si. 229 wmm man t mm m mm m a m.
V Trstu, v Mrtak 31. MPtambn 1922
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLV1I
Uhaja, IzvsemU pondeljek, vsak dan zjutraj. ..IftcdaqUm sv. FrafUIri Asiikega §1 20, L nadstropje. Dopisi naj se	Ne rankiraaa
pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračstog/^ZfiB^^ In odgovorni nredn*** Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna Edlno^^M^fefce Edinost znaša za mese: L 7.—, 3 mesece L 19.50, p^^jMji- in celo	-. • .7
Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon	uprav^
,^ ^ g^j J T
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulici sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
DVA NOVA GOVORA
Preteklo nedeljo sta se vršili v Italiji Eopet dve politični «veselici», ki imata posebno važnost ne samo radi svojega obsega, temveč predvsem za to, ker sta za sedanji politični položaj v Italiji veleznačilni. ;V Pinerolu na Pjemonteškem se je proslavil na zelo svečan način tridesetletni jubilej parlamentarnega delovanja sedanjega italijanskega ministrskega predsednika Facte. Ob tej prHiki je bila odkrita ^ministrskemu predsedniku v njegovi lastni prisotnosti spominska plošča s posvetilom, v katerem se povzdigujejo njegove zasluge in njegova ljubezen do domovine. Tega slavja so se udeležili vsi ministri razen dveh, kakih 400 poslancev in 200 senatorjev in veKka množica občinstva iz Facto-•vega rojstnega mesta in drugih krajev. Ministrski predsednik je dobii poleg tega nad 5000 brzojavnih pozdravov, med katerimi naj iztaknemo brzojavni pozdrav kralja, vojvode Aostskega in Factovega političnega in osebnega prijatelja Giolittija. Po slavnostnem odkritju spominske plošče se je vršila ogromna pojedina, katere se je udeležilo 3000 oseb. Ministrski predsednik Facta je imel pri tej pojedini govor.
Druga veselica, ki je bila po svojem obsegu še ogromnejša, se je vršila istočasno v Kremoni, važnem mestu Pjemontu sosedne Lombardije. Ta slavnost je bila posvečena svečani ustanovitvi 54 novih sindikatov fašistevskih kmelov. Iz vseh krajev kre-monske pokrajine so prihitele ta dan v Kremono ogromne množice «črnih srajc», ■da prisostvujejo temu slavnostnemu činu in se poklonijo svojemu vrhovnemu vodji Mussoliniju, ki je prišel nalašč iz Milana. Zbiani fašisti so na u priredili naravnost kraljevske ovacije. Kakih 30.000 črnili srajc je defiliralo mimo njega, in mu navdušeno vzklikalo. Fašisti so ga nosili na rokah po ulici in mu izkazovali take časti, da se lahko reče, da ne gojijo za Mussoli-nija samo ljubezni in navdušenja, temveč da obstoja med njimi pravo češčenje njegove osebe. Kakor Facta v Pinerolu, tako je imel tudi Mussolini v Kremoni važen politič-m govor.
Govora, ki sta ju izgovoriLa preteklo nedeljo Facta in Mussolini pred svojimi častilci, sta bila nenavadno kratka in trezna. O Factovem govoru so se izrabili celo nekateri politični prijatelji sedanjega ministr--skega predsednika, da je tako klavern, da ga ni niti vredno prečita ti, medtem ko se je na drugi strani izrazil glede svojega govora Mussolini sam, da ni prišel v Kremono kazat svoje govorniške sposobnosti, iemveč hoče samo pozdraviti zbrano faši-stovsko armado. Kljub temu pa nista podala morda še nikdar dva govornika v tako kratkih besedah točnejše in vestnejše slike vsega političnega položaja, kot sta to storila Mussolini in Facta, ki sta se nehote 4n nevede eden drugega izvrstno dopolnila. V osebi ministrskega predsednika Facte in fašistovskega diktatorja Mussolinija sla nastopili preteklo nedeljo obe Italiji, tako imenovana «stara Italija*, t. j. pjemente-ška liberalna Italija, in na drugi strani <nova», t. j. fašistovska Italija. Obe Italiji -ta nam preteklo nedeljo zopet povedali skozi usta svojih najvidnejših predstavnikov, da obstojata v Italiji dve različni notranji politiki, ki bolj in bolj razdvajata državo in poostrujeta že itak nevarno notranjo krizo. Posebno Miassolmi ni menda bil še nikdar tako ja^en in oHločen v svojih izvajanjih. Pohod, ki ga je začel fašizem, se ne bo ustavil, dokler i*e doseže Rima, ki je njegov končni cilj. Fašisti so siti gie-j dati. da bi vladali Italijo politikanti brez vsakega poguma. Nova, zdrava in krepka
Italija, ki jo pripravlja fašizem, i>o Korenito pomela z vsem, kar je gnilega v sedanji italijanski družbi Fašisti hočejo, da mora Italija postati fašistovska in na tej poti ne bodo zadržali fašizma ne ljudje ne razmere I
Te besede fašistovskega vodje, ki so bile pozdravljene z ogromnim navdušenjem od zbrane množice, so vestna fotografija ene strani sedanjega položaja. Drugo stran pa nam je podal ministrski predsednik Facta pred svojimi častilci v Pinerolu. Kakor je dokazal Mussolini v Kremoni da je nepoboljšljiv fašktovski revolucionar, tako je ministrski predsednik dokazal v svojem govoru, da je nepoboljšljiv v svojih lastnostih političnega slabiča, kakršen še ni sedel na njegovem mestu po vojni. Na slavnosti, ki je bila prirejena radi svečane proslave njegovih političnih zasltig in osebnih vrlin, je Facta odkrito priznal, da njegova vlada ne more zadovoljiti nikogar. Toda kljub temu da se ji dela velika krivica, ako se ji očita slabost. Res je, da se mora zakon strogo uporabljati za vse, res je, da morajo vsa državna oblastva-cdlcčno in redno postopati, res je, da se mora takoj zaščititi vsaka ogrožena pravica, res je, da država ne sme dovoliti, da bi si kdo drugi lastil njeno mesto. Facta priznava vsa ta načela, kljub temu pa je in ostane nepoboijšljiv pristaš politike lepe besede, politike pregovarjanja in prijateljskega svetovanja, s katerimi je treba pridobiti množice, da se povrnejo v okvir zakonitosti ter da bodo državi pomagale in ne je izpodkopavale.
Znano ie, da je Facta vračal zapeljane množice na ta način v okvir zakonitosti vso dobo svojega prvega ministrovanja in vsak dan smo priča, da se te svoje politike krčevito drži tudi sedaj. Uspehi so tudi zna" ni. Množice, ki jih je mislil Facta v svojem govoru, se niso povrnile k zakonitosti, tem-1 več jo zapuščajo v čezdalje večjem številu i in v čezdalje večjem obsegu. In ako si ! ogledamo s tega stališča sliko položaja, ki | sta nam jo podala preteklo nedeljo Facta in Mussolini, moramo priti do zaključka, da je sedanja liberalna država res na zadnjem koncu. Država, ki ste ne upa braniti, pač ni več nikaka država in na njeno mesto mora stopiti druga, naj bo tudi fašistovska.
Na vsak način pa je jasno za vsakogar, da s sedanjo Factovo politiko ne bo moglo dolgo trajati in da bo Italija morala poiskati rešitev iz sedanje krize ali vsaj kak izhod. To so tudi dali razumeti ministrskemu predsedniku njegovi častilci sami v Pinerolu. Ko se je prečitala pozdravna brzojavka, ki jo j> poslal njegov prijatelj Gio-litti iz bližnjega Cavoura, so priredili udeleženci slavja staremu lisjaku tako hrupno ovacijo, da je moral biti Facta res nekoliko užaljen. Tej ovaciji se pripisuje velik političen pomen. Nekateri jo smatrajo za spretno izraženo nezaupnico napram Facti- In lo je tembolj verjetno, ker so se začele vnovič naglašati Giolittijeve sposobnosti in vrline, njegov finančni program, njegova odločnost itd. Giolitti bi bil tisti mož, ki bi edini znal spraviti fašizem zopet na pot zakonitosti in doseči nekak sporazum med staro pjemonteško Italijo in fašistovskim gibanjem.
Tako se nam razodevajo polagoma obrisi nove vladne krize, ki bi imela spraviti Giolittijo zopet na površje. Koliko je to Giolittiju prijazno gibanje med italijansko demokracijo dozorelo, se še na da reči. Vsekakor pa so to znamenja, ki kažejo, da stara italijanska liberalna država ne namerava še odložiti orožja.
Italija
Milanski popo^ar' so priključijo bloku konsUtncrjonaJcev
RIM, 27. Direkcija italijanske ljudske stranke je odobrila stališče milanske stran-kne sekcije, katera je predlagala za občinske volitve priključitev h konstitucijonal-nemu bloku. Sekcija utemeljuje svoj predlog s tem, da hočejo milanski pepolari pripomoči k vzposta\itvi omajanega go-epodarstvenega položaja milanske občine.
Sklep milanske sekcije in v še večji ?neri odc^ritev tega sklepa s strani stranknega ravnateljstva sta brez dvorna prizadjala hud udarec takozvanomu kolaboracijonizmu, -t. j. stremljenju po sodelovanju popolarov s socialisti, «.Gicwiale d* ltalia> pravi, da utegne biti ta udarec odločilen in defini-tiven.
Pescia in Lucca zasedeni po fašistih — Ranil ec demokratičnega poslanca Benedettija pogojno obsojen — Poslanec Benedetti govori... fašistom — ^Sporazum» še ni gotov
LUCCA. 26. Tukaj koncentrirani fašisti so se končno vendar zadovoljili s predlogom oblastva, da se postavi Sainati, ki je odgovoren za ranitev demokratičnega poslanca Benedettija. takoj pred sodnika. Tako so odnehali od svoje prvotne zahteve, da se mora Sainati brezpogojno in nemudoma izpustiti na svobodo. Obravnava, |<i se je vršila danes, je končala s pogojno pbsodbo Sainatija na 1 mesec zapora in ,100 lir globe. Sainatija, ki je bil takoj po obsodbi izpuščen na svobodo, so fašisti burno pozdravljali.
Opoldne se je povrnil poslanec Bene-iett:f ki je pri obravnavi Sainatija pričal,
v Pescijo. Fašisti so skušali'zasesti njegovo hišo pred njegovim prihodom, toda Bene-detti jih je prehitel. Čez pol ure je prišel v Pescijo tudi tajnik fašijev, navdušeno pozdravljen od številnih tamkaj zbranih fašistov, ki so svojega tajnika nosili v triumfu. Gblastvo je dalo hišo Benedettija zastražiti z vsemi razpoložljivim močmi Prišlo je tudi do prask, medtem ko so se vršila pogajanja med komisarjem, poveljnikom javne sile, ter stotnikom Pestalozzijem, načelnikom fašistov.
Fašistovskima poslancema Gianu in Luiggiju se je dovolil vstop v Benedettijevo hišo. Tam se je <: sklenilo*, da bo govoril poslanec Benedetti raz balkon municipija zbranim faristom ter svoje zadržanje utemeljil. Tako se je tudi zgodilo. Poslanec Benedetti je govoril raz balkon municipija tisočglavi množici fašistov. Rekel je tudi med drugim, da ni protifašistovski ter da hoče tudi on dobrobit Italije in domovine. Dočiro je bil Ciano s tem zadoščen, je izjavil Scorza, tajnik iz Lucce, da ni zadoščen. Vsled tega nesoglasja se vrši na županstvu sestanek med poslancem Benedettijem, poslancem Ciancm, Luiggijem ter drugimi predstavniki fašizma, «da se doseže sporazum*.
Dva ogromna požara v Puli
PULA, 27. Skladišče Italijanske petro-1 Iejske družbe v ulici Promontorio gori. Ogenj je izbruhnil v torek ob 21 ter je zn-dobil ogromen obseg. Plameni švigajo tako visoko, da se vidijo nekaj km daleč. Detonacijes vsled neprestanih eksplozij vznemirjajo okolico. Na mestu so ognje-gasci, vojaki in mornarji s svojimi poveljniki. Hkratu so se vnele tudi kope sena pri Alturi. Seno je last g. Kunpelwiescrja.
Dočim se ta Skoda Se nI cenila, se smalr da je gornji požar povzročil čez 300 000 lir škode.
Bivši črnogonks auuster Plamenac ods Uvija kraljico MUeao od «r«*antatva».
RIM, 27. Bivši črnogorski minister Plamenac se je sam imenoval za ministrskega predsed-sednika ter je »odstavil kraljico* Mileno. Tozadevno objavlja* tiskovni urad ^črnogorskega konsulata* sledečse: 16. pretek, met. se je polastil Plamenac na Selu dvajsetorice oboroženih mož prostorov črnogorskega generalnega konsulata v Rimu, in sicer ravno v hipu, ko ni bilo uradnikov v uradih ter se druge politične osebnosti- nahajajo v Franciji pri kraljici-regen-tinji, da se z njo posvetujejo glede rešitve ministrske krize, povzročene po smrti generala Vučinića. Čim je zasedel kronsulat, se je Plamenac proglasil samovoljno za predsednika .vlade ter je brzojavi! kraljic i-regenti nji, proseč jo, naj ga potrdi v službi. Toda kraljica Pla-mecčevega predloga ni .sprejela ter je pooblastila Gvozdeno vi ča, črnogorskega poslanika v Washinglonu, za sestavo ndvega kabineta. ^Čim je to zvedel, je Pbanenac proglasil kra-Jjico-regentinjo za odstavljeno ter naznanil «svojemu ljudstvu«, da je vzel regentstvo v svoje dbke. Da pa pred javnim mnenjem opraviči tvoj groteskni puč, je naslovil na vse prijatelje Črne gore noto, v kateri je rečeno, prvič, da Milena ne more beti po zakonu regen-tinja, drugič, da se dinastija pogaja z Belgra-etam za končno zaključite v črnogorskega vprašanja.
Poudariti je tneba, da ostane kraljica-regen-tinjar in dinastija trdno ob strani črnogorskega naroda, kateri edini ima pravico, da postavno reši vprašanj* ter se izjavi o obliki režima. Plameččev čin je kaznivo debnje, ki hkratu
griča o sovrašiVu nasproti plemeniti Materi ,udstvar ki tako hrabro brani svoj narod. Črnogorska vlada je prepričana, dgi obsojala Plamenčev br©»obrazci čin in obrekovanje javno mnenj« io ves črnogorski narod. Črnogorsko vprašanje pa bo ostalo živo do zmage pravične stvarj.
Na to izjavo ^Črnogorske vlade* odgovarja Plamenac v pismu, naslovljenem na ravnatelja «11 Giomale d'ItaKa*. Plamenac vztraja pri svojem stališču. N. V. Milena — pravi — ne more biti po ustavi regentinja, ker to izključujejo členi 2X, 24. in 26. Svojčas fft pač njeno imenovanje odobril, storil pa je to vsled neodo-Ijivega pritiska razmer. Ksr se pa je raz odelo, da regentinja ne upošteva splošnih političnih interesov Črne gore« se je odločil k storjenemu koraku. Glede Gvozdenoviča pravi, da je Rus ter da kot fek ne more sestavljati črnogorskih kabinetov. Ker je Rus, je b»l tudi odpoklican iz Washingtona. Podpis se glasi: Ministrski predsednik, minister vnanjih zadev črne gore I. S. Plamenac.	_
Jugoslavija
Hinčičevo poročilo ministrskemu sveta Bolgarska pričakuje pomoč od Jugoslavije
BELGRAD, 27. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je podal zunanji minister Ninčič poročilo o položaju na bližnjem vzhodu, ter o svojih uspehih v Parizu in Lcndonu. Očrtal je tudi potek svojih posvetovanj z Lloydom Georgejem, Churchillom, Chamberlainom in Poincarejem v Parizu. Na to je preciziral razliko med francoskim in angleškim stališčem in je obrazložil, kako da se je mogel tako hitro doseči sporazum. Opisal je tudi moč in število turške vojske in obrisal Kemalove nadaljne načrte. Stambolijski je ministru Ninčiču, s katerim sta se sestala v Ženevi, izjavil, da pričakuje Bolgarija sedaj neposredno moč od Jugoslavije. Obljubil je, da se Bolgarija ne bo več zanimala za Macedonijo, če ji Jugoslavija pomaga, da doseže avtonomijo Tracije. Ža Malo entento bo izvoljen kot zastopnik minister dr. Ninčić v svet Društva narodov.
Koliko vojakov je zahtevala Anglija
od Jugoslavije BELGRAD, 26. Istočasno s kraljem je prispel v Bel grad iz Pariza tudi minister vnanjih stvari Ninčič. Pašič se še ni vrnil iz Pariza, kakor je bilo napačno javljeno, pač pa je ostal že nekoliko dni v Parizu, kjgr se še nahaja tudi kraljica Marija.
Na kolodvoru je zunanjega ministra pričakovalo veliko število belgrajskih in inozemskih novinarjev. Zunanji minister je kratko izjavil, da je Anglija zahtevala od Jugoslavije 20.000 vojakov za obrambo nevtralne zone. Dalje je zunanji minister izjavil, da je vodil pogajanja v Ženevi s Tosti jem in pa madžarskim zunanjim ministrom grofom Banffyjem. Podčrtal pa je izjavo, da prestiž Male entente vidno raste in da je Jugoslavija povodom zadnjih pariških razgovorov treh zavezniških vlad igrala važno posredovalno vlogo med Francijo in Anglijo. Ne obstojajo absolutno nikake načelne diference med njim in ministrskim predsednikom Pašičem.
Glede zavezniške note angorski vladi prevladuje splošno prepričanje, da je ta nota, čeprav se v bistvu strinja in sklada z juogslovendkiiB «tališčem, da se mora orLsntsko vprašanje rešiti mirnim potom, veMke važnosti, kar se tiče Jedre na in zapadne Tracije. Velika je nevarnost, da bedo skušale veksfle v noti izraženo obljubo več ali mani realizirati. V političnih krogih je ravno odstavek note glede Tracije vzbudil vsliko vznemirjenje. Belgraj-ski tisk enodutao in odtočno protestira proti temu; da bi se začeli poskusi za restavracijo evropske Turčije. Žahteva Ke-mal paše. da se prizna Turčiji zsipaidna Tracija z Jedrenom, tangira vitalne interese Jugoslavije.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila daljša debata o zavezniški noti in o tra-cijskem vprašanju. Ugotovil* se je v njem nemožnost, da bi se vrnila Tracija Turčiji in je ministrski svet ugotovi}, da se v tem vprašanju jugoslovensko stališče razlikuje od stališča zaveznikov. Na današnji seji
I ministrskega sveta poda zunanji minister dr. Ninčič podrobno poročilo o položaju tftede Orienta, na kar bo vlada zavzela definitivno stališče.
I Medtem se vrši še nadalje boj med časopisjem za Francijo in proti Franciji. «Politika » precej ostro napada Ninčča in pravi, da more postati vzhodno vprašanje, v onem delu, ki se tiče Tracije, življensko vprašanje za Jugoslavijo. Vsakemu jugoslovanskemu politiku bi moralo« biti jasno — pravi list — da se državna meja Turčije na Balkanu ne sme dotikati jugoslovenske meje. Nasprotno, Turčija bi morala biti daleč, zelo daleč od naših meja, Mi na žalost imamo že nekoliko iredent v naši zemlji, katere mojstrski ustvarjajo in energično pomagajo države, katerih meje se dotikajo naših meja. Niti najmanj nam ni potrebno, da za turško iredento privedemo še turško državo na našo mejo. Še manj je potrebno, da italijansko - bolgarsko - madžarski verigi, s katerim je opasana naša država, dodamo še tur«':o vrv.
Jugoslavija posredovalka med Francijo :n Anglijo — Bolgarska proti skupni meji s Turčijo
Dopisniku zagrebške «Riječi» je izjavil minister Ninčić, da je sporazum med zavezniki glede grško - turškega spora popoln in da je Jugoslaviji pripadla naloga, da v tem važnem vprašanju posreckije med stališčem Francije in Anglije. Glede skupne meje med Bolgarsko in Turčijo je izjavil Ninčič: «Vprašanje te meje je bilo že rešeno na orientalski konferenci meseca marca v Parizu. Tedanjim sklepom se je uprla Turčija, ker je zahtevala več. Bolgarska je bila in je proti skupni meji s Turčijo. V sedanji noti angerski vladi so objavljeni uspehi sedanjih pogajanj v Parizu in se sedaj ne bo več o tem razpravljalo in se je tudi lord Curzon vrnil v London. Vprašanje se bo pretresalo na orientalski konferenci, katere se bo udeležila tudi naša država. Posebno važno za položaj in ugled naše države je, da bo sodelovala na konferenci, na kateri se bo razpravljalo o tako važnih vprašanjih, kakor je vprašanje Carigrada, Dardanel i. t. d.» Dopisnik «Riječi» pravi, da se da sklepati po vtiskih, ki jih je dobil minister vnanjih stvari, da se bo le malo kaj od vzhodne Tracije rešilo za Grčijo in da bodo Jedre-ne bržkone pripadle Turčiji.
Jadransko vprašanje
Poročevalec zagrebških «Novosti» je imel tudi pogovor z Ninčičem. Na vprašanje, kaj je z Jedrenami, je odgovoril minister Ninčič, da se je v Ženevi sestal s Stambuliskim, ki mu je zatrjeval, da Bolgarska ni zadovoljna z zavezniško rešitvijo, ker zahteva avtonomijo vzhodne Tracije.
Glede jadranskega vprašanja je izjavil Ninčič, da se je sestal v Ženevi s Tosti-jem di Valminuta in da novi italijanski predlogi niso več tako daleč od stališča jugoslovenske vlade. Potemtakem bi se zdelo, da je blizu čas, ko bo sporazum med Jugoslavijo in Italijo dosežen in podpisan.
Konkordat z Vatikanom. BELGRAD, 27. Ožji odbor je dokončal že velik del projekta konkordata, tako da bo konkordat v ožjem odboru dokončan v dveh tednih. V plenum pride koncem oktobra ali začetkom novembra. Zanimivi sta dve točki. Prva je, da se zahteva v katoliških cerkvah izključna vporaba staroslovenskega jezika, druga, da se zahteva direktna ingerencija jugoslovenske vlade pri nastavljanju velikih cerkvenih dostojanstvenikov katoliške cerkve. V Rim bo odšla delegacija, ki se bo s predstavniki Vatikana dogovorila glede ureditve konkordata.
CehosSevaška
Shod za zrakoplovsko pravo v Pragi PRAGA, 27. V prisostvu zastopnikov čeheslovaške vlade s»e je otvoril v Pragi mednarodni shod za zrakcplovsko pravo. Za častnega predsednika je bil izvoljen dr. Hobza (Praga), za dejanskega predsednika Laprandelle (Pariz), za podpredsednik^ Pitarde (Ženeva) in Cogliolo (Genova). Na prvi seji je imel Pittarde predavanje o pravu'pristajanja. O tem predmetu se je razvila živahna razprava. Udeležni-kom shoda je priredila praška občina uraden sprejem.
Kroženje papirnatega denarja na Čeho-siovaškem PRAGA, 27. Po najnovejšem poročilu bančnega urada v čehoslovaškem finančnem ministrstvu od 15. septembra se je svota papirnatega denarja skrčila v primeri s prejšnjim tednom za 300 miljonov čs. kron, tako da znaša sedaj 9.837 miljonov. Ta svota je za 1,506.826.334 manjša, nego je dopuščena pc zakonu. Podlaga v devizah znaša 1,736.393.000, a v kovini 2 miljo-na 200 tisoč čs. kron.
Svoboda trgovine z moko na Čehoslovaškem
PRAGA, 27. Vsled sklepa ministrskega sveta je bila proglašena svoboda uvoza moke, vseh vrst žita in zelenjave. Uvoz se bo dovoljeval na podlagi navadne prijave.
Rusija
50. vseruski kongres sindikatov — Leninov proglas na ruski narod PARIZ, 27. Iz Moskve poročajo, da Lenin polagoma okreva. Ob priliki 50. vse-ruskega sindikatskega kongresa, ki se je vršil 17. t. m. v Moskvi, je izdal na ruski narod proglas. V tem proglasu predočuje Lenin položaj sovjetske Rusiie. kot zelo
težaven, ker Rusija nima potrebnih sredstev, da bi obnovila svoje glavno bogastvo. Rusija si ne more pomagati z zunanjimi posojili, ker jih ne dobi. Zato — pravi dalje Lenin — ni druge pomoči, kol da se povečajo davki in da se s pomočjo teh postopno in počasi začne z cbnovo težke industrije in železnic, ki jih je razdejala mescanska vojna. Predsedništvo 50. vseru-»kega kongresa sindakatov je odgovorilo na Leninov proglas, izražajoč željo, da bi kmalu, okreval in zagotavljajoč mu, da so delavski sloji pripravljeni prenesli vse žrtve v prid zmage sovjetskih idealov.
Razbita pogajanja med Rusi in Japoaci
PARIZ, 27. Iz Tokija javljajo: Rusko-ja-ponska konferenca je končala s popolnim neuspehom. Rusi so zahtevali, naj se kon-cnoveljavno določi rok za izpraznitev severnega dela otoka Sahalina *pc japonskih četah kar so Japonci cdklonili. Japonci so izjavili, da se more ta del oteka izpraznili se^e tedaj, ko bo podpirana pogodba. Ker nihče m hotel popustiti od svojega stališča so se pogajanja razbila.
FrasisSIa.
Pravesedai minister Lazar Markovic v Parizu
PARiZ, 27. JugosLovenski pravosodni minister Lazar Markovic je prišel v Pariz, da ae dogovori s francosko vlado in z odškodninsko komisijo o nekaterih vprašanjih, pri katerih \s Jugoslavija posebno prizadeta.
Anglija
Znižanje plač železniških uslužbencev
LONDON, 27. Danes je bil dos zen sporazum med zastopniki angleških železniških družb in med zastopniki železniških delavcev, na podlagi katerega bodo s 1. oktobra znižane mezde za 10 šilingov na teden,
Hvsfrijjs
Stavka natakarjev — Industrijski delavci pred napovedbo stavke
DUNAJ, 27. Slavka natakarjev nadaljuje. Restavracijski natakarji in strežniki so predložili gospodarjem svoje pogoje ter zahtevajo takojšen odgovor. Tudi gibanje med industriskimi delavci se je poostrilo. Gospodarji izjavljajo, da jim ni mogoče povišati plače, delavci pa nočejo odnehali in zahtevajo, da se jim plače povišajo na podlagi indeksnih številk, ki jih določa zakon, drugače so pripravljeni napovedali stavko. , ,
Gržke-tursfca volna
Položaj na vzhodu skrajno kočljiv Angleške vojne priprave
LONDON, 27. Snoči v pezni uri ni bila dobila angleška vlada še nobene vesti glede položaja na vzhodu. Ni prispel ne odi govor na zavezniški poziv na mirovno konferenco ne odgovor turškega generalnega štaba glede poziva, naj Kemal pasa da ukaz za umik turških oddelkov iz nevtralne zone. Vlada smatra položaj za skrajno resen in nadaljuje živahno priprave za vsak slučaj.
Prihod novih turških oddelkov v nevtralao zono	<
LONDON, 27. Iz Carigrada poročajo: Poleg konjenice, obstoječe iz 2000 mož, ki je ponovno vdrla v nevtralno ozemlje pri Cianaku in se utrdila pri Erenkeju, je prekoračila nevtralno črto še druga konjenica, broječa 1000 mož, ki je prišla iz Bige. Kakor se doznava, se je to zgodilo pred izročitvijo zavezniške note turškemu poveljniku. Vsled tega ni pripisovati temu nikake-ga napadalnega značaja. General Harring-ton bo z vsemi sredstvi skušal doseči mirnim potom umik turških vojakov iz nevtralnega ozemlja. Danes je sprejel Harriitg-ton Hamid bega, zastopnika angorske vlade v Carigradu. Nato je brzojavil Kemal paši in ga opozoril na veliko odgovornost, a jo prinaša kršitev nevtralne zone, ki bi mogla prisiliti zaveznike, da ukrenejo potrebno za izgon t :rške konjenice. Smatra se, da bo dan primeren rok za umik teh cddelkov, da se da anogrski vladi čas, da stopi v stike s Kemal pašo. Zastopnik angorske vlade v Carigradu je izjavil, da je dobil Kemal paša brzojavko o zavezniških mirovnih predlogih šele včeraj ob 10 uri.
Medtem se je vršil v ministrstvu za kolonije pod predsedstvom Churchila ponoven sestanek ministrov, kateremu so prisostvovali tudi poveljniki mornarice in vojske. Sestanek ni imel posebne važnosti, šlo je le za vprašanja preskrbe z živili iti odpošiljatve čet na Orient. Ministrskega predsednika je zastopal sir Edvard Grig.
Grška vlada demisionirala — Kralj Konstantin se odreče prestolu?
Kakor javlja «Times», so zavezniški poverjeniki v Carigradu sklenili, da naj se vrši konferenca za premirje v Mudaniji. «Daily Mail» javlja iz Aten, da se kralj Konstantin bržkone namerava odreči prestola in odpotovati v Zedinjene države. Tozadevna pogajanja so se baje že začela. Medtem prihaja iz Aten ve-st o demisiji vlade. Demisija vlade je bržkone v zvezi z dejstvom, da je Venizelos odklonil zastopanje Grčije na predstoječi mirovni konferenci. Zavezniška nota je bila sprejeta v grških političnih krogih baje z velikim ogorčenjem. Grški finančni minister je izjavil, da grška vlada ne bo nikoli dovolila; takega kosanja grškega ozemlja, kakor oredlaga zavezniška nota«
tt T-
«EDINOSTw
Položaj v Grčiji postaja medtem vedno fcolj kočljiv, ker se je pojavil v vojski že organiziran upor proti kralju Konstantinu. Tako je te dni letel nad Atenami aeroplan, )ti je metal letake, podpisane od polkovnika Gcnatasa, poveljnika druge divizije, V tem proglasu zatrjuje, da so mu čete in moštvo vojnih ladij v Mitilenah in Hiosu poverili nalogo, da stavi te-le zahteve, s katerimi upa, da se strinja tudi ostala vojska in mornarica, posebno večina grškega naroda: Blagor domovine zahteva, da kralj odstopi, da se parlament razpusti, da se sestavi vlada brez politične barve, ki ji bo ententa zaupala, da se takoj razpišejo volitve in da se ojači fronta v Traciji. Iste letake je aeroplan metal tudi v Solunu, Larisi, Volu in Kalcidu. Solunska vojska se je pridružila temu uporniškemu gibanju. Vezi z Metileno so pretrgane. Vlada je izdala vojni zakon.
Odgovor KemaJ paše prispel v Pariz?
^Daily Mail» javlja, da je prispelo v Pariz neuradno poročilo o sprejemu zavezniškega vabila Kemal paši. Uradni Kerna^ Jov odgovor se ne pričakuje pred koncem tega tedna. Vrhovni poveljnik angleške mornarice je stopil v stik s Kemal pašo. Smatra se, da bo kmalu sklenjen dogovor za umik turških čet iz nevtralne zone.
V Trefu, dne 2*. sepUa&rm
Papežev dar za begunce iz Male Az,'je
CARIGRAD, 27. Mons. Calavasi, grško-katoliški škof, je prejel od papeža 400.000 lir z nalogom, da jih razdeli grškim beguncem, naj pripadajo katerikoli veri. Tudi mons. Naslian je dobil 100.000 lir za pomoč armenskim beguncem.
Življenje me<£ ruševinami Smirne
MILAN, 26. «Corriere della Sera», javlja iz Smirne: V Smirni sc je začelo strogo pregledovanje potnih listov. Ni se mogoče izkrcati ne vkrcati, ne da bi se Šlo skozi Karakol, policijo, ki jo je turško poveljni-štvo ustanovilo v pristaniških uradili. Na ta način se hoče preprečiti, da bi mogli zbežati Grki in Armenci, katere nameravajo neusmiljeno internirati, izvzemši samo starce, ženske in otroke. Tekom preiskav, ki jih izvršujejo neizprosne patrule po hišah, skrivališčih in ulicah, ali med množico pred konzulati, se aretirajo in odganjajo tudi državljani drugih držav. Tedaj morajo konzuli v taborišče pri postaji in rešiti te nesrečnike njihove grozne usode. Obrežje križajo neprenehoma te nesrečne vrste, prisiljene korakati med bodali. Te vrste se srečavajo z žalostnimi procesijami žensk in starcev, polnih otrok in svežnjev, ki vlečejo svoje uboštvo na italijanske, francoske in angleške ladje, katere jih bodo odpeljale v Mitilene ali Pire j.
V grozi svoje tragedije in v tem nepre-kidnem krvavenju ran se Smirna lahko smatra uradno za precej mirno. Poleg toliko bede je primanjkovala tudi veda. Sedaj se je popravil vodovod iz Nalkabunara, ki je bil pokvarjen vsled požara.
Na krovu ladje «Vittorio Emanuele > se je izvršil dogodek, ki je morda edini v zgodovini italijanske vojne mornarice. Mlada italijanska žena je bila rešena z materjo in sestro na čudežen način od požara, do-čim je mož izginil v plamenu. Bila je sprejeta na krov vojne ladje, kjer je poredila. Stregla sta ji dva vojaška zdravnika, prisiljena izvrševati poklic babice. Otrok, kateremu gre dobro kaker tudi materi, bo dobil ime Viktor Emanuel.
Nekoliko stotin italijanskih družin bo ostalo še nadalje v Smirni. Ostali bodo tam tudi piemontski dominikanci in nekateri salezianci. Dominikanski samostan s šola mi in cerkvijo je ostal nedotaknjen, salezi-janci pa so izgubili vse. Ostal bo v Smirni tudi nadškof mons. Vallega. Italijanska kolonija je utrpela ogromno škedo, čeravno so nekateri okraji ostali nepoškodovani. Uničeni so konzulat, poštni urad, vojaški urad, trgovska šola, Eanco di Roma, cerkev in samostan sv. Marije in bolnišnica sv. Antona. Konzulat in poštni urad sta bila začasno postavljena v nepoškodovana Doslopja.
Ministri angorske vlade, ki so prispeli v Smirno, so prinesli seboj navdušenje, ki ga je vzbudila zmaga v prestolnici. Predsednik Renf beg je imel pred množico slavnosten govor, v katerem je poudarjal, da bo turški narod vztrajal v boju, dokler izpolni vse svoje naredne težnje. V proslavo zmage je bilo žrtvovane nekoliko ovnov. Jedro turške vojske, ki šteje kakih 70.0G0 mož, je bilo poslano proti severu v treh vrstah, v smeri proti morski ožini in Mar-morskem morju. Kemal paša in njegov višji štab, maršal Izmet paša, poveljnik vse zapadne fronte in Nureddin paša, poveljnik v zadnji protigrški ofenzivi, se nahajajo še v Burncbi, smirnskem predmestju in letovišču. Raznim delegacijam, ki so prosile, da bi ga smele obiskati, je dal Kemal pasa sporočiti: «Naj me pridejo obiskat na ®ever >, to je «proti Carigradu in Traciji^.
gospodarske interese, a so kljub temu kolikor toliko neodvisna in sanoit«na. Vsa ta podjetja se imenujejo po imenih posameznih industrijskih društev ali po imenih njihovih načelnikov, n. pr. Hamel, Hen-schel Krupp, Klockner, Mannesmann, Pho-nix, fr-heinstahl, Stumin, Thyssen, Rdch-ling, Hosch Rhein-Elbe ali Stinnes. Stinnes in podjetja, ki so z njim v tesnili finančnih in interesnih zvezah, imajo nad 600.000 delavcev. Vsa ta podjetja predstavljajo kaptal, ki znaša nad 8 miljard' mark. Spričo tega, da je pri Stinnesu zaposlena tako ogromna armada delavcev in uradnikov, so nastale o tem industrijskem velikašu v Nemčiji prave legende, ki so ga spremenile v ljudski domišljiji v nekako skrivnostno bitje.
Podlaga in izvor Stinnesove moči je — kakor sicer vseh mogočnih koncernov —^ premog. In Stinnes polaga, kakor se je sam izjavil, mnogo na razvoj te industrije. «Premog bo Nemčiji zopet dovolil voditi svetovno politike.* V tem ima Stinnes gotovo popolnoma prav, kakor kaže jasno zgled Anglije, katera bi ne megla nikakoi obvladovati svetovnega trga, ć:ko bi ne razpolagala s 60—70 milijoni Ion premoga za izvoz. Pred vojno je imel Stinnes pod svojim vplivom 5 milijonov ton angleškega premoga. Vsled poraza je moral svoje načrte v inozemstvu znatno skrčiti. Zato pa se je začel s tem večjo vnemo zanimati za sosedna podjetja v ruhrski kotlini. Njegov vpliv na druge nemške industrijalce je zelo velik in Stinnes ga spretno izrablja; tako se mu je posrečilo pridobiti tudi znanega Emila Kirdorfa, organizatorja velikega premogovnega sindikata v Essenu, da je pristopil z rudniškim in kovinarskim podjetjem v Gelsenkirchenu k njegovi (Stin-nesovi) skupini, tako da je sedaj sestavljena Stinnesova premogovna industrija iz sledečih podjetij: Stinnes (njegovo lastno podjetje), Gelsenkirschen, Deutsch-Luxen-burg in Union Bochum. Vsa ta podjetja Stinnesove skupine so dala v 1. 1913. 21,112.597 ton premoga in 5,048.353 ton koksa, avl. 1921. 16,714.152 ton premoga in 4,030.694 ton koksa. Ta količina predstavlja 16*6^ vsega premoga, ki se je izkopal lansko leto v ruhrski kotlini (91,003.271 ton) in 17'2?«5 vsega koksa (24,413.077 ton).
Velikanska je moč Stinnesove skupine tudi v kovinarski industriji. Vendar pa je treba omeniti, da se je njeno območje vsled vojne precej skrčilo, ker je izgubila 31 plavžev, ki so se nahajali v Lotaaringiji in v Luksemburg. Kljub temu razpolaga Stinnes še s 35 plavži, ki so v stanu dajati črez poldrugi miljon ton litega železa. Kar se tiče proizvodnje jekla, ni zanesljivih podatkov. Na tem polju pa se mora Stinnesova Skupina kakor sploh vsa. kovinarska industrija v Nemčiji boriti s skrajno neprijetno nepriliko,. ki je pcmankanje rude. Lotarinški in luksemburški rudniki se ne nahajajo več v območju nemške industrje. Vsled tega se nemška industrija ne bo mogla razvijati v istem obsegu, kakor bi želeli nemški industrijski mogotci, brez rude iz inozemstva. Ta pojav se je začel razodevati v zadnjem času precej očitno,
Premogarstvo in kovinarstvo pa sta le dve najznatnejši, nikakor pa edini panogi delovanja Stinnesove skupine. Stinnesov koncern se je raztegnil tudi na električno in papirno industrijo ter razpolaga tudi z velikim številom ladij za rečno in morsko plovbo. Na polju električne industrije obsega ta skupina znano podjetje Siemens -Schukert, ki ga sestavljajo ,«Semens in Halske» v Berlinu, Schuckert in Co. v Nii-renbergu in Siemens-Schuckert, sama ogromna podjetja, ki izdelujejo deloma naprave za manjmočne struje, deloma razne priprave za elektrokemično industrijo. Kar se tiče Stinnescvega vpliva v trgovski mornarici, je treba omeniti, da razpolaga s celim brodovjem in z nekoliko ladjedelnicami. Stinnes je duša paroplovnega društva Deutsch-Ostafrika in skoraj popoln goepe-dar društva Slomann junior.
Končno ima Stinnes nekoliko velikih tvornic celuloze v Konigfibergu, v Luls-dcrfu ob Renu, v Kolnu, Krapfsacku, Hil-legesseriu in Trechenu, ki so združene ped skupnim imenom «Kohalyt A., G.» Da si zagotovi odjemanje papirja, je Stnnes kupil nad 60 nemških listov in več založni-štev.
Navedli smo samo najvažnejše podatke o Stinnesovi industrijski moči. Poleg ogromnih podjetjih, ki smo jih na debelo našteli zgoraj, bi bilo treba omeniti še razne tvornice manjšega obsega, kakor tvornice zepelinov, avtomobilov, razne manjše rudokope i. dr. Vendar pa zadostujejo že gornje navedbe, da si ustvarimo približno in splošno sliko o ogromnosti Stinnesove skupine, ki se nahaja poleg tega v stalnem razvoju in katere vplv se širi tudi v inozemstvo. Tako je Stinnes izpodrinil vpliv italijanskega društva «Fiat» v dunajski Alpi-ne Mcntan-Gesellschaft in vrinil se je že tudi na Čehcsiovaško (Delniško družbo Greinitz), a v zadnjem času je sklenil razne pogodbe, s katerimi si postavlja podlage za nov razmah nemške podjetnosti in bo go»tovo igral najvažnejšo vlogo tudi pri obnavljanju ruske industrije.
resolucija nacionalistov In fašistov, ki poziva vlado, naj ^doprinese novo žrtev ter naj dovoli pomoč za gradnjo ladij, vsaj za prehodno dobo, tako da se bodo lahko dogradile projektirane ladie.»
Rfaa je samo edea. Pod tem naslovom nam odgovarja «Nazione», k«r smo nedavno izrazili svoje obžalovanje, da naši vojaki ne bodo služili v svoji ožji domačiji ampak v daljnem Rimu. Očita nam, da našim fantom ne privoščimo, da bi videli kak drug kraj izven Komna, Cerknega in Senožeč, ter se čudi da se na drugi strani pritožujemo*, ker se našim dijakom dajo šole v Idriji, kjer nimajo niti prilike, da bi spoznali, «kaj je lokomotiva®. ^Nazione* zna res imenitno zavijati. -Vendar pa s takim zavijanjem gotovo ne dela komplimenta svojim čitateljem. Zakaj vsakdo zna, da je eno študirati1, drugo pa služiti v vojaki. Dijak ve, da so leta, ki jih prebije na šoii njegova, da tu dela za svojo bodočnost, a vojak ve na drugi strani, da plačuje samo krvni davek. In naj mislil «Nazione» kakor hoče, čast lepim italijanskim mestom, ampak prepričani smo, da bi bilo lažje našemu fantu recimo tudi v Komnu nego v Rimu.
Mojster, ki nam odgovarja v «Nazione», ne ve, kaj pomeni za kmečkega fanta tujina, in še posebno za fanta, ki služi pri vojakih. Ves božji dan trda, naporna služba in zvečer naj gre med tuje ljudi,med blesk,ki mu bo imponi-ral, ki ga bo zanimal, ki pa mu ne prinese veselja in ne odpravi domotožja. «Nazione» nam lahko veruje, da je fantu-vojaku zvečer ljubša domača krčma, domač človek. Zraven bi imeli naši vojaki večkrat priliko, da sprejmejo obiske svojih sorodnikov. Znano je, da pod Avstrijo ni bilo nikjer toliko domotožja kakor v bosanskih polkih. In vendar so imeli Bosanci najbolj revno domačijo a služili so v najlepših avstrijskih mestih, na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti in v Trstu. Čemu «Nazione» vleče v to zadevo vprašanje sedeža naših srednjih šol, res ne vemo. Odgovorila naj bi nam raje na našo zahtevo, naj bodo srednje šole v naravnih središčih dežele, na kar nam je še dolžna odgovor. Le ne preveč zavijati. Če ie ni drugače, smo veseli, da bodo naši vojaki imeli lepe garnizijie, ampak za Kraševca je Komen samo eden in pred — Rimom.
Ena največjih ironij v Italiji so pored govorov raznih ministrskih predsednikov (primerjaj za primer zadnji govor sedanjega ministrskega predsednika v Pinerolu!) gotove «okrožnice >, ki se izdajajo podrejenim organom. Taka okrožnica, nr.d katero br se moral vsak lojalni državljan zjokati, je tudi okrožnica, ki jo» je izda! ob priliki zadnjih izgredov proti nekaterim poslancem minister za pravosodje Alessio. ^Pogostoma se godi — pravi okrožnica — da politična društva in skupine ukazujejo z grožnjami m nasClstvi gotovim osebam, ki so v nekaterih slučajih poverjene s političnim mandatom, <la zapuste določeno bivališče ali da ne pridejo tja, ali pa da delajo drugače, nego bi hoteli. Prestopek je zelo iežek ne samo, ker krši nedotakljive osebne pravice, temveč tudi in še posebno, ker zadevlje in maja ugled države, katerega je dolžan vsak državljan podpirati in ojačevati. Kdor misli, da država ne more ščititi svojih državljanov pred nasiljem zasebnikov, ponižuje državo in ji podtika slabost, ponižuje njene funkcije in ji manjša ugled dema in v inozemstvu. Kdor smatra nadalje, da so skupine, tajne in javne, ki lahko nekažnjeno kršijo osebno svobodo, dela proti zgodovini1 in značaju italijanske države, ki ima svojo podlago v popolni osebni svobodi v okvirju zakonov. Našim gospodstvom gotovo ni treba spominjati na določbo či 154. kazenskega zakona, ki določa za take prestopke kazen, ki se v težkih slučajih lahko raztegne na 5 let zapora. Tudi Vas ni treba opozarjati, da se osebe, odgovorne za taka dejanja, izvršena v najstrožje kaznjSvih oblikah, lahko aretirajo na podlagi naloga za aretacijo po čl. 313. tečka 8. kazenskega pravdaega reda.
Hotei seth samo ponoviti določbe zakona, da si more btdi javno mnenje ustvariti pravilen pojem o tozadevnih kaznih in sc vedno botj prepričevati, da so sednije pripravljene izvrševati 9VO*> potiačevahio funkcijo,^
T« okrožnica je bila poslana vsem generalnim projturatorjem. Vsak razsoden človek bi misK!, da je bil tej okrožnici namen narediti konec vedno bol* pogostim nasilstvom proti državnim poslancem in celo senatorjem potom aretacije krivcev teh nasilstev na podlagi čL 313. pravdnega reda in njihovega kaznovanja na podlagi čl. 154. kazenskega zakona. Ker pa se dotične osebe še vedno svobodno in bahato izprehnjajo kakor se jim zljubi, mora pač vsak razsoden C4ovek sklepati, da je nameraval pravosodni rauribter s svojo okrožnico imeti za norca, še več zafrkavati vse poštere italijanske državljane. In to res ni lepo od tako častivrednega starega gospoda...
Gibanje poštnih uslužbencev. Gibanje državnih uslužbencev v novih pokrajinah za asimilacijo je splo-šno in je v toliko dozorelo, da se ?e ministrski predsednik De Facta obvezal, da izda do konca tega meseca dotične odloke, ki odrejajo asimilacijo. Kakor je tržaška organizacija postnih uslužbencev doznala, so tudi bili odposlani dotični odloki, čeravno ne še objavljeni, za vse strclce državnih uslužbencev, le za poštne nameščence ne. To je delo ministra pošt Fulcija, ki bi hotel asimilirati poštne nradnike v novih pokrajinah še le tedaj, ko bodo izdane nove razpredelnice plač, tako da ne bi dal uradnikom novih pokrajin to, kar eventvelno misli v kratkem vzeti uradnikom starih pokrajin. Poštni uslužbenci so vsled tega imeli v dvorani k onse rva torija Tartini shod na katerem so po tozadevnih poročilih sklenili resolucijo, kjer protestirajo proti gori omenjenim okolnostim fer poživljajo svoje drugove, da začnejo na novo z gibanjem, da postavijo konec večnemu zavlačevanju s rti stimi sredstvi, ki jih bo organizacija smatrala za umestna v sporazumu z vsemi poštnimi uslužbenci.
Posebna deputacija je razložila želje poštnih uslužbencev tudi senatorju Salati o priliki njegovega zadnjega bivanja v Trstu. Salat'a je obljubil, da se bo zanimal za vprašanje, čim se povrne v Rim.
Razsojevalna komiti)« za najemninske spore. Civilni' komisariat za mesto Trst in okolico je izdal sledeči odlok:
Potrjene so razsojevalne komisije pri kraljevi sodniji za civilne spore« glede najemnin za obrtniške prostore. Komisije so takole sestavljene: Za l wthi okraj i« L predmestni okraj (čarbola in Škedenj). Predsednik: sodni svetnik dr. Emil Rencel, redna člana sta Mo-collo Artur, Bruna ca v. Ar tur, neredni član je Weiss pl. Wilden dir. Karel (določeni od zveze gospodarjev) ter redna člana Bortogna Peter, Urisio Ivan, neredni član Lupili Franc (določeni od trgovske m industrijske zbornice). Za II. mestni okraj je predsednik sodni svetnik dr. Emil Rencel, redna člana sta inž. Fonda iJmbert, de Punpi Viktor, neredni član je Bre-mifz Henrik (določen od zveze gospodarjev)
------------■ < « ■ —^^^^^^mmmmmm »m
ter redna člana Siberna Ivan, Guastalla Mar-cello, neredni član Damiani Ivan (določena od trgovske in industrijske zbornice). Za HI. mestni okraj in V., VI. predmestni okraj (Ro-jan, Skorklja, Barkovlje in Greta) je predsednik dr. Anton Manzoni, redna člana sta Jano-vič Jurij, de Guarini Josip neredni član je Mlakar Ignac (določeni od zveze gospodarjev) ter redna člana Fanin Ivan, Kočjančič Karel, neredni član Terzon Karel (določen od trgovske in industrijske zbornice). Za IV. mestni okraj in IV. predmestni okra) (Vrdela, Kolonja) je predsednik sodni svetnik dr. Anton Manzoni, redna člana sta Ziffer Gustav, Trevisan Dk>-gen in neredni član je Zangrando Ivan (določeni od zveze gospodarjev) ter redna člana Della Martina Franc, Pettovich Josip in neredni član je Mussich Franc (določeni od trgovske in industrijske zbornice). Za V. mestni okraj iit HL predmestni okraj (Kjadin, Rocol, Lonjer in okraj Prošek je predsednik sodni svetnik dr. Anton Manzoni, redna člana sta Petek Alfred, De Mejo Guido in neredni član je Gattegno cav. Bonveniste (določeni cd zveze gospodarjev) ter redna člana Wollenigh Josip, Zuccheri Peter in neredni član Colombin Ivan (določeni od trgovske in industrijske zbornice). Za VI. mestni okraj in H. predmestni okraj (Sv. Marija Magdalena zgornja in spodnja) in Openski okraj je predsednik sodni svetnik dr. Anton Manzoni, redna člana sta Migliorini Cesar, Finzi Marko in neredni član je Siberna Peter (določeni od zveze gospodarjev) ter redna člana Zennaro Klement, Tonon Ivan in neredni član Levi Ettore (določen od trgovske in industrijske zbornice). Ta ođlck stopi v veljavo takoj po objavi v uradnem listu «L'Osservatore TriesHno>.
Ustanova štipendij. Generalni civilni komisariat razglaša, da je ustanovljenih za šolsko leto 1922—23 300 štipendij po 2000 lir vsaka v prilog dijakom osvobojenih in odrešenih pokrajin ki so italijanski državljani in ki so redno vpisani na kaki univerzi ali drugi visoki šoli Italije ter so že prosili za štipendije razpisane za šolska leta 1920—21 in 1921—22. Štipendije bodo podeljene v času do februarja 1923 od posebne komisije. V odredbi, ki bo razpisala te štipendije bodo vsebovana navodila za izvršitev predležečega odloka. Odiok našteva vse visoke šole, ki pridejo v poštev, ter nekatere druge potankosti, katerih radi omejenega prostora ne moremo objaviti. Prizadeti jih lahko čitajo v «Osservatore Triestin.o» št. 204 z dne 26. t. m.
Stinnes in njemi skupina
Nemški veleindustrialec Hugo Stinnes je postal nekako strašilo za politike zavezniških držav, ki mu pripisujejo velik del krivde, da se Nemčija tako trdovratno obotavlja pri plačevanju vojne odškodnine. Stinnes velja za največjega pangerma-nista, a njegova ogromna industrijska podjetja se smatrajo za izvor novih konkurenčnih nevarnosti za vse povojno panger-manistično in protirepublikansko gibanje na Nemškem.
Kdo je torej ta Stinnes, to grozno strašilo tresočih se sosedov zmagovalcev? Predvsem si ne smemo predstavljati tega, kar se navadno razume pod besedo «Stin-nes >, kot nekak industrijski trust, kateremu bi on predsedoval in ga vodil, temveč gre za> ogromen koncern, v katerem so združena podjetja, ki imajo podobne
Dnevne vesti
Mestni svet Vprašanje ladjedelnic. Na dnevnem redu včerajšnje seje je bil nujni predlog svetovalcev C u pola in Viezzolija, tičoč se gro* zečega zapretja tržaških ladjedelnic. Svet. Arch je spominjal, da se je jninisterjalna komisija «prepričala o potrebnosti, da se prepreči zapre t je ladjedelnic.* Seda; je primeren hip — je rekel Arch — da komisija pritisne na vlado. Komunist4 Cavarocchi je preči tal resolucijo, v kateri odklanja njegova skupina načeloma vsaka vladno podporo. Istega mnenja je tudi fatist Dotnpieri; načeloma je proti podporam, toda. ▼ konkretnem primeru bo glasoval za Cupolovo resolucijo. Končno je bila spreieta
Kr. kmetijska šola v Pazinu bo letos začela v novembru svoje tretje šolsko leto. Letos bo prostih 30 mest od teh 10 brezplačnih, 20 pa proti plačilu (90 lir mesečno). Kdor sc želi vpisati mora predložiti do 15 oktobra t. 1. prošnjo potrjeno cd županstva s sledečimi listinami: Spričevalo o dovršeni ljudski šoli, domovinski list, ki izkazuje pripadnost h kaki občini Julijske Krajine, krstni list, ki dokazuje, da je prosilec dovršil 16 leto, zdravniško spričevalo da je prosilec zdrav, spričevalo o dobrem vedenju, in — za one, ki prosijo za brezplačno mesto — ubožno spričevalo.
Kdor je sprejet, mora plačati v dveh semestralnih obrokih lir 100 za nabavo potrebnega orodja.
Omenjamo, da je bil v tej šoli svoječasno učni jezik hrvaški. Sedaj je seveda italijanski.
** Božja pot v Strunjan. Slovenska Marijina družba v Rojanu priredi v nedeljo 8. oklobra t. I. božjo pot v Strunjan, na katero so povabljeni tudi drugi verniki slovenske narodnosti, ki žele počastiti prebl. Devico Marijo na kraju njenega prikazanja. Spored je sledeči:
a)	Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj s posebnim parnikom {Piazza Unita pri pomolu «Audace»).
b)	Prihod v Strunjan ob 8.15. — Takoj po izkrcanju se uvrste vdeleženci v procesijo proti svetišču; nato sv. maša s petjem in sv. obhajilo. — Ob 10. uri slovesna peta maša s slovenskim govorom. — Ob 3. popol. rožni venec, pete litanije in sv. blagoslov.
c)	Odhod iz Strunja na ob 5. uri popol.
Cena za tja in nazaj: a) za odrasle L 6.—,
b) za otroke pod 12 letom L 3.—.
Opombe: 1. Ker se predvideva velika udeležba, se priporoča da udeleženci prineso hrano sami s seboj, ker je tam Ie ena gostilna, ki ne bi megla vsem zadostno postreči. — 2. V lučaju, da bo vreme zelo neugodno, se božja pet prenese na prihodnjo nedeljo, dne 15. oktobra. — 3. Potini listi so na prodaj: v zakristiji in v Marijin era domu v Rojanu; v zakristiji Novega sv. Antona in v Marijinem domu Via Risorta; v zakristiji sv. Jakoba, Starega sv. Antona in sv. Vincencija Pavlansk. in na dan odhoda pred parnikem. — 4. Vsak vdeleženec, ako žel?, lahko dobi slovensko knjižico: ^Zgodovina prikazanja Matere Božje v Strunjanu»; cena 1.— lira.
* Prošnja do usmiljenih src! Revna mati — vdova — prosi tem. potom, da bi se je usmilila kaka dobra slovanska družina ter ji vzela na hrano dvoletnega ot-oka. Nima toliko sredstev, da bi preživljala sebe in otroka, a ko bi ji kdo otroka vsaj za nekaj časa sprejel, bi se mogla z delom svojih rok preživljati. Naslov pri «Edinosti».
Knjžnica za invalide. Vsak invalid naj si preskrbi «invalidsko knjižico^, ki se dobi v pisarni ^Edinost, v ulici S. Francesco, 20/1. Vsebuje natančna navodila za vsak slučaj; istotako najdejo v njej vdove in sirote padlih v vojski pouk, kako priti do pokojnine. Cena 2'50 po pošti 30 stot. več.
Društvo «Prosveta». Pri društvu «Pro-sveta» v Trstu via Fabio Filzi 10 I se lahko naroče sledeče nove knjige: Rado Murnik: Ženini naše Koprnele. Cena: 2'40 liri; I. Š. Orel: Pasti in zanke Cena 2'60. Zoreč: Zmote in konec gospodične Pavle Cena 2'40. Boris Miran (Stritar): Strunam slovo. Cena vezani (platno) 5 lir broš 3'40. Gradnik: Pel bolesti Cena: vezani (platno) 4'40 broš. 3'40. Sardenko: Dekliške pesmi Cena: 6 lir. Pri pošiljatvi po pošti: pribitek poštnine.
Dramatičnim krožkom in odsekom. Društvo «Prosveta» v Trstu (Via Fabio Filzi 10/1) ima po svojem programu tud:. nalogo, da omogočuje odnosno olajša delovanje raznih dramatičnih odsekov v naših kulturnih društvih. Zato si je društvo preskrbelo večje število iger, ki so zelo primerne za naše odre. »Prosveta* i posojuje, odnosno prodaja prepise teh iger v celoti in posameznih ulog. Izposojevalnina znaša za celotno igro ali za vse posamezne uloge skupaj za društva, ki so včlanjena pri «Pro-sveti» od 5—20 Lir po velikosti zahtevane; igre, za druga društva 50%, več. Prodajna cena ie enaka dvakratni izposoievalnini I
Društvo, ki si želi izposoditi Igro, uaj se obrne na £ori navedeni naslov. Pri pcg^ vzetju rokopisa §e mora položiti prodajal znesek. Društvu, ki naroči igro po pošti, se{ pošlje rokopis le po povzetju. Rokopisi se< izposojujejo za dobo enega meseca. Akc^ je bil rokopis v pravem ča.sui in nepokvar-. jen vrnjen, se vrne društvu polovica položenega zneska. Če se pa rokopis v predpisanem roku ne vrne, se smatra rokopis za prodan in ostane ves znesek društvU «Prosveti».	j
Eventuelne obveznosti, ki so spojene vpnzoritvijo kake igre, prevzame društvo/ ki si igro izposodi.
«Prosveta > razpolaga že sedaj s slede« čimi grami. (Pripisano število znaii število dejanj) a) Mladinke igre : Ribičič Vraž« 3, Škrate 3, Čudodelna srajca 1, Mladje f, Pri Sv. Petru 1. Vovk Trije snubci 3. b) Žaloigre: Gangi: Sad greha 4, Leon: OmU kanci 3, Ohorn: Bratje sv. Bernarda 5, Schonherr: Satan v ženski 5, Strindbera.* Pelikan 3, Tolstoj: Moč teme 5, Tugoročr: V temi 2, Kristan: Kato Vrankovič 3, Ču-pek: R. U. R. (Ros-siams Universal Robots) 3, Rovetta: Papa ekscelenca 3f Gang!: Sfinga 4, Stroupežnicky: Gospod Grobskj
3,	Finžgar: Razvalina življenja 3, Kraigher: Umetnikova trilogija (tri enodej.), Majcen: K a sija 3 Ibsefa: Strahoti 3, Echegaray: blaba dedšćina 3, Iv. Cankar: Lepa Vida 3 V. Hugo: Lukrezia Borgia 3, Vojnovič: Ukvinokcij 4, Kristan: Samosvoj 5, iM Kme" tova: Mati 2, Sengyel: Tajfun 4, Schmidt: Utello 3. Veseloigre: Scribe: Lornjon J, Benedisc: V ječi 4, Grandjean: Zabavljica J, oaudme: Baletka 4, Premaray: Doktor Ro-oin 1, — ?—; O, ta maček! 1, Albini: Umetnost i narava 4, Roseno\v: Maček-Spaček
4,	Scribe: Kozarec vode 5, Moliere: Namišljeni bolnik 3, Detela: Učenjak 3, Do-Ijan: Sami med seboj (prizor). Gogolj: Re-vizor 5 Iv. Cankar: Za narodov blagor 4, xv. Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjan-; ?• ! o Iv'Cankar: Hlapci 5, Sardou: Zadnji list 3, Schonthan: Zlati pajek 4, Kraatz:| Ohmpij-ke igre 3, Burckhard: Vražje žen-ske (Tn enodejanke), Berr: Milijon 5, Ga-: vault: Gospcdincna Josetta - moja žena 4. c) Ljudske igre: Govekar: Martin Krpan 5! Oovekar: Legijonarji 4, Govekar: Deseti brat 5, Govekar: Rokovnjači 5, Pitrovcc:! i^red vaškim znamenjem 4, Cosla: Brat Aiartin 4, Ganghofer: Valenska svatbo V Kazun tega ima na razpolago: Kunitička; Mannanca 1, Krylov: Medved - snubač !,• ? : Dobrodošli! — Kedaj pojdete domu? 1,! lriesch: V medenih tednih 1, Raicpach; Mlinar in njegova hči 5, Ogrinec: V Ljubi j«-'* no jo dajmo! 3, Linhart: Županova Mici-i ka 2, Žolna: Brat Sokol 1, Dolinar: Cigani 3, Bratina: Sovražnik žensk 1, Stoka: Ne kliči vraga! 1, Štoka: Trije tički 2, Stoka: Anarhist 2, V. K.: Kakršn gospod ^ tak sluga 1.
-	Društvo «Prosveta.> ima razun tega na razpolago večje število lasulj in razne kostume, ki jih iz posojuje društvom proti kavciji in mali odškodnini. «Prosveta pre skrbuje dramatičnim, odsekom tudi prvovrstne šminke in druge pripomočke.
Vinska trgatev pri Sv. Jakobu. V nedeljo cM
5. uri popoldne priredi Šentjakobska Čitalnica v dvorani DKD pri Sv. Jakobu to svojo tradi< cionalno prireditev. Ob zvokih glasbo in plesa se bo pod latnikom vršila prisrčna zabava. Zatorej ne opustite tc lepe prilike.
Javna knjižnica Šentjakobske Čitalnice posluje čezdalje bclj ugodno. Od nedelje do no-, del/e raste število članov, a istočasno v občni meri tudi število novih	ki jih nam dan*-'
jejo naiu zavedni Sentjakcbčani. Knjižnic* posluje redno vsako nedel;o zjutraj od 10.—11 v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Čhs-; je vsakdo, ki plača 1 liro vpisnine ter 1 K*< mesečno za vporabo knjig. Eventualni davo-r? knjig se sprejemajo isto tam v nedeljah od 9 & pol do II. stočasno se odbor zahvaljuje g. Dušanu Šornu za darovanih 9 knjig. Posnema«!*!
Odboi*.
«Jadranka» za mesec oktober prinaša ^Iet-dečo vsebino: Veronika Deseniška. — K So-kolskemu zletu. — Izprehod po Skandinavija
—	Kresnice. — Razbilo krščanstvo. — Učitelj iz Sv. Križa. — Gozd prilajcnošiizni. — Grozo-polna moč. — Naše stanovanje. — Gospodinjstvo. — Mlada gospodinja. — Odgovori na vprašanja. — Uredniška listnica. — List bo 9 1. oktobrom na prodaj po vseh tobakar&ab,
Drultvena vesta
Tržaško pogrebno drušUo pri Sv. Jakobr
vabi člane odbora na redno sejo v soboto c£u« 1. -oktobra ob navadni uri v gostilni «Jadranj Ob enem se naznanja da se sprejemajo mercv* ne članarine in tudi novi člani. — Odbct;
Šolsko društvo. Danes ob navadni uri sc vrS važna seja Šolskega društva pri Sv. Jakobu tt otroškem vrtcu.
«Učiteljsko društvo* za Trrt in okolico skQ> cuje v petek, dne 29. t m. ob 10 sestanvk Sv. Ivanu.
«Glasbeaa Matica». Drevi ob 19.30 cdbo~ rova seja.
Pevsko društvo "Ilirija^. Danes zvečer ob 8, uri vaja za moški zbor. — Predsednik.
Srednješolsko društvo «Zora». Danes ob 5. uri pop. redni sestanek v navadnih prostorih
Odbor.
Akad. fer. dr. «Balkan». Danes ob 20.30 stanek v prostorih, določenih na občnem zboru. Uro pred sestankom — odborova seji.
** Glasben« Matica». Vpisovanje v 5ok> »Glasbene Matice^ se Trši jutri, v petek i*, vsak dan dalje do 30. t. m. od 9.—12. in od 15.—18., v nedeljo pa samo od 9.—12.
* Odbor niče ženske podružnice Šolsfrtg* društva so naprošen«, da se udeleže seic, ki se bo vršila prihodnji pondeljek ob 17.30 % običajnih prostorih.	Predsecfnicar
MDP Boršt V sredo 4. oktobra, občid zboC naše podružnice. Člani m članice naj se polno« številno udeležijo občnega zbora. Odbor.
Roiaki! Ne zabite na Šolsko druStvo!
V Tr^tf, te 38, Uptanbr« .
^EDINOST*
m,:
Is triaikeaa življenja
\ Odnevi ljubezenske žaloigre t ulici Sv. Vito. (Marija Fagan^lfcjeva, o kateri smo poročali \ včerajšnfi številki našega lista, da jo je njen ljubimec Marijan Goiobig ustrelil v neki gostilni y ulici S. Vito, je umrla pred snočnjim •koli polnoči v mestni bolnišnici. Golobig nož, ki je podvržen kokaini, ni še padel \ rok« pravici, kljub temu, da ga policija mar-ljivo zasleduj«.	_ „•
Umor ali samomor? — Neznanec s prerezanim vratom t Bošketu. Včeraj popoldne, kc sta šla dva moška po Bošketu, sta zagledala na tleh sledove krvi. Stvar se jima je zdela
sumljiva, zato sta šla po sledi. Kmalu ju je do-vedla sled do slabo oblečenega moža, ki je ležal na tleh. nedaleč od grmovja s prerezanim vratom. Bil je mrtev. Moška sta si površno ogledala mrliča, nato sla »la na bližnjo orožni-ško postajo, kjer sta povedala nekemu brigadirju, kaj sta odkrila. Brigadir se je podal nemudoma na lice mesta in si ogledal mrliča. Nato je šel po sledovih krvi. Kakih štirideset metrov od mrliča je tedaj našel mlako že strjene krvi. Nedaleč od mlake je ležala britev.
O tem dogodku je izvedela policija, ki je začela preiskovati zadevo. Domneva se, da je bil mož na tem mestu umorjen in nato prenešen na mesto, kjer so ga našli. Samomor tudi ni izključen. Vsekakor pa pričajo okolščine, da gre preje za umor, nego za samomor. Mrliča niso dosedaj še identificirali. Star je približno kakih 55 let. Oblečen je, kakor smo že zgoraj omenili, zelo slabo. Ima modro jopo, sive hlače in črne čevlje. V nekem žepu so mu našH naočnike.
' Samomor ali nesreča? Nekateri gospodje, ki so šli sinoči po stopnicah nad predorom <Mon-tuzza \ so videli staro, slabo oblečeno žensko, ki je bita ravnokar padla. Z glavo je treščila na spodaj ležečo tramvajsko progo in si razbila ČTepinjo. Kmalu potem je umrla. Ni se moglo natančno ugotoviti, ali gre za nesrečo, ali pa za samomor. Ženska je stara okoli 70 let. Njeno žwe je neznano.
* Okrade« pomorščak- Pomorščak Antonio Sfitocossi, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je legel včeraj popoldne na klopico na obrežju Nazario Sauro in sladko Zaspal Ko se je par ur pozneje zbudil, je ugotovil, da mu je nekdo med spanjem ukradel listnico z voznimi listinami. Tatvino je naznanil policiji.
Z drevesa je padla včeraj zjutraj 14 letna Ana Pečar, stanujoča na Vrdeli št. 1124. Zlomila si jc rciko. Odpeljali so jo v bolnišnico.
Z nožem. 29 letna Karla Giorgietti, stanujoča v ulici Bergamasco št. 16, se je sprla včeraj popoldne z neko žensko radi nekega fanta. Prepir se je končal s tem, da je ranila ženska Giorrfiettiievo z nožem v glavo. Vročekrvno žensko so aretirali.
«Adijo, pa zdrava ostani ...» Ada Visintini, stara 20 let, stanujoča v neki hiši v ulici For-tino, se je seznainla pred nedolgim časom z mladeničem Ferdinandom Grego. V zadnjem času se mu je pa zdelo, da dobiva od svoje Ade še premalo denarja, da bi zadovoljil življenskim potrebam. Zato je sklenil, da se bo kar sam polastil Adinih zakladov in sicer prav na lahko. Pred snočnjim je bil pri njej. Okoli polnoči jo je zbudil, ter ji dal piti penečega šampanjca, katerega je bil nalašč zato prinesel
seboj. Ada, navajena pijače, je kmalu izpraznila steklenico. Toda čez nekaj časa ji je udaril šanp&njec v glavo. Nekaj časa je kolovra-tila po sobi in se radovala; potem je pa legla na posteljo in trdno zaspala. Med tem časom je pa mladenič spravil mnogo njenega perila, nekaj zlatenine in denarja v kovček ter nato odšel seveda za vselej v tisti kraj, kjer se je rodil._____ j
Vesti z Goriškega
Predstava v Sv. Križu na Vipavskem. V nedeljo dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne se je vršila v Sv. Križu na Vipavskem dramatična predstava igre *Naša kri; dasi je društvo mlado in so vsi igralci dileiantje, je predstava v splošno zadovoljnost dofcro izpadla pred polno dvorano občinstva, ki niti ni moglo dohiti vse prostora. Če izvzamemo par neznatnih malenkosti, ki jih prvikrat noben diletant te more premagati in se jih le sčasoma lahko otrese, to je plaha, nerazločna izgovorjava, po-j roanjkljivo kretanje in mimika, smemo res biti : zadovoljni, zakaj igrati prvič «>Našo kri», to je za diletante težka, malo pretežka naloga, a ob enem dobra šola. Režiser je spoznal svoje ljudi in bo lahko v bodoče ustvaril ž njim kaj zares lepega in popolnega. Med igro so svirali tamburaši, zapel je tudi pevski zbor, domači in oni iz Sturij, ki je prihitel kot gost v njih sredo. Bilo je ta dan v Sv. Križu zares lepo!
šturje. V Šturjah pri Ajdoščini se ponovi mladinska igra «V kraljestvu palčkov* 8. oktobra (ne 1.). Začetek cb 4. uri popol. v dvorani g. Braiina. Vljudno vabi šol. vodstvo.
Nov poštni urad. Poštno ravnateljstvo sporoča, da se c tvori s 1. oktobrom 1922 v Gorenji Vrtojbi (okraj Gorica) poštno-nabiralni urad, ki bo imel dnevno zvezo polom sela s
poštnim uradom v Sv. Petru pri Gorici.
Iz Števcrjana. O priliki cdhcd^ naših mlade--ličcv v vojake so v Št-everjanu priredili veselico. Na dvorišču - v Dvoru» se nahaja precej obširno nanovo zgrajeno poslopje, prav primerno za Talijin hram. Nast-opili so veliko-številni pevci iz Oslavija pod spretnim vodstvom velezasluženega gospoda Kornela. Peli bo venec slovenskih pesmi. Moški in ženski
zbor s(a se vezala v prijetnem soglasju. Cela
prireditev je imela nekaj tahof svečanega na sebi. Gospod govornik je vzel slovo od lantov v imenu vseh. Rekel jim te, da so lahko veseli, ko jih ne čaka vojaška siuaba, kakor ona izza svetovne vojne, kjer je 18 letni mladenič pod Avstrijo odtrgan negovanju s tarife v, neizsku-šen, bil vržen v sredo bojišča, potem ko so ga prijazni feldvebelni krstih z imenom «bagage» in «GesindeI».
Torej teh časov ni več m ker je taka usoda pojdejo v nove kraje, velika mesta, kjer govori iz vsakega kamna poezija in umetnost. Toda s tem ni rečeno drugega nego naj uporabijo skrbno čas v tujini, naj pa nikoli ne pozabijo, da mati ožja domovina toči sobe za njimi, da mi vsi bratje in sestre mislimo nanje. Naj pišejo domov po knjige in časopise in naj žive v trajnem duševnem stiku z nami.
Igrali so Anzengruberjevega «Krivoprisež-nika», Igrali so dobro. Oder je izboren in pride šele sedaj do veljave jko je v dvorani. Še nam je v živem spominu «Naša kri*, ki so jo igrali lani na prostem pred velikansko množico ljudi.
Ni treba posebej poudariti, kdo nosi glavno zaslugo ob tej prireditvi, ker je dobro znana njegova fcrudoljubnost in vztrajnost pri sedanjih in še mnego hujših razmerah.
Nadejamo se, da bomo kmalu doživeli v prijaznih Brdih še kaj lepega.
Praznovanje obletnice. — Iz Podgore pri
Gorici nam poročajo: Preteklo nedeljo dne 24. septembra je obhajalo izobraževalno društvo v Podgori leto svojega obstanka v prijaznem zaključenem krogu svojih članov in članic. Svojo praznovanje obletnice je društvo zdru-j žilo s praznovanjem 15. obletnice S. Gregor-j čiče ve smrti, katere obletnice lansko leto niso mogli praznovati, ker je bilo društvo šele v povojih. Ob tej priliki je prišel iz Gorice France Bevk, ki je v kratkem predavanju orisal življenje in pesniško delo našega vrlega in nepozabnega pesnika. Navzoči člani in članice so zapeli nato par Gregorčečevih pesmi, par epičnih pesmi pa so tudi prebrali. Tako je potekel večer v lepi in koristni zabavi. Sploh se društvo lepa giblje. Imeli je že kakih 6 predavanj, gledališko predstavo (Divji lovec),, »z knjižnice je bilo v enem letu izposojenih 1000 i knjig. Pač lepo število. Društvu želimo napredka!
Dcrnberg. Neosmešenemu, ki se je osmešil, par besedi v odgovor. Kakor je znano Dornberžanom ter okoličanom, je Slov. čitalnica pri zadnji prireditvi v Dornbergu poleg drame «Volkašin» podala še Finžgar-jevo burko «Vse naše». Na vabilih, ki jih je razposlalo, je stalo: Ta burka smeši tisto priprosto «nazirainje»(!) o boljševizmu, ki mu je geslo, piti in deliti in zopet piti in deliti, a nič delati. — Neki g. Neopnešen, I v svoji neizmerni ljubezni do nasfimenuje nas ljudstvo, ki tava v temi zaslepljenosti, g. Neosmešen misli namreč, da plava visoko nad nami, ki smo le «ljudstvo»!) je v predzadnjem «Delu» dvignil svoj glas ter zaklical topi masi kmetov okrog «Čitalnice«: «Ti teptano ljudstvo odpri vendar oči in poglej, kake igre nalašč «SLov. Čitalnica» izbira, da bi osmešila boljševizem, oni boljševizem, o katerem nacionalistična Čitalnica m ve, da ga je redila beda ponižanih in čigar razmaha niso mogle zaustaviti vse evropske kapitalistične in tudi ne — kar je g. neosmešen pozabil omeniti — armada, ki jo je poslala proti boljševikom bojevita nacionalistična «Čitalnica». O vi nevedneži okoli «Čitalnice»f kako ste zabiti, da vsega tega ne veste; kako si neumen ti čitalničar, ko delaš za 180 na uro pri kaptalističnemu podjetju, ko je drugod toliko dela, da bodo morali v najkrajšem času podjetniki v avtomobilih po delavce na dom — ti ubogi dornberški občinski tepček (čitalničar) ali še nisi dovolj osmešen?! In ti militaristična habsburška (zelo ljubek izraz nekaterim Dornberžanom!) «čitalnica*, ki si rezko zaklicala svojim bojevnikom na vežbališču v Radgoni: ata! Marschieren direktion..... Russland, Italien____sc-li nisi dovolj osmešila, ko si pripenjala zlate svetinje na prsa junakov ( med katerimi seveda ni bilo g. Neosmešenega, ker je šel radi svojih idealov raje v smrt kakor na fronto 1) domovine, ki je ni več? G. Neosmešen, vprašam Vas, kdo se je bolj osmešil, ali oni ubogi čitalničar iz uboge kmetske mase, ki je napisal pod burko: Ta burka smeši «ono preprosto naziranje(!) o boljševizmu.... ali Vi ki niste tega razumeli kljub temu, da ste razumnik (česar pa nikar ne mislite, da sklepam iz vašega dopisa — ampak to vem, ker vas poznam) in ste trdili, da burka hoče osmešiti boljševizem! Seveda je dopisniku Dela v veliko zadoščenje dejstvo, da Domber-žani dobro vedo, da je napad na «Čitalnico > izviral iz same gole ljubezni do ljudstva in ne morda iz kakih drugih namenov, kakor bi se drznil trditi n. pr. jaz.
H koncu še eno tolažilo v pomirjen je g. Neosmešenega: «Slov. Čitalnica* je gotovo tako nacionalistična kakor je narodno društvo « Naprej*!	Osmesen.
Premogovni ztidaffl ASoshnOe
V	Jugoslaviji je &e precejšen del države z c žirom na geol^pki sestav in na njegove naravna zaklade, kakor so premog in različne rude, površno, deloma celo aepreiskane. Vendar že danes lahko z gotovostjo trdimo, da je bodočnost te države v veliki meri navezana na industrijski razvoj, katerega predpogoji so z ogromnimi zakladi železnih, manganovih, bakrenih, svmčemh in drugih rud, nadalje z velikanskimi skladi premoga, ki se deloma nahaja v neposrednem soseefetvu omenjenih rud, v zadostni meri dani.
Mnogo se sliši o naravnih zakladih jugoslo-venskih krajev, a malo število domačih ljudi, le manj pa tujcev, zna, v čem obstojajo ta bogastva. Del teh bogastev tvori premog, ki je obenem tudi med glavnimi predpogoji za razvoj industrijskega življenja in ta del hočem na kratkem opisatf.
V	pradobi, ko so bili na zemlji vsled tedaj vladajoče tropične klime, dani najboljši predpogoji za razvoj rastlinskih velikanov, ki so se pozneje, pogreznjeni v globočine, spremenili v kameneno olje ali premog (to je v karbonski dobi) je pokrivalo sedanje jugosl ozemlje večinoma morje. Dočim so se v krajih, ki so danes vsled bogastva dobrega in najboljšega premoga znani (Angleška, Belgija, Sev. Amerika itd.) razvijali tedaj pragozdovi, so se na dnu morja, ki je pokrivalo te kraje, zbirale apnene in peščene mase, ki tvorijo dandanes naša pogorja. (Alpe, Kras in povečini vsa gorovja na balkanskem polotoku). Iz tega si moramo razlagati, da je v jugoslovanskih krajih tako malo premoga iz karbonske dobe.
Dosti ugodnejše so bile razmere v poznejših dobah razvoja zemlje. Posebno na jugozapadu Jugoslavije so se v tem času nakopičile rastlinske mase, ki dajejo dandanes izvrsten premog. Vendar tudi ta premog ne tvori razsežnih m debelih slojev. V Minoe-planini na zapadu Dobre se razširja tak sloj v dolžini 30ih kilometrov in debelosti 1—6 m. Tudi na jugu Maj-dapeka, znanega po bakrenih rudah, se razprostira tak sloj v dolžini 45ih km in v debelosti 2—5 m, mestoma (Vina in Podois na Timoku) 6—7 m. Dober premog z 6200—6800 kolorij gorilne vrednosti, se nahaja v krajih, ki so bili do leta 1912. pod turško oblastjo. Večji sdoji so okoli Kumanova, Krive Palanke, Zapadno GjeogjeHje in v novopazarskem okrožju. V teh krajih cenijo množino premoga na 700 miljonov ton. (Kot merilo naj služi to, da se v Jugoslaviji izkoplje letno okoli 2HimL ton premoga.) Premog omenjen dosedaj je iz starejših dob in formacij zemlje, in kakor že omenjeno, ga v Jugoslaviji ne nahajamo mnogo.
Poznejši razvoj zemlje je pa ustvaril tudi v sedanjih jugoslov. pokrajinah ugodne pogoje za rastlinstvo hi posredno za nastajanje premoga. V teh časih se je zemlja v južni Evropi, — za nas pride v poštev balkanski polotok, — dvignila iz morja. Ostala so za njim jezera, jezerca in prostrana močvirja, kjer je bujno poganjalo rastje in se kopičilo v debele plasti, ki so se pozneje pogreznile, poogljenele in tvorile takozvani rujavi premog. Vašje nad močvirje so se vsled ugodnih kHmatičnih razmer razrasti silni gozdovi, ki so pri zemeljskih prevratih prišli pod zemljo in poogljeneli ter tvorili, ako je poogljenjenje že dobro napredovalo črni svitli premog, ali temni (motni) premog ali celo lignit, to je Tesni premog iz novejše geolo-gfjske dobe, ki sestoji deloma še iz celih, samo na zunanjih straneh poogljene&h debel.
Na glasu po svojih velikih ležiščih premoga je Slovenija, ki je poleg Bosne, Srbije in Mace-donije najbogatejša krajina v tem oziru. Dandanes je v Sloveniji okoli 50 premogovnikov, izmed katerih je samo nekaj čez 20 v obratu. Dobiva se iz njih temen (moten) premog, rejav premog in lignit. Produkcija je znašala leta 1913ega W* miljona ton, kar je biLo preko 40% produkcije vseh dežel, ki sedaj sestavljajo jugoslovansko kraljestvo. Leta 1919. so v Sloveniji izkopali 1,169.636 ton, kar znaša rapram celokupni jugosiovenski produkciji v tem letu okoli 40%. Leta 1920. se je produkcija dvignila na 1,216.376 ton ter je bila v letu 1921. še nekoliko večja.
Kar se tiče kakovosti premoga, stoji v prvi vrsti premog iz državnega rudnika v Zabuko-vici z 5400 kal gorilne vrednosti, nato pridejo po vrsti premogovniki Trboveljske premogo-kopne družbe Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Oj-stro, Rajhenburg in Kočevje, ki imajo raz. v en Kočevja (3700 kaL) med 4700—4000 kal. gor. vrednosti. Sledijo še rudnik v St. Janžu (A. Jakil, Karlovac) z 3740 kal. državni premogovnik v Velenju (3000 kal) m premogovnik v Brezovici z 3000 kal. Tudi kar ae tiče količine premoga ostanejo našteti premogovniki približno v isti vrsti — to se pravi: najboljši premogovniki so obenem tudi največji. Na prvo mesto pride Trbovlje s produkcijo 4^3.000 ton v letu 1919. in 492.000 ton v letu 1920. Ne dvoma da tudi Slovenija ni Se dovolj preiskana z ozirom na premog, vendar že se<tai produkcija daleko nadkriljuje potrebo dežele. V letu 1920. se je v Slovenija porabilo 620.000 ton, ostalo se je izvozilo v dtuge pokrajine države, predvsem v Hrvatsko. (180.000).
V Hrvatski krajini se nahajajo večji sloji premoga v Fruški gori, okoli Vanšice in Kalnika ter v Banovini. V Fruški gori imamo premog pri Vrdniku (kjer dobivajo predvsem lignit) v debelini 7—8 m, z gorilno vrednostjo 4500 do 5200 kaL Ti sloji se izkoriščajo že dolgo časa in so dali leta 1913. okoli 56.000 ten premoga. Celotna količina pri Vrdniku, dosegljivega premoga se cen? na 10 miljonov ton v prostoru
desetih kv*arrafaih kilometrov. Dober premog se nahaja pri Rastfcovici v okolici Požege z gor. vrednostjo 4920 kaL ~<ttiifO ga na ^ miljona) ton. Velike mase premoga so v severozzapadni Hrvatski (Strahinsčica, ivanščica, Kalnik), kjer se vleče več slojev v dolžini 50 km vsporedno, v nekaterih delih s širino 700 m. (Ivanščica-Drenovec, Prišlin-Apatovec). Med tem se nahaja tudi reto dober premog npr. pri Krapini, Belatincu it'd., kjer ima gorilno vrednost 4400 do 5800 kaL Leta 1915. so iz? opali pri Belatincu 22.000 ton premoga.
V	Banovini nahajamo premog sporedno z velikimi nahajališči železne rude, ki prehajajo v dolgem pasu obenem z premogovnimi žilami na bosanska tla. Premog v Banovini se še ne izkorišča. (Ima do 4600 kal.) Cez Uno in Sano segajo sloji premoga na bosansko ozemlje. V Lješljanih se nahajajo sloji, debeli 6—8 m in se dobiva premog z gor. vrednostjo 4700 kal.
V	Glamoćkem polju imamo sloje z 2—3 metri debeline in premog z gor. vrednostjo 3300 do 4300 kaL Mnogo večja ležišča se nahajajo na Livanjskem polju, kjer imamo pjieg temnega (motnega) tudi svitli črni premog, npr. pri Pcrtkraju, kjer so se razvili sloji v debelosti 4—5 m in dajejo premog 4700—5200 kal. gor. vrednosti. V ostalem imamo na Livanjskem polju večinoma lignit z gorilno vrednostjo do 4000 kaL Približno iste razmere in iste količine imamo na Duvanjskem polju, .kjer se je razvil svitli premog na Volčjem polju pri Bu-hovu, Eminovem selu, kjer je debelost do 3 m, a lignit pri Vidašiču na Belem bregu, v Bake-tinovem itd.
KotEna ob Uni pri Bihaču ima bogate sloje premoga pri Tevčaku, Kulem Vakufu, pri Jezeru in Založju. Pri Banjaluki, Kotor Varoši in Zenici nahajamo tudi mogočne sloje. Omembe vreden je poslednji vsled posebno debelih plasti. V gornjem delu Bosne se razteza sloj v dolžino 79 km in povprečno širino desetih km ter pokriva ca 770 lan3. Debelost tega mogočnega sloja je od 1—10 m in daje premog, z gorilno vrednostjo 4500—5000 kal.
V	dolnje-tuzlanski kotlini se razširja lignit 60 kin daleč ka pokriva ploskev 510 km2. Debelost plasti znaša mestoma do 20 m. Gorilna vrednost tega premoga je do in preko 4000 kal. S tem še izdaleka niso našteta vsa premogovna nahajališča v Bosni, a samo: »koliona« ki se nahaja v dolnje-tuzlanski dolini znaša — ako vzamemo, da so sloji samo 10 m debeli in je samo polovica produktivna — okoli 2C mil jar d meterskih centov. Približno isto število bi iznosila množina premoga pri Zenici in v Sarajevski kotlini.» (Iv. Grimmer: Razprava v Glasniku zemaljskog muzeja za Bosnu i Hercegovinu XI.)
Tudi v Dalmaciji se ponekod nahaja premog. Glavni sloj se nahaja na brdu Premini pri Si-veliču in Velušiču. Debelina znaša povprečno do 10 m in narase mestoma do 30 m. Gorilna vrednost je do 4800 kal. Premog leži nadalje v okolici Sinje, na otoku Pagu itd. a je v splošnem dosedaj brez pomena.
V	Srbiji nahajamo premog ponajveč skupaj z silno močnimi rudišči bakrene in železne rude, torej predvsem na jugu Donave med reko Pek in Mlavo. Pri Radenlri tvori plasti 7.4 m, pri Rakovi-bari 10 m. Med Mlavo in Moravo se razprostirajo sloji od Petrovca do Požarevca ob DonavL V bližini Senja se nahaja osamel čok dolg 850 m in debel 20 m kjer kopljejo premog že 20 let. Pri Sisevcu in Stubici imamo sloje v debelosti 4—6, a južno ob Moravi, pri: Aleksincu sloje po 4—5 m debelosti. Nadalje dobivamo premog pri Čačku, Kraljevcu v kotlini severozapadno Kragujfevca, okoli Kolu-bare, okoli iti itd. Premog v teh krajih ima gorilna vrednost nad 4000 kal. (in deloma dosega 8087 kal.)
Omenjen bodi še najbolj nepreiskani del Jugoslavije, namreč Macedonija, kjer se nahajajo okoli Skoplja in Bitolja ogromne mase premoga.. V takozvani pelagonijski kotlini, ki se razteza na zapadu Bitolja preko jugosL meje notri v Grško in meri na jugoslovenskem teritoriju okoli 60 km dolžine z povprečno širino 15ih km — pokriva lignit površino 9C0 km2, kar znaša ca 360 anljonov ton lignita.
Tudi kotlina pri Ohridskem jezeru skriva še zaklade na črnem diamantu.
Ni dvoma, da bodo najprej začeli — v kolikor to še ni začeto — izkoriščati ona ležišča, ki so v neposredni bližini rudonosnih krajev, to je v Bosni in severni Srbiji, kjer se nahajajo nezmerne množine železne in bakrene rude. Vendar se bodo s časom, ko bo Macedonija dobila ugodnejše zveze na jug in sever, odprla tudi ondbtna ležišča svetu, (kakor se misli z jadr, železnico odpreti svetu Bosna), Kar bo še močno pripomc^glo k temu je tudi dejstVo, da je Macedonija naravnost bajno bogata na manganovi, bakreni, železni, cinkovi in svinčeni rudi.
Pregjed čez premogovne zaklade Jugoslavije je kratek — mnogo je izostalo in marsikaj pomanjkljivega je v pregledu, vendar kaže že ta slaba slika, da se industrija v Jugoslaviji nima bati bodočnosti in se bo lahko osamosvojila, ker ima najvažnejše surovine v obilici doma.
V. M. A.
Naročajte in širite „EDNIOST"
Gospodarstvo
Agrarni kredit. Zadružni kreditni zbvod za obnovo Benečij (Lslituto' Fjderale d$ Credito per il Risorgimento dellc Venezk] v Benetkah je osnoval «Agrarno kred-'tat oddelek (Sezione di Credito Agrario)^^ konstituiran s kr.	z	H* Ju"!
nija 1922 št. 1060, ksieri ima nalogo izvesti odlok-zakon z dne 26. junija 1921 št. 104$ in kateri je razširil svoj delokrog tudi na Julijsko Krajino.
Ta agrarni kreditni oddelek, ki ima svoje pokrajinske pododbore v Trstu, Gorici in Poreču, dovoljuje agrarne kredite, (ki sQ| razlikujsjo od ostalih vrst kredita v tem, da so namenjeni izključno kmetijstvu, zem«i Iji) in sicer brez vknjižbe za upravo kmeti) in agrarne milijoracije poedinim kmetom ia kmetskim zadrugam v te-le namene:
1)	a) za obdelovanje zemljišč, žetev, iz-* koriščanje kmetskih pridelkov i. t. d. b) zaf nakup živine, kmetskega orodja in strojevi potrebnih za opremo zemljišč; c) za pon ravnavo najemnine in zavarovalnih premiji
2)	Predujme proti zastavi kmetskih pri-* delkov, deponiranih v javnih in to v dolo^ čenih privatnih skladiščih.
3)	kmetskim zadrugam: a) za nabava članom potrebne opreme za upravo njihov vih kmetij; b) za predujme članom v sluča* ju skupne oddaje njihovih pridelkov;
4)	za razne milijoracije (olivnikom, vi* nogradom, sadovnjakom), popravo gospo* darskih poslopij i. t. d.
Vsi ti krediti se dovoljujejo proti podpii su menice in dospejo:
1) krediti navedeni pod 1) a) c) v enem letu, 2) krediti navedeni pod 2) v šestih' mesecih in 3) krediti navedeni po 1) b) 3) 4) v petih letih.
Za ta posojila jamči privilegirana zasia'* va obrodka tekočega teta in onega leta, v} katerem dospe dotično posojilo, lcakor tud| vsi ostali pridelki, ki se dobe v stanovanjih oziroma v gospodarskih poslopjih z učinkom, da se mora uporabiti protivrednost' v prvi vrsti v razdolžitev dotičnika. Razua tega bo goriomenjeni «Agrarno kreditni oddelek* dovoljeval posojila na vknjižbal za nakup zemljišč, konverzijo zemljiških* dolgov, za zgradbo gospodarskih poslopjih, cest, vodovodov i. t, d.
Hipotečna posojila se amortizirajo anuitetah po dogovoru.
Prošnje za dosego agrarnega kredita s« bodo stilizirale na posebnih obrazcih, ka-* teri bedo pri «Učla.njeniJi zavodih > interc-i sirancem na razpolago.
Vsa nadaljna tozadevna navodila bomo objavili kakor hifro se dokončajo predpri« prave pri osrednjem odboru in pri pokra* jinskih pododborih.
Nove cene in pogoji za nabavo nemT" ♦ premoga. Rim, 23. Generalno ravnate drž. železnic javlja, da bodo izpreme cene nemškega premoga z 21. t. m. I . sledi: Nemški premog za parne stroj plin in za plavže 180 lir tona in 195 lir sto vagon obmejna postaja oziroma slo razkladno pristanišče. Radi nezad< razpoložljivosti premoga je primoranć lezniška uprava ustavili splošno do1, privatnikom. Sedaj dobavlja železr uprava samo onim industrijskim pod je I ki zahtevajo sledeče posebne vrste prt ga: Westfaiski koks za kovinarsko i strijo po 260 lir prosto vagon Domodossoi^ transit in po 280 lir prosto vagon raz«, kladalno prisianišče. Nemški antracit pa 280 lir prosto vagon Domodossola-transi S in 290 lir prosto r^zkladalno pristanišče. Železniška uprava prodaje razen tega tudj vsem privatnikom kovinski koks iz Spodnje Šlezije po 200 lir tono, prosto vagon Brenner-transit. V kolikor bo razpoložljiv^ bo prodajala železniška uprava tudi prese-jan nemški antracit s poviškom cene od lir na tono. Prošnje za nabavo omenjenih vrst premoga se morajo nasloviti na Generalno Ravnateljstvo železnic, preskrbijo valni urad, oddelek za premog (Direzioao Generale delle Ferrovie dello Sta to, Saiv. vizio Approvvigionamenti, Geslicr.e Car* boni).	^
Gospodarske drobne vesti iz Jugoslavije.
Pogajanja za trgovsko pogodbo med Jugo. slaviio in Poljsko. Poljska vlada je sporoči?* jugosiovenski vladi, da je pripravljena priče'J s pogajanji za trgovsko pogoubo.
Državna tvornica cinka v Celju. Ministrski svet je sklenil oddati v zakup državne tvornico cinka v Celju in sicer naj bi se izvedla ožja konkurenca med Srbsko trgovsko bankr^ Slovensko banko in Jadransko banko.
Jugoslovenska carina na papir. Jugoslovcn-ska časnikarska podjetja se pritožujejo nad visokimi cenami za papir ter zahtevajo carina prost uvoz avstrijskega papirja, ker zaščitnaf carina na papir ni dosegla svojega namena« namreč da bi bila dvignila domače proizva* janje papirja.
PODLISTEK
Igralec, ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokal Iz madžarskega izvirnika poslovenil Iran Koštial	2
^ihče ne obeta niti bakrenega groša vrhu tisiin sto goldinarjev. — Toda po tem gradu ne straši nobeden duh — ceno tlači navzdol ie prozaični razlog, da vzdrževanje jako dosti stane; ta grad je primeren le za velikega gospoda. Saj so tudi veliki gospodje na svetu, toda čemu in po kaj naj bi prišli na Trsat? Kaj naj tu delajo? S čim se naj zabavajo? Tisti, ki ;o nekdaj ta grad zgradili, so bili mali kralji / Dalmaciji, imeli so tudi posest, ki je prikladna takemu gradu: njihov je bU ves otok Krk, .krasni dalmatinski gozdovi, iz katerih se je zgradilo beneško ladjevje, in pa sloveči zlati rudniki v «ogrskem» primorju. Samo zdaj je vsega tega konec. Benetke nimajo več ladjevja, ogrsko primorje nama več pragozdov. Benečani so tfoad posekali« potem so piikli
< Morlaki», spustili na tisti svet svoje koze, ki so oglodale še korenine grmovja, nato je prišla burja ter odnesla še zemljo. Tam je zdaj le še skalnata puščava. O slovečih zlatih rudnikih se ne ve niti to, kje so brli Glava zadnjega Franko pa na je padla pod mečem in od tedaj je grad hrez gospodarja. Njegov lastnik, vojaški erar, samo doplačuje in zato bi se gradu rad iznebil.
Licitirajoči častnik prične niže: «Grad Trsat! Petdeset goldinarjev! Kdo daje več zanj?» Isti trdovratni molk. Častnik gre še niže. «Grad Trsat! Dvajset pet goldinarjev! Kdo daje več zanj?» Tedaj zakliče vmes eden izmed avstrijskih častnikov, ki so sedeli konec mize, neki general poln redov, sramujoč se brezuspešne dražbe in hoteč Lahe s svojim vzgledom nekoliko izpodbuditi in ogreti za dražbo: «Dvaj»ei pet goldinarjev pa dva groša!» — Slaba mu je predla. Nihče ni šel za njim. Njemu je pripadel grad za 25 fl. in dva groša. Pa še to ga je ujezilo, da je vsakdo hitel k njemu čestitat in da so mu potem dajali raznovrstne dobre nasvete, za kaj lahko rabi svoj grad. General, ki mu je ostal na vratu gcad, je bil grel N*, irskega roda v napoleonskih vojnah pogost orna omenjeno ime. Laže kot tega ni bd zavzel nobenega grada v teku tvojega Tojalkefa službovanja.
Prišel je na vrsto drugi grad: «Frankopanski grad pri Kraljevici, cena 100 fL! Kdb daje več zanj?» — «Gospod polkovnik!* je zaklical vmes neki nasproti licitatorju stoječ gospod z obritim obrazom, opirajoč se ob veHk rdeč dežnik; «ne šalite se tu z nami! Če smo že grad Trsat oddali za 25 £L in 2 groša, ne moremo pričeti dražbe Frankopanskega gradu pod Kraljevico više od onega!*
«Gospod ima prav! Torej pričnimo niže! 25 fL, kdo daje več? Frankopanski grad pri Kraljevici!« 2e tukaj se je začela dvigati namesto prejšnjega preveč previdnega molka velika, hrupna veselost. Vsi vprefc so blebetali, se posmehovati: "Kako? to plačajo tistemu, ki grad kupi? Frankopanski gred? Notri se dA tudi stanovati? Ves Kvarnerski zaliv v nameček! Niti tedaj bi ga ne bilo treba!» Izklična cena je začela niže padati v 5 goldinarskih etapah. — Dvajset goldinarjev! Kdo daje več zanj?» «15 fL! Kdo daje vet?» «Doset goldinarjev! Kdo daje več?» Odslej je stepalo ponujanje navzdol samo v dvogoldinarsfcih etapah. — •Osem goldinarjev! Kdo daje več?» Tedaj je izpregorori} iz temnega kota dvorane krotak, melanholičen gjks:
«Devet goldinarjev!* Vsi »o pogledah tjakaj Postava ponudbBfcova se it dala prav dobroj
razločiti, kar je v tisti minuti, ko je tisto usodno besedo izgovoril, ckktlej indiferentna množica poleg njega tako narazen skočila, kot da. bi bil kdo samo sebi priznal, da ga je pred devetimi dnevi stekel pes ugriznil.
Ponudnik je bil visok, vitek mož v nekako orientalni nošr, obšiti z vrvicami, kakršna v tem kraju ni' običajna; tri vrste srebrnih gumbov ne prsih, srebrn pas okrog života, na nogah visoki, do kolen segajoči rumeni škornji z ostrogami. Brade ne nosi, brki pa so zavihani navzgor k nosu.
Polt ima bledo, postavo sloko, a široka pleča; njgov nos tekmuje z laškim, samo njegove oči razodevajo s svojo morsko zeleno barvo, da je mož rojen v severnejših krajih. Njegova izgovorjava je sicer čisto laška.
Že dolgo stoji tam, naslonjen ob masiven steber in opirajoč se na svojo srebrno sabljo, s čako, ki je obšula s kunovim in potisnjena doli do obrvi, in odslej le zato ni zbudil pozornosti s svojo nenavadno nošo, ker je v reškem pristanišču permanentna narodopisna razstava. Tukaj vidiš tudi bosenske bege v turbanu in kaftam* — «Gotov o mu grad ostane!* šepetajo bKzu stoječi. — «Devet goldinarjev prvič! Gospoda moja l Ve« Fran k opanski grad!
| Devet fl. drugič! Kdo daje več? Nihče več?
Devet goldinarjev tretjič!« — Boben zaropoče. Frankopanski grad je bil prodan.
«No, gospod, zdaj ste napravili mogoče:* kup,» je dejal Lah z rdečim dežnikom tujcu, obračajoč se nazaj. Ta je prišel zdaj iz .ko'a ter se preril k mizi. Licitirajoči častnik je popisal z velikim mirom rubrike:
•Frankopanski grad pri Kraljevici. Kupna cena devet goldinarjev dunajske veljave.« Kupec je vzel iz žepa svoje suknje listnico iz rdeče juhtovine ter odštel deve-f bankovcev z rdečim grbom na mizo. — »Kupčevo ime?» jfe vprašal draibo vodeči častnik z mehanična točnostjo. — Ogovorjenec se je nekoliko ozrJ v zrak naokrog, kot da bi se bil šele zdaj domislil, da bi si moral izmed mnogih po zrak'J švigaiočih imen eno uloviti, ter potem jc nurc« kovat v zapisnik z istim, prej slišanim melanholičnim glasom: «Metel Riparejevič Babjogsr-j ski».-) — - I, gospod1, vaše ime je dosti dalj&2 od zneska kupnine!» '<Ne morem za To » j« rekel kupec in potem črkova! uradniku dolgo ime.. OkoČ stoječi so skomignil« t m* mamii. Nihče ni čul nikoli izgovarali U imena. Nič zatoi Eden tujec več via skem obrežju, ki ni nikomur z^av.i
po Babji gori pri Požegi v ShkVčrvjL
nr. v
<£MNOST*
T Trstu, dseptecxl>ra
JtoorfoTcaiki izvor žariac t Čeho«lo*aiko.
£ sadnjom ts.4au je prestopijo več trau.;>ortov neverno aarjo. Zrvina je namenjena na Cc bofelo •• ? §ko.	_
Borzna eorollla.
Trst, dne 27. septembra 1922.
tidnsiki banka ............. , 119
.............................
DalmaiU	.......995
OtfaUmlcH . * , .............1510
Lften T'fMtliu ..............443
L2oyc . . • • . • .............1230
Lunino	630
Jtfartinolleh.................144
Qc#anla . . ................152
ftlBlttiU ..••••••••••••••»• 3S0
Fr»£>cov.ch .............. • • •
.
Ccrr.cn! Dai natia	33)
CcaifcAi Spalato . •	279
Tria valuta aa tržaškem trjai
Trst, dne 27. septembra 1922.
©grsfce krone................—.—.92 1.—
arstrijsie krone......• . . —.03.Vi —.05
Crfkosfovaške krone....... 72X0.— 73,—
Milili': • •	33.—33*50
a: jI • »....•••••••• 15- • 16*—
irarke ..••■»••••■••9 1.90.— 2.—
do'suil............. 23.25 — 23.40 j
frzncoski frar:'ui ......... 17«—.—179*—
Iviit'?~i frS.")ki...... • . . 436.—.—439*—
»ngJtfi-t fun'1 pahniti......103.20.—103*50
arjiciki fanti, zlati.......111.75.-113*75
EJpoI-orJ............ 89.50.— 9050
&VUARNKA 23
MICOLICH
Trt. Via Hat 32 (mH L" Marta)
(prej Belvedere)
Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke.	Postrežba točna.
Zalege pohištva 54
ANTON BREŠČAK
Gorica, Via Carducci št. 14
(prej Gosposka ulica).
Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — in vse kar rabi sploh v domaći kući. — K«r manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci.
Maii ©nI asi
se računajo po 20 stot. beseda, — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
KRČMARJA s kavcijo išče cNovo konsumno društvo* v Barkovl/ah. Ponudbe naj se po-Ijejo odbora do 3. oktobra t. 1.	1760
Urarna in zlatarna
Lorenzo Hocor
Trst, Via Udine 26."
Velika izta ur, zla!« in srebrn
Predaja se tadi na oliroke po updsili cesak.
Ob nedeljah se zglasitev v via Ud ne 33, III.
Mi-Mi uim
v Trstu
ragfetrovana uir. a neomejenim jamstrom
Bfta m Lahi a MoMaa It 4. L
inn 5\ um
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5YaV. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6*/t ako znašajo 30-40.000 . po 6*/,»/, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvaija tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
a:
LB

TOVORNI AVTO «Saurer» za 25 q. v popolnoma dobrem slanju proda Občno konsumno drušivo v Idriji. Pojasnila pri ravnateljstvu v Idriji.	1776
PRODAJALKA za tobakarno se išče. Via Ga-sparo Gozzi 3, II, vrata 10.	1777
IZKUŠEN in diplomiran strojevodja išče službe. Zna voditi vse parne stroje. Sprejel bi tudi delo strojevodje pri kaki parni žagi, cestni tiačilnici ali kaj sličnega. Naslov pri upravništvu.	1778
ABSOLVENT gimnazije, zmožen slovenščine, nemščine in deloma italijanščine, išče primerne službe. Sprejme tudi mesto domačega učitelja. Ponudbe pod ^Absolvent* na upravništvo.	1779
TRGOVSKI POMOČNIK, priden, pošten, ki b? znal samostojno voditi filijalko trgovine, se išče. Ponudbe osebno ali pismeno na Leopolda Rebula, trgovca z mešanim blagom v Nabrežini št- 6.	1780
9
Gino Hozzi di Enrico
zaloga usnja |
| Trst - Via fiuido Branner 4 - Trst |
| Spscialiteta toskanskega usnja sati- % %	ranega in barvanega. 540 jI
I lastna stojam h Irczkoikereiro! im. f
ŽELEZNE postelje s kovinastimi mrežami L 150.—, umivalnik z mramorom L 110.—, kovi-naste vzmeti L 95.—, otroške postelje. Tiirk, S. Lazzaro 10.	1783
TRI SLOVENKE žele znanja v svrho ženitve z gospodi s cobro službo ali premoženjem. Cenjene ponudbe pod «Vera, Nada, Ljuba®,
na upravništvo.	1781
JPOROCNA soba, bela, obstoječa iz 14 kosov se proda za L 1100. Izredna prilika. Corso Garibaldi 29 vrata 6.	1782
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
1721
IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za barvanje las, šampon itd. priporoča lekarna v TI. Bistrici-	28/2
PREMOŽENJE, obstoječe iz dveh hiš s staro upeljano trgovino, trafiko in gostilno, z vsemi premičninami vred, dalje njiv, travnikov, gozdov in vinograda, se proda. Cena po dogovoru. H. Gabrijan, Št. Vid nad Vipavo.
m	1739
"UČENCA sprejme Franc Majcen, sedlar v Postojni št 234.	1761
^OYE POSTELJE L 60, nočne omarice L 50, chilfoniers L 220, zimnice in vzmeti po zmernih cenah. Via Fonderia 3.	1766
POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10, I.	82
POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenili Via Malcanton 7, II. levo.	1594
KKONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19
SVINEC mehek (olovo) kupuiem vsako množino. Naslov Kure t, Settefontare 1. 39
MIZAR se priporoča za vsakovrstna mizarska dola. Josip Bizjak, via Lavora tori 213. 74
KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadstr., desno.	57
KNJIŽEVNA NOVOSTI
ŠEST MLADINSKIH IGER
Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 1'50 L.
I.	snopič Jos. Ribičič: »Vraž e», tro-dejanka.
II.	snopič Jos. Ribičič: «Š k r a t i», dvo-dejanka in «Pri Sv. Petru», enodej.
III.	snopič Jos. Ribičič: «Čudodelna srajca« in «M 1 a d j e» enodejanki.
IV.	snopič Iv. Vouk: «T r i j e snubcu, tri slike
Na proda? v naslednjih knjigarnah:
J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavana, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi št. 10, I.
SELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, mož k i h nogavic itd.
Trst Corso V. L IIL K. M. m. 24.
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1873 Trsk, via S. T. Xydlas Sla 6, telefon 2-8«.
Vedno v zalogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivorec.	.	^r
Lastni izdelki: Sumeča vina kakor šampanjec,
šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. Specialiteta I Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi.	(50)
Inserlralte v,Cdlnostl'
Odhodi in prihodi uloksu
TUŽNI KOLODVOR. Odhodi.
0.40 (ekspresni) v Ljubljano, Beograd, Bukarest. 5.— (osebni) v Št. Peter. Ljubljano, Dunaj. 5.35 (direktni) v Benetke črez Červinjan 6.10 (o) v Gorico, Videm, Benetke. 6.40 (o) v Portoguaro in Benetke. 7— (direktni brzovl.) v Št. Peter, Ljubljano, Gradec. Dunaj. Reko. . 9.— (direktni) v Št. Peter, Ljubljano. 10 — (o) v Benetke in iMilan preko Červšnjana. 10.55 foj v Gorico, Videm Benetk a.
12.—	(o) v Portogruaro {zrveza za Videm 12.30 (o) na Reko in Postojao,
13.—	(direktni) na Dunaj črez Videm in Trbiž. 15.50 (o) v Benetke črez červtnjan.
16.25 (o) v Videm ia Benetke.
16.40 (o) v Št. Peter, Ljubljano, Duna/.
IS.— (direktni brzovl.) v Benetke črez Červinjan,
Bolonjo.	.
18.20 (o) v Tržič (zveza za Videm). 18.40 (oj na Reko in v Postopno. 19 45 (d. br.) do Divače-Postojne. -23.40 (ekspresni) v Benetke, Milan. Pariz. 23.55 (o) črez Červinjan v Benetke.
PrihodL
0.40 (direktni) iz Benetk, Červinjaaa /" 5.10 (direktni) 2& Bukarešte^ Dunaja. Postojne. 6.03 (o) iz Benetk in Čorviejaaa.	;
7.31 (o) iz Postojne. ŠL Petra. >	\
8.35 (o) xz Videna in K.realna 9.35 (diraktni) iz Dunaja m Postojne. 10.25 (o) iz Benetk, červinjana. . 10.S5 (o) iz Vidma, Gorice.	r
11.25 (direktni) iz Runa T urina, Benetk, Vidma. 12.22 (o) iz Dunaja, Ljubijane, Poatoine. 14.10 (direktni) ie Vidma, Gorice, Tržiča. 15.— (dir.) iz Rima, Florence. Bolenje, Benetk. 16.25 (ekspresni) tz Pariza, Benetk 16.45 (direktni) a Reke. Postojne. 17.15 (o. b) iz Benetk-Vidma. 18.30 (o) iz Tržiča**).	< v
19	3? (o) iz Reke. Št. Petra. ' * 20.20 (c) iz Benetk, Červinjana.
20	45 (ekspr.) iz BukareSta, Beograda, Lfubliane. 21.20 (direktni brzovl.) iz Prage, Dunaja, Ljubljane. Št Petra.
22.55 (o) iz Benetk n Vidraa. 23 40 (o) iz Dunaja, Ljubljane, Postojne, St. Petra Reke.
23.55 (ekspr.) iz Pariza, Milana, Benetk. "J Ne voca ob nedeljah. **) Vozi tudi ob nedeljah samo od 2. julija do 24. septembra.
POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna).
O d hodi.
5.15 (o) v HerpeH*. Kanfanar, Pulo. 5.25 (brzovl.) v Gorico, Danat. Monakovo. 5.35 (mešani) v Koper, Poreč. 6.10 (o; v Gorico, Podferdo. 8.55 (meš.) v Ko-per, Buje. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. ' 12.55 (brzcvl) v Herpelje. Kanfanar, Pulo. 13— (meš.) v Koper, Buje, Poreč.
16	02 (brzovl.) v Gorico, Podbrdo.
17	25 (o) v Gorico. Podbrdo. 18. — (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo. 19.25 (meš.) v Koper, Buje*).	r *
Prihodi i*
7.30 (meš.) iz ilerpelj. 7.44 (o) iz Gorice. 8.28 (meš.) ie Buj. Kopra*). « 10.— (o) iz Pule, Kanfanara. HerpeLj
12.34	(meš). iz Poroča, Buj, Kopra. 12.40 (brzovL) iz Podbrda, Gorice. 15.45 (o) iz Podbrda, Gonce.	--15.52 (bnscrvl.) iz Pule, iCanfanara. Herpel}. 16.58 (meš.) iz Bt^, Kopra. 21.30 (o) iz Pdoiarda, Gt*ice. " * >
21.35	(meš.) iz Poreča, Buj. Kopra. 22.05 (o) iz Pule, Kanfanara, Herpeij. 23.50 (brzovl.) iz Podbrda, Gorice. *) Ob nedeljah ne voci.	..
Dežniki
se radi popolne razprodaje prodajajo preprodajalcem po zelo ugodnih cenah. Strukel, skladišče drobnarij, Trst, via Valdirivo 2 (dvorišče), eat
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
na baa vsial iL hzzhl. — Lastna palata.
Dela lika plavalca In rezervni zakla« K C. SI. 223,909.009
Izvrisje kiMaa ist li nenjilnićne transakč]«.
Uradne uro od 9-13
25
31
Dr. fi. GR050UIN
specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli.	60)
49
imn kerzi
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz ilraiiija, stsklim lesa is sssiiiiajj fnil TRST — Piazza San Giovanni
Srebrne Krone In zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POVH
M Piazza Garibaldi it l
(prej Barriera)
JMHMfflflL !
TržošKfl posojilnica in hranilnica
re^istrovafia zadruga z omc]eii:n poroštvom'
uradu|e v svoji lastni h?šl ulica TGrrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račnn in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
.a ^ o
@4 io
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za sironke od 9 d'o 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-37.
sa spolne«
si?tl3ti?Ref beSno boSeani
ia
krone po_________,
Goldinarje po L 5.451
Trst, um Pondares 6,1, nadstr. desno j
Tiskana JdiiosrvTrstu
Izvršuje oso tiskarska dela točno in solidno
Pmlffi littanie b Batajaji v iHd Sv. M MSw šL 21
Đ.r^ Q. & M. EDe Le©
Specialista sp opol njen a na pariški kliniki
Moderno zdravijenie stfHiftčne bolezni, zoženja in
vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženi
Sprejemata od H) do 12 in od 14 do 17. OerScBi Plena NicoJd Tommaseo CPiazzutta) 6
Steklene Spe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3. (Hotel Europa) telefon 44-23. si
Zobozdraunlško-Hlruraični arabiilaiorl]
Dr, Cicero Hiclielangeio - micm
i lili zadruga delavcev • «•> • • i * • i
! iSi
zo&ofah^ik
sprejema v Postojni (vila Jurca) vsaki dan od 10— 12 in 14— 17.
Ob nedeljah in praznikih ne sprejema.
za main m hup
.rcg. zadruga z o. z.
Trst Via deli' Olmo štev. 6.
PODRUŽNICI: Gorica	Monfalcone
Via Garibaldi št. 20 Via Friuli St. 611
Zalogo In delavnico majoličnlli peil In Štedilnikov. 69
Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevz23ia se ds!o v okolici
fi
PALESSANĐRO UVI-HINZI	1
via Malcanton
I
Delniška $Iaunica L 15,800.000 Rezerue L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. o)
Afillrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu.
Afiliranl zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
IzvrSuje vse bančne posle.
PREJEMA VLOGE ^
no hronilie knjižice in na tekoč! račun ter jiii obrestuje po 4\
*Na odpoved vezane floge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
= Dale v najem varnostne predale (safes) =
Zavodovi uradi ▼ Trstu: Via Cassa dl Risparmio iftev. S — via S. Nicoi6 itev. 9.
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.