društvo Titovo Velenje je pripravilo v soboto drugi turistični ples, da bi tako popestrili družabno življenje in turistično
aies
ponudbo mesta Titovo Velenje. Prireditev, ki sicer ni bila množično obiskana, je izredno uspela, popestrili pa so jo s kulina-
Gostinci so pripravili zares izvrstno kulinarično razstavo
rično razstavo v kateri so sodelovali Restavracija Nama, Hotel Paka, restavracija Jezero in vila Herberstein. Seveda so obiskovalci lahko vse razstavljene kulinarične dobrote, ki so bile tudi nad vse privlačne za oko, poizkusili. Proizvajalci brezalkoholnih in alkoholnih pijač Dana, Furktal, Vipava, Comerce — tozd Marketing so prav tako razstavili svoje izdelke in pripravili tudi degusta-cijo.
Nama je bila za to turistično prireditev lepo okrašena, tako organizatorji kot gostinci, ki so sodelovali na njej, pa so dokazali, da so sposobni s skupnimi močmi pripraviti zares prijeten in lep večer in vsi, ki so se udeležili drugega turističnega plesa, se bodo podobnih prireditev gotovo udeleževali tudi v prihodnje, verjetno pa se jim bodo pridružili tudi drugi, Prireditev je vsekakor uspela, zato velja pozdraviti odločitev turističnega društva Titovo Velenje, da se bomo na podobnih srečanjih videvali vsako leto.
manjših nagrad. Nekateri so imeli I leto bodo gotovo spet prišli. Kajti, kdor srečo, drugi zopet ne. Toda prihodnje | upa, pa morda le dočaka.
Elektra
Še dve
zmagi
Kadeti Elektre iz Šoštanja so znova dosegli dve zmagi. Najprej so gostovali na Kozjem in zmagali z rezultatom 139:63. Koše so dosegli: Dumbuya36, Sevšek 33. Janič 28. Rotovnik 20, Lipnik 16, Blagotinšek 4 in Ocepek 2.
V soboto pa so na domačem igrišču gostili ekipo Kovinarja in tudi te nasprotnike premagali brez večjih težav. Rezultat srečanja 102: 51. Koše so dosegli: Rotovnik 22, Dumbuya 21. l ipnik 18. Janič 12, Ocepek X. Vovk 6. Pečovnik 5. Brešar 4. Blagotinšek 4 in Kumer 2. Na obeh srečanjih seje zelo dobro igral 15-letni Ocepek.
Sedaj bodo mladi košarkaši Elektre 14 dni počivali, razen Janiča. Rotov-nika. Pečovnika in Ocepka, ki bodo odšli na priprave v Postojno. Vodil jih bo trener Crvene zvezde Ranko Žera-
Elektra: Kovinar 95:68
Po zmagi nad kadetsko ekipo Kovinarja so mladinci Elektre premagali po zelo dobri in kolek'ivni igri še mladince istoimenske ekipe. Za Elektro so bili uspešni: janič 26, Dumbuya 22. Rotovnik 18, Tomic 13, Ocepek 6, Lipnik 4, Pečovnik 3, Brešar 2 in Vovk 1.
Pozlačena cocktail plošča
Celje - gostinsko turistična razstava
Plaketa za velenjsko Gostinstvo
V Celju so 13. junija v Narodnem domu odprli 14. gostinsko turistično razstavo, ki si jo je vredno ogledati, saj so na njej prikazani izdelki kuharstva, slaščičarstva, pogrinjki, cvetlični aranžmaji, pa tudi, kako je s turistično ponudbo na našem območju.
Tudi med letošnjimi razstavljalci so delavci velenjske Pake — tozda Gostinsko. Za razstavo so se dobro pripravili, saj so prejeli zlato in bronasto plaketo.
Zlato plaketo je dobil Jože Javomik, njihov znani slaščičar, za cocktail ploščo, bronasto plaketo pa Rado Ježovnik, Ignac Kranc in Milka Košakza pogrinjek ,.srebrna poroka".
—vos—
Šmartno: Železničar 1:2
Nogometaši iz Šmartnega ob Paki so v zadnji tekmi v spomladanskem kolu v slovenski nogometni ligi razočarali domače ljubitelje te-
fa športa. V srečanju z ekipo elezničarja iz Maribora so ostali znova praznih rok. Gledalci, na tribunah se jih je zbralo zelo malo, so lahko videli eno najslabših iger enajsterice Iva Brdnika.
Za Šmarčane je bil uspešen Prašnikar. Tako so Šmarčani v 26 kolih zbrali 22 točk in so na 12. mestu.
Rudar (TR): Rudar (TV) 3:1
Nogometaši Rudarja so v zadnjem kolu v spomladanskem delu v slovenski nogometni ligi zaigrali v Trbovljah in srečanje proti tamkajšnji ekipi Rudarja izgubili z rezultatom 3:1.
Kljub porazu so Velenjčani prepričljivo osvojili drugo mesto. Zbrali so 36 točk oziroma imajo 9 točk manj kot prvouvrščeni Maribor in točk kot tretji Trboveljski Rudar.
Finale
jugoslovanskega pokala
Živko drugi in tretji
Na 20. finalnem tekmovanju za jugoslovanski atletski pokal za člane in članice v Zagrebu so nastopili tudi velenjski atleti in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Posebej se je izkazal Živko z 2. mestom v teku na 1.500 metrov in 3. na 800 metrov.
Rezultati velenjskih predstavnikov: 1.500 m: 2. Živko 3:47,97,4. Popetru 3:49.55: daljava: 8. Režek 697: krogla: 5. Vuk 15,04; 800m: 3. Živko 1:49.95; 4 x 400 m: 4. Velenje 3:20,47; 3.000 m: 7. Anič 9:10. 74; disk: 8. Vuk 45,12.
Streljanje
Klančnik odličen
Na republiškem strelskem tekmovanju z malokalibrsko serijsko puško za pionirje in pionirke, bilo je konec preteklega tedna v Ljubljani, so nastopili tudi velenjski strelci.
Pionirji so ekipno v tekmovanju 30 strelov leže zmagali s 708 krogi. Za ekipo so streljali: Boris Klančnik 249, Simon Veternik 238, Borut Trebše 219 krogov. Tudi med posamezniki je Ve-lenjčan Boris Klančnik z 249 krogi zmagal.
V streljanju v trojnem položaju je ekipa Velenja osvojila 2. mesto s 625 krogi, tudi v tej kategoriji med posamezniki je bil Boris Klančnik drugi s 222 krogi.
Pri pionirkahje tekmovala le Mateja Bandalo. -V streljanju v tretjem položaju je osvojila 6. mesto, s 30streli leže paje bila 10.
F. Zučko
Nova karta Titovega Velenja
Geodetska uprava je izdala drugo dopolnjeno izdajo karto mesta Titovo Velenje. Kupite jo lahko na Geodetski upravi Skupščine občine Velenje (stavba sodišča) za tisoč dinarjev.
V PONEDELJEK NA VELENJSKI TRŽNICI
Nič posebnega
Ta ponedeljek smo na velenjski tržnici zamanj iskali jabolka. Ne prodajajo jih več. Zamenjalo jih je drugo sezonsko sadje. Sicer pa je bila tržnica tudi ta ponedeljek kar dobro založena. Cene, te pa so tako, tako . . . Najbolj bode v oči cena češnjam, res lepim, hrustavkam, toda za kilogram je potrebno odšteti kar 240 dinarjev. Malo veliko kajne?
Ker smo že začeli pri češnjah poglejmo najprej sadje: med češnjami so hrustavke najdražje, sicer pa lahko kupite tudi zelo lepe češnje po 160 ali 140 dinarjev za kilogram. Jagode, ki ste iih še prej-
šnji teden lahko kupili za 150 dinarjev, prodajajo sedaj po 200, prav toliko velja tudi kilogram breskev. Prodajajo tudi suhe slive po 120 dinarjev in limone po 150 dinarjev.
Zelenjava: čebula je po 120 dinarjev, paradižniku cena pada, ta teden ga na tržnici lahko kupite za' 148 dinarjev, krompir je po 120 dinarjev, stročji fižol 140 dinarjev, kumare veljajo 140 ali 150 dinarjev za kilogram, in solato 120 dinarjev.
Že doma si lahko približno izračunate, koliko boste morali vzeti s seboj denarja, da boste napolnili košaro.