Leut jlAAUu, at* 54 »ij*oa Cena Din i.- uenttj« vtum dao popoldne mi—i aedeljjs U9 praznike. — Inuntl do 80 petit vtst ^ Din 2, do lOu vtsi a Din 2-50 od 100 do 300 vrst a Oto ft, veCJl inserat) petit vrsta uiD — popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ven* nesećno v Jugo«lavlji Din L2-—. sa inozemstvo Din 26.—. Rokoplal se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UFBA VNIsTVO LJUBLJANA. Knafljev* ulica atev. 6 Telefon: «1-12. S1-2S. tt-Si, Sl-35 ta 11-36 Podrutnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE«* fmlJsK^ uredništvo: Stroesmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC; Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351 Patriarh Miron Cristea umrl Predsednik rumunske vlade kamor je šel patrijarh Miron Cristea je podlegel na francoski rivieri, iskat zdravja, v 61. letu starosti pljučnici CANNES, 7. marca. Snoči je umrl v vili Fregatte v Canneso predsednik rumunske vlade patrijarh Miron Cristea. Podlegel je pljučnici. Na francosko riviero je prispel 24. februarja v spremstvu svojega nečaka episkopa Emilijami ter šefa svojega kabineta prof. dr. Balta-ceana. Pokojni patrijarh je nameraval ostati v Cannesu dva meseca, kolikor mu ie romanski kralj dovolil dopusta, mpd potovanjem pa se je patrijarh prehladi!. Od snoči ob 18. je bil v agoniji, ob 21.25 pa je izdihnil v rokah svojega nečaka, episkopa Emiliana. Or Miron Cristea se je rodil 18. juđija 1. 1868 kot sin km e tek in staršev v Toplici Romani na Sedmo^nLskem. Gimnazijo je absoivirsj v Nasaudu, nato pa je študirali v Sibmju teologijo, a naravne vede, antropologijo in literaturo na univerzi v Budimpešti, kjer je 1. 1895 promoviral za doktorja filozofije. Univerza v Černovicah ga je pozneje še imenovala za doktorja teologije. Že na univerzi je začel Cristea publicistično delovati in se zavzemati za interese svojih rumunsikih rojakov, ki so jih ma- General Miaja predsednik republikanske vlade Glavni cilj nove vlade narodne obrambe je sklenitev častnega miru Madrid. 7. marca A A. Snoči je bito objavljeno po radiu, da je bila sestavljena vlada narodne obrambe pod predsedstvom generala Mi a je. Nova vlada je sestavljena takoie: predsednik vlade general Miaja, minister za zunanje zadeve Berteiro. minister /a narodno obrambo polkovnik C a* ado. minister za notranje zadeve Carilo, n inister za pravosodje San Andres. minister za finance in ?K>spodarsr\ o Marin, minister za prosveto Jose del Rio in minister za promet \Tal. Novi predsednic vlade Miaja je imel o priliki prevzema oblasti govor, v katerem je dejal, da ne more biti govora o državnem prevratu. Ker prava vlada ne obstoja več, je cilj njegove vlade doseči časten mir. Ljudstvo želi mir čimprej. Kako je prišlo do prevrata Madrid, 7. ma-ca A A. (Ha vas) Ob 19.30 je bil objavljen komundike. ki pravi, da je imel svet narodne obrambe sejo. na kateri so razpravljali o novem položaju. Svet je sklenili vzdrževati red in varnost z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Rešitev drŽave in časten mir so glavni cilj sveta na-Todne obrambe. Njegov pokret je predvsem naperjen proti komumistočni premoči in osebnemu režimu Negnna. Kaikor vse kaže, republikanska, javnost noče. da bi prišlo do novih porazov, tem manj, ker so se pogoji za nadaljnjo borbo po padcu Katalonije poslabšali. Soglasnost voditeljev vojske, politikov m delavskih organizacij je doved'a do zbiranja ljudi okoli polkovnika Casada in bivšega pod-predsedniika parlamenta BasteiTa. ki je zelo ugleden član socialistične stranke. Vojaštvo je prevzelo vodstvo države, da reši deželo pred paniiko, ki ji je preti1 a po vojaškem porazu. Pokret se je za5el v času. ko sta centralna in južna Španija ostali brez zveze z Negrinovo vlado. Že dolgo se je širilo tajno geslo »Vsak na svoie mesto, zaradi neodvisnosti Španije«. Vlada se ni dovolj brigala za novi pokret, ko pa je izgubila svojo legalno osnovo po ostavki Azane. je nameravala vladati s pomočjo šefov katalonske vojske, ki so prisili v centralno Španijo. V novem pokretu so zelo različni elementi, vojaški poveljniki, pred-ćrtavniki političnih stra-mk in raznih dm^h organdzacij katkor svobodnih zidarjev itd. Svet narodne obrambe bo predvsem skušaj doseči časten mir z generalom Francom. Casadov proglas Madrid, 7. marca. AA. (Reuter). Polkovnik Casado je izdal proglas »Spancem v jarkih«, v katerem zahteva mir, ki bo zavaroval neodvisnost Španije. Le od Špancev samih je odvisno, ali bodo znali rešiti se iz težkega položaja ter se opredeliti za plodno svobodo ali suženjstvo, za mir v korist Španije ali za vojno v korist norega imperializma. Španci ne bodo odložili orož ja. dokler ne bodo dobili jamstva za mir brez maščevanja. Položaj v Madridu Madrid. 7. marca A A. Življenje v mestu se razvija normalno. Prebivalci Madnda so aadovoljrii, ker se je začelo razčiščevanje položaja. Meščanii hodijo mirno po ulicah in vršijo svoje posle. Polkovnik Casado je ukrenil vse potrebno, da poslujejo uradi normalno. Poslopje, v katerem je uprava poticaje, straži vojaštvo. Vodstvo policije so prevzeli častniki. Ker je objavljeno obsedno stanje je zbiranje po ulicah prepovedano. Pred poslopjem komunistične stranke so postavljene straže, ki ne pu>te vanj nikogar razen funkcionarjev stranke. V Madridu se ne ve. kakšno je stanje v Carta-geni. Republikanska mornarica pokorna novi vladi Alžir. 7. marca i. Republikansko h"odov-je, ki šteje 11 enot. med njimi križanke »Cervantcs«. »Libertad« m »Mcnde/ Munez« je včeraj zapustilo španske vode in odpluilo proti francoski obaili. Domnevajo, da se bo brodovje zateklo v Bi/erto. kjer ga bodo najbrž razorožili. Madrid, 7. marca A A. Union-rudio objavlja* da je poveljnik republikanske mornarice poslal polkovniku Casadu brzojavko, v kateri pravi, da se bo mornarica pokorila njegov-im odredbam. Sam polkovnik Casado je izjavil, da so vse letalske edini-ce poslale poročila, da se bodo pokorile novemu vodji narodne obrambe. Negrinova vlada pobegnila v Francijo Ton i o se. 7. marca. z. Kake pol ure po pristanku letala, s katerim sta pribežala včeraj iz Madrida na letališče pri Toulose dr Negrin in Del Vavo, je pristalo drugo letalo v katerem so b;li štirje ministri bivše Negrinove vlade in več višjih uradnikov in tajnikov. Povratek španskih beguncev iz Francije Pariz, 7. marca AA. Xa snočnjem sestanku zunanjega ministra BVnneta s predstavnikom Francove Španije Ouinonesom de Leon je bilo govora v glavnem o repatria-ciji španskih beguncev. Število beguncev, ki jim bo dovoljena vrnitev, se bo zvišalo, čim dobi Francova vlada potrebne podatke. KaT se tioe agremr.na za nacionalističnega veleposlanika v Parizu Leguerica. *4a bo Bonnet izdal takoj po svojem d i na ^n jem sprejemu pri predsednfku republike Lebru-nu Nezgoda novega papeža Pija XII. Rim, 7. marca. z. V inozemskem tisku je bila objavljena vest, da se je papež Pij XII. ponesrečil. Po informacijah iz avtentičnega vira je novi papež v soboto, ko se je vračal iz Sikstinske kapele, nerodno stopil in padel na stopnicah, ki vodijo iz kapele v sosedno dvorano. Pri padcu je udaril z desnim komolcem ob tla. Zdravnik je ugotovil nenevarno kontuzijo na komolcu. Južna Afrika ne da svojih kolonij London, 7. marca. AA. Dopisnik »Daily Maila« poroča iz Capetowna, da je general Sinite izjavil da bo Južna Afrika pfeje šla v vojno, nego bi vrntfa Nemčiji prejšnjo Jugozapadno Afriko. Južnoafriški vojni mi-nisrter je iztjavid dopisniku istega lista, da Jiažnoafriška unija ne more vrniti te kolonije Nemčiji iz strateških razlogov. Prav tako ni mogoče vrniti Nemčiji Tanganjike. džarske oblasti na Sedmognaškem hudo zatirale. Skupaj z nedavno umrlim politikom Oktavijanom Gogo je 1. 1907 ustanovil politični list »Naša dežela«, ki se je ostro in odločno borM za narodne pravice sedmo-gnaških Rirmurnov. Leta 1909 je postal rndtropolitski kancelar in še istega leta episkop v Caransebeču. Kmalu naxtx> je usta no vM list »Lumina«, ki j« siril kulturo m narrodno zavesrt med Ru-immL Kot karansj&beški episkop je 1. decembra L 1918 v Alba Juldji preZital deklaracijo o priiklijučitvi Sedmograške Ru-mruniji m jo na čelu posebne delegacije izročili rumimskemu kralju Ferdinandu I. v Bukarešti. Kasneje je bil imenovan za prvega mitrro-poišta in je kot tak pokazal izredno de»lav-noat l titanovi! je novo teološko fakulteto, pet novih episkopi j in več semen ieič. V sporazumu s carbgrajskvm paitrriarhom je reformirati julijanski koledar. L lu25 pa je bifl izvoljen za patriarha rum unske pravoslavne cerkve, Po smrti krailja Ferdinanda je postal 20. julija 1. 1927 član novo ustanovljenega re-gentskega sveta, ki je bil po povratku kra- lja Karala II. v domovino razpusčen. Po padcu Gogove vlade v februarju 1. 1938 mu j« kralj poveril sestavo nacionalne vlade in je prevzel ministrsko predsedstvo. Dne 30. marca 1. 1938 je podal Cristea ostavko svoje vlade z motivacijo, da je iz vršila srvojo glavno nalogo, ustvaritev nove avtoritativne ustave. NTa kraljevo prošnjo je patriarh še nadalje ostai na čelu vlade, ki je bila v zadnjih mesecih večkrat pre-osnovana. Lani v maju je patriarh potovati v Varšavo, kjer je bil prisrčno sprejet in kjer je bilo prav na njegovo pobudo še bolj poglobljeno rumun.sik o-pol J6C0O prijateljstvo. Pokojnik je bil markantna o^ebnus-t, mož širokega političnega obzorja m razgledanosti ter ga bo rumunski na.rod zlasti v *o danjih težkih in nemirnih 5as*fa zelo pogrešal. * Calineseu novi predsednik rumunske vlade BUKAREŠTA, 7. marca. i. Notranji minister Calineseu je bil snoči imenovan za novega predsednika rumunske vlade. Kompromisni predlogi velikega muStija Arabci pristajajo na omejeno židovsko naseljevanje v Palestini, če se proglasi za neodvisno arabsko državo Kairo, 7. marca. w. Podtajnik v finančnem ministi«tvu Amin Osman paša, ki je znan kot uspe&en posredovalec me J Anglijo in Egiptom, je v soboto od potoval v Bejrut, da se sestane z velikim muftijem iz Jeruzalema. Zvedelo se je. da je veliki mufti poslal egipt.skemu državnemu podtajniku protipredloge, ki naj bi jih izročil angleški vladi in ki naj bi omogočili kompromisno rešitev vprašanj, s katerimi se bavi palestinska konferenca. Po teh predlogih bi bili Arabci pripravljeni pristati na omejena židovsko naseljevanje v Palestini, če se proglasi kot neodvisna arabska država in če se omeji prodaja zemljišč na četitino vse palestinske površine. London, 7. marca. br. Palestinska konferenca se razvija še vedno z velikimi težavami židje vztrajajo slej ko prej na svojem stališču, da angleški predlogi glede ureditve palestinskega problema zanje niso sprejemljivi. Včeraj so imeli angleški in arabski delegati daljšo sejo, na kateri so razpravljali o angleških predlogih in arabskih proti predlogih, zvečer pa so se sestali židovski in angleški dele^atje. Napetost v severni Afriki Obširni obrambni ukrepi ob libijsko-tuniški meji Rim, 7. marca. w. Sef italijanskega generalnega štaba, maršal Bado^lio. ki se je vrnil s svojega infekcijskega potovanja po Libiji, je ministrskemu predsedniku Mus-soliniju podrobno poročal o organizaciji obrambe ob zapadni libijski meji Utrditev libijsko-tuniške meje je bila pot.ebna zaradi francoskih vojaških ukrepov v Tunisu. Tudi london k: »Evcning Standard« se bavi z vojaškimi ukrepi v severni Afriki na podlagi Bonnetovin izjav ter objavlja nekatere zanimive pocVc-hnotsri. Kakor trdi aiflglcftki list, je francoska vlada i/dala nove odredbe za naglo mobilizacijo vojaških rezerv v severni Afriki in za koncentracijo ma-roških, alžirskih in zapadno-afriških čet na libijski meji. Vse to spravlja tudi v zvezo s sedanjim potovanjem francoskega rezidenta v Maroku generala Nogucsa po severni Afriki, ki je po 6vojih razgovorih z zastopniki vlade v Parizu, na inspekciji oh rnniiki-lib-itjski meji z nalogo, da izvrši koordinacijo vseh francoskih severa o-afriskih vojnih sil. Veliko razburjenje v Indiji zaradi Gandhijeve gladovne stavke Borabay, 7. marca. AA. Povsod v InvUji je zavladalo veliko razburjenje zaradi Gan-dhijevega sklepa, da bo stradaj vse dotlej, dokler radžkotsiki mahaiadža ne bo pristal na predlagane reforme. V mnogih krajih so bila protestna zborovanja m ponekod so nastale tu. Misilijc. dr- obsiroj« možnost kompromisa, čeprav je mnogo odvisno od Gandhijevega zdravja. London, 7. marca w. Kakor poročajo iz New Delhija, je indijski podkralj lord VVellington pričel posredovati med Gandhi-jem in maharadžo v Radžkotu. Pričel bo tudi pogajanja s kongresno stranko o poravnavi nastalega spora. Manevri angleške vojne mornarice Gibraltar, 7. marca. br. Velike *ejne vaje angleškega domovinskega in sredozemskega vojnega brodovja so bile za nekaj dni prekinjene. Obe brodovji sta danes spet od-pluli iz gibraltarske luke na Atlantski ocean. Drugi del vojnih vaj bo trajal do prihodnjega petka. Madžarske ovacije za Brodi ja Budimpešta, 7. marca. i. Brodi, prvi predsednik avtonomne podkarpatske vlade, je prispel v nedeljo v Užhorod, kjer so ga Madžari sprejeli z ovacijami. Brodi ni na pozdrave odgovoril, temveč le izjavil, da se želi za nekaj časa umakniti iz poli-Učnega življenja, Pogreb Žrtev nesreče nemškega letala Niča, 7. marca. z. Izmed 11 žrtev nesreča nemškega letala »Dalus« v Alpah severno od Niče je bilo mogoče identificirati dve in sicer pilota in opazovalca. Včeraj so žrtve pokopali v Niči, V ponesrečenem letalu, ki je letelo kot civilno letalo in so ga pogrešali od 24. februarja, je bilo 10 nemških letalskih oficirjev. Na&li so namreč kovi-naste znake ob zogljenelih truplih »kakršne nosijo nemški letalski oficirji. V truplu letala so našli nepoškodovane tudi spise o Židih, ki so se izselili iz Nemčije v Španijo. Najbrže je Francova armada zasegla te spise, ko je zasedla Barcelono. Namenjeni so bili v Nemčijo, kjer bi jih potrebovali pri poizvedovanju o židovski imigraciji v Španiji. „Misel in delo" Februarska števil k it »MitH m dela« jc pravkar izšla. Ima to-le vsebino: Članki: Slovaška avtonomija v \eonji in praksi (Slovenicus). — O načrtu zakona o službenem razmerju (dr. Stnj.m Bafič). — Obzornik. Med novim in starim ravnotežjem sil (dr. Branko l rčon j — Sotranje-politični pregled (1'erko). — Ob dvajsetletnici naše drame (tr). — Kulturna gibanja v Beogradu (S. H.) — Sf/vio Crespi: Alta difesa d* Italia in gueiia ed a 1'ersail-les (L. č.) — Jožef Reisner: Zgodovina drž. tehn vo/e (A. Z) — Biblioteka »politik:, i društvo** Beograd (S. H.) — Odmevi naše fubitefne publikacije »Ob dvajset- letnici Jugos!a\i e<*. — Dokument i: Program nemške narodnosociatističtoe delavske stranke. — Kulturna in socialno revija »Misel in delo* ic mesečnik in slane na leto 60 din. Dolžnost vsakega rmprvd-nega intefigenta /c. d.< ic naročnik te revije, ki jo izddia Tisk fugOSlov, naprednih akademskih starešin »Nasta* \ Ljubljani. Avtoriteta in disciplina Omladinski kulturno-politični list »NaŠa miseUt katerega 5. letošnja številka ie pravkar /z.š/a, je objavil uvodnik, ki zasluži, da z njim seznanimo širšo našo javnost, \' članku se poudarja, da mora \*sak pokret imeti svoje vodstvo, to vodstvo mora imeti avtoriteto, člani pokreta pa morajo biti disciplinirani, člankar govori nato o razmerali v naprednem taboru in izvaja: »Pri naprednih in liberalnih političnih gibanjih se poiavi problem vodstva često tudi takrat, kadar imajo V svoji sredini najmočnejše osebnosti. Vzrok tiči v miselnosti naprednih množic in v liberalnih osnovah njih vsakršnega združenja in delovanja. Dopustnost neomejene kritike, ki često ne ostane v zdravih in objektivnih mejah, je pri naprednih političnih pokret ih česfo zmanjšala marsikatero resnično avtoriteto in povzročila nediscipliniranost, ki mnogokrat ni ostala brez škodljivih posledic. Ta, včasih več kot demokratičnu s\'oboda je privzgojila nagnjenje zanikati vodstvo, kar stopnjujejo še nasprotniki s tendenčnimi in načrtnimi napadi na predstavnike naprednih političnih ali kulturnih gibanj, čemur napredne množice često nekritično podlegajo. Danes se povsod prakticira kot najuspešnejše propagandno sredstvo za idejo čim pogostejši stik širokUi slojev s pred' stavniki te ideje... Iz tega sledi težka odgovornost in težak voditeljev položaj. Temu položaju je voditelj dorasel samo v najtesnejši povezanosti s svojimi idejnimi pristaši. Popularnost voditelja pomeni korist za idejo, kakor pomeni njego\'a osovra-ženost škodo za. njo. Za voditeljem popularnost so dolžni skrbeti v prvi vrsti njegovi somišljeniki, pa tudi sam. Iz tega sledi nujno potreba, da vsak voditelj razširi krog svojih neposrednih stikov do največje možne mere. Vprašanju vodstva, avtoritete in discipline bomo morati v interesa programa posvetiti več pozornosti, kakor smo jo doslej. Predstavnikom našega kulturnega in političnega življenja bo treba ne glede na liberalni duh. ki preve\*a naše napredno življenje, priznati in zagoio\*itl močnejši položaj, kakor bodo iz tega sledile tudi zanje večje dolžnosti.« — Zadnfi čas je že, da se je o tem vaMmem vprašanja že vendar enkrat načela razprava. Ne bonu* smeli dopuščati, da bi lahko svobodno izrekal obsodbo o naših vodilnih predstavnikih vsak pritepeni politični analfabet, rte da bi pri tem ne naletel na enodušen odpor in energično zavrnitev vse napredne in nacionalne javnosti! Načrt zakona o nadstropni lastnini Beograd, 7. marca. p. Akcijski odbor beo grajskih intelolctuailcev. ti je bil ustanovljen z nalogo, da bi pripravili načrt zafcona o rmdstropni lastnini, je atesta vil omenjen* zakonski načrt. Včeraj so ga zastopniki od*-bora predložili mini srrrsUcerrru pred'sednflcsi Cvetkoviću itn pravosodnemu mmAMru Rožiču. Red sv. Save za bolgarskega finančnega ministra Sofija, 7. marca. Včeraj dopoldne te jugoalovenski poslanik Momčilo JurUaft obiskal bolgarskega finančnega ministnb Dobri Božrnova ter mu pri tej priffld pOL đelfl mi sv. Save I. stopnje. Holandska bo utrdila svoje meje London, 7. marca. br. Reuter poroča i* Haaga, da je holandska vlada sfclenflfc utrditi vse svoje meje. Smrtne obsodbe zaradi vohunstva Toulouse, 7. marca. br. Vojno sodišče je obsodilo nekega francoskega častnika zaradi špionaže na smrt. Obsodb« 5e bita izvršena danes. Curih, 7. marca. Beograd 10, Pariš ll-Of^ London 20.645, Nevv York 440.25 TJruniM 74.075, MIlan 23.15, Amsterdam 233.70, Berlin 176.65, Praga 15.06, Varšava ML Bukarešta IST. Gripa v Ljubljani popušča Pri tej bolezni moramo biti previdni že ob prvih pojavih Ljubljana, 7. marca Tudi nas je dosegel val epidemije gripe. Toda Ljubljana je zdaj že prestala najhujšo nevarnost bolezen je že začela popuščati. V Ljubljani se je precej razširila že pred petimi tedni, nedavno ie pa bilo število obolenj največje, nakar je začelo precej naglo nazadovati. Kljub temu je še vedno precej ljudi bolnih. Letošnja epidemija gripe je zahtevala mnogo žrtev in tudi pri nas je bila umrljivost precej v.soka. Gripa je sinonim za špansko, ki se je L 1918 razširila po vsem svetu iz špan Me in je zahtevala toliko življenj kakor včasih kuga. Umrljivost za gripo znaša sicer samo 0.1—0.8rr, a bolezen je zelo nalez'jiva ter se silno naglo širi; zaradi izredno »t! vilnih obolenj pa na rase precej tudi Število smrtnih primerov. Umrljivost za gripo ,udi ni vedno enaka. Kako nevarna bolezen je gripa, nam najbolj kaže primer epidemije te bolezni decembra in januarja na Angleškem. Obolelo je okrog milijcn ljudi TImr-Tjivost je bila izredno visoka, saj je umrlo 2C0.0OO ljudi! Umrljivost je torej znašala celo 20',"c in je bila doslej najvišja. Zadnje čase je gripa razširjena zlasti na Gorenjskem in zato so bili tudi prepovedani obiski bolnikov na Golniku, da bi kdo ne zanesel bolezni v zdravilišče. Gripa je jetičnim posebno nevarna, ker po nji v najboljšem primeru, ko jo bolnik prestane, zelo oslabi organizem. V mnogih primerih se tudi rekonvale-scentov loti po prestani gripi tuberkuloza. Med boleznijo navadno tudi zelo oslabi srce in še dolgo po bolezni čutiš posledice. Posledica gripe je tudi živčna razdraženost Gripa je zdo zavratna bolezen, ker se boln:ka radi loti pljučnica ako ni dovolj pazljiv. Nastanejo pa lahko tudi še mn3ge druge komplikacije, kakor n. pr. vnetje srednjega ušesa. Bolezni torej ne smemo omalovaževati in v šolah bi bili potrebni prav tako strogi zdravstveni ukrepi, kakor v primerih obolenj za škrlatico. Priporočljivo bi pa tudi bilo, da bi imeli odrasli, ko obole, već ozira do zdravih. Mnogi se radi kažejo junaške, obole, ter raznašajo bolezenske klice med zdrave ljudi. Kužijo zrak po kinematografih, gledališčih, na tramvaju in na cestah kihajo s posebno vnemo drugim v obraz. Previdni bi morali biti že ob prvih pojavih bolezni, ki se pogosto začne z »nedolžnim« nahodom. Bolezen navadno najavlja glavobol z vročico, bolečine v kostnih členkih, človeka se loti neraspoloženje, mlahavost, peko ga oči in ima nemirno spanje. Nekatere tudi začne najprej peči v grlu. Včasih je bolezen zvezana tudi z motnjami v prebavi. Mnogi ljudje se ne obračajo na zdravnika, ko obole za gripo, in ker se tudi sami ne zdrave ali se zdrave napačno, se jim bolezen poslabša ali nastanejo komplikacije. Bolnik bi moral ostati vsaj doma. Če se že ne obrne na zdravnika. Zdravljenje je lahko, če se začneš zdraviti, čim se pojavi bolezen. Najbolje je inhaliranje. močna sredstva za potenje brez dovoljenja zdravnika pa lahko postanejo nevarna, zlasti, če imaš slabo 3rce. Zdaj je najnevarnejši čas za obolenja, ker se vreme naglo spreminja in ker je spomladi organizem navadno oslabljen, zlasti, če se nisi pozimi dovolj gibal in ne izrabil lepega solnčnega vremena. Gripe torej ne omalovažujte in ne pozabite, da je v tej zimi zahtevala tudi v Ljubljani mnogo žrtev! Lep slovasiski večer v Trbovljah TaH® dcfcro obiskane prireditve trboveljski Sokol v svojem domu še ni imel Trbovlje, 6. marca Slovanski večer, ki ga je priredilo tukajšnje sokelsko društvo v soboto zvečer kot uvod v proslavo 30'etnice s\'ojega delovanja, je bil v resnici elitna prireditev, številni gostje, ki so prihajali iz vseh krajev Zasavja, Ljubljane, Celja, škofje Loke in drugih krajev, so bili že takoj ob vhcdu v tukajšnji Sokolski dom očarani nad izredno okusno okrasitvijo notranjih prostorov. Z doma je vihrala velika dr. žavna tre bojnica, veža pa je bila okrašena s slovanskimi zastavami in zelenjem, ctocim je bila mala dvorana okusno okrašena s slovanskimi zastavami in sokolski-mi monogrami .raz strop pa so viseli s trobojmearni prepleteni venci. V veliki dvorani so se slovanske barve kar prelivale druga v drugo. Na stenah so bili znaki za SOletnico Sokola, vmes na oknih pa lepi nageljčki v narodnem slogu. Tudi oder je bil ves v slovanskih zastavah in draperijah v slogu bosanskih čilim o v. Trboveljski Sokol v svoji dvorani še ni imel nobene prireditve, ki bi bila posečena v takem številu kakor sobotni slovanski večer. Poleg številnih domačinov so se te jubilejne prireditve udeležili Sokoli iz Celja, Vojnika, Rimskih tcplic. Zidanega mosta, Brežic, Hrastnika, Zagorja, Litije in Ljubljane. Jugoslovenskoče^koslovašlia liga v Ljubljani je poslala svojo zastopnico v lepi češki nar i »dni n^ši, župno upravo pa so zastopali podstaiOita župe br. Cepin, župna načelnica s. Grudnova, br. Grobelnik in še nekaj članov župne uprave. V Trbovljah še ni bilo zbranih toliko narodnih DOfi kalscar ta večer. Narodne noše in ki o jaši so v dvorani stvorili najpe-strejšo sliko. Narodnih noš je bilo preko 50 in so zastopale Gorenjsko. Savinjsko, Goriško. Kras in Trst, Vipavsko, Ziljsko, Hrvatsko, Slavonijo, Bosno, Dalmacijo, Bito! j. K r sovo, Moravsko, Češko. Rusijo in tako dalje. Spored se je začel s slcvansko himno >Hej Slovani«-, kateri je sledil gevor pro-Stvetarja br. Pahorja, ki je izpovedal vero Sokolov v slovansko misel. Trideset let je to misel gojil trboveljski Sokol, zato tudi kot jubilejno prireditev prireja slovanski večer, da pokaže in manifestira svojo voljo, da bo tudi v bodoče ostal na poti vseslovanske ideje. Slovanska misel, katere nosilec je sokclstvo, je v zadnjih stoletjih doživela mnogo zma-g, a tudi mnogo porazov. Ten pora^jov so krivi naši neprijatelji ki se z vsemi sredstvi bore proti vzhajajočemu in porajajcoemu se mlademu slovanskemu rodu. Krivi pa smo teh porazov tudi Slovani sami zaradi svoje nesloge. Ker neprijatelje slovanske ideje poznamo, ostajamo njeni verniki in gremo svojo pot- Za slavnostnim govorom, ki je bil nagrajen z navou?enim odobravanjem, je sokolski salonski orkester odigral po eno češko, rusko in jugoslovansko skladno, nato pa ie naš trboveljski sZvon« mogočno zadonel in zapel po eno b-lgarsko, rusko in jugoslovensko narodno pesem. Kakor so orkestralne točke sprožile navdušenje vse dvorane, tako je tudi zborovska pesem vzbudila najgloblja čustva zbranih množic za slovansko idejo. Po koncertnem programu se je razvila prijetna zabava s plesom, ki je bil otvor-jen s kraljevim kolom, ki ga je vodil starosta društva br. Jesih Adolf z gospo županjo Klenovškovo. Navdušenje za prelepe slovanske plese se je stopnjevalo pri vsakem kolu, zlasti pri seljančici in devojačkem kelu, posebno zanimanje pa je vzbudila češka beseda, ki je bila plesana čustveno, toda elegantno in temperamentno. Vse plesalke češke besede so bile v narodnih nošah, kar je dalo plesu še posebno pestrost in slikovitost. Slovanski večer trboveljskega Sokola je bil torej prireditev, ki ni zadovoljila le Sdkola samega kot prireditelja in jubilanta, marveč tudi vse udeležence tako iz Trbovelj, kakor tudi vse številne goste, ki so se lahko prepričali, da so Trbovlje kraj kjer se ne koplje samo črni diamant, marveč da se v Trbovljah najde tudi prijetne zabave, zlasti pa da je v rudarskih Trbovljah mnogo src, ki bijejo za veliko vseslo*vansko misel. To in ono iz Kamnika Predpust je minil — Severni tečaj — Kamniški Sokol Poravnani spor in drugo Kamnik. 6. marca Zadnji čas se o Kam.nik)u kaj malo piše. Pripisovati moramo to deloma pustnemu razpoloženju, deloma pa pesnemu neraspoloženju, ki je iz prejšnjega sledilo Opisovati vse to bi bilo skoraj nerodno, bralcem bi bilo morda všeč, nikakor pa ne tistim, ki se jih tiče. Če ugotovimo na splošno, da je bilo v pustnih dneh tako veselo, da se je veselje zaletelo še tja v post, Vdova Rošlinkac preci stavila kot igralka, ki razpolaga S celim registrom pristnega igralskega čustva. Oživljati je morala težko vlogo Marfe in reči moramo, ua ta njena cdrska tvorba v ničemer ne zaostaja za stvaritvami, ki jih zmore prava igralska umetnost. Vojnega ujetnika A dam ca je podal g. Petrak življenjspo prepričevalno in plastično. Izkazal se je z lepim, naravnim nastopom in inteligentno igro. Martinega moža je igral g. Lavrič. Videti je bilo, da je ume I pn>nikniti v značaj preprostega ukrajinskega kmeta, ki ga je podal res svojevrstno. Odlični komik šentjakobskega odra nas je tudi to pot presenetil. Me&narja čučkina je podal g. Novak, ki je iz razmeroma neznatne vloge napravil sijajen karakteren lik. Zelo slikoviti so bili prizori, kjer so nastopala živahna ukrajinska dekleta v svojih pestrih nošah. Delo je zrežiral g. Gaj odlično, v reševanju zunanje režijskih problemov je ustvaril vsebini primerno realistično okolje, ki izdatno pripomore komediji do prave veljave. šarina, katere industrija ni bila voljna plačati, češ da se z njo v posameznih občinah us-tvarjajo zelo neenaki poboji za razvoj. Uredila se je stvar zdaj tako, da industrija plača občini pavšalno vsoto 00.000 din za leto 1938-39 ter isti znesek za prihodnje proračunsko leto. S tem so bržkone vsi zadovoljni, saj odpadejo za naprej večni spori in pritožbe, občini pa sitno dolo. Vprašanje umestnosti takega obdavčenja ostane seveda odprto. V nedeljo 26. februarja je v Kamniku zborovala gasilska župa. Skupščina, ki je sicer potekla običajno, se j t razvnela pri debati o tombolah, ki j?h gasilci vneto in oči vidno z uspehom prirejajo. Gre za vrstni red. pa tudi za kraj: okoliške čete hodijo h kamniški gasilski četi, pri kateri je tombola že tradicija, v zelje. Kot kamniško zanimivost, naj omenimo še, da je bilo v občinskem proračunu določenih za Sokola 500 din. kateri znesek pa je občina nakazala »Liri«, ker je biLa pridna- Iz Slovenjgradca — Prešernova proslava. V nedeljo zvečer je priredila ženska podružnica CMD v Slovenjgradcu v Sokolskem domu proslavo POletnice smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, Proslavo je otvorila z globoko zajetim govorom predsednica ga. ing. Puppisova, nakar so sledile recitacije, deklamacije, klavirske točke in petje. Vse točke so bile izvajane brezhibno in so sodelujoči bili deležni toplega aplavza. Obisk je bil zadovoljiv, vendar pa bi ta proslava zasluzila večjo pozornost našega občinstva. — Veliko nagradno streljanje. V nedeljo 19. t m. priredi strelski odsek slovenjgra-škega Sokolskeg*«. društva veliko sobno nagradno streljanje za prvenstvo poedincev in ekip koroškega sokolskega okrožja. Za prvenstvo poedincev je razpisanih 10 krasnih nagrad ter lahko tekmujejo tudi ne- 1 Gluhonemi na grobu svojega dobrotnika Ljubljana, 7. marca Naši javnosti so iz dnevnega časopisja že znani propagandni nastopi Društva gluhonemih v Ljubljani, z nastopi po vseh večjih krajih Slovenije je Društvo gluhonemih dovolj jasno pokazalo koristnost izobraževanja gluhoneme mladine po zavodih ter svoje zmožnosti za praktično življenje. Povscd so imeli nabito polne dvorane in povsod so doseg U veliko razumevanja. Javnost je spoznala, da se gluhonemi ne uče po zavodih kretanja, temveč živega govora. Prav tako važno je bilo novo spoznanje, da se gluhonemi u spo sobe na zavodih za samostojno preživljanje. Namen vseh teh nastopov je bil, doseči pri oblasteh povećanje ljubljanske gluhonerni-ce. Za svoj zadnji nastep si je Društvo gluhonemih izbralo Ribnico. V dvorani »Pri Cenetu« bodo nastopili v soboto 11. marca ob 8. uri zvečer ter v nedeljo 12. t. m. ob 3- uri popoldne. Na prcgramu je predavanje iz življenja gluhonemih. Predaval bo znani ljubljanski tiskarnar g. Ciril Sitar, sam iz vrst sodelujočih. Sledila bo revija poklicev ,ki jih gluhonemi zavzemajo v življenju ter dve enodejankL Pred vsakim nastopom bo spregovoril nekaj besed o največjem dobrotniku gluhonemih v Sloveniji pokojnem dekanu Holzapflu znani zgodovinar sedanji ribniški dekan g. Anton Skubic. Gluhonemi igralci bodo na odru nastopili z živim govorom in ne, kakor si morda marsikdo misli, s kretnjami. Ta nastop bo torej za ribniško dolino nekaj povsem novega. Prireditev se bo vršila pod vodstvom svoječasno dolgoletnega sedraškega učitelja g. Vinka Rupnika. Ribnica je za gluhoneme v Sloveniji posebne važnosti, ker je tu deloval njihov največji dobrotnik pokojni dekan Ignacij Holzapfel. Na ribniškem pokopališču je tudi ta plemeniti mož pokopan. Ignacij Holzapfel je omogočil s svojim volilom zidavo ljubljanske gluhonemnice in prav zato čutijo gluhonemi dolžnost, da se mu za to poklonijo na grobu ter pokažejo javnosti sadove njegove plemenite geste. V nedeljo po maši se bodo vsi gluhonemi poklonili na njegovem grobu. Kakor v vseh ostalih krajih, pričakujejo gluhonemi od prebivalstva v ribniški dolini, da bodo polnoštevilno obiskali njihovo prireditev in spoznali plemenitost moža, ki je deloval v njihovi sredi. Češka komedija na Šentjakobskem odru Ljubljana. 7. marca V povojni češki dramski književnosti se mnogo ustvarja; iščejo se nove smeri od vsega, kar se je preživelo. Cehi so veliki, samostojni in drzni eksperimenta tor ji, ki ne hodijo pa zastarelih poteh temveč skušajo svojim delom dati izraz nečesa novega in zanimivega, V češki dramski literaturi se je oglasilo nekaj imen, ki so kmalu postala zveneča in jih danes prištevamo v vrsto najboljših odrskih stvaritev. Emila Vacheka najnovejša komedija »Peč< predstavlja za ljubljansko gledališko občinstvo zanimivo novost. Nobenega dvoma ni, da je svetovna vojna tudi izven območja fronte, torej v ozadju porazno vplivala ra moralne in socialne prilike družabnega življenja, vachek nam v svoji komediji »Peč-;- prikazuje eno epizodo, kakršnih se je dogajalo med vojno na tisoče. Zdi se, da snov komedije ni plod avtorjeve domišljije temveč resnični doživljaj, ki ga je pisatelj morda sam doživel kot avstrijski vojak v ruskem ujetništvu. Vachek je iz sveta presadil na oder košček pravega življenja, postavil je ored nas žive figure iz krvi in mesa, ki delujejo tako, kakor jim veleva življenje in ne v pisateljevo o^misljijo preoblečene odrske lutke. >Peč« ni komedija, s kakršno nas zalagajo zapadni pisatelji, ki skušajo s čisto teatraličmmi sredstvi spraviti «>b-činstvo v dobro voljo. Zato imajo te komedije le enodnevni uspeh in ne zapuščajo v gledalcu globljega vtisa. Vachek pa si občinstva osvaja polagoma, dejanje se razvija logično in pisatelj ne pripravlja nepričakovanih presenečenj, zato je uspeh trajen, Uprizoritev te komedije je na Šentjakobskem odru očitovala skrbno priprav- Vinski sejem v Ljutomeru Ljutomer, 6- marca Na kvaterni torek 28. februarja se je vršil običajni vinski sejem in vinska razstava v Ljutomeru, ki sta se krasno obnesla. Ob 9 uri je bila otvoritev razstave, kateri so prisostvovali zastopniki naših oblastev, mnogi vinogradniki, kupci to gosti. Po otvoritvi razstave se je vršilo zborovanje vinogradnikov, na katerem so se obdelala temeljito najvažnejša in najbolj pereča vprašanja za obstoj vinoreje. Obravnavale so se minimalne mezde vini-čarjev, možnost izvoza našega vina v druge države, poraba vina v naši državi, osnovanje zadružne vinske kleti v Ljutc-I meru, dobava cenejše galice na podlagi carine prostega uvoza in drugih držav, o obnevi vinogradov s pomočjo brezobrestnega pos?jila, ki naj bo lažje dosegljivo in o bodoči akciji za prodajo svež^gi grozdja. Kot najvažnejša zadeva je stala v ospredju zahteva po zadružni kleti. Na vinskem sejmu pa je ves čas od otvoritve do zaključka množica obiskovalcev poskušala izredno dobre vzorce vin, ki jih je bilo nad 200 na izbero. Splošna sodba je bila, da tako dobrih vin v taki množini še tudi v Ljutomeru ni bilo. Prodalo se je do oOO hI vina po ceni od 5 do 7 din. Kupci so bili le domači trgovci in gostilničarji iz Slovenije, ki so nakupovali vino za potrebo domačega kon-zuma. Za lepi uspeh smo hvaležni vsem, ki so pripomogli kakorkoli k tej prireditvi. Iz Celja —c Koncert Glasbene Matice ljubljanske. V Celju bo v ponedeljek 13. t. m. zvečer ob četrt na 9. v veliki dvorani Celjskega doma koncert Glasbene Matice ljubljanske. 9 let že ni bilo Matičnega zbora v Celju in tokrat pride pod vodstvom ravnatelja Poliča v Celje celotni zbor. nad 100 članov. Koncertni spored ima 4 dele. V I. delu zapoje zbor nekaj skladb starejših naših avtorjev, n del je solonastop koncertne pevke gdč. Polajnarjeve, ki bo zapela 3 samospeve ge. Mirce Sancinove. pri klavirju gospa avtorica sama. lil. del obsega Lajovčeve mešane zbore, IV. del pa je posvečen jugoslovenski narodni pesmi. Vodstvo koncerta ima v rokah ravnatelj Polič. Vstopnice se že dobe v knjigarni Go-ričar v Celju, zunanji posetniki jih lahko naroče pismenim potom. — Rešite javne nameščence in upokojence propadanja! Celjska »Nova Doba« objavlja: Vprašanje izboljšanja gmotnega položaja javnih nameščencev in upokojencev je nujno potrebno takojšnje ureditve. Porast draginje je ta stan tako strašno prizadel, da se moramo s skrbjo vprašati, kam bo to vodilo in kakšna naj bo javna uprava, ako nameščenec in upokojenec nimata najskromnejše možnosti za življenje. Sedaj se razpravlja novi državni proračun, ki naj za dobo enega leta zakonito uredi vse državno gospodarstvo tako v pogledu dohodkov kakor tudi v pogledu izdatkov. Nameščenci in upokojenci, ki jim je bilo že pred 11. decembrom 1938 svečano dano zagotovilo, da bodo skoraj dosegli zboljšanje svojega položaja, sedaj to upravičeno pričakujejo. Gospodje posla imajo sedaj ugodno priliko, da pripomore.,, k pravilni rešitvi tega vprašanja ' —c LjubljansKa opera bo gostovala dre-vi v celjskem gledališču in uprizorila Verdijevo opero »Trubadur« Opozarjamo, da se bo pričela predstava že ob 19.30. Predstava je za abonma. —c V celjski bolnici sta umrli v nedeljo 63-letna preužitkarica Elizabeta Kokova iz Šmartnega ob Paki in 23-letna frizerka Marija Pirnatova iz Laškega. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 7. marca: zaprto Sreda, 8. marca: Prevara. Red Sreda Četrtek. 9. marca: Upniki četrtek Petek, 10. marca: zaprto SoDota, 11. marca: ob 15. uri: Hlapci. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Kaj je resnica. Premiera. Premierski abonma I Opozarjamo vas na jutrišnje gostovanje ' sopranistke Anite Mezetove, članice beograjske opere. Anita Mezetova je prvovr- Istna pevka in tudi igralka. NaslopJa bo v vlogi Mirni v Puccinijevi »La Boheme-. )stale vloge bodo peU gosrpodiCna Hej t ilova, ga. španova, gg. Banovec, Primožič, ^etrovčič, Zupan, Rus in Skabar. Dirigent: kapelnik Stritof. Predstava bo izven abonmaja. Premiera \Volf-Ferrarijeve komične Opere »Štirje grobijani« v režiji režiserja Pri-nožiča in pod taktirko dr. Svare, bo v Če-irtek dne 9. t. m. za premierski ibonina. Fzrned Wolf-Ferrarijevih del se »štirje gro-bijaiuV v zadnjem času največ pojo. Vsebina dela je posneta po znani Goldonijevi komediji. Prva izvedba je bila leta 1906. v Monakovem. Premiera bo za premierski abonma. (foeCeltticct K O L F O A R Danes: Torek, 7. marca katoličani: Tomaž Akvinski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kavčuk Kino Sloga: Potujoči narod Kino Union: Mozart Kino Moste: Vihar Prirodoslovno društvo predavanje g. I. Branca >Ob stoletnici fotografije« ob IS 15 v mineraloški predavalnici univerze Predavanje dr. ing. Karla Krivaneca češkoslovaške ceste, ob 20.15 v dvorani Avto-kluba DEztlRNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4 in Ust ar, Šelen-burgova ulica 7. <0$pod sita iVa ljubljanski pustni korzo sme k sreči Že pozabili. Nobeno pojasnilo ni moi\lo oteti te velike senzacije pozabi. Ker se pa smemo vsaj tolažiti, da />omo dočakali se en pust in priredili morda še en pustni korzo, bi bilo dobro, da bi ze prej mislili na to. Kdor hoče prirediti pustni korzo, mora vedeti, kaj je to in kako se take reči prirejajo. Ni treba, da bi hodili gledat pustni korzo v Nico. To bi bilo predrago in t.ik korzo za nas tudi prcimenitcn. Kaj bi hodili daleč po svetu, ko pa imamo doma do\*olj prilike poučiti se o tem. kaj je pustni korzo in kako m<,ra biti prirejen. Tistemu ali tistim, ki bi morda hoteli prihodnje leto osrečiti Ljubljano zopet s pustnim korzom polagamo na srce. naj gredo v Litijo ali pa še bolje v Ribnico vprašat, kakšvn bodi pustni korzo. Ribnica ni vedo to še prav posebno uobro in njiho\' pustni korzo je vsako leto nekaj posebnega. Letošnji je bil naravnost si je i en po svoji originalnosti Snežne razmere Poročilo tnjskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 7. m. 1989 Rateče.Planica 870 m: 0, oblačno, 20 cm snega, južen, skakalnice uporabne Planica-Slatna 950 m: 0, oblačno. 30 cm snega, južen Peč-Petelinjek 1440 m: 0, oblačno, osojno 35 cm snega, južen Pokljuka: 0, oblačno, 55 cm snega, osre-njen Dom na Kom ni 1520 m: —3, oblačno, 145 cm snega, pršič Dom na Voglu 1540 m: —4, oblačno, 140 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 170O m: —4, oblačno. 15 cm pršiča, 60 cm podlage, Velika planina 1558 m: —3. oblačno, 10 cm pršiča, 40 cm podlage. 6. ni. 1939 Mozirska koža: —5, oblačno, 60 cm snega, pršič Koča pod Kopo 1377 m: —4, delno oblačno. 16 cm pršiča, 40 cm podlage Peca 1654 m: —2, delno oblačno, 10 cm pršič, 50 cm podlage. na plan! Red Nov Pirandello na odru naše drame. V režiji g. Cirila Debevca bo v soboto v drami premiera Pirandellove drame >Kaj je resnica c. Avtor je našemu gledališkemu občinstvu znan, pred leti smo igrali njegovo i šestero oseb išče avtorja«, ki je imela takrat zelo lep uspeh. Premiera »Kaj je resnica« bo v soboto za Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20 uri Torek, 7. marca: zaprto, (generalka) Sreda, 8. marca: Boheme. Gostovanje Anite Mezetove. Izven četrtek. 9. marca: fitirje grobijani. Premiera. Premierski abonma ★ Današnje gostovanje ljubljanske opere v Celju odpade zaradi obolelosti dveh glavnih vlog. Dan prihodnjega gostovanja bomo javili. Iz Kranja — Kvalifikacijski turnir šahovskega kluba je končan. Turnir je bil razdeljen na dve skupini in sicer v A skupino, kjer je bilo treba doseči vsaj 5 in pol točke za nadaljno igranje za prvenstvo kluba. V tej skupini so dosegli minimum gg. Pavlica, Vidrgar, Grčman, Zerjal, Rus M., Prah L., Djordjevič in Tajnik. V B skupini so se plasirali z vsaj 5 točkami gg. Sušter, Košar, Engelman, ing. Skopal, Možina, Kos in Franko. Vsi ti bodo igrali s prvenstvenimi igrači gg. dr. Gabrovškom, ing. Povodnom, Martelancem in Singerjem za prvenstvo kluba. Za naslov prvaka se bo vnela prav zanimiva borba, kajti vsi udeleženci so prav dobri šahisti. Prvak bo prejel tudi lepo darilo, ki je že razstavljeno v izložbi juvelirja g. Rangusa. — Prešernov večer priredi Ljudska univerza v četrtek 9. t. m. ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Sodelujejo odlični naši kulturni delavci, sokolski mešani in moški zbor, recitatorji itd. O Prešernu in njegovem delu bo govoril g. dr. Slodnjak, Kranju dobro znani predavatelj. Naša domačinka operna pevka gdč. Vera Majdičeva, ki se je s polnim razumevanjem odzvala vabilu, bo pela Pre-šern-Vilharjevo: »Nezakonska mati« in >Ukazi«. Izvajala se bodo izključno dela našega velikega pesnika. Dolžnost vse naše javnosti je, da se oddolži spominu prvaka naših pesnikov, ki je pred 90 leti zatisnil svoje trudne oči a nam zapustil duhovni zaklad, ki nas še vedno dviga in bodri. —V vetru in snegu sta v nedeljo odigrala pokalno tekmo naša gorenjska r: SK Kranj in SK Bratstvo z Jesenic. Pred glavno tekmo sta odigrala prijatelisko tekmo II. moštvo Kranja in SK Grafika iz Ljubljane, ki so jo domačini odločili s 5:1 v svojo korist Treba pa je omeniti, da je igrala Grafika samo z 10 igrači. SK Bratstvo se to pot ni izkazalo, dasi so v prvem polčasu bili v premoči, ni prišlo do gola zaradi neodločnosti pred vrati. Kmalu pa se je pri moštvu čutila tudi utrujenost in tako je prišlo do katastrofalnega poraza. Pri domačem moštvu sta bila najboljša oba branilca, pa tudi trio je zaigral z elanom Prvi gol je prinesla enajstmetrovka, ta zgoditek je bil v prvem polčasu tudi poslednji. V drugem polčasu se je moštvo razigralo in je bilo gospodar razmočenega terena. Izostali tudi niso goli, od katerih je zabil Vreček 2, Sretenovič, Baumkirchner. Djukift in Slokan pa po enega. Rezultat 6:0 (1:0) odgovarja igri. Kljub slabemu vremenu je posetilo tekmo precejšnje število navijačev. ■ •te*. S4 »SLOVENSKI NAROD«, tonk, T. mm 31». Strma S Kmetsko nadaljevalna šola v Križevcih Prvi letnik te iole Je bil zaključen z lepim uspehom Gojenci prvega letnika kmečko nadaljevalne Sole v Križevcih. V sredini banski svetnik g. Kroftel, na levi upravitelj sole g. Jože Krizman, na desni učitelj g. Vilko Kolar Križevci, 6- marca V petek je bil svečano zaključen prvi letnik kmečko nadaljevalne šole v Križevcih pri Ljutomeru. Ta šola je za Križev-ce življenjskega pomena, saj je kraj popolnoma agrarnega značaja in leži nekako sredi rodovitnega Murskega polja. Kmetijstvo je glavna pridobitna panoga prebivalstvo. Bas to kmetijstvo z vsemi podrejenimi panogami mora dandanes slediti naglemu razvoju gospodarstva sploh. Da pa bo nas kmet mogel temu razvoju slediti, je potrebna izobrazba, s katero bo kmet zboljšal svoj pridelek in s katero ho tudi svojo ljubljeno zemljo obdeloval Ljubezen do iremlje in do grude naj b»> še tako velika in tako globoka, ne zadostuje, biti mora še um. da. bo ta zemlja rjiko obdelana, da bo nudila Čim več in da ne bo izčrpana. To je giasni smoter današnjega kmetijstva. Zemlja mora rediti kmeta in ves narod, kajti le takrat bo imel kmet od zemlje koristi in mu ne bo treba stradati kruha in pošiljati sinov v mesto in tovarne. Racionalno izkoriščati zemljo in še poglobiti ljubezen do zemlje in preprečevati beg z grud je naloga kmetijskih nadaljevalnih šolt ki so od ine šole za širše doje naših doraščajočih kmetskih sinov. Tem kmečkim sinovom, ki bodo nekoč gospodarili na posestvih, ki leže tako blizu državnih mej, je treba dati vsaj osnovne pojme sodobnega, kmetske g" a gospodarstva, da bedo nekoč in tudi že sedaj začeli gospodari ti po pravilih in težnjah umnega gospodarstva. Pravilna je krilatica, ki se danes večkrat rabi in sicer: - Najprej mora orati glava, potem šele plug!« Z drugimi besedami povedano: najprej treba dobro premislita, presoditi in preudariti vse delo, bodisi na polju, travniku, v sadovnjaku ali vinogradu, potem šele pričeti z delom! Tega cilja se dobro zavedajo kmečko nadaljevalne šole, ki imajo nalogo zora-ti nove sveže brazde umnega, gospodarstva na staro njivo kmečke konservativnosti in s tem dvomiti nas kmečki stan na ono višino, ki je za tako agrarno državo, kakršna je naša. potrebna. Z dvigom kmetijske produktivnosti ter tudi * kvalitativnim dvagom naših pro- duktov ae bo nade kmečko gospodarstvo lahko uvrstilo v niz onih držav, ki so že napravile temeljito rermeduro na polju kmetijstva. Dokler se bomo pa držali zastarelih metod ne smemo pričakovati zboljšanja cen kmečkim produktom in tudi ne povečanja našega izvoza v inozemstvo. Kmečko nadaljevalne šole so v zadnjih letih žele že lepe uspehe. Sporedno z go-spodmjskinii nadaljevalnimi solarni. Ki vzgajajo naša dekleta v dobre in varčne gospodinje, .skrbne matere in zveste družice možem, so te šole preobrazile že marsikatero vas v duhu sodobnega gospodarstva in gospodinjstva. V Križevcih pri Ljutomeru se je letos vpisalo v sodo 40 gojencev, kar je rekordno število za naš kraj. Malone vsi, ki so šli v obrt, so vztrajali do konca in sledili rednim in izrednim predavanjem z veliko pozornostjo in z zanimanjem. Redna predavatelja voditelj g. Krizman Jože in učitelj g. Kolar Vilko ter izredni predavatelji g. Ašič Maks, kaplan, zdravnik g. dr. Lebar in sreski kmetijski referent g. Lipovec so nudili gojencem vse, kar dandanes rabi umni gospodar pri svojem delu. Skupno je bilo 100 ur rednih predavanj in 11 ur izrednih predavanj. Ekskurzij in demonstracij v svrho praktičnega spoznavanja in utrjevanja teoretične snovi je bilo 15. Najvažnejša je bila ekskurzija v Maribor, Ruše, Pekre in Radvanje, kjer .so gojenci spoznali umetna gnojila *n vzorna posestva in umno gospodarstvo. Ob zaključku je šolo inspiciral inspektor banske uprave svetnik g. Krošel, ki se je o delovanju šole zelo pohvalno izrazil. Prisostvoval je tudi zaključku in imel ob tej priliki lep govor, ki je napravil zelo globok vtis na vse navzoče. Zaključku so prisostvovali vsi odborniki šole z g. županom Vavpotičem in banskim svetnikom g. štuhcem na čelu. Občina, kakor tudi razne druge gospodarske ustanove v Križevcih so delovanje šole zelo podprle in tudi pripomogle k lepemu napredku. Prihodnje leto bo drugi letnik kmečko nadaljevalne šole in če bodo na razpolago tudi sredstva, še gospodinjsko nadaljevalna šola, tako da bodo deležni vzgoje kmečki fantje in dekleta —Vik— Ljubljanska Glasbena Matica v Litiji Uspešna ponovitev Lajovčevega koncerta, ki ga je pri' redila 6. februarja v Ljubljani Litija, 6. marca Izredno zanimanje Je vladalo že vse zadnje dni za poset ljubljanske Glasbene Matice, ki se je odločila prirediti pri nas Lajovčev večer. Z včerajšnjim popoldanskim vlakom je prispelo v Litijo okrog 100 pevcev in pevk. Na tukajšnji postaji so jih sprejeli predstavniki litijskih in šmarskih društev. Po izstopu iz vlaka je nagovoril goste pevovodja »Lipe« g. Roječ Vlado in izrekel Glasbeni Matici prisrčno dobrodošlico. Za pozdrave se je zahvalil v imenu gostov predsednik pevskega zbora g. Pečenko. Potem so šli skupno v litijski Sokolski dom, kjer se je ob pol 16. uri pričel koncert. Dvorana je bila domala razprodana. Na koncert so prišli v večjem številu naši šmarski sosedje, pa tudi nekateri vidnejši predstavniki, sreski načelnik g. dr. Gre-gorin, občinsko predstavništvo, prosvetni oddelek sreskega načelstva z g. nadzornikom Bezeljakom in g. Minkušem i. dr. Prišlo je tudi več ljubljanskih izletnikov, med drugimi smo opazili opernega dirigenta in skladatelja g. dr Danila Svaro. Skladatelja Lajovica Antona, našega ožjega rojaka, je prikazal kot glasbenika profesor g. Marijan Lipovšek. Nato pa je izvajal mešani zbor Glasbene Matice, njega ženski zbor, ter solista g. Betetto in solistka gdč Pol a j nar jeva večino slavnostnega koncerta, ki ga je slišalo že 6. februarja koncertno občinstvo v Ljubljani. V našem kraju močno pogrešamo pevskih nastopov, zato smo Glasbeni Matici iz srca hvaležni, da je prišla gostovat tudi k nam v Zasavje. Uverili smo se, da gre ljubljanski GM res prvo mesto med našimi pevskimi društvi. Ženski zbor je zapel ob spremijevanju klavirja — vso klavirsko spremljavo je oskrbel prof. g. Lipovšek odlično — >Zeleni Jurij*, i kjer je briljirala sopranistka gdč. Polajnarjeva. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so morali dodati še > Napitnico«. Zbor, požrtvovalni dirigent in oba solista, so našli z dvorano takoj topel kontakt. Ljudstvo se je zadovoljno razšlo. Gostom pa je bila prirejena v Sokolskem domu zakuska. Ob navzočnosti domačinov je v prijetnem razpoloženju minil čas do odhoda večernega vlaka v Ljubljano. Sokolska kreditna zadruga v Radovljici Kranj. 6. marca V Radovljici se je v:šil v Sokolskem domu 2. redni letni občni zbor SKZ. ki je pokazal, da se ta gospodarska ustanova Sokolov na Gorenjskem prav lepo razvija. Uspešno zečeto dele na gospodarski , marca Kam vse zanaša usoda naše pevske umet nike! Naša Mira 2upevčeva, ki je v Ljubljani po njeni Luciji Lamermoorski in Rozini ter drugih partijah v operah in operetah tako kmalu ne pozabimo in jo v repertoarju težko pogrešamo, se je po kratkem delovanju v Zagrebu odzvala pozivu Schillerjeve opere v Hamburgu. Novo sezono so ondi začeli z Fr. Lehar-jevimi tako zvanim i opernimi operetami. Po Deželi smehljaja« so za otvoritev sezone uprizorili >Paganinija«, veliko, zrelo delo češkega mojstra, z našo 2upevčevo v operni partiji kneginje. Iz kupa izredno priznanih kritik hambuških dnevnikov, ki so se nam nabrali na mizo, naj navedemo samo par značilnih za slovensko umetnico. Valter Herrmann je pisal: V partiji kne-ginja gostuje jugoslovenska pevka Mira 2u-pevc, žena južnjaške štatuarične lepote, čije blesteči sopran, vedče in okusno uporabljen, ima prijetno zvonke visine in kolora turen značaj. Igra muzikalno zanesljive pevke je bila odločilna za višino uprizoritve in njen proboj en uspeh. — Dr. G. Me-ver je pisal: Mira 2upevc je blesteča pojava in izvrstna pevka. V Zagrebu doma, je nastopila prvič v Nemčiji. Njena kne-ginja ima dostojanstvo, šarm in temperament. Njen lirski kolora turni sopran plava kakor zvon č'sto po prostoru. — John Hell-mann pa je poročal: Predvsem je ravna- rila iz nadarjene Slovenke tako očarljivo pevko, igralko in plesalko, da lahko nemški ravnatelji ž njo delajo i največje odkritje« in pišejo nemški kritiki o talentu, kakršnega na operetnem odru -še mso doživeli . . . * A pri nas? —-- T. K. Predavanje dr. M. Vidmarja Jesenice. 5. marca Društvo nameščencev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, je priredilo v četrtek zvečer v zgornji dvorani Kazine zelo dobro obiskano predavanje. Poleg lepemu števila nameščencev KID. se je predavanja udeležilo tudi več državnih uradnikov in drugih vidnih osebnosti tukajšnjega, gospodarskega in kulturnega življenja. Večer je ctvoril društveni p^lpredsednik Matija Sušnik, ki je pozdravi' navzočne. idasti pa predavatelja. vseačfflSkega profesorja g. dr. ing. Milana Vidmarja, kateremu so navzočni priredili toplo ovacije. Tema ptvdavanja je fc:!^: .M- *mi~em vsemirja«. Gos*p. predavatelj je v poldrugo uro trajajoče::^ govoru v poljudno-znanstveni obli!., piv. v v."•: gibanje planetov v vsemlrju, s katerimi so se že pred tisočletji belili glave največji učen^?*ri Omenjal j<-teorije A i iotuteleša. Gal'leja, Kopernika Einsteina in drugih velikih mfslecev. Njih uognanja pa so bili precej rnzbčna in najbrže Še niso dale popoln o m: jasne slike o premikanju brezkončnega števila planetov, ki se gibljejo po prirodu h zakonih Predavanje našega velikeca Tnanstvenikri je napravilo močan vtis. Vsi nrivzočni so z velikim zanimanjem sle tili -1; ovhn izvajanjem in ga oi> zaključku nagradili z burnim aplavzom. Prešernov večsr v Kranju Kranj. 5. marca Ko je pred mesecem minilo °0 let odkar je v Kranju umrl niš največji pesnik dr. France Prešeren. y r.ašc ^isopisje ta dogodek močno poudarilo. Na knjižnem trgu se je nekako ravr.r- za jubik-.i ."»javil 2. zvezek reprezentativne Kidiieev«. izdajo Prešernovih poezij, ki skupno z oljema biografskima romanoma — I. VSJtctO-ve in dr. Slodnjaka — piiča. i.a j« Pre še me v kult pri nas resnično živ. Manj pa je ta dogodek razgibal življenje pO naših kulturnih društvih in bi najbrž tudi v Kranju ostal neopazen, če bi ne bneU Ljudske univerze. Lansko leto je v svojem rednem programu izvedla gupat člč * večer, v decembru letošnja sezone jc pri, redila Cankarjevo proslavo, kateii sledi sedaj še Prešernova. Že pred mesecem. 8. februarja torej točno ob obletnici — bi se motala vršiti po progiarnu Prešernova proslava, vendai pa to ni bilo mogoče zaradi zadržanost: sodelujočih. Tako je bil odbor Ljudske univerze prisiljen prestaviti prireditev na 9 marca K sodelovanju je povabil operno pevko gdč. V. Majdičevo in opernega solista g. P. Lupšo, ter sokolski in emigrantski pevski zbor. Prešernove pesmi bo čital g. Vehovec. Prav srečno roko pa je imel odbor pri izbiri predavatelja g dr. Slodnjaka, ki je odličen poznavalec Prešerna in tudi v Kranju kot govornik zelo priljubljen. Po vseh pripravah sodeč se nam obeta izredno lep večer in pričakujemo, da bo vse kranjsko občinstvo znalo ceniti kulturno in umetniško vrednost te proslave in da bo s svojo navzočnostjo počastilo spomin našega največjega pesnika. Protituberkulozni dispanzer na Jesenicah Jesenice, 5 marca Protituberkulozni dispanzer na Jesenicah je te dni zaključil petletno dobo uspeš ne borbe proti jetikl. Ves ta čas jc vodil vse posle primar i j g. dr. Furlan z Golnika, ki mu je v pomoč dodeljena zaščitna sestra. Ordinacije so se prvotno vršile vsako soboto, od avgusta 1. 1938 dalje pa vsako sredo od 10. do 12. in od 13. do 16. ure. Vseh ordinacij je bilo lani 51. Pregledanih je bilo vsega skupaj 2427 oseb. od teh 1222 moških in 1205 žensk. Ugotovljenih je bilo 40 novih primerov tuberkuloze in sicer pri 19 moških in 21 ženskih osebah, ponovnih pregledov je izvršil zdravnik 705. Pri teh se je ugotovilo do 252 oseb boleha na odprti. 281 os*»b pn na zaprti tuberkulozi. Od skupnega števila o^eb, ki so bile v 1 1938 v dispanzerju prvič rentgenološko pregledane, odpade 916 oseb na zavarovance Krajevne bratovske skladnice na Jesenicah. 202 osebi pa na zavarovance OUZD v Ljubljani. 2S oseb na zavarovance Humanitarne ustanove za železničarje v Ljubljani, 12 oacb na zavarovance TBPD v Ljubljani. Pregledanih je bilo 563 oseb. ki niso nikjer zavarovane. Iz poročil je razvidno. da je bilo delo v dispanzerju zelo intenzivno in da je piecej pripomoglo k zboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva radovljiškega sreza. Delo zdravnika in zaščitne sestre bi bilo lahko še bolj uspešno, če bi dispanzer imel prostore, ki bi odgovarjali njegovim potrebam. Ko bo Krajevna bratovska skladnica dogradila svojo novo bolnico na zapadni strani Jesenic, bodo v sedanji bolnici dispanzerju na razpolago večji in potrebam primerni prostori, tako da bo dispanzerju omogočeno še bolj uspešno delo in borba proti jetiki, tej najbolj zavratni morilki človeštva. — »Sokolski lutkar«. Izšla je prva številka lista za pospeševanje lutkarstva med sokolstvom. Sokolsko lutkarsko glasilo je potrebno, saj v Sloveniji deluje že 47. sokolskih lutkovnih odrov. Nekateri so zelo delavni. Tako je n. pr. ptujski lutkovni oder priredil lani 20 predstav, ki jih je obiskalo nad 4000 otrok, mariborsko lutkovno gledališče, ki je bilo ustanovljeno 1. 1930, je uprizorilo dolej skupno že 173 predstav, ki jih je obiskalo 30.274 obiskovalcev. V Ljubljani je posebno delavno taborsko lutkovno gledališče. Njegovi požrtvovalni delavci so zdaj začeli izdajati »Sokolakega lutkarja«, list z bogato vsebino in lepo ilustriran, a ki ga sami razmnožujejo, ne le pišejo. Za tiskarno ni denarja, le ovitek je tiskarsko delo. Toda upanje je, da se bo list kmalu selo razširil saj je poceni (20 din na leto) in ker vse^ buje mnogo koristnih člankov za začetnike v lutkovni umetnosti, pa tudi za star« izkušene lutkarje. Urejuje ga Jote tom, upravlja pa D. Svetne, Ljubljana, Tabor 8. I N A K O O«, torek, 7. marca 1939. Štev. 54 VNE VESTI — Zborovan ie učltrtiev JFTJ. Sresko uči-teljskp društvo J L L IViaribor levi breg bo zborovalo v soboto 11. t. m. ob pol desetih dopoldne v dvorani Ljudske univerze v Mariboru, Slomškov trg. Razen običajnih dnevnih točk je na sporedu volitev skupščinskih delegatov, bolj točno situacijsko poročilo, dalje obravnava najaktualnejših stanovskih, pedagoških in službenih zadev. Najbolj zanimiva točka pa bo predavanje g. Josipa Kontlerja o sodobnem — pisalnem in čitalnem pouku v elementarnem raz redu z veliko tiskanico. K zborovanju se vabijo tudi vsi interesenti iz mariborskih mestnih in okoliških šol in naši zaslužni pedagoški delavci. Po zborovanju bo po možnosti predaval o pogozdovanju g. inž. Miklavčič. — Ob pol devetih se na isti dan is t o ta m zbero k seji Člani upravnega in nad zornega odbera. Naproša se za čim večjo udeležbo! Sresko učiteljsko društvo JUTJ Novo mesto bo zborovalo v soboto 18. t. m. na državni ljudski poskusni šoli za Bežigradom v Ljubljani. Dnevni red zborovanja: 1. Ob osmih hospitacija na poskusni šoli Bežigrad. 2. Po hospitaciji kratka konferenca. 3. Kratko zborovanje z običajnim dnevnim redom. Vsi, ki se nameravajo udeležiti tega zborovanja, se naprošajo, da javijo svojo udeležbo po dopisnici društvenemu tajniku najkasneje do 8. marca. Odhod iz Novega mesta z vlakom ob 4.20 uri. Sresko učiteljsko društvo JUTJ v Ljutomeru bo zborovalo 11. t. m. v Gornji Radgoni z začetkom ob pol desetih. Običajni dnevni red je izpolnjen s predavanjem šolskega svetnika g. J. Krošla >Narodni in gospodarski vidiki in gospodinjske ter kmet-sko nadaljevalne šole«. — Protest naših stavbnih podjetij. Nedavno je bila licitacija za oddajo večjih pristaniških del v Splitu. Proračunska vsota za ta dela znašajo skoraj 18 milijonov din (17,999.000). Prve licitacije se je udeležilo 9 tvrdk, a je ustala neuspešna, ker se je 8 udeležencev umaknilo iz protesta proti beograjski tvrdki »Preduzi-mač«. Protestirali so proti udeležbi beograjskega podjetja zato, ker je za njim danska družba, ki jo ^Preduzimač« krije. Tako bi naj bilo navidez vse v redu in delo bi prevzela inozemska družba. Kavcijo za to družbo je položil danski vice-konzul v Splitu. Razpisana je bila v skrajšanem roku druga licitacija. Težko je reči, ali bo zaključena uspešno. Domači podjetniki so ob priliki svojega protesta naglasili, da so cene za to delo zelo nizke. — Živahna stavbna delavnost v Beogradu. Stavbna sezona v Beogradu je bila lani v primeri s predlansko znatno živahnejša, medtem ko se v Ljubljani ni nič povečala. Bila je boljša v zazidani ploskvi, po številu etaž in vloženem kapitalu. L. 1937 je bilo sezidanih 382 poslopij, lani 508. Število etaž je znašalo predlanskim 897, lani 1.110. Skupna zazidana površina, razvita po nadstropjih, je znašala 1. 1937 188.220 kvad. metrov, lani 239.594 kvad. metrov. Predlanskim je bilo vloženega kapitala 154,604.930 din, lani 218 milijonov 346.744 din. V novih stanovanjskih hišah je največ dvosobnih stanovanj, kakor v Ljubljani, in sicer 557, na drugem mestu so trisobna stanovanja (pri nas eno sobna), 504, in šele na tretjem enosobna, 428. Danes ob 20. uri Charles Boyer, znan iz filma :>MAYERLING« v veličastnem filmu Henrvja Bernsteina „VIHAR" Predigre: »TARANTELA« Jeanette Mac Ttonaid — »ESNAPTJRSKI TIGER« — »INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK« — >FOXOV« TEDNIK — ZNIŽANE CENEJ — Tečaj za ličarje in pleskarje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi strokovni tečaj za marmoriranje in imitacijo lesa za pleskarske in ličarske pomočnike. Tečaj se bo vršil v Ljubljani in se prične 13. marca t. 1., trajal bo okroglo tri tedne celodnevno. Poučeval bo poseben strokovnjak, ki ga je dal na razpolago Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Pragi, kjer poučuje na takih tečajih že dolgo vrsto let. Vabimo mojstre in pomočnike pleskarske in ličarske stroke, da se udeleže tega tečaja. Prijavo s točnim naslovom je poslati Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 9. marca t. 1. Prijavniki dobe podrobna pojasnila o pogojih za sprejem v tečaj v zborničnem uradu med uradnimi urami v Beethovnovi ulici 10, II. nadstropje, soba št. 27. — Nov Član državnega sveta. Za člana državnega sveta je imenovan generalni direktor uprave državnih monopolov Gjur-gje Rašič. — Švicarji se zanimajo za Plitvice. Skupina švicarskih hotelirjev se zanima za Plitvice, kjer bi zgradila velik hotel. Švicarji so si že ogledali zemljišče. Nastala je pa ovira zaradi regulacije. Ob Plitvičkih jezerih bi rado zgradilo razna poslopja okrog 160 interesentov. • — Novi rušilec »Zagreb«. V jadranskih ladjedelnicah je bil zgrajen novi rušilec naše vojne mornarice »Zagreb«, ki krene še ta mesec na poskusno vožnjo. — Koča pri Triglavskih jezerih je že oskrbovana od sobote dne 4. t. m. dalje. Planinci smučarji naj izrabijo sedanjo ugodno priliko; v nedeljo je zapadlo nad 20 cm suhega snega. Najprikladnejši vzpon je iz »Zlatoroga« preko Komne. Sta-ničeva koča na Triglavu bo stalno okrbo-vana od 15. marca do 15. maja. Vzpon iz Mojstrane skozi dolino Krme; Triglavski dom na Kredarici pa bo oskrbovan od 1. do 15. aprila, torej preko Velikonočnih praznikov. Erjavčeva koča na Vršiču je sedaj oskrbovana. V Kamniških planinah imajo še ugodno smuko v svoji okolici Dom na Krvavcu in koča na Veliki planini- Podrobne informacije o planinskih zimskih izletih dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1. — Dražba lovišč. Pri sreskem načelstvu v Kočevju bo 23. t. m. ustna dražba sledečih lovišč za dobo 12 let t j. od aprila 1939. do 31. marca 1951. ob 10.45 v sobi št 5. lovišče I. občine Fara (bivša občina Fara) v izmeri 2395.26 ha. Izklicna cena 200, vadij 200; ob 11.10 v sobi St. 5. lovišče n. občine Fara (bivša občina Banjalo-ka) v. izmeri (po odbitku lastnega lovišča posestnika Gorjana Jolana) 2191.95 ha, izklicna cena 300, vadij 300; ob 11.30 v sobi St. 7. lovišče bivše občine Videm (obfiina Videm-Dobrepolje) v izmeri 3.837.486 ha. Izklicna cena 450 din, vadij 450 din. Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu v Kočevju v uradnih urah od 8 do 12. — Uvedba telefonske službe pri pošti Videm pri Krškem. Dne 25. februarja t. L jte bila pri PoŠti Videm pri Krškem uve- telef onska služba. — Prošnje za nakup tujih valut. Mnoge ustanove, tvrdke in zasebniki pošiljajo bančnemu in valutnemu oddelku finančnega ministrstva prošnje za dovoljenje za nakup tujih plačilnih sredstev za potovanje v inozemstvo. Prošenj ne vlagajo pravočasno temveč v zadnjem trenutku in zahtevajo, da bi bile rešene še istega dne, ko jih vlo-že. Ker je pa za rešitev vsake prodaje treba nekaj Časa, da se prošnja prouči in pripravi odgovor in ker se prošnje obravnavajo po vrsti kakor so vložene, se opozarjajo prosilci naj prošnje vlagajo pravočasno vsaj dva ali tri dni prej preden jim je dovoljenje za nakup tujih valut potrebno. Izjeme bodo dovoljene samo v najnujnejših primerih, ko ni mogoče nobeno odlašanje recimo ob smrti, težki bolezni itd. — Naši zdrav, pred spomenikom blagopokojnih kraljev Petra L In Aleksandra I. Včeraj dopoldne je odšla skupina jugosloven-skih zdravnikov, ki je prisostvovala francosko-jugoslovenskim medicinskim dnevom v Parizu pred spomenik blagopokojnih kraljev Petra I. in Aleksandra L, kjer je položila venec. Pietetni svečanosti sta prisostvovala poleg naših zdravnikov zastopnik vojaškega guvernerja Pariza in naš vojaški ataše v Parizu. Pred spomenikom je bila postavljena častna četa republikanske garde. — Nemčija računa z zmanjšanjem Izvoza v Jugoslavijo. V Berlinu je bil te dni občni zbor Jugoslovensko-nemške trgoviru ke zbornice. Glavni tajnik zbornice dr. Berthold je obširno poročal o delovanju zbornice in o gospodarskih stikih z Jugoslavijo. Naglašal je naglo mdustriaiizacijo Jugoslavije. Posledice tega že čutijo industrijske države, ki so imele doslej zelo dobra tržišča v Jugoslaviji. Industrializacija Jugoslavije ne bo vplivala samo na zmanjšanje izvoza industrijskih izdelkov v Jugoslavijo, temveč bo postala Jugoslavija sčasoma zelo močan konkurent na tržiščih jugovzhodne Evrope za razne industrijske izdelke, kjer so bile Nemčija in druge države doslej brez konkurence. Nemško gospodarstvo mora računati z zmanjšanjem izvoza v Jugoslavijo. Občnemu zboru je prisostvoval kot gost tajnik centrale industrijskih korporacij iz Beograda dr. Cvetko Gregorič, ki je imel ob koncu informativno predavanje o napredku industrije v Jugoslaviji in ustanavljanju novih industrij v zadnjih štirih letih. SpcmtaeJansGc blage prvovrstno angleško in češko ter razne modne potrebščine za gospode dobite V novi trgovini NASPROTI KAVARNE EVROPE, TYRSEVA C. 20 — Nova uprava sokolske župe v L.jub-ljani. Včerajšnje poročilo o volitvi nove uprave na skupščini ljubljanske sokolske župe se nam je vrinila tiskovna pomota. Pri volitvah sta bila oddana 102 glasova. Lista Staneta Vidmarja je dobila 57 in ne kakor je pomotoma navedeno 75 glasov. — Dar nemške nacionalno socialistične stranke Varaždinu. Med pučem v bivši Avstriji leta 1934 je pribežaio mnogo Avstrijcev v našo državo. Nastanili so se v Varaždinu, kjer jim je dala občina na razpolago brezplačne prostore. Razen tega so pa imeli še druge ugodnosti. Zdaj je dobila varaždinska občina od nemške narodno socialistične stranke obvestilo, da je poklonila v znak hvaležnosti Varaždinu velik potniški avtobus. — Subskripcijska doba za drugo in tretjo knjigo prof. Janka Mlakarja izbranih planinskih spisov traja le do 15. maroa; v tem času znašajo cene v prednaročbi za broširan izvod 45 din, za v polplatno vezan izvod 50 din, za platno vezan izvod 55 din in za v polusnje vezan izvod 65 din. Naročniki prve knjige naj pohite s pravočasnimi prijavami ker bodo po 15. marcu knjige v knjigotrštvu dražje. Prijave sprejema le pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1. in vse podružnice SpD. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru, Splitu in Visu. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 15, v Splitu in Kum-boru 14, v Sarajevu 12, v Beogradu 11, v Ljubljani 10.2, na Visu 10, na Rabu 7, v Mariboru 6.9, v Zagrebu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.8, temperatura je znašala 6.7. — Dve smrtni nesreči v Zagrebu. Včeraj sta se pripetili v Zagrebu dve smrtni nesreči. V Ljubljanici pri Kustošiji se je podrla skladovnica drv na 8-letno delavčevo hčerkico Nado MariniČ. Otrok se je pod drvami zadušil. Druga žrtev smrtne nesreče je bila hišnica Marija Petrak, stara 69 let, doma iz Stanežič pri Ljubljani. Padla je -po stopnicah tako nesrečno, da si je prebila lobanjo in obležala na mestu mrtva. — Vlomilca zasledujejo. Oni dan je bilo vlomljeno v prodajalno Konzumnega društva v Hrastniku, kjer je vlomilec ukradel iz blagajne nekaj drobiža. Dalje je bilo vlomljeno v trafiko Matije Knez, kjer je tat ukradel več škatel cigaret, nekaj baterij za žepne svetilke in nekaj čokolade. Kot vlomilca zasledujejo orožniki nekega Krčo, ki pa je pobegnil. — Nesreče. 14-letni Pavel Keržič iz Ko-vorja pri Tržiču je včeraj padel po stopnicah in si zlomil desno roko. — Delavec France Sušteršič, zaposlen pri gradbenem podjetju inž. Dedka, je padel z odra in si zlomil desno nogo. — 10-letna po-sestnikova hči Slavka Perlec iz Kamniške Bistrice se je doma nevarno opekla. — Strašna zakonska tragedija- V nedeljo zvečer se je odigrala blizu Šipa da strašna zakonska tragedija. Narednik Zvonimir Osterman in njegova žena Matilda sta rasla smrt pod kolesi brzovlaka. Osterman se je poročil pred štirimi meseci. Oblasti so uvedle preiskavo, da pojasnijo ozadje tragedije. Vse kaže, da gre za samomor. Ostermanova sta se zelo dobro razumela in ker tudi nista zapustila nobenega poslovilnega pisma, je njuna skupna smrt tem zagonetne j ša. Baje se je Osterman pregrešil v službi in proti njemu je bila uvedena preiskava. — Samomor gimnazijskega profesorja v Zemunu« Včeraj zjutraj se je obesil v Zemunu gimnazijski profesor Alfred Remer. Pokojni je bil med dijaki zelo priljubljen. V gimnaziji je rmct^ip po njegovem samomoru silno nazburjenje. Ker m zapustil nobenega poslovilnega pisma, ni znano kaj ga je pognalo v smrt Ljudje pripovedujejo, da je bil pokojni zelo nesrečen. Zmaga glasbenega genija ▼ borbi za priznanje! nrtt^^i11 'V? 2£2Lf%52?5 Prek™sen, nepozaben film o življenju in o ljubezni o?^^!^0^ iL2£!itl,J Mo£*ovih enega največjih glasbenih genijev. V gl. vi. Liane oper. »Vlgarova svatba« In »čarobna Halo, Stephen Haggard, Victoria Hopper, obitelji «.™v ^ puesJ«. Mozart, Weber, itd. KINO UNION — teL 22-21. Wolfgang Amadeus MOZART ie ob 4. in 7. uri UFA velefilm KAVČUK SE NEVIĐENI PRIZORI IZ DŽUNGLE Ob 9. uri PREMIERA BOGATE. ZABAVNE KOMEDIJE Ljubezen Tatjane Petrovne Charles Boyer — Claudette Colbert Čeprav je bil splošno priljubljen se ga je dosledno držala smola. Bil je tudi precej slabih živcev in vtepel si je bil v glavo, da ga ljudje sovražijo in zasmehujejo. . " Gimnazijec s srcem na desni strani. V Peči ima sedmošolec Ilija Arsić srce na desni strani, kar ga pa nič ne moti. Zdravniki so ugotovili, da to ne bo imelo nobenih posledic za normalni razvoj njegoveca orgamzma. * Ka — Veliko tihotapstvo tujih valut. Beograjska policija je odkrila dobro organizirano družbo tihotapcev tujih valut iz naše države. V tihotapstvo so zapleteni Jaša Anaf, Daniel Mansfield, Haim-Koen in Emil Ciprut. Ti so pa imeli še svoje pomočnike, ki jih policija zdaj išče. Ciprut je priznal, da je kupil v naši državi za en milijon din tujih valut. — Blaznež zadavil svojega brata. v Beogradu je včeraj umobolni Miča Veljič zadavil svojega brata Mihaila, ki ga je bil pripeljal v Beograd na lečenje. Zadrgnil mu je vrvico okrog vratu ko je brat spal. Iz Ljubljane —lj Novi odbor Društva za pravno iilo-zofijo in sociologijo. Na občnem zboru Društva za pravno filozofijo in sociologijo je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik univ. prof. E. Spektorski, podpredsednik univ. prof. dr. B. Furlan, blagajnik dr M. Vogelnik, tajnik dr. V. Grossmann odborniki pa prof. dr. Jurkovič, prof dr J. Tomšič in prof. dr. G. Kušej. Jj Predavanje o socialni zakonodaji v Bolgariji. Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani priredi v četrtek v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti zanimivo predavanje o današnji socialni zakonodaji v Bolgariji. Predaval bo član upravnega odbora Zveze Bolgarsko-jugo-slovenskih lig v Jugoslaviji, urednik »Radničke zaštite« iz Zagreba g. Branimir Ha-berle. Predavanje se prične ob 19.30 — pianist Nikolaj Orlov bo konceftiral v veliki Pilharmonični dvorani v petek dne 10. t. m. V L delu svojega koncerta bo zaigral Mozartove variacije v a-duru. Beethovnovo sonato v es-duru in 3 Schu-mannove klavirske skladbe. V n. delu sta na vrsti Ravel in Skrjabin, HI. del pa obsega Chopinova dela in sicer balado v as-duru, 6 preludijev, 2 Mazurki in Scherzo. Začetek koncerta ob 20 uri, vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Popis mater. Mestno poglavarstvo potrebuje zaradi popolnitve statističnega pregleda osebne in družinske podatke onih mater, ki so imele trinajst otrok. Zato vabi te matere, da se zglase v socialno političnem uradu v Mestnem domu, Streliška ulica, n. nadstropje, soba št. 2 od 13. do 18. marca dopoldne zaradi popisa. Zglase naj se vse matere, ki so imele trinajst otrok in prebivajo na ozemlju mestne občine ljubljanske. Popis bo obsegal rojstne, domovinske in družinske podatke mater in njihovih otrok. KINO SLOGA, tcL 27-30 ob 16., 10. In 21. uri. ¥>*%*lll**r5a M 1 #> Dramatičen in izredno napet cirkuski velefilm! aUIUJUCI II đ TO I Rezervirajte vstopnice! — Hans Albers, Francoise Rosay, Camilla Horn. Hannes Stelzer. -- DODATEK: MUZIKALNI EP ZBORA DONSKIH KOZAKOV i SOBOTA 11. MARCA — KAZINA ADAMIC-JAZZ »P.S.K.« JENKO —lj Po pustnem času nf v nebotičniku nič manj zabavno, kakor je bilo tedaj, ko smo slavili Pusta in plesali do ranega jutra. V nebotičnikovem baru nastopajo zdaj samo najboljši artisti, kakršnih že precej časa ni bilo v Ljubljani. Posebno odlična sta med njimi dva dua, in sicer dva Grka, ki nastopata pod imenom duo Soulis in sta res prvovrstna atrakcija, nič manj pa za njima ne zaostajata Bolgarki ki nastopata pod imenom duo Nilston in izva jata čudežne plese z neverjetno spretnostjo, gracioznostjo in gibčnostjo. Med plesalkami, ki ob dobri kapljici, po kateri slovi nas nebotičnik že dolgo vrsto let, zabavajo goste s svojimi nastopi, zasluzi posebno priznanje Murielle, ki zbuja vsak večer izraze iskrenega občudovanja in pohvale. V tem dolgočasnem postnem času, ko se sneg bori s solncem, premišljujete, kam bi s svojimi prijatelji zvečer in ponoči: Rešitev je prav lahka. Nebotičnik vam nudi obilo veselja, odlično kapljico in zvrhan kup zidane volje. 142—n —lj Umrli so v Ljubljani od 24. februarja do 2. marca: Grajzar Frančiška, mati Kajetana, 58 let, uršulinka-učiteljica, Pire Emilija, 80 let, zasebnica, Volkar Frančiška, sestra Anastazija, 70 let, sestra Čudo-del. svetinje, Sušteršič Frane, 65 let, delovodja tobačne tovarne v p.. Butinar Marija, roj. Marinčič. 65 let, žena vpok. žel. uradnika, Rupel Jakob, 68 let, carinski inspektor v p., Jenko Ivan, 74 let, zasebnik, Schoner Eliza, 10 dni, hči briv. mojstra, Battelino Pavelček. 8 mesecev, sin zaseb. uradnika, Klakočer Ivan, 49 let, delavec, Polanjko Jože, 50 let, odvetniški solicitator, Marolt Nikolaja, 10 let, hči nadzornika voz drž. žel. V ljubljanski bolnici so umrli: Ca-dež Franc, 9 mesecev, sin kurjača, Tacen, obč. Šmartno, Škapin Franc, 59 let, lovski čuvaj, Sodražica pri Kočevju, Stare Janez, 46 let, hlapec, Bohinjska Bistrica, Jagodic Štefan, 49 let, delavec, Kuhar Marija, 23 let, šivilja, Muha Ivan. 25 let, brivski pomočnik. Oblak Ivana, 39 let, žena radio-telegrafista, Sever Edvard, 5 mesecev, sin delavke, Prelovec Zorko, 52 let, vpok, uradnik mestne hranilnice, Jerkič Zvonka, 4 mesece, hči pekov, pomočnika, Maček Cvet ka, 7 let, hči delavca, Vojaško vežbališče, Cedilnik Ciril, 8 mesecev, Rodica, obč. Homec pri Kamniku, Poredoš Avgust, 28 let, orožn. kaplar, Melinci, Dol. Lendava, Kni-fic Elizabeta, roj. Polajnar, 39 let, žena posestnika, Sv. Ana nad Tržičem, srez Kranj, Ambrož Ana, 24 let, hči posestnika, Leskovec, obč. Višnja gora, Debeljak Franc, 57 let, posestnik Grušovec pri Ptuju, Brodnik Martin, 85 let, prosjak, Predoslje, srez Kranj, Waschel Justina, 96 let, zasebnica, Kožuh Dragica, 8 mesecev, hči delavca, Sarnavskv Rozalija, roj. Kralj, 36 let, žena delavca, Blatnik Jožefa, 7 let, hči kočarice, Podboršt, obč. St. Janž, srez Krško, Mušič Anton, 26 let, peč. pomočnik, Trzin pri Kamniku, Kariž Jakob, 5 mesecev, sin natakarja. —lj 5000 ljudi pleše v Ljubljani — zato pa tudi vlada največje zanimanje za veliki mednarodni ples, ki bo v soboto 11. marca v Kazini. Tudi iz drugih krajev kot Zagreb, Graz, Maribor, Ceije itd. je najavljenih več gostov k tej zanimivi mednarodni prireditvi, pri kateri se bo vršil tudi plesni turnir za prvenstvo Jugoslavije. 18. najboljših parov iz Nemčije, Češkoslovaške in Jugoslavije za naslov le. tošnjega prvaka v družabnem plesnem sportu. Plesna zabava se vrši od pol 21. ure do 3. ure zjutraj ob sodelovanju našega najboljšega orkestra g. Adamiča in bo za okusen bufet vsestransko preskrbljeno. Plesna tekma bo pa med pol 22. in 23, uro. Reklamacije vabil in rezerviranje miz pri mojstru Jenku dnevno v Kazini. Samo za gledalce bo galerija na razpolago. 141~n u— Uprava policije v Ljubljani obvešča lastnike motornih vozil, da bo pregled nepregledanih motornih vozil za leto 19^0. dne 10., 11. in 16. t. ni. in sicer prva dva dneva od S. do 12.30 na Bregu št. JO. za avtomobile in motoc-ikle, dne 16. t. m. pa za avtoizvoščke in avtobuse na mestni pristavi v Povšetovi ulici št. 8. od 8 do 11 ure. —lj Maša zadušnica za pokojnim g. Savo Zupančičem bo v četrtek 9. t. m. ob 9. uri v frančišKanski cerkvi. •—lj Sadjarska in vinarska podružnica Ljubijana-mosto ima redno pse lavanje v sredo dne 8. marca t. 1. ob 19. un v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predava predsednik SVD g. nadzornik Martin Ilumek o »Sadjarskem in vrtnarskem orodju«. Pri predavanju bo na ogled vse moderno vrtnarsko orodje« Vstop prost. —lj Damski odsek »Soče« naznanja, da se prihodnje plesne vaje vrše kakor običajno v sredo 8. t. m. v Trg. domu. Ker imamo do zaključka samo še dve vaji, prosimo naše obiskovalce teh lepih družabnih večerov, da pridejo polnoštevilno in točno —lj Vrtnarski odsek sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana-Vič ima danes ob 19.30 svoj mesečni sestanek v gostilni pri Katrci v Rožni dolini. Vsi, ki se zanimate za zelenjad in cvetice se vabile, da se tega sestanka udeležite. u— Dobavo bencinske črpalke je raspisalo mestno poglavarstvo iu bo razpis objavljen v sredo v »Službenem listu«. Mestna občina porabi za svoje tovorne, škropil, ne, reševalne, gasilske in osebne avtomobile okrog 40.000 1 na leto, saj samo škropilni avtomobili poleti, ko je treba najbolj škropiti ulice in ceste, porabijo 20.000 1 bencina. Pri taki množini se pa že precej pozna vsako povišanje cene in zato je mestno poglavarstvo sklenilo postaviti last no črpalko, ki bo tako velika, da bo mogoče v njo izprazniti celo železniško cisterno bencina. Na ta način bo mestna občina odslej dobivala bencin po najnižji mogoči ceni. Zgraditev bencinske črpalke je pa tudi nujno potrebna predvsem zaradi varnosti pred ognjem na mestni pristavi, kjer je bil doslej bencin vskladiščen na jako primitiven način, da so bili vedno v strahu pred ognjem. Bencinska črpalka bo postavljena na mestni pristavi. Poleg naj. nižje cene in varnosti pred ognjem bo mestna občina z lastno bencinsko črpalko zmanjšala tudi izgube bencina, lažje kontrolirala porabo ln prav znatno skrajšala izgubo časa za polnjenje. —lj V druStvu za pravno filozofijo in sociologijo v Ljubljani bo v četrtek 9. t. m. točno ob 18. uri v juridični seminarski dvorani na univerzi predaval g. prof. dr. A. Bilimović o temi »Indikativna in normativna veda<. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. —lj Našel se je pred približno 20 dnevi na hodniku kirurgičnega oddelka kovčeg z razno vsebino. Lastnik naj se javi pri upravi policije (urad za najdene stvari). —lj Kdor se zanima za igranje na kitari, tega vabimo v ponedeljek 13. t. m. v malo Filharmonično dvorano na kitarski večer, ki ga bo priredil znani koncertni kitarist Stanko Prek. Vstopnice se bodo dobile od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. MALI OGLASE -seda 50 pat. davek pustsuej t'reKiict izjave beseda Uln L.— davek posebej. :a pismene odgovore glede malin oglasov je trena priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din IZREDNA PRILIKA! Radi izselitve v Ameriko prodam v Zagrebu dolgoletno obstoječo in dobro idočo gostilno in točilnico s trisobnim priključenim stanovanjem, z vsem inventarjem in pohištvom. Najemnina mesečno 2.500 din. —, Cena 60.000 din. Pojasnila daje Birimiša, Radičeva 16, Zagreb. ' 782 AKO PRODAJAŠ, KUPUJE* OGLAŠUJ V MALI OtiLASNIK „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK POSEST Beseda 50 par. davek posebei NaimanIM znesek » Din TRGOVSKA HISA nova, petnajst let davka prosta, primerna za trgovino mešanega blaga, Železnlno aH gostilniški obrt na prometni točki v mestu, sodno cenjena na 870.000 din, se proda na prosti dražbi 13. marca za 185.000.—. Pojasnila daje Tomaž Kosec, Ormož. 783 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanišl znesek 8 Din ADJTJNKTA išče večje gozdno posestvo na Dolenjskem. Biti mora samski, med 20. in 30. letom, obvladati mora slovenski in nemški jezik, kakor tudi popolnoma slovensko in nemško stenografijo in hitro pisati na pisalni stroj ter imeti znanje v knjigovodstvu. — Ponudbe pošljite na Gozdni urad Karla Adolfa Auersperga v Kočevju. 784 VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV sprejme Jože Kermelj, Godešič 71, škof ja Loka. 792 FRIZERKO dobro moč, sprejme salon Dobaj Maribor. Gosposka ulica 38. 791 *RAzno Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din MALI oglasi Narodu« VINO IN SADJEVEC prvovrstno sortirano, od 60 1 naprej razpošilja: 'Posestvo »GRiCc pri Mariboru. 18. T. TRAJNO ONDTJLAOIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Merlakr, Sv. Petra c. 76. 705 Kakor doma se počutite, ko po.ecate NOVO KUHINJO, M Vam nndl vedno kvalitetna, cvete pripravljena Jedila. se priporoča Kmetic Terezija Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev, 5 narodna Tiskarna - UUBUANA mm ma t9***n *f r 6513151 kolesarjem) kar jim gre Upravičena in utmeljena je njihova zahteva pa upoštevanju kolesarstva pri gradnji avtomobilskih cest Ljubljana, 7. marca Začenja se sezona živahnejšega prometa na naših cestah in postali bodo zopet aktualni posebni naši cestno prometni problemi, šele zadnja leta smo sprevideli, da zasluži promet na naših cestah mnogo več resnega zanimanja ter skrbi; prometne nesreče so se začele naglo množiti in čeprav je pri nas motornih vozil še izredno malo v prometu, so se začele pojavljati nekatere prometne tezkoče, ki bi jih nikakor še ne smelo biti, če bi bil promet primerno urejen. Pojavljati so se začeli tako zvani «prometni problemi«, ki so za naše razmere nekaj povse.m novega. Seveda so ti problemi predvsem v zvezi z nagimi slabimi cestami. Ceste iz dobrin časov, ko so služile prevažanju tovorov z vprežno ž*vino in ko so vozniki Še konkurirali kom3J uveljavljajoči se želez-mci. so v pr'meri z motornimi vozili ana-hronizem, ki ga sodobni promet ne prenese. Pri nas, v Sloveniji, pa je pomanjkljivost cest tem občutnejša, ker so ceste tudi preobremenjene, ne le, ker so razrvane, blatne ali prašne. Pri nas je cestni promet izrazito mešan in prav zaradi tega čedalje bolj otežkočen. Ko so začeli pri nas modernizirati prvo cesto, iz tega, da je pri nas premet zelo jiivahen prav zato, ker je mešan, ker ceste uporabljajo vozniki z vprežno živino in predvsem kolesarji ter šele v drugi vrsti avto-mobiliiti in motociklisti. ni delal nihče posebnega problema. Celo nekateri strokovnjaki so trdili, da je 6 m šiToko tlakovano vozišče dovolj široko ter so zavračali »laike«, da se spuščajo v razpravo o rečeh, ki jih ne razumejo. Zdelo se je, da noče nihče na naših cestah opaziti kolesarjev, čeprav eni dajejo našemu prometu poseben značaj. Lc-tos bo uporabljalo ceste v dravski banovini že okrog 150 000 kolesarjev. Zdaj jih res nihče ne more več prezreti. Motorizem se pri nas ni mogel razviti. Ne le zaradi te-ga, ker nimamo primernih cest, temveč, ker so motorna vozila za naše ceste še vedno mnogo predraga. Pri nas je doma revščina in kolo je prometno sredstvo ne le delavca in kmeta, temveč uradnika in i obrtnika, pa celo trgovca. Medtem ko ima | v Ameriki že skoraj vsak kvalificirani delavec s stalno službo avtomobil, mora biti pri nas zadovoljen s kolesom tudi marsikateri obrtnik, ki vodi samostojno podjetje že cela desetletja. Tak d so morali strokovnjaki in avtomo-billsti sami pri sebi priznati, da so se uračunali, ko so nenadno opazili, da so si krvi odsek moderne i avtomobilske« ceste prilastili kolesarji. Cesta je bila komaj dovolj široka za kolesarje. Kolesarji so postali priznan prometni činitelj. Začeli so marsikoga celo resno skrbeti, kajti od leta do leta jih je več, čeprav nekateri misiijo, da jih je bilo že zdavnaj preveč. Kakor vse kaže, kolesarji ne bodo tako kmalu izumrli pri nas. Ljudje se pri nas odpovedo kolesu samo če si lahko nabavijo boljše prometno sredstvo, metoci-kel ali avtomobil, a to ne pomeni razbremenitve ceste. Treba je torej računati s kolesarji in da jih ne bo mogoče ^zatreti«. Da pa bodo s avtomobilske« ceste lahko vsaj nekoliko služile tudi avtomobilskemu prometu, je tretoa kolesarje kljub vsemu zriniti z njih. Zato ne kaže drugega, kakor začeti graditi posebne ceste za kolesarje, kakršne imajo v naprednejših državah, kjer so sicer kolesarji v manjšini. "Na starih cestah se morajo kolesarji pogosto zadovoljevati celo z obcestnimi jarki. Kolesar se mora na cesti umikati vsem, če si hoče ohraniti cele kosti ali vsaj obvarovati kolo. Vozniki z vprežno živino se vsaj na nekaterih cestah izogibajo avtomobilom, kolesar pa seveda ne sme pričakovati da se mu bo kdorkoli umaknil, ^ato ima prosto pot samo v obcestnem jarku ali čez kupe gramoza. Prvič kolesarje upoštevajo pri rekonstrukciji državne ceste med Kranjem in Naklom. Na novi cesti jim bodo določili poseben pas. Nujno potrebno pa je, da kolesarji dobe svojo cesto čim prej tudi med Ljubljano in Kranjem, kjer je -najbrž naj-živahnejši kolesarski promet v Sloveniji. Kolesarji v naši banovini bodo samo letos plačali toliko na taksah, da bi z njihovimi prispevki lahko zgradili cesto za nje med Ljubljano in Kranjem. To zahtevata tudi Društvo za ceste in Avtomobilski klub v Ljubljani. Le nsiprej, brez mirii..< Jubilejna mladinska akademija Ljubljanskega Sokola Vstopnic je zmanjkalo in telovadnica Narodnega doma je bila mnogo premajhna za prijatelje sokolske mladine Ljubljana, 6. marca Kot uvod v velike jubilejne svečanosti Ljubljanskega Sokola, ki bodo dosegle svoj višek v Vidovih dneh. je priredila mladina Ljubljanskega Sokola v soboto zvečer v nabito polni telovadnici Narodnega doma jubilejno telovadno akademijo, ki je pokazala, da vzgajpa matično društvo svojo rruladu-no v pravem duhu. Toliko prijateljev so-kulske mladine še nismo videli na riobeaii prireditvi, saj je zmanjkalo vstopnic. Med posetniki akademije so bili čeSkosdo vaški konzul un/. M:novsky, pods»tajro>*ra Saveza SKJ br. Gangl. starosta za-grebske župe br. dr Oton GavTančič, župni tajnik br. Ropar in številna /.asitopniki ljubljanskih sokol skih društev. Pročelje telovadmice je bi-lo okusno okrašeno z državnimi zastavami rn sliko staroste Nj. Vel. kralja Petra II. Pester. 15 točk obsegajoči spored, se je zvrstil točno brez odmorov, tako da je bila akademija končana v dobrih pet četrt ure. Goste je sprejemala deputacija moškega naraščaja ki jim je izrekla toplo dobrodo-.šl.co Po uvodni koračnici, ki jo je zaigral društveni orkester, so prinesli narasčajniki in deca v dvorano naraščajski prapor, ki ga je občinstvo pozdravijo z velikim odobravanjem. Med petjem »Le naprej...« je vkorakalo v dvorano 60 dečkov, ki so jubilejne proste vaje za zlet v Ljubljani opravili skladno in strumno. Posebno učinkovit je biil zaključek prostih vaj z recitacijo Ganglovih stihov »Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojcjne brate...« Občinstvo je nagradilo mlade telovadce s toplim odobravanjem. Po dečkih je nastopalo 24 deklic takisto z jubilejnimi prostimi vajami, ki so jih izvedle boljše kot dečki, šest-na j stori ca II. oddelka moškega naraščaja je prišla pri začetku vaj nekoliko v nesoglasje z godbo, vendar so krepki nara.šjoaj-niki izredno težko in učinkovito telovadno skladbo opraviti zerlo dobro in skladno. Sestavo so izvajali z lahkoto in z eleganco. Vaje naraščajnic (12) na gredi so bile prav dobre, odlično pa se je postavila vrsta na-raščajnikov na bradlji, kjer smo vkieli krasne vaje, posebno lepe odsikoke. Občinstvo je nagradilo vrsto z dolgotrajnim odobravanjem Mnogo zabave so zbudile raznoterosti dečkov. Ena vrsta je delala preskoke s prožno desko, premete, plovne skoke itd. druga vrsta je imela *gro s prenašanjem kijev, deklice pa so izvajale razne igre. Moški in ženski naraščaj sta zatem izvajala raznoterosti in sicer so narasčajniki delali lepe in učinkovite vaje na švedski klopi, izvajaili najrazličnejše preskoke tn skoke, ženski naraščaj pa igro z vrvjo Prav lepi so bili tudi hkratni preskoki preko treh konj. nakar je moška in ženska deca ljubko zaplesala češke narodne plese ob velikem odobravanju gledalcev. Vaje deklic z žogami so bile prav dobre in skladno opravljene, potem pa je 16 dečkov samozavestno in sftrumno izvaja»lo simbolične vaje »Le naprej.. .« ob viharnem pritrjevanju občinstva. Osmorica nara&čajnic je graciozno izvedla proste va»jc. ki so odMčno uspele, za njimi pa je L oddolek moškega naraščaja skoro brezhibno opravil simbolično skladbo *Pohod«, s čimer je bila odlično prirejena akademija zaključena. Pohvalno moramo omeniti, da so vse telovadne točke sestavili voditelj'' sami. za kar zasluirta vse priznanje br. Boris Gregor-ka in s. Anuška Keržanova. Občinstvo, posebno pa starši naše mladine, so se zadovoljni razšli, v trdni zavesti in prepričanju, da se njihova deca pravilno vzgaja po T vrše v ih načelih za dobro kralja in domovine. Bratskemu vadi tel jskemu zboru matičnega društva naše iskrene čestitke in po tej po-I ti naprej, da bo tudi članska akademija za-j četkom apri-la uspela tako sijajno in v splo-1 šno zadovoljstvo. —at. Mogočna skupščina gorenjskega sokolstva Glavne skupščine sokolske župe Kranj so se udeležili delegati 33 edinic Kranj, 5. marca V metropoli Gorenjske, v našem tako lepo razvijajočem se Kranju je bila danes dopoldne glavna skupščina sokolske župe Kranj, ki so se je udeležili poleg društvenih delegatov iz 33 edinic tudi polnošte-vilno člani župne uprave. Raz Naredni dom je vihrala velika državna trobojni-ca, pa tudi zborovalna dvorana sama je bila pomembnemu dogodku primerno urejena. Na pročelju sta viseli v okusnem aranžmaju sredi zelenih vencev sliki sokolskega starešine Nj. Vel. kralja Petra n. in ustanovitelja sokolstva dr. Miroslava Tyrša, kraj katerih se je vila od stropa do tal velika državna zastava. Skupščino je otvoril kranjski pevski zbor. ki je zapei pod vodstvom br. Vreze ca državno himno, župni starešina r. Jaka spicar je v svojem ognjevitem nagovoru predvsem naglašal, da pomeni skupščina praznik sokolskega bratstva, sokoLskega dela, veselja, uspehov, pa tudi razdobje, ki nam narekuje, da se zazremo v bodočnost, čeravno je bilo o tem pisano, velja še enkrat poudariti največji kulturni dogodek. Evrope — vsesokolski zlet v Pragi, v naši slovanski pragi! Ne pozabimo tega! Silo našega ustvarjanja je pokazal veličastni župni zlet v Radovljici, žal pa je tudi preteklo leto zarisalo globoke vrzeli v naše vrste. V večnost je odšel brat Paun kovic Se bolj pa je nas pretresla vest o smrti vedno dobrohotnega, vedno smehljajočega se brata I. župnega pod-starešine Franca Dolenca st. Spomin umrlih je počastila skupščina s >slava« klici, a sokolskemu društvu v Skofji Loki je bilo izrečeno še s tega mesta globoko so-žalje. Gorenjski Sokoli smo na skrajni meji domovine, čuvamo svoj narod in svojo bitnost. Po krasnem nagovoru staroste so bile sprejete brzojavke na Nj. Vel. kralja, Savezu SKJ in ministru za telesno vzgojo naroda. Poročila, o katerih smo že poročali, so bila sprejeta brez debate, nakar je bil določen Župni prispevek za člana 10 din letno, društva pa, ki poravnajo svoje obveznosti do 1. junija, imajo 20% popusta. Zupne tekme bodo 21. maja v Kranju, župni zlet pa 18. junija na Bledu. 2upa Kranj bo po zgledu preteklih let priredila zopet svoj prosvetni dan in to na jesen Z velikim navdušenjem in odobravanjem je bil sprejet predlog, da razvije župa v letu 1940 svoj pravor in da se naprosi za kuma starešina SKJ, Njeg. Vel. kralj. Soglasno je bila sprejeta uprava Župe Kranj. Za starešino se predlaga SKJ brat Jaka Spicar, za podstarešine pa br. dr. Maks Obersnel, Stanko Za vrsnik in Rudolf Horvat, tajnika bosta br. Josip Cvar in Zmago Likar, prosvetar ostane br. Spicar, načelnik br. Vinko Beznik. Podnačeboiki so br. Zgur Mirko, Pristov Janko in Za-vršnik Bine, podnačelnice pa ss. Hafner Anica, Pečnik ELmi in Jemc Jožica, načelnica ostane s. Horvat Lojzka. V upravo je bilo izvoljenih še 12 bratov, v namest-ništvo 9 bratov; izvoljeni so bili tudi revizorji, njih namestniki, častno razsodišče in nJega namestniki. Ob zaključku skupščine je bilo poudarjeno, da bodi delo Sokolov in Sokolić ponosno in pogumno, naša aktivnost ne sme poznati nikakega zastoja ne mirovanja, dela je obilo. Stojimo pred mnogimi prireditvami, narodno obrambno delo nas kliče, prav tako socialno; okrepimo Sokolsko kreditno zadrugo in pripravljajmo se, da v ničemer ne bomo presenečeni. Himna »Hej Slovani«, ki jo je pela polna dvorana z velikim navdušenjem in potem še »Pesem sokolskih legij«, je zaključila 26. skupščino, ki je nudila jasen dokaz, da je sokolstvo tudi na Gorenjskem in čeprav izpostavljeno vsem mogočim ne_ prilikam, zvest stražar nacionalnih svetinj na severozapadu države. „Dve Marički" na sokolskom odru Mladina viskega Sokola nam je priredila včeraj popoldne prav- prijetno presenečenje. V režiji br. Bogomira Kemperla sta naraščaj in deca prav debro uprizorila ljubko pravljično igTico s petjem v 6 dejanjih i Dve Marički«, delo znane mladinske pisateljice Marije Grošljeve, ki je tudi prisostvovala uprizoritvi. Obisk je bil prav lep. tako da je bila dvorana polna sokolske mladine in staršev ter prijateljev našega društva. Mladina se je oklenila igrice z vso resnostjo in ljubeznijo, zato je tekla predstava gladko brez vsakih motenj. Glavni vlogi Maričk sta prav dobro rešili deklici Erjavčeva in Remškar-jeva, ki bosta postali sčasoma še odlični igralki na našem odm. Bili sta nadvse ljubki in sta s svojim nastopom nam a h osvojili srca vseh. kar je dokazovalo navdušeno pritrjevanje po vsakem dejanju. Povsem naravna je bila Meta, varuhinja kraljičine Maričke narašča j niče Olifčiče-ve, ki se je v svojo vlogo povsem vživela. Odličen v nastopu je bil kralj br. Milana Cesnika, le obleka bi morala biti bolj kraljevska. Njegova izvrstna maska in lepa izgovorjava sta bili prav dobri. Vse priznanje zasluži tudi Duh-Prekucuh br. Fri-tseha, ki je z lahkoto obvladal dokaj težko vlogo. Mnogo zabave so nudili s svojim nastopom čevljar br. Bradeška, oba čevljarska vajenca br. Pretnar in Božo Račič ter dvorni slugi br. Marka Račiča in Ba-tiča. Dobro so se postavili dalje tudi palčki, družice in sirote, ki so svoje vloge rešili zelo zadovoljivo. Igrico je mnogo povzdignilo tudi petje in pa dokaj lepa sce-nerija in razsvetljava. Mladina je s svojim prvim nastopom dokazala, da se zna sukati tudi na gledališkem odru in samo želimo, da bi nam čim prej priredila tako prijetno popoldne. Vse priznanje zasluzi režiser br. Kemperle in pa br. Grdina, ki je pomagal pri pevskih točkah. Avtorica igrice gdč. Orošljeva je bila izredno zadovoljna m se laskavo izrazila o nastopu naše dece in naraščaja. Igrico bodo ponovili v nedeljo 12. t. m. in vabimo zlasti mladino ljubljanskih sokolskih društev, da si jo ogleda. Sokolska mladinska akademija na Jesenicah V nedljo je mladinski odsek jeseniškega Sokola priredil lepo mladinsko akademijo. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Navzočna je bila vsa sokolska mladina, njeni starši in lepo število članstva ter prijateljev Sokola. Akademijo so otvorili z državno himno ki jo je pod vodstvom brata Razingerja zapel mladinki pevki zbor. Na to je nastopila moška deca s prostimi vajami, ki jih je sestavil brat Tomšič. Sledila je srč-kana sestava »Peričice«, ki jih je pripravila sestra Ferjanova. Pod vodstvom sestre Klavorove ej nastopila ženska deca s solnčniki, ki so zelo ugajali. Moška deca je nastopila s preskoki čez kozo, ki jih je izvedlo lepo poa vodstvom brata Antoni-ča. Za spremembo je poskrbel mladi Boži Jožo, ki je lepo zaigral nekaj komadov na harmoniki. Na klavir pa sta Igrali sestri Cemažarjeva in Markizetijeva. Ženski naraščaj je nastopil na dvovišinski bradlji, kjer je dovršeno izvajal težke sestave, ki jih je sestavila vodnica sestra Anica Hol-narjeva. Dekleta so zapele nekaj narodnih pemi pod vodstvom sestre Černutove. Nato je sledil lep prizorček dece, ki jo je naučila sestra Ferjanova. Za prostimi vajami ženske dece je sledila lepa zaključna scena, ki jo je pripravil brat Tomšič. Prireditev, ki je bila zelo pestra je bila zelo dobro pripravljena in izvedena, kar je zasluga požrtvovalnega vodnika brata Tomšiča ter sester in bratov, ki so mu krepko stali ob strani. Matiji Pelku v spomin Zagorje, 6. marca Tiha. globoka žalost je napolnila našo proletarsko dolino. Ni ga več! Tam v tihem domu je ležal na svoji zadnji posteljif ko sem stopil predenj. Nepremično je ležal med štirimi plamenčki, postavljenimi na visokih stojalih in zasut s cvetjem. Bil je kakor drevo, ki poganja vedno nove mladike in cvetove, raste in se razpre za v solncu, kljubuje viharju, dokler ga ne podre. V črno kopreno se je zavil njegov dom, dom dela sredi proletarske doline. Zamišljeno sem stal poleg njegove mrtvaške postelje in premišljal življenje, ki je kakor pot iz preteklosti v sedanjost in odtod v bodočnost. Naš vzgojitelj je po tej poti trosil za nas vroče cvetove svoje srčne krvi, moč, plemenitost in krepost, vse kar je imel najboljšega. Ni nam naznanil, da odide, marveč tiho in nemo je končal svojo pot in nas zapustil. V njegovem srcu je bilo sobice, odkritosrčnost, poštenje. Z delovno roko je upravljal dom znanja, v katerega smo prihajali lačni in odhajali nasičeni dobrote in znanja. Vrtnar je bil. Mladike je prejemal, a sad oddajal. Gojil jih je, negoval s pozornim očesom in oddajal dovolj trdne v svet. Nikoli ni miroval, neutrudno je sejal in gojil. Videl je odlike, spoznal pa tudi napake in jih tehtal, globoko presojal. Znal je biti vesel, sproščen, dovtipen, duhovit, srčno dober. Ljubil nas js kot najbolj pozoren in nežen oče. Gojil je njemu zaupane cvetke in ni ene med njimi, katere se ne bi bil dotaknil s svojo skr- bečo roko, da je rasla in ni pogrešala solnca. Odšel je... Presolil se je v boljši svet in naša globoka hvaležnost gre z njim. Mali plamenček na njegovem grobu pa bo večno plapolal in oznanjal njegovo ljubezen do nepozabljene mladine, ki ji je dal vse in je zapustil bogato dediščino: spomin nanj, ki nam bodi in ostani vzor. Ovenele so zemske rože njegovega vrta, ostale pa bodo neminljive rože naše hvaležnosti. Slava mu! O. B. v imenu pokojnikovih bivših učencev. Iz Ptuja — »Kdo je kriv?« to vojno zgodbo v dveh dejanjih so v petek uprizorili naši požrtvovalni igralci. Igra je zajeta iz vojne dobe ter nam prikazuje vse grozote, ki so jih vojaki pretrpeli na fronti. Režiser g. Žižek je napravil scenerijo tako naravno, da so se i igralci i gledalci počutili, kakor da bi preživljali celotno igro na fronti. Omeniti moramo, da so igro zedo dobro podali vsi igralci. Glavno vlogo sta igrala gdč. Vel Jakova kot gost in g. \Vil-heim, ki je igral vojaka Spiessa. Zlasti so pri igri zelo ugajali brezhibni vetlobni eefkti. Igralci so želi za svoj trud obilo pohvale občinstva. Grajati pa zopet moramo, kar smo že večkrat, da bi bilo gledališče lahko bolje zasedeno. Igro bodo po- novili v petek in jo priporočamo vsakomur, da si jo ogleda, ker mu ne bo žal. — Z živilskega trga. Zadnje čase je naš trg bolj slabo založen. Pozna se, da se bližamo pomladi Perutnine je zelo malo. Jajca pa so se znatno pocenila in jih dobiš 25 kom. za 10 din. Na trgu pa zelo pogrešamo ribe, zlati ob postnih dneh. — Združenje krojaških mojstrov je imelo redni občni zbor. ki je bil zelo dobro obiskan. Združenje šteje sedaj 118 mojstrov in 3 modistke. Razvila se je zelo živahna debata o starostnem zavarovanju, pri kateri se je ugotovilo, da so glede tega zavarovanja vneseni za obrtnika težki pogoji. Združenje bo v poletnih mesecih otvorilo vzgoje valni tečaj za vajence. Pri tajnih volitvah ej bil izvoljen za predsednika g. Kritanič. za podpredsednika pa Franc Repič. — Stavbno gibanje. V zadnjem času čitamo po časopisih, da zida pokojninski zavod v večin mestih stanovanjske hise. Tudi v Ptuju je veliko zavarovancev, ki so vplačali z delodajalci vred že prav Čedne vsotice. V Ptuju zelo pogrevamo manjša udobna in moderno urejena stanovanja. Zato bi ne bilo napak, ako bi tudi v Ptuju Pokojninski zavod sezidal manjšo stanovanjsko hišo ki bi gotovo donašala lepe dohodke. Stavbišča pri nas niso draga in bi v tem pogledu šla mestna občina Pokojninskemu zavodu gotovo na roko. — Nameščenec. »Prevara« — zanimiva izvirna novost Drama iz štajerskega kmetiskega življenja nas je seznanila z novim avtorjem igralcem Ljubljana. T. marca Včasih bereš, poslušaš ali gledaš, pa ti oko obstane med mrgole čim i besedami na stavku, ki te zadene v dušo. In si r:čes: mož je pisatelj, mož ima srce in duba . .. ali pa morda šele bo, ko se doKoplje do tistega najtežjega: do izraza ha oblike. Tako se mi je zgodilo, ko sem bral in gledal >Prevaro« , odrski prvenec še pni v mladega mariborskega igralca. Tu se je oglasil stavek; >Bil sem po svetu. Spoznal sem. da svobodni ljudje več razumejo, več odpuščajo. . . Le tlačeni človek se ne zna obvladati.« Da, vse razumeti se pravi vse odpuščati, in v širokem svetu postaneš resnično svoboden v svoji sodbi, svojem čustvovanju in mišljenju. Zaplar kanci so zmerom neizprosni, nestrpni, zato neznosni nesrečniki v svoji okorelosti. To spoznanje je oživil Lojze stan de ker v Drobeževem Tonetu, ki je videl svet, živel v Franciji, ter ga je postavil kot oster kontrast vaškim zakrknjencem. 'Ione, idealen tole ran tnež v nasprotju z orne. jenimi reakcionarci in konservativci. Druga, sicer ne nova, a močno iziaiena misel je, da je ljubezen najvažnejša sreča, a včasih tudi demonska sila, ki gre preko vsega in se ne ustavi niti pred zločinom, ako je razsodnost prešibka. In tretja misel je; pravemu možu je otrok, potomec, cilj fizičnega in psihičnega življenja; otrok je višek blaženstva, a odpovedati se lastnemu otroku, je pravemu možu kakor pravi materi višek tragike. Ivan Lemež, bajta rs ki sin in hlapec, je j hotel postati spoštovan posestnik, da bi smel tudi v cerkvi sedeti pod prižnico in bi se mu ne bilo treba drenjati z reveži ! med vrati. Pa je vzel mlado vdovo, Tre- j zo, ki jo je prevaral, hlineč ji ljubezen. Odlično je poslej gospodaril in dvignil po- j sestvo. A v hišo je prišla rejenka Lonka, lepo, pomokrvno dekle. Vzljubil jo je, varal z njo ženo, vso pogreznjeno v ljubezni do njega in usužnjeno svoji ljubezen, ski strasti. Da bi dobil Lonko, zastrupi ženo. A Lemežu je Lonka vrnila prevaro in umor žene s svojo prevaro. Kajti Lonka ni ljubila Lemeža, temveč se mu je vdajala samo, ker je bila sužnja lastne neukrotne krvi. Torej prevara za prevaro, ker vse zlo se maščuje. A Lonka je prevarila tudi Drobeževega Toneta, dasi je vedela, da jo ljubi in dasi ga je sama ljubila. Ta Tone, najlepša, plemenita, težko verjetna oseba, je razumel Lonkino le iz vrele krvi kipečo grešnost in ji jo je odpustil. Poročil se je z njo a šele na svatbi je zvedel, da je bil po Lonki zopet prevaran: Lonka je tudi noseča. A Tone razume in odpušča tudi to. Da. niti njegova mati, Lonkina tašča, nič ne ugcvarja. da bo babica otroku, čegar oče ni njen sin. Zdi se mu, da je ta neverjetnost Se večja, kolikor poznam slovensko kmetiško 'jud-stvo. No, nič ne de: lepo je in prav bi bilo, da je tako. Avtcr je svojo idejo plemenite tolerance dognal do viška z vzklikom Lemeža. ki se odreče Lonki in otroku ter svoboden odhaja orožnikom v pest: ^Lenka! Tone! Bodita srečna in — dobra z mojim otrokom!« Ta resignacija in želja je krasna in nas je zgrabila za srce . .. Zaradi teh lepot je bilo štandekerjevo mladestno dramatsko delo vredno uprizoritve. Naturalistično zajeta in podana drama se odlikuje z naravnim, gladko tekočim dialogom in krepkim, čeprav ne dosledno čistim ljudskim jezikom. Vmes je nekaj izrazov in fraz, ki so novinski, nepristni, pripovedovanja papirnatega, po vrhu patetičnega značaja, šibkost prvenca se izdaja v tehniki Prvo dejanje, izredno dolgo in bogato dogodkov, drugo kratko z malo akcije, a več epike, tretje najkrajše, obstoječe iz par prizorov. Po strastni, napeti sceni 1. dejanja pravi Lemež nenadoma Lonki: »živino še moram napojiti. Počakaj me!« (Odide, Lonka obsedi z brado med dlanmi in — pavza.) Pa ti priko-lovrati Tone s kovčegom, kakor bi padel z neba. Objameta se, Lonka izjavlja: ^Sedaj vem... samo tebe imam rada!« Tone je kajpak srečen, a pravi nepričakovano: >A zdaj moram iti! Jutri spet pridem.« In res odide. Takih nerodnosti, ki so neprostovoljno komične, je še več. Tudi izrekov, hoteno modrih, resničnih, celo bridkih, a izziva-jočih smeh. Nič zato, štandekerjevega prvenca smo v celem veseK., saj je resen ctoet. Dokazal je, da zna zrelo misliti, da se poglablja v psihologijo, zna postavljati resnične ljudi na deske, dejanje zaplesti in razvozi jati in nuditi etično tehtnost. Nekomplicirana je t-njegova reč, a mlad igralec je, ki se je na uprizoritvah doma in v Ljubljani naučil marsičesa. Morda nam ustvari prihodnjič dramo, ki bo prinesla manje besed, kričanja in metanja, a več zapletenosti v duševnem trenju oseb za enako plemenito idejo v bolj ekonomično zgrajeni drami. Uprizoritev v skrbni in z ljubeznijo poglobljeni režiji Bratića Krefta je bila dobra, v ansamblskih prizorih cdliena. Potokarja smo gledali s čisto nove strani. V vei.ki vlogi strastnega, nasilnega Lemeža, ki se končno zlomi v plemeniti re-s.siaieiji, je zopet dokazal svoj veliki igralski talent. Vida Juvanova je podala nesrečno, a neskenčno blago ženo Trezo odlično. Mileva Boltarjeva je imela z Lonko prav posebno ttiko nalogo. Njeni dialogi z Lei.iežem in Tonetom v 2. dejanju so naravnost kamni spotike. Zračaj preteklost in sedanjost Lonke bi zahtevali ne vem kolike strastne eruptivnom *n poitne privlačnosti. Boltarjeva je vso osebo dvignila v čednejše ozračje, a tudi v bledejše barve. Piesetnikov Tone Dro-bež je preizkus, ki se je marljivemu začetniku posrečil deloma. Dobro govori a ljubimei de ni. Polona Juvnnova je dala Pepo zgolj z zrelo rutino, takisto Sever Muljiča brez zanimivosti, Tina Gabnjel-čiceve je prazna epizoda, a zopet čisto materinski ton je zadela Rakarjeva s Tonetovo širokosrčno mamico. Ansambiski prizori so bili v 1. in 3. dejanju odlično izvajani, svatba z godel in naskok prežarjev efektno realistična. Avtor je bil s solisti po vseh dejanjih klican na rampo, odlikovan s cvetjem ter je vse osebje ?elo priznanje. Fr. G. Z Jesenic — podružnica SPD na Jesenicah priredi v petek 10. t. m. ob pol 7. zvečer v telovadnici osnovne šole zelo aktualno predavanje pod naslovom: >Prva pomoč v gorah«. Predavanje je namenjeno predvsem planincem, smučarjem, telovadcem in športnikom, ki jih je na Jesenicah nešteto. Predaval bo znani strokovnjak g. dr. Franc Novak iz Ljubljane. Predavanje se bo vršilo v zvezi s skioptičnimi slikami in bo predavatelj tudi z risbami predočil praktična navodila v slučaju nesreč. Vabljeni so vsi, ki hočejo bližnjemu in tudi sebi pomagati v nesreči. Iz škofje Loke — Za sokolski tisk! Pomemen člen v verigi sokolskega gibanja je vprašanje sokolskega tiska, ki bi moral najti pot v vsako sokolsko hišo. Prosvetni odsek loškega Sokola je priredil v navedem zadevi dve predavanji, ki bi bili lahko želi še več zanimanja, kakor so ga. Ravnatelj meščanske šole br. Karel S o vre je v poljudni obliki prikazal razvoj sokolskega tiska, vse od poče tko v dalje pa do danes. Ogromno literature je bilo že izdane in prav bi bilo, da se vsak brat in sestra z njo seznani! Pri prvem predavanju je sodeloval pevski zbor, ki je zapel pod vodstvom br. Babica več domačih pesmic. — Slovo vrlega člana častniškega zbora, poslovil se je od škofje Loke kapetan g. Rudolf Pirš, čigar ima bo ostalo v naši javnosti v najlepšem spominu. Vsa leta svojega bivanja med nami je bil g. kapetan zelo uslužen in zvest prijatelj našega ljudstva, ki je imelo v njem dobrohotnega someščana, ki je našel vselej dobro besedo za vsakogar. Naše želje, da bi bilo g kapetanu, kakor tudi vsej njegovi družini usojenih v bodočem življenju kar največ lepih in upešnih dni, pa spremljajo tudi čestitke, saj je Pirš opravil majorski izpit, kar samo po sebi dovolj pove, da smo imeli v odhajajočem odličnega člana našega polka, ki je bil pri vsej zaposlitvi vedno odkrit prijatelj našega Sokola. Interesi domovine so poklicali g. Pirša drugam! Naj bo uverjen, da ga spremljajo naše najboljše želje, škof ji Loki bo ostal vedno ljub in drag got. — škofjeločani, lastniki psov prijavite svoje pse, če še tega niste storili. — Huda nesreča v Šeširu. V četrtek zjutraj se je pripetila v Šeširu huda nesreča. V oddelku za platiranje je delal Martelak Janez. Naključje ali kaj je hotelo, da je mož premalo pazil in tako mu je zgrabilo obe roki in mu jih potisnilo do zapetstja v stroj. Ko je hotel Martelak roki potegniti nazaj, je bilo že prepozno. Trdo ga je zgrabilo in mu oparilo roki v uhajajoči pari, poleg tega pa je nesrečneža tudi stisnilo. Sodelavci so prihiteli, da bi revežu pomagali, rešili pa so ga oklepov šele potem, ko so morali del stroja razdreti. V tvornico so poklicali dva zdravnika, ki sta nudila Marte laku prvo pomoč, nakar so prepeljali ponesrečenca v ljubljansko bolnico. Zdi se, da je do nesreče prišlo zaradi tega, ker Martelak ni oprijel pri tulcu krajcev, marveč je segel po oglavju. Ako ne bo komplikacij, računajo, da bo mogel Martelak Čez nekaj tednov zopet prijeti za delo. V GLEDALIŠČU — Zakaj pa ta tenorist v garderobi tako grdo preklinja? — Ker je dobil samo enajst vencev. — In to mu ne zadostuje? — Zadostovalo bi mu že, toda plačal jih je dvanajst. Baroda dobi novega maharadžo V kratkem bo kronan eden najbogatejših indijskih psinh Gaekvar mogotcev Srimant Jnvaraj Prata- Baroda, giavno mesto državice enakega imena v Inaiji severno od Bombava pri Cambayskem zalivu, bo pozdravilo novega maharadžo. Baroda je lepo, moderno mesto S 112.000 prebivalci, razdeljeno po dveh glavnih ulicah, ki se križata sredi mesta, v štiri dele. Na križišču je velik trg in na njem pravljična palača maharadže Gaek-vara. Na tem trgu bodo velike svečanosti in razne ljudske prireditve .borba nosorogov, b.kov in slonov, zaž ganje bengaličnega ognja ter pogostitev povabljenih gostov in prebivalcev mtsta ob nastopu novega maharadže. Maharadža iz sl?cn?ašne koče Nedavno so pripeljali iz Bombava v Ba-Todo mrtvega Gaekvara Savadžija Rao, ki je umrl v Kombayu po kratki bolezni, star 75 let, še istega dne so ga pokopali. Izpraznjeni prestol zasede njegov ed.ni sin Šrimat Ju varaj Pratapsinh Gaekvar. Sa-yadži Rao Gaekvar je bil tretji v vrsti na-bogatejših indijskih vladarjev za Nizamom Hajderabadsk:m in Ago Khanom. Njegovi letni dohodki so znašali v našem denarju blizu pol miljarde. Veljal je za enega najvplivnejših mož sodobne Indije. Obenem je pa spadal med najromant:čnejše postave, saj je bil poklican na prestol kot 12 letni deček naravnost iz siromašne kočice neke vasice v Dekanu. Tako je oživel spomin, da izvira dinastija Gaekvarov iz najnižjega stanu.x Dcmantni prašek kot moriino orožje Bilo je po burnih dneh pretečega prevrata v Barodi ko so strmoglavili zadnjega maharadžo zaradi krutega vladanja in razuzdanosti, pa tudi zaradi poskusa usmrtiti angleškega rezidenta v Barodi z de-mantnim praškom, nasu Um v kozarec pijače. Iskanje naslednika ni bilo lahko, kajti vsi, ki so se zdeli po svojem rodu za to določeni, so bili že diskreditirani po svoji preteklosti. Končno je angleška vlada b pomočjo maha rane odkrila v zakotni vas.cl v Dekanu potomca pozabljene m siromašne stranske veje dinastije Gaekvarov Savadžija Rao. Ta d nastija vlada v Barodi Že od leta 720 Njegovi s+arši so bili neposredna potomci rodbine, ki je vodila barodke bojevnike leta 1720 v osvoboojlni vojni proti j Pešvu vladarju konfederacije indijskih dr-| žav ki je bilo njeno glavno mesto Puna. i Konfederacija je bila razbita in tako so j dobile svobodo državice, kjer vladajo maharadže. Baroda je bila med prvimi, ki je navezala stike z Angljo in sklenila z njo pogodbo glede protektorata. Reformator Sayadži Rao Mali Savadži Rao je bil popoln divjak, analfabet Angleška vlada je morala v prvi vrsti poskrbeti za njegovo vzgojo in izobrazbo. Deček je bil izredno nadarjen in v šoli se je tskcj p: kazala njegova bistroumnost Ko mu je bilo 18 let, je zasedel prestol in vladal 62 let. Samo trije vladarji in ena vlada lica se lahko v tem pogledu ko-ajo z njim in sicer Radames Veliki v starem Egiptu, Ludvik XIV v Franciji, kraljica Viktoiija v Angliji m Franc Jcžef I. Maharadža iz siromašne koce je reformiral svcjo državico Baroda je bila prva med indijskimi državami ki je začela graditi železnice in še zdaj ima najgostejše železniško omrežje v Indiji Vsi njeni kraji imajo železniške zveze z glavnim mestom, vsi imajo tudi dobre cestne zvoze Razen te.sa se pa odlikuje Baroda še v eni važni zadevi Ima namreč med vsemi indijskimi držav'fjmi največji odstotek pismenih prebiva!cev. Med mladino sploh ni več analfabetov kajti leta 1906 je uvedel maharadža obvezen šolski pouk Ped aje. govim vladanjem je biio zglajenih 2..:>00 šol in vsnk večji kraj ima vsaj ljudsko šolo Z izobrazbo je prihajala v ieželo modernizacija poljedelstva in znaten razvoj industrije. Letos je maharadža potrdil imenovanje prve ženske v državnem tožilstvu. umrl Sam ni nikoli verjel, da bi se mu snage! osvetiti Tutankamnov duh ta in vredna samo kot kovina 250.000 dolarjev. Prava umetniška vrednost odkritja in okrog sto v grobnici najdenih predmetov je bila na neprecenljiva. To odkritje je bila senzacija 1922 ko se je zbiral v »Dolini kraljev« ves znanstveni in družabni svet da bi si ogledal znamenito staroegiptsko grobnico. Toua važno odkritje je spremljala cela vrsta tragičnih dogodkov m nenadne smrti članov Carterjeve arheološke ekspedicije, še istega leta je umrl v skrivnostnih okol-nostih Carterjev prijatelj in sorodnik lord Carnavon. potem pa po vrsti še trije člani ekspedicije, da ne računamo mnogih deiav* cev in paznikov, ki so pomagali Carterju odkopavati grobnico. Takrat takoj po odkritju grobnice, so se jele širiti govorice o prokletstvu tistih, ki so motili faraonov posmrtni mir. Prekletstvo naj bi bilo razvidno iz nadpisa nad vhodom v grobnico in potrjeno po celi vrsti nenadnih in tragičnih smrti ne samo neposrednih udeležencev senzacionalnega odkritja, temveč tudi tistih, ki so jim prišle v roke poedine zgodovinske znamenitosti iz Tutankamnovega groba. Tako se je usoda igrala z življenjem mnogih ljudi ne samo v Egiptu in Angliji, temveč tudi v Amer.ki In Avstraliji. Samo tistega, ki je prvi odkril grobnico in motil faraonov večni mir osveta ni zadela Umrl je šele zdaj ko je minilo že 7 let od njegovega znamenitega odkritja. Howard Carter je zapustil tudi važno znanstveno delo. Ze leta 1S9S je izdal v Londonu knjigo o egiptskih hieroglifih ter podrobno publikacijo o svojih odkritjih grobnice Ramsesa IV. in Thuthenosisa IV pred vojno pa delo sPet let arheoloških raziskovanj v Thebahc leta 1923 pa senzacionalno delo v razkošni opremi ^>Tutan kamnov grob«. Temu je sledilo obsežno skupaj z drugim eg'ptologcm A. Macem napisano delo o Tutankamnu, znanstvene najobsežnejše delo, pojasnjujoče od vs:-h strani dobo staroegiptskega faraona, slučajno odkrito po nepričakovani najdbi njegove grobnice. Nikoli ni verjel, da more biti odkritje faraonskih grobnic usodno za Kratko smo že poročali, da je umrl v Četrtek zvečer v Londonu angleški egiptolog Hovvard Carter, star 66 let. Pokojni Carter je bil eden tistih srečnih arheologov, ki se mu je enkrat v življenju posrečilo senzacionalno odkritje svetovnega pomena in vrednosti. Carter, ki je posvetil večino svojega znanstvenega dela Egiptu, je našel tam tudi srečo z odkritjem, ki je njegovo ime proslavilo po vsem svetu. Kot vodilni član mnogih arheoloških ekspedicij je deloval zlasti v Thebah v takozvani Dolini kraljev, kjer je napravil senzacionalno odkritje. Leta 1922 se mu je posrečilo odkriti še dobro ohranjeno in po srečnem naključju še neizropano grobnico mladega staroegiptskega vladarja Tutankamena. To je bilo edinstveno odkritje iz zgodovinskega, arheološkega, pa tudi praktičnega vidika. Notranja krsta je bila iz čistega zla- Zlati topovi Pri vsem razume -anju za pridobitve mo dernega časa jv pa ostal Savadži Rao samodržec in nastopal je s pravim orijental-skim razkošjem, v njegovi telesni straži je imelo topništvo zlate topove, v nje vpreženi voli pa zlate opremo. Slon, tci je na njem maharadža sedel ob oflcielnih prilikah, je oil ves posut z zlatom. Ko je leta 1936 maharadža slavil demantni jubilej svojega vladanja, je naročil z.at avto. Ureaiti si je dal tudi radio, za kar je plačal v našem denarju blizu 150 milijonov. Prigoda na kronanju Jurija V. Nekoč je bil maharrdza Savadži v nevarnosti, da bi 'zgubil prestol. To je nilo Ob kronanju Jurija V. za indijskega cesarja leta 1910 Barodski maharadža je prišel na kronanje z dragulji, ki je bila med njimi samo ogrlica vredna 2.000 000 funtov šterlingov To je bilo v času, ko se je govorilo, da poc pira maharadža v Barodi uporno protiangledke strujo. Ko je stopil maharadža med pozdravljanjem indijskih knezov v Delhi pred Jurija V., se je baje delal, kakor da se ga vsa ceremonija nič □e tiče in po komaj vidnem poklonu je obrnil angleškrmu kralju hrbet Film o kronanju je vzbudil v Angliji burne ie_ monstracije Govorilo se je, da je maharadža nalašč razžali! kralja in javnost je zahtevala njegov odstop. Maharadža Gaekvar se je opravičil kralju in indijskemu podkralju, da je bil tako zvani incident samo pos edica njegove nervczuosti. Kralj run. je opravičilo b'agrhotno sprejel. Med svetovno vojno je barodski maharadža opetovalo do-pri-»esel dokaz svoje lojalnosti do Anglije z izdatnimi denarnimi podporami Po vojni se je večkrat mudil v Angliji, kier je imel tudi pa ačo Oženjen je bil dva krst. Njegova prva žena princesa Tandžore je umrla :eta 1SS5 in maharadža. ki si je želel dediča se je ta-harano Z njo je imel hčeiko in sina manta Juvaraja, ki je po njem podedoval prestol. človeka, ki se po tisočletjih dotakne mumij. Nikoli tudi n: imel nesreče v živi; nju in od svojega velikega odkritja je živel v popolnem miru. Čeprav je bil pozneje še večkrat v Egiptu je posetil slavno grobnico samo enkrat in sicer leta 1937 V svojem londonskem stanovanju je imel le malo egiptskih starin manjše vrednosti Nobena pa ni bila v zvezi s Tutankamnom. Iz tega bi se dalo sklepati nasprotno, da se je namreč bal Tutankamnove osvete. ima ta naprava. PoUcajsica telefonska centrala v Londonu je morala noč in dan skrbeti za zvezo z 12 ura'ji.ki. In mesečno je imela najmanj 40.000 klicanj. OKiog 5000 je bilo privatnih kneanj, vsa uiuga so pa ou padla na policiste in policjske urade. Blizu 10% privatnh klicanj številk- y*9 je privedlo ao nagle aretacije zločincev večinoma že čez nekaj ur ah celo damo nekaj m.nut po zločinu. V južnozapadnem dela Londona je opazil nekdo nedavno ponoči luč v sosedni hiši o kateri je vedel, da se muck njeni stanovalci nekje na kmetih Sosed je poklical številko 939 in obvestil o tem polic jo. Policijski radio je takoj poklical v biiž ni vozeči policijski avto. k se je kmalu ustavil pred dotično hišo. Pri vsem tem je imel še telefonsko slušalko v rokah pa 1e že videl kako je policija odpeljala vlomilca Ta primer jasno dokazuje kako važno je. da ljudje pravočasno obveste policijo o zločine h in ZiOčinih. Tragedlfa v gerah Smučarska patrola francoskega aipin-si jga polka je iašla v soboto dopoldne na Ccullotskem sedlu na najjužnejšem robu Primorskih Alp razvaline prometnega letala, ki je najbrž v megli za vozilo v skale in se razbilo. En motor se je ob udarcu ali eksploziji odtrgal in odletel nad 70 metrov daleč. Okrog letala je 'ežalo šest trupel, v trupu letala, v kabini, so pa našli štiri mrtve potnike. Razbito letalo je Junkers 52. Na trupu je bilo še čitljivo ime letala »DahLS«. Letalo tDalus« je pripadalo letalski družbi iberia, ki je šele nedavno otverila zračni promet na progi Berlin—Rim—Balea-ri—Barcelona. Izginilo je že 25. februarja, ko so letalo zaman pričakovali na letališču v Marseillu Pogrešano letalo so zaman iskali, ker so misali, da se je ponesrečilo na drug1 strani pogorja. Kmetje v gorskih vaseh so trdih, da so videli 25-februarja veliko letalo, kako se je spuščalo proti vasj Vionne šele v soboto je cpazil razbito letalo od da Ječ častnik, ki je vodil patrolo vojaških smučarjev V ponesrečenem acmikem letalu bi moralo biti sedem potnikov in štirje člani posadke. Enajstega trupla še niso našli. Številka, ki se je fesfe zlsčinci V Londonu se alarmira policija s števd-ko 999 Ker ima londonska policija okrog o0 avtomobilov neprestano drvečih po ulicah je varnostna telefonska služba učinkovitejša kakor v dru°ih evropskih me stih kajti vsi pol ciiski avtomobili imaj-.; brezžično zvezo s poHcjskim ravnate j-stvom s slovečim Scotland Yardom Zdaj i>oziva londonska policija prebivalstvo me sta. naj kliče številko 999 pogosteje. Obenem pa opozarja javnost, kakšne uspehe Dabr^sfosli o:lt>axlki Ne samo Nemč ja tudi Japonska in nekatere druge d zave so spoznale da se z raznimi odp dki uniČ j^ preceišen del na-rednega pr-"mož nia Japonci so Dod težo razmer prim r^ni razm:šl^ati kake bi si p maga.i v vedn težjem gospodarskem položaju Vojna s Kit j i je Japonsko gospodarsko že mo^no oslabila Zatr se ne smemo č- d t da Jap nci že davno ^bira jo odp d:e kovin in rajnih drugih *novi Slednj č so se pa teli zanimati tudi za odpne k? kadilcev Koliko opork v eicar ciearet ter paoir ja v kat r m ie zavit t bak oomečei< ka đilci proč Kd't pokadi cigarete ali natla či pipo 7 zadnnm tobakom iz zavojčka, m ra gorek Mi napi t 1 po spraviti zaviti ali izr čiti traf kantu Tobačni monopol na Japo^ k^m plač^ -'a za vi i nu =ij?are1 in ♦ obdk-* okrog 10 milijonov jen Ta denar je še d slej v smeti Odsl m se bo pa pa-p.r zopet vračal v proizvodnjo Gandlii glađu j a Poročali smo že, da je napovedal Gandhi gladovno stavko, ker maharadža iz Rauž-kota noče izpo niti njegove zahteve po ustavni reformi Gandhi je izjavil da se bo postil tako dolgo, dokler maharadža ne bo pristal na ustavno reformo (jandhi-jeva žena je zdaj zaprta v Ka žkotu zaradi političnih deliktov Gandhijev sklep je vzbudil po vsej Indiji veliko pozornost Ko je dobil Gandhi od radžkotskega maharadže pismo, ki mu v njem maharadža sporoča da ne more izptmiti njegove zahteve, je Gandhi izjavil o tem pismu: To je prilivanje olja v ogenj. Mahandas Karamhand Gandhi, ki so mu dali njegovi privrženci častni priimek Ma-hatma, kai pomeni velika duša, bo star letos 70 let Navzlic svoj; starosti in asketskemu življenji j? še vedno ognjišče vsega narednega prebujenja Indije On je Tve-tovaec in tudi dejanski vodja vsega indijskega narodnega kongresa, vsemogočnega političnega pokreta v Indiji. 20 let se je boril za boljše življenje 150 000 zatiranih Indov v Južni Afriki. Ko je dosegel svoj cilj se je vrnil v Indijo. Tam je postal po vejni glasnik in vodja odpora proti Anghji, s katerim hoče priboriti Indiji neodvisnost Neodvisna indija naj bi bila po njegovem načrtu v tesni zvezi z Anglijo Njegova gladovna stavka še ne pomeni tragičnega konca, čeprav nihče ne dvomi, da je Gandhi zmožen prostovoljno umreti od lakote saj je v znak protesta proti Anglijj že opetovano gladeval. V septembru 1932 je napovedal gladovno stavko oo smrti, ua bi piis.ul a»vi>j-e l^jav ke k lepšemu ravnanju z zatiranima kar starni v Inaiji Glauovno stavko je končal čez šest dno, ko se je indijska gospoda spv.. i±zuiiiela s pariji. Ganonn je zajaui gladovanja že zelo oskrbel, indijska via-ca v ^.oniba^u je sx*e-nila oostopiti, če bi Ganohi uO danes ne nehaa gia.uovati. Tuui vse pokra^mske vlade zag.ozie z c-usu>p.m oan.^Ujeva sc-p-oga je prišla iz koncentracijska ga ta-Ds^i^a k svojemu m.-žu. ki jo je pa po-siai nazaj v B:-na. esu so se žt pneeL ue. rn^ri in tam je že tekla kri. S^SJ222n'_k Na nagrobnih spomenikih vid mo pogosto zanimive nap.se En tak je gotove napis na starem nagrobnem spomeniku nekega urarja na poKopaluču v angleški vasi Aberconvev Pokojnikovo življenje je tu jpisano z besedami in izreki vzetimi iz urarstva. V našem jeziku bi se glasd ta iriginalni napis približno takj.e: »Tu leži v vodoravni leg' zunanja posoda urarja J. Rotitleigha. ki je njegova spretnost delala čast njegovemu pok.icu Poštenje je bila glavna p:ožina vsega njegovega življenja previdnost pa njegov re-gulator Njegovi kazalci se niso nikoli ustavili, kadar X3 delil pomoč in podporo siromakom pot njegovega ravnanja je bila vedno ravna tako. da ni nikoli hodil krivo Ce ga je kdo potisnil z njegove poti. je bilo vedno lanko najti ključe k s katerim se ie zopet spravil v red Svoj čas je zna) vedno dobro izrabiti tako da so ure na urnika njegovega življenja minevale v radosti in blaženosti Slednjič je napočila minuta ko se je moral sam naviti in prepustiti Gospodovi upravi Umrl je 24 novembra 1802 v starosti 57 let in v upanju, da bo njegova duša očiščena in spravljena v tek na onem svetu.« Oblasti jllt z-sl"253jj2> Ljubiiana. 7 marca Cigana Miško NikMič in Nikolič Miko sta se pritepla nedavno tega čez Sotlo, kjer sta se precej časa potikala po okolici Brežic in barantala za konje Oslepanla sta več kmetov na B zeljskem. pokradla mimogrede tudi nekaj kokoši in kar uma je še prišlo pod roko, dokler se nista oni dan ponoči ustavila v Jerslavcu, kjer sta vdrla v hlev posestnika Sepca in mu odpeljala brejo kobilo Z ukradeno kob lo. ki je stara okrog 10 let in temnordeče barve, sta izginila nazaj na Hrvatsko kjer jo bosta skušala prodati najbrž nekje okrog Dol Stubice Ukradena kobila je vredna 6000 din. Orožniki zasledujejo tudi 24-letnega Valentina Katnika, iz okolice Trbovelj, ki je oni dan vlomil v Bal-ijevu itost ik v Celju V gostilni je navihani Tine vse premetal in odnesel precej deciarja m nekaj obleke, v skupni vrednosti nad 2500 din Po Gorenjskem se že dolgo klati neki Štefan Eržen iz okolice Železnikov Štefan se je nedavno pridružil vlomilski tolpi Slavka Kralja, ki Je dolgo >trahovda vse kraje med Radovljico in Kranjem in kradla po vaseh Dočim so orožniki Kralja in druge njegove pajdaše že spravni pod ključ pa se je Erženu posrečilo odnesti pete in se zdaj najbrž skriva nekje v okolici Škofje Loke ali v Po'ianski dolini. V Kranjski gori je Ivanka Demšar, doma menda izpog Šmarne gore. ukradla neki gospe več obleke, zapestno ur* in manjšo vsoto denarja Demšar leva je po tatvini izginila in jo varnostni organi zaman iščejo Baje je pobegnila na Hrvatsko O krvavem napadu na Ano /Lučko v Tepanju smo že poročali Nanjo ie oddal 6 strelov 32-letni bivši orožniški pripravnik Milan Bajagič, doma iz Savmka v zetski banovini Bajagič je lani v oktobru izstopil iz orožniške službe in se aastanil pri posestnici Zučkovi, s katero je poslej živel v divjem zakonu Pozneje sta se sprla, ob koncu februarja pa se je Bajaaič nenadoma vrnil k 2učkovi in se čez nekaj dni ponovno spri ž njo Streljal je nanjo in jo zadel v ramo. nato pa je pobegnil v trdnem prepričanju, da jo je pogodil do smrti Orožniki so pričeli bivšega tovhri-ša takoj zasledovati, pa jim je pobegnil in ga še niso mogli prijeti Bajagič e Izginil najbrž nekam na jug, kjer pa tudi ne bo varen pred aretacijo. Po hribih nad Litijo se klati neki *Jo-žef«, ki najraje ponoči poseča -jamotne kmetije kjer vlamlja v kašče One peči je vdrl v kaščo posestnika Janeza Brčona v Gozdu ter mu ukradel nekaj tesarskega orodja in nekaj suhe svinjine Posestmku Zustu v Trebeljevem pa je odnesel suknjič, par čevljev in nekaj jestvin. v skupni vrednosti 1000 din Jožef ie menda italijanski državljan, pa se raje klati po naših krajih. 18 C« Kirchberger „Pot čez mrliče'* iimmmiiMiiiimiiim johun^fc ama lTIliTl miHraimnmni — Na kaj pa še čakate? — je zaklical. — Gospod inženir. — je zašepetal Kalina plaho. — ženo in otroke imam — nikar me ne zapodite. Inženir Samek je molče segel po telefonu. — Halo! Tu Samek! Gosnoda ravnatelja Haje-ka___Gospod ravnatelj, davi ste mi poslali delavca Kalino, ki sem ga prav kar odpustil. ^ _Ne morem v svojem oddelku rabiti predrznih in nesposobnih ljudi Ta človek ni niti toliko dostojen, da bi mi bil prišel povedat, da mi je dodeljen. Mislim, gospod ravnatelj, da bi me mogli ▼ bodoče opozoriti na to. če mi boste pošiljali nove ljudi. Samek je odložil slušalko in se obrnil na Kalino. — Na kaj torej še čakate?^ — ... torej sem res odpuščen? — Kolikokrat naj vam to še povem? Kalina je povesil ramena in odšel iz kabineta. — No, kaj je, te je zapodil? ga je vprašal starejši tovariš. , t — Da, zapodil me je, — je odgovoril Kalina v komaj zadrževani jezi in odšel k svo3i delovni ^IhĆe se ni več zmenil zanj. Vsak je bil sldonien nad svojim delom in vsak se je tresel od stranu, da bi šef ne opazil kakšne napake. _ Kalina je pospravil svoje stvari, potem se je pa sklonil, kakor da mu je nekaj Dadin na tla Nihče ni opazil dveh tenkih črnih žic napeljanih po tleh k njegovi mizici Nihče tudi ni onazil da ie delavec Kalina spretno odmonti^al majčken sprejemni aparat, pritrjen na koncu žic XII Vse je biio točno tako. kakor je bil napovedal inženir Hark Hark je zbolei Ker je morale bit: na ravnateljskih sestankih število šefo\ enako so Hark a na domestili z inženirjem Sa mekom. — Vsa ta zadeva mi ne ugaja. — je dejal detektiv Križ ravnatelju Ha jeku — Kaj vam ne- u^aja? — le vpiašal ravnat.:11 mirno. — Ta neprestani mir Ljudje, ki sem jih poslal za tem Samekom. mi niso prinesli še nobene važnejše vesti. Ce bi se vsa i kai zganilo Ha jek se ie nasmehnil: _ Vidite, morda pa vaša informacija o tem Sameku ni bila točna Ce bi kaj snoval, bi se b'l gotovo tako ali drugače že izdal Toda on se ne zanima za nič drugega, kakor za svoje delo — a ta termin vlomov v tresor ie vendar že tako blizu, da bi moral tresor vsai iskati, če že nič drugeea — Vi mu nazadnje še zaupate? — se je začud 1 Kfiž. — Zakai pa ne? On ie eden mouh naizaneslu-vejših ljudi . . in tu se ie ravnatelj nerazumljivo zasmejal — inženir Hark mu tudi zaupa. — Potem takem pa jaz ne zaupam Harku! — je kriknil Kfiž in se naenkrat zamislil Hodil je nekaj časa po sobi. potem je pa nadaljeval — Čudna misel mi je šinila po vaših besedah v glavo Inženir Hark in Samek Toda ne to vendar ni mogoče. In vendar — danes ie ravnateljski sestanek Hark je zbolel. Ali hoče imeti alibi? Nadomestili ste ga s Samekom Ali se vam ne zdi to čudno? Ravnatelj Haiek ni odgovoril Na čelu so se mu zarezale ostre gube. — Čudno? Povem vam še nekaj novega da se boste še bolj čudili. Davi ie nastopil službo delavec Jan Kalina in iaz sam sem ga dodelil Sameko-vemu oddelku Cez dve uri ga je Samek zapodil in me prosil, naj ga odoustim iz tovarne ... — In ste mu ustregli? — Ne Nasprotno — dodelil sem ga spodaj strojem. — Strojem? Neznanega človeka? — se je ustrašil Kfiž — Saj ni tako čisto neznan — toda v teh stvareh 7 vami še ne morem govoriti, ker bi utegnili vse pokvariti Skratka, nocoi hočem, da ne izpustite inženirja Sameka iz vida Morate mu biti za petami tako. da vas ne bo opazil, paziti pa morate, da niti pet minut ne bo sam. — Kfiž je kimal z glavo Ni razumel, zakaj o vsem tem ne more biti poučen. Ob osmih zvečer Velika, z zelenim suknom nrevlečena miza nad njo na ogromen lpstenec. Okroe mize sed<* šafi oddelkov, ki so prišli na sestanek točno Pred vsa- kim leži pola čistega papirja in svinčnik. Kraj ravnatelja Hajeka sedi stenograf, ki mu ne uide nobena beseda, izgovorjena v tej sobi Sestanek sam ni posebno zanimiv. Obravnavalo se je samo nekaj določb zakona o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo Ravnatelj Hajek je imenoval namestu starih, aretiranih, nove Šefe. Detektiv Kfiž, sedeč za vrati sosedne sobe, se je dolgočasil Dobro je videl vse prisotne, posebno pa inženirja Sameka. sedečega na drugem koncu mize Polagoma se je dramilo v njem prepričanje, da se tistega večera ne bo nič zgodilo. Jel je zde-hati in bil bi zaspal, da ni zapel v zborovalnici telefon. Kfiž je brezbrižno pogledal na uro. Bilo je pol desetih. — Medkrajevni telefon. Praga kliče, — je sporočil sluga. Ravnatelj Hajek je vzel slušalko. Njegov obraz je bil zelo resen, ko se je obrnil k inženirju Sameku, rekoč: — Takoj boste morali odpotovati v Prago. Vašega brata je povozil avto in zdaj leži v splošni bolnici. Lahko takoj odpotujete ... Inženir Samek je presenečen obstal. — Hvala, takoj se odpeljem. Detektiv Kfiž ze napel pozornost. Opazil je bil pogled ravnatelja Hajeka. ki ga je opozarjal, da nekaj ni v redu. Brž je odšel za odhajajočim možem. Hodnik je bil že prazen. M* Zupane* - te »«ar°ano ue*ar«*>« N. Jud - te upravo id inaeratni dei UaU Oton Cnrtrtot - VM f Huttjaoi