Ina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE URADNI SPREJEM PRI PREDSEDNIKU SO KORISTNO MEDNARODNO SODELOVANJE Med 11. in 15. oktobrom je v Cateških toplicah zasedala jugoslovansko — češka delovna skupina za razširitev ko-operacijskega sodelovanja v proizvodnji opreme za prehrambeno, kemično in gumarsko industrijo, 14. oktobra pa so bili njeni člani na krajšem obisku v krški občini. V prostorih občinske skupščine jim je njen predsednik Branko Pire pripravil uradni sprejem, jim na kratko predstavil krško občino ter poudaril, da veže našo državo in ČSSR tradicionalno prijateljstvo. Ob tej priložnosti je gostom izročil zbornik »-Krško skozi čas«. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki krškega Specializiranega podjetja za industrijsko opremo SOP, ki je pred tremi leti pričelo poslov-no-tehnično sodelovati s češko firmo HEPOS, s katero razvija kooperantske odnose v proizvodnji polnilnih linij za raznovrstne pijače. V tem okviru so pred mesecem dni podpisali pogodbo za izdelavo teh naprav z enim izmed proizvajalcev sokov v SR Srbiji v vrednosti 130 milijonov dinarjev. Krški SOP — TOZD Oprema je poleg Radenske Radenci edini proizvajalec tovrstne opreme pri nas. V naši državi je tačas okoli 700 polnilnih linij, ki imajo desetletno dobo obratovanja, tako da že zamenjava amortiziranih linij zagotavlja dovolj naročil obema proizvajalcema. Računajo, da bodo v krškem SOP v prihodnjih letih izdelavo polnilnih linij najmanj podvojili. Hkrati računajo na precejšnji izvoz, predvsem v »dežele tretjega sveta« oziroma dežele v razvoju, s katerimi firma HEPOS že sedaj uspešno sodeluje. Zivko Sebek Organiziranost in delo INDOK centra Krško To vprašanje je bilo znova na dnevnem redu skupne seje sveta za informiranje pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Krško s komisijo za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu ZSS Krško, komisijo za agitacijo in propagando pri občinski konferenci ZKS Krško in Občinsko konferenco ZSMS Krško, ki je bila 11. oktobra letos. Slejkoprej namreč ostajajo nerešena nekatera organizacijska in statutarna vprašanja (samoupravna organiziranost, razširitev dejavnosti in financiranje). Člani vseh komisij so izrekli vse priznanje delu INDOK centra in bi bilo tudi zato prav, da odgovorni dejavniki prispevajo svoje k čimprejšnji ureditvi naštetih problemov. Sedanji obseg dejavnosti, ki v celoti služi delegatskemu sistemu, je treba dokončno postaviti na trdne in trajne finančne temelje. Na seji so znova obravnavali tisti predlog, po katerem naj bi stroške pokrivali: združeno delo (50%), proračun in KS (30%), SIS (15%) ter delovne skupnosti v negospodarstvu (5%). Le-ti naj bi zatorej zagotovili tudi delegate v Svet Indok centra, ui-gan uružber, .ga nadzora. Navedeni naj bi bili nkrati podpisniki Družbenega dogovora o ustanovitvi in delovanju INDOK centra občine Krško. VeČina pristopnih izjav k družbenemu dogovoru je INDOK center že prejel, vendar je združeno delo izrecno zahtevalo, da s tem ne bi bilo dodatno finančno obremenjeno. Prav zato so na seji sklenili, da ponudijo v obravnavo še eno različico financiranja dejavnosti INDOK centra. Po njej naj bi potrebni denar zagotavljali občinski proračun, SIS ter občinske DPO. V tem primeru bi bil Svet INDOK centra sestavljen iz njihovih delegatov. Hkrati so se prisotni strinjali, da naj INDOK centru zagotovijo po sistematizaciji določeno število zaposlenih (še enega administranivnega delavca kar bi bilo nujno tudi zategadelj, ker naj bi le-ta svojo dejavnost še razširil (informacijski bilten z napovedjo sestankov v okviru občine, ki naj bi predvidoma izhajal tedensko). Zivko Šebek \ :\V \ STRAN 2 NAS GLAS St. 16 — oktober 1982 Delo skupščinskih zborov POROČILO Z OCENO STANJA NA PODROČJU VARSTVA ZRAKA IN OKOLJA V OBČINI KRŠKO S PREDLOGOM UKREPOV IN NALOG Povečana skrb za ogroženo okolje Poročilo ki naj bi ga vsi trije zbori SO Krško obravnavali na seji 25. oktobra, je sinteza poročil, ki so jih pripravili: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Nuklearna elektrarna Krško, Rudnik Senovo, Cestno podjetje Novo mesto — TOZD ABG Drnovo, IGM »Sava« Krško, KOSTAK Krško, Zdravstveni dom Krško, Projektivni biro »Sava projekt« Krško, Medobčinski inšpektorat Krško, Sekretariat za občo upravo in upravno pravne zadeve ter Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva občine Krško. Poročilo nadrobno ocenjuje stanje onesnaženosti zraka, vode, ogroženosti podtalnice, vire hrupa, problematiko gramoznic, odstranjevanja odpadkov, poleg tega pa navaja, da so začetki procesa saniranja onesnaženega okolja že opazni. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško — kot največji onesnaževalec vode in zraka — že izvaja program sanacije. Postavitev čistilnih naprav I. faze (mehansko čiščenje) pomeni pomemben prispevek k izvajanju družbenega dogovora o izboljšanju reke Save, ki ga je podpisala tudi naša občina. Vgraditev elektrofiltrov letos in v prihodnjem letu bo pomenila veliko izboljšanje ozračja za mesto Krško in njegovo okolico. Prav gotovo je najpomembnejši sestavni del poročila poglavje POSTAVITEV CILJEV IN UKREPOV ZA DOSEGO CILJEV, ki ga navajamo v celoti: Stanje bivalnega okolja na območju mesta Krško je tako, da je nujno pristopiti k široki akciji za izboljšanje okolja. Sanirati je potrebno predvsem stanje vode, zraka, diviih odlagališč odpadkov, hrupa in degradiranih površin. Kot dolgoročne cilje za kvalitetnejše pogoje hivania, ki jih bomo morali zasledovati. Dostavljamo: — Kvaliteta zraka naj bi se Izboljšala v II. območje kakovosti. Zaradi prisotnosti predvsem predelovalne industrije bi bilo iluzorno razmišljati o kvalitetnejšem izboljšanju zraka. — Kvaliteto reke Save moramo izboljšati v II. kakovostni razred. Toda ker Sava v naše območje že priteče zelo onesnažena, ima akcija Širši obse? Družbenega dogovora o skunnih akcijah občin in mest pri preprečevanju onesnaženja voda v nor"č1u reke Save (Uradni list SRS, St. S/80>. — Popolnoma moramo zaščititi podtalnico Krškega polja, ki predstavlja vir pitne vode. — Sanirati moramo divja odlagališči odnadkov — predvsem s primerno orsranizacllo odvoza odpadkov na centralno odlagališče na po-rtročiu celotne občine. Potrebna le dolgoročna ooredelitev organizacije odvoza odppdkov in reciklaže se- kundarnih surovin. — Preprečiti je potrebno nastajanje novih virov hrupa v bližini stanovanjskih površin in sanirati stanje tam, kjer je hrup prekoračen glede na predpise. — Sanirati degradirane površine, in sicer tudi v okviru vprašanj deponiranja posebnih odpadkov industrije v smislu izboljšanja in pridobivanja novih kvalitetnih kmetijskih površin. Da bi v prihodnosti dosegli postavljene cilje in s tem tudi ugodne bivalne pogoje, se moramo posvetiti predvsem naslednjim nalogam: Za izboljšanje zraka v II. območje kakovosti mora Tovarna »Djuro Salaj« kljub postavljenim elektrofiltrom aktivneje ukrepati za zmanjševanje »smradu« v mestu Krško, predvsem z odpravljanjem subjektivnih faktorjev in z boljšo organizacijo, kajti tehnologija takšne emisije plinov v okolje ne predvideva. Za zmanjšanje onesnaženja zraka bo potrebno pristopiti k realizaciji toplarn. Zaradi boljše organiziranosti aktivnosti na eni strani in velikega pomena onesnaženja ozračja na drugi je potrebno proučiti potrebo po ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka. Za končno rešitev čiščenja odpadnih voda Tovarne »Djuro Salaj« bo potrebno zgraditi še biološko čistilno napravo, kamor bo potrebno priključiti še kanalizacijo mesta Krško. Razen mesta Krško (z Leskov-cem). Kostanjevice in Brestanice kraji nimajo fekalnih odvodnikov in fekalije odvajajo v potoke ali po-nikovalnice. Zato je potreba po katastru komunalnih naprav za celotno območje občine in bilanca odpadnih voda nujna. Za zaščito podtalnice Krškega polja moramo sprejeti odlok o zaščiti podtalnice in zajetja krškega vodovoda ter sprejeti ustrezen prometni režim na cesti Drnovo — Krško. Pospešiti je potrebno prenos pravic upravljanja vodovodov v roke pravnih oseb, ki so materialno in kadrovsko usposobljene za saniranje in vzdrževanje le-teh. Voda v teh vodovodih je v večini primerov higiensko oporečna in predstavlja nevarnost pojava in širjenja črevesnih obolenj. Odvažanje smeti na sanitarno deponijo moramo organizirati tudi za ostala naselja v občini (sedaj samo za Krško, Leskovec, Kostanjevico, Brestanico, Senovo) in poiskati ostale oblike preprečevanja »divjega odlaganja« odpadkov. Iz dosedanjih študij hrupa na območjih, predvidenih za stanovanjsko pozidavo, vidimo, da je območje Krškega zelo obremenjeno s hrupom in da pri graditvi ne upoštevamo predpisov. Nujno je napraviti kataster virov hrupa za celo občino in vzporedno s tem začeti sanirati stanje vsaj tam, kjer bomo gradili stanovanjske objekte. Da bi kar najbolj uspešno sanirali degradirano okolje, moramo z vso odgovornostjo nadaljevati že začete akcije za saniranje izkoriščenih gramoznic in skupno te površine spremeniti v kmetijske površine. Elementi sanacijskih programov morajo biti vgrajeni v dokumente, ki dovoljujejo in regulirajo posege v prostor. Sanitarna inšpekcija mora v sodelovanju z vodnogospodarsko inšpekciji vršiti nadzorstvo nad odpadnimi vodami iz delovnih organizacij, katerih odpadne vode so onesnažene nad dovoljeno mejo in s tem onesnažujejo reko Savo, Krko in senovško-brestaniški potok oziroma ostale vodotoke. Sanitarna inšpekcija bo opravljala redna nadzorstva nad varstvom zraka pred onesnaženjem in nad hrupom ter zasledovala izboljšanje onesnaženega zraka v mestu Krško in okolici. Da bi delo in nadzorstvo sanitarne inšpekcije uspešno potekalo, je potrebno vzpodbuditi in pospešiti pripravo in sprejemanje zakonskih in podzakonskih določil zlasti na področju komunalne higiene in varstva okolja. POJASNILO Seja vseh treh zborov SO Krško je bila napovedana za ponedeljek, 25. oktobra 1982, ob 16. uri. Dnevni red za 8. sejo Zbora združenega dela ter 7. sejo Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora SO Krško je bil objavljen v 14. številki Našega glasa. Povzetki gradiv za sejo zborov so bili pripravljeni kot gradivo za delegate, vendar je žal nastala pri izdaji 16. številke zamuda, zato naj bi služili povzetki kot delna povratna informacija s seje. fifc 16 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 3 OSNUTEK ODLOKA O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED IN MIR V OBČINI KRŠKO V javni razpravi do [zida zakona Iz obrazložitve dokumenta, ki naj bi ga 25. oktobra obravnavali vsi trije zbori SO Krško, povzemamo: Z novim odlokom se želi doseči, da bodo sankcionirane vse kršitve s področja javnega reda in miru, katere se konstantno pojavljajo v vsakdanjem življenju in s katerimi se motijo delo, razvedrilo in počitek občanov ter ogrožajo njihova varnost, zdravje in premoženje, krši družbena disciplina in javna morala ali kvari zunanji izgled mesta in naselij v naši občini. Izvršni svet SO Krško je osnutek odloka obravnaval na svoji seji dne 1. 10. 1982 in sprejel sklep, da pred- laga vsem trem zborom Skupščine občine, da ga sprejmejo in ga dajo v javno razpravo, katere pa ne b* terminsko omejili, ampak bi trajala do izida predloga novega zakona o prekrških. Namreč, v obravnavi je osnutek zakona o prekrških, ki bo tudi podlaga za sprejem odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Krško. Tako ni smiselno, da se odlok sprejme prej, preden bo sprejet nov zakon o prekrških, ker bi v nasprotnem primeru morali odlok sprejeti na podlagi trenutno veljavnega zakona o prekrških ter ga takoj po izidu novega zakona spremeniti oziroma dopolniti. Kako bo organiziran sekretariat SO! Osnutek dokumenta, katerega predlagatelj je Predsedstvo SO Krško, naj bi 25. 10. obravnavali vsi trije skupščinski zbori. V pismu predsednikom zborov SO Krško Predsedstvo navaja: Predsedstvo občinske skupščine v skladu z določili 220. člena Pravilnika skupščine predlaga zborom občinske skupščine »Osnutek odloka o sekretariatu Skupščine občine Krško-«, ki ga je kot predlagatelj sprejelo na svoji 4. seji dne 26. 8 1982 s predlogom, da ga zbori občinske skupščine obravnavajo na svoji seji 25. oktobra 1982. V predloženem osnutku se novelirajo nekatera določila sedanjega »odloka o organizaciji in delovnem področju sekretariata SO Krško«, ki ga je skupščina sprejela na seji svojih zborov dne 23. 2. 1979 in s tem usklajujejo z republiškim zakonom o sistemu državne uprave in s statutom občine ter poslovnikom skupščine. Glede na to bi se moral osnutek glasiti kot odlok o spremembah in dopolnitvah odloka, vendar se je Predsedstvo odločilo odlok predlagati v celotnem besedilu zaradi poenostavitve postopka. Predlagani osnutek odloka temelji na določilih 185. člena statuta občine Krško in 319. člena poslovnika skupščine. V skladu z zgoraj navedenimi predpisi je v osnutku odloka sekretariat opredeljen zgolj kot strokovna služba, ki opravlja strokovno-po-litične, organizacijsko-tehnične in druge naloge, ki so v zvezi z delom in delovnih teles, zato tudi nima in ne more imeti nobenih upravno-pra-vnih- pooblastil odločanja. V primerjavi z dosedanjim odlokom so v predloženem osnutku opuščena določila o organizacaji sekrer tariata, kar odlok v skladu z zgoraj omenjenim zakonom prepušča samoupravnim aktom. Določneje pa je opredeljena »delovna skupnost«, ki pa se glede na manjše število zaposlenih vključuje oziroma uresničuje svoje samoupravne pravice, dolžnosti in obveznosti skupaj z delavci občinskih upravnih organov. Ne glede na to določilo pa delovna skupnost sekretarjata skupščine zadrži enak položaj kot delovne skupnosti posameznih občinskih upravnih organov. Prav tako so v tem osnutku opušče- na določila o tajnikih zborov, ker je njihova funkcija opredeljena v poslovniku skupščine. V predvidenih samoupravnih aktih bodo podobno, v zvezi s sistemizacijo, kot to velja za občinske upravne organe, opredeljena dela in naloge funkcionarjev in delavcev sekretariata skupščine ter vsa druga vprašanja Kot doslej je tudi v predloženem osnutku predvideno, da inforrnativ-no-dokumentacijsko službo opravlja INDOK center kot organizacijsko-funkcionalna enota pri sekretariatu skupščine. To določneje povedano pomeni, da INDOK-center ni v organizacijski sestavi sekretariata skupščine, temveč se z njim organizacijsko in funkcionalno povezuje zato, da lažje in bolj racionalno opravlja svojo dejavnost, ki je posebnega pomena za občino kot družbeng politično skupnost in ne zgolj za skupčinski delegatski sistem, ker bi v tem primeru bila njegova funkcija in vloga znatno zožena. Ker gre v predloženem osnutku odloka za spremembe in dopolnitve posameznih določil dosedanjega odloka in za njegovo uskladitev z navedenim zakonom; to ne bo imelo za posledico novih finančnih obremenitev. Drugih bistvenih sprememb v osnutku ni predvidenih. Zato Predsedstvo skupščine predlaga zborom osnutek odloka o sekretariatu skupščine v razpravo in s tem v postopku omogoči sprejem odloka. POROČILO O IZVAJANJU PRORAČUNA OBČINE KRŠKO V OBDOBJU JANUAR — AVGUST 1982 Z IZHODIŠČI ZA SESTAVO PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982 Splošna poraba je v dovoljenih okvirih Poročilo, ki naj bi ga 25. oktobra obravnavala Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti, nadrobno razčlenjuje, kolikšna je bila realizacija proračuna po vrstah prihodkov in v celoti (126.413.000 din) v dinarjih in v odstotkih, enako pa je razčlenjena tudi razporeditev proračunskih prihodkov za posamezne dejavnosti v sklopu splošne porabe. V drugem poglavju poročila so navedeni ukrepi in njihov vpliv na zmanjšanje sploš^ ne porabe v drugem polletju 1982. Tretje poglavje poročila pa vsebuje IZHODIŠČA ZA SESTAVO PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982. Navajamo ga v celoti: Podatki priliva proračunskih prihodkov ob koncu meseca avgusta kažejo, da bo predvideni plan prihodkov presežen. Po časovni dinamiki naj bi dosegli 66,7% letnega plana, dosežen pa je že 77 %, brez sredstev za samoupravni sklad v porabi hrane pa 78 %. Po časovni dinamiki ob dovoljenem resolucij-skem povečanju je možno doseganje 77,1 %. Iz tega sledi, da trenutno še vedno zaostajamo za dovoljeno rastjo. Pri tem je vzpodbudno dejstvo, da splošna poraba v naši občini ne presega ž resolucijo in dogovorom dovoljenih okvirov. • " Že ob analizi' realizacije proračunskih prihodkov ob koncu avgu- sta smo ugotovili, da bo ob poprečni dinamiki priliva v prihodnjih štirih mesecih dosežen limitirani plan prihodkov. S tem bo podana možnost, da prvotni plan prihodkov, ki je bil predviden z veliko rezervo, povečamo od 126,413.000,00 dinarjev na 138 do 139 milijonov dinarjev. V nasprotju s celotnim gibanjem splošne porabe v širši družbeni skupnosti, ki jo je potrebno zmanjševati, pa v naši občini prvotno sprejeti plan omogoča povečanje in zagotavljanje dodatnih sredstev za nekatere dejavnosti in izdatke, ki ob sestavi proračuna za leto 1982 bodisi niso bili znani ali so bili premalo planirani, pa se jim med le- STRAN 4 tom ni mogoče izogniti. Glede na to, da so nekatere potrebe v gospodarstvu in na področju splošne porabe neobhodne in jih je potrebno reševati takoj, predlagamo naslednja IZHODIŠČA ZA SESTAVO PREDLOGA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982: — V dejavnosti organov družbenopolitičnih skupnosti je potrebno izvesti uskladitev rasti osebnih dohodkov z resolucijskimi usmeritvami v spremenjenih pogojih na osnovi predvidenih razmerij pri razporejanju bruto dohodka za leto 1982. Izvršni svet ocenjuje, da bo v naši občini dosežena nominalna rast bruto dohodka 30,9 °/o. Ob 8 % zaostajanju mase sredstev za osebne dohodke ter 10 % zaostaajnju osebnih dohodkov za rastjo v gospodarstvu naj bi se osebni dohodki teh dejavnosti gibali v porastu na maso preteklega leta do 24 °/o. — Rast izdatkov za materialne stroške naj bi ostala na prvotnih predvidevanjih z izjemo posebnih namenov upravnih organov, kjer bo potrebno korigirati gibanje stroškov na področju mednarodnih odnosov, upoštevajoč že podpisano listino o prijateljstvu in sodelovanju z občino Obrigheim. — Dejavnost ljudske obrambe in družbene samozaščite naj bi se gibala v mejah najnujnejših potreb, ki jih narekuje stanje obrambne usposobljenosti. — Med predvidenimi sredstvi za dejavnost družbenopolitičnih organizacij je potrebno prav tako zagotoviti uskladitev porabe z resolucijskimi gibanji ter zagotovitev kritja stroškov proslav tistih brigad in enot, ki jim je naša občinska skupščina podelila domicil in prevzela določene obveznosti (dom OF Pod-bočje). — Sredstva za negospodarske investicije naj bi se v globalu ne spreminjala, prav tako tudi ne sredstva na področju kulturnoprosvetne dejavnosti in zdravstvene zaščite ter socialnega skrbstva. — Med sredstvi za intervencije v gospodarstvu pa bo potrebno iz- Svet posavskih V torek, 26. 10. 1982, bo v Krškem 2. redna seja Sveta posavskih občin, kjer bodo na dnevnem redu med drugim točke: — Poročilo o poteku in rezultatih solidarnostne akcije za odpravo posledic po toči v nekaterih KS na območju občine Brežice. — Informacija o izvajanju priprav za organizacijo obrambe pred točo na območju osrednje Slovenije. — Poročilo o poteku priprav za ustanovitev območne energetsk« skupnosti v Posavju. NAS GLAS vesti krepkejšo spremembo in nameni levji delež za zagotavljanje oskrbe z mesom v obliki kompenzacij. Na tem področju bo za 50-odstotno preskrbljenost občanov potrebno zagotoviti skupno najmanj 4 do 5 milijonov dinarjev. Del teh sredstev ima planiran sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (približno 1/3), preostali del pa naj bi se pokrival iz proračuna. — Prav tako naj bi se kot prednostna naloga izvedla dokončna ureditev objekta za blagovne rezerve in zagotovila količina dvomesečnih zalog. Tu bo potrebno vložiti še preko 4 milijone dinarjev. — Nadalje se kaže potreba po zagotavljanju sredstev iz proračuna pri sovlaganju na področju oskrbe s premogom. Potrebnih bo najmanj 1,000.000,00 dinarjev. — Nerešeno je še zagotavljanje sredstev za nabavo umetnih gnojil, pokrivanje škode po neurju 8. septembra t.l., ki je znašala cca 3.000.000,00 dinarjev — od tega naj bi se pokrivalo iz proračuna 1,500.000,00 dinarjev, komasacija zemljišč itd. Vsi navedeni izdatki bodo od proračuna terjali najmanj 13 do 14 milijonov dinarjev. Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 predvideva ugotovitev različne rasti splošne porabe v posameznih občinah glede na rast dohodka in stopnjo izterjave davkov. Te rasti se bodo ugotavljale na osnovi 9-mesečne realizacije, spremembe pa bodo znane šele v mesecu novembru. Glede na nujnost nemotenega izvrševanja proračuna se predlaga občinski skupščini, da na osnovi navedene obrazložitve pooblasti izvršni svet občinske skupščine, da proračunsko porabo usmeri za potrebe navedenih dejavnosti, upoštevajoč vsa prizadevanja in ukrepe za omejevanje porabe, ter predloži občinski skupščini dokončno oblikovan predlog sprememb in dopolnitev odloka o proračunu občine Krško za leto 1982 v zadnjem mesecu leta. občin — Informacija o poteku aktivnosti za samoupravno organiziranost občinske skupnosti za ceste in ustanovitev TOZD v Posavju. — Informacija o poteku priprav Družbenega dogovora o zagotav ljanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v občine Brežice, Krško in Sevnico. — Problematika preskrbe s premo gom v Posavju. — Problematika financiranja Posavskega veterinarskega zavoda Brežice. St. 16 — oktober 1982 PREDLOG ODLOČBE O USTANOVITVI POSAVSKEGA MUZEJA V BREŽICAH Varuh dediščine Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti SO Krško naj bi 25. 10. razpravljala o predlogu odločbe o ustanovitvi Posavskega muzeja v Brežicah. Povzemamo obrazložitev k dokumentu: Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine (Uradni list SRS. št. 1/81) nalaga družbenopolitičnim skupinam, da določajo in uveljavljajo politiko varovanja naravne in kulturne dediščine ter opredeljujejo svoje pravice in obveznosti v zvezi z varovanjem kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Zagotoviti morajo strokovno, upravno in drugo dejavnost za varstvo kulturne dediščine v družbenopolitični skupnosti. 91. člen navedenega zakona določa, da muzej opravlja naloge varstva premičnine narave in kulturne dediščine na območju, za katerega je ustanovljen. Skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica se morajo zato odločiti in sprejeti odločbo o ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice. Posavski muzej v Brežicah je leta 1949 ustanovil Okrajni ljudski odbor Krško. Leta 1964 pa je ustanoviteljske pravice in dolžnosti prevzela Skupščina občine Brežice. V 33 letih delovanja se je Posavski muzej v Brežicah razvil v kompleksni pokrajinski muzej, ki v svojih zbirkah predstavlja kulturno dediščino Posavja od eneolita do današnjih dni. Prav tako se je v tem času muzej tudi kadrovsko okrepil s svojim kadrom. Strokovno delo opravljajo na teritoriju celotnega Posavja (etnološka topografija, arheološke raziskave, topografija NOB). V muzeju združuje delo pet strokovnih delavcev, ki so vsi usposobljeni opravljati naloge v zvezi z varstvom in proučevanjem premičnih kulturnih spomenikov in pripravljati strokovne ocene v zvezi s tem. Ker je Posavski muzej v Brežicah edini splošni kompleksni muzej v Posavju in ker ima predpisane strokovne kadre ter tako lahko izpolnjuje naloge, ki jih določa zakon, se je možnost soustanovitve Posavskega muzeja v Brežicah pokazala kot najbolj smotrna in racionalna. Posavski muzej bo opravljal svoio dejavnost na območju vseh treh občin v Posavju. Ustanovitelji muzeja so po zakonu družbenopolitične skupnosti, v tem primeru občine Brežice, Krško in Sevnica. Odločba o ustanovitvi določa poleg splošnih zadev in nalog sestavo organa upravljanja, v katerega so predviden! predstavniki vseh treh občin. Občine bodo financirale le del dejavnosti, to je vode-n1e reeistra premičnin kulturnih spomenikov, strokovne ocene, mne-(nadaljevanje na 7. strani.) St; 16 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 5 NNNP: »POSAVJE 1982« 5. in 6. novembra 1982 bodo v Nuklearni elektrarni Krško ter v ob- MARGARETA MARJETIC, činah Krško in Brežice izvedli vajo »Posavje '82«, s katero bodo preverili predsednica Občinske konference funkcionalnost »-Načrta za primer jedrskih nezgod NE Krško«, usposoblje- SZDL Krško: nost strokovnih služb in organizacije civilne zaščite v NE Krško v primeru jedrske nezgode ter pripravljenost ustreznih organov in organizacij v občinah Krško in Brežice za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje prebivalcev ob njihovi morebitni ogroženosti, ki je seveda zelo malo verjetna, Vendar je teoretično možna. Vaja bo poučna, kar pomeni, da se bo izvajala po vnaprej pripravljeni in vsem izvajalcem znani zamisli. CILJI VAJE »POSAVJE '82« Preveriti organiziranost in pripravljenost Nuklearne elektrarne Krško za hitro odkrivanje nevarnosti izrednih dogodkov v tehnološkem procesu ter učinkovito ukrepanje ob njihovem nastanku. Preveriti učinkovitost aktiviranja in delovanja sistema varstva in zaščite prebivalcev ter materialnih dobrin ob jedrski nezgodi. Preveriti opremljenost in usposobljenost oziroma usposobiti delovne ljudi in občane za množično osebno in vzajemno zaščito ob jedrski nezgodi. Preveriti organiziranost, usposobljenost in opremljenost štabov in enot ter drugih sestavnih delov civilne zaščite za učinkovito delovanje ob jedrski nezgodi v Nuklearni elektrarni Krško. Preveriti realnost in ustreznost načrtov civilne zaščite oziroma načrtovanih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje prebivalcev in materialnih dobrin. Preveriti učinkovitost delovanja informacijskega sistema ob izrednih dogodkih v Nuklearni elektrarni Krško. CILJI VAJE »POSAVJE '82« Preveriti organiziranost in pripravljenost Nuklearne elektrarne Krško za hitro odkrivanje nevarnosti izrednih dogodkov v tehnološkem procesu ter učinkovito ukrepanje ob njihovem nastanku. Preveriti učinkovitost aktiviranja in delovanja sistema varstva in zaščite prebivalcev ter materialnih dobrin ob jedrski nezgodi. Preveriti opremljenost in usposobljenost oziroma usposobiti delovne ljudi in občane za množično osebno in vzajemno zaščito ob jedrski nezgodi. Preveriti organiziranost, usposobljenost in opremljenost štabov in enot ter drugih sestavnih delov civilne zaščite za učinkovito delovanje ob jedrski nezgodi v Nuklearni elektrarni Krško. Preveriti realnost in ustreznost načrtov civilne zaščite oziroma načrtovanih ukrepov in aktivnosti za zaščito in reševanje prebivalcev in materialnih dobrin. Preveriti učinkovitost delovanja informacijskega sistema ob izrednih dogodkih v Nuklearni elektrarni Krško. Dipl. ing. JADRANKO KARCZA, vodja službe proizvodnje v Nuklearni elektrarni Krško: Glede na to, da pri nas prvič organiziramo tako obsežno vajo, moramo upoštevati tudi možnost, da bi ta naš trud lahko kdo izkoristil za svoje ne ravno prijateljske namene. 2. oktobra je minilo leto dni od začetka delovanja nuklearne elektrarne. Ves ta čas je bila v poizkus-nem obratovanju, ki je bilo namenjeno tudi raziskovanju njene varnosti. Nabrali smo si izkušenj, proizvedli smo preko 1,5 milijarde ki-lovatnih ur energije. Testiranja so pokazala, da je to zanesljiv objekt, grajen v skladu s predvidevanji varnostnih projektov. Presenečenj ni bilo, razen problemov z generatorjem pare, ki pa smo jih z modifikacijo tudi že odpravili. V elektrarni so vgrajeni številni varnostni sistemi, ki naj preprečijo izhod radioaktivnih snovi v okolje. V normalnem obratovanju objekta nastane škodljivih vplivov na okolje manj kot pri katerikoli običajni tovarni (dim, kemikalije, hrup). Elektrarna deluje kot vsaka običajna termoelektrarna, le da za izvor toplote uporablja . reaktorsko gorivo. Reaktor sam, gledano fizikalno, ne more eksplodirati, možne pa so napake, ki lahko povzročijo izhod radioaktivnih, delcev na prosto, vendar je ta možnost skrajno minimal- na. Da bi to preprečili, imamo varnostne sisteme, ki smo jih tudi uspešno preizkusili. Enako rigoroz-no smo preizkusili svoje ljudi. Po našem mnenju, mnenju ameriških partnerjev in tudi mednarodnih strokovnjakov imamo res sposobno in učinkovito posadko, tako da je človeški faktor kar se da zanesljiv. Kljub vsemu pa obstaja — čeprav minimalna — -možnost, da nam v določeni situaciji kak dejavnik odpove. Verjetnost je res minimalna in je skorajda ni, vendar stoodstotno tega ne moremo trditi. Upoštevati moramo namreč, da tisto, kar je človek zgradil, lahko tudi razdre. Tudi izhod radioaktivnih snovi v okolje ne predstavlja problema, ker se da pred njimi zaščiti, če so ljudje za to usposobljeni. Zato je civilna zaščita nase prevzela vlogo zaščite v primeru izhoda radioaktivnih delcev v okolje. Organizirana, usposobljena in pripravljena je ukrepati. Da bi vse to imeli možnost preveriti, je pripravljena poučna vaja. V njenem okviru bi radi preverili ukrepe v sami NE, v okviru občine in končno tudi republike. S tem bi radi dosegli, da bodo ljudje iz okolja čim bolj obveščeni o elektrarni in vsem v zvezi z njo ter da bodo o svoji varnosti vedeli čim več. Pri tem pa je bistveno tudi to, da mi svoje ljudi obvestimo o vsem, kar se NE tiče. Iz našega prepričanja, da ima vsaka država pravico obraniti svojo neodvisnost, iz znanih stališč do pomena miru in mednarodnih odnosov na temelju neuvrščenosti, aktivnega in miroljubnega sodelovanja, a hkrati iz nuje, da ohranjamo dobrine pred nenadnimi kakršnimikoli delovanji uničujočih sil, predvsem pa, da zavarujemo in ohranjamo Človeška življenja, smo razvili široko organizacijo SLO in DS, ki je postala sestavni in pomembni del našega vsakdanjega življenja. Ker se človek uči na izkušnjah, smo že doslej svojo usposobljenost preverjali v raznih nalogah, »umišljenih nesrečah«, vajah pod geslom »Nič nas ne sme presenetiti« in na osnovi izkušenj izpopolnjevali sistem učinkovite zaščite. V letu 1982 smo rekli, da bomo temeljito preverili našo protipožarno zaščito, organiziranost civilne in narodne zaščite ter prometno varnost. Naloge smo opravljali vse leto: dopolnjevali smo načrte, izpopolnjevali vrste, materialno opremo, predpise, usposabljali člane... In prav je, da svojo usposobljenost do-kažemo ob koncu v vaji, ki bo nudila možnost celovite ocene naše pripravljenosti in organiziranosti — v vaji POSAVJE 82. In ker na polju ob Savi stoji nuklearna elektrarna, v katero ob sedanji energetski stiski usmerjamo upe — ki pa nam zaradi imena vendar vzbuja nelagodne občutke — je vaja v nalogi, da ljudje podrobneje spoznajo ustroj in delovanje NE, našla svojo vsebino. Človek se je že od nekdaj bal vsega nenzanega, jedrska energija pa se je svetu tudi predstavila ob Hirošimi na tako grozovit način, da ni čudno, da se človek tudi ogromnim gospodarskim koristim in njeni miroljubni uporabi težko prilagaja. Upam, da bodo predavanja prepričala občane, da v naši bližini stoji le objekt — vir energije in da bodo razjasnila tabu o njenem delovanju in učinkovanju. Strokovne razlage ustroja in delovanja NEK so pojasnile, kako malo je verjetno naključje, da bi v nuklearni elektrarni popustili vsi varnostni sistemi ter da bi zatajil še človek. Poleg tega so izdelani posebni predpisi in ukrepi s področja varstva in zaščite okolja ter organizirana družbena oblika priprav in zaščite v okviru CZ. Vaja nam nudi priložnost našo dovršenost preveriti, organizacijo dopolniti in tako ljudem zagotoviti še eno varstveno jamstvo. Kajti k občutku sigurnosti mnogo prispeva STRAN 6 NAS GLAS St. 16 — oktober 1982 poznavanje načinov ravnanja, zavarovanja sebe in svojih bližnjih, živali in dobrin. Prepričana sem, da se bo v vaji i/.kazala naša pripravljenost, da bomo ob odgovornem izpolnjevanju dolžnosti slehernega udeleženca dosegli njen namen. VLADIMIR VOGRINC, predsednik sveta KS, sekretar KK SZDL in upravitelj obrambnega načrta v KS Dolenja vas: Krajevna skupnost Dolenja vas je ena tistih, ki leže neposredno ob nuklearni elektrarni, zlasti velja to za naselje Spodnji Stari grad, katerega del je znotraj najožjega varnostnega pasu. Zaradi tega tudi bomo sodelovali v vseh aktivnostih osrednje republiške vaje POSAVJE 82 5. in 6. novembra. Od te vaje pričakujemo predvsem, da bo pokazala, kako smo pripravljeni reagirati v izrednih razmerah, bodisi da gre za naravno katastrofo, večjo prometno nezgodo ail karkoli dru-gegji. V vajo bomo vključili vse strukture krajevne skupnosti pa tudi sami krajani kažejo velik interes in dokaj razumevanja. Vaja ne predvideva evakuacije prebivalcev naše krajevne skupnosti, potrebno pa bo, da se vsi zberejo na določenih mestih v svojih naseljih. Tam bomo opravili preverko, nato se bodo lahko razšli po domovih. ALOJZ ARKO, predsednik Komiteja za SLO in DS v KS Krško: V akcijo POSAVJE 82 smo se vključili, ker menimo, da mora vloga komiteja za SLO in DS biti vo- dilna vseskozi in na vseh področjih. Akcija priprav teče v več smereh: promet, gasilstvo, ažuriranje načrtov CZ ... Poseben poudarek je na vaji, ker menimo, da naj bi ta bila poučena. Gre za prvo tovrstno vajo v SFRJ, zato je imel komite že pred tednom dni sejo. Razdelili smo naloge vsem odgovornim članom. Politične priprave vodita KK SZDL in sekretarja obeh osnovnih organizacij ZKS. Politično je treba pripraviti tla v naselju Vrbina, ki bo evakuirana. Preprečiti je treba nastajanje psihoze in malodušja. Druga njihova naloga je izobraževanje krajanov — ti morajo poznati svoje naloge. Zato smo organizirali vrsto predavanj in razdelili ustrezne brošure. Štab civilne zaščite bo ažuriral načrte in jih uskladil z občinskimi. Ukrepi morajo biti enotni. Vsem strukturam CZ in ostalim organom SLO (štab, komite,...) smo razdelili zaščitne komplete. Načelnik narodne zaščite ima nalogo, da v skladu s svojimi zadolžitvami pripravi potrebne načrte. Tu bo poudarek na varnosti. Mladina je zadolžena za distribucijo knjižic med prebivalstvo. Krajevna konferenca SZDL je že navezala stike z občani v Vrbini. Na vsak način moramo preprečiti paniko in ljudi prepričati, da morajo slediti navodilom. Dobili jih bodo pisno, preko Radia Brežice, od pripadnikov enot milice, UNZ in CZ, ki bodo skrbeli za njihovo selitev. Njihovo premoženje bo prevzela v zaščito civilna zaščita — živino in ostale domače živali bodo oskrbovale posebne veterinarske enote CZ. NE Krško pomemben vir energije OB VAJI POSAVJE 82 BRANKO PIRC, predsednik Skupščine občine Krško: Vaja ima izključno poučni karakter, zato tu ni česa skrivati. Z njo želimo doseči, da bi vsak občan, v primeru, ko bi prišlo do dejanske ogroženosti ob nezgodi v NE, podrobno poznal svoje dolžnosti in ukrepe, namenjene osebni zaščiti ter zaščiti osebnih in družbenih dobrin. To je bistvo in cilj vaje, ki je pred nami. Iz tako zastavljene naloge lahko povzamemo, da v vaji ne bo nikogar, ki bi ne bil dolžan ustrezno ukrepati in ne vedel, kaj naj stori. To bo dolžnost slehernega, tistega, ki je zadolžen kjerkoli v okviru našega samozaščitnega sistema, in tistega, ki tovrstnih konkretnih obveznosti nima. Vaja je sestavni del naših načrtnih prizadevanj za usposobitev občanov na področju družbene samozaščite. Četudi je komajda verjetna možnost, da bi sploh kdaj prišlo do take ogroženosti, kot jo načrtujemo v vaji, so spoznanja o potrebi samozaščite in tovrstno znanje nujno potrebna. Ta vaja je del širših načrtov usposabljanja za ukrepanje ob izrednih razmerah. V dokaz za to lahko povem, da bomo verjetno že v prihodnjem letu opravili vajo, v kateri bomo preizkusili sposobnost našega reagiranja v primeru nezgode s klorom v tovarni celuloze in papirja. Upravičeno pričakujemo, da bo vsak izmed občanov izkoristil dano priložnost, da se oboroži z znanjem o ukrepih v primeru ene od možnih nesreč na našem območju. Čeprav bo nukelarna elektrarna v mesecu novembru letos — torej tudi v času vaje — zaradi načrtovanega remonta ustavila svoje obratovanje, ocenjujemo, da bodo dani vsi pogoji za uspešen preizkus naše lastne sposobnosti ukrepanja v skladu z navodili, ki jih bo v obliki brošure prejelo vsako gospodinjstvo. Upoštevanje navodil bo res zelo pomembno, ker bo sicer ves trud, vložen v priprave za predvideno vajo, zaman. Vsakdo izmed nas je dolžan z največjo mero odgovornosti in z veliko trezne presoje čim bolj dosledno izpolniti zastavljene naloge. Le tako bo vaja dosegla cilj. NABAVIMO SI ZAŠČITNI KOMPLET! Na pobudo republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so združene organizacije, ki se ukvarjajo s ponudbo osebnih zaščitnih kompletov, poslale trgovskim organizacijam v občini Krško enotno ponudbo za nakup. Oskrba vseh delovnih ljudi in občanov z osebnimi zaščitnimi sredstvi je v skladu z zakonom o ljudski obrambi in odlokom o minimalnih obveznih sredstvih za osebno in kolektivno radio-biološko-ke- St. 16 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 7 Naši na kongresu ZSS mično zaščito (RBK) pred posledicam vojnih akcij in drugih učinkov obvezna. Osebni zaščitni komplet, ki je na voljo občanom, vsebuje: zaščitno masko MS 1, osebni pribor za dekontaminacijo, PVC ogrinjalo, prvi povoj tipa 3 in navodilo za uporabo. Osebni pribor za dekontaminacijo LPD — M 1 je namenjen enkratni uporabi, po kateri ga je treba nadomestiti z novim. Sestavljajo ga: škatla za dele, kartonski vložek, vpijajoči papir, tampon vate, zavitek z ampulami, zavitek z natrijevim hi-drokarbonatom, škatla atropinskih siret in škatla praška za dekontaminacijo. Pribor je namenjen dekon-taminaciji kože in obraza, oči, vbrizgavanju antidota ter uporabi anti-dota proti dražljajem. Cena takega kompleta naj bi bila po podatkih skupne ponudbe 1536,70 dinarjev. Nabaviti ga bo možno v prodajalnah v krški občini ali pa z neposrednim naročilom na naslov: Varnost — TOZD Gasilska oprema, Levstikov trg 7, 61000 Ljubljana. (nadaljevanje s 4. strani.) VARUH POSAVSKE DEDIŠČINE nja in predloge o proglasitvi premične kulturne dediščine evidentira-turni spomenik, kontrole evidentiranih spomenikov in mnenja ter predloge v zvezi z izvozom predmetov naše premične kulturne dediščine v tujino. Ta sredstva zagotavljajo ustanovitelji v proračunu. O medsebojnih pravicah in obveznostih se bodo ustanoviteljice naknadno dogovorile in v ta namen sprejele poseben samoupravni sporazum. SAMOUPRAVNA PREOBRAZBA UPRAVNIH ORGANOV ANKA ZDOVC je na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil od 11. do 13. oktobra v Ljubljani, sodelovala pri delu komisije »ZSS v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja'« z razpravo »Samoupravna preobrazba upravnih organov-«. Iz njenega prispevka objavljamo: Delegate kongresa želim seznaniti s prizadevanji za ustavno preobrazbo upravnih organov, s potmi in stranpotmi, ki jih običajno prinaša vsaka reorganizacija ter s pozitivnimi in negativnimi zaključki, ki smo jih ugotovili v tem kratkem času glede tako imenovane funkcionalne preobrazbe občinske uprave v Krškem. Osnovni namen reorganizacije občinske uprave je bil dvojen: 1. upravo kot servis občanov v družbenopolitični skupnosti čimbolj približati potrebam delovnih ljudi in občanov, 2. upravo funkcionalno reorganizirati tako, da bo storjen kvaliteten premik ter istočasno dosežena ustavna intencija te podaljšane roke države. V juliju 1981 je na predlog posebne delovne skupine sprejela občinska skupščina Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov SO Krško ter Odlok o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov. Odloka regulirata delovanje petih individualnih občinskih upravnih organov ter delovanje dveh komitejev, in sicer Komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ter Komiteja za družbene dejavnosti, kot kolegijskih upravnih organov. Odloka nalagata učinkovito in smotrno opravljanje vseh funkcij občinskega upravnega organa na Sredstva solidarnosti Občinam Idrija, Brežice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah naj bi iz sredstev solidarnosti SR Slovenije dodelili za delno pokritje škode zaradi junijskega neurja 83.477.340 dinarjev, o Čemer naj bi 25. 10. sklepal tudi krški Zbor združenega dela. Sosednja občina Brežice naj bi dobila 25.955.360 dinarjev, od česar naj bi porabila za odpravo posledic škode v kmetijstvu 22.696.000 dinarjev, ostala sredstva (2.259.360 dinarjev) pa za popravilo lokalnih cest in sanacijo škode zaradi zemeljskih plazov. področju, za katerega je ustanovljen, ter določata, da notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ, s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter s splošnim aktom o sistemizaciji po predhodni pridobitvi mnenja delovne skupnosti upravnega organa v soglasju z IS SO. Delovna skupina, ki je strokovno vodila reorganizacijo občinske uprave v Krškem, se je zavedala obsežnosti in delikatnosti naloge, zato je zaprosila za pomoč Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Že v pripravi odlokov ter v izdelavi dokumentov za delovanje posameznih upravnih organov so se pojavili številni argumenti, ki so govorili za in proti taki reorganizaciji, veliko pa je bilo tudi pomislekov zaradi tradicionalnosti, ki vlada v upravnih organih, nekaterih zakoreninjenih navadah in bojazni, da bo reorganizacija povzročala predvsem veliko dela, razprtij in osebnih sporov in da učinek reorganizacije ne bo odtehtal vloženih naporov. Po sklepu skupščine občine so občinski upravni organi v reorganizirani obliki pričeli delovati v občini Krško s 1. 11. 1981, čeprav smo akte o notranji organizaciji in sistemizaciji del in nalog sprejeli koncem avgusta 1982. Trenutno pa pripravljamo samoupravne akte glede na novo organiziranost upravnih organov, za katere predvidevamo, da jih bomo sprejeli do konca leta 1982. Po skoraj enotnih izkušnjah, ki smo si jih pridobili, ugotavljamo naslednje slabe in dobre strani nove reorganizacije. Najprej slabe: — Nekatere upravne postopke, ki naj bi bili po duhu reorganizacije skoncentrirani v občinskem sekretariatu za občo upravo in upravno pravne zadeve (tako se pač pri nas imenuje ta upravni organ), še vedno opravljajo drugi upravni organi in zato ugotavljamo, da pri funkcionalnem delu reorganizacije žal še nismo dosledni. — Praksa tudi kaže nujnost razširitve področja delovanja občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, saj ocenjujemo, da nekatere naloge, ki so sedaj dane občinskemu sekretariatu za občo upravo in upravno-pravne zadeve, smiselno in operativno bolj sodijo v ta komite, pa tudi povezanost bi bila zato bistveno boljša. — Kljub temu, da še v celoti ni zaživelo delovanje delovnih skupnosti posameznih upravnih organov, že čutimo poizkuse izoliranja posameznih delovnih skupnosti, slabo TEMELJITO PREBERITE KNJIŽICO! Republiški štab za civilno zaščito in Republiški sekretariat za ljudsko obrambo sta izdala knjižico »Kako bomo pomagali sebi in drugim ob morebitni jedrski nesreči«, za katero sta besedilo pripravila dipl. ing. Jadranko Karuza in dipl. psih. Marija Škof, ilustriral pa jo je Božo Kos. Poučna knjižica je izšla v nakladi 15 000 izvodov in jo bo prejelo vsako gospodinjstvo v občini Brežice in Krško. Knjižica vsebuje številne koristne napotke, zato jo temeljito preberite! »Z dobrim poznavanjem vseh zaščitnih ukrepov in discipliniranim ravnanjem brez panike se učinkovito zaščitimo pred radioaktivnim sevanjem. Znana nevarnost je manjša nevarnost,« poudarjata avtorja knjižice ob zaključku, kar jima vsakdo prav gotovo rade volje verjame. STRAN 8 NAS GLAS St. 16 — oktober 1982 medsebojno povezanost, ki pa se žal lahko občuti na ramenih občanov. — Posamezni upravni organi tudi niso enakomerno kadrovsko zasedeni, ali pa doslej sploh niso obstojali, zaradi česar se pojavljajo potrebe po dodatnem zaposlovanju delavcev v občinskih upravah, kljub sprejetemu ukrepu o postopnem zmanjševanju delavcev v občinskih upravah. • _ Poseben problem predstavlja tudi sistem nagrajevanja v občinski upravi, saj je v upravni delokrog težko pritegniti predvsem delavce z visoko izobrazbo, ki so neprimerno bolje stimulirani predvsem v delovnih organizacijah v materialni proizvodnji. Kadrovanje za opravljanje najodgovornejših funkcij v svojih posledicah ovirajo zastareli regijski družbeni dogovori. — Brez dvoma pa je slaba stran tudi množica najrazličnejših samoupravnih aktov, ki jih je potrebno izdelati in sprejeti za vsak upravni organ posebej in ki povzročajo veliko dela, zahteven postopek usklajevanja med upravnimi organi, torej vse tiste težave, ki jih povzroči atomizacija nekega obstoječega sistema. — Reorganizacija občinske uprave zahteva tudi združitev strokovnih in finančnih del samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in občinskih upravnih organov. Zal te naloge v praksi še nismo izpeljali; čeprav smo osnovne organizacijske akte že sprejeli v tem smislu za področje splošne in skupne porabe, še vedno delujemo po starem sistemu. Verjetno nisem naštela vseh slabih strani in težav, ki se pojavljajo ob reorganizaciji, pri čemer pa želim tudi poudariti neenotnost reorganizacije občinske uprave v SR Sloveniji, ne glede na to, da se občine med seboj razlikujejo po obsegu, razvitosti, številu prebivalstva in drugih specifičnostih. V Krškem menimo, da bi bilo zaradi racionalnosti in boljše medsebojne povezanosti med družbenopolitičnimi skupnostmi nujno izdelati koncept dokaj enotne reorganizacije občinskih uprav v SR Sloveniji. Prav tako menimo, da tudi nagrajevanje po delu še ni prodrlo v sistem občinskih upravnih organov in da je prav za to področje značilno odstopanje od določil zakona o združenem delu. Kljub naštetim težavam pa je nova, reorganizirana občinska uprava tudi že pokazala številne dobre lastnosti. — Predvsem ocenjujemo izjemno pozitivno delovanje obeh komitejev kot kolegijskih upravnih organov, saj se oba komiteja bistveno bolj operativno in dosledno poglabljata v problematiko svojih delovnih področij, predlagata ali izvedeta bolj konkretne ukrepe ter s tem tudi razbremenjujeta delo IS; način kolektivnega vodenja komitejev, ki se pojavljata v dvojnih funkcijah (v upravni in splošno družbeni), pomeni tudi podružbljanje dela upravnih organov in vključevanja širšega kroga ljudi v tipično upravno področje. — Zelo se je izboljšalo tudi delo odborov in komisij pri IS, ki so smiselno vezani na delo posameznih komitejev ali na IS in ki so v tem letu delovanja že odigrali pomembno vlogo, predvsem pri nalogah, ki jih narekuje težavnost obdobja, v katerem se nahajamo. — Pri načrtovanju dela posameznih upravnih organov se zaradi nalog, ki so jih določili odloki in posamezni samoupravni akti, že čuti večja samostojnost, predvsem pa večja poglobljenost, s čimer je dosežena tudi bistveno večja kvaliteta dela. — Zaradi nove vloge IS, od katere bosta precejšnji del nalog prevzela oba komiteja, se tudi čuti drugačno delo občinske skupščine, ki si je predvsem zadala nalogo čim bolj kvalitetnega funkcioniranja delegatskega sistema, kar seveda pomeni, da je reorganizacija občinske uprave tudi vplivala na boljše ustavno delovanje tega najvišjega občinskega samoupravnega organa. Vsekakor želimo le eno: našim občanom nuditi čim bolj kvalitetne in pravočasne storitve, zmanjšati odsotnost z dela ali od doma zaradi kompliciranosti in obsežnosti birokratskih postopkov, istočasno pa pričakujemo, da se število predpisov, ki birokratizirajo občanovo usodo, ne bo nenehno povečevalo. NAPORI ZA SANACIJO EKONOMSKEGA STANJA METALNE — TOZD TGO SENOVO V POGOJIH EKONOMSKE STABILIZACIJE DRAGO GOŠEK je na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v okviru komisije »ZSS v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih« razpravljal z v naslovu navedeno temo, ki jo objavljamo v celoti. Metalna Maribor je najstarejši proizvajalec gradbenih žerjavov v Jugoslaviji. Velika ekspanzija v gradbeništvu v vseh povojnih letih je povzročila izredno veliko povpraševanje po tovrstnih izdelkih, zato je bila leta 1972 na Senovem zgrajena tovarna gradbenih žerjavov, ki se je kmalu konstituirala kot TOZD v okviru sistema DO Metalna. Ko-njuktura na tem področju se je nadaljevala, tako da se je razvila precej močna konkurenca (Fening Gra-čanica — SR BiH, MIN Niš — SR Srbija, Koče Metalac — SR Makedonija). Od decembra 1980 dalje so bili sprejeti štirje zakoni s ciljem omejevanja investicij, ki so hkrati povzročili padec proizvodnje v gradbeništvu in vseh spremljajočih dejavnosti. Pri nas so se posledice tega zakona začele odražati v drugi polovici leta 1981, tako da smo v obdobju januar — september 1981 prvič izkazali izgubo v znesku 1,67 milijona din. Do meseca decembra smo izdelali prvi sanacijski program, v katerem smo do konca leta predvideli cca 10,0 milijonov din izgube. Naša predvidevanja so se uresničila in po ZR 81 smo izdelali novi podrobnejši sanacijski program. 1. Ugotovili smo vzroke za nastalo izgubo. Ti so: — manjši obseg prodaje, — nižje dosežene prodajne cene pri izvozu in na domačem tržišču, — izvoz, — visoke obresti zaradi nelikvidnosti, — povečani indirektni stroški, — neplačana realizacija, — slaba preskrba z repromateria-lom, — slaba izkoriščenost delovnih zmogljivosti. 2. Proučili smo gospodarski položaj TOZD v letu 1982 in predlagali ukrepe za izboljšanje stanja v letu 1982. V letu 1982 smo predvideli še nadaljnje težave pri prodaji gradbenih žerjavov in s tem zmanjševanje deleža osnovnega proizvoda v celotnem prihodku. Velik del proizvodnih kapacitet nam je s tem ostal neizkoriščen in predvideli smo preusmeritev v individualno proizvodnjo, koleg tega pa smo predvideli še uvedbo dopolnilnega programa — opreme za steklarsko industrijo. S to spremembo bi dosegli boljšo strukturo material — delo v korist dela, vendar zaradi visokih obveznosti in dohodka (predvsem obresti) nismo predvideli visoke akumulacije, pač pa le pozitiven rezultat ob zaključnem računu. St. 1« — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 9 V sanacijskem programu smo dali velik poudarek tudi sanaciji obratnih sredstev. V okviru tega dela smo predvideli: — znižanje zalog materiala, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, — konverzijo kratkoročnih kreditov, prejetih od ostalih TOZD DO Metalna v višini cca 60 milijonov din, — moratorij vseh dolgoročnih kreditov za eno leto, — konverzijo kratkoročnega kredita sklada skupnih rezerv SO Krško v višini 15,5 milijonov din. 3. Podali smo oceno poslovanja v letih 1982 — 1985. V tej oceni smo predvideli nadaljnje prestruktuiranje naše TOZD, tako da bi do konca srednjeročnega obdobja bilo že 40% kapacitet usmerjeno v nove programe, predvsem takšne, ki predstavljajo preusmeritev od izvoza. Za izvedbo tega so nujno potrebna investicijska vlaganja v višini pribl. 70,0 milijonov din. 4. Proučili smo odgovornost za nastalo izgubo. V tem delu smo kritično ocenili naše slabosti in predvsem ugotovili, da smo napačno ocenili situacijo na tržišču gradbene opreme, kar je imelo za posledico prepozen začetek preusmerjanja na druge programe. Ukrepi, navedeni v sanacijskem programu se izvajajo na sledeč način: Zaradi dodatnih omejevanj investicij je plasman gradbenih žerjavov še otežkočen. Do konca septembra predvidevamo realizacijo 42 gradbenih žerjavov. Izpad realizacije gradbenih žerjavov je očiten pri izvozu, računamo pa, da se bo to bistveno popravilo do konca leta, kajti v teku so razgovori s tremi DO s področja gradbeništva, ki bodo skupaj gradile 35000 stanovanj v Alžiriji. V skladu s predvidevanji v sanacijskem programu se nam je v drugem polletju močno povečal obseg del na individualnih objektih, opremi za steklarsko industrijo in lesnih žerjavih. Poudariti je treba, da gre pri opremi za steklarsko industrijo za čisto nadomeščanje uvoza. Pretekle mesece smo bili primo-rani nabavljati večje količine materiala za Individualne objekte, zato nam ni uspelo bistveno znižati zalog materiala, ki znašajo približno 90 milijonov din. Računamo, da se nam bodo zaloge znižale do konca leta, saj bo v zadnjih mesecih poraba materiala bistveno višja od nabave. Tudi zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov so se povečale, tako da znašajo 31. 8. 186 milijonov din. V mesecu septembru začenjamo s situacijskimi obračuni individualnih del in računamo, da nam bodo do konca leta izredno padle. TOZD v okviru DO Metalna so nam v skladu s sanacijskim programom konvetirale kratkoročne kredi- te v dolgoročne v predvideni višini. Najeiim kratkoročnim kreditom so odobrili moratorij Surovina Celje, LB TPB Krško in SSR SO Krško, medtem ko so še v teku razgovori z LB — Združeno banko Ljubljana, Beogradsko banko Temeljna banka Ljubljana in KBM. V naši TOZD se dobro zavedamo, da je osvajanje novih izdelkov z več vloženega znanja in dela zelo pomembno za napredek poslovanja. Načrtna prizadevanja v tej smeri trajajo že več let in so usmerjena v: — razvoj obstoječega proizvodnega programa, to je gradbene opreme, —pridobivanje in uvajanje novega programa izven gradbeništva, — usposabljanje za lasten razvoj. 2e pri načrtovanju za sredjnero- čno obdobje 1981 — 1985, v času, ko je bila konjunktura v gradbeništvu dobra, smo se odločili za razvoj in osvojitev novih izdelkov za potrebe drugih tržišč. V letu 1979 smo začeli z obdelavo trga za drenažni stroj in izdelavo dokumentacije za posebno izvedbo gradbenega žerjava za delo na odprtih skladiščih. Za drenažni stroj smo delo ustavili, ker smo ugotovili, da je povpraševanje premajhno, za skladiščni žerjav pa teče akcija za novo obdelavo trga. Na jesenskem ZV smo prvič predstavili hitromontaž-ni žerjav K 40, za katerega kažejo kupci precejšnje zanimanje. Z zaostrovanjem pogojev investiranja in upadanja povpraševanja po naši gradbeni opremi smo spoznali nujnost hitrega prilagajanja novim tržnim razmeram, to je pospešenemu iskanju novih izdelkov in njihovemu uvajanju v proizvodnjo. V razmeroma kratkem času nam je uspelo napraviti sledeče: Oprema za steklarsko Industrijo: Gre predvsem za hladilne peči (Nadaljevanje z 2. strani.) ZAKLJUČKI, PREDLOGI IN SKLEPI IS SO KRŠKO (14. seja IS SO 13 .9. 1982) 1. Izvršni svet SO Krško ugotavlja, da SSS nima v prihodnosti primernega prostora za družbeno stanovanjsko gradnjo, ima pa za to razpoložljiva denarna sredstva. Zato je potrebno pristopiti k ugotovitvi in saniranju virov hrupa, ki glede na študijo o hrupu onemogočajo gradnjo na lokaciji, ki jo SSS predlaga za pozidavo v naslednji etapi (Ko-resov breg). IS ugotavlja nujnost akcije sanacije hrupa pred pričet-kom gradnje ne samo zaradi novogradnje, temveč tudi zaradi sedanje ogroženosti občanov. 2. IS ugotavlja, da zdravstevna služba, ki bi lahko opozarjala na eventuelne negativne posledice pri za ogrevanje steklenih izdelkov, skreperje za transport odpadnega stekla in za lažjo opremo za obdelavo izdelkov. Uspeli smo podpisati že več pogodb, predstavnike te industrije smo obvestili o naši proizvodni usmeritvi. Ta oprema se Je do sedaj samo uvažala, steklarska industrija pa velik del proizvodnje izvaža. Predelava plastičnih materialov: Na osnovi nekajmesečnega dela in konkretnih ponudb za izdelavo posebne opreme za predelavo plastičnih materialov ugotavljamo, da so tudi na tem področju velike možnosti za domačo strojno industrijo. Pričakujemo, da bomo v kratkem času pridobili prva naročila. Lesni žerjav: Po dogovoru s TOZD TIO prevzemamo izdelavo lesnih žerjavov. Pričakujemo obseg 3 — 5 žerjavov letno, kar vrednostno predstavlja 6 — 10 gradbenih žerjavov. Za aktivnost pri osvajanju novih izdelkov je značilno naslednje: — To je dolgoročna usmeritev, kjer ne gre za kratkotrajno zaposlovanje izpadlih kapacitet pri gradbeni opremi. Povpraševanje po gradbeni opremi do konca tega srednjeročnega obdobja in tudi kasneje ne bo takšno kot v preteklem obdobju, poleg tega pa moramo upoštevati Se druge proizvajalce gradbene opreme, ki bodo povečali svojo aktivnost. — Nove izdelke snujemo tako, da bo mogoč tudi izvoz. V ta namen smo se povezali z RRI in TOZD Marketing. — Kadrovsko usposobitev dosegamo z usmerjanjem štipendistov in mladih strokovnjakov v novo ustanovljeno projektno razvojno skupino in povezovanjem z zunanjimi institucijami. zdravju občanov, sploh ne vodi tovrstnih evidenc opažanj in zato nima vpogleda v to, kako onesnaženje konkretno vpliva na zdravje občanov — posebno otrok. IS zadolžuje Zdravstveni dom Krško, da pristopi k analiziranju te problematike v čim krajšem roku in v zvezi s tem uvedejo potrebne postopke. 3. IS je proučil vsebino delegatskega vprašanja delegacije upravnih organov o reševanju ekološke problematike in je sklenil, da bo odgovor podan posebej, skupno s stališči Tovarne -Djuro Salaj« in Zdravstvenega doma Krško. 4. IS ugotavlja nujnost organiziranja opazovalnih mest za kontinuirano ugotavljanje stanja onesnaževanja zraka in opremljanja z merilnimi napravami. Medobčinski inšpektorat Krško mora vključiti v akcijo ugotavlja- STRAN 10 NAS GLAS St. 16 — oktober 1982 nja onesnaževanja zraka v kritičnih obbdobjih mobilni ekološki laboratorij »Jože Štefan-« iz Ljubljane. '¦"'S.-:'.:, Izvršni svet ugotavlja, da je stanje v gramoznicah zaskrbljujoče, da je degradacija okolja v taki fazi, da narekuje takojšnjo ukrepanje, in zavezuje eksploatatorja IGM »Sava«, da pristopi, skladno s predpisi, k saniranju. 6. IS ugotavlja, da lubje, ki so ne-kontorlirano deponira na Krškem polju, lahko ogrozi podtalnico in nalaga Tovarni »Djuro Salaj«, da deponira lubje na za to določen prostor, • 7. Izvršni svet ugotavlja nujnost hitrejšega in konkretnejšega pristopa k skupnem reševanju ogrevanja v Krškem ne samo z ekološkega vidika, temveč tudi z ekonomskega. 1. V vseh osnovnih organizacijah ZK moramo izdelati temeljite ocene idejne in akcijske enotnosti ZK, aktivnosti OO ZK skupaj z oceno aktivnosti slehernega komunista. Te ocene morajo temeljiti na kritični oceni našega lastnega odnosa do uresničevanja temeljnih usmeritev kongresov ZK, politike gospodarske stabilizacije, izvajanja planskih obveznosti, gospodarjenja z družbeno lastnino, dohodkom, našega praktično — političnega obnašanja ob razreševanju konkretnih vprašanj. Ker se v praksi še prevečkrat obnašamo v nasprotju s prejetimi odločitvami, mora taka kritična ocena okrepiti našo idejno in akcijsko enotnost, biti temelj za idejnopolitično diferenciacijo v naših vrstah, okrepiti odgovornost, opredeliti vzroke za konkretno stanje in usmeriti naše aktivnosti v odpravo vseh negativnih pojavov v naših vrstah. 2. Vse OO ZK morajo kritično oceniti vzroke za izgube, komaj rentabilno gospodarjenje, za neizpolnjevanje planskih obveznosti, primere nespoštovanja samoupravno sprejetih, obveznosti, nezakonitega obnašanja, neodgovornega gospodarjenja z družbeno lastnino, nekritičnega odnosa do razporejanja dohodka itd Pri tem pa tudi poudariti vse tiste pozitivne premike, ki prav gotovo so prisotni. Pri tem se moramo iz- 8. IS ugotavlja, da v poročilu ni dovolj poudarjeno varovanje reke Krke. Ker v naši občini ni bistvenega onesnaževalca Krke, bo potrebno akcijo začeti na medobčinskem nivoju. 9. Rudnik Senovo mora posvetiti več pozornosti možnosti spremembe tehnologije, čiščenja separatne vode in odtoka v potok Brestanica, ki je sedaj mrtev kanal. 10. IS nalaga Kostaku, da mora, posebno še v zimskem obdobju, dosledneje odvažati gospodinjske odpadke. 11. V Krškem in drugih večjih naseljih imamo veliko zelenih površin, ki pa niso zadovoljivo vzdrževane. Stanovanjska skupnost mora skupaj s sveti stanovalcev organizirati vzdrževanje zelenih površin neposredno v naseljih. ogniti posplošenosti, ocene morajo biti konkretne. Komite in konferenca se bosta neposredno vključila v vse oblike aktivnosti OO ZK preko delovnih skupin in zadolženih članov za posamezne osnovne organizacije. Konferenca bo ta vprašanja obravnavala v prvi polovici oktobra. 3. Posebej odgovorno in kritično morajo OO ZK obravnavati vse pojave obnašanja, ki so v nasprotju s sprejeto politiko ZK in uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, predvsem pa vprašanje nespoštovanja družbenih usmeritev na področju razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Pri tem je potrebno oceniti odgovornost za sprejete sklepe o delitvi v tistih sredinah, kjer se javljajo prekoračitve pri izplačanih OD, ugotoviti, kdo je odgovoren za pripravo strokovnih podlag, ki so podane organom samoupravljanja v odločanje in imajo za posledico prekoračitve delitvenih razmerij. Tako nesprejemljivo obnašanje — brez ozira, kje se dogaja — je z razrednega stališča in dolgoročno gledano škodljiv pojav, ki resno ogroža uresničevanje stabilizacije. 4. Prav tako je potrebno temeljito oceniti vzroke, zakaj v velikem številu OZD ne dosegamo planirane proizvodnje in storilnosti, saj je se- danji rezultat rasti proizvodnje zasluga le 3 OZD, v večini ostalih pa se kaže nazadovanje. Uresničevanje izvozne usmeritve je pomembno politično vprašanje, oceniti je potrebno odnos komunistov do tega vprašanja, ki ga v praksi ne uresničujemo, pri tem pa gotovo težave niso le objektivne narave, temveč tudi subjektivne in tudi v vrstah komunistov. Pri oceni teh vprašanj ne smemo in ne moremo le kritizirati instrumentov tekoče ekonomske politike, predpisov, administriranja itd.; dati moramo konsruktivne pobude za uspešno razreševanje teh vprašanj na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja, dohodkovnega povezovanja in seveda oceniti naš odnos in voljo do praktičnega uresničevanja nalog na tem v sedanjem trenutku tako pomembnem področju. 5. OO ZK in komunisti v OZD, ki so bili kršitelji družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov v letu 1981, morajo oceniti, kako se izvajajo sprejete obveznosti do poračuna preveč izplačanih OD in storiti vse, da se sprejeta obveznost analizira, v vseh organizacijah in skupnostih pa zagotoviti, da do konca leta s samoupravno politično aktivnostjo delitvena razmerja zadržimo v sprejetih okvirih. Odgovornost v OO ZK, samoupravnih organih, poslovodnih organih in strokovnih službah ter sindikatu moramo zato zelo jasno opredeliti, kritično oceniti in jo v praksi dosledno izvajati. Nespremenljivo je in neodgovorno prekoračitve le opravičevati z objektivnimi rezi ogi, pritiskom delavcev na OD itd.; pri tem ne videti tudi subjektivnih vzrokov, je čista demagogija, opor-tunizem, skrivanje odgovornih organov in služb za samoupravno sprejetimi odločitvami oz. za delavci, kar je vse oblika meščanskega obnašanja dostikrat najodgovornejših komunistov. 6. Komite posebej poudarja potrebo, da se temeljito razpravlja o problematiki elektrogospodarstva, saj sta 2 OZD poslovali z izgubo, zato bo pripravil posebno analizo stanja na tem področju in jo predložil v obravnavo občinski konferenci v najkrajšem času. Komuniste v teh OZD pa zavezuje, da se temeljito in odgovorno spoprimejo s težavami in problemi, ki so prisotni. SE O DSI 82/83 Zaradi načrtovane akcije NNNP — Posavje '82 je tek- movanje v kegljanju za mo- ške prestavljeno, in sicer na torek, 2. novembra in sredo, 3. novembra 1982. ¦ AKTIVNA VPRAŠANJA GOSPODARJENJA IN KONKRETNE NALOGE KOMUNISTOV NALOGE KOMUNISTOV Stališča in usmeritve za delo komunistov, ki jih je sprejela Občinska konferenca ZKS Krško na svoji 4. seji v mesecu septembru, vsebujejo temeljne napotke oziroma konkretne naloge komunistov in osnovnih organizacij pri obvladovanju aktualnih vprašanj gospodarjenja in uresničevanja dolgoročne gospodarske stabalizacije: St. 16 — oktober 1982 NAS GLAS STRAN 11 Uspehi kasačev Konjeniška tekmovalna sezona je bolj ko ne pri kraju. Za tiste naše občane, ki še ne vedo, naj povemo, da je Konjeniški klub »Posavje« Krško lani uradno obnovil svoj obstoj in delovanje. Klub pogojem dela — tudi pri treningih —, ki so zelo slabi, tekmovalci — rejci iz posavskih občin dosegajo lepe rezultate. Naštejmo le nekatere najvidnejše uspehe posavskih kasačev: Ljutomer (6. junij), enovprežni handicap 1800 m: 2. mesto — PAL-MIRA (Rudi Gregorina, Cemehovec na Sutli). Maribor (30. maj), mehanični handicap 1200 m: 3. mesto — PIVOLA (Sepetavc, kobila je z Broda pri Pod-bočju); časovni handicap za 3 — 12 -letne kasače: 3. mesto — MARKIZA (Krainer, Bizeljsko). Zagreb (14. junij) kasaška dirka SO Novi Zagreb: 2. mesto — PIVOLA (Mars M.); 4. mesto — PELIN-KA (Krainer J., kobila je z Broda). Šentjernej (18. septembra) dirka »Obrtna zadruga Hrast in Obrtno združenje Novo mesto« za 3 — 12--letne kasače 1600 m: 1. mesto MARKIZA (Krainer, ki je že dosegel 1. mesto na 1600 m z Markizo tudi 28. junija v Šentjerneju!), 2. do 3. mesto PIVOLA (Gregorina). Zagreb (20. september) dirka Artur 2200 m: 3. mesto — PALMIRA (Gregorina). Ljubljana, obnovljeni hipodrom na Stožicah (3. oktobra) jugoslovan- KAKO BO VOZIL KRŠKI LOKALEC OB DNEVU MRTVIH Krška poslovna enota celjskega Izletnika obvešča, da bo lokalni avtobus na relaciji blagovnica — Leskovec — železniška postaja Krško — Resa — blagovnica vozil ob dnevu mrtvih po takemle voznem redu: v nedeljo, 31. 10. 1982, dopoldne: ob 10.35, 11.35 in 12.35, popoldne: ob 14.35, 15.35 in 16.35, v ponedeljek, 1. 11. 1982, bo lokalni avtobus vozil po obstoječem voznem redu, začenši ob 8.35. ski maraton za 4 — 12-letne kasače na 4000 m: 1. mesto — MARKIZA II (J. Krainer) in avtoštart za 4 — 12-letne kasače na 1800 m: 3. mesto PALMIRA (R. Gregorina) Poudariti velja, da posavski rejci — tekmovalci trenirajo predvsem na svojih, domačih stezah in tudi ostala dela, ki jih večji klubi z utečenim delom in boljšimi pogoji nudijo svojim članom, ostajajo na njihovih plečih. Zato si izvršni odbor KK Posavje prizadeva, da bi delovne pogoje svojih članov čim bolj uredil — seveda v danih pogojih. Načrt je zasnovan predvsem na dejstvu, da je konjeniški šport le sredstvo za pospešitev reje konj. Trenutno stanje v preskrbi z gorivi in z živili pa več kot zgovorno dokazuje potrebo po povečanju zanimanja za konjerejo in ureditev razmer na tem področju v okviru Posavja. KRŠKI VATERPOLISTI DRUGI Vaterpollsti Plavalnega kluba Ce-lulozar so v letošnji slovenski vaterpolo ligi zasedli drugo mesto. Od naslova zmagovalca (Iskra Kranj) jih je ločila le razlika 3 zadetkov. Tekmovanje je potekalo v obliki 3 turnirjev, pri čemer velja poudariti, da so Krčani igrali vedno kot gostje, povrh tega pa so jih pestile finančne težave in premajhno razumevanje nekaterih članov uprave plavalnega kluba. Za vaterpolo ekipo so nastopili: Danilo Gane, Igor Turk, Ljubo Potočnik, Mario Ivačič, Borut Mlakar, Andrej Spiler, Andrej Škafar, Emil Troha, Milan Javornik, Niko Kekič, Marjan Sunta, Bojan Stih, Janez Novak, Stojan Mlakar in Picelj Zdenko. I. T. V ČAST 11. KONGRESA ZSMS V nedeljo, 24. oktobra, so se v Leskovcu pomerile zmagovalne ekipe polfinalnih turnirjev v malem nogometu; tekmovanje je v čast 11. kongresa ZSMS organizirala Občinska konferenca ZSMS Krško. Zmagala je ekipa mladincev iz Brestanice, drugi so bili Račani, tretji pa Krčani. ZANIMIVO SREČANJE Sredi oktobra so člani re-gate Krško — Beograd, ki jo je v počastitev letošnjega praznika naše občine organizirala sekcija za vodne aktivnosti pri TVD Partizan Krško, povabili na srečanje vse, ki so omogočili uresničenje dokaj drzne zamisli. Udeleženci srečanja — žal nekaterih povabljenih ni bilo — so si med drugim ogledali diapozitive in slike, ki so jih udeleženci posneli med »potovanjem-«, o katerem je tudi Naš glas obširno pisal. Vsi, ki so prispevali, da je regata Krško — Beograd '82 uspela, so na srečanju prejeli lično tiskano zahvalo in znak regate. PA SE TO! TVD Partizan Krško — sekcija vodnih aktivnosti je v letošnjem letu dosegla na tekmovanjih naslednje rezultate: 29. maja: Veslaški maraton Kostanjevica — Čatež (20 km): kajak — Zdravko Jaklič — 9. imesto. 4. julija: Veslaško tekmovanje na jezeru Bundek (Zagreb) v počastitev dneva borca: kanu — Levičar, Kotnik — 3. mesto oz. bronasta medalja, kajak — Zdravko Jaklič — 4. mesto, kajak — Sandi Bednaršek — 6. mesto. 4. septembra: Veslaški maraton Brežice — Zagreb (42 km), memorial Rade Končarja z mednarodno udeležbo: veterani KI — Sandi Bednaršek — 10. mesto, seniorji KI — Zdravko Jaklič — 19. mesto, turisti C2 — Kranjec, Virant — 14. mesto, turisti C2 — Kotnik, Levičar — 15. mesto. B. F. »NAS GLAS« — skupne dele- gatske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Na- klada 1000 izvodov. — Odgo- vornl urednik: Ivan Kastelie. — Uredništvo CKZ 12, Krika tel. 71-768. — Tisk: Papirkoa- tekcija Kriko. STRAN 12 NAS GLAS St. 16 — oktober 1982 Prijateljstvo občin ni le protokol! Podpisovanje listin o prijateljstvu in sodelovanju med družbenopolitičnimi skupnostmi v okviru SFRJ ali celo na mednarodni ravni je običajno dokaj slovesno opravljeno. Kaj rado pa se zatakne pri uresničevanju določil, zapisnikih v teh dokumentih ali pa pri iskanju vsebine takega prijateljstva in sodelovanja. S to zavestjo so predstavniki prijateljskih občin Krško in Ob-righeim (ZR Nemčija) snovali tudi pravkar zaključeno gostovanje tamkajšnjega mešanega pevskega zbora Sangerkranz-Froshsinn v krški občini. Gostujoči pevci so s svojim programom nastopili v Delavskem domu -EDVARD KARDELJ« Krško, Domu XIV. divizije na Senovem in v cerkvi kostanjeviškega samostana. Na vsakem izmed koncertov je sodelovala tudi ena izmed domačih skupin. Tako gostje kot gostitelji in obiskovalci teh glasbeno-kulturnih prireditev so se imeli možnost vzajemno seznaniti z značilnostmi svojega petja in sestave koncertnih programov. Se bolj kot sicer zelo uspela pevska srečanja je prišlo med gostovanjem do izraza zanimanje ljudi iz obeh občin za nadaljevanje tovrstnega sodelovanja in do še tesnejših vzajemnih stikov nasploh. Tako je že dogovorjeno gostovanje nekaterih glasbeno-umetniških skupin iz Krškega v Obrigheimu. Med pevsko turnejo je v Krško prispel na obisk tudi tamkajšnji župan Roland Zim-mermann, s čimer je samemu kulturnemu dogodku dodal tudi delovni pomen dogovarjanja o nadaljnjem sodelovanju. Predstavnikom obeh strani je seveda jasno, da tako daleč razvito sodelovanje pomeni velik uspeh, če upoštevamo, da je od podpisa listine preteklo komaj pol leta. Seveda prijateljski stiki med obema občinama trajajo že vrsto let. Navezovati so jih pričeli v času, ko so v Krškem pripravljali gradnjo nuklearne elektrarne. Obrigheim je namreč relativno majhna občina v dolini reke Neckar, kjer so postavili prvo nuklearno elektrarno v ZR Nemčiji — z domačo tehnologijo. Takratno krško vodstvo je želelo zbrati nekaj izkušenj o vplivu NE na okolje in to je bil vzrok za navezavo prvih stikov. TI stiki so se sčasoma krepili in uspešna pevska turneja, ki jo bodo krški pevci v kratkem vrnili, je le eden izmed mnogih stikov med prebivalci obeh občin. S tem se prijateljstvo na papirju spreminja v prijateljske obiske, to pa je tisto, kar naša družba v današnjih časih potrebuje: objektivne, prijateljske neposredne opazovalce, ki se doma spremene v priče, ki lahko z mirno vestjo povedo vse, kar so videle na svojem obisku v Jugoslaviji. In ravno zato, da bi čim več videli, so člani obrigheimskega zbora želeli preživeti obisk v domovih svojih gostiteljev — pevcev iz krške občine. S tem so se lahko na lastne oči prepričali o tukajšnjih pogojih življenja in dela, o vsem, kar naš človek ima ali pogreša, oziroma kar si lahko privošči. Domov so tudi odšli s pridobljenim osnovnim znanjem o delegatskem sistemu s socialističnega samoupravljanja. Odšli so kot glasniki naše družbe, gotovo bodo lah-hko povedali, da v njej še zdaleč ni tako hudo, kot bi si nekateri vplivni krogi v svetu želeli prikazati, čeprav drži, da nam tudi ne cvete-jo same žlahtne rožice. Zato bodimo takih obiskov in navezovanja prijateljskih stikov veseli in si jih želimo čim več! Organizacijski odbor! Mesec knjige Med 15. oktobrom in 15. novembrom je Valvasorjeva knjižnica in čitalnica v Krškem organizirala vsakoletni mesec knjige. Vsakokratna značilnost te prireditve je možnost brezplačnega vpisa za nove bralce. Med ostalimi prireditvami naj naštejemo le nekatere. V sodelovanju s filatelisti bodo organizirali razstavo, posvečeno besednim ustvarjalcem na znamkah. Za dijake prvih in četrtih letnikov bodo pripravili ure knjižnjične vzgoje. Cilj teh srečanj je pripraviti bralca in ga usposobiti za samostojno iskanje zaželene literature. Prednost meseca knjige bo tudi promocija pesniške zbirke Silva MAVSARJA: »-SAMOBEG-«. Avtor je svoj prvenec, ki je trenutno še v krški tiskarni, izdal v samozaložbi. Dejstvo je, da je letošnji program prireditev dokaj okrnjen — zaradi pomanjkanja denarja seveda. Od junija sem — trdijo — knjižnica ni kupila niti ene nove knjige, kar tudi bralci čutijo pri neuspešnem iskanju novitet. Ob vsej finančni stiski pa so odprli novo izposojevališče v prostorih leskovške osnovne šole. Potrebna sredstva sta zagotovili ta šola in krajevna skupnost. Delavci knjižnice so se lotili strokovnega urejanja podružnične knjižnice v Kostanjevici in računajo, da bo to delo zaključeno pred koncem leta 1982. Zopet pa se pojavijo težave pri zalaganju podružničnih knjižnic s knjigami — zaradi pomanjkanja denarja pač tudi ni novih knjig. Zato si delavci krške knjižnice prizadevajo storiti čim več s čim manjšimi finančnimi obremenitvami. OBVESTILO V Posavju je začelo delovati TV dopisništvo RTV Ljubljana, Organizatorje prireditev opozarjamo na to, da ima njihov dogodek tudi možnost pojaviti se v informativnem televizijskem programu. Obvestila o pomembnih prireditvah pravočasno sporočite na naslov: MILAN JAZBEC, TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA -DJURO SALAJ« KRŠKO, TELEFON 71-010.