Posamezna številka 30 viharjev,
Slev. 73.
V Lilija;:', v cedeijo. die 30. marca km
L?I9 EVO.
s Velja po poŠti: s
u oelo leto naprej.. K M'~ u eo meso« „ ., „ 5-50 Si Inozemstvo ,, „ 70 —
V	Ljubljani na dom Zi oelo lato naprej.. K OS-— u01 mueo „ .. K B-—
V	opravi prijemi« nBStSito,, < 50
a Sobotna Izdaja: ag
b oo;o loto.....k xo _
n laoanutro •«. , „ 18 —
i Inseratlj
_ Urotalitvo jo v Kopltorjovi iliol itov. 8/UL Kotoplsl m bo vrtčajoj ielrutxirua plima m bo •prejemajo.	Vololoao itov. 80.
folitičen list za slovenski narod.
Eugitolpna pstltvrsta (50 mm ilroka la i min vltolu ali al«
prostor) io OB^rat .... ps 50« u ilva- ln vočkrst . a tta
Ql> sobotah dvojni tutt.
Poslano:
Enostolpna potltmts K H— Un»j» vsak din livzemil p®. sadsljek in iha po praznika, ali S. ul ujuliat
Uprava jo v Kopitarjev! ol. 6. — lUčnn poitne bran. IJnbijgnsk« St. 850 ea naročnino la &t 349 za ogliso, »rVr. ln češka 24.797, ogr. 28.M1, boaa.-boro. 7683.


ZahteBsife deželni
zfami
S Najprej to nam obljubili, da se bo skli-!Ca! deželni zbor. Vse stranke so se izjavile sa to, imenovale so cclo v hvalevredni na-tflid poslance zanj, pričel se je že prepir, kako naj oe ta institucija imenuje in kak-ien bodi njo delokrog — danes pa je to vpraS&nje pozabljeno, kakor bi ne bilo nikdar stalo na dnevnem redu. Zaradi praznih atrahov, zaradi nepotrebnih in prav tako meglenih, kakor strastnih polemik o centralizmu in federalizmu, zaradi votlih besed so je misel deželnega zbora razpuh-tela v nič. Tukaj moramo takoj povedati, da se ne namerjamo prav nič spuščati v prepire o državnih in upravnih zakonodajnih problemih, ki so danes brezplodni, da smo prosti vsakega dogmatizma in da nam ,e malo mari, ali sc dosedanji deželni zbor imenuje parlament, sabor, svet, sosvet, enketa, komisija ali kar je še drugih takih imen. A kar nam je mari, je to, da je sedanje stanje nevzdržljivo, da je ljudstvo popolnoma izključeno od sodelovanja pri vladi in da ne pride nikjer do besede. Tega nam je dovolj. V tem oziru smo dogma-tični.
A ne le dogmatični, najočividnejši stvarni razlogi zahtevajo, da sc skliče deželni zbor, Vsled državnega razstroja bivše monarhije se je začelo po deželi razkrajanje gospodarskega in socialnega življenja. Vprašanja prehrane, stanovanjsko vprašanje, vprašanje ureditve tržnih cen, mezdno gibanje kot nujna posledica, vse to postaja od dne do dne kočljivejSe. Naši deželni vladi ne prisojamo daru vsemogoč-nostj in ji nikakor ne odrekamo dobre volje, a dejstvo je vendar, da je v teh vprašanjih odvisna od največkrat bolj demago-ške kot stvarne iniciative dnevnih 'istov ter od poročil slučajnih deputacij, ki zaidejo r.a Bleiweisovo cesto. Neposrednega stika z ljudskimi potrebami in ?. ljudstvom samim vlada nima; tega bi dobila le p;> poslancih ljudstva, ki so prišli iz njega in poznajo njegove potrebe iz avtopsije. Iz pokrajinske poslanske zbornice bi se sprožila ir.nogokatcra zdrava misel, rodila maisikatera potrebna reforma.
Nasprotno bi dobila vlada z ljudsko zbornico širjo podlago v ljudstvu samem. Danes so deželne vlade navezane zgolj na centralno vlado — podobne so človeku, ki visi na vrvi iz balona, in balon visi zopet samoten v zraku. Obe vladi sta preveč nesta'ni in si niste znali nikjer najti opira-Iišča. čc bi se delo naših pokrajinskih vlad vršilo pred očmi zastopnikov ljudstva,
bi našlo med njim toliko priznanja in ume-vanja, kolikor ga zasluži in — kar je važnejše — kolikor ga mora imeti, da ti ohrani potrebno avktoriteto,
ln slednjič — ali res ne poznate dejanskega razpoloženja v mestih in po deželi? Ni času primerno, da bi navajali ljudsko sodbo o tem načinu vladanja, in cinične izraze o stvareh, ki eo nam bile včeraj vsem najdražje, toda ta sodba je svoje vr*le in mora najti ventila, če ne si izbere nepreračunljiva pota. Če ne preveva naših državnikov čut odgovornosti in če ni v njih ustaljeno prepričanje, da so dolžni računa ljudstvu o svojem delu, naj bi jim pomagal vsaj goli eportunizvm preko težav začasne ideologije.
Zato pustimo fakultetske prepire in si vzemimo dovolj poguma, da pogledamo razmeram naravnost v oči. Sedanjega brezpravnega, sedanjega škodljivega, sedanjega nevarnega stanja mora biti konec, Zahtevrijte deželni zbori
EKSPOZE DELEGATA DR. ŽOLGERJA.
Naš delegat na mirovni konferenci v Parizu dr, Žolger jc 18. februarja podal obširen ekspozž, ki ga objavljamo v celoti.
Iz tega ekspozeja, kakor tudi iz onega, ki ga je podal isti dan dr, Trumbič glede naših zapadnih mej, je razvidno, da se je naša delegacija postavila nc samo proti Italijanom, marveč tudi proti Nemcem in Madjarom na strogo narodnostno stališče in da zahtev a za Jugoslavijo !e one pokrajine, ki so v smislu Wi!sonovih načel o samoodločbi narodov naše.
Obenem s tem ekspozejem s® je predala predsedniku komisije peterih velesil za jugoslovanska teritorijalna ' vprašanja, izvzemši vprašanje, obširna spomenica, v kateri so' naše meje proti Nemcem in Madjarom natančno popisane in raše zaMeve utemeljene,
Ekspozč se glasi:
Severna meja z nemško Avstrijo,
Država Srbov/ Hrvatov in Slovencev je na vsem ozemlju, kojega poseduje v nekdanji Avstriji, mejaš z nemškimi ali bolje rečeno ponemčenimi ozemlji.
Kratek historičen pregled germanizacije pri Slove nci!?.
Slovenci, ki so se naselili v teh pokrajinah tekom 6. in 7. stoletja, niso prebivali samo v sedanji Kranjski, Koroški, Štajerski, Goriško-Gradiščanski in vzhodni Be-
nečiji (Furlaniji), v tržaškem ozemlju in v severni Istri, ampak tudi v vzhodni Tirolski in v Luganu na Solnograškem, potem v sedanjih deželah Gorenje in Dolenje Avstrije do Donave, kakor tudi v zapadnem delu Panonije okoli Blatnega jezera.
Tekom stoletnih bojev z Germani (Nemci. Lombardi, Bavarci in Franki) so izgubili Slovenci več kot polovico svoje prvot"narodne posesti.
Okoli leta 800 so končno Franki po-polnomr. podjarmili vse koroške in panonske Slovence, in že tedaj je pričela v vseh slovenskih deželah intenzivna nemška kolonizacija. Fevdalna gosposka in cerkveni dostojanstveniki, I;i sa ferro ct igno ozna-njevali krščansko vero, so deliii med svoje vojake in služabnike oropano ali zapuščeno imovino slovenskih kmetov.
Do 17. stoletja je bil slovenski element porinjen skoro clo jezikovne meje, na kateri je prebival v južni Koroški in južni Štajerski še približno pred č0 leti.
Po inicijativi ccsnrice Marije Terezije ln še bolj po or.i Jožefa II. je postala 6mo-trena i.i metodična germanizacija v 18, stoletju državna maksima s očividnim namenom, zgraditi skozi slovenske dežele nemško pot do Adrije,
Tekom zadnjih 50 let je, vsaj po Statistiki, napredovala germanizacija toliko, da kaže štetje na Štajerskem stagnacijo.
Na Koroškem p,a moramo cclo konšta-tirati neprestano propadanje Slovencev toliko ,?lecle obsežnosti ozemlja, na kojem prebivajo, kolikor glede njihovega števila.
Leta 1890. je štela ta dežela 101.030 Slovencev, leta 1900 90.496, leta 1910 pa le
To Izvira od tod, ker so storile zlasti v tej cleželt vse javne, to je državne, deželne, občinske, železniške in deloma tudi cerkvene oblasti vse mogoče, da zadušijo slovenski element, šole na Koroškem so nemške, razen treh, med tem ko je bilo tam še leta 1860. več kot 50 slovenskih šol. V Celovcu sc jc poučevala slovenščina v vseli šolah. Danes so v teh šolah celo izključili latinico. Slovenski otroci se uče tu samo gotskih-nemških črk, tako hočcio preprečiti čitanie slovenskih knjig. Slovenski iezik je skoro popolnoma izobčen iz uradov. Slovenski uradniki so bele vrane; slovenski odvetniki, ki so zahtevali, da se razpravlja pred sodišči v njihovem jeziku, ker so bile prizadete slovenske stranke, so bili disciplinarno kaznovani,
^ Vojska naj bi bila zadala zadnji udarec slovenskemu narodu na Koroškem. Ono malo število slovensih irt^lifTertov. nosebno duhovnikov, ki smo fih Imeli na Koroškem, je bilo obteženih ali srbofilstva
ali panslavizma in zaradi tega obsojenih * zapor ali iztiranje. Med žrtvami je bil tudi edini slovenski poslanec na Koroškem M, Grafenauer, ki js bil obtožen na 5 let pri« silnega dela.
Nemci so hoteli pospešiti navidezno ali resnično germanizacijo ter pokrajin ne samo » silo, ampak tudi s potvarjanjem uradne Statistike.
To se jim jc posrečilo tem bolje, kef že sam izraz »občevalni jezik« dovoljuje največjo zlorabo. Štetveni komisarji, skoro sami Nemci, so vpisali kot Nemce vse one, ki so kakorkoli odvisni, bodisi od javnih oblasti, bodisi od nemških gospodarjev, zlasti tudi vse one, ki niso izrecno in for-melno izjavili, da so Slbvenci. Tako so kot čisto nemške označili gotove vasi, v katerih ni bilo po uradni Statistiki 10 let poprej niti en'ega Nemca,
Da navedemo samo en zgled: po ljudskem štetju je bilo ca Štajerskem 1. 1900. 409.531 Slovencev in 902.343 Nemcev, leta 1910. pn 409.684 Slovencev in 983.252 Nemcev.
Slovensko ljudstvo se je torej tekom zadnjih 10 let pomnožilo samo za 163 duš, nemško ljudstvo pa za S0.909!!
In vendar se je oficijclno ugotovilo, da število rojstev pri Slovencih dvakrat hitreje raste, kakor pri Nemcih. Med leti 1880. in 1890. n. pr. je bilo na Štajerskem med slovenskim ljudstvom, ki je štelo takrat 388.419 duš, 32.869 novorojencev; istočasno je bilo v isti deželi med nemškim ljudstvom, ki je štelo takrat 794.841 dui v istem času samo 29.071 novorojencev.
Med 1. 1890. in 1900. so imeli štajerski Slovenci (400.480 duš) 39.535 novorojen cev, Nemci (847.923 duš) pa 39.407.
Taka dejstva sc morajo upoštevati pri določitvi prihodnjih meja, ki mora sloneti na sledečih principih.
Principi po katerih naj se meje določijo.
Pred vsem se je treba ozirati na narodnost prebivalcev, ki tvorijo kompaktno maso.
Mesti in trgi s svojim mešanim prebivalstvom ne prekinjajo zaključnega slovenskega ozemlja; kajti mešani ali nemški značaj teh ekonomskih ali administrativnih središč je umetni rezultat ponemčevalnega sistema, po kojem so zavzemali vsa mesta v javnih uradih lc Nemci. Z izpremembo tega sistema bodo tudi vsi ti izginili.
Da sc določi narodnost po tem, kar sem omenil tu zgoraj, sc ne smemo ozirali samo na zadnje ljudsko štetje, treba je uvaž jvati tudi druge podatke, zlasti Statistike in popise jezikovnih mej, potem pojasnila, ki nam jih nudijo verodostojni pi-
ILf £ vv
V

S* FInfsairlsva „Vsrl


Finžgar jc izšel iz literarne tradicije Levstik-Jurčičeve. Morda jc to paradsko i in vendar je istina, In časovno je zadnji v tem literarnem razvoju. Moderen vseskozi, z vsem aparatom našega časa v koncepciji, tehniki in opisovanju. Klen v jeziku, živ v dialogu, resničen v fabuli, verjeten v razvoju, idividualen v opisih, vsi-kdar prožet od realnosti življenja, a tudi vsikdar obsenčen od idealne zmernosti. Razmahne sc in diven jc njegov polet. In ko gleda na zemljo, jo opazuje do zadnje bilke, pozna jo, a orel sc nc briga za črve, Tako je solnčno kraljestvo Finžgarjevo: kompromis med življenjem in idealom. Njegova krepost jc krepka in tudi kadar je slab, je močan. Gorenjska grča; grča siccr, a zato zdrav v jedru.
Če je Finžgar zadnji mejnik Jurčičeve literarne smeri, je obenem kvalitativno najboljši pisatelj te šole; idealiziran realist z naturalistično tehniko in živim jezikom. Sega v svetovno slovstvo ia korenini vseskozi v slovenski grudi. Zaokrožen je in vlit iz celega,da so posameznim sestavnim kosom zabrisane konture: zrel stoji pred nami, v razvoju dokončan, inož ki ve, kaj 'ioče.
Čc je Finžgar tudi v prvi vrsti roma-nODisec. SC ie Z »Veridot tudi b»HlIittr»l
kot resen, vpoštevanja (vreden dramatik. Slo sc mu je s to igro za vse: ali jc dramatik ali ni?! 1» s polnim prepričanjem resne kritike moram reči: Z »Verigo« je postal Finžgar polnokrven dramatik in »Veriga« je brezdvomna najboljša naša narodna igra.
Finžgarjcv »Divji lovec« je bolj kuli-sen, kot literaren; boleha za nemogočim in neresničnim koncem, ki sc ne razvija iz notranje potrebe dejanja in ima vloge in značaje, ki so nekako »prijatelji v sili«, ker rijejo šiloma voz navzgor, ki bi se drugače že sredi ustalil. Jc spisan v tradiciji komične figure narodnih iger in okrašen s petjem in s prizori za oko in pogled. Zato jc zunanji uspeh »Divjega lovca« dosti večji kakor notranja vrednost igre. Nisem eden tistih, ki »Našo kri« obsojajo, češ, cla slovenski narod v Napoleonovih časih ni bil tak, kot ga riše Finžgar, in da je delo zato rcakcijonarno. Naš narod je v svojem bistvu bil res nekako tak. Po moje je glavna hiba »Naše krvi« ta, da dejanje ne rase iz strasti, S tem je igra postavljena na napačno podlago in je zato psihološko in umetniško neresnična.
In »Veriga«?! Stara »Veriga« Iz »Dom in Sveta« to ni več. V koliko je predelana, prenovljena in dodana je stvar literarne nistorije. Igra, kot je danes, pa prednjači gotovo v6em ostalim, Je strogo literarno delo, brez teatralikc, brez poze, brez pa-tosa. Ne vidimo več stereotipnih skupin fantov in deklet cozoriStc in cfoslilna- kier
bi petje nadomestovalo dejanje, ni več ulog, ki bi imel komik posla v njih, osebe posegajo v dialog, kot kolesca pri uri. Stavki kratki, mestoma sekani in trgani, primere in izrazi pristno narodni. Niti najmanjše navlake v besedah no najdeš, vse je samoraslo in samoniklo.
Ideja igre je: greh rodi grehi ln v vsakem oziru, v moralnem, narodnem, individualnem. Narode in posameznike največkrat iztrezni šele katastrofa, ki je preje v zaslepljenosti niso hoteli videti. Le udarec z bičem jih iz trezni.
Vsebina: dva kmeta, Marko in Me-jač, se spreta radi ničvredne verige in se obdolžita tatvine, kar razpre vso vas v dva tabora, Sovraštvo se prične, ubit petelin in posekana hruška ga večata in prične sc tragedija slovenskega kmeta: pred sodnijo po pravico. Smrt starčka Primoža, Markovega deda, ki je pa v vzročni zvezi z verigo in najkrasnejši prizor cele igre, spravi sprta soseda in tako izzveni igra, ki se konča sicer z res tragičnim disakordom, vcndar-le spravljivo in solnčno. Ozadje tega glavnega dejanja tvori ljubezen med Miciko in Janezom, otrokoma sovražnih hiš. Pa ta Romeo in Julijin motiv je zr^l Finžgar preliti r tako fino obrisan in tako apartno — poseben duo-motiv dveh trmastih, trdih, ^malobcscdnib in ponosnih zaljubljencev, Id so pa pri vsej trdoti besed ljubita z nepopisno mehkobo, da jima ne vem primere v slovenskem slovstvu. Micika in Jane* sta gur-
manski ulogi za res prvovrstne igralce. Kot nekak protiutež temu ljubimskemu paru pa'riše pisatelj v Aleni solnčno in sočno dekle, ki ga je samo veselje in samo življenje. Njenega fanta ni na oder in vendar vidi gledalec instinktivno ta sre.čni, ubogi parček v vsej ljubkosti pred sabo,
Originalen, neroden kmečki snubač Boltežar zasluži poglavje zase. je nekak Schanherrov »Eishofbauerle«, vendar pristnokrven slovenski kmet. V vsaki besedi in vsakem gibu je v vsej komiki resnično tragičen.
Tehnika v igri jc prav dobra, nikjer ne išče zunanjosti, da še cclo hotoma ji gre s pota in vendar dosega popolen literaren efekt. Vsak stavek, ki ga govore na odru, pomakne dejanje naprej in vse s* pred nami zgodi. To je velika vrlina ta igre, da ne trati praznih besed in da nam dogodkov ne pripoveduje, ampak pri* kazuie.
Kar pa doslej še ni znal noben slovenski pisatelj tako, kakor Finžgar, to je njegov jezik in slog. Trd kot dren, jasen kot ogenj, kratek kot blisk, slovenski kot je slovenska naša gruda. Marsikomu ne bo ugajal, ker m lahek; enak je ogromni skali vrh nebotjčne gore, ki je pa tem lepša, ker je veličastna. Prepričan si, da ti ljudje, ki jih je orisal Finžgar, drugače govoriti ne snitjo ia da drugače tudi go\ uriti n» znajo.
»Veriga« jc resno literarno delo. N« pcz.ua koncesij, umetnik io ie KDisal in u«
satelji (Slovenec: Kozler (1864); Nemci: Petz (1814), Hain (1846), Czoernig (1861), Hermanitz (1S50), Hauscr; letnik krške škofije za 1. 1910. itd.)
Naravno je torej, da zahtevamo tudi one pokrajine, k&tere so začeli pred komaj 50 ali 60 leti germanizirati, kot naSe, ker bi pripoznanje nemškega značaja teh pokrajin pomenilo odobritev storjene šk<xle in škandalozno poplačilo za krivično in nasilno raznarodovalno politiko.
Z ozirom na velikanske izgube, ki so jih Slovenci pretrpeli vsled neprestane tfermanizacije, je le čis4o pravično, da zahtevamo, da obsega naša meja zadnjo vas, kjer je še ohranjena tradicija slovenskega čustva.
Popis meje.
Po gori navedenih principih teče nova meja od stare avstrijsko-italijanske meje zapadno od I ontablja obsegajoč sodne okraje Trbiž in Šmohor iz katerih se izločijo nemške občine Rattendorf, S. Loren-zen, Weidegg, Weissbriach, Mitschig, Guggenberg, fioppokch, trg šmohor in zapadni del obCne Moeschach. Ostali del teh okrajev pripada naši državi, kjer prebiva na njem sicer mešano, toda po večini slovensko ljudstvo.
Sodni okra-' Podklošter ima tudi več kot dvetretinsko slovensko večino.
Mesto Beljak, ležeče na jezikovni meji, je res močno germanizirano. Kljub temu je je treba priklopiti državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker tvori bistveni del slovenskega ozemlja in tudi radi tega, ker je ekonomsko središče in križišče za vse prometne zveze zapadnega dela slovenske Koroške. Vse ceste in železnice, ki vodijo od slovenfkega zapada, juga in od vzhoda, — to so Kanalska, Zilska in Rožna dolina — in one, ki tečejo vzdolž ob Vrbskem jezeru, se združijo v tem mestu. Te popolnoma jugoslovanske pokrajine morajo spadati k naši državi. Sicer pa je Beljak eno izmed onih mest, kjer je bil slovenski jezik izključen iz javnega življenj šele koncem zadnjega stoletja. Leta 1857. se je poučevala tam slovenščina še v vseh šolah. V cerkvah se še danes pro-poveduje v slovenskem jeziku,
Celovec, glavno mesto Koroške, je ekonomsko središče južnega, to je slovenskega dela te prcvince. Zatorej se ju ne more ločiti, brez velikih neprilik za oba. Železnice iz slov enskih pokrajin Koroške vodijo v to mesto.
V narodnostnem oziru je bil Celovec Še v sredi preteklega stoletja središče slovenskega narodnega življenja in po večini slovensko mesto, (Po Fickerju: 6000 Slovencev in samo 3419 Nemcev.) A ravno v Celovcu in njegovi okolici se je vpeljal z največjo brezobraznostjo najskrajnejši ger-manizatorični sistem.
Najhuje pa boli Slovence, ko vidijo kako se bolj in bolj širi nemški jezik na zgodovinskem Gosposvetskem polju, ravno tam, kjer so se knezi slovenskega naroda svečano ustoličevali, tudi ko so bili nekateri med temi Nemci. Zadnji knez, ki se je dal ustoličiti, po tej stari slovenski demokratični šegi, je bil Ernest Habsburški leta 1414,
Slovenre torej vežejo na to historično žemljo neizbrisni spomini. Kar Kosovo za Srbe, to je Gospa Sveta za Slovence: narodna relikvija in spomin na njihovo starodavno veličino in njihovo neodvisnost.
To slavno polje ne sme pasti v nemške roke. Z vstajenjem na novo izvojevane svobode, morata duh in jezik slovanski kraljevati, ravno tako na Gosposvetskem, kakor na Kosovem polju.
Meja pridružuje Jugoslaviji dalje slovenski (južni) del občine Sv. Janez na Mo-
mo umetnik jo bo dobro igral. S tem ne maram reči, da je podeželni odri ne bodo igrali, saj nujno rabijo dobrih in scenično lahko uprizorljivih iger. Iz naroda je pisana za narod, zato bo živela med narodom. Vendar je njen kaliber težak in ozadje temno in resno, smeha ne pozna, solnca in mehkobe prav malo, teže življenje in grčavosti veliko: zato bomo morali naše ljudstvo šele vzgojiti, da bo zrelo za take igre, in da bo »Krpanovo kobilo« ločilo od »Verige« in zadnji dalo prednost.
Doslej smo vajeni pri slovenskih dramatikih, da napišejo dobro prvo dejanje, da drugo dejanje pada in tretje da je slabo. Pri Finžgarju je pa ravno tretje dejanje s smrtjo in spravljivostjo svetopisemskega starčka Primoža, ki je mimogrede povedano res nekaj posebnega, prikupnega in velikega, vrhunec igre.
Finžgar je dokazal, da jc njegova literarna veja, ki gre preko Jurčiča, Levstika, Erjavca in Detele, od cele te literarne šole najlepše ozelenela in da je tudi dramatik, ki ga ne bo upoštevala samo sodba današnjih dni, ampak tudi slovstvena zgodovina bodočnosti.
V torek, dne 1. aprila se bo vršila ljubljanska premiera »Verige«; če jo bodo tudi tako dobro igrali, kol je dobro napisana, bo praznovala slovenska literarna narodna igra svoj rojstni dan.
Adolf Robida.
stišču, ki spada v okraj Svinec, in obsega okrajno glavarstvo Velikovec. Razven občine Pustrica mora spadati ves ta okraj, v katerem je pet šestin prebivalstva slovenskega, k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev,
V sodnem okraju sv. Pavel se priklo-pijo naši državi poleg slovenske občine Ojstrica, občine Dolnji Dravograd in La-bud, ki se morajo smatrati za mešane.
Potem prestopi meja na štajersko tn objame celo okrajno glavarstvo Slovenji Gradec, čegar prebivalstvo je najmanj do 85 odstotkov slovensko. Od okrajnih glavarstev Lipnica in Radgona pušča me?» naši državi samo slovenske občine ali one, ki so bile tekom zadnjih let pa pol germe-nizirane. Tu tvori rc;ka M»'rn od Špilja do Obrajne naravno mejo. Pri Obrajci p-eko-rači nova meja Muro ln doseže pri visi Grujzla ob Kučnici sedanjo mejo med Avstrijo in Ogrsko.
Na vsem ozemlju južno tu gori popisane črte prebiva slovensko ljudstvo kompaktno. Samo v središčih, kjer imajo ?cdez upravne in sodne oblasti, srečamo tudi Nemce, ki tvorijo po uradni Statistiki večino v Mariboru in Celju,
Kdo so ti »Nemci«? Stvar ti postane ; jasnejša, ako vprašaš uradno Statistiko, ki j pravi, da izvira 70 odstotkov prebivalstva j v teh mestih iz slovenskih občin, da so tc- • rej GČividno slovenske krvi. Vladni pritisk j jih jc pretvoril v »Nemce«, a kakor hitro ; poneha ta pritisk se bodo popolnoma naravno vrnili k svoji prvotni, to je slovenski narodnosti.
Sicer se ta mesta ne dajo ločiti od njihove slovenske okolice, ker niso terilori-jolno nepretrgano zvezana z Nemško Av-striio in ker ne morejo obstoiafi brez pomoči njihove neposredne okolic;'.
Prekmurje.
Ime Prekmurje se nanaša na eni del i Ogrske, ld leži med Muro, Kučnito in Ra- j bo in se razteza proti severu do Moncstra, j Sv. Gotharda in proti vzhodu skoro do Krke.
Po narodnostnem principu pripadajo prebivalci te pokrajine državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, kajti po veliki večini so Slovenci po rodu in po jeziku,
Etnografična meja zahodne strani Prekmurja bi mogl3 služiti za politično mejo napram Nemški Avstriji, in sicer tako, da bi ne bila v tem obsežena dolina Doiberbach, v kateri prebivajo Nemci. Na severu bi meja sledila od Doljnega Sanoka naprej reki Rabe do Haromhas-a, tu bi se obrnila proti jugu, dosegla pri Domafoldu reko Krko in pri Kercsi Malo Krito in od tu sledila razvodju med Krko in Lendavo.
Prebivalci Prekmurja so zadnji zastopniki panonskih Slovencev, ki so prebivali pred invazijo Madjarov po skoro vsej srednji in zapadni Ogrski in bili tam organizirani v lastni državi; kateri je na-čeloval knez Kocel. Glavno mesto te države je ležalo ob Blatnem jezeru. Danes šteje slovensko prebivalstvo Prekmurja 92.000 duš. Napisalo se je več del v njihovem narečju in anglikanska biblijska družba je objavila v tem narečju popolno prestavo sv. pisma.
Na Ogrskem ni imel slovenski jezik nobene pravice. Bil je izpuščen iz šol in ni ehsistiral kot uradni jezik. Kljub temu so tamošnji Slovenci ohranili svojo narodnost ;n narodno zavednost, Z navdušenjem so pozdravili'jugoslovanske čete, ki so prišle po razpadu avstro-ogrske monarhije, da csvobode madjarskega jarma. Enodušno žele videti svoj teritorij za vedno združen z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Na slovensko Prekmurje se naslanja na jugozapadu ozemlje Vel. Kaniže na katerem prebivajo izključno Hrvatje iz levega brega Mure tvoreč kompaktno enoto s svojimi brati v Medjimurju.
Dr. M. F.
z nemSKu)
Zadnja poročila iz Pariza soglašajo v tem, da hoče ententa na vsak način preprečiti priklopitev Nemške Avstrije k Nemčiji in da v to svrho pritiska na Nemčijo z grožnjami, na Nemško Avstrijo pa z obljubami. Misel tega združenja pa se ni rodila v Nemčiji, kakor mogoče ententa sodi — ampak v Nemški Avstriji.
V Nemčiji so imeli že medvojnišld odločilni krogi, kakor je to piscu osebno znano, prav slabo sodbo o korumpiranih avstrijskih razmerah, o avstrijskih diplomatih, politikih in ekonomih. Ker je bila vsa državna javna in gospodarska politika v rokah Nemcev, veljala je ta obsodba in še velja le Nemški Avstriji, o kateri se v Nemčiji ni drugače govorilo kakor »von der osterreichischen Schandwirtschaft« I Da so se druge narodnosti odcepile od Avstrije, so v Nemčiji prav dobro razumele malo ne vse stranke. Tudi nemški soci-jalni demokrati vseh vrst se niso kar nič navduševali za avstrijske socijalne demokrate, ki so omahovali enkrat na to, enkrat n& ono stran in tudi katoliške stranke ni-
so imele nad nemškimi krščansko soci-jalci nobenega dopadenja. Zato Nemčija na razne ponudbe nemške Avstrije in na razna dreganja radi združitve dolgo ni odgovorila in velikega zakulisnega delovanja je bilo treba, da so se končno Nemci začeli zavzemati za združitev. Odločila je začasno tista stroja v Nemčiji, ki je na vsak način želela povijanja nemške moči in vsled tega posreden pritisk na entento; ta namen pa je bil tisti, ki je opozoril entento na to združitev, ta tiha pretnja je zadela, kakor udarec z mečem, dasiravno je bil tamo zračni udarec z — bilko! Poznavalci razmer so ee namreč posebno na Nemškem bali pred to združitvijo; prevzeti bi bili morali avstrijsko valuto in s tem grozno oslabiti svojo, ozirati bi se morali na slabotno avstrijsko industrijo, ki je že začeta z javkanjrm, in na popolnoma pasivne gospodarstvo planinskih dež?l hribov-r.kih Tiro'c®v Gornje Štajercev, Gornje Kcrc*cev in Solnogračanov. Pri Nemčiji torej ne bo treba posebnih groženj, da se bodo odrekli zavoženemu gospodarstvu v Nc.mSki Avstriji, nasprotno, na znotraj bodo šc prav hvaležni ententi, da jih je na lep način rešila tega po sili zakona. Zato pa slavijo diplomati nemške Avstrije tem višje zahteve. Stara Avstrija je redila Nemce iz pripomočkov slovanskih narodov, posebno Čehov na Češkem in Moravskem, Slovenijo pa jc smatrala za kolonizacijsko deželo. Sedaj porablja pa Nemški Avstrija ugodni Iren o tek, ko sc ententa, dasi brez zadostnih vzrokov, boji združitve v to, da izsili za odstop od leča poskusa — kolikor mogoče veliko plačilo.
De?ele nemške Avstrije so pod vojno najmanj trpele, Slovenija po. največ. Nemška Avstrija jc podprta od nemško radikalnih vojnih hujskacev, ki so izžemali našo kri in našo zemljo, kriva vojne tako kakor Nemčija. In vendar se hoče otresli sedaj vsake vojne odškodnine in hoče še vrhu tega doseči, da dobi po ceni kredit, da ure4i obupno stanje svoje valute. Razven tega pa stari tudi druge zahteve, in sicer na škodo slovenskega naroda in Jugoslavije. Na Koroškem hoče pritisnili mejo do Karavank in na Štajerskem celo južno od Drave, tako da bi tekla južna železnica med Mariborom in Celovcem popolnoma po nemški zemlji!
Na jugu je ententa razven \Vilsona vezana po londonski pogodbi na našo škodo in pusti, da silijo Italijani do Logatca na severu, pa naj zopet mi plačamo odškodnino Nemški Avstriji, da ne gre v naročje Nemčije. In zakaj vse to!? Samo za to, da se uživotvori neka posebna država — Nemška Avstrija po mnenju entente kot južna zagozda proti nemštvu. In ententa ne ve, da vlada ravno v Nemški Avstriji najstrupenejši pangermanski duh, da so krščansko socijalci in nemški socijalni demokrati dr. Rennerjeve kovi proželi nemškega nacijonalizma, ki je učinil, da so celo ti socijalni demokrati zagovarjali vojno! Jc-li mogoče misliti, da bo ta država v nacijonalnem oziru otresla sc kar čez noč upliva Nemčije in sanjam o združitvi, da ne bo pomagala Nemčiji, če bi prišlo do tega vprašanja!? In končno kaka profinemška garancija pa bo ta Nemška Avstrija!? Ali gospodarsko sploh more živeti, če jo ne bo ententa vedno krmila? Ali ni to država, v kateri ima vsaka kronovina drugo gospodarsko lice, druge gospodarske interese in druge ljudi!? Kaj naj koristi ta država ententi?! In mi!? Kaj bo z nami, ako nam bo ententa v korist te države na vseh straneh odrezala najboljše kraje na način, ki je bil tuj celo nemški avstrijski vladi? Ali so naše gospodarske institucije, naši denarni zavodi o tem že razmišljali? Ali je vlada v Belgradu že premišljevala, kake posledice bo imelo za Slovenijo, če bomo od vseh strani gospodarsko zaprti in če se bo začela od vseh strani širiti agitacija, da je bilo pod Avstrijo bo^še! Še je čas, da cela Slovenija jasno in glasno pove, da bi bili tako postriženi, obsojeni na gospodarsko smrt z vsemi posledicami, ki pretijo danes v takem slučaju!
Še jc čas, da se vse to mirovni konferenci jasno razloži — toda bila je zadnja ura. Sloveniji gre za biti in ne biti! ententi pa za vprašanje, kdo ji more več koristit' — Jugoslavija, katero je razrezal imperialistični in diplomatski nož, ali pa Jugoslavija, ki je srečna v zavesti, da je vendar enkrat združila v svojem okrilju vse Jugoslovane, in sicer tudi tiste politične renegate, katere je imel nemški narod že v svojih krempljih. (Slednjič pa bi moralo nam in ententi biti glavno: Kaj je krivica in kaj je pravica? ter iti brezobzirno za pravico!)
fi£ gienilreSzne Jiiio-
ROMUNSKA ŠOLA V ISTRI.
V Sušnjevici v istrski Čičariji so odprli Italijani romunsko šolo. »Goriški Slovenec« pripominja k tej vesti, »da je ustanovitev te šole čin pravičnosti in upamo, da bode nova vlada nadaljevala po tej poti v šolskem in drugih vprašanjih«. Vsa politična lumparija Italijanov se je razgalila v tem dejstvu, če pomislimo, da je v Trstu 10.000 slovenskih otrok brez vsake šole in da v Istri z vso brutalnostjo hočejo poitalijančiti vse hrvatske in slovenske šole, na drugi strani pa otvarjajo šole »Romunom«, t. j. istrskim Čičem, katerih narodnost sploh še ni dog-nana in ki govore čudno mešanico vseh mogočih jezikov!
PLES IZDAJALCEV Z NASILNIKI.
»Goriški Slovenec« poroča: Te dni je bil v Narodnem domu v Buzetu ples, h kateremu so bile povabljene vse civilne in vojaške oblasti. Med zabavo je vladala med italijanskimi in slovenskimi meščani največja prisrčnost. Plesa se je udeležil poveljnik tamošnje garnizije, civilni komisar in najuglednejši meščani.
PROTI NAŠIM ŽELEZNIČARJEM.
Vsem slovenskim železničarjem v Pod-brdu so izročili Lahi odpustnice ter jih kratkim potom spodili iz stanovanj. Plačo so jim ustavili že meseca februarja. Laški leror v Bački dolini postaja vedno neznos-nejči in naših ljudi sc že polašča obup, ako b' v kratkem nc prišla pomoč.
ITALIJANI ODPUŠČAJO JUGOSLOVANSKE MORNARJE.
»L* Avvenire d' Italia« poroča iz Trsta, da bodo odpuščeni vsi mornarji jugoslovanske narodnosti, s katerimi so bila »oskrunjena« vsa parobrodarska društva in da bodo nadomeščeni z brezposelnimi Italijani. Slovenci in Hrvatje so Italijanom tujci, »eksotičen«- element in »mangia-ita-liani« (Lahožrci), ki se mora kar najhitreje iztrebiti, ker to zahteva laško pojmovanje o »svobodi« in »civilta italiana«.
ITALIJANSKA VLADA DAJE PODPORE LAŠKIM DIJAKOM V ZASEDENEM OZEMLJU.
»Corriere della Sera« poroča lz Rima, da jc minister Fradcletto določil vsakemu italijanskemu dijaku v zasedenem ozemlju mesečno podporo 150 lir od 1. marca do 31, julija 1919 z ozirom na sedanje gospodarske težkoče njihovih rodbin, •
¥ Trstu sreig revolucija T
LDU Ljubljana, 29. marca. Kakor jt
odsek za zasedeno ozemlje izvedel iz povsem zanesljivega vira, so Italijani te dni po naredbi tržaškega guvernerja okoli mesta Trsta razpostavili močan vojaški kordon. Skozi kordon se sme le s posebnim dovoljenjem guvernerjevim. Okoličani ne smejo v Trst. Italijani so pričeli graditi žične ovire s škedenjske strani pri Žavlah. Zdi se, da je ta odredba izdana, ker se boje, da v Trstu v najkrajšem času iz bruhne revolucija, ki bi se utegnila razširiti na vse zasedeno ozemlje. Da Italija obdrži v svoji oblasti vsaj tržaško mesto kot tako, je posegla po teh drakonskih odredbah.
NEČLOVEŠKA OBSODBA.
Pred par dnevi so v Trstu obsodili 24letno Ivanko Ambroževo iz Slavine na 32 mesečni zapor, ker so nršli pri njej en izvod »Slovenca« in p!?mo, ki ga je prinesla iz Ljubljane. Odx 'i so .-,< v ;:ro-slule ječe v Benetkah.
Mi

LDU Pariz, 29. marca. (DKU Brezžično.) »Ternps« poroča: Svet čvetorice je nadaljeval svoja posvetovanja o posameznih točkah preliminarnega miru z Nemčijo. Rešitev dveh zelo važnih vprašanj, namreč ugotovitev poljske meje in usoda levo-renskega ozemlja, je zelo pospešena vsled teh pogajanj.
LDU Pariz, 28. marca. (DKU) Agence Havas: Svet četvorice je danes nadaljeval proučitev obmejnega vprašanja, posebno pa onega glede francoskih mej. Francija zahteva Reno kot mejo. Nemčija tedaj ne bo imela več pravice na levem renskem bregu postaviti utrdbe in vojaška postajališča. — Po ureditvi francoskega mejnega vprašanja pride potem jadranski problem na vrsto.
LDU Pariz, 28. marca. (Brezžično.) V Versailles bo prispela nemška finančna delegacija, ki jo je zahteval najvišji gospodarski svet, želeč imeti poleg sebe ofici-jelne zastopnike Nemčije, s katerimi bi se mogel posvetovati o izvršitvi določb, katere vsebuje bruseljski dogovor o gospodarskih, finančnih in maritimnih odnošajih.
LDU Pariz, 28. marca. (Brezžično.] Lansing, Balfour, Pichon, Sonnino in japonski delegat Marquis Makino so se danes ob 11. dopldne sestali k seji. Z ozirom na blokado Nemške Avstrije so sklenili, da bodo razveljavljene vse omejitve svobodne trgovine za to državo, kakor hitro bc ustvarjen potrebni aparat, s katerim bc omogočen izvoz v Nemčijo. Imenovana je bila tudi komisija, katere naloga bo, proučiti način, kako bi se odstranili vsi ser-vituti, ki obremenjujejo kolonijo Maroko in katere vsebuje algeciraška pogodba. Posvetovali so se nadalje tudi o vprašanju šlezviških mej.
Wi!son ln Clemcnceau.
Curib, 27. marca. Položaj kabineta Clcmenceau se je zelo poslabšal, Vsled dogodkov na Ogrskem se, kakor se zdi, končnovtljavni spor med Wilsonom in Cle-menceaujcm ne bo dal več odgoditi. Nasprotstvo med obema državnikoma se je zadnje dni že bolj poostrilo vsled tega, ker Wilson z večjo odločnostjo kot doslej nastopa pioli zahtevam Clemenceauja. Pod vodstvom Čehoslovakov sc jc ustanovila nekaka cpozicija malih držav proti Wilso-nu. Čctvoiica ima vsaki dan dolgotrajne *eje.
Wilsonov zaupnik ▼ Dalmaciji.
LDU Rim, 28. marca. (Brezžično.) »Epoca« poroča iz Splita, da je dospel tjakaj polkovnik Sherman Miles, ki ga je predsednik Wilson poslal v Dalmacijo, da proučava narodnostne razmere, V Splitu so ga slovesno sprejeli,
M® žsri.
Nasilstva komunistov v Budimpešti
LDU Bratislava, 28, marca. (ČTU) Dane* dopoldne je prispela v Bratislavo druga ekspedicija Čehoslovakov iz Budimpešte pod vodstvom atašeja dr. Krna. Dr. Krnu se je po večkratnem energičnem posredovanju pri ljudskem komisarju za zunanje posle madžarske komunistične republike, Beli Kunu, posrečilo, dobiti za Čehe, ki so se pri njem javili, popotne legitimacije, Pri teh pogajanjih se je Bela Kun zelo zanimal za ministra dr. Šrobarja, • katerim jc bil svojčas radi članka v madžarskem socialističnem listu »Nepszava« Lv zaporu. Dr. Krno je ministru Šrobarju tako) rtferiral o dogodkih na Ogrskem. Francoska misija • poveljnikom podpolkovnikom Vixom je dne 26. i m, odpoto-Ivala proti Subotici in Belgradu. Komisiji jprideljeoi vojaki so bili razoroženi. Komu-jtdsti so častnikom odtrgali častniške znake. Podpolkovniku Vixu se ni pripetilo ničesar. Rdeča garda je zasedla njegovo stanovanje. Madžarski boljševiki so dne 24. t. m. zasedli iolo, kjer so bili nastanjeni en-tentni častniki in vojaki, in so jim vsiljevali boljševiške letake in spise. Skušali so tudi agitirati med moštvom. Častniki so se temu upirali in bi prišlo mogoče do spopada, ako ne bi dospela vest, da so po Donavi prispeli iz Belgrada trije angleški monitorji. Ko so ladje plule mimo otoka Csepla, so komunisti steljali nanje. Usmrtili so enega angleškega častnika in ranili •nega vojaka. Prebivalstvo je popolnoma potrto. Bivii ministrski predsednik dr. iWekerIe se nahaja v peštanskem osred-ojem zaporu, ravno tako tudi bivši vodilni madžarski politiki, katerih imena pa niso snana, ker jih oblasti skrbno prikrivajo. Od 30 članov vlade je 24 judov, 4 so Madžari, 1 Nemec in 1 ogrski Rusin. Dasi pridigajo rdeči gardisti neprestano inter-nacionalizem, se vendar vedejo sovražno proti nemadžarom. Kdor javno ne govori madžarski, ga napadajo. Njihova parola je: »Ješ naš kruh, torej govori madžarski,« Cerkve so zaprte in duhovniki se na cestah niti ne smejo prikazati. Pred prevratom je vsak dan na budimpeštanski trg prišlo 3500 glav klavne živine, sedaj pa le 300 do 330. V Budimpešti javno govore, da je grof Karolyi poslednje dni na dunajski borzi precej igral na baisse in da je baje priigral tri milijone kron, za katere si je s posredovanjem svojih francoskih prijateljev kupil na Francoskem posestva. Boljševiška vlada nabira pridno vojake in jim obljublja hribe in doline, V prvi vrsti nabira bivše ruske ujetnike, katerim obljubljajo agenti, da bodo lahko plenili. Bančni ravnatelji in lastniki industrijskih podjetij dobivajo 2 do 3000 kron na mesec, za delavce pa jc določena najnižja mezda mesečnih 1500 kron. Toda za denar ni mogoče skoraj ničesar dobiti.
Delavske plače na Ogrskem,
LDU. Budimpešta, 29. marca. (DKU.) OKU poroča: Ljudski komisarijat za poljedelstvo jc dnevno mezdo veljavno do konca maja ugotovil kakor sledi: V Budimpešti in okolici za moške 30 kron, za ženske 25 kron, za dečke in deklice do 18 leta 15 kron in aa otroke pod 15 leti 10 kron. V drugih krajih znaša dnevna mezda za moške 25 kron, za ženske 20 kron, za fante m dekleta do 18 leta 12 kron in za otroke 8 k ion.
Es frsš&e,
LDU Praga, 27. manca. (DKU) V današnji seji narodne skupščine so sprejeli tdreso na decembersko spomenico pred-(ednika Masaryka. Spomenica je zelo ob->irna in začenja /. opisovanjem delovanja *ehov med vojno. Spomenica poudarja po-rebo prijateljskih odnošajev do Poljske in lugoslavije. Dalje veli spomenica: »Da bo iehoslovaška republika imela skupne nejc z Jugoslavijo, se mora ustvariti kori-lor, ki bo vezal Čehosloyaško državo z Jugoslavijo.« Nadalje se zahteva inter-tacionalizacija Labc, Donave in Visle in eleznic od Bratislave preko ogrskega »zemlja in čehoslovaške meje :>kozi nem-Jcoavstriisko ozemlic do mej Jugoslavije
in od Fiirtha preko Norimberka do Strass-burga. Naposled se zahteva, da se Čeho-slovaška država izloči iz blokade in da se dovoli uvoz po Labi in Donavi, Spomenica nadalje ugotavlja, da bodo Čehi pri likvidaciji skupnih posestev bivša Avstrije kar najodločneje zahtevali vse svoje pravice in zlasti, da se jim vrnejo vse umetniške in zgodovinske znamenitosti, ki so bile svojčas odnešene iz Čehoslovaške.
Agitacija komunistov v Nemčiji.
LDU Monakovo, 29. marca, (ČTU) Listu »Bayerischer Curier« se o novih načrtih Spartakovcev poroča od dobro poučene strani: Ako misli nemška javnost, da bo imela odslej mir pred terorjem Spartakovcev, se zelo moti. Komunisti ne bodo prej mirovali, dokler se jim ne bo posrečilo, dobiti vlado v Nemčiji popolnoma v svoje roke. V najširših slojih ljudstva razvijajo obsežno in intenzivno propagando. Povsod, na shodih, na ulicah, da celo v vrstah prostovoljskih čet skušajo pridobiti špartakovci novih pristašev. Komunisti nameravajo najpreje vprizoriti novo generalno stavko; kdai naj ista prične, o tem si sami Še niso na jasnem. Pričakujejo za ta slučaj znatnih ojačenj iz Hamburga, Kicla in Monakovega. S pomočjo teh ojačenj in z oboroženo silo ter sabotažo nameravajo prisiliti delavce, da ustavijo delo,
Šesturni delavnik v Nemčiji
LDU. Nauen, 28, marca. (Brezžično.) Delavci v rensko-vestfalskih premogovnikih izsiljujejo čimdalje uspešneje uvedbo šesturnega dela. Cela vrsta obratov jc žc uvedla šesturno delo, v drugih obratih v rudokopnem okraju dortmundskem so stavkali, da bi izsilili šesturno delo. Nekatere skupine v obližju bochuinskem in vrittenskem so pričele simpatijsko stavko, Velike zveze rudniških delavcev so proti uvedbi šesturnega dela in zastopajo stališče, naj se uredi to vprašanje mednarodnim potom, zlasti sporazumno z Anglijo. Končnoveljavna ureditev naj se potemtakem prihrani mirovni pogodbi.
Spojitev Nemško Avstrije z Nemčijo.
LDU, Nauen, 28. marca. (Brezžično.) V četrtkovi seji ustavnega odbora narodne skupščine so določili glede priklopitve Nemške Avstrije nastopno: Nemška Avstrija dobi po priklopitvi k nemški državi pravico do udeležbe v državni zbornici s številom glasov, ki je primerno številu njenega prebivalstva; do državnopravne ureditve imajo zastopniki Nemške Avstrije posvetovalen glas. — Nemško-avstrijski zastopnik je izrazil željo, naj se da zr/jtop-nikom Nemške Avstrije priložnost pri na-daljnem posvetovanju o ustavi, udeleževati se sej narodne skupščine; upati je, da bodo razprave uspele kmalu toliko, da bo to mogoče.
Nemška Avstrija.
Shod komunistov v Gradcu.
LDU Gradec, 29. marca, (DKU) Jutri dopoldne bo v Industriehalle javno demonstracijsko zborovanje komunistov, So-cialno-demokratičnc delavske organizacije pozivljejo danes v svojem glasilu »Arbei-tervvilie« pristaše, naj se udeleže tega zborovanja.
O stavki železničarjev, ,
LDU Dunaj, 29. marca, (ČTU) O stavki železničarjev poročajo: Položaj je postajal od trenutka do trenutka kritič-nejši, ker se je stavka bolj in bolj Širila. Ustavljen je bil ves promet. Tudi živežni vlaki so ostali nekje na progi. Od 10, ure naprej ni dospel noben vlak več na Dunaj. Tudi lokalni promet in obratovanje električne cestne železnice jc bilo ustavljeno. Ob 10. uri dopoldne se je sestal stavkarslu odbor skupno z voditelji žc-Iezničarskih organizacij v dvorani Mestnega doma k posvetovanju ter sestavil zahteve stavkujočih. Za vlado so se udeležili posvetovanja predsednik Seitz, državni kancclar dr. Renner, državni tajnik za promet Paul, državni tajnik za finance Schumpeter in kot zastopnik železničar-skih organizacij poslanec Tomschik. V poučenih krogih so že tekom dopoldneva domevali, da bo to posvetovanje imelo za uspeh opustitev nadaljnje stavke. Stavke se je udeležilo 320,000 železničarjev in sicer 100.000 delavcev, 100.000 slug, katerim je prištevati tudi sprevodnike, kurjače in poduradnike najnižjih kategorij ter 120.000 poduradnikov in uradnikov, — Ob 3, uri popoldne je dospel v parlament italijanski general Alberti na razgovor z državnim tajnikom za promet, Paulom. Širile so se tudi vesti, da ima stavka politično ozadje in da je s komunističnim gibanjem v zvezi. Domneva sc pa, da je stav-karsko gibanje železničarjev izbruhnilo | prehitro in da zaradi tega ni imelo uspeha, ki so ga pričakovali komunisti. Okrog : poldneva so bila v državnem uradu za ; j promet posvetovanja s poštnimi nameščen- j , ci, in sicer s telefonskimi in brzojavnimi i j poduradniki, ki so se nameravali pridni- j ' Žili mezdnemu ribanju. Vendar pa do te- 1
ga m prišlo, ker je bil po ponovnih pogajanjih okrog 6. i-.re popoldne med železničarji in vlado dosežen sporazum. Železničarji so s svojimi zahtevami prodrli na vsej črti ter je danes, v soboto na vseh progah pričel zopet redni promet.
Važni sklepi laških socialistov.
LDU Curih, 29. marca, (ČTU) Milanski »Avanti« objavlja poročilo o drugi seji vodstva italijanske socialistične stranke v Milanu, v kateri so bili sprejeti zelo važni sklepi. Cenzura je pa ta članek precsj pobelila.
Boji v Bukarešti.
London, 27. marca. »Daily Telegraf« poroča iz Pariza: V Bukarešti se vrše silni boji. Vse topničarke so dale ukaz, da plovejo po Donavi navzgor, da nastopijo za romiuifko vlado proti upornikom,
Razpust vojaških svetov na Ruskem,
Stockholm, 27. marca. Trockij jc izdal j naslednje povelje: Z današnjim dnem se j pri vseh polkih rdeče armade vojaški in mornariški sveti razpuščajo. Pravice častnikov sc razširjajo. Moštvo rdeče armade in mornarice je dolžno izpolnjevati povelja častnikov. Vojaki, ki sc bodo temu ustavljali, bodo disciplinarnim potom ustreljeni.
Komunisti nameravajo preobraziti vso Fvr«jpo.
LDU London, 29, marca. (ČTU) Kakor poroča *Daily Mail«, se pripravljajo ruski bolj;
ieviki v sporazumu z ogrskimi, kot čdini zastopniki komunizma, ki točasno drže v dveh državah vladno krmilo v rokah, na velikopotezen napad, ki naj preobrazi celo Evropo v smislu komunističnih načei, Postavili so v osebi švicarskega podanika Moora, ki je znan kot intimen prijatelj velikoruskega direktorija, nekakega centralnega načelnika propagande za to križarsko vojsko boljševikov, ter mu dali neomejeno polnomcč. Njegova glavna so-dclovalca sta bivši francoski kapitan Sa-doul in neki angleški podanik, katerega prištevajo najožjemu j>rijateljskemu krogu ministra za zunanje stvari Čičerina,
Prenk Bib Doda ubit, LDU Rim,
28. nittrca. (Brezžično.) Listi poročajo, da je bil na potu v Medovo ubit znani albanski veljak Prenk Bib Doda, podpredsednik bivše albanske vlade v Draču. Splošno se sodi, da so ga usmrtili nasprotniki neodvisnosti Albanije.
Avstrijski top-velikan razstavljen v Rimu.
LDU Rim, 28. marca. (Brezžično.) Vlada jc dala na Piazza Vcnezia pred spomenikom Vittoria Emanuela postaviti ogromni avstrijski top kalibra 42 cm, ki ga je zaplenila italijanska vojska. Ves dan se zbira pred tem vojnim plenom velika množica, ki občuduje to strašno bojno orožje.
Poljaki na Gdanskem in v OdesL
^ LDU Berlin, 28. marca. (DKU) Večerni listi poročajo: Iz Varšave sc glasom vesti »Agcnce Havas« poroča, da je pariški svet desetorice sklenil Nemčijo kljub protestu prisiliti, da pripusti izkrcanje Halerjeve armade na Gdanskem. Armada se odpelje koncem meseca marca. Poljske čete, ki se nahajajo v Italiji, bodo zasedle Odeso. Transportirali jih bodo po suhem.
LDU Berlin, 28, marca. (DKU) WU: Odgovor, katerega je poslal 26. marca general Nudant predsedniku nemške komisije za premirje v Spaaji, zahteva od nemške vlade, da dovoli izkrcanje Halerjeve armade na Gdanskem, ker je le-ta del aliiranccv, in. da nadalje dovoli nadaljnje korakanje na Poljsko v svrho vzdrževanja mini. Vsak odpor sc bo smatra! kot kršitev premirja. Nemška vlada je po podrobnem posvetovanju v navzočnosti vodij strank narodne skupščine odgovorila, da ne more ustreči zahtevi, pač pa da je pripravljena olajšati izkrcanje Halerjeve armade v Stetinu, Konigsbertfu, Memclu ali Libavi in vseh otokih. Nemška nota prosi takojšnjega' poročila o sestavi in moči armade in naznanila, koliko časa bi potrebovala armada za potovanje na Poljsko. Končno vpraša nota, da li aliiranci jamčijo, da se ne bo udeležila armada generala Halerja ali del te armade even-tu:''nih poljskih manifestacij.
Kontrola entente.
LDU Bern, 28. marca. (DunKU.) »Ma-tin« poroča iz Haaga: V amsterdamskih finančnih krogih domnevajo, da bo ententa vpeljala kontrolo nad nemškim in avstrijskim premoženjem v Holandski in Švici in drugih nevtralnih državah, da se ji na ta način omogoči ugotoviti finančno moč sovražnikov z ozirom na vojno odškodnino.
Enteniine čete zavzele Scbastopol.
LDU Berlin, 28. marca. (DunKU,) Z, am Mittag« poroča iz Rotterdama: -*DaiIy News« doznava iz Soluna, da so cn-tentn > čete dne 2\ t, m. zopet zavzele Se-bastopol. Čete aliirancev so sedaj zopet 15 km severno Ode«*.
Karabinijerji morajo obžalovalL LDU Inomost, 28. marca. (DunKU.) Kakor doznava današnja »Neueste Mor-genzeitung«, je dobil karabinijerski polk, ki je sedaj v Bolcanu, od svojega predpostavljenega poveljništva povelje, da mora bolcanskcmu mestnemu magistratu izraziti svoje obžalovanje radi nasilnega postopanja italijanskih vojakov napram prebivalstvu v Bolcanu,
Ura pada S
LDU. Reka, 28. marca. Vsled prepovedi uvoza in izvoza preko demarkacijske črte je nastala velika konsternacija med italijanskimi in mažarskimi trgovci, ki se jih je zbralo na stotine in stotine. V zadnjih dveh dneh, je uvedena strožja kontrola, ja opažati padanje vrednosti lire. Padla je že za 50 vinarjev. Posebna nezadovoljnost vlada v delavskih krogih. Srbske čete so nserjle demarkacljsko črto in so tako preprečile vsako nadalnje tihotapstvo.
------------------r——	i i w~mmmmi
. " m simml meji.
LDU poroča iz uradnega vira dne 29. marca z\ ečer: K o r o š k o. V zadnjih dneh se je začelo živahno gibanje nemških čet in oboroženih tolp. V odseku Dravograd so Nemci 28. marca ob 2. uri 30 min. popoldne streljali na našo posadko na raznih točkah iz pušk in topov. V vzhodnem odseku Ve-likovca je streljalo 29. marca nemško topništvo ob 3. uri 45 min. zjutraj iz lahkih in srednjih topov ia sodelovalo pri lokalnih napadih, ki so se vršili na naše predstraže v Dobrovi, Hrenovkah in Lušniku od 5. ure 45 min. do 7. ure 15 min, zjutraj. Napadi so bili odbili. Naše topništvo jc odgovarjalo. Sovražno topništvo jc streljalo na most čez Dravo in na most severno od Velikovca. Od 4. ure popoldne naprej so Nemci obstreljevali z 15-cin havbicami Velikovec. Glavarstvo in meščanska šola sta zadela. Do napadov pehote dosedaj ni prišlo, Šest vojakov in nekaj civilnih oseb je ranjenih. — Štajersko. Naša patrulja je zadela pri Ob. Glasbiitte, severno od Sp. Dravograda na koroško-štajerski meji, ob naši demarkacijs!'ci črti na nemško poljsko stražo in jo pregnala. Poveljnik straže je ujet, več vojakov pa ranjenih. Na naši strani sta dva vojaka ranjena. S tem je očividno dokazano, da se nahajajo kljub premirju sovražne čete na demarkacijski črlL
Nemci obstreljujejo Velikovec,
LDU poroča z dne 29. marca iz uradnega vira: Danes dopoldne so Nemci začeli Velikovec obstreljevati z granatami. Granate so padate na vrt okrajnega glavarstva. Razbita so vsa stekla glavarstve-nih oken. Zaradi smrtne nevarnosti je gla-varstveno uradništvo delo ustavilo.
Poittl&ne nmke,
-j- Dostojna polemika. Z ozirom na naše poročilo o načrtu volilnega reda nam odgovarja dr. Tavčar v sinočnem »Slov. Narodu«: »Da dr. Kramer s »Slovcnčevim« poročevalcem ne živi v tako intimnih razmerah, da bi mu odkrival zadnje kotičke svojega srca, je gotova resnica. Vsak razsoden človek takoj uvideva, da je notica »Slovenčeva« tcndenciozna in skovana za politične namene,« Mi nimamo nobenega povoda dvomiti o verodostojnosti in dobri informiranosti našega poročevalca, dasi je drugačnega mnenja nego dr, Tavčar. A nekaj drugega bi pri tej priložnosti pribili, Kljub vsej živahnosti dr, Tavčarjevih polemik, se njegov ton blagodejno loči od načina njegovih epigonov. Pri svojem nestorju naj se uči mladi naraščaj, če naj ne zaidemo zop«t v predvojno robatost!
-f Prepričanje r.a eno lelo. Iz neko občine kamniškega okraja nam poročajo, da ondotna organizacija JDS jemlje prepričanje r,oobčanov samo za cclo leto v najem. Kakor mnogokje drugje, so tudi tu poleg drugih mož, ki so jih zavedli in v njih zmoti vpisali v organizacijo JDS, cclo nekateri člani krajevnega odbora izjavili, da izstopijo iz organizacije JDS ter da pristopijo k organizaciji VLS, ko so uvideli, kaj je JDS. Neki, očividno zelo bister, zaupnik JDS pa jc hotel prepričati može, da nc smejo izstopiti, češ ker so sc vpisali k JDS za eno celo leto in ker tako velevajo pravila JDS. Seveda so kmetje veleli dotičnemu bistremu gospodu, zakaj niso napravili takih pravil, ki bi vezali člane, d i ostanejo celo živl-enje v JDS. Možje so gospodu še raztolmačili, da bi taka obveza nač veljala za kakega liferanta, ki sc ic zavezal za dobo enega leta dobavljati krč-marju petijot, ali za moža, ki si je za eno leto najel stanovanje, da pa je pojem »najemnina za prepričanje« doslej popolnoma neznan. JDS ima zaslugo, da je ta pojem iznašla,
•f Vit-; lz Pariza. Pod tem naslovom priobču,c /Narodna Politika« izpovedbe nekega f-:tr,.na, ki se jc nedavno vrnil iz Pariza, Iz poročila posnemamo: Naši v j Parizu so pesimistično razpoloženi, od konferenco n« pričakujejo veliko. Francozi
In Angleži zasebno simpatizirajo z sami, a javno se smatrajo vezanim na londonski dogovor. Očitanje, da sc naša delegacija zavzema samo za Dalmacijo, ni opravičeno; briga se za vsak naš kraj ter ne bo podpisala miru, ako nam ne dajo vsega, icar je naša, Clemenceau je pokazal 150 prošenj istrskih občin za pripojitev Italiji; kako se take prošnje delajo, vemo, — Dr. Ante Mandič, ki ga je vojna zasačila na Ruskem, odkoder je doma njegova žena, je pripovedoval, kako je bil začasa Ke-rcnskijeve vlade organiziral 19.000 jugoslovanskih legijonarjev. On trdi, da je strah pred boljševizmom popolnoma opravičen ter da bi mogel le-ta razbiti konferenco. — Milan Marjanovič misli, da se Wilsonu posreči, da na konferenci izvede svoje ideje, kakor se mu je bilo posrečilo, organizirati Ameriko za vojno. — Arheolog msgr. Bulič si pridobiva za našo stvar neprecenljivih zaslug. — Jugoslovanski odbor marljivo dela; financirajo ga z neomejeno radodarnostjo jugoslovanski izscljenci Ameriki, posebno Dalmatine! v J" Ameriki.
+ Korupcija in demagogija. Z oz:.
na naš včerajšnji članek pod tem na;! vom, smo prejeli od podpredsednika deželne vlade dr. Žerjava naslednji dopis, ki ga radi uvrščujemo: »K vašemu včerajšnjemu članku »Korupcija in demogogija«, vas prosim, da vzamete na znanje, da je bilo nadzorstvo Auerspergova velepose-itva odrejeno iz zgolj stvarnih razlogov. Meni je čisto vseeno, če kakšen predlog pride od ene ali druge stranke. V tem slučaju je res neka krajevna organizacija J. D. S, poslala mnogo pritožb, poudariti pa moram, da je predloge podpiral in sopod-pisal župni urad v Soteski in drugi faktorji Za mene je bilo in je čisto jasno, da so vodilni lokalni činitelji obeh strank postopali sporazumno. Nadzornika g. Vaclava Oufada do imenovanja sploh nisem poznal, pač pa mi je bil, ko sem tožil, da je težko najti primernih strokovnjakov, pri-• poročan o prdiki neke vladne seje kot deželni uslužbenec strokovnjak, katerega bi bilo škoda, da ga izgubimo, ker ima vsled likvidacije s 1. aprilem službo zapustiti. Čegav pristaš je gospod Oufada, nisem vprašal nikogar. Da se vladne odredbe poudarjajo kot uspehi strank, obžalujem, vendar za to nič ne morem. Če vaš očitek nekake korupcije in demagogije količkaj leti na mene, ga moram energično zavrniti.« — Pristaviti nam je k temu pojasnilu, da očitki niso leteli na dr. Žerjava, pač pa na J. D. S. In po tej izjavi je še iasnejše, da so bili očitki upravičeni,
-f Hišni posestniki, zaprti bostel Neki agitator jugoslovanske demokratske stranke je na Dolenjskem zagrozil hišnemu posestniku, da ga bo naznanil deželni vlad:, ker ni hotel dati nalepiti na svojo hišo plakata z vabilom na shod jugoslovanske demokratske stranke. Ne vemo, ali je svojo namero izvršil, vendar pa ta grožnja dovolj označuje način agitacije jugoslovanskih demokratov, če bi bilo po njihovem, bi naši mali državi zrasli dolgovi čez glavo; najeti bi si morala milijonska posojila, da zgradi dovolj jetnišnic, kajti če bodo vsi tisti hišni posestniki zaprti, ki ne sprejmejo na svoje stene njihovih plakatov, bo vsa Slovenija kmalu ena sama velika jet-nišnica.
-+- Italija čuva kranjske Nemce. »Journal des Debats« priobčuje telegram iz Rima, v katerem poroča, da prinaša »Cor-nere deila Sera« na uvodnem mestu dopis iz Reke z vsebino spomenice, ki so jo poslali kranjski Nemci na mirovno konferenco. V tej spomenici opisujejo izredno težak položaj nemške manjšine na Kranjskem, ki je izročena slovenskim gonjam že od oktobra meseca in poudarjajo posebno odredbo, vsled katere se morajo nemški uradniki posluževati slovenskega jezika v šolah in uradih. Vsled tega zahteva spomenica varstvo nemške manjšine na Kranjskem, zajamčeno po miro%mi konferenci in to na podlagi kulturne, gospodarske in fanancielne premoči nemškega prebivalstva. »Journal des Debats« pripominja k tej vesti: iKar je tu interesantno, niso nemške pritožbe proti stSnju, ki je popolnoma nara\co, če se vpošteva razmere, v katerih se nahajajo na Kranjskem Slovenci in Nemci, ki predstavljajo manjšino, ki je bila dolgo časa priviligirana. Interesantno je stališče, katerega zavzema italijanski list, kakor je »Corriere della Sera«. AH ne izhaja to na kak način iz italijansko-nemškega vira? Jasno je, da izhaja iz vidne tendence, da se pomaga ujedinjenju nemških elementov in združitvi Nemške Avstrije z Nemčijo.«	P. P,
-f VcleposestTo Snežnik, pošta Stari trg pri Ložu, katero je last nemškega princa (rajhovca) in ima okoli 30.000 ha, skoraj vse v lepih gozdih, do danes ni še pod državnim nadzorstvom. Vsak občan naokoli ve, kako dogovorno nemško in inozemsko uradništvo tega veleposetva z italijansko oblastjo občuje in se v Ilirsko Bistrico na italijanske razgovore vozi, več
Ki rt
.../.l^t P,
n U UJ.4JW^Vn*Uk> » r~
ea ■ im •»
'.O
prest prehod demarkacijske črte, kar je drugim z ječe zabranjeno, potrebujejo pač dža. kave itd. DruCim občanom, kateri
imajo v bližini demarkacijske črte svoje gozdove Italijani pa še ne dopustijo, da bi si izvažali drva, krle za žage, tudi se ne sme v bližini tramov tesati Ali smo res še v stari Avstriji, da se princi, knezi in take vrste na stroške drugih živeči ljudje ščitijo in podpirajo. Ljudstvo se razburja, ko vidi, da se ne ukrene, kar bi bilo treba.
-f Novaštiita. V Domovini štev. 12 z dne 21. marca 1919 piše »zaveden Novo-štiftan« o župniku Gothardu Ferm6, da ima nemški list naročen. Dotičnika celo nič ne briga, kake liste imam jaz naročene in če bi bili tudi culukafrski. Če mi pa kak list dopošiljajo, katerega nisem naročil, na jaz nič ne morem za to. Nadalje mi o&ta naslednje: »Huifka namreč naš« sloventta kmete, naj sc izjavijo za bivšega cesarja Korelna da bi bil Še nadalje naš vladar.? Dopisnik naj bi povedal ime le enega kme ta, kateremu bi bil jaz kdaj kakšno tako besedo rekel. Od c. kr. uradnikov sem že i olik o neprijetnosti okusil, da po takih časih ne morem več hrepeneti. Kako sc unenuje tisti, ki vedoma poroča neresnicc in poštene ljudi pred svetom obrekuje? Obžalujem bralce Domovine, da morajo ravedne lažnike verno poslušati. Dopisnik naj bi se pod svoj dopis podpisal, da mu pred sodnijo dam priliko dokazati njegovo resnicoljubnost. — Gothard Fermž, župnik.
-f Zemljepisna razdelitev Kraljevine SHS. V novosadski »Zastavi« predlaga dr. Velimir Juga naslednji načrt za zemljepisno razdelitev Jugoslavije: 1. V o j v o^ d i n a , ki naj obsega današnji Banat, Bač-ko, in Baranjo. 2. Š u m a d i j a , ki naj obsega vse kraje, ki leže severno od rtčne črte: Zapadna Morava, Južna Morava in NiSava, med Drino, Savo, Donavo in Ti-mekom. 3. Račka, ki naj bi bile meje na severu Zap. in Juž. Morava ter Nišava, na vzhodu bolgarska kraljevina, na jugu Pčinj, Vardar in Lep^nac, na zapadu Beli Drim, Črna gora in Bosna. 4. M a c e d o -n i j a, ki se razprostira južno od Baške do grške meje. 5. Zeta (Črna gora) kot pivo središče nekdanjih srbskih državic. 6. Hercegovina in 7. Bosna v dosedanjih mejah. 8. Banovina v mejah dosedanje Hrvatske in Slavonije. 9. D a 1 -m a c i j a v dosedanjih mejah. 10. Slov e -n i j a z mejami, katere ji bo določila mirovna konferenca. — Ta razdelitev bo težko vse zadovoljila.
-f Wilson ali Ljenin. Osješka »Narodna Obrana« priobčuje pod tem naslovom članek, ki ga završuje tako-le: \Vilson ali Ljenin. Ali bo Wilson izvedel svoja načela ali pa Ljenin svoja. Tretjega ni, pri dosedanjem ne bo ostalo. Ako ententa pravočasno spozna svojo dolžnost nasproti človeštvu ter se odreče vseh zastarelih imperialističnih ciljev in izvede moderne moderne demokratične ideje, kakor je bila to napovedala, se bo val boljševizma ob steni pravičnoti razbil; ako pa ententa tega pravočasno ne spozna, marveč nadaljuje, kakor je začela, potem bodo strune, ki so že zelo nategnjene, počile. A kaj to znači, vemo vsi. Potem bo prišlo do druge mirovne konference, pri kateri ne bi bilo nc Clemenceaua, nc Orlanda, ne Lloyda Georgea in niti ne Wilsona.
— Kakšno ime zasluži konferenca v Parizu? Belgrajska »Pravda« od dne 25. marca piše v uvodniku približno tako-le: Stvari na mirovni konferenci gredo popolnoma napačnim potom, v delovni metodi ni zveze in program konference se menja na tako čuden način, da se more to razložiti samo s tajnimi obračuni. Za Wilso-novo formulo, za tistimi frazami o enakosti malih in velikih narodov, o samoodločbi — za to idealno fasado se je skrila tajna in imperialistična diplomacija »mlade« Italije, ki je tako stara kakor zlo v človeku. Stvari so sc zapletle tako daleč, da je Lloyd Georgc začel govoriti o elcspanzivnem duhu malih narodov in jih zaradi tega grajati. Toda v naših zahtevah ni nobene sledi ekspanzivnega duha, pač pa ta duh ledeno-mrzlo veje iz Rima. Tje bi moral angleški državnik nasloviti svojo grajo. Pa seveda zastopnika Rima, Orlando in Sonnino, sedita na konferenci skupaj z Lloydom Geor-geom ..., a mi ostali, mi neznatni in bedni, stojimo zunaj in čakamo, da damo pojasnila samo tedaj, kadar nas kaj vprašajo. Pa take vloge nismo imeli, dokler je govorilo orožje. Tedaj smo bili popolnoma enakopravni in vse so nam priznavali. Danes je Lloyd George postal nestrpen in hoče nazaj v London. Preliminarji z Nemčijo so zaključeni, računi velikih gotovi in sedaj hočejo, da dobč čim prej plačane. Stvar malih? Postranska reč. Kakšno ime zasluži taka mirovna konferenca?
-f Italijani proti Francozom. Italijanski listi so očitali Francozom, ker so ti v prijateljskem razmerju z Jugoslovani na Reki in se bratijo celo ž njimi. Rimski ko-respondent »Tempsa« Galtier odgovarja Galtier odgovarja na ta očitanja in pravi, da ni mogoče prepovedali francoskim vojakom in častnikom prijateljski stik z Jugoslovani, ki t. njimi simpatizirajo in pa tudi radi tega r.e, ker se med Jugoslovani nahajajo tudi Srbi, zavezniki Francije od prvega začetka vojne, ki imajo pravico, da iih Francozi spoštujmo. Francoska ar-
mada na solunski fronti je videla Srbe pri delu in ve visoko ceniti njih hrabrost in požrtvovalnost.
-f Cekv Tirolska Italiji! Italijanski inženir Giulio Sironi je spisal knjigo, ki jo je posvetil kralju Viktorju Emanuelu. Ta mož je višji inšpektor italijanskih železnic in član višjega sveta za javna dela. V tej, kralju posvečeni knjigi dokazuje, da mora Italija ob,sklepu miru dobiti ne le Trident, ne le južne Tirole do Brennerja, marveč celo Tirolsko z Inomostom (Enoponte) ter do Bodenskega jezera z Bregencom. Prebivalci vseh Tirol in cele Predarlske so latinskega izvora ter so prevzeli nemški jezik le zato, ker so se nahajali na veliki prometni cesti iz Benetk na Bavarsko, — Tako kraljevi lizun in oboževatelj kraljevega imperializma. Kdo se bo čudil Nemcem, da so reklamirali v čnsu najbolj blaznega imperializma zase d»le severne Ita-Ltje, kjer žive pomešani o-\t>.nki nekdanjih g^rraan^ih redov? Kakor bi trJ danes zahtevali celo Koroško, Štajersko, Tirolsko, Solnograško, Bavarsko in severno Italijo do Piave, kjer so tudi nekoč prebivali Slovenci! Ljudi« s takimi blatnimi nazori so nevarnost človeštvu. Upajmo, da jih italijansko ljudstvo samo postavi na hladno.
-(-• TtnJi)?ai in Čehi s« vendarle veliki prijatelji, knkor je videti. Najsi žc bo po- • zabljeno, kaj so govorili gospodje dr. Kra-maf, K!of?.č, Mosaryk in drufli, najsi že prezremo, da je vrhovni poveljnik č^ške vojske italijanski general Piccicn:;, ce mora vendarle vsakorour čudno zdoH, da dajo Čehi zasesti Brastislavo (PoJun) po italijanskih čctr.h. Kdo se ne spominja — saj stvar še ni tako dolgo za remi - kako je dr. Krana? vneto govoril za koridor med Češko in Jugoslavijo, ki naj bi pri Bratislavi cb Donavi rpsjal obe slovanski državi. In po brzojavki iz Naucna dne 27. t. m. so baš Bratislavo dali Čehi zasesti Italijanom, k tterih imnerijalizem nas hoče zadušiti. Res je, da posamezne češke stranke in češki narod simpatizirajo z nami, toda oficijelna češka politika, koj naj rečemo k tej? Ne bomo rabiti zoper češki r.nrod ostrih izrazov, kakor jih n. pr. Čehi rabijo proti Poljakom, toda rečemo lahko, da jc češka oficijelna politika res le češka in prav nič več!
-j- Petino za propagando. Splitski »Jadran« poroča, da je dobil v roko povelje gubematorja Milla, v katerem poziva poveljstva, ki so imela pravico, petino izkupička za civilnemu prebivalstvu razdeljena živila porabiti za propagando, naj sedaj o teh vsotah podajo račun. Italijani torej povsod v zasedenem ozemlju kupujejo duše — kar naša javnost itak že davno vč.
4- Priprave za plebiscit na Relri, Su-šaške -'Primorske Novine« poročajo, da se reški Italijani pripravljajo na plebiscit in opozarjajo, naj bo za ta slučaj tudi hrvatski narod na Reki in v Istri skrbno na straži in pripravljen, da dokaže svetu, da je tisto, kar zahteva, v resnici hrvatsko in samo hrvatsko.
Organizacija veleposestnikov. Dne 25. marca so se v Zagrebu organizirali veleposestniki iz Bosne in Hercegovine. V društvo je pristopilo 78 članov. Tmpozant-no število sicer ni, ampak kapital imajo!
Povodom spemsnke Tf^žTifelšl?.
Povodom Trumbičcvc spomenice, ki jo je prečital poslanec Bevione v italijanskem parlamentu, prinaša Sonninov »Gi-ornalc d' Italia« pod naslovom »Perfidni Trumbičevi manevri« dolg članek. »V tem dokumentu, ki jc najmočnejši dokazTrumbi-čevc dvoreznosti in izdaje, se nahajajo vsi bistveni elementi jugoslovanske politike proti naši zemlji, elementi, ki smo jih mi vedno poznali in sc spominjali, in ki so vedno preprečevali naši pridružitvi k naivni navdušenosti naših jugoslavofilov«. Truinbičeva spomenica, pravi nadalje list, je imela ta-le cilj:
1.	Podcenjevati akcijo italijanske mornarice pripisujoč zasluge za njena smela podjetja jugoslovanskim dezerterjem, kar jc popolna laž, kot je to včeraj izjavil mornariški minister;
2.	privesti Ameriko in zaveznike do operacije v Dalmaciji brez Italije in izklju-čiti italijansko vojsko in mornarico vsake okupacijo vzhodne obali Adrijc in na ta način izigrati italijanske aspiracije;
3.	opisati italijansko vojsko kot nesposobno in nedelavno in odreči na ta način Italiji vsako zaslugo pri polomu centralnih sil in ji s tem ukrasti sadove zmage;
4.	pokazati vrednost Jugoslovanov kot prijateljev entenle in njihovo odločno sodelovanje v naporih proti Avstriji, medtem ko jc znano, da se je ta narod navdušeno boril do zadnjega trenutka za obrambo Avstrije proti Italiji;
5.	odvrniti Ameriko od pošiljanja surovin, denarja, vojnega matcrijala in čet, da bi se Itali a nahajala v težki situaciji, tako, da bi nadaljevanje vejne nastalo ako ne nemogoče, vsaj zelo ole/kočeno;
6.	uničiti najmočnejšo garancijo Italiji, londonski dogovor s tem, da bi privedla
Ameriko do zahteve po likvidaciji tega dogovora, ker Anglija in Francija niso hotele niti mogle izdati svojega podpisa;
7,	pokazati v slabi luči Sonnina in ga opisati kot sovražnika svobode narodov in kot germanofila! Pridobiti Ameriko, da pomaga akciji Sonninovih sovražnikov;
8.	privesti vojno do konca in ne pustili Italiji, da bi kaj zasedla onkraj Soče, pustiti jo brez vsake diplomatične garancije in poizkusiti vse napore za obsodbo Italije, da bi gledala, kako njeni jugoslovanski sovražniki, Hrvati in Slovenci, pod-jarmljajo italijansko jadransko ozemlje. Ta peklenski načrt Trumbičev je bil razkrit po lojalnosti in prijatelistvu Amerike napram Italiji. Vsi Trumbičevi načrti so padli po zaslugi italiianskega zmagonosnega orožja. Bolj nej*o kdai zahteva javno mnenje Italiie od vlade odločnost, da brani interese Italije proti novim jugoslovanskim nretenzijam, ki jih dostojno predstavlja lažnivec in slepar dr. Trumbičf« — P. P.
avle©.
—	P.aspis učiteljskih b profesorskih služb. Ministrstvo prosvete, odsek za Ba-nat, Bačko in Barar.jo, rabi 110 učiteljskih meči za državne gimnazije, realke, trgovske in meščanske šole, ki se bodo še tekom tega šolskega leta odprle v Banatu, Bački in Baranji. — Učitelji s popolno kvalifikacijo bodo imenovani za stalne učitelje, in služba, dovršena na kakem javnem zavodu v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovcncev, se bo uračunala v državno službo tako pri odmeri službenih prejemkov kakor tudi pokojnine; službene prejemke bodo sprejeli po zakonih in nared« bah, ki veljajo za državne uradnike v Banatu, Bački in Baranji z vsemi vojnimi (draginjskimi in družinskimi) dokladami Tisti srednješolski učitelji, ki bi sedaj šele prvič nastopili službo, bodo nastavljeni takoj v devetem, učitelji meščanskih šol pa v desetem činovnem razredu. — Provi-zerni učitelji bodo dobivali suplentsko plačo z vsemi predpisanimi prejemki, — Prošnje s krstnim listom, overovljenimi prepisi zrelostnega in usposobljenostnega izpričevala kakor tudi izpričevala o uporabnosti, nadalje tudi opremljene z eventualnimi dekreti o sedanjem imenovanju, naj se pošiljajo naravnost ministrstvu prosvete kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, odseku za Banat, Bačko in Bara« njo v Novem Sadu. — Učitelji, ki že službujejo na kakem javnem zavodu v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, bodo imenovani na ta mesta samo z dovoljenem svoje predpostavljene vlade. —•* Prošnje, ki so že dosedaj oddane pri prosvetnem odseku Narodne Uprave v Novem Sadu, veljajo samo v tem slučaju, če so priloženi potrebni 'dokumenti. — Natečaj se konča 1. aprila, toda minister prosvete si pridržuje pravico, da v slučaju potrebe izvrši posamezna imenovanja, še predno je potekel določeni rok. — Ministrstvo prosvelc kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev,
—	»Slovenka.« To pot izide 3. in 4. števiika »Slovenke« skupaj.
—	Vdove in invalidi! Zdi se, da se še vedno ne zavedate, da ste v Jugoslaviji in ne več v Avstriji. Ne gre Vam v glavo, da se more doseči kaj tudi brez »šmiranja«. 'i ako prihajajo še vedno nekateri k vojaški intendanci za Slovenijo v Ljubljani (oddelek za nakazovanje prer-krbovalnin — nad-poročnik Hribar) na Friškovcu, ter ponujajo tam zaposlenim uradnikom najrazličnejše stvari (denar, živila itd.) v popolnoma napačnem mnenju, da bo potem »lažje šle«. — Zapomnite si torej enkrat za vselej, da je tako podkupovanje nedopustno, kajti uradniki pri intendanci so plačali od vojne uprave, da izpolnjujejo svojo dc'::-nost. S podkupovanjem škodite tudi uradnikom samim, ker bo vsak, ki bi sprejel za opravljeno delo kakšno plačilo. crJ:-pogojno odpuščen iz službe. Vsakdo, ki ima pravico do voj. preskrbovalnine, naj pride na Friškovec, kjer ca bo ista takoj v smislu drž. zakona nakazana.
—	Podralcnjc oglasov. Z dnem 1. aprila se zviša pri vseh ljubljanskih dnevnikih pristojbina zn oglase. Računali bomo eden j enostolpni milim, prostor po 30 vin. Najmanjši oglas med malimi oznanili bo torej veljal 3 krone.
—	Učiteljski žepni zapisnik za 1918 19 sc Sc dobi v Jugoslovanski knjigarni in pri sestavitelju J. Jegliču v Ljubljani, in sicer s nli brez kataloga. Knjižica bo jako dobro došla nc lc učiteljstvu ampak vsem, ki se zanimajo za slovensko šolstvo. Prijatelji šole, naročite to zanimivo knj žico!
—	Častniki in svojci padlih častnikov bivšega 93, pp. Zaradi izplačila iz častniškega fonda naj vsi Častniki kakor tudi svojci padlih častnikov, ki so 1. avgusta 1. 1914. kot aktivni častniki služili v polku, sporočijo svoje naslove do 20. aprila 1919 majorju Edvardu pl. Fournir, Mahr. S^hdnherg.
—	Iz Tržiča. 2e ccl niescc čaka nad 700 oseb, ki so pridelienc občinski aprovi* zaciji na moko — pa zastonj. Od samih
obljub ne moremo več živeti. Čudno jc, da sedaj, ko je po izjavi mnogih očividccv moke po nekaterih krajih v izobilju, je ue more naš delavski trg, ki je brez polja nič dobiti. Reveži nimajo ne kruha in nc moke za kuho. Resno opozarjamo žitni zavod oziroma prehranjevalni urad, naj stori svojo dolžnost in nam brzo dopošlje živil. Prazniki so pred durmi, ali naj vživamo kamenje mesto kruha.
— Ljudskošolska mladina v Mostah po-novi na željo občinstva gledališko predstavo v nedeljo dne 30. marca ob 4. uri popoldne. Spored: »Trije bratci.« (Deklam.) Slovenka sem. (Petje.) »Čar gozda.« (Igra v enem dejanju. Gor' čez izaro. (Duet.) Ilirija oživljena. (Doklam.) Mišek pripoveduje. (Kom. prizor.) Na tujih tleh. (Petje.) Kraljica palčkov. (I*ra v treh dejanjih.) Lepa naša domovina. (Petje.) Cer>e prostorom: I. 2 K 50 v., II. 2 K. Stojišče ' ' Vstopnice se dobijo pri šolski slugi, i dobiček se porabi za nakup šol. harmev. Preplačila \c hvaležno sprejemajo.
—	Umrl je v Kamniku gosp. Anton Vidic, sodni tajnik v pokoju Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 31. t. m., ob 5. uri popoldne.
—	Iz BraslovS. Občinski zastop v Bra-slovčah je v izredni seji dne 23. marca leta 1919 enoglasno imenoval ministrskega podpredsednika dr. A. Korošca za častnega občana z ozirom na njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil kot poslanec tc občine in kot prvoboritelj za našo neodvisnost in ujedinjenje.
—	Kaj pa cestarji? Vsi stanovi se gibljejo in organizirajo v svrho zboljšanja plač za svoj življenjski obstanek. Dosegli so že prav lepe uspehe, kar jim iz srca privoščimo, Le nas cestarjev se nihče ne usmili, in ne skrbi za zboljšanje našega žalostnega, naravnost obupnega življenjskega položaja. Marsikdo izmed nas ima družino 4 do 7 nedorastlih otrok, plačo pa naravnost škandalozno, 40 do 60 kron mesečno ter prav škandalozno draginjsko doklado. Da se s takim prislužkom v današnji draginji nc more preživljati niti sam cestar 10 dni v mesecu (kje pa so še drugi dnevi v mesecu in njegova družina) je umevno. Zategadelj apeliramo na merodajne faktorje, da se zganejo in nam pomagajo k zboljšanju zaslužka, ker le na ta način bo možen naš obstanek in le na ta način bomo mogli vestno vršiti svoje stanovske dolžnosti. — Več cestarjev škofjeloškega okraja.
—	Pomanjkanje tobaka in — šolska mladina. Pravijo, da zopel primanjkuje tobaka. — Meni se zdi, da ga je še prevečl Kajti drugače ni mogoče, da vidim dan na dan mlade šolarje — pobaline od 10 let naprej, — slabo oblečene, gotovo lačne, in bledih lic, — s cigaretami v ustih. Kje dobivajo tobak? Dočim puhajo tobakov dim taki, še nerazviti frkolini vendar nekoliko bolj pritajeno, kadijo dijaki, četudi v starosti pod 14 let, povsem javno, kakor je videti z vednostjo šolskih vodstev, in menda celo z njihovim — četudi tihim privoljenjem. — Včasih je bilo to drugače. Za kajenje — karcer in posledice: slab red v zadržanju, šolnina itd. — Sedaj pa — ali nima šola res nikake moči? — Mladina nori seveda za vsem, četudi je škodljivo in pa — smešno obenem. —. Posebno smešno je, če bi ne bilo žalostno, da kade sedaj tudi dekleta. Prav posebna jeza popade človeka, ko vidi kaditi tako punče, ki niti ni odraslo kratkemu krilu, — Plesi, čajevi večeri — četudi pod oficijelnim nadzorstvom, sedaj pa še kajenje. — Še čikati in »šnofati« naj začno, pa bo »moderna« doba nasičena. — Pojdite se solit vsi, ki menite, da je v dobi demokratizma vse dopustno in prav. — Ali nima šola več toliko vzgojne moči, da bi v nerazvita mlada srca mogla vcepiti malo zdržnosti in jim dopovedati, kako škodljiv je vpliv nikotina mlademu telesu in neutrjenemu živčevju? —
—	Organizacije na zagrebškem vseučilišču. Na zagrebškem vseučilišču obstojajo doslej naslednja strankarske organizacije: Hrv, katoliško akad. društvo »Do-magoj«; društvo akademične socialistične mladine; jugoslov. demokratična radikalna omladina (centralisti); jugoslov. demokratična omladinska liga (decentralisti); svobodomiselna organizacija slovenskih viso-košolcev; »Njeguš« (Srbi); »Judea« (cio-nisti). Po strokah je dijaštvo organizarano v klubih: farmacevtskem, medicinskem, pravniškem, geodetskem in gozdarskem. Podporna društva so tri: Hrvatsko, srbsko in židovsko. Pevska društva so štiri: »Vijemac« (med bogoslovci), »Mladost«, »Balkan« (srbrko) in pevsko društvo gozdarskih akademikov. Za pouk nepismenih obstoja klub ADC, športniki imajo svoj hrv. akad. športni klub (»Hašk«). Slovenci imajo »Stanovsko zvezo«, bogoslovci »Zbor duhovne mladeži zagrebačke«, ženske pa »Jtigofilov. akad. ženski klub«. Snuje sc »Akndcmični svet«, ki bo stanovski reprezentacijski forum cclokup-ir.ga rlji^tva na zagrehikem vrcučilšču.
—	Nove Iznajdbe v Jugoslaviji. V «adnjem času so dobili patent: Vatror.lav Haucner, gin n. profesor na Reki, na kon-»trukcijo za merjenje in namcjčnnjc tračnic; Drogotin Nussbaum, dcometer v Za-
grebu, na neprestano gorečo nalagovalno uredbo za hitro dimeče in sušeče peči; St. Wulte, diplom, stavbenik v Zagrebu, na votel kamen za zidanje.
—	Žrtev poklica. Zagrebški 42 letni konjeniški redar Mirko Gregorič je hotel na službenem potu preskočiti potok La-ščinščak. A konju je spodrsnilo, zvalil se je v zamočvarjeno strugo in pokopal Gre-goriča pod seboj. Ko je prišla pomoč, je bil redar v zadnjih pojemih: zadušil se je v blatu.
—	Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov je izšla z samo založbi pisatelja Matije Pirc-a, profesorja v Mariboru. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vinarjev, — Knjižica podaja na 94 straneh kratek in plastičen pregled Jugoslovanov od najsta-reišfih časov pa do današnjega dne, je tiskana r.a dobrem papirju in ima lično obliko. Ob ujedinjeniu SHS je vsakemu Slovencu potrebno, da pozna vsaj v glavnih potezah zgodovino troimenskega naroda; zato knjižico prav toplo priporočamo. Dobi se jo v vseh knjigarnah in pri samozaložniku. Pri naročbi posameznih iztisov naj se vpošlje denar pod naslovom Matija Pire, profesor v Mariboru, obenem z naročbo.
—	Siična. V nedeljo, dne 30, marca ob 3. uri popoldne bo v izobraževalnem društvu v stiškem samostanu profesor dr. Šarabon predaval o Jugoslaviji in svoj govor pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Pridite k temu zanimivemu predavanju vsi, ki bi radi spoznali našo lepo domovino!
ga društva jugoslovanskih vpokojencev« se vrši dne 3. malega travna 1919 točno ob 2. uri popoldne v Mestnem domu (velika dvorana). — Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Čitanje in odobritev pravil. 3. Volitev. 4. Določitev mesečnih prispevkov, 5. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
lj Umrli so v Ljubljani: Janez Sirca, hišnik, 69 let. — Anton Snoj, tobačni delovodja, 41 let. — Fran Plahuta, delavec, 28 let. —- Jožefa Petschauer, bivša blagajni-čarka, 32 let. — Julijana Hodnik, občinska uboga, 49 let. — Jožefa Hudorovič, criga-nova hči, tri dni. — Marija Mikuž, občinska uboga, 77 let. — Ivan Petrovčič, delovodja, 60 let. — Ana Turšič, delavka, 38 let. — Fran Jelene, Žagar, 23 let. — Fran Kumše, sin posestnice, tri dni. — Terezija in Bernardini Luscla, rejenlu, dva ozir. tri dni. — Fran Potrebuješ, dninarjev sin, dva ani. — Karel Radovan, zasebni uradnik, 23 let.
Vestnlk S« ICn S.

* Drušlvo sv. Jožefa v Tržiču priredi v nedeljo dne 30. marca v Našem domu igro s petjem in godbo. Pričetek ob 7. uri zvečer. Igra se ponavlja v nedeljo teden ob isti uri. Več je razvidno na letakih. Vstopnice re prodajajo v konsumu na trgu in pri blagajni.
lj Slovenska Marijina kongrcgacija gospodov. Redni tedenski shod v ponedeljek dne 31. t. m. zvečer ob pol 8, uri v kongr. kapeli oo. jezuitov.
lj Duhovne vaje za slovenske gospe v kapeli oo..jezuitov, Elizabetna cesta št. 9, se začno v ponedeljek dne 31. marca ob 5, uri popoldne. — V torek, sredo in četrtek bo 1. premišljevanje ob 7. uri zjutraj, drugo ob 5. uri pop. — Vodil jih bo vč. o, Fr, Tome D. J, — Vstop je dovoljen vsem go-spem, tudi onim, ki niso v nikaki kongre-gaciji.
lj Avtoriteta v razsula. Propoved v ndeljo dne 30. marca pop. ob 5. uri v kapeli oo. iezuitov.
lj V Rokodelskem domu bo predaval v ponedeljek dne 31. marca g. med. Ivo Pire, Pričetek predavanja je tečno ob 8. uri. Udeležite se poučnega in zanimivega predavanja v najobilnejšem številul
Ij »Krekova prosveta« je ustanovila v. svojem društvu »Odsek za trgovske in pisarniške nastavljcnke«. Vse gospodične se vljudno vabijo, da pristopijo k temu odseku, ki jim bo vedno nudil poučnih predavanj in primernega razvedrila. V nedeljo dne 30, marca ob 6. uri zvečer bo prva prireditev v društvenih prostorih v Alojzije-višču, pritličje, levo,
lj Akad. društvo slovsn. agronomov »Kras« na Dunaju. Vsi bivši člani društva in visokošolci na zemlj, vis. šoli na Dunaju se vabijo v sredo 9. aprila ob 8. uri zvečer na sestanek, ki se vrši v prostorih gostilne pri Novem svetu v Ljubljani. Obravnavalo se bo glede obnovitve društvenega delovanja in ureditev društvenega inventarja.
lj Francoski listi za Ljubljano so od danes naprej na razpolago v prostorih organizacije ^Franco-Slovene« v Narodnem domu. Tam se francoski listi lahko tudi naročajo.
lj V Jožefinumu je še vedno za prednico Nemka, ki niti slovensko ne zna. To je bila skrajna brezobzirnost nemških rodovniških predstojništev, da — ko so imela na razpolago dovolj slovenskih sester — so pošiljala na Slovensko za prednice Nemke, in celo take, ki slovensko ne znajo! Tako je menda tudi v Tržiču, A če smo to doslej premirno prenašali, zdaj je pa dovolj. Zahtevamo takojšnjo izpre-membo!
lj Ženski protestni shod proti vedno j naraščajoči draginji se bo vršil danes ob ,
3. uri popoldne v Mestnem domu v Ljubljani, — Udeležite se ga polnoštevilno | ženske vseh slojev. Vprašanje je življenjske važnosti.
Ij Društvo za varstvo otrok priredi danes v Ljudskem domu dobrodelno predstavo. Vljudno vabimo vse prijatelje in dobrotnike k obilni udeležbi. — Začetek točno ob 5. uri popoldne.
lj Pomladanska pastoralna konferenca za ljubljansko duhovščino bo v torek, 29. aprila v škofijskem dvorcu (pritličje). Začetek ob 3. uri popoldne.
lj Ustanovni občni zbor »Splošnega društva jugoslovanskih vpokojencev« se vrši dne 3. malega travna 1919, točno ob 2. uri popoldne v Mestnem domu (velika dvorana).
lj O modi in naši narodni noši predava jutri, v ponedeljek gosp. dr. Josip Mantuani ob 8. zvečer v Mestnem domu. Opozarjamo Slovenke na to predavanje. Dijakinje so vstopnin« proste, drugi plačajo 1 krono.
Ij Splošno društvo jugoslvoanskih vpo-koleoccv. Ijltanovni občni /bor .»Salošne-
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA«.
Dramsko gledališče.
V	nedeljo 30. marca ob pol 3. uri popoldne
»Španska muha«, burka, izven abonementa; ob pol 8. uri zvečer Ibsenova drama »Strahovi« izven abonementa.
V	ponedeljek 31, marca ostane gledališče
zaprto.
V	torek 1. aprila ob pol 8. uri zvečer
Finžgarjeva nova, še neuprizoijena drama v treh dejanjih »Veriga« izven abonementa.
Operno gledališče.
V	nedeljo 30. marca ob pol 8. uri zvečer
»Prodana nevesta« izven abonementa.
V	ponedcl:ek 31. marca ob pol 8. uri zve-
čer »Slovaška princeska« za abonement »A«.
V	torek 1. aprila ostane gledališče zaprto.
IRa^na novice.
Zanimiva rubrika. »Journal des Debata«, znameniti dnevnik za politiko in literaturo, ki izhaja že 131 leto, ima stalno rubriko, ki jo gotovo ne more imeti noben drug časopis na svetu: Vsak dan prinaša izvleček najzanimivejših vesti, ki so bile pred sto leti objavljene v istem dnevniku. Polej> tega je tu rubrika svoje vrste zanimiva tudi po svoji vsebini. Nekatere »novice« onih dni pisane v živem slogu sedanjosti, delujejo zelo nenavadno.
Ostanki ruske Hote, Od nekdanje ruske flote so danes samo še ostanki, ki leže v kronštatskem in petregrajskem zalivu. Tu so drenavti »Gangut«, »Sevastopol« in »Poltiva«. Dalje križarke: »Bojan«, »Admiral Makarov«, »Oleg«, »Bogatir«, »Rurik«, »Gromcboj«, »Rosija«, »Dijana« in »Aurora«. Dalje 5 torpedovk, 8 podmornic in nekaj vlečnih ladij. Danes te flote sploh ne vporabljaro več.
Fosilno okostje nekega ot-oka so dobili v neki votlini ni Ogrskem, in sicer lobanjo, kosti iz rok in nog in posamezne kose kosti ostalega telesa. Preiskava je dognala, da je moral biti otrok poldrugo leto star. Lobanja je dolga in ozka. Čeljust štrli naprej, čelo e nerazvito. Tudi ostale kosti kažejo posebnosti, ki so pri prednikih sedanjega rodu običame. Četudi to ni najstarejše do danes najdeno okostie, so ga vendar imenovali »oraotrok«. Najdba je zato interesantna, ker je to prvi najdeni otrok iz diluvijalne dobe,
JADRANSKO VPRAŠANJE REŠENO ?
(Po«rlmo pfri^ilo »Slovencu«.) Rotterdam, 29. marca. »Nieue Rott. Courant« poroča iz Pariza: Svet deseto-rice je imel včeraj sejo, na kateri so bili sprejeti zelo važni sklepi. Načelni sporazum se je dosegel glede treh vprašani, in sicer glede vojne odškodnine, glede renskega in jadranskega vprašanja. Mogoče je, da se bo uresničila obljuba Llovda Ge-orgeja in polkovnika H-,u'.eja, da bodo pogajanja o preliminarnem miru končana šc koncem tega tedna.
NOV HVATSKI POVERJENIK ZA NOTRANJE ZADEVE.
fPn«rlino porodilo »Slovcn1"!!«.) B .lgrad, 29. r-arca. Za pc- - rjenika za
___i____ -- II---Ti,-	C1,.
40 .c v -	l litidjau	ji« •
je imenovan c . Tomislav	cn-mč,
bivši veliki žut.n liško-kiba*.; iupa-niie.
ZAHTEVE NARODNEGA KLUBA OD-BITE.
(Posebno poročilo »Slovoneu«.)
Belgrad, 29. marca. Na današnjih razgovorih je ministrski predsednik Protič izjavil, da ne more sprejeti zahtev Narodnega kluba, ker je notranji minister Pribičevič izjavil, da bi v slučaju, če se zahteve Narodnega kluba sprejmejo, takoj odsto pil, Pnbičtvič je že imenoval dr. Tomlja-noviča za poverjenika za notranje zadeve, tie da bi o tem obvestil Narodni klub.
KAOS NA MIROVNEM POSVETU, ,
(Posebno poročilo »Slovcncu«.)
Bern, 29. marca. (K. T.) Italija je ope-fovano zagrozila ne samo z odpoklicem
S delegatov iz Pariza, marveč tudi z "fjo ponovnega znižanja z Nemčijo, - nc izpolni londonski dogovor. ■ cm grožnjam nočejo ameriški delegati odobriti italijanskih zahtev in stoje na stal šču, dn se morajo soorna vprašanja rešiti v smislu V/ilsonovih načel. Srbski delegati so tudi dali razumeti, da bo sledil njihov odpoklic, ako mirovni posvet odobri imeprialistične zahlcve Italije. Grki so ponovno izjavili svoje nezadovoljstvo, ker jim Italija namerava vzeli severni Epir in ker r.i rešeno vprašanje Smirne. Vcnizelos 'je izjavil, da bi njegov neuspeh okrepil sovražnike entente in pristaše bivšega kralja Konštantina. Rumuni zahtevajo Besara-bijo, Frdeljsko, Banat in macedonske Ku-covlahe.
DAVEK NA VOJNE DOBIČKE.
LDU Belgrad, 29. marca. (JDU) Zakonska predloga o davku na vojne dobičke je izgotovljena.
MIROVNI POSVET.
LDU Berlin, 29. marca. (CTU) »Daily Mail« poroča iz Pariza: Kakor je izjavil minister za zunanje posle Pichon v današnji seji zbornice, dospe nemška mirovna komisija v Pariz dne 12. aprila, nemfiko-avstrijska pa prve dni maja,
BESARABIJA - SOVJETSKA RE- ' PUBLIKA.
LDU Curih, 29.. marca, (DKU) »Cor« riere della Sera« objavlja vest Daily Te-legrapha iz Varšave, da so izklicali v Be-sarabiji sovjetsko republiko. Proklamacija sovjetske republike se je izvršila v Cho-tinu na podlagi dogovora z ruskimi in ukrajinskimi boljševiki, ki nameravajo ustvariti med Moskvo in Budimpešto neposredno zvezo. Voditelj besarabske &ovjetske republike je izdal manifest, kjer izjavlja, da je osvoboditev Besarabije od rumun-skega jarma prva naloga. Vojaška akcija proti rumunski posadki se je takoj pričela. Nekemu polku se je posrečilo, potisniti Rumune proti Lagi, Drug polk je zasedel Sadagoro,
ENTENTA NI POSLALA ULTIMATA OGRSKI.
LDU Dunaj, 29, marca. (ČTU) »Zeit« objavlja interview z ljudskim komisarjem za zunanje posle ogrske vlade, Belo Ku-nom, kjer pravi med drugim, da mu ni ni-' česar znanega o kakem ultimatu ententnih vlad Ogrski. Tudi vesti o nameravanem | prodiranju proti Ogrski, ki jih razširjajo inozemski listi, niso resnične. Pač pa veruje Kun, da bo mirovna konferenca v najkrajšem času pozvala ogrsko vlado prole-tarcev v Pariz, kjer bo imela priliko, da zastopa svoja načela z ono odločnostjo, ki je doslej karakterizirala vse ukrepe ogrske revolucije,
VOLIVNA PRAVICA NA OGRSKEM.
LDU. Budimpešta, 29. marca. (DKU.) Kakor poroča »VorSs Ujsig«, smatra revolucionarni svet določitev provizorna ustave in volilne pravice za svojo najbolj nujno nalogo. Glede teh vprašanj bo sledil večinoma zgledu. Aktivno in pasivno vo-livno pravico dobe vsi moški in ženske nad 18 let, ki opravljajo občekoristno ali duševno delo. Vsled nezmožnosti za delo se ne izgubi voiivna pravica. Vojaki rdeče garde dobe volivno pravico, ravno tako kakor inozemci, ki opravljajo občekoristno delo. Od dtzavnih poslov je izključen oni, ki sc ne strinja z novim družabnim redom ali !<i j* brei dela. Zaradi tega tudi nimajo volivne pravice oni, ki dajo delavcem delo, da bi s tem imeli dobiček. Brezposelni, ki dobivajo oodporo brezposelnih, nimajn volivne pravice. Tudi trgovci, duhovniki, menihi in umcbolr.i in osebe, ki so vsied sodaega izreka izgub le politične pravice, nimajo ne aktivne, ne pasivne volivne pravice.
Um zzitEi®!
V Parizu je izšla brošura »Dediči Avstrije — Itali a in Jugoslovani«, popolnoma novo, da smo si ga torej sedaj takore-kcč izmislili, da spadajo pod to ime Hrvatje, ki stanujejo okoli Zagreba in Slovenci v vzhodni Istri in Kranjsk:. Pa glej, že
11C7/1 Ja	u	L-. Inrf- alrv_
vinska dežela«, ki v njej avtor že takrat opozarja r.a valncct našega vprašanja in propagira zvezo francoskega La lugoslo
vanskega naroda. Govoreč o jugoslovanski državi piše: »Glavna njena naloga je, čuvati Adrijo in slovansko-helenski polotok. Ona ne bo dovolila, da bi kdo dosegel prvo (Adrijo) in vkorakal v drugi (polotok), nc da bi se dotaknil njenega telesa. Njena posest je poroštvo velikanskega razvoja.« O tempora!
Drugo prijazno pojasnilo, kje stanujejo Hrvatje in kje Slovenci, sploh ne zasluži omembe.
Dalje: »Treba sc jc vrniti do Avgu-stovega imperija, če hočemo določiti meje latinskega sveta. Tam jc bila v primeri z barbarskimi narodi razvita prava in visoka civilizacija, katere dedščino upravičeno zahtevamo.« To je toliko, kot da se odrekajo Italijani samo onim deželam, ki so bile Rimljanom neznane. Krištof Kolumb •je bil doma iz Genove, kdo ve?.,.
Nekdaj je pisal »Corriere« tako-le: »Nacijonalni problem v Dalmaciji. Dalmacija je bila rimska dežela kakor vse ob Sredozemskem morju. Vendar nc opravičuje to dejstvo aneksije Dalmacije, baš ta-komalo, kakor bi bile upravičene italijanske imperijalislične aspiracije na Špansko, Provenco ali Rumunijo. Dalmacija ni bila nikdar italijanska, marveč le rimska in ncolatinska. Slovani prebivajo todi žc 12 stoletij. Cilj Italije je, da doseže svojo na-cijonalno edinost, nc pa da obnovi Beneški imperij.«
Precej različno je pisanje brešure ir. »Corriera«, kaj ne.
Dalje vprašuje brošura: »Kaj so delali Hrvatje in Slovenci 1. 1914. in med vojsko? Kdaj so sa uprli? Katere eksekucije v masi so jih zadele? Razen par posameznih slučajev osebnega poguma ubežnikov, ki so nam prinesli z nevarnostjo lastnega živ-vljenja uporabne informacije, se jih jc vc-jjfilia večina borila proti nam.«
Evo protidokazov! Kdo je pozabil vso razbesnelo krutost in nasilja germansko-madjarskega terorja? Šc stoje vislice, ki je na njih viselo tisoč in tisoč onih, ki so plačali z življenjem svojo narodno zavest in upanje v jugoslovansko prihodnjost, ne-maščevani in neprijazni še do danes! Zaman so bile interpelacije jugoslovanskih poslancev v avstrijskem parlamentu, divjanje je šlo naprej. Najgroznejši je ta krva-■\i del naše zgodovine. In sedaj vprašujejo: ■^Katere eksekucije v masi so vas zadele?« Nikdar v zgodovini sc ni posluževala država lastnih državljanov kot talcev, kakor se je to godilo pri nas med vojsko.
In drugič: Jugoslovanski prostovoljci io povečali ententne armade za 80.000 do 100,C00 mož. Francoski polk št. 260 je imel svojo »Jugoslovansko stotnijo«, amerikanski Jugoslovani so sestavili svoj avtonomen zbor, v Rusiji so tvorili jugoslovanski ubežniki svoj zbor, ki se je bojeval v Dcbrudži proli Nemcem in Bolgarom. Samo ta zbor je imel sledeč izgube: mrtvih 32 častnikov in 1930 mož, ranjenih 500 častnikov in 8000 mož! Kaj so to le »posamezni slučaji osebnega junaštva«? Vprašamo Italijane: »Kje pa so bili avstrijski Italijani med vojsko, kje so se borile njih prostovoljne legije?« Kdo sc dalje nc spominja jugoslovanskih divizij pred Solunom, katere je celo vrhovno poveljstvo orijentske armade izrecno pohvalilo v dnevnem povelju radi njih izrednega junaštva! Angleški »Times« so pisali takrat, da bi sc velikanska solunska ofenziva ne bila dala izpeljali brez Srbov in dobro-voljcev, — Še sedaj imamo več kot 5000 naših dobrovoljcev na Murmanu.
V Italiji se je borila jugoslovanska legija, broječa 900 mož pod poveljstvom kapitana Pivka, na Montellu. Ob času, ko je bila seslavljena, je bilo v Italiji 200 častnikov in 25.000 mož jugoslovanskih ujetnikov. Ti so ponudili opetovano svojo službo za oprostitev domovine, na tisoče prošenj je šlo na laškega guvernerja in Wilsona, a brez uspeha; ostali so ujetniki.
Žc 1. 1916. je izšlo rezervatno povelje takratnega vrhovnega poveljnika nadvojvode Friderika, v katerem opisuje revolucijami duh, ki se je polastil nekaterih jugoslovanskih regimentov. Znan je kotor-ski upor in znano je, da so Italijani zaprli odposlance revolucijonarnega brodovja, ki so šli v Italijo prosit pomoči pri uporu. Vprašamo, kdo je torej zavlačeval vojsko.
Aprila 1. 1918. je podpisal Orlando na konferenci zatiranih narodov dogovor med Italijani in Jugoslovani. V tekstu tega dogovora se nahajajo tudi besede: »... da jc neodvisnost jugoslovanskega naroda zivljenskega pomena za Italijo in obratno itd.« Davno so že pozabljene te mamljive besede ...
Razume sc, da ima uradna Italija interes skrivati pred svetom taka in podobna dejstva. Med vojsko so vsi italijanski politiki izrabljali revolucijsko gibanje med Jugoslovani. Vedno so znali prikrojiti jugoslovanske razmere tako, da so morali Jugoslovani pomegati triumfu italijanske armade, in to z nevarnostjo, cla sc jih smotra za sovražnike cliirancev.
Ravno isti politiki so zadušili vsa dejanja, ki bi mogla pokazati ententi vse neprecenljive zasluge Jugoslovanov.
Končno se uam očita še, da je Av-«.f«-ila ij.nm — oientm oriiateliem fFI
ročila vse brodovje. Znano pa jc, da so se jugoslovanski mornarji preje polastili brodovja, predno je imel cesar Karel čas, nam jc izročiti.
S takim nepoštenim potvarjanjem dejstev se bori italijanska propaganda v Parizu za svoje »svete in upravičene« zahteve.	P. P.
»The Daily Telcgraph« je prejel od svojega dopisnika A. Beaumonta iz JMilana sledeče poročilo o nemirih v Splitu:
Po dogodkih v Ljubljani so nastali jugoslovanski spopadi z entento v Splitu. Dne 25. februarja so dospele vsled nevar-: nemirov ladje z angleškim, francoskim, ,• ' rikanskim in italijanskim admiralom v Split. Prebivalstvo mesta sc je nahajalo v veliki razburjenosti. Hrvatje, ki tvorijo veČino v okolici Splita, so grozili Italijanom v mestu in prišlo bi kmalu do prelivanja krvi. S strani entente so bili poslani štirje admirali kot demonstracija, da preprečijo vsako kaljenje miru in da pomirijo vsak spopad med razgretimi strankami, Hrvatje so sc zbrali na molu in priredili velike ovacijc angleškim, francoskim in ameri-kansklm predstavnikom in so namenoma prezrli prisotnost italijanskega admirala. Italijani pa so sc pripravili, da z veseljem pričakajo svojega admirala. To je Hrvate razjezilo, in ko so odšli admirali na ladje, je neka hrvatska tolpa šla po mestu, poiskala Italjane v njihovem klubu, izgnala jih na ulico in jim pretila s poboji. Pričeli so se pretepati in ranjenih je bilo tudi nekaj žen. Italijani so se obrnili za pomoč na policijo, toda, ker jc bila ta sestavljena iz samih Hrvatov in Srbov, je bila njihova prošnja odbita.
Prihodnji dan so Hrvatje priredili na obali v bližini italijanske ladje žaljive demonstracije. To je bilo pa več, nego so mogli Italijani pretrpeli in malo je manjkalo, da ni prišlo do oboroženega spopada s Hrvati, ko je amerikanski admiral kot najvišji svojih treh tovarišev interveniral za v.cdržanjc reda. Pozval k sebi vse voditelje in jim je povedal, da položaj Splita še ni odločen iu da je dolžnost jugoslovanskega glavarstva, kateremu je poverjena policijska oblast po mestu, da vzdržuje red in mir in da prepreči vsako preganjanje italijanskega prebivalstva. Lokalne oblasti se morajo smatrali odslej kot pooblaščene od ententnih sil in so odgovorne za vsako kršitev miru. Tudi je opozoril hrvatsko časopisje v mestu, da ne sme pisati nobenih žalitev proti Italiji (!!).
Novice o teh dogodkih so izzvale raz-draženje v Italiji. Trdi se, da smatrata oba dogodka v Ljubljani in Splitu za žalitve Italije s sirani Jugoslovanov in v kabinetu so razpravljali, ali bo vlada ostala šc nadalje mirna v očigled tem dogodkom,
»Exelange Telegraph Company* poroča istemu listu o »napadih na italijanske oficirje« iz Rima sledeče:
Listi prinašajo dolgo in obširno poročilo o nemirih, k so sc odigrali dne 24 februarja v Splitu, ko je velika hrvatska tolpa napadla in grobo postopala s poveljnikom križarke >Puglia«, Cartom Menini-jem in s pomorskim častnikom ladje »Olimpia«, Alessijem, ki sta se izkrcala v Splitu in bila primorana iskati zaščite pri carinskem uradu, Poročilo trdi, da so Hrvati iskali Italijane po mestnih ulicah ves dan, pretepali žene in razbijali napise italijanskih podjetnikov. Prihodnji dan je italijanski admiral Rombo prisilil srbske oblasti, da so se opravičile italijanskim častnikom na križarki »Puglia«, Dne 26. februarja je medzavezniška komisija admiralov izdala manifest na podlagi gornjih dejstev. Ta manifest je bil podpisan od admirala Niblacha, ki je naročil krajnim oblastem, naj pazijo na red in naj nc dopuščajo več kršitev premirja in jim sporočil, da bo vsako ponavljanje nemirov udu-šil s silo. V vzdrževanje reda so medza-vezniški admirali dali na razpolago Nibla-chu potrebne čete.
Tako tendcncijozno poročilo prinaša eden največjih angleških listov o dogodkih v Splitu izpod peresa svojega dopisnika, ki Dalmacije sploh videl ni in je črpal svoje vesli lc iz lažnjivih laških virov, ki imajo edini namen razkričati Jugoslovane kot najbolj barbarske in nasilne ljudi, ki v svojih grozovitoslih presegajo celo Nemce. Zato ni čuda, da jc angleško mnenje nam tako neprijazno in da razen »Ti-mesa« vsi veliki angleški listi nasedajo vestem svojih dopisnikov, ki so podkupljeni z velikimi vsotami italijansko-židovskega kapitala.	P. P.
ItaiDan'
tz-
POROČILO G. KURATA ŠKERJANCA.
V našem uredništvu sc jc oglasil vojni kurat 17. pp. g, župnik Škerjanec. ki se je te dni čil in zdrav vrnil iz italijanskega ujetništva. G. župnik nam je med drugim i povedal sledeče: Italijani so poslali do-miiv vse duhovnike in mcdicincc, Jugo-
slovani smo tvorili zadnji transport. Nemce, Mažare, Čehe in Poljake so Italijani že prej poslali domov. — Bival sem skupaj z vsem častniškim zborom domačega pehotnega polka — 70 po številu, ki bivajo v taborih Otaiano pod Vezuvom in v Te-ano pri Caserti na Napolitan. Dasi smo bili šele čez 6 tednov proglašeni za vojne ujetnike, menda zaradi političnih razmer med Jugoslavijo m Italijo, so z nami postopali kljub vsem protestom jako strogo. Zastraženi smo bili kakor največji razbojniki. Hrano smo si morali preskrbovati in tudi kuhati sami, ker so od laške komande dobivali v denarju: aspiranti po 3 lire, praporščaki in poročniki po 5 lir itd. Ker je v Italiji ravno tako velika draginja kakor drugod, je bila naša hrana riž in makaroni. Na božični praznik smo si kot pri-boljšek mogli privoščiti konjsko meso. Ko smo sc zaradi tega pri poveljniku pritožili, je odgovoril, da se laškim ujetnikom v Nemčiji iu Avstriji tudi ni godilo boljše. Naša sodba pa je bila, da kljub slabim prehranjevalnim razmeram v Avstriji, lastni častniki za Bcžič nikjer niso jedli konjskega mesa.
Kljub temu pa so naši mladi častniki vsi zdravi in, kar je največ vredno, niso zgubili slovenske korajže in humorja. Jaz sem zadnji čas bival med mlajšo petdese-t.orico v Tcanu. Imeli smo vsak teden dvoje predavanj, največ o naši novi domovini Jugoslaviji in drugo. Fantje se pridno uče laško, nekateri tudi francosko in angleško in kolikor imajo virov tudi sc izpopol-nuje vsak v svojem poklicu.
Iz T e a n a pošiljajo srčne pozdrave svojim domačim in prijateljem poročniki: Dore Mašič, Maks Koman, Benedek Valentin, vsi iz Ljubljane, Hutter Alojzij, Kočevje, Janjčič Čcd, Klišanič Iv.; praporščaki: Ažman Jože, Pavel Simončič, F. Urban, Rafael Eržen, Bcdcnk Vinko, Dež-inan Jože; aspiranti: Scdcj Josip, Jermol Josip, Brezavšček Avgust, Svet Jakob, Rauch Metod, Golob Franc, Petoche Er-nest, Lapajne Alf., Vukanovič Branko, Brc-ganr. Alfred, Kasielic Robert, Pušar Srečko, Briški Alojzij, Zrošč Leop., Pretnar J., Eler.šek Vlado, Žagar Mart.. Sterniša Fr., Samida Walter, Hofman E., Toš Franc, Zupančič /vlilan, Springcr AL, Stibiij Ivan, Jakofčič Ciril, Praprotnik Edo, Hrast O., Baš Franc, Havranek Jože, Matko Dra-gotin. —
I/ tabora v O t a i a n u: Stotniki: Maz-man O., dr. Zorjan Mat., Pintar Fr., Karba J.; natiporočniki: Bendc Franjo, Bcnigar Gvidon, Bažarič AL, Brešan Ludovik, De-ticek Mirko, Dimnik Stanko Gcrclen A., Jere F., dr. Juvan Lojze, Kober Nikolaj, Lušin Lojze, dr. Jelene Celestin, Marčič Karel, Nendl Alojzij, Perme, Petelin Bogdan, Škrinjar Lojze, Suyer Pavel, dr. Vidmar Jože, Vauhnik Vladimir, Zaje Jože; porečniki: dr. Černcr Josip, Basi ako Josip, Braz Adalb., Cafuta Ani., Friedl Adolf, Herbst Pavel, Hrovat Ivo, Kralj Peter, Karara Ivan, Lesar Ivan, Leben Stanko, Mihelič Emil, Mlakar Franjo, Maček Jos., Pakiž Silvij, Rainer Jože, Sivcc Ivan, Ša-bec Srečka, Stergu.lc Lojze, dr. Tavželj Franjo, ToniLnc Justek, Venigerholz Fric, Volaušek Ivan, Vider Josip, Vedenik Jos., Žitnik Lojze; praporščaki: Bertnik Franjo, Bekar Franjo, Demšar Janko, Grafenauer Ciril, Gregorac Fr., Korošec Franjo, Košir Andrej, Komel Ant,, Lenassi Milan, Mesa-rič Zvonko, Primožič Franjo, Prusnik Fr., Šnabl Ivan, Tuma Jaroslav, Tomec Ernesl; aspirantje: Burdjan Franc, Horvat Mirko, Kregar Anton, Mojzer Ant., Nečerjevič Martin, Vauhnik Viktor, Kambič Albin.
V Como ob švicarski meji smo morali čakati 14 dni na odhod. Vsak dan se nam je odgovorilo na vprašanje, kdaj od-idemo: -Doman!, domani.« (Jutri.) Hrana v hotelu pa je stala 6 lir na dan. Zagotovilo se nam jc, da bomo smeli v kantini nakupljene stvari n. pr. sukanec, sukno, žido itd. do gotove mere vzeti seboj. Pred odhodom so nam vso prtljago preiskali in so nas za vso tc stvari, pa tudi za čevlje, odeje itd, olajšali. Jaz sem med vožnjo proti Brucku imel še to smolo, da mi je nek nemški civilist vso prtljago odnesel. Pač pa sem srečno prinesel seboj važne listine o našem domačem pešpolkti, katere sem žc izročil ameriškemu, angleškemu in francoskemu zastopniku komisije v Ljubljani. Kar pa je največ vredno, prinesel ,sem iz svetovne vojne ccle in zdrave ude,
POROČILO G. KURATA ŠAVLJA.
Včeraj popoldne je obiskal naše uredništvo g. vojni kurat Ludvik Š a v e 1 j, ki jc pred polomom fronte služboval v Borgo na Tirolskem. Predno jc odpotoval iz Italije, jc bil dušni pastir delavskega oddelka vojnih ujetnikov, v katerem jc tudi prccej Slovencev. Pripoveduje, da vsi željno hrepene po domovini in da težko nosijo usodo vojnega ujetništva. Vendar ce njegovemu oddelku primeroma ne godi še tako slabo kot drugim revežem. Ljudstvo v dotičnem kraju je dobro. Ko so naši reveži-ujetniki spali šc v taborišču brez vsake strehe, jim je ljudstvo nosilo kruha. Tudi poveljnik, neki italijanski tenente, jc človek dobrega srca. Imel je s svojimi rojaki vsako nede-lio slovensko rhižbo božio. ki so se ie ude-
leževali tudi domačini ln se čudili', da te pridige niso nič razumeli. Italijani ne puste več duhovnikov pri ujetnikih. Druga častnike so že prej odstranili.
Seboj je prinesel imenik Slovencev njegovega oddelka.
Imena naših fantov so:
Ruparšič Ivan, Loški potok; Kranjc; Jerebič Anton, Vrhnika; Urbanija Vincenc, Prikernica; Kovač Franc, Preserje; Preklet Franc, Kamnik; Zelene Martin, Vrhnika; Ručigaj Franc, Dobeno; Flander Leopold, Vič-Ljubljana; Hvala Janez, Šebre-nje; Starek Franc, Bodešče: Miiač Mihael, Kamnik; Pezdirc Franc, Čen]«; Jerman Alojzij, Sv. Mihael; Jensko Ivan, Bohinjska Bistrica; Plestenjak Mihael, Sv, Jošt-Vrhnika; Ciber Matija, Iška Loka; Lovri-še Franc, Horjul; Napred Jožef, Sv. Je-dert; Pohar Martin, Radeče, p. Zidanmost; Šest Janez, Studor; Mohar Janez, Smlednik: Volčič Jožef, Rcteče; Završnik Mihael, Šmartno; Mišmaš Franc, Zagradec; Pelan Andrej, Postojna; Vehovc Franc, Jesene-Litija; Lovše Ivan, Ripčc; Arnišek Anton, Št. Jurij pri Kranju; Bizovičar Ivan, Sp. Šiška; Čuk Franc, Črni Vrh pri Idriji; Logar Franc, Železniki; Leskovcc Janez, Mekinje; Golob Dominik, Jesenica-Tol-min; Albreht Peter, Hotederšica; ICmetič Janez, Moste pri Kamniku; Vaupetič Anton, Palovče pri Kamniku; Duralja Janko, Sošica; Feguš Jakob, Velki Okičj Milošič Jurij, Leskovcc pri Ptuju; Jalen Anton, Begunje; Cilenšek Rudolf, Braslovže; Slu« ga Janez, rloče pri Mariboru; Štuk Anton, Rikarjevas,
Vsem bralcem in bralkam ^Slovenca* voščimo vesele Velikonočne praznike v italijanskem ujetništvu sc nahajajoči Slovenci. Naš naslov je: Nucleo Prigunier Di Guerra per St. Michcle, Extra pri Veroni, Italia.
Občine so podpirale ponekod več, drugje manj, v celoti seveda mnogo preveč vojnega posojila/ — Žal! moremo reči danes; — takrat, ko se jc podpisovalo pod pritiskom državnega in deželnega obla-stva, takrat tega reči nismo smeli. —
Kaj bo s tem vojnim posojilom? Razmišljali jc treba o tem vprašanju ne le občinam samim, ampak šc veliko bolj onim oblastvom, ki so po dosedanjih zakonih poklicana, pa tudi po bodočem javnem ia naravnem pravu vezana, ščititi koristi občin, posebno njihovih ubožnih zakladov. Saj so predvsem pri vojnih posojilih prizadeti ravno ubožni zakladi. — Ta denar po našem skromnem mnenju pod nobenim pogojem ne sme biti izgubljen — sploh ne reduciran. Da bi bil izgubljen, o tem ne more biti govora! — Vojna posojila iz ubožnih zakladov — kakor tudi vsa ona iz pupilarcih denarjev — morajo biti rešena na en sli drug način, — Kako? — O tem razpravljati ni moj namen, ker je to vprašanje, ki bo delalo gotovo preglavice vsem dr/avnim finančnikom. — Za nas stoji danes to; stvar je treba vzeti v resen preudarek, začeti pa s pripravami za rešitev lega_ perečega vprašanja že danes, ne šele jutri, ali pa celo odlašati dotlej, da se morda zbudimo šele takrat, ko bo streha že davno pogorela nad stanovalci in bodo ti naenkrat stali na ccsti v sami crajci,
V današnjem slučaju nam gre lc za vprašanje občinskih vojnih posojil, torej onih vojnih posojil, ki so bila podpisana h javnih sredstev. — Braniti pravice nedo-letnih in varovancev jc stvar v to poklicanih varstvenih in nadvarstvenih oblasti
Kaj naj sc torej predvsem stori glede občinskih vojnih posojil?
Po mojem mnenju je nujno potreba, da sc v prvi vrsti sestavi natančen statističen pregled vseh teh vojnih posojil, ven dar ločeno:
a)	za ona, ki so bila podpisana bodisi iz žc obstoječih ubožnih zakladov ali pa i* kakih blagajniških prebitkov ubožnih za kladov, in
b)	za ona, ki so bila podpisana iz drugih občinskih dohodkov (t. j. iz občinskih zakladov), pri kojih je prizadela skupna davčna moč cele občine.
Za sestavo te statistike bi bilo treba določiti najkrajši rok, da nas ne prehite dogodki, Kdo vč, čc se ne bo morda žc mirovna konferenca bavila — četudi v najširšem obrisu — z vprašanjem vojnih posojil pri vprašanju o vojnih odškodninah.
Stvar nadzorstvenih oblasti nad občinskim premoženjem jc torej, da se kar najhitreje in najenergičneje lotijo — ne vprašanja, ampak dela. Treba jc vendar biti na jasnem in imeti enkrat črno na belem, koliko znašajo vojna posojila iz javnih sredstev. Nič ne pomaga, če skrivamo številke, bodisi sami pred 6cboj ali pa pred široko javnostjo. Kriti jih ni mogoče, ker te številke pomenjajo denar in javno premoženje, in javnost ima pravico in dolžnost vedeti, koliko znašajo tc številke; zahtevati, da se le številke ugoto-zlasti oa zahtevati, da sc Iudi no-
ve.
kaj stori, da se zavaruje to javno, narodno premoženje.
Povedati se mi zdi umestno, zakaj pišem te vrste. — V več krajih sem že čul: Zupan in občinski zastopniki so sklenili in podpisali vojno posojilo; ti naj tudi plačajo. — Brez zamere; to je neumnosti —
Kdor vč, s kakšnim pritiskom se je delalo od zgoraj, od najvišjega uradnika do zadnjega biriča, mi bo pritrdil. Ne rečem, da niso bili posamezniki preveč »patrijo-tični«. Vendar na stvari to ničesar ne iz-premeni. — Visoke obresti — igralca, ki dela »pui«, da stavi vse na zadnjo karto aH kocko, so premamile še marsikakega boljšega finančnika, kot so naši v obče pošteni občinski zastopniki. — Sicer co imeli vsi oni, ki sedaj zahtevajo nekaj, kar ni utemeljeno v nobenih obstoječih postavah in predpisih, — vsak čas priliko, izpodbijati sklepe občinskih odborov. — Ampak rad btpoznal jaz onega, ki bi se bil drznil to storiti v onih časih, ko je človeku le uma besedica lahko zadrgnila vrat —
Vse tak« misli — o kakih regresnih pravicah občanov nasproti občinskim zastopnikom — st morajo razbliniti v nič, kar zlasti ne verujem, da bi bilo podpisano kako vojno posojilo brez postavnih sklepov.
Skrb in odgovornost za to, da ne bo-ifo oškodovane občine, bodeta morala prevzeti pač le vlada in država. Kako to izvesti — je njihova stvar. Za sedaj pa je priporočati občinam, naf ne poizkušajo opravljati v denar vojnih posojil po nizkih kurzih raznim Špekulantom in bankam. — nV rsakem slučaju prodaje morajo seveda izposlovati višje dovoljenje, če bi *« morala izvršiti prodaja Iz kakega utemeljenega razloga,
Preuoz iluIS skmi Slovenijo.
Laike ovire.
LDU. LJubljana, 27. marca. (Uradno.) Sredi januaiia 1919 se je obratnemu nad-zorništvu južne železnice v Ljubljani naznanilo, da se prične promet z živežnimi vlaki iz Trsta v Nemško Avstrijo in na Čehoslovaško. Takoj so se začeli v Trst pošiljati prazni vagoni. Koncem januarja je bilo v Trst odposlanih že okoli 600 praznih vagonov. Koncem januarja so pričeli voziti vlaki iz Trsta na Dunaj. Do po-četka februarja jih je v Ljubljano prišlo oaem, ki so bili nemudoma odposlani naprej proti Dunaju. Ves ta promet se je vršil po južnoželezniški progi Trst-Loga-tec-Ljubljana-Špilje-Dunaj.
Sredi februarja se je nameravalo za prevoz živil uporabiti tudi železniško progo Trst-Podbrdo-Jesenice-Podroščica-Du-naj. Izvedbo te namere pa je oviralo dejstvo, da je bila proga pred vhodom v predor pri Podroščici razstreljena, ker so se tam ravno tedaj vršili hudi boji med koroškimi tolpami in našim vojaštvom in ker je nemška artiljerija progo popolnoma razstrelila. Sicer s« je bilo 20. januarja z z Nemci kljub temu takoj pričeli streljati na naše delavce, ki so poizkušali popraviti progo, kakor sploh ne mine dan, ne da bi Nemci kršili premirje, se je izkazalo, da je nameravano popravilo proge izključeno,
Ko je naposled pod pritiskom delegacije ameriškega polkovnika Caushyja, šefa komisije za prehrano Nemške Avstrije, nemško obstreljevanje prenehalo, smo mi železniško progo do nemških postojank takoj popravili. Pa tudi tedaj vlakov še ni bilo, to pa zato ne, ker Italija v Trstu na razpolago ni dala lokomotiv in vagonov ter zaukazala, da se morajo ti transporti vršiti s posebnim pospeševanjem. 19. februarja se je v Ljubljani pod predsedstvom polkovnika Caushyja v prisotnosti šestih zastopnikov naših železnic vršilo posvetovanje glede transporta živil preko ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naši zastopniki so poročali o dotedanjem železniškem prevozu živil preko našega ozemlja ter o dejstvu, da ima naša južna železnica v Zalogu pripravljenih 400 vagonov, da jih da italijanski železniški upravi na razpolago. Ugotovili so, da smo za prevoz živil v okupirano ozemlje poslali deset lokomotiv, da pa je italijansko železniško osobie, ki z njimi ni vedelo ravnati, devet teh strojev uničilo. Naši zastopniki so za transport živil po železniški progi Trst-Špilje ponudili na posodo še 18 lokomotiv z lastnim osobiem in ugotovili, da vse težkoče prihajajo z italijanske strani.
Ko so namreč prvikrat bili za progo Podbrdo - Jesenice - Podroščica z Dunaja avizirani živežni transporti, se je naša železniška uprava zaradi natančnejših podatkov obrnila v Trst, pa ni dobila nikak-šnega odgovora. Italija ni potrebovala niti naših lokomotiv, niti ne naših vagonov, ker je bila zaplenila preko 130 prvovrstnih železniških strojev in 1500 vagonov. Italijanska okupacijska oblast in italijanska železniška uprava odklaniata vsako
telefonično in telegrafično zvezo z nami.
Kako postopajo Italijani, kaže ta-le primer: Iz Trsta je transport odšel od dveh popoldne, v Podbrdo je dospel naslednjega dne ob sedmih zvečer, a mi o njegovem prihodu nismo bili obveščeni. Ob enajstih zvečer so Italijani za drugi dan ob osmih zjutraj z Jesenic zahtevah stroj. Stroj je bil ob osmih zjutraj na mestu, vlak z živili pa je v Podbrdu stal do enajstih dopoldne. Spremljajoča ameriška misija je bila v italijanskem vozu II. razreda. Ne da bi se nas vprašalo, so jo preselili v naš voz II. razreda, ki je vozil misijo do Prage. Če pošljemo v Logatec prazne vozove, da bi jih v Trstu uvrstili v živežne vlake, jih logaška postaja ne mara sprejeti, češ, da zanje v Logatcu ni prostora. Na brzojavke dunajskega državnega urada za promet došle dne 19. februarja, je slovenski poverjenik za promet odgovoril takole:
»Na tamuradne brzojavke z dne 19. februarja glede odoošiljatve praznih voz za prevoz živil v Trst naznanjamo, da je i bilo izza 25. januarja za nemško-avstriiske transporte vsega skupaj oddanih 478 in za čehoslovaške transporte 200 voz Italijanom v Logatcu za Trst Nadalje naznanjamo, da od 2. februarja Italijani v Logatcu nočejo sprejeti nobenih praznih voz, radi česar je bilo treba dne 19. februarja narediti velik ovinek, da bi se oddalo 50 voz ItaUj.-rom v PodVdu. Vsak dan smo povprašali v Logatcu, koliko praznih voz bodo sprejeli; na to je prišel izza 2. februarja vselej zanikajoč odgovor. Iz tega je razvidno, da mi ne delamo nobenih ovir tem transportom ententnih živil in da smo pripravil vse za pospešeni dovoz teh pošiljatev. Zato moramo misti-fikacije Vašega organa v Trstu odločno zavrniti. Državni urad se naprosi, da posreduje pri italijanskem železniškem ravnateljstvu v Trstu zaradi hitrega pre-vzetja praznih voz.«
Da bi sporazumno z vsemi interesira-nimi strankami uredil živežni promet iz Trsta na Dunaj in na Čehoslovaško, je ameriški polkovnik Caushy 20. februarja z zastopniki nemško-avstrijske in čehoslovaške države z Dunaja dospel v Ljubljano. Na svojem potovanju v Trst je hotel seboj imeti gg. Preglja in inž. Šego, zastopnika obratnega nadzorništva južne železnice. Italijanska komisija pa ni hotela izdati potnih listov, češ, da se preseli na Dunaj. (Takrat je namreč v Ljubljani poslovala posebna italijanska komisija.) Polkovnik Caushy je nato telegrafično zahteval iz Logatca potne liste, vsled česar sta z njim odpotovala gg. Pregelj in inž. Šega. V Logatcu sta potne liste dobila brez zadržka. V soboto bi morala biti konferenca pri »Delegazione Transporti« v Trstu pri podpolkovniku Caramelliju. Ta pa je baje odšel isti dan na dopust. Nato so se dogovorili, da bo konferenca pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu.
Pri interni konferenci, ki je nato bila . v hotelu »Savoia«, se je ugotovil popoln sporazum med Amerikanci, Čehoslovaki, Nemci in Jugoslovani glede prevoza živil, od katerih je bilo namenjeno 400 ton moke za Jugoslavijo. Popoldne ob štirih so prišli, kakor dogovorjeno, k ravnateljstvu državnih železnic. Neposredno predenj se je začela konferenca, sta bila pozvana gg. Pregelj in inž. Šega, naj gresta k ravnatelju državnih železnic v drugo sobo. Tam se jima je reklo, da je Beograd prekinil stike z Italijo, zaradi česar da se onadva ne moreta udeležiti konference, ampak da sc morata zglasiti pri načelniku generalnega štaba, polkovniku Luzzattiju. Italijani so jima dali svojega častnika, ki ju je spremljal v vojaškem avtomobilu z ameriškim častnikom h generalnemu šefu. Ta ni hotel vpričo ameriškega častnika ničesar ukreniti in je poslal gg. Preglja in inž. Šego h guvernerju. Tam je ameriški častnik izjavil, da omenjena gospoda nista prišla prostovoljno v Trst, ampak na zahtevo ameriške komisije; gospoda sta pod varstvom ameriške komisije, ki zahteva, da se neovirano pustita v domovino. Po prerekanju je governer dovolil, da se moreta gospoda odpeljati nazaj v posebnem vozu. Na razpolago je bil salonski voz ameriške komisije. Gospoda sta se nato odpeljala v vojaškem avtomobilu — vedno s spremstvom ameriškega in italijanskega častnika — stopila v salonski voz ter tam ostala do odhoda. Drugi dan ju je spremljal ameriški častnik iz Trsta do demar-kacijske črte. Od tam se je vrnil v Trst. V Borovnici sta gospoda izvedela, da Beograd ni pretrgal stikov z Italijo, temveč da so jih pretrgali Italijani, ki odklanjajo tudi vse prometne pogovore.
Kmalu nato, 22. februarja, je Italija zaprla demarkacijsko črto za vsak promet. Pod pritiskom ameriške vlade je bila dne 12. marca demarkacijska črta za živežne transporte na Dunaj in Češke zopet odprta. Takoj pri prvem vlaku, ki bi imel" iti preko našega ozemlja izpod Brda do Pod-rcščice, pa so Italijani počeli delati tež-koče v jasnem namenu, da nas zopet oblatijo.
• Dne 15, marca je živežni vlak dospel
v Podbrdo, ne da bi bili Italijani o njegovem prihodu obvestili našo železniško upravo. Ko smo mi zvedeli za prihod vlaka, smo ob poludesetih dali na razpolago lokomotivo in osobje. Tedaj pa so Italijani izjavili, da ne puste vlaka čez naše ozemlje, ker sestoji iz italijanskih vagonov. Ob treh popoldne je prišel v Podbrdo drugi živežni vlak. Tudi po tega je odšla lokomotiva z Jesenic. Italijani pa tudi tega vlaka z isto pretvezo niso pustili na naše ozemlje, temveč so izjavili, da vlaki ne bodo vozili po progi Podbrdo-Jesenice-Podrožčica, marveč po oni Loga-tec-Ljubljana-Špilje. Naše lokomotive, ki smo jih poslali zaman v Podbrdo, so se morale vrniti.
Za slučaj, da ukrene ententa, da naj se prevoz živil zopet vrši po naši državno-železniški progi, z naše strani seveda ne bo nobenih zaprek, marveč sc bodo li transporti nemudoma vodili preko našega ozemlja, kakor se je godilo prej, preden i so Italijani zaprli promet preko demarka-cijske črte.
tormrlsasfila.
a špeh na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo špeh v ponedeljek, dne 31. t. m., na Poljanski cesti št, 15. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. štev 1 do 70, od 9. do 10 štev. 71 do 140, od 10. do 11. štev. 141 do 210, od pol 2, do pol 3. štev. 211 do 280, cd pol 3. do pol 4. štev. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev. 351 do 420, od pol 5. do pol 6. štev, 421 do konca. Stranka dobi za vs i-kr> osebo pol kilograma špeha, kilogram stane 24 K.
a špeh na rdeče izkaznice B štev. 1 do 490. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo špeh v torek, dne 1. aprila na Poljanski ceste štev. 15. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 70, od 9. do 10. štev. 71 do 140, od 10. do 11. štev. 141 do 210, od pol 2. do pol 3. štev. 211 do 280, od pol 3. do pol 4. štev. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev. 351 do 420, od pol 5. do pol 6. štev. 421 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma špeha, kilogram stane 24 kron.
a špeh na rdeče izkaznice B od št. 491 do št. 1051. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo špeh v ponedeljek, dne 31. t. m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti (apro-vizačno skladišče). Določen je ta-le red: dopoldne od 8 do 9 št. 491 do 571, od 9 do 10 št 572 do 651, od 10 do 11 št 652 do 731, popoldne od pol 2 do pol 3 št. 732 do 811, od pol 3 do pol 4 št. 812 do 891, od pol 4 do pol 5 št. 892 do 971 in od pol 5 do pol 6 št. 972 do 1051. Ktranka dobi za vsako osebo po pol kilograma špeha. Kilogram stane 24 kron.
a Špeh na rdeče izkaznice B od štev. 1052 do štev. 1611. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo špeh v torek, dne 1. aprila, v aprovizačnem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: dopoldne od 8 do 9 št. 1052 do 1131, od 9 do 10 št. 1132 do 1311, od 10 do 11 št 1312 do 1391, popoldne od pol 2 do pol 3 št 1392 do 1371, od pol 3 do pol 4 št. 1372 do 1451, od pol 4 do pol 5 štev. 1452 do 1531 in od pol 5 do pol 6 št 1532 do 1611, Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma špeha. Kilogram stane 24 K.
a Meso na rdeče izkaznice B štev. 601 do konca bo delila mestna aprovizaciza v torek, dne 1. aprila v cerkvi sv. Jožefa, Določa se ta-lc red: dopoldne od 8. do pol 9. štev. 601 do 800, od pol 9. do 9. štev. 801 do 1000, od 9. do pol 10. štev. 1001 do 1200. od pol 10. do 10. štev. 1201 do 1400, od 10. do pol 11. štev. 1401 do 1600, od poi 11. do 11. štev. 1601 do 1800, od 2. do pol 1 do 3. štev. 2001 do 2200, od 3. do doI 4 štev. 2201 do 2400, od pol 4. do 4. štev. 2401 do konca.
a Meso za zavode. Mf«tna aprovizaci-ja bo delita meso za zavode v torek, dne 1. aprila od 1, do 2. popolrlne v cerkvi sv. Jožefa. Kilogram stane 16 K.
Kdo ve kaj? Kdo od vračajočih se ruskih ujetnikov ve kaj o posestniku Jožef Urbanija z Ilovce št. 20. Imenovani je sel v septembru 1914 s prvo poljsko stotnijo 27. domobranskega pešpolka v Galicijo. Imel je vojno pošto št. 48. Od tega časa ni od njega nikakega poročila. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli to javiti proti povrnitvi stroškov na naslov: Milan Sterle-kar, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske, Ljubljana, Prešernova ulica št. 3, I.
Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se v trgovini Terdina, Stari trg.
Jugoslovanska knjigarna
v llubSiani
priporoča:
Premrl Stanko. Velikonočne pesmi za mešan zbor ln orgle. Part. K 1.80. Moderni in lepi napevi bodo mogočno učinkovali na vernike in poveličevali velikonočne praznik*.
Foerster Anton. Čredo za melant ali enoglasni pbor z orglaml. Izvod 20 vUu Kredo dela našim zborom največ preglavic v latinski maši, ker je najdaljši izmed vseh delov sv. maše ln navadno tudi najtežji. Ta skladba je pa lahka tn lepa ter se več odstavkov v njej recitira, vsled česar je tudi kratka. Kakor nalašč je ta kreda posebno slovesni maši dobrodoSel, kater* poje en sam duhovnik.
Kimovec Fr. Dr. Rlhar renatus ta mešan zbor. Part. K 4.50, gl. po 60 v. ZblM ka obsega poleg drugih tudi več veliko* nočnih lepo harmonlzlranih Rlharjevlb' napevov in enega od Vnebohoda Gospodo vega.
Laharnar Fr. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. Lepi ln pri' mernl napevl, posebno za manjše zbore.
Grum A n t. A 1 e 1 u j a. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part K 2.—. V zbirki se nahaja tudi prav primeren motet Regina coeli, ki sc konča s prav lopo har-moniziranim snačajnim velikonočnim koralnim spevrin Mclujo, ki praznike Se posebno povzdigni" Oblika zvezka je žepnf izdaje ln prav primerna za procesijo.
Grum A n t. Vidi aquam za mešan zbor. Part. K 1.20. Za ibore na deželi kar najboli primeren.
Foerster An t Missa st. Cecillae za mešan zbor. Part. K 3.—, gl. po 50 v. To je naša prva latinska maša, ki je že v natisu izšla, vseskozi lepa in lahka.
Sattner P. II u g o 1 i n. Missa sera-phica za mešani zLor in orgle (tudi za orkester; instrumentalni glasovi v zalogi). Part. K 4.50, gl. ro 00 v. Ena najlepših ln veličastnejšlh latinskih maš naših skla
dateljev, ki jo pojo tudi drugi narodL »
Harlja, Kraljica src. Nauk blaženega
Grinjona Montfortskega o pravi pobožnosti do Matere božjo. Iz francoščine preve-dla ln izdala Marijina družba v lj ubijam skem semenišču. Druga izdaja.
Slovenci so radi imenujemo Marijin narod. Zato tudi z velikim veseljem sprejmemo vsako knjigo, kl ima namen, da razširja in utrjuje češčenje nebeške Kraljice med nami. Posebno dobrodošla pa nam je knjiga »Marija, Kraljica src«, ker nam nudi nauk o pravi pobožnosti do Ma> tere božje. Prava ali popolna pobožnost do Marijo je po nauku blaženega Grinjona v tem, da se popolnoma izročimo Materi božji, da postanemo po njej popolna last Jezusova ln da delamo vse v popolni odvisnosti od voljo Marijine po zgledu Jezusa samega. Pač so vsi veliki Marijini častilci gojili pravo in popolno češčenje do Matere božje, toda blaženi Grinjon ima veliko zaslugo, da jc prvi izrečuo učil označeno pravo pobožnost do Marije, da je nauk « imenovani pobožnosti sistematično uredil in ga z jasnimi dokazi utrdil. Poljudna, toda temeljita razprava o pravi pobožnost/ do Marije, je v prvem delu Grinjonov* knjige; drugi del pa uči kako naj se goji taka pobožnost. — Težko je v malo bese« dah Ie približno označiti bogastvo misli, kl jo nakopičeno v Grlnjonovem spisu. »Iz-kuSnja nam pritrjuje,« pravi slavni orato-rijanec Faber, »da, četudi kniigo ponovno preberemo, nikdar ne vsahne ujena lepota, nikdar ne izčrpamo njenih misli, nikdar ne izgine sveži duh veselja, ki nas navdaja, kadarkoli so vglobimo v njene misli.«
Poveod, kjer se bo razširila knjiga »Marija, Kraljica src«, bo pravo češčenje do Matere božjo izdatno napredovalo, in kmalu se bodo pokazali tudi blagodejni sadovi. »Kdorkoli knjigo temeljito proučuje,« piše kardinal Vanghan, »bo začutil, da ga je obsijala nova luč.«
V slovenski izdaji je knjipa Se zlasti lepo prirejena, ker obsega najpotrebnejše molitve; jutranjo in večerno molitev, sv. mašo, spovedne in dovolj obsežne obhajil-ne molitve. Vse molitve so zložene v duhu Grinjonove prave pobožnosti do Marije in potrjene od ljubljanskega preč. škof. ordl-narijata. Tako služi lična knjiga tudi kot jako koristen molitvenik. — Marijino družba v ljubljanskem semenišču Je z iz dajo knjige »Marija, kraljica src« izvršila lepo apostolsko delo za razširjenje češče-nja Matere božje.
Lično vezana knjip-a stane 4 K in se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
F i 1 i p o v i č , Džepni rječnik Hrvat-
sko-njemačkoga jezika. Peto popunjeno 1 znatno popravljeno izdanje z novim hrvatskim pravopisom. Hrvatsko-njemački dio vez. 11 K. Njeinačko-hrvatski dio vez. 11 K.
F i'l i p o v i č , Hrvatsko-(srbsko) njo mačka Bcsjcdovnica, praktična uputa za one, koji žele da lako nauče pravilno govoriti Hrvatskim (srbskim) ili njemačkim jezikom. Cena U K.
Milan Rcšetar, Elementar-Gram-matik der ssrbis:hen (kroatisehen) Spra-che, vez. 8 K 30 v.
4000 egiptovskih cigaret je bilo včeraj popoldne ukradenih v Marijanišču. Pred nakupom se svari.
Bazen, Gruda umira. Stari Tovs> »aint Lumineav s potrtostjo .opaža, kako
j>a zapuščajo njegovi sinovi in hčere, vse obrača domači grudi hrbet in odhaja bogve Icam, Na njegovem posestvu se kaže v manjšem obsegu ono veliko socialno zlo,' propadanje kmeta, naraščanje industrije. Toda h koncu ustvari avtor na pristavi novo življenje, Tlove mlade sile prično veliko delo. — Dobi sc v Juooslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 4 K.
Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 4 K, vez. 6 K. J ot že naslov sam pove,
so v navedeni knjigi obsežene vse vloge, katere rabijo vsi sloji v vsakdanjem življenju. V knjigi so navedene v begati izbiri najrazličnejše vloge na obrlno oblast ter davčne napovedi in pritožbe proti odmeri davka, finančne vloge, tožbe in pravice, natančen pouk o testamentu in vzorci oporok, zcmljcknjižnc vloge, vloge na avtonomne oblasti. Knjige ni niti treba priporočali, ker bodo radi njene izredne praktične uporabnosti po njej posegli itak vsi sloji. Obsega tudi vzorcc za napoved dohodnine, katero jc treba vložili v te-
kočem mesecu. Dobi sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani,
Bourget, Zmisel smrti. Iz francoščine prevej Andrej Kopitar, Tri oseba nastopajo na pozorišču, ki ima za ozadje krvave boje prvih mescev svetovne vojske, mescev usodepolnih za vso Francijo, za ves svet, ko so Nemci skoroda navalili na Pariz. Kirurg Orteg je zastavil vse svoje sile v prid domovini in ustanovil v ulici Sv. .Vilj ema v 1 s rizu kliniko za živčevno poškodovane vojake, Qrlcg mrzi vse, kar jc verskega, nadnaravnega, neumrjočnosti
ni, razen živeti tako dolgo kakor znanost. Druga oseba je bratranec njegove žene Galik, ki mu pripoveduje o globoki vernosti francoskih vojakov. On sam kar gori za katoliško vero. Tretja oseba je Katarina, Ortegova žena, Ljubi svojega moža bolj iz spoštovanja in občudovanja. Orteg vsled bolezni propada in sili ženo, da bi šla z njim vred v smrt; ona pa spozna, da je le tista žrtev velika, katera ima zmisel, dočim Orteg podleže morfiju, — Knjigo dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in velja 6 kron.
U5!a io dne 15. t. m. z Domobranske uliee št. 1 velika sova-ukarica. Posten! najditelj se naproša, da da proti nagradi natančnejša pojasnla, ker F". )c sova le v onem okraju motjla zadržavnti. /Inton Korbar, Domobranska cesta 1.
Nvprodaj	Ve? šc poizve
JEo 3 «orse S>@IIBESe v Ljubljani, Zelena jsma Stev. 110.
Vlent do parattro:
»S
aiics
par L. C. Mourvilla
Dacs toutea les librairies. Mi ■11—I.LIMUMB.UMtV

JJjnnn fiOClfO (Laubsflgeholz) skupno ali llli&liG lluOiiu posamezno se ugodno proda. Posredovalni urad, Mestni trg 251.
7=?nrmjn rp» žigosan denar za neži-/iUliitjiiiU i)C. gosanega. Pojasnila v Anončni ekspedleiji Alojzij Ma-olič, Kongresni trg 3.-L	2139
vsako množino elektrolitu tehničnega inštalacijskega blaga. Ponudbe z navedbo cene tn količine je poslati ua poštno ležeče Ljubljana 200.
SMjnnji dobro Izurjen išče mesta. Na-liIIiUUi stop lahko takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava lista pod 512161.
m Na prodaj sa 8 tednov stari w m a _ n
»SŽŠ-SJ^SŠUSS Več se poizve v Štepanjl vasi 21. Prvovrsten, pa|1 h<mj
se proda, ev. z opremo. Poizve se najkasneje do 5. Bpriia 1.1. pri „Zave.ljcinu na Jesenicah—Savi 1, Gorenjsko.
Živo apno, portland cement, zidno in strešno opeko £ou!h)ci!i5 mizarski
(od 100 kg višje ponuja Valentin i" Urtjančič, Ljubljana, Blei\veisova — cesta štev. 18 (nasproti liceju). —
sklopljonec, rujav, 140 cm vi-..'Jiliifl sok, it in pol leta star. uvožen so proda pri Sd. Suppanz, Prislova.
nilnuni iiHnn za verande, balkone <j jllfiVj	okna i. t. d. so brez-
UjluJJuI its.ib dvomno moji
iTsHiV^u nageljni.
Pošiljajo so na vse strani. Cenik zastonj in franko. m	^
Roman Brezočnfir,
razpošiljalniea gorskih nageljnov. RSarS&or ©S» SravJ Gabr. Hackl-ova ul. št. 3,
Iščeta se za graščino družinska, skrbna in vestna, gospodurstva. va:ena
llllP! Atom
CKS- Sli	.
ki jc vajen lionj in kmetijstvu. Poizvedba pri tvrdki: Felis Urbane, Ljubljana, Sv. Petra c. 1
Hg kevastegi voleoca zlt'
^"Kd^n^sajCji hlev
s štirimi oddelki, najnovejše vrste, Niko Jlhačič, fužlnsr in posestnik, Tržič, Gorenjsko.
HLAPEC,
Sprejme sc zanesljiv, pošten
vojen konj, tudi starejši. Stanovanje in tirana je v hiši, plača po dogovoru.
i lan, mu oosta ft 21.
wmmmmwwm7m7i
T/S dva učenca
ta kleparski in vodovodni obrt. FRANC LONČAR, 14'JbSSana - Šlškn
Celovška cesta štev. C8.
Prodajo se poceni
3 politirane
Cesia ua Rožnik 39II.

M ^m
3e da za dobro ohranjen temnomoder pomladanski kostum od zdravo gospodične, — za 16 letno deklico — ih za temen gumijev plašč za večjo gospo srednje močnosti. Naslov se poizve v upravi lista pod št 2153.
Vabilo na
mmM eisi zbor
JafrBss solin;!: stoji? la pMirjr
ki se bo vršil v ponedeljek, dne 7. 3prlla 7919 ob 3. uri popo dne v pisarni „Deželt:e zveaeobrtnih zadrug", Beethovnova ulica St. 10, pritličje, v Ljubljani.
DNEVIil EED:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Dogovor glede delovnega česa in ;)lače delojemalcev.
S. Zvišanje zadružne doklndc.
Raznoterosti. Ce sklicani občni zbor ob 5. url nc bo sklepčen, se isti vrši brez ozira ua število navzočih članov eno uro pozneje. Osebna vab la sc nc razpošiljajo.
Zadružno načelstvo.
OKLIC.
H 288/18 13
Dne 5. aprila 1919, soboto, ob 10. ud dopoMas fifig- predajalo
se bo v Zajelšfiii pri Ihanu razno
kovaško orodje
spadajoče v zapuščino kovača Damjana Jerman za ccnilno vrednost kot izklicno ceno proti takojšnjemu plačilu v gotovini.
Okrajno sodišče SHS na Brda
dne 2G. marca 1919.
S MM poiio.
30 let, so želi seznaniti z gospo-> dično uii vdovo, katera ima že U trgovino v prometnem kraju. Po-jj nudbe prosim upravi ..Slovenca" H pod šifro »Spomlad DOCO«.

\m§ »m i
iščo službe v trgovini s špecerijskim ali mešanim blagom Gre tudi na deželo. — Naslov pove uprava Slovenca pod štov. 2105.

f 11 II
in deske za zaboje ima na razpolago
Sosjioii sesa ? iiiiia.
A I 150/19-5
Dražbsni oklic.
Vsled sklepa z dne 28. marca 1919, opr. štev. R I 150/19-5 sc proaado v zapuščino po gospodu Petru Hežeku, Žuaniku v nok., spadajoče premičnine dne 3. aprš>. 19113, ciop. ob O. urB w LS«b(ian5, Su. Pe.ra jesta (supnisče pri sv. Pethi) na iovni <Sya2bl kakor:
razaopen.šivoioffliflisKo opravo.
Reči se smejo ogledati dne 3. aprila 1919 v času med 9. in "jlO. uro dopoldne v zgoraj omenjenem župnišču.
Okrajno soflišoe SHS v Ljubljani
cdd. I., dne 28. marca 1919.
U KljaSviilterskeofl vajenca &
nudim pri večjem obratu, ali pri dobrem in strogem mehaniku ozir. ključavničarju, z vso oskrbo v hiši. Nufraje v mestu, kjer bi lahko obiskoval obrtno šolo. Za vprašanje prosim: Cenko Zupančič, Kadeče pri Zidanem mostu.
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi tudi slom nate šcvije (Solne), predpražnike, sSararcaSa pcdpSala za* v čevlje
Fcanjo €SE*ar tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale.
Tovarna Jo 7 minut od kolodvora.
Proda se nlflCOVil1 Naslov pove dobro ohranjen {jlUJUIll. uprava liste pod šifro: nUftlašen."
Viift" s sobam'' pritikllnami in ku-»llIU hlnjo blizu Kamnika v prijetni legi z razgledom proti Kamniškim planinam, se da v najem. Posebno pripravna za pcnzijoniste, letovičarie in bribolazce. Poizve sc v trgovini I. Žargl, Kamnik.
Protla se malo rabljen
brali ^
Poizve sc v Pivovarni Mengoš.
17 leSui močan
kateri ,se že l'/j leta uči pri evojem očetu, bi so rad v kakem umetnem mlinu še nadalic izuril. Nastopit bi rad precej. Ponudbo se naj pošljejo pod »mlinar štev. 15" pošto restanto Sv. Favol pri Pceboidu,
Pravo slavonsko sSivovšco in žganje
v doillh in vagonih nudi
JOVA G3GOVIC'
veležjjaniebulia in trgovino ulkoholnili pijač In vina
Nova Gradišita.
Slavonija.
S'
rr^
B
5S1
£

Svinjs!io mast, slanino, suho meso,
Ječmenovo kavo. pražcit! ječmen r»Ja Eincipp s pošto in železnico za državo SHS razpošilja
JOVO GSGOVIC
tvornlca suliomesnaJc robe
ln ina&li Nova Gradiška, Slavonija.
j Posestvo iiioij
* 00 minut od postajo Poličane: tri
v starosti 20 let iz boljšo kmetske hiše se žeti kje
= izsscžti za isahairlco,
in siccr v kakem hotelu, boljši gostilni ali kje drugje. Seveda proti plačilu. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca" pod št. 2127.
iS lmWB
linnnrtiim Prodabohi~a,5min. ril aH \i hI' postaje, tik ceste.
2 UUVOUU. V hiši je električna luč, trafika; dovoljeno je točiti vino in pivo. Zraven jo velika " njiva, sadonoanik in vrt. Cena
;}• velike njivo," sadonosnik in gozd. f|j Cena 11.000 kron. Več so izve pri ^
UalOElB Jmiifi, Spodnls Pcličans. |
a
i -........ ................ «
Kupim za rejo 30—i0
Kupira
beeeln-motor
Jauoz Pezdir. mizar, Podsmreka 43, poštu Dobrova pri Ljubliani.
Mesarji, pozorS
Močan, zdrav mladenič iz pošteno hiSe, ki so jo žo delj časa učil mesarako obrti in vsled vojaščino moral prenehati, bi so rad popolno izučil svoje obrtt, ifios tirimornega mesta na deželi ali v mestu. Vešč tudi druzega gospodarskega dela. Ponudbe na upravništvo ^Slovenca.' pod „Dobra moč 'Jlii",
•a o a-o
o S,
< S o 5
3 u
Ponudbe na Uprav/toijslvo Kenilovlh posestev, Sled.
2 bencinmotorja t elektromotor 2 lokomobili
(Lanz) 17 ozir. 45 HP. pocinjena žična mreža več 100 kg ovsa 100 kg trčenega medtf .t pisalni stroj
sa proda
v Kolodvorski ulici 31 (gostilna Port Ikrtur}.
izdetovatc!) horEnoniiov
L]utilj3n3, Korasr.lteja uilca 38,1, (<itr,tQ) Sprojema vsakovrstna popravila hnusitinijev, klavirjev, vijlpšenjo. prenavljanje, izdeluje »ove po najugodnejših cenah.
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni sojirog, oziroma oče, ded, brat, tast, svak in stric, gospod
okrajni sodnik v pokoju
danes, dne 29. suSca 1919 ob 1. uri zjutraj, previden s tolažili sr. vere, v starosti 67 let, po kratki in mučni bolezni umrl.
Pogreb se bo vršil dne 31. su5ca 1919 ob 5. uri popoldne Iz hiSe žalosti Kamnik-Zalc št. 2 na pokopališče na Žalah.
Sv. maše za dušo nepozabnega se bodo darovale v nadiupnl in v samostanski cerkvi. — Blagi pokojnik se priporoča v ptobožno molitev.
V KAMNIKU, 29. sušca 1919.
Leopoldlna, soproga. — Suton, stotnik, Leo, sinova. — Siarlja, hči. — Gustav, nadzornik drž. žel. brat. — Julija IVard-V Idltz, sinaha. — Julija, iinton, vnuki.
S'--5-
Umrl je 26. sušca 1919, na Sljemenu pri Zagrebu iskrenoljubljeni brat ozirom; ^^ zaročenec, gospod
Rudolf Poljanec
praporščak v rezervi Bodi mu ohranjen blag spomin! mm žalujoča brat iu žaročeaka.
Izdaja komnicii »Slovenca«,
najnovejšega sestava, fiuo emejlirano, enostavno, ter popolnoma nenevarne
razpošilja, po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljaaa, Dunajska c, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Dražba solidnega masivnega
se bo vršila dne 3. aprila ob 9. uri dopoldne v skladišču »BALKAN« na Dunajski cesti 33. Oddajali se bodo tudi posamezni kosi pohištva.
ako so s prebarvanjem starih In kemičnim čiščenjem zamazanih doseže ieto.
Najmodernejše barve, prihranek denarja.
Hitra ln točna Izvršitev. — Prva In največja Jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila.
Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: šeleuburgova uL i.
PoStna naroČila se ločno IzorSu^o.
Josip Rekh
nB&LKilNM trgovska spedicijska in komisijska družba, ima v zalogi več vagonov prvovrstnega belega vina, močnega ca 7 % iz okolice Križevca, Mosiavina, Sv. Ivan Zelina in Ka-Sina po K 7'— za liter, pri večjih odjemih popust!--
Odgovorni uredniki Jo«ie &oatia£ai x Ljubimi,
J»«lo*Iovaai i, tiskana x Ljubljani,