78. številka Trst, v torek 8. aprila 1902. Tečaj XXVII „Bdiaoat" d iskrit aa 4aa. razna ■•dal) i« restikcv. ob 4. uri ivečer. Karoiiiit z u Mm : ca celo leto ........SA kros ca pol leta ...».....IS „ » ceirt leta........C „ ca »s mesec ........ S krosi ji iročnino je plačevati naprej. Na ua-o5 »ž brst priložene naročnine se aprava se sira. f o tobakarnah ▼ Tretu se lameize številke po 6 atotink trii Trna pa po d atotink (4 »vČ.) prodajajo po- tiink (3 a*č.>; Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. Telefon ItT. 87«. T ailiNtl j« ■•!! Oflaal a« ntuajo po vratah t petita. Za ved* kratao naročilo a primernim popui.tom Poa lan a, osmrtnice in javne zahvalo do* aafl oglaai Itd. ae računajo po pogodb« Vri dopisi naj ae pošiljajo ureialitva Sefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglasa spre-!IBI epravalltvo. Naročnino iu oglaae je plačevati !occ Trst. UreAnlfttfo la tiskarna a« nahajata v ailci Oarintia Si*. 12. L pr»*nlitvo, la •prejemanje tnaeratov v ulici MoliB liocolo Stv. o, II. Ut»lzarji, a bde riti itd., ako se je kdo v interesu naroda predrznil biti druzih nazorov, nego so bili proglašeni od g. dr. Tavčarja in njegove vedno {>oslušne garde; da so očitali »lakajstvo« ne samo tržaškim politikar-jem, ne^o tudi >raški »Politiki«, ker ni hotela razumeti »visoke« politike, ki tiči v postopanju izvestnega kranjskega politi karja gledč celjskega vprašanja. Dovolite mi torej, da gledć teh »nazoren*« dokažem, da so bili ne samo skrajno nerodoljubni, temveč tudi i t liberalno-strankarskega stališča popolnoma neumestni in nepraktični. 1'red v^em moram ;>a izraziti svoje trdo prepričanje, da ideja o kompromisu niti ni zrasla na Tavčarjevem zelniku, nego da »Slov. Narod« ni bil v tem vprašanju nič manj in nič več, nego trobilo — dunajske vlade, ki si je mej slovenskimi poslanci izbrala ravno tistega, katerega je spoznala najbolj pristopnim. To dokazuje veatv»Neue Freie Presse«, ki pravi, da stopi Korber pred poslance s kompromisnim predlogom. Najprej »Slov. Narod«, potem »Neue Freie Presse« ! Čestitam! Prebrisani Korber je spoznal, da se na Kranjskem ne dela več narodne poli tike, temveč le strankarsko, ali cel<5 le osebno, in taki ljudje, ki beračijo za politične drobtinice, so seveda zanj »ein getundenes Fressen «. l)a pa taka politika, ki za liberalne ali klerikalne drobtinice, za kak dar za prihodnjo veliko vas Ljubljano, izdaja korist celokupnega naroda in, kar je najhuje, narodni ponos, — ne prinaša veliko Časti in še manj političnih koristi slovenskemu narodu, o lem bi se bili gg. Ljubljančani lahko v zadnjih časih prepričali iz Čitanja nemških, čeških in poljskih listov. Te ža lastno - smešne uloge, ki jo je moral slovenski narod igrati radi »Slov. Naroda«, ne {»ozabijo tako hitro niti naši pri- jatelji, niti naši nasprotniki in se manj — vlada. Rekel sem, da je bil predlog tudi zel 6 nepraktičen, da naravnost nerazumljiv z li-beralno-strankarskega stališča. Liberalni poslanci so izvoljeni v mestih. Da si liberalci v doglednem času ne priborč nikacega mandata v kmetskih občinah, o tem ao menda tudi širokoustni gospodje okolo »Slov. Naroda« prepričani. Ako hočejo torej pomnožiti svoje ne ravno imponujoče število treh mož (nesigurnega goriškega mandata po zadnjih deželnozborskih volitvah niti ne moremo več upoštevati) morajo skušati, da si priborć do sedaj nemsku-tarska štajerska in druga mesta. Kak<5 pa ; hočejo to doseči, ako zapodi srednje šole iz teh mest, ako ta mesta na milost in nemilost i izročajo Nemcem ? Pa kar velja za Celje, velja tudi za druga me*ta s slovenskimi manjšinami. Ako dosežejo Nemci, da se spravi slov. gimnazijo iz Celja, potem odreci*« se tudi Vi, slov. Tržačani, Vi slov. Goričani itd. upanja, da vdobite slovenske šole. Vaši nasprotniki Vam jih ne dajo, vlada se boji, a slov. liberalci (nekdaj so se zvali cel6 radikalce?!) Vam jih radi svojih drobtinic privoščajo le v Bar-kovljah in v Solkanu ! Ali smo re9 že tako oslabeli, da bi se morali izseliti iz ' mest in celo svoja meBta (Ljubljano) spremeniti v veliko vas? Stranka, ki stoji na takem stališču, morda lahko zahteva, da se spoštuje njene »nazore«, a gotovo ne more zahtevati, da se jo smatra za narodno a še manje, da se jo smatra za napredno stranko. Res, krasen »napredek« ! Ako si hočejo Ljubljančani priboriti le kake liberalne drobtinice na škodo obmejnih Slovencev, potem jim svetujemo, da si izvolijo poslance a la baron Schvvegel, kajti ti bodo, to jih zagotavljamo, veliko bolji poli-tikarji nego kak dr. Tavčer in s svojim vplivom tudi veliko več dosežejo. Potem pa naj se tudi odpovejo naslovu središča Slovenije, potem se jim bo res prilegal Tavčarjev naslov »velike vasi«. _~r- Politični pregled. Y Trstu. 8. aprila 1902. »Drang nach Osten« ▼ Bosni in Boroogovini- — Uprava okupiranih dežel menda ne vidi nerada, če slovansko avtoh-tonno prebivalstvo zapušča rodno zemljo ter dela tako prostora novim naseljencem — Nemcem in madžarskim judom. A to izselje vanje naj bi se godilo lepo na tihem, brez hrušča, da bi Evropa te spremembe ne zapazila. V resnici si je pridobil sistem, ki v tem oziru dela zare3 sistematično, že velikih — zaslug. Obe okupirani pokrajini sta že posuti z nemškimi in židovskimi pijonirji. in v doglednem času bodo v Bosni in Hercegovini Srbi, zlasti mohamedove vere, še le bele vrane. Zdaj pa se zdi, da so vodilni krogi prepričani, da je prišla doba, ko smejo nastopiti proti slovanskemu življu že tudi odkriteje. Uprava je namreč nedavno temu izdala naredbo, da vsakdor, ki bi se tudi le začasno in mimogrede mudil v inozemstvu, zapade strogi kazni : proglasi se ga, da se mudi izven pokrajine nezakonito in vzame se mu domovinska pravica v domovini. Nedavno temu sta bila dva srbska bega nekaj časa v Carigradu, kjer sta se menda ! posvetovala pri kalifu —verskem poglavarju j mohamedanske vere — torej pri sultanu o | verskih in šolskih razmerah Bosne in Hercegovine, ki pripadata po mednarodnem pravu še vedno sultanovi oblasti. Takoj jo je »policijski list« v Sarajevu proglasil v seznamku oseb, ki se mudijo protizakonito v inozemstvu, , in ko sta se vrnila, so ju najprej zaprli, potem pa iztirati čez mejo.... Tako se Kallay otresa neljubih mu do-mačinov. Česar ni mogel doseči gospodarski polom v okupiranih deželah, to upajo doseči potom policijskih na red b, to je, da čim prej pripravijo lepe slovanske dežele v lep sad, ki bo padel zrel v krilo matere Panger-mumje. Dogodki na Balkanu. Včeraj smo grajali nasprotstvo med Bolgari in Srbi, ki | utegne biti osodepolno pri nemirih, ki so se pojavili na jugu. Danes pa nam je zabeležiti redko, radostno vest. Bolgarski uradni list j »Bolgarija« piše o nemirih v Stari Srbiji zelo simpatično za Srbe. Ze dejstvo, da jim pusti j veljati ime Srbov, je znamenito. »Bolgarija« piše : »Znova se gode napadi na srbsko pre-| bivalsto v Stari Srbiji. Arbanasi (Albanci — Arnavti) hočejo to pot srbsko prebivalstvo do dobra posekati. Lanski dogodki v Kola-šinn se ponove kmalu na strašneji način. — i Turške oblasti tekmujejo z Sčipetari (alb. ime za Arbanase) v napadih na Srbe v Stari Srbiji, katerim se bližajo črni dnevi. Ob anarhiji, ki vlada tamkaj, nimajo nesrečni Srbi ! pričakovati nič dobrega«. — Zagrebški »Srbo-bran« javlja, da je vodja lanskih pobojev v Kolašinu arbanaski beg Isa Valjetinac, udri s 900 arbanaskih ustaše v v sandžak Novi Pazar, in »Zastava« novosadska poroča iz Skoplja, da uprizorijo Arbanasi občo vstajo. Včeraj se je vršil v Rimu shod v Italiji živečih Arbanasov, ki se je bavil s pripravami za vsearbanaski shod, ki bo 13. t. m. Na tem kongresu bo se razpravljalo tudi o kan- didaturi v Parizu živečega kneza Kastriota na albanski prestol. »Slovanski klube v Belgradu. V Belgradu so snovali »Slovanski klub« s& svrho, da dela na medsobnem spoznavanju ?n kulturni vzajemnosti vseh Slovanov. Vsi belgrajski listi in vsa srbska javnost je to vest pozdravila z veseljem in veliko simpatijo, kar je pač najboljši dokaz, kako je bil ta pokret potreben in kako so vsi to potrebo čutili. »Slovanskemu klubu«, ki se bo bavil tudi efe slovenskimi poiitiškimi in kjiževnimi razmerami, želimo najboljšega vspeha. Karadjordjevci na delu. Ljudje, ki so v zvezi s srbskim pretendentom Kara-djorjevicem, so zasnovali v Budimpešti srbski list »Topola« v svrho, da blatijo Obre-noviće, in vse, kar je žnjimi v zvezi. Ze okolnost, da izhaja list baš v Budimpešti, govori cele knjige. No »Topola« je začela postajati predebela. Sedaj hoče naprtiti kralju Aleksandru krivdo na »atentatu« na očeta ! Milana, o kateri inscenaciji se je svoj čas i toliko govorilo. Aleksander da se je hotel : iznebiti Milana.... Če hoče »Topola« že lagati, naj laže previdneje, sicer si pokvari j sama ves efekt; ljudje bodo se ji le smejali. Simpatij pa svojemu patronu Karadjor Jjeviću z neumno-podlim obrekovanjem mladega kra-: Ija in zares blage kraljice gotovo ne pridobi v slovanski javnosti, kolikor je ni j od židovsko- nemško-madjarskim vplivom. P O I) l. I 8 T E K «9 Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Seaaa, prevel M. C-t-č. IV. Dobranič je položil roki na glavi mladih in spregovoril : »Otroka moja! Nadejal sem se, da ježe tu Vajina sreča, ali prav na pragu iste Vaju je doletela težka izskušnja ; usoda je odmaknila srečo dalje in postavila med Vaju dolgotrajno, morda krvavo vojno. Ne klonita pred to izkušnjo, pokažita, da Vama je srce jako, «ia se res ljubita! Bog Vama pomore nadvladati to izskušnjo, a Vajina sreča bo tem veča, čim huji so ti časi. Pojte, Vladimire, v sve i boj za domovino našo, borite se junaški in povrnite se zdravi, jaz pa hočem svojo hčerko čuvati kakor zenico očesa in skupno žnjo moliti za Vaše zdravje, za zmago, za Vašo in Luciji no srečo. Sedaj, otroka, poj ta in reci ta si, kar Vama je na srcu, a ti, Lucija, povej materi, naj pride k meni!« Oba sta poljubila Dabranicu roko ter cdšla skupno na vrt, Klara pak je za nekoliko časa zopet stopila v sobo svojega moža. »Ti si me klical«. »Da. Sedi. Imam ti nekaj priobčiti«. »Da čujem«, je o i vrnila Klara Bedši. »Ti si se grdo vedla proti mladeniču«. »Tako, kakor je zaslužil«. »Ni res. Ti nimaš srca, ne znaš uvaže-vati njegovih čntstev za domovino«. »Kaj je meni do domovine, meni je do mojega deteta«. »A meni, misliš, da ni? No, pustiva to. Jaz slutim, da je bil mladenič zaveden ▼ zanj ko«. »Ne vem, ne vprašujem. Čuvati se je moral«. »Ako pridem spletki na sled, gorjč Tržaške vesti. Odprava izjemnega stanja v Trsta. V sinoćnjem uradnem listu »L'oaservatore triestino« čitamo: Naredba skupnega ministerstva z dne 6. aprila 1902, s kojo se preklicujejo izredne odredbe uvedene za mesto Trst in okolico, z naredbo skupnega ministerstva od 15. februvarja 1902, drž. zakonika št. 34. Na podlagi § iO. zakona z dne 5. maja 1809, drž. zak. št. 66, Be vsled sklepa skupnega ministerstva od 5. aprila 1902. po doseženi najvišji privolitvi preklicuje v Bvojem celem obsegu naredba skupnega ministerstva od 15. februvarja 1902. št. 34, drž. zakona, s kojo so se začasno ustavile določbe Členov 8, 12 in 13 državnega temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1§67, drž. zak. št. 142, in se je ob enem odredilo, da glede poaledkov te zaustave imajo veljavo določila omenjenega zakona od 5. maja 1869, drž. zak. št. 66. Ta naredba stopi v veljavo z dnem raz-glašenja. onemu !« »To govori tistemu, kogar se tiče. Jaz ne vem, ne vprašujem za to. Prosim te, govori o stvari. Nimam časa čakati. Moram še odpraviti nekoliko obiskov«. »Dobro, govoriti ti hočem na kratko. Zapomni si, da je poroka moja hčere samo odložena ; po vojni se mlada vzameta«. »Dobranic, ti si znorel!« je zakričala žena poskočivši po koncu. »Mir, velim ti!« je zagrmel Dobranic, »niti besede večt to je moja trdna volja. Da se mi ne drzneš ni najmanje protiviti se, ali nadlegovati deklico ali jo odvračati. S: li umela ?« »Če pa ti pride bankrot na vrat?« »Proč od tu ! Proč od tu! Nesreča mojega življenja!« je zakriral Dobranic in jej pokazal vrata. Klara je odšla ne rekši niti besedice. VL Zjutraj ob zori se je dvignila vojska iz Zagreba. Visoko so se vile hrvatske zastave, gromeče so udarjali bobni, a zvoki trobent so prodirali jutranji zrak. Veselo je vihrala zastava rudeče-belo-modra, vila se liki čudežni cvet nad glavami junakov. V rano jutro je stopal pod sveto zastavo tudi mladi dobro volje c Vladimir. Puška mu je bila lahka kakor pero, tornister ga ni tiščal, saj je stopal s sto in sto plemenitih src, stopal k naj-sveteji žrtvi za svobodo svojega naroda, a pred njim je stopal po bistrem zraku, po zlatem solne u hrvatski s tre g — stara ta svetinja. Glasovito je zasvirala godba davorijo: »Presto zrakom ptica leti!« a ob tem je klical narod oduševljen, razvnet; poleg njega je stopal pobratim Evgenij, da ga spremi do kraj Zagreba. Lucije ni bilo poleg njega, ali na svojem srcu je imel milo nje sliko, mehak ovoj njenih las in rožico, ki mu je je dala deklica ob ločitvi, v svojem srcu je nosil Lu-cijino pri«ego, da mu ostane zvesta do groba, nosil je tisto žarko nepremagljivo ljubezen, ki ga je sokolila na sveti boj. (Pride še.) Predstojeća naredba Be razglasa v urad nem delu časnika »\Viener Zeitung« in v drž. zakoniku dne 8. aprila 1902. K a z g 1 a 8. Dogovorno z gospodom predsednikom o. kr. višjega deželnega sodišča in jz gospodom višjim državnim pravdnikom, preklicujem z današnjim dnem naglosodni postopek, uveden na podlagi £ 429 kazenskopravnega reda z razglasom od 16. februvarja 1902, št. 430/Pr., za me eto Trst in okolico. V Trstu, dne fi. aprila 1902. C. kr. namestnik: G o e b s. Koeolc-ani pozor! Ta teden je začel v tržaški okolici komisijonalni pregled nameravane proge druge železnične zveze s Trstom. Kakor je znano, vozila bo ta proga tudi skozi toliko zanemarjeni Rocol. Pri prvem pregledu je izrazil zastopnik mesta tržašk«gt željo, naj se v Rocolu napravi malo postajo za osebni promet, v kar je državna uprava tudi privolila. Kmalu pa so se oglasili posestniki, zlasti pa trgovci, ki imajo svoja skladišča v bližini nameravane postaje, in so naglašali, da bi se to postajo moralo razširiti tako, da bo pripravna tudi za promet z blagom. Da bi bila taka postaja najveČe važnosti Jezikovno vprašanje in naša sodišča. Piše se nam : Opravičeno ste žigosali postopanje nek h primorskih sodišč, ki na izključno sloveneke tožbe in uloge odgovarjajo z italijanskimi odloki. Tudi drugi listi so se bavili s tem vprašanjem. No, te dni sem slučajno dobil v roke neki sodni spis s — Kranjskega. Na slovensko tožbo, ki jo je vodil slovenski odvetnik za slovensko stranko proti slovenskemu dolžniku je dotično sodišče izdalo — nemški odlok opr. štev. E. 88/2 ex 1901. Podpisano pa je: K. k. jBezirksgerickt Senosetsch, Abtb. I. am 16. Juni 1901. — Novak m. p. Brez komentarja! Moje menenje. Naš sotrudnik nam piše: Svoječasno me je nekdo vprašal: » Vi, ki ete delavec in ki pišete za »Edinost«, mi da-si je bil najtežavnejši. Morda bi bila gospica P. sploh bolj za resne, tragične uloge nego za ljubavne? — O gospodu Kogoju (gosp. Pertot O soj s k v [sic !] ) moramo trditi, da je bil vreden drug svoje sotrpinke, kajti njegova hladnost in — dolgočasnost je bila nad vse dosledna. Kjer se vrši dejanje v srednjih mejah, naj bi bila njegova zapetost-vrli na, saj bi mu rekli, da to zahteva njegov trdi Hegmatično-resni značaj, ali prav taki ljudje se ob nenavadnih dogodkih, ki se tičejo njih, vedejo | Deček je obiskoval tukajšnjo nemško c. kr. državno ljudsko šolo v ulici Fontana iti sicer III. razred, oddelek A. Uooga mati ui imela borih 5 gld., da bi plačala za drugega polletja šolnino. Prosila je, da jo počakajo, in dovolili so ji odlog do 20. marca t. 1. Ker pa tega dne še zopet ni mogla spraviti skupaj vsega denarja, da si ei je deček že sam v to svrho naprosil veči znesek, prosila je znova, da bi jo še čakali, a namesto da bi uslišali vroče prošnje matere in ukaželjnega strastnejše, izražajo nebrzdanejše svoja Čustva, j otroka, poslal gaje učtelj dne 2. aprila v Res bi bilo v njegovi usodi nekaj tragičnega, j prvi šolski uri samega iz šole z listkom, da ko bi videli pred seboj v zavesti sreče in ne sme v šolo, dokler ne plača petaka. l>e-ljubezni plavajočega, v samotni sobi v svo- j ček je pokleknil pred učitelja ter ga prosil jem blaženstvu deklamujočega moža, da bi j'htč, naj ga pusti v š,»li. Vse zaman! Moral bilo vse to le bolj živo, bolj naravno izra-lje zapustiti hišo — prosvete ! ženo, sicer ue verujemo njegovim besedam ; Mi nočemo kritizirati učiteljevega p}§to- bodete povedali, kak utis napravlja na vas' mesto tragike postane mučna komika. Zato je panja v meritornem oziru. Učitelj je pač ravnokar objavljeno izjemno stanje?« , „ „ ^ j bil prizor, ko spozna Kogoj, da ni žene j moral ravnati tako, kakor mu velevajo Ker je omenjeno izjemno stanje, v času doma, zelo medel; prav v tem trenotku je »uzorni« predpisi in ukazujejo predniki. K ko sem bil vprašan obstajalo že kakih 14 dni pozabil pokazati g. P.-O., da bivate dve duši veSemu bi se dalo prigovarjati, naj bi gosp. — časa dovolj za proučiti nasledite in si na- j v njegovem notranjem. Tudi v zadnjem pri- učitelj počakal z drakonienim korakom vsaj praviti lastno sodbo o istem, sem odgovoril zoru z Vido ni prišel K. do prave veljave, do konca pouka, da bi deček zapustil šolo sledeče: Izjemno stanje napravlja precej sit- — Alberto je že sam na sebi dovolj nejasno v družbi svojih bivših sošolcev, ki bi morda nosti vsem uredništvom, ker nad istimi visi izveden značaj, a g. H. Martelanc menda ni sedaj vedeli povedati, kam se je obrnil. Kar neprestano Damoklejev meč. V ostalem ne za take uloge; pred vsem treba tej ulogi več pa moramo odločno grajati, so tisti predpisi nahajam nikakih prememb. Drugače pa je toplote, več strasti. Človeku se zu", kakor da sami. Ali ne plačujemo že dovolj posrednih uplivalo i/jemno stanje na razne klateže bodisi bi se igralci bali šminke, ki jo vidijo pri to- in neposrednih davkov, da si moramo pičlo za ves roc »Iski okraj, je jasno za vsa kogar J domače avstrijske podanike, ali pa tuje po- variših. Na tej bolezni trpi tudi igra gosp. šolsko modrost še posebej kupovati s petaki, ki pozna tam.šnje razmere. Tam se nahajajo j dani ke. Martelanca, Če ne izvzamemo morda zadnjega desetaki, vsakega polulcta ? lepi prostori, ki služijo deloma že sedaj in bi ' Z eno besedo ; za mojo o*ebo ne opa- nastopa, ko pokaže Alberto bolj ali manj Zlasti »državni jezik« bi nain pač smeli s pošteno zvezo zmerom bolj služili trgovini z«na nikake spremembe in nikake vtisnjenosti srečno svojo pravo, aristokratsko lahko naravo, naši državniki v zmisiu svojega— programa, in industriji, ki so pa dandanašnji zanemar- državljanskih pravic in svoboščin. — Gospod Drag. Pertot je igral Sodjo z neko po katerem pomagajo graditi nemški most jeni in v žalostnem stanju, ker nimajo prav Tak je bil m-»j odgovor v začetku iz- gotovostjo, če tudi večinoma v napačni smeri, do Adrije, naklanjati tudi brezplačno . . . nobene zveze. Saj je znano, da ves Rocol jemnegi stanja in ravno tega menenja sem še kajti on je napravil iz svojega junaka —ka- Toda tu ni mesta šali. Slučaj je tako nima prav za prav niti ene poštene ceste. danes! rikaturo. Name je napravil Sodja te igre kričeč, da se moramo odločno pridružiti za- Kako bi poskočila vrednost zemljišč Izjemno stanje je grozio le za one, ki vtisek, kakor da se šali s svojo boleznijo, da htevi soc. demokratov, ki zahtevajo jednako, zlasti v spodnjem Rocolu, ako bi se posre- imajo črno vest, toda za te vrste ljudi je iz- P* se naposled nekako ujame in umrje, — a brezplačno šolsko vzgojo za vse sinove in čilo vdobiti veliko železnično postajo, ki bi jemno Btanje tudi v povsem normalnih časih, mi si le mislimo: to je seveda v igri, iluzija hčere državljanov. povlekla na-se ves promet v tistih krajih! ker se morajo vedno bati roke pravice! Za nas zapusti, in to je najslabše znamenje za Ako se je Josip Ferles ponesrečil, zgo- Mestni svet se je že izrekel za tako nas mirne meščane pa ni bog ve kake igralca. Povsod je bilo videti, da igra starca dilo se je zaradi umazanih pet goldinarjev. postajo in je dovolil tudi večo svoto za cesto, razlike. ki ima peljati do nove postaje. »Lepa Vida«. — Kadar berem roman — mlad in čil človek. —Volpino (g. Gerbec) Malo več je pač menda vredno človeško ni imel obširne uloge, no, to ne ravno na življenje, pa če je tudi življenje slovenskega Sedaj pa je stvar tudi tamošnjih posest- tega imena, vselej mi stopi pred oči tista škodo igri. Sicer je bil g. G. nekoliko okoren otroka, ki bi si v nemški šoli rad pridobil nikov, tla se za to zanimajo. zdrava, čvrsta in lepa slovenska deklica, ka Na 11. tek. in. se zl>ere komisija ob 9. tero opeva narodna pesem s tako očarujočo — lisjak, da mu lisičje gibčnosti pri najboljši vsaj drobtinico znanja v materinščini, katere volji ne bi prisodili. — Marjetina uloga (go- mu mogočna avstrijska država ne more dati, uri zjutraj blizu gistilne »Marienburg«. Do- pri prostostjo, s tako naravno naivnostjo in s 8Pica St* Martelanc) je dovolj obširna, vendar ako ne pod plaščem germanizatoričnega nekako šablonska. Dostikrat zakriva M. na- »Drang nach Osten« ! Dajte nam slovenskih šol, in mi vara znali sm<», da se vdeleži te komisije tudi za- pravo globoko poezijo. — Nehotč pri- stopoik II. okraja dr. Rvbar, da zastopa merjam podobo v romanu z likom narodne Pake 8voJe g°jenke Vide» no, zato g.ica St, koristi svojih volilcev. " pesni in m^ram seveda dati prednost posled- Martelanc mnogo. Ce prezremo to, ne bomo usiljevali svojih otrok v nemške Gotovo bi b« bilo v interesu Rocolčanov, njemu, četudi je ostala Jurčičeva Vida zdravo, da S°9I,ic* »graika nima najboljšega organa, državne šole, ki potem lahko ostanejo izda se tudi oni oglasijo pri tej priložnosti v da-si razvajeno kmetsko slovensko dekle iz Je bila dovolj klepeteva postrežnica in zaupnica, ključno zavetišče »nobeU-otrok, takih, ki večem številu, in jih zato vabimo, naj ne premožnejše hiše. Vošnjakova lepa Vida pa ki si ne da imponirati niti po grofici niti po poleg drugih neznosnih bremen lahko prena-opustijo priložnosti, da izrazijo svoje želje je mestno dete, uradnikova hči, torej pojav 2vitem oskrbniku. — Brez dvoma je bila sicer sajo še visoki davek na p ros v eto, davek, glede nove postaje. mlajše in šele razvijajoče se slov. družbe. malovažna uloga grofice Gadolla v dobrih ki po našem menenju propeto prostituira v Kdor le vtegne, naj pride torej na 11. Da so mestne mehkužno vzrejene gospodične rokah (gosp'ea M. Ćok). -- Tudi Kogojeva plačano deklo kapitalistov, tek. m. na zbirališče. Složnim prošnjam vseh drugačnih nravov nego na svežem čistem mati (g°9Pa A- Martelanc) je bila dobra Dajte slovenskim delavcem slovenskih se gotovo j »osreči, doseči tudi enkrat nekaj za zraku v svobodni prirodi pastoče in cvetoče B arka in še boljša tašča. pol v Trstu! Gospoda naj le zajemajo na naš do sedaj pozabljeni Rocol. rože, to je umevno, ali s tem ni dramatik Da si umetniški uspeh v obče seveda ni viru nemške kulture, ki si je jK>3tavila zopet Postaja pri Piščancih. Prebivalci vasi Vtšnjak opravičen, ker nam je podal v svoji bil poseben, vendar treba uvaževati moralni enkrat krasen spomenik ! Piščanci so izrazili željo, da bi nova žele- žaloigri tako medel lik glavne junakinje. Sicer učinek nedeljske predstave. Pri tem bi pov j Ker je verojetno, da se je deček na- znica imela postajo za osebni promet tudi v pa ni naša naloga govoriti o vrlinah in hibah daril dva momenta: Prvič je to na vsak potil proti Ljubljani, kjer, kakor se je izrazil Piščancih. tega dela, naj zadostuje, če omenimo, da re- način pohvalno, da so se vrli člani »A d r i j e« nekaj dni prej proti materi, po njegovih Ta njihova želja je gotovo vsega ozira produktivni umetnik nikoli ne more popolnoma podstopili vprizoriti večjo igro, kajti za to treba mislih ne zahtevajo davka od ukaželjnosti, vredna. Železnica, ki prihaja iz Krasa v popraviti hib prvotnega umotvora, on more mnogo dobre volje in vstrajnosti. Kar se da prosimo vse človekoljubne ljudi, da nemu- precejšnem ovinku v spodnjo okolico, nima le s svojo umetnostjo zakriti te hibe, on vdihne s tem doseči, so gotovo dosegli marljivi igralci, doma sporoče o vsaki sledi zgubljenega dečka postaje do sv. Ivana. svojemu junaku svojo osebnost, da vsaj de- Kar se pa tiče nadarjenosti, to se ne da njegovi materi S. Lizzaro št. 13, II. nad- Postaja blizu Piščancev bi torej služila loma omami gledalca, in to s finesami svojega ne samo prebivalcem te vasi, temveč tudi nastopa, svoje mimike in deklamacije. Tega onim iz celega Rojana, dela Skorklje in seveda pri diletantih začetnikih ne moremo Ferlugov (Konkoneljal in drugih raztresenih pričakovati, zato ni čudo, če je bilo pri pred- hiš. Sp'on pa bi bila iz te postaje najkrajša ]>ešpot \ Trst, kajti iz take postaje pride človek lahko v 15 minutah na miramarsko stavi v Barkovljah precej pogreškov. — Pri sliki ni najmanjše važnosti okvir ; če se ta ujema z vsebino podobe, tedaj prijetno ob- cesto, in srno pripričani, da bi taka posLaja čutimo celotnost utiša t. j. mtd okvirom in mnoge koristila okoličanom in Tržačanom. Piiporačamo torej toplo to željo naših Pi- i matični umetnosti. Kulise, kostumi sčancev. vsebino ni nesoglasja. Tako je tudi pri dra- n maske j bistveno pomagajo k temu, da se gledalec V spomin. Pišejo uam : Naša naloga, umisli v pol žaj, katerega nam slika pesnik. spominjati se na tem mestu, za našo narodno j ^ tem tziru sem bil v Barkovljah precej stvar zaslužnih delavcev, nam veleva, da se ! zadovoljen, le nekatere maske niso bile naj-spomnimo tudi včeraj preminulega vrlega ro- primernejša. Kar se tiče igranja treba upoštevati doljuba delavca-posestni k a Ivana Grego r i č. Ta stari mož naj nam bo za vzgled, kako treba delati, varčevati ur biti vztrajen, vrl sin svojega naroda, in vrl oče svoje družine. Ko je pisec teh vrstic zadnjič govoril z pokojnim Ivanom, je bil itti jk> dolgi mučni bolezni že tako oslabel, da je moral le se ti-čati za ognjem. Žil mi je, je rekel, toda za naše prepotrebno društvo »E liii>etc plačam letos — zadnjikrat ! Čutil je vpadanje telesnih moči in dasi na dahu povsem zdrav, je slutil, žal, pre- da so predstavljali — začetniki; ker pa sem videl pri tem Barkovljanih toliko dobre volje, iz katere sklepam, da se hočejo izpopolnjevati, da hočejo napredovati, zato naj mi dovolijo, la grajam, kar je graje vredno z zagotovilom, da *icer popolnoma uvažujem njihov položaj. Glavna junakinja Vida (gospica Pipan) je izborno znala svojo ulogo, kar sploL pohvalno omenjam o večini igralcev, ali drugače je igrala premrtvo, premonotonno, preavto-biatično. Vidina duša, ki mora biti bogata, prekipevajoča, da vsaj deloma utemelji razvoj rani konec svojega delovanja v ti dolini solz.. dejanja, ni prišla do veljave; vse se je zdelo Žalujočim družinam naše najtoplejše sožalje. j nekako prisiljeno, šele ob koncu, koje spo- Kakor družinam pokojnega, izrekamo iskreno sožalje tudi vrlemu narodnjaku in prijatelju blagega pokojnika gosp. Josipu Turk, ki je zgubil dobrega prijatelja in soseda. Vječnaja Ti pamjat. znala podlost svojega Alberta, ko se je spre menila njena ljubezen v sovražtvo in prea^-ziranje, je našla gospica P. nekaj svojega, menda njenemu značaju prikladnega. Zadnji nastop — blaznost in amrt — ni bil najslabši, vcepiti cd zunaj, na drugi strani pa treba uvaževati, da Človek nadarjenost za to ali drugo stroko še le s Časom odkrije; za to ne trdim, da bi ne bilo pri nekaterih igralcih znamenj, da imajo nadarjenost za to stroko. Drugič je obilno število poslušalcev, ki so napolnili prostorno dvorano v »Narodnem domu«, znamenje, da slov. ljudstvo tudi najnižjih slojev čuti potrebo po resnejši zabavi, ki bi mu bila ob enem šola. Pa tudi pazljivost med igro, dostojno vedenje in vstraj-nost do konca nam priča, da naše občinstvo napreduje v šolanju okusa, da se polagoma privaja, razločevati resno oJ šaljivega in smešnega, torej, da postaja zavedno glediško občinstvo. Burno ploskanje ob koncu igre je izražalo hvaležnost tega poslušalstva za du sevni užitek, katerega so mu pripravili bar-kovljanski d i leta n tj e, kar naj jih vspodbuja k nadaljnjemu stremljenju in spopolnjevanju. Zgubljen otrok in še nekaj. Jos:p Ferles iz Trsta, 11 let star, a nežen in slaboten, da izgleda, kakor da bi imel še le 8 let, se pogreša že sedem dni. Uboga mati išče po dnevu in po noči svojega jedinca ter se je prijokala danes v naše uredništvo, naj naprosimo naše čitatelje in druge slovenske liste, da ji pomagajo najti otroka. Fantek je bil oblečen v havelok brez kapuce, na glavi je imel belo kapo, oblečene plave hlače z belimi progami ; las je plavih (blond), plavih oči; na vratu se mu pozna kak 3 centimetre dolg povprečen obronek od rane, ki jo je dobil pri neki operaciji vsled difterije. Govori slovenski, nemški in italijanski. stropje, soba št. 9 ali pa uredništvu našega lista. Ostale slovenske liste uljudno prosimo v imenu potrte matere, da sporoče o gornjem slučaju svojim čitateljem z enako prošnjo. Umor v ulici Arcata pred porotnim sodiščem. Včeraj zjutraj zapričela se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem — kakor smo že na kratko omenili — kazenska razprava proti 26-letnemu italijanskemu podaniku To mažu Mattucciju, kateri je dne 16. januvarija umoril 17 letno Ofelijo Komar. Predsedoval je vit. Urbancich, sodnika sta bila : svet. Crusiz in Krammer ; državno pravništvo je zastopal dr. Chersich, obtoženca pa je branil odvetnik dr. Brocchi. — Iz obtožnice posnemamo sledeče podatke: Tomsž Mattucci bil je oktobra meseca l. 1901 z laško operetno družbo Palombi, v kateri je sodeloval kakor zborni pevec, v našem mestu in je v istem času stanoval v hiši št. 1 ulice Scorzeria. Takrat spoznal se je se 17-letno Ofebjo Komar, hčerjo babice Marije vdove Komar, s katero je kmalu sklenil ljubimsko zvezo. S Časom začel je Mattucci zahajati na Ofelijin dom in o teh obiskih spoznala je Ofelijina mati Mattuecijev nasilni karakter ter dobila o njem tudi drugje neugodne informacije. Na podlagi tega Bkušila je mati pregovoriti svojo hčer, naj zapusti Mattuccija. — Ofelija pa je še nadalje skrivaj ljubimkovala z Alattuecijem, kateri jo je slednjič pregovoril, da je pobegnila ž njim od doma in prenočila jedna noč na Mattuceijevem stano- vanju. -— Marija Komar pa je to stvar naznanila policiji in Ofelija je prišla že naslednjega dne zopet domov. Dne I. decembra istega leta odpotoval je Mattucci z operetno družbo iz Trsta, a se po jedno-mesečnej odsotnosti zopet sam povrnil semkaj. S.-stal seje takoj z Ofelijo in jo nagovarjal, naj posreduje pri materi, da jima dovoli poročiti se ter da mu preskrbi denarja, s katerim je hotel pričeti kako trgovino. Mati pa je to odločno odbila ter je dala Mattueeiju še 12 kron. da bi se odpeljal iz Trsta. Obljubil je sicer, da odpotuje, a ni izpolnil svoje obljube, ter se je dne 16. januvarija zopet povrnil na stanovanje k Ofe-liji, kjer jo je z nožem ubil- Na to podal se je takoj na laški konzulat, kjer je povedal, da je ubil neko dekle. Konzulat ga je izročil j>olicij», katera ga je odvedla v zapor. Po prečitanju obtožnice zaslišan 'je bil obtoženec, ki je priznal svojo krivdo, ter pripovedoval, kako se je vse izvršilo. Zatrjeval je tudi, da je bila Ofelija pripravljena vstopiti v Palombijevo operetno družbo in da mu je ona sama predlagala, naj pobegneta. — Izjavil je, da je od gospe Komar dobival več časa kosilo in večerjo. Priznal je tudi, da je Ofeliji pretil, da jo ubije, ako ga zapusti. Ko je bilo končano zasliševanje obtoženca, ustopila je v dvorano priča Marija vd. Komar, mati umorjene deklice. Priča Komar je med drugim pripovedovala, da je po begu deklice odpustila njej in Mattueeiju ter privolila v to, da se poročita ter tako popravita, kar sta zgrešila. Pravila je tudi, da si je prizadevala najti Mattueeiju primerno službo ter. da je bila pripravljena preskrbeti Mattueeiju tudi potrebnega denarja. Izvedela je, da je Mattucci pretil Ofeliji se smrtjo, ako ga zapusti. Ko mu je svetovala, naj odpotuje v Italijo in mu dala v to potrebnega denarja, rekel je Mattucci : >Sedaj odpotujem, ali ne mislite, da se me iznebite, jaz sem iz — Abrucov«. (Abruci so ona dežela v Italiji, kjer bo doma najhujši laški banditje. Op. ur.) Ko je uboga mati popisovala prizor umora njene hčere, kateri se je izvršil pred njenimi očmi, prišlo jej je slabo ter je padla v nezavest in so jo morali odnesti iz dvorane. Ta dogodek povzročil je v natlačenej galeriji silno senzacijo ter je predsednik za 10 minut pretrgal razpravo. — Ko se je razprava nadaljevala, stavil je zastopnik g. Komar, odv. dr. l illinich, istej nekatera vprašanja, iz katerih je izhajalo, da je hotel Mattucci poročiti Ofelijo, zat > da bi mogel živeti na njenih ramah. V izjavi Ofelijine stare matere, 72 letne Frančiške Ive je bil naveden sledeči stavek, katerega je Ofelija spregovorila njej nekoliko dni pred umorom : »Babica moja, Mattuc«*i mi je predvčerajšnjim grozil, da me ubije«. Priča Karla Comini je izpovedala, da je Mattucci ljubimkoval tudi z drugimi dekleti. Druge priče so potrjevale rasne točke obtožnice. Iz poročil italijanskih oblastnij izhaja, da je bil Mattucci večkrat obsojen in enkrat tudi na jednoletnoječo radi grdega postopanja se svojimi s ta riši. Sodni dvor je predložil porotnikom dve glavni vprašanji : prvo radi namenjenega umora, drugo radi javnega nasilstva storjenega z odvedeujem deklice. Porotniki so « vsemi 12 glasovi |>otrdiii umor, .s njih pa je zanikalo, da je bil um »r namenjen, drugo vprašanje so zanikali z 8 ne proti 4 da. Na podlagi tega verdikta, obsodil je sodni dvor Mattuccija na 9 letno težko ječot poostreno z jednim postom vsake tri mesece. Drobne vesti. Poskus samomora. V pisarni zaloge Singerjevih strojev na Corsu palača Salem> ustrelil se je včeraj ob 7. in l>ol uri zvečer p sarniški uradnik Viktor Pa-eitico. Po sreči pa si ni Pacifico prestrelil rca, kakor je namerjal, ker se je ustrelil nas levo stran prs, ter je upanje, da mu rešijo življenje. Prenesli so ga v bolnišnico. Vzrok poskusu samomora so bile baje gospodarske razmere. Drzna tatvina. Iz vlaka, ki je odšel iz Trsta v sredo ob 1. uri pop. proti Nabrežini, ukradli s,, nepoznani tatovi 3 vreče kave. Tatov ni bilo še mogoče najti. Pretep. Predsinoči stepla sta se v ulici Cavazzeni 49-letni kotlar Viktor C. in 25 letni Fran H. K. je bil o tem ranjen na levem licu ; njegovega nasprotnika so odvedli v zapor. Tatvina. Predsinočnjem ukradel je neznan tat na zemljišču Coroneo Josipu Rie-•zianu daljnogled vreden 8m'r ob 7. uri Kjutraj 18°.9 ob 2 uri popolndn* 16°.3 C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.8 _ Danes plima ob 8.10 predp. in ob 8.9 pop.; oseka ob 2.12 predpoludne in ob 1.52 popoludne. Branislav Petronijevič o pesimizmu in humanizmu itd. itd. Mi smo naveli nalašč te predmete in imena predavateljev, da cenjeni čitatelji, »Edinosti« zvedo, o čem se predava in kdo predava belgradskim delavcem. Ali bi pri toliki inteligenci ne bilo kaj podobnega možno prirediti tudi v Trstu ? Kaj je z obljubljenimi predavanji v »Zavodu av. Nikolaja c ? ^ Opažamo končno, da so bila vsa ta predavanja dobro obiskana. Slušateljev, večina delavcev je bilo vedno 3—400. »Radničko društvo« je razun tega priredilo svojim udom brezplačne kurze iz nemškega in francoskega jezika, obče zgodovine, politiške ekonomije, zgodovine delavskega gibanja ter tz svobodnega in geometriškega risanja. To bi nam naj služilo v izgled. Opomniti še treba, da omenjeno društvo ni socijalno — demokrati ško. Loterijske številke, izžrebane dne 5. aprila : Trst 68 29 52 11 81 Line 75 19 82 52 54 Inomost 40 73 82 7 51 Zahvala. Pevskemu zboru »liratovščine sv. Cirila in Metodija« je v nujno dolžnost, da se zahvali vsem, ki so prpomogli, da je koncert dne 31. marca tako l»»po vspel. Osobita zahvala gre gospicama Rapotec in Primožič, kateri sta na prireditvi igre dobrovoljno priskočili na pomoč in tuli lepo izvršili svojo nalogo. Srčna hvala gre »Podp. in bralnemu društvu«, ki nam je odstopalo dvorano za vaje, onim gospodom, ki so nam drage volje pomagali pri blagajni: gg. Skrinjarju, Ro-žetu, Švagelu in Gustinčiču. Dalje izrekamo zahvalo slavnemu »Obrtnijskemu društvu« v Barkovljah, katero nam je znižalo odškodnino za dvorano. Slednjič v-dja zahvala pevskemu zboru »Čitalnice« pri Sv. Jakobu, ki se je korporativno udeležil veselice. Z eno besedo: vsemu občinstvu bodi izrečena zahvala. V Trstu, dne 4. aprila 1902. 0DJS0R pevskega zbora „Bratovščine sv. Cirila in Metodija1* v Trstu. Književnost in umetnost »Crnogorae k svemogućemu Bogu«. Ta pesem Petra II. Petroviča Njeguša, kneza in vladike črnogorskega, je izšla v italijanskem prevodu pod naslovom : >11 Montene-grino ali' Onnipotente« v Rimu, tipografia sociale. Prevodilec je dobri poznavalec jugoslovanske knjige Cesare Tondini de Qua-reoghi. Prevod je svoboden in se ne drži : strogo originala. Amalija Ti Italija TRST. - ul. Halcanton 4. - TRST. Velik izbor pohištva, ta pecar ij, ogledal in okvirjev po nizkih cenah. Ne boji se konkurence ! Društvene vesti. Xa znanje.. Da ne bo zamere, naznanjamo slavnemu občinstvu, da se ne bo razpošiljalo, za naš nedeljski koncert, vabil na osebe; izjemši podporne člane in pa narodna društva v mestu in spodaj i okolici. Ker smo dali prilepiti plakate, tiskati in razdeliti ogromno število vabil, bi z razpošiljanjem vabil na osebe nastali pieveliki stroški, zato prosimo naj se vsakdo smatra povabljenim. Odbor pevskega društva »Kolo«. Koncert »Slovanske čitalnice« t Trstu. »Slov. čitalnica« priredi svojim članom in po njih vpeljanim gostom v soboto dne 12. aprila 1901. koncert se sledečim vsporedom: 1. V. G. Brož: »Složno pod hrvatskom zastavom«, tamburaški zbor. 2. A. Foerster: »Njoj«, moški četverospev. 3. Beriot: »Air varie«, gosli-solo s spremljeva-njem g'asovirja. 4. a) BendI : »Pevčeva oporoka«, b) A. Foerster: »Mladi junak«, bas-solo s spremljevanjem glasovirja. 5. V. G. Brož : »Domovino moja«, tamburaški zbor. i 6. K. Mašek : »Sanja«, moški čveterospev* 7. Katki«*: »Z bogom more«, tamburaški zbor z brač-solo. Po vsporedu bo svobodna zabava. — Začetek točno ob 8. uri in pol zvečer. Razne vesti. Narodna predavanja v — Belgradu Belgradsko »Radničko (delavsko) društvo« prirej uje od prošle jeseni naprej brezplačna javna predavanja in sicer \ sak > nedeljo. Naj navedemo nekaj predmetov, o katerih so predavali d o s e d a j belgradskim delavcem zdravniki, profesorji, državni uradniki itd. Zdravnik dr. Miloš Popović je predaval o alkoholizmu; tajnik »rad. društva« Krsta Jovanović o sindikalnem gibanju na Danskem ; suplent dr. Jovan Skerl 6 o narodnih vseučiliščih na Francoskem; prof. Velike šole dr. Branislav Petroaijevič o spiritizmu; prof. Jaša Prodanović o vzgoji volje; Nedeljko Košanin o postanku zemlje in razvitku življenja na njej; pisatelj Janko Veselinovič o življenju na selu ; telegrafist Dušan Markovih o primeni elektrike v telegrafiji in tele grafu brez žic; Ko sta Jovanović o gospodarskih razmerah v Srbiji; jurist Š te van Luko vic o davkih (progresija in socijalna naloga davkov); prof. Milenko Vukičevič o politiški uredbi Srbije v početku 19. veka; docent Velike šole dr. Jovan Skerlić o naučni morali ; Košta Jovanović o kooperacijah; uradnik ministerstva za zunanje stvari dr. Boeko Ljubišič o delavski zakonodaji na Nemškem; suplent Živko Joksimovič o vulkanih, dr. Brzojavna poročila. Eksplozija t bruseljskej naeijonalnej banki. BRUSELJ 8. (B.) SinoSi ob 10. uri dogodila se je v poslopju nacijonalne banke zelo močna eksplozija. Ni se pa o tem dogodila nikaka velika škoda in ni bil nihče ranjen. Dozdeva se, d* se je dogodil zločin. BRUSELJ 8. (B.) Eksplozija se je dogodila na strehi vratarjeve lože pri uhodu k pisarnam. Sumi se, da so zločinci vrgli na streho peklenski stroj. Kakor se kaže, ni bil stroj napolnjen z dinamitom, ker so pasantje slišali močsn duh po smodniku. Streha por-tirjeve lože je znatno poškodovana, počilo je v bližini tudi nekaj zelo debelih šip. Dosedaj se stroja ni moglo najti in oblastva tudi še niso na Čitem o vrsti razrtreljiva. Tudi o zločincih ni še nikake sledi. Državni zbor. DUNAJ 8. (B.) Danes je imela zbornica poslancev svojo prvo sejo po velikonočnih praznikih. Po prečitanju došlih spisov se je spominjal predsednik grof Vetter smrti mladočeš-kega poslanca Horice ter prijavil zboraici, da je poslanec ljubenske (Ljubno) trgov, zbornice, Endres, položil svoj mandat ter slednjič naznanil, da je izjemno stanje v Trstu odpravljeno. Ministereki predsednik dr. Korber je med drugim odgovarjal tudi na interpelacijo posl. Biankinija glede novega dalmatinskega namestnika ter zatrdil, da spada isti med najboljša upravne uradnike ter da je popolnoma zmožen hrvatskega jezika. Zbornica je prešla na to k nadaljevanju proračunske razprave. Umirovljen je. In odlikovanje. DUNAJ 8. (B.) »Wr. Ztg.« javlja: Njeg. vel. cesar je podelil vojaškemu pomor-skemu kapitanu Otonu Burianu povodom zaprošenega umirovljenja red železne krone III. vrste; kapitanu linijske ladije izven službe, Edvardu pl. Normann — Friedenfelsu pa je podeljen značaj častnega korvetnega kapitana. i PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo 4' topli TRST. - Via S. Aiitonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopicev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. | Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. C Vao po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. X X X MIZARSKA ZADRUGA ? GORICI X H z •■ejenloi jamstvom ^ naznanja slovenskemu občinstvu, da X Jf je prevzela X 5 m slov. zalogo plitva S K iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X X vam v Solkanu in Gorici X i Antona Černigoj-a * Katera se ualiaja X X ▼ Trstu, Via Piazza veochia X X (Rosario) it. 1. X X 'as proti „hola thiozza.") Kirurgicui instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi iu nogovice, suspenzori, elektroieraj>evtični aparati, aj»arati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike SCHNABL k CO. - TRST Via detle Poste vecchie (vogal Via Vienna). Glavni zastop železja in tovarniških strojev. —- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Infttalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave ze centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za »tavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. IV* In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj liacl 200 obrtnih naprav, med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in priprav- | Kakor tudi: Tovarne za kože, ljanje dog. 36 vodnih nape-jav. 17 tiskarn in kamnotis-karn. 13 mehaničnih delavnio. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Tovarne za obleko itd. Periltiice, Predilnice, Tovarne za parafin in < v rezin, » sardine, Mline, 1'odjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zaraaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žitu. V ta um je bilo postailjeiiili: 151 motorje? na plin iu petrolej in 65 parnil strojev „SLOVENKA". glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik. Ostbiaa številke za marc 1002.: ( lailki: X: Ženska odgoja i Pappenliein - Leda : Socialni temelji nravstva ; Kogenija Mart: Maksim Gorki j ; Y : Poštne uradnice ; Leda : Nietzscbe o zakonu. Leposlovje: Utva: Nekoč...; Ivan Cankar: Domov; Fran Valen-čič : Soneti; A. S. Puškin — Edvič : .Boris Godunov ; Fran Žgur : Kmetska pesem ; Žiga Lajakov — Mozirski : Savinski venec. IT; Fran Žgur: Pesem mladine; Dr. Laza K. Lazarević : Šolska ikona, II; J. S. Macliar — Der-mota ; Magdalena, III. sped. Listek: Nove knjige: — je: »Magdalena«, zvrsetek; I)r. .1. T: Koledar družbe sv. Mohorja« ; »Mala biblioteka ; J. F: .Tambrišak Marija: -Znamenite žene n povjesti i pričama« ; >Xovi akordi«. — Beležke. Naroča ?e pri upravnistvu „SLOVENKE" v Trstu ul. Molin piccolo 3. TI., kjer se dobe tudi posamezne številke. Cena : 6 K za celo leto, 3 K za pol leta. ,SLOVENKO" prodaja v Trstu le tobakarna ga. Lavrenčiča na trgu Caserma predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti oi gumija in nepremočljivih snovij. SloTeei profesorji z4ra* rilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * 4. tinkturo lekarnarja piccoli v LJubljani dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepžnjože in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljnje in odprtje pospešujoče sredstvo, pot»ebno onim, ki trpe na navedn em telesnem zaprtju Tinktura za želodec* razspošilja lekar Plocoli ▼ Ljubljani v škatljicah z 12 steklenicami za K -J 'r>, i. 24 steklenicami za K 4 8'», z 3<> steklenicami za K 7 —- z 70 steklenicami za K 13.—. i Postni parket poti 5 kg.) Razprodaja se v lekarnah v Trsta, Istri. Dalmaciji, Primorskem, O riftkom in Tolmlm-skom po K 2-40 steklenica. 3van ^Ingeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopieev vseh vrst in ščetk, naliajajoe se 11a tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščttk od grive ali korenik tudi malili. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomijivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfutnovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. X)OOOOOOOOQOaOOOt Konrad Jacopich trgovee z jedilnim b!agom v Trstu > Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jentvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa it