Medtem ko bo za strokovno opravlje- no zaščito razvalin Kačnika pri Dobrni premalo samo tri milijone starih di- narjev, je predstav- nik nekega društva izjavil, da bi njego- vo društvo zaščiti- lo razvaline celo za 500 tisoč din! Najbrž si je zaščito predstavljal tako, da bi enostavno z »mortom« zapacali razvaline! Še cene- je bi bilo, če bi jih zlepili z oho lepi- lom?! PROBLEM V LUČI RAZISKAVE, KI JO JE PRIPRAVIL CENTER ZA SOCIALNO DELO V CELJU - UGOTOVITEV: OSIP JE POLOM V KUMUNIKACIJI MED TISTIMI, KI INFORMACIJE DAJEJO IN ONIMI, KI JIH SPREMLJAJO Strokovna skupina vzgojne posvetovalnice pri centru za socialno delo v Celju je pod vod- stvom defektologa Mirka Galeša pripravila obsežno raziskavo, ki velja kot poskus ugotav- ljanja nekaterih etioloških faktorjev osipa v, osnovni šoli z vidika otroka, družine in peda- goškega kadra. V raziskavi, ki pomeni metodološko povsem nov pristop do tega izredno perečega proble- ma, sta sodelovala psihologa Branko Gartner in Rado Palir, 10 socialnih delavcev, šolska ambulanta in drugi. Raziskavo, za katero je dal hvalevredno pobudo občinski komite ZKS, je pretežno financirala občinska skupščina, sofinancirali pa so jo za- vod za zaposlovanje, izobraževalna skupnost in center za socialno delo. Naj k temu dodamo, da bo raziskovalno delo v celoti trajalo približno 14 mesecev, pri čemer so vanj vključili 6 celjskih šol in osnovno šolo v štorah, testirali več kot 800 učencev in jih od teh izbrali 128, ki se šolajo osmo leto, so poprečno inteligentni, a je med njimi polovica uspeš- nih, druga polovica pa iz osi- pa (eksperimentalna in kon- trolna skupina). Poleg 240 staršev, s katerimi so imeli socialni delavci skupno 703 ure pogovorov, je raziskava zajela 60 prosvetnih delavcev in 8 ravnateljev. Naposled velja omeniti, da so instrumente, s katerimi naj bi ugotavljali prilagojenost otroka v družini, način vzgoje, materialne razmere itd., pred- hodno preskusili in jih do- polnili, za sodelavce (posebej za socialne delavce in posebej za pedagoški kader) pa pri- pravili posebne seminarje. Večino zbranih podatkov je statistično obdelal zavod za napredek gospodarstva v Ce- lju z elektronskimi računalni- ki. Tako smo dobili eno prvih tovrstnih raziskav pri nas. Nadaljevanje na 6. strani Celje, dne 21. oktobra 1970 — Številka 42 — Leto XXIV — Cena «0 par Glasbo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec " TUJI OBISKI V VELENJU Mnoge tuje gospodarske in državne delegacije, ki so se mudile v naši državi, so pre- tekle dni obiskale tudi Vele- nje in kolektiv tovarne gospo- dinjske opreme Gorenje. To ne velja samo za kitajsko de- legacijo, marveč tudi za ma- džarsko gospodarsko in konec prejšnjega tedna za obisk čla- nov delegacije vrhovnega sov- jeta Sovjetske zveze pod vod- stvom člana prezidija vrhov- nega sovjeta Pjotra Mašerova. Med gosti je bil tudi ambasa- dor veleposlaništva ZSSR v Beogradu Ivan Benediktov. Medtem ko je bil obisk ma- džarskih gospodarstvenikov s prvim namestnikom ministra za industrijo dipl. inž. Istva- nom Kovacsem na čelu na- menjen Gorenju, ki ima tesne poslovne in proizvodne stike z madžarsko firmo Transelek- tro-IMI, so sovjetski parla- mentarci obiskali ne le ko- lektiv Gorenja, temveč tudi občinsko skupščino, rudarski šolski center, termoelektrarno v šoštanju itd. Kot drugi, je zlasti ta obisk potrdil velike možnosti za po- slovno in tehnično sodelova- nje s svojetskimi proizvajalci. Zato ni naključje, da je član prezidija Pjotr Mašerov v tej zvezi dejal, da niso po- membni samo stiki, marveč zlasti pogodbe. Razen tega je menil, da so na obeh straneh široke možnosti za sodelova- nje na znanstvenem področju, pri iskanju novih tehnoloških rešitev, v kooperacijah in po- dobno. Udeleženci srečanja v ru- darskem šolskem centru pa so toplo sprejeli tudi besede tov. Mašerova. M. B. VINKO RIZMAL že vrsto let dela na področju vokalne glasbe, od tega precej dolgo z moškim pevskim zborom PD Svobode iz Polzele. Zbor je pod njegovim vodstvom dosegel doma kot v Italiji in Avstriji lepe uspehe. In njegov najlepši dogodek iz tega delovnega področja: 1943 ko je diri- giral pevskemu zboru v Pragi. Zapeli so Oj Doberdob in Slovensko himno. Zaradi takratnih razmer so morali drugo pesem prekiniti. Foto: Tone Tavčar »Da so z zmaji težave, sem vedel, ampak tako kot tale sili pod- oblake, mejdun, takšnega pa KARAVANA DOMA! S skoraj celoteden- skega obiska v Srbiji so se vrnili udeleženci karavane »Bratstvo in enotnost«. Obiskali so ljudi in kraje, ki so jim nudili toplino med voj- no. Reportažo preberite na 4. strani. TEDNIKOVI PARI Kot smo napovedali že prejšnji teden, orga- nizirano v našem uredništvu veliko nagradno akci- jo, ki smo jo imenovali »TEDNIKOVI PARI«. Za tokrat naj vam dragi naročniki povemo le to, da bodo nagrade, ki jih bomo razpisali. prihodnjič, zelo lepe. Skupen fond nagrad presega stari mi- lijon in sleherni med vami ima realne možnosti, da dobi svoj del, seveda če mu bo naklonjen žreb. Ne pozabite v prihodnji številki podrobno prebrati razpisa celotne akcije, ki ga bomo objavili na 13. strani našega časnika. Akcija bo uradno stekla 28. oktobra, prve nagrajence iz prvega kola (akci- ja bo predvidoma obsegala šest kol) pa tomo spoznali koncem novembra. Ne pozabite torej, da s prihodnjo številko za- čenjamo z objavljanjem kuponov in če boste v akciji sodelovali tudi vi, se morda sreča pri žrebu nakloni ravno vam. Z AVTOMOBILOM V HRIB Proa Geoju je vazal z osebnim avtomobilom Ford Taunus Irancoske registracije ALOJZ KGsEC, 26, iz Oiešć. V Veiikem sir ju ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo in nato v hrib, odkoder se je prevrnil nazaj na cesto. Sopotnik MAKS KQR- BER, 28, iz Laškega, si je zlomil levo nogo v glež- nju. Niti voznik, rulti sopotnik nista počakala na kraju nesreče. Našli so j.u speča na bližnjem ko zjoIcu. Škode je za 15.000 dinar jev. AVTOBUS V PEŠCA Voznik avtobusa podjetja Izletnik, RUDI LIPI CI- NIK, 26, iz Stranic, je vozil s praznim avtobusom skozi Zreče z neprimerno hitrostjo. Pred \ azilom se je nenadoma pojavil pešec FRANC EINFALT, 5fi, z Nove Dobrave in krilil z rokami proti avto- busu. Ta ga je čelno zadel na zbil na levo stran ceste. Avtobus je po trčenju obstal šele po 32 me- trih. Einfalt je med prevozom v bolnišnico umrl. BREZ IZPITA Iz Dolenje vasi je proti Grižam vozil z osebnim avtomobilom MARJAN JERMAN, 22, iz Prebolda, ko ga je na dvojnem ovinku zaneslo s ceste. Zlomi] si je nogo in si poškodoval glavo. Škode na avto- mobilu je za 7.000 dinarjev. ŽIVINA SE JE SPLAŠILA KAREL BELINO, 50, iz Zdol, je vodil vodovsko vprego po levi strani ceste iz Kozjega proti Seno- vem, ko mu je pripeljal nasproti s tovornim avto mobilom ALOJZ TERCEK, 49, iz Celja. Avtomobil je imel prižgane kratke luči, medtem, ko vprega ni bila osvetljena. Živina se je splašila na desno, za njo pa Beline, katerega je avtomobil zadel in zbil na travnik. Dobil je dvakraten zlom desne noge. VOZNIK JE IZSKOČIL Proti Družmirju je vozil s tovornjakom znamke TATRA, RAJMOND ARTNIK, 25, iz Lokovine in za- peljal na nezavarovan železniški prehod v trenutku, ko je pripeljal potniški vlak s strojevodjem AN- TONOM KRANJCEM. Lokomotiva je zadela tovor- njak in ga rinila po progi. Voznik je medtem jl■ skočil in ostal nepoškodo/an. Škode na avtomobilu je za G0.000 dinarjev. NEVARNO PREČKANJE JANEZ VIPOTNIK, 29, iz Žalca je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Maribora proti Celju, ko je v Smarjeti nenadoma prečkal cesto VIN C EIN C ŽOLGAR, 33, iz Celja, katerega je kljub zaviranju zadel. Žolger je dobil pretres možganov in zlom desne noge. HITROST IVAN ZUPAN, 43, iz Celja je vozil proti Laške- mu z osebnim avtomobilom po sredini ceste in z neprimerno hitrostjo. Ko mu je pripeljal na- sproti po svoji desni strani voznik osebnega avto- mobila VLADIMIR PLANINŠEK, 23, iz Trnovelj, sta avtomobila trčila. Hude poškodbe je dobil voznik Zupan, lažje pa njegova žena AGATA, hčerka NADA in sopotnica v Planinškovem avtomobilu ANGELA NA VRSNIK iz Celja. UMIKAL SE JE PEŠCEM MIHAEL POTOČNIK, 30, iz Hriž je vozil s tovor- njakom po cesti v Tmovlje in se na nepreglednem ovinku umikal pešcem. Zapeljal je na levo stran ceste v trenutku, ko mu je pripeljal nasproti mo- pedist, SREČKO ZOKOŠEK, 36, iz Celja. Pri trčenju je dobil mopedist pretres možganov in druge po- škodbe. PEŠEC UMRL V BOLNIŠNICI JANEZ MOLE, 23, iz Sečovlja je počasi vozil to- vornjak s prikolico iz Kasaz proti Petrovčam. Opa- zil je pešca, kd je šel v isti smeri in ga opozoril z zvočnim signalom. Pešec, ANTON ŠMIT, 46, iz Žahenberca pri Šmarju, se je umaknil na desno in se zaustavil. Dal je znak z roko tovornjaku, češ, pelji naprej. Ko ga je vozilo prehitevalo, je omah- nil med tovornjak in prikolico. Drugo jutro je v bolnišnici umrl. NESREČA PRI PREHITEVANJU OLGA PROSEN AK iz Tepanja je vodila konjsko vprego proti domu. V Dobrnežu jo je prehiteval z osebnim avtomobilom inž. MARJAN ŽIŽEK, 30, iz Ljubljane in sicer na odseku, kjer je nepreki- njena črta. V tem trenutku je pripeljalo nasproti drugo vozilo, žižek je zaviral in zavijal v desno ter zadeli v voz tako močno, da je z njega padla Pro- senakova. Dobila je lažje poškodbe. OD PONEDELJKA DO NEDELJE V zadnjih sedmih dneh se je na cestah širšega celjskega področja zgodilo 43 prometnih nesreč pri katerih je bilo poškodovanih 29 ljudi, od tega 18 teže. Tri osebe so umrle. Materialno škodo so ocenili na 254.800 dinarjev. Franc Krančan, 36, Prevrat pri Konjicah, poškodoval si je levi komolec; Mirko Zlato- las, 27, Celje, poškodoval si je desno roko; Ferdo Hirber- šek, 23, Paka pri Velenju, po- škodoval si je desno ledveno regijo; Bernard Sešelj, 24, Šo- štanj, železna plošča mu je poškodovala levo nogo; Av- gust Jakob, 38, Preloge pri Ve- lenju, poškodoval si je prste desne roke; Jože Cvibovšek, 40, Rečica pri Loki, poškodo- val si je prste desne roke; Franc Dribež, 17, Vrbje pri Žalcu, poškodoval si je prste leve roke; Tone Pirnat, 22, Slance pri Teharjih, valji so mu poškodovali desno roko; Cveto Božič, 24, Celje, poško- doval si je desno roko; Karel Kolarič, 37, Celje, poškodoval si je prste leve noge; Anton Cepin, 28, Rogatec, poškodo- val si je levo roko; Ana Zeme, 39, Celje, poškodovala si je levo zapestje; Vlado Pavlica, 23, Velenje, poškodoval si je levo roko; Franc Šabec, 17, Vojnik, poškodoval si je de- sno zapestje; Milka Velenšek, 35, Lokrovec, poškodovala si je desno roko; Franc šket, Cerovec pri Šentjurju, bru- silni stroj mu je poškodoval desno zapestje; Anton Zelič, 27, Breze, poškodoval si je desno nogo; Ivan Vetrih, 46, Sp. Dolič, poškodoval si je desno roko; Anton Hriberšek, 27, Rifnik pri Šentjurju, po- škodoval si je desno koleno; Rasim Salkič, 19, Logarska dolina, poškodoval si je levo roko; Janez šuen, 15, Vrbje pri Žalcu, poškodoval si je levo roko; Franc Vrečko, 32, Brezje pri Šentjurju, poško- doval si je levo roko; Ivan Gorečan, 17, Socka pri Strme- cu, poškodoval si je levo ro- ko; Ferdo Jelen, 40, Andraž nad Polzelo, les mu je poško- doval desno nogo; Franc Sla- par, 47, šoštanj, poškodoval si je desno roko; Drago Kra- golnik, 34, Celje, poškodoval si je desno stegno; Tone Dob- nik, 28, Ravne nad Šoštanjem, poškodoval si je desno roko; Ivan Lešer, 46, Gotovlje pri Žalcu, opeka mu je poškodo- vala desno nogo. CELJE 30 dečkov in 28 deklic LAŠKO 2 dečka in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 3 deklice ŠENTJUR PRI CELJU 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica ŽALEC 1 deček CELJE Emil Komplet, Celje in Mar- jana Kolar, Dobrna; Rajko Laznik, Lemberg in Katica Mutavdija, Divuša ter Daniel Konec in Alojzija Kralj, oba iz Celja. HRASTNIK Vojotin Centrih, delavec in Silva Tovornik, delavka, oba iz Hrastnika. SLOVENSKE KONJICE Jožef Margue, 22, Draža vas in Štefanija Povh, 20, Slatina pri Ponikvi; Franc Arčnik, 23, in Matilda Levart, 22, oba iz Blata; Alojz Orož, 21, Breg pri Konjicah in Karolina Čehu- lar, 22, Konjiška vas; Anton Lugarič, 22, Krapina in Angela Obad, 24, Brezen pri Vitanju. ŠENTJUR PRI CELJU Ciril Diaci, električar, Laš- ko in Karollna Dobovišek, uslužbenka, Zlateče pri Šent- jurju. ŽALEC Adolf Škof, 25, Latkova vas in Marinka Lipovšek, 19, Ru- še ter Rafael Turnšek, 29, in Milica šinko, il, oba iz Pon- graca. CELJE Marija Cvalite, 77, Celje; Franc Zupan, 69, Zvodno; Jo- žefa Teichmeister, 71, Prose- niško; Janko Novak, 78, Ostro- žno; Franc Hajnšek, 63, Bu- kovžlak; Franc Golež, 62, Za- vrše; Jože Valenčič, 87, Celje; Ivan Hajnšek, 82, Gorelce; Amalija Knez, 78, Breze; Alojz Pirš, 77, Stranice; Anton Le- skovšek, 71, Podvrh; Jožefa Pečnik, 79, Pernovo; Neža Be- zenšek, 58, Celje. HRASTNIK Alojzija Valent, 82, gospo- dinja, Hrastnik in Štefanija Zajec, 65, gospodinja, Hrast- nik. LAŠKO Kari Deželak, 46, inv. upo- kojenec, Lipni dol; Marija Bre- zovšek, 87, gospodinja, Ogeče; Karel Plaznik, 58, upokojenec, Njivice pri Radečah; Matija Bregar, 75, kmetovalec, Vrho- vo; Jernej Mušerlin, 78 upoko- jenec, Rečica; Ivan Grešak, 53, inv. upokojenec, Huda jama. SLOVENSKE KONJICE Janez Rožen, 79, Zg. Zreče; Julijana Kohne, 70, Bezina; Rudolf Polanec, 67, Licenca; Franc Esih, 58, Zg. Zreče; Ju- rij Pesjak, 74, Ljubmca; Ignac Kranc, 81, Hudinja pri Vita- nju; Franc Druškovič, 63, Po- lene; Marija Kolar, 86, SI. Konjice; Štefan Pogorevc, 66, Sojek in Ernest Berčnik, Sp. Preloge. ŠENTJUR PRI CELJU Martin Zupane, preužitkar, Planinca in Anton Zorič, 67, kmetovalec, šedina. ŠMARJE PRI JELŠAH Jožef škrabl, 66, Tlake; Ag- nes Ducman, roj. Gobec, 75, Strmec pri Rogatcu; Frančiš- ka Šramel;' roj. Feperko, 78', Senovica; Apolonija šprajc, 83, Grobelce; Agnes Čuješ, 83, Zadrže in Bogoslav Krivačič, 84, Mestinje. ŽALEC Mihael Smrečnik, 73, upoko- jenec, Hrenovo; Franc Kune, 73, upokojenec, Dobriša vas; Alojz Drečko, 67, upokojenec, Pernovo, Marija Uratnik, roj. Bark, 78, preužitkarica, Do- brič; Ana Homovc, roj. Poz- nič, 79, upokojenka, Gomil- sko; Marija Obner, 84, upo- kojenka, Šmatevž; Ivan Pivec, 72, upokojenec, Gotovlje, Franc Zavratnik, 73, soc. pod- piranec Konjski vrh; Marija Kurko, 56, gospodinja, Kasaze. METROPOL: do 22. okto- bra še ameriški barvni film »Poslednji safari« od 23. do 25. oktobra ame- riški barvni film »Sto pušk« od 26. do 27. oktobra ita- lijanski barvni film »še ved- no so sužnji«. DOM. od 21. do 23. oktobra italijansko-francoski barvni film »Bolje vdova kot... « od 24. do 27. oktobra angleško-italijansko - francoski barvni film »Bora, bora«. DOBRNA: 24. in 25. okto- bra itl.-franc. barvni film »Bolje vdova kot... « Predstave v kinu Metropol so vsak dan ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v kinu Dom ob 16., 18. in 20. uri, v Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Četrtek, 22. oktobra ob 19.30 uri predpremiera Anton Lin- hart »Županova Micka« ter Pologar »Goethe« za III. mla- dinski abonma in izven. Petek, 23. oktobra ob 19.30 uri županova Micka in Goet- he — premiera za premierski abonma in izven. Sobota, 24. oktobra ob 15.30 uri Županova Micka in Geot- he za 1. šolski abonma in izven. Sobota, 24. oktobra ob 19.30 uri županova Micka in Goet- he za sobotni abonma in iz- ven. Nedelja, 25. oktobra ob 10.00 uri županova Micka in Goethe za I. nedeljski mla- dinski abonma in izven. Nedelja, 25. oktobra ob 15.30 uri Županova Micka ter Goethe za nedeljski popoldan- ski abonma in izven. DELAVSKA UNIVERZA V sredo, 21. oktobra bo ob 19.30 uri v Narodnem domu predavanje in praktično de- monstriranje uporabe kozme- tičnih sredstev znamke Hele- na Rubinstein, predavanje bo vodila Gabriela Švarc iz Za- greba, sodelovala pa bo tudi kozmetika -»Saponie« iz Osi- jeka. V ponedeljek, 26. oktobra pa bo prav tako ob 1930 uri v Narodnem domu izredno nimivo predavanje TV sne- malca Rudija Klariča z na- slovom »Jugoslovani v Ke- niji«. Naj povemo še to, da je za vsa predavanja in javne raz- prave. ki jih organizira celj- ielavska univerza vstop prost! PPOSTE KAPACITETE Dovolj prostih ležišč imajo zdravilišča Rogaška Slatina. Laško in Dobrna, turistični center Golte nad Mozirjem, Logarska dolina, Solčava, Mo- zirje, Velenje, šoštanj, Gornji grad. PLANINSKI DOMOV! IN SZLETIŠČA Odprti so: Dom na Gori Oljki, Celjska koča, dom na Svetini, bife pod slapom Rin- ka, izletišče Stari grad, ne- kropola v Šempetru, restav- racija ob Braslovškem jezeru in restavracija ob velenjskem jezeru. PRIREDITVE V Celju je v hotelu Celeia vsak dan razen ob nedeljah mednarodni barski program s plesom. V Rogaški Slatini je plesna glasba vsako sredò in soboto zvečer v restavra- ciji Pošta. V Velenju je ples- na gasba vsako soboto in ne- deljo v restavraciji Jezero, vsak dan razen ponedeljka pa je v hotelu Paka mednarodni barski program s plesom. KOPALNI BAZENI Odprta sta oba pokrita ba- zena v Dobrni in Laškem. LIKOVNI SALON V celjskem Likovnem salo- nu bo do sobote, 24. oktobra odprta razstava oljnih slik Franceta Godca z naslovom »Rože in krajine«. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 24. oktobra do 12. ure je dežurna lekarna Center, Vodnikova 1, od so- bote dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. ! Janku Novaku j zaslužnemu članu Komornega moškega zbora v spomin Lansko pomlad, ko smo proslavljali dvajsetletnico insega Komornega moške- ga zbora, so nam vzpod. budne zdravice priklicale v spomin njegova prva le. ta umetniškega in družbe- nega uveljavljanja; tista prva leta, ki so bolj kot kdajkoli pozneje bila оЦ. ločilna za razrast in raz- cvet našega ljudskopro- svetnega novorojenca, po- rojenega z velikimi upi, obeti in nalogami. Zahte- vala so namreč — bolj kot v njegovi kasnejši zre- lejši dobi — veliko pre- danost kolektivu ter lju- bezen do dela in petja. Simbol te ljubezni in pre- danosti je bil naš dragi »papači«, tovariš in prija- telj JANKO NOVAK, ki nas je ob svoji uri slove- sa — pretekli četrtek — poslednjič zbral okoli se- be. Zadnje čase sèm mu zdravje ni služilo v to- likšni meri, da bi s svo- jim zvočnim baritonom dopolnjeval naše petje, a vendar smo ga še vedno šteli za prisotnega doye- na našega zbora. Nazad- nje smo stopili mi, njego- vi pevski tovariši, predenj. žal le. da mu izkažemo poslednjo čast in spošto- vanje ter izrečemo po- slednji »hvala«. Zlato Gallusovo odličje, ki mu .je bilo pripeto na prsa ob dvajsetletnici na- šega zbora, je bilo le skromno zunanje prizna- nje za njegovo dolgoletno, nesebično in zvesto aktiv- nost. aktivnost, ki jo je bodisi na vajah, bodisi u». številnih nastopih, kl.iub, svojim letom, mladeniško vztrajno, zgledno in vzpod- budno delil z vsem osta- I'm članstvom. Končno so zakoni Na- rave ustavili njegov ko« rak, utišali njegov glas in besedo, njegova hra» stovska postava je legla, k večnemu počitku. Še le- to ali dve, pa bi dvignili ' kozarce k njegovi osem- desetletnici, zdaj jih bo- mo k njegovi sedmini, s trdnim zagotovilom da ga bomo ohranili v trajnem spominu, hvaležni za ves njegov nesebični doprinos k umetniški veljavi naše- sra zbora. Počivaj v miru, dragi Janko! NOVOST) S POLIC CELJSKE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Đoković D. 2.: Algebra tri- gonometrijskih polinoma. Beograd 1965. S. 30909/5. Marek J.: Književnost i je- zik u školi. I. Sarajevo 1968. S. 29586/30. Bertoncelj I.: Metode iz- rađivanja profila i nastavnih programa. Sarajevo 1968. S. 29586/29. Mandič P. D.: Saradnja po- rodice i škole. Sarajevo 1968. S. 29586/27. Rakić B: Intervju u vaspi- tanju. Sarajevo 1967. S. 29586/24. Diklič Z., M. šipka: Plani- ranje u nastavi srpskohrvat- skog jezika. 2. izd. Sarajevo 1967. S. 29586/8. Psihologija učenja isto rije. Sarajevo 1965. S. 29586/7. ' Utjamišev R. I.: Tehnika mjerenja brzina vrtenja. Za^ greb 1967. S. 29568/6. Margolin A. G., M. V. Rakov: Primena krupnopanelnih kon- strukcija za zgradnju indu- strijskih zgrada. Beograd 1967. S. 24218/20. Posnetek s tekme s Crveno zvezdo, ko so gostje v zadnji tretjini začeli igrati izredno grobo in med dru- gim tudi takole podrli na tla Celjana Hribarja Foto: E. KRAJNC HDK CELJE : CRVENA ZVEZDA 3:1 četudi je vse kazalo, da bo začetek prvenstvenega tekmovanja v B skupini zvezne hokejske lige prelo- žen za štirinajst dni, je od- bor za hokej na ledu pri Ho- kejski in drsalni zvezi Jugo- slavije z večino glasov spre- jel sklep, da se mora tekmo- vanje razvijati po programu kot ga je sprejela skupščina. Tako so celjski hokejisti v prvi tekmi doma gostili mo- štvo beograjske Crvene zvez- de. Zmagali so Celjani z re- zultatom 3:1 (1:0, 1:1. 1:0). Tekme, v kateri s omeli Ce- ljani veliko premoč, ki Je žal zaradi odličnega vratarja go- stov pa tudi bunker sistema hokejistov Crvene zvzde, ni- so znali izkoristiti, ni bila na zadovoljivi tehnični rav- ni. Vsem skuipaj se je po- znalo, da so bile priprave kratkotrajne. Zaskrbljujoča pa je druga plat, namreč tu in tam preostra igra, ki je prehajala v medsebojna ob- računavanja. V tem so zlasti prednjačili gosti in se člo- vek zato nehote sprašu- je, kakšna bo tekma na taima j danskem drsališču. Gole za Celje sta dosegla Hribar dva in Sušnik enega. Edina ploščica v celjskih vratih pa je šla na račun vratarja, ki je preveč okle- val in jo pri vsem tem še skupil po roki. Prva zmaga in dve točki za začetek sta veliki spod- budi za celjske hokejiste. V naslednji tekmi, v nedeljo, 25. t. m., se bodo v Zagrebu srečali s tamošnjo Mladostjo. MLADINCI ŽKK CELJE V FINALU V nedeljo je bilo v Ljub- ljani v okviru republiškega tekmovanja za mladince v ko- šarki izločilno tekmovanje skupine B. Mladinci ŽKK Celja so na tem tekmovanju prikazali odlično igro, pre- magali Jezico in Ilirijo iz Ljubljane ter tako z osvojit- vijo prvega mesta v skupini dosegli prvovrsten in zaslu- žen uspeh. V skupini A je b i najboljši Slovan iz Ljub- ljane, ki se bo tako s Celjani pomeril za 1. mesto v repub- liškem tekmovanju. Finalna tekma bo odigrana kasneje kot predtekma ligaškega sre- čanja Olympije. Rezultati 2KK CELJA: ŽKK CELJE : JEŽICA 77:56 ( 34:29) ŽKK CELJE : ILIRIJA 75:69 ( 32:27) Vrstni red v skupini »B«: 1. ŽKK CELJE 2. ILIRIJA 3. JEZICA 4. SEŽANA O. HOLZINGER DOBER ODPOR ŽALCA Tudi Žalec v pokalnem tek- movanju ni imel sreče, saj je že v I. kolu naletel na odlič- no ekipo ŽKK Maribora. Do 13. m nute prvega polčasa je bila tekma popolnoma izena- čena, saj je Maribor vodil sa- mo s točko razlike. Po tem delu je Maribor v roku 7 mi- nut dosegel prednost 20 ko- šev, kar je bilo odločilnega pomena za zmago. V drugem polčasu so žalčani zaigrali zelo dobro, saj so drugi pol- čas rešili v svojo korist 33:30, kar pa ni zadostovalo tudi za končno zmago, ki je zasluženo pripadla odličnim gostom iz Maribora 79:62. Kljub porazu so vsi igralci ekipe Žalca prikazali zelo do- bro igro, pri ŽKK Mariboru pa so se odlikovali Vahen, To- talovič in Inkret. Pred 150 gledalci sta tekmo dobro so- dila Strickberger (Ljubljana) in Bukovec (Medvode). KK ŽALEC: Vovk 18, Še- ligo 15, Vaši 9, Ramšak 7, Habjan 7, Krušič 3, Rezec 2, Senčič 1, Zagoričnik. O. HOLZINGER OSLABLJENI OB TOČKO Celjskim rokomet ašem v zvezni rokometni ligi letos ne gre. Moštvo ni v formi, katera bi lahko zagotovila točke na domačem igrišču. Ponovno smo namreč bili- med tednom priča zeio raz- trgani in poprečni igri na Skalni kleti. Ekipa Železni- čarja je namreč popolnoma preprosto ' osvojila eno toč- ko. Končni rezultat tega za- ostalega srečanja je bil 12:12 (7:7). Edini igralec v celjskem moštvu, ki je ponovno po- kazal svojo standardno igro. je namreč bil Andrej Teiič. Mnogo se je trudil, igral za vse ostale, toda kljub sedmim golom, je ob koncu ostal brez uspeha. Ce- ljani so namreč v zadnji mi- nuti vodili 12:11 in imeli v posesti žogo. Toda nespret- nost in brzopletost je na- pravila svoje. Po trojnih na- pakah celjskih napadalcev so možnosti za celjsko ekipo izredno slabe. Zlasti zato, ker je celo moštvo precej labilno in psihično popolno- ma pri tleh. Zadetke na tem srečanju so za Celjane do- segli: Telič 7, Levstik 2, Gor- šič, Markovič in Lubej. ATLETOM DEVET NASLOVOV V Mariboru je bilo republi- ško prvenstvo za mladince in mladinke, kjer so celjski atleti dosegli devet prvih mest, največ pa jih je oevojil Maribor — deset. Med Celja- ni je tudi tokrat bil najuspeš- nejši Hladen, ki je osvojil tri prva mesta — v teku na 110 m ovire (15,2), v skoku v daljavo (680 cm) in teku na 400 m ovire (57,0). Ostala pr- va mesta so osvojili Pavšer- jeva na 200 m, Samčeva na 1500 m, Oračeva na 400 m, Li- sec v tekú na 5000 m in Luk- man v hoji na 10 km. ROKOMETAŠI TESNO IZGUBILI Z gostovanja v Bjelovarju so se celjski rokometaši vrni- li zadovoljni, saj so tekmo z državnim prvakom in še edi- no nepremagano ekipo izgu- bili samo za tri gole (13:10). Do 45. minute so Celjani bili povsem enakovredni domači- nom, ki so se potem bolj po- trudili in komaj zmagali. To- krat je dobro poleg ostalih igralcev zaigral vratar Mar- gue, ki je obranil tudi dva kazenska strela. Gole so do- segli: Telič 2, Safarič 3, N. Markovič 3 ter Lubej in Lev- stik po enega. Celjani so s tremi točkami na predzad- njem mestu v prihodnjem ko- lu pa gostujejo na Reki proti novmeu Kvarnerju. Se nekaj novosti iz roko- metnega tabora Celjanov, ki letos ne dosegajo niti približ- no takšnih uspehov, kot smo jih vsi pričakovali. Trener Tone Goršič je odstopil, za- menjal pa ga bo Ačkun, ki je trenutno poškodovan in ne more igrati. Vrsta nesporazu- mov, nasprotij, podtikanj, neprilagajanja in nedelavno- sti je pripeljalo klub . v kri- tično situacijo. Vprašanje pa je, če bodo rošade sredi pr- venstva dosegle zaželen cilj. Več bomo o novonastali situ- aciji v celjskem rokometnem klubu poročali v eni prihod- njih številk. tv Tesen poraz proti Maratonu iz Zagreba so doživeli celjski hokejisti na travi (v belih dresih). Tokrat so izgubili srečanje predvsem zaradi pristranosti sodni- kov. Foto: J. TERČEK CELJANI V PULJU Na mitingu ob 10. letnici AK 3. maj v Pul j u je nasto- pila tudi močna ekipa Kladi- varja in dosegla odlične uspe- he. Kocuvan je zmagal tri- krat: 100 m — 10,6, 200 m — 21,5 in 400 m — 47,9. Vivod je zmagal v višino — 200 cm, Kastelčeva pa v metu diska — 39,50 m! -jk CELJE : ŽALEC 6:2 V II. kolu SRS lige-vzhod je CŠK premagal Žalec s 6:2. Za Celjane so osvojili točke Draksler, Bervar, štrajher, O.jstrež, Jazbec in Pongrače- va, medtem ko sta Gruber in Pešec izgubila. S to zma- go so Celjani na drugem me- stu za Mursko Soboto, kjer v III. kolu tudi gostujejo. . REPUBLIŠKO SINDI- KALNO PRVENSTVO šahovska zveza Slovenije je letos organizirala I. sindikal- no republiško - prvenstvo za posameznike, kjer je nasto- pilo 84 šahistov. Lepe uspehe so dosegli tudi predstavniki celjskih delovnih kolektivov: Bervar (EMO) in Studnička (Ingrad) delita 6. do 10. me- sto, Ojst-rež (Ingrad) 11. do 15. itd. INGRAD PREMAGAL ANHOVO šahisti Ingrada so v tra- dicionalnem dvoboju prema- gali šahiste Salonita iz An- hova s 53,5:42,5. Najboljši v domači ekipi so bili Ojstrež s 11,5 točke, štrajher s 9,5 in Pajk z 9. točkami. S. PERTIN AC GARANT PRVI Občinskega sindikalnega te- kmovanja v Žalcu v namiz- nem tenisu se je udeležilo 15 ekip. V finalu sta se irečali ekipi SIP Šempeter in Garant Polzela. Po zanimivi igri so zmagali igralci Garanta iz Polzele in tako osvojili prvo mesto. Do konca letošnjih sindikalnih športnih iger se bodo pomerili še v šahu in keglanju. V skupni uvrstitvi vodi Feralit Žalec s 942. toč- kami pred ТГ Prebold 624, Garant Polzela 566 točk itd. tt NOGOMET IN MATERINŠČINA Nogometni klub Celje—Kla- divar je v zadnjih dveh letih napravil precej dober skok. Toda kljub temu moramo zabeležiti, da so pri delu za- nemarili svojo oglasno desko. Vodje sekcije obveščajo svoje člane o vsaki najmanjši ma- lenkosti in vsak ljubitelj no gometa pride tu na svoj ra- čun. Toda nekaj nas moti. Napi- si, navodila in sporočila za najmlajše pionirje so pisana v srbohrvaščini. Ker pa gre za mladino in pionirje, bi bi- lo dobro, da bi tovariši pri NK KLadivar le posvetili temu malo več skrbi. Tudi materin ščina je del vzgoje naše naj- mlajše športne elite. J. KUZMA $ V nadaljevanju tekmova- nja v II. republiški odboj- karski ligi so odbojkarji Par- tizana Šempeter doma pre- magali ekipo Mežice z rezul- tatom 3:2. Q TVD Partisan Šempeter je minulo nedeljo pripravil turnir v malem nogometu. Zmagala je ekipa Petrove pred Braslovčami, Polzelo itd. ® Nogometaši Partizana Šmartno so v nadaljevanju tekmovanja gostovali v Ru- šah ter srečanje izgubili z ekipo Pohorja 5:0. Na lestvici so na predzadnjem mestu. T.TAVČAR SODNIKA OŠKODOVALA DOMAČINE Celjski hokejisti na' travi so v nedeljo prejeli v goste trenutno najboljšo ekipo zvezne lige. V mnogo boljši igri so igralci Gaberja nadigrali Marathon. 2al pa niso m( ; Ii osvo- jiti obeh točk. Po vodstvu 1:0, katerega je dosegel Nikolič, sta zelo pristranska sodnika Jagodič in Srebačič iz Zagreba prinesla sigurne točke gostom. Najprej sta dosodila najstrož- jo kazen iz katerega so gostje izenačili, da bi samo nekaj minut pozneje Marathon še povedel. Tako slabo sojenje, večkrat sta sodnika prikrajšala celjske napadalce pri zaključ- nih strelih, nismo že dolgo videli v Celju. Vso pohvalo pa si zaslužijo celjski igralci, ki so skupaj z gosti športno in častno izgubili. Samo srečanje pa je bilo na visoki kakovostni ravni. Končni rezultat srečanja 1:2 za Marathon. J. KUZMA SAVA ZASLUŽENO PREMAGANA V zadnjem prvenstvenem srečanju na domačem igrišču v letošnji sezoni so igralci Gaberja zasluženo osvojili obe točki. Premagali so močno ekipo Save iz Črnuč, ki je do sedaj vedno osvajala točke v Celju. Tokrat so bili Gaberčani mnogo boljši. Zmagali so sicer samo 3:2, toda pri tem so imeli izredne priložnosti, da bi dvoboj odločili v svojo korist kar s 3:0. Po prvem setu so namreč tudi v drugem setu močno vodili 12:7. Toda tu so pričeli igrati neresno in slabo, kar so izkoristili gostje in osvojili drugi in pozneje še četrti set. škoda! jk KLADIVAR ŠE VEDNO V KORAK Z VODEČSMI Celjski nogometaši so lahko zadovoljni. Se nobeno leto nazaj niso tako dobro Stortali kot sedaj. Po osmem kolu so še vedno med vodečimi in to na odličnem tretjem me- stu z zaostankom ene same točke. Če pa upoštevamo, da imajo v jesenskem delu tekmovanja izredno slab razpored, lahko pričakujemo od njih še mnogo več. Tokrat so celjski igralci igrali v Lendavi neodločeno 0:0. Škoda, da Zovski ni izkoristil svoje priložnosti. Osvojena točka je mnogo, toda mnogo več lahko pričakujemo v pri- hodnjem kolu ko pride v Celje Izola. Upamo, da celjski igralci ne bodo ponovno podcenjevali goste, kajti v slučaju zmage so Celjani sigurno drugi. Vodeči ekipi namreč igrata med seboj. Torej prišel je finiš v katerem lahko Celjani pri- dobijo naskok. jk OLIMP VISOKO ZMAGAL V GOSTEH — Nogometaši Olimpa napredujejo iz kola v kolo. Trenutno so že tretji in s tem skupaj z Velenjem in Steklarjem najboljši pred- stavnik Celja v nogometni conski ligi. Olimp je ookrat pre- magal Peco 6:1, Kovinar je z zadetkoma Zidana v 28. in 83. minuti premagal popolnoma enakovredno vrsto Dravinje, ki ni znala svojo terensko premoč izkoristiti z zadetki. Steklar pa je po ogorčeni borbi odvzel Fužinarju na domačem te- renu točko. Rezultat 1:1. KOLO PRESENEČENJ — V nadaljevanju tekmovanja na področju celjske nogometne podzveze je bilo v prvi sku- pini doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. Nogometaši Vojnika so na igrišču Skalne kleti izgubili srečanje proti Celulozarju z 2:1. čeprav so igralci Vojnika v drugem pol- času igrali z igralcem več, niso znali izkoristiti terenske pre- moči. Žalec je s težavo premagal Senovo in osvojil dragoceni točki. Straža iz Rogatca, je bila po prvih kolih favorit za prvaka je na domačem igrišču izgubila z enim golom dve točki. Opekar je na domačem igrišču z Brežicam igral 2:2, pa čeprav so gostje že vodili z 2:0. Polzela, ki je predzadnja na lestvici si je z Ljubnim razdelia točki. Rezultati I. skupi- ne 7. kola: Opekar — Brežice 2:2, Straža — Radeče 0:1, Boč — Šoštanj 0:3, Vojnik — Celulozar 1:2, Žalec — Senovo 3:2 in Polzela — Ljubno 2:2. V drugi skupini je Sevnica doma kar z 7:1 premagala Ponikvo; ki si je s to zmago obdržala drugo mesto na le- stvici. Ekipa Zreč pa je utrpela prvi poraz v Laškem Re- zultati 5. kola I. skupine: ROD — Gotovlje 4:1, Laško — Žreče 3:0 in Sevnica — Ponikva 7:1. OLŽMP1JA SEJE NAMUČILA Celjani imajo vsekakor smolo. V pokalnem tekmovanju za Slovenijo so že takoj v začetku tekmovanja naleteli na najboljšega predstavnika naše republike in državnega prvaka Olimpijo. Na igrišču gimnazije v Celju smo tako videli med tednom izredno lepo in zanimivo tekmo. Trener Olimpije, Ivo Daneu, je imel v prvih minutah mnogo dela, da je našel pravo petorko, ki bi dosegla pred- nost. Toda to ni mogel najti. Celjani so bili enakovredni vse do 14 minute in tu pri rezultatu 24:21 so morali le popusti- ti. Olimpija je namreč v najboljši postavi Bassin, Loger, Zorga, Poljanec in Osterc prešla iz conske obrambe v igro »mož na moža«, kar je zmedlo Celjane, ki so utrujeni po pustili in izgubili 58:95 (30:52). jk TONE SAGADIN PRI OLIMiPIJI — Znani celjski Košarkar in državni mladinski reprezentant Tone Sagadin bo od- šel preko zime k Olimpiji. Ker redno študira v Ljubljani bo preko zimskih mesecev vadil pri Olimpiji in tudi igral za to moštvo. Upravni odbor KK Celje je na posebni seji obravnavalo ta primer. V začetku so celjski odborniki bili proti pre- stopu celjskega igralca. Toda pozneje so le spoznali vse mož- nosti, ki jim nudi Olimpija in tekmovalni pravilnik. Tone Sagadin lahko namreč po zimskem delu prvenstva v zvezni ligi ponovno prestopi brez roka v celjsko vrsto. S tem pa bi bilo doseženo tudi vse kar si želijo pri Ce- lju. V zimskih mesecih bi Tone Sagadin redno vadil pri Olimpiji in pridobil nove izkušnje, katere bo v spomladan- skih tekmah v republiški ligi pridno uporabljal. Celjani nam- reč nameravajo, imajo odlično mlado ekipo, v prihodnjem prvenstvu poseči v borbo za prvo mesto in s tem za vstop v II. zvezno ligo. Upamo in želimo, da bi vsi načrti v moštvu pod celjskimi koši uspeli. jk SRCA PONOVNO ODPRTA Pred devetimi leti sem potoval s prvim vlakom »Bratstva in enotnosti« v kraje, kjer so ljudje med vojno ponu- dili svoj dom in vso toplino srca Slo- vencem, ki jim ni bilo dano ostati do- ma. Takrat sem prvič spoznal, da iisto medvojno dajanje ni bilo narejeno ter da so ga še vedno pripravljeni dajati. Nezmanjšano. Izvir njihove dobrote in širine je neusahljiv. Zaradi vsega tega sem se zdaj še toliko raje vrnil. Bilo je tako, kot da bi potegnil iz predala film posnet pred devetimi leti. Iz izvira še vedno teče dobrota in prija- teljstvo. Zanimivo, da z nič zmanjšanim tempom. Začelo se je v ponedeljek, 12. oktobra nekaj pred enajsto uro zvečer, ko so v vlak »Bratstva in enotnosti« posedli zadnji pot- niki namenjeni v Srbijo na obisk k tistim ljudem pri ka- terih so bili v najhujših letih njihovega življenja — v letih II. svetovne vojne. Vse je bilo pripravljeno tako, da je ustvarjalo slavnostno vzdušje, polno pričakovanja in napetosti, katero so najbolj ču- tila tista srca, ki so v krajih južne Srbije že bila. Bila takrat, ko se tja niso peljala nasmeja- na, niti po lastni želji, brez vo lje in s strahom, kaj bo. Dolge mučne dni so živeli sredi lese- nih vagonov, ob skodeli slabe hrane, med mrazom in pripika- jiočimi pogledi mož v visokih škornjih, z ostrimi pogledi, ne- kim križem nad kapo in ostri- no kot britev v srcu. Zdaj so potovali v modernih vagonih, ob spremljavi domače pesmi m smeha, med obuja- njem spominov in željo, da čim- prej sežejo v roko ljudem, ki so jih takrat sprejeli, jim ponudili topel dom in vse tisto, kar so imeli. Res je, da niso imeli ve- liko ..okoli sebe, da so sami tr- peli pomanjkanje. Imeli pa so moč srca, dobre oči in roko, ki je pošteno stisnila v pozdrav, ponudila stol v kuhinji in stre- ho nad glavo. Pravzaprav je to čudna veriga prepletajočih spominov, ki jih marsikdo še danes ne more pra- vilno urediti ali jim vsaj po- iskati pravega vzroka. Vse to je bilo tudi v vlaku, ki je po- novno odpeljal «proti Srbiji in kjer je med potniki bilo tudi 350 nekdanjih izgnancev. Mnogi so med časom odšli pod rušo, mnogi pa so zbrali vso telesno moč, da bi še enkrat videli kra- je m ljudi, ki jih nikoli ne bodo pozabili. Zaradi vsega tega je bilo spa- nja bolj malo, več je bilo obu- janja spominov pa pripovedova- nja nepozabnih vtisov mladim, ki so tokrat prvič potovali tja. Jutra so vsi težko čakali. Mor- da je bilo eno redkih juter, ki so jih ljudje pričakovali z res- ničnim navdušenjem; tako tisti v vlaku, kot tisti, ki so se začeli zbirati na postaji Topčider in so bili povsod tja do Gornjega Mi- lanovca in Titovih Užic. V le- pem jutru, zažganem s soncem, so si začeli stiskati roke, obje- mati, poljubljati in jokati. Srca so bila ponovno odprta, tokrat morda še bolj kot prej, saj so nekadnji izseljenci s¡ele zdaj prav doumeli, kaj so jim njihovi nekdanji in današnji gostitelji dali. Ne pretiravamo, če rečemo, da so jim dali drugo življenje. CELJANI OSTANEJO V ĆUPRIJI ćuprija in Celje sta pobrateni mesti, ćuprijani so celjsko dele- gacijo z izseljenci ter pevskim zborom Svoboda, ki je na treh koncertih doživel navdušen sprejem, sprejeli fantastično. Številni sprejemi, ogled turistič- nih m kulturnih znamenitosti, ogledi tovarn, polaganje števil- nih temeljnih kamnov, sprejem v izjemno urejeni vojašnici, po- govori o nadaljnem sodelovanju pa še najbolj tista drobna pozor- nost vsakega človeka do tebe, ki si njegov gost, to so dejstva, ki jih nihče ne more prezreti ali uvreči. O takšnem sprejemu je treba samo razmišljati in reči hvala. POVRATEK NI PRETRGANJE VEZI Za štiri dneve, ki smo jih pre- živeli v Ćupriji, ostali člani de- legacij in izseljenci pa v dru- gih, ne vemo, kdaj so minili. Vseskozi so bili z nami, nam nudili vse, kar smo si poželeli. Tiste trenutke vračanja nikoli ne maram. Verjetno je tako tudi pri ostalih. Ne gre za fizič- no prisotnost, marveč za prisot- nost v srcih. Tu smo mi ver- jetno premalo naredili. Vstra- jati bi morali, da se tempera- mentna širina bolj poveže z ne- koliko umirjeno širino, ki pa to še vedno ostane. Janko Žed strukture odno- sov v družini. ф zadržanja učiteljev so v po- vezavi z učnim uspehom, ф osip je v tesni povezanosti s slabo prilagojenostjo otrok. Z drugimi besedami si je ra- ziskava za izhodišče postavila spoznanje, da sta vzgoja in izo- braževanje v prvi vrsti odvisna od odnosov v družinskem oko- lju oziroma šoli. Hipoteze po- menijo hkrati tri področja, na katerih bi mogli iskati vzroke osipa, čeprav je vzrokov toliko, da vseh niti ne bi mogli zajeti. Takšen pristo^ k obravnavi tega pojava je torej nov, saj smo doslej videli osnovno kriv- do predvsem v prezahtevnih uč- nih programih. Po mnenju so- govornikov važnosti teh sicer ne gre zanikati, toda ni jih mogo- če postavljati v ospredje. Pri- maren je človeški faktor, kajti najsi bi bili učni programi ka- kršnikoli. osipa ne bi bistveno zmanjšali. To trditev posredno potrjuje dejstvo, da so med 123 poprečno inteligentnimi učenci v kontrolni skupini odličnjaki, v eksperimentalni pa tudi taki, ki so celo večkrat zaostali! Raziskava, ki je spričo obilice vzrokov lahko le parcialna, je vse tri predpostavke v celoti po- trdila. Osio je torej v prvi vrsti odvisen od odnosov v družini, od učenčeve slabe prilagojenosti ali motenosti in od negativnega za- držanja pedagoškega kadra. KAKŠNA JE PRAKTIČ- NA VREDNOST UGO- TOVITEV? Ker namerava center za soci- alno delo raziskavo publicirati (če bo za to na voljo potreben denar), izvlečke pa posredovati občinski skupščini, zavodu za za- poslovanje in izobraževalni skupnosti, ni mogoče, da bi pred tem posredovali tudi podrobno- sti. Zato nas je predvsem zani- malo, kakšna bo praktična vred- nost njenih rezultatov. Še toliko bolj, ker se giblje, kot znano, osip v celjski občini v višini 39,7 odstotkov in je večji od repub- liškega poprečja, da o mednarod- nih normah (25 odstotkov) ne govorimo. Po mnenju M. Galeša. R. Palir- ja in B Gartner ja je značilno, da je naša šola vse preveč sto- rilnost,no selektivno usmerjena. Vsi učenci niso enako priprav- ljeni in sposobni, ampak je med njimi mnogo slabo prilagojenih aii motenih, ti pa kljub popreč- na intelektualni sposobnosti v smislu storilnosti ne morejo bi- ti dovolj učinkoviti. Ta skupina zavzema v šolski populaciji od 10 do 15 odstotkov. V več kot 300 strani obsegajoči raziskavi so seveda predvidene tudi rešit- ve, kako na sploh in dolgoročno zastaviti vzgojo in izobraževa- nje, da bi bili rezultati ugodnej- ši. Predvsem bo treba razširiti področje dela s starši, kar naj bi prevzele specializirane usta- nove (mentalno higienski dispan- zer). Najvažnejše pa bo splo- šno vzgojno delo s starši, ki bo moralo biti široko zastavljeno in usmerjeno zlasti v zgodnje odkrivanje slabo prilagojenih otrok in sicer po načelu, da je preventiva boljša od kurative. Sem sodijo tudi pregledi šolar- jev — novincev (zdravniški in psihološki) Naposled bo potreb- no ustanavljati specializirane razvojne oddelke na šolah za učence od prvega razreda dalje, za kar pa bo treba usposobiti tako kader kot pripraviti primer, ne delovne programe. T0 je le nekaj napotil, ki jih bomo vsaj postopno morali uva- jati v življenje. Le tako bodo namreč rezultati dolgotrajnega raziskovalnega dela dobili tudi svo.i smisel in svojo t>ravo vred- nost r> HRIBAR, VERA SUŠA Bogat venec popolnoma be- lih las, ji kiti dobročuden obraz, z velikimi, toplimi očmi se mirno sprehaja po tebi, kot bi hotela ugotoviti namero. Pri stisku ti potežka roko, kot bi ti hotela reči: Res dober dan. Njeno življenje je vokvirje- no med štiri stene sobice v kateri že leta in leta biva. Zivi. Svoje življenje ima razdeljeno na dva dela: na delo, ici ga je pretežni del in na čas, ko ostane sama s sa- bo. To je tisti čas, ko se prepusti sanjarjenju in raz- mišljanju o tem, kako bo pusto, ker se bo poslovila od tega dela. Ker bo šla v po- koj. Praktično je že v poko- ju, vendar si to noče prizna- ti. Ne more. Ne moreš kar tako v hipu reči, konec. Nič več vstaja- nja zgodaj zjutraj, nič več razburjenja, če te ta ali ni ubogal in razumel, da bi opravil naročeno tako, kot si ti želel. Ah pa razburjanja za- radi sebe samega, ker se nisi dovolj sprostil in daroval de- lu. Ves. Zdaj, ko ji veter pod oknom kruto vrt\nči listje platan, prežeto z neopisnim spektrom barv, se svoje jese- ni še bolj zaveda, čeprav je vseokrog nje nenehni živžav mladosti. Mladež. Razigrano- sti in mladostnega veselja. Ti- stega, ob katerem pozabiš nase in na čas, ki ga boš prebil zopet sam, če ne v tej, pa v neki drugi sobici. Daleč od teh ljudi, s katerimi si ži- vel, delal. Tisti, ki so tako, kot ona z vsem svojim bistvom oprav- ljali svoj posel, se še težje poslavljajo. Kajti takšni ljudje ne morejo enostavno zapreti kovčka in reči, kon- čano, zdaj gremo. Velik del ostaja. To čutijo tisti, ki ostanejo in oni, ki odidejo, saj jim korak mrtvi občutek tako znane praznine. Tudi njej. Zato svojo odločitev odla- ga, da bi bil konec manj bo- leč. čeprav ve, da s tem v bistvu ničesar ne reši. Le malo pridobi. Vera Suša, ki ni nikoli si- lila v. ospredje temveč ostaja- la ob svojem delu »neopaz- na«, kot je to z ljudmi, ki jih sprejemaš skupaj z njihovim delom in opaziš šele takrat, ko jih ni, ker nekaj manjka, bo zapustila Dobrno in kolek- tiv Ivanke Uranjekove, kot človek, ki je velik dei svoje- ga življenja daroval drugim. Pomoči potrebnim, čeprav ti včasih niso znali oceniti tega tako redkega daru. Takšno je življenje. Ob tem poslanstvo pridobi še večjo vrednost. NANI V šentjurski občini se je po seji občinske konference o vlo- gi Zveze komunistov v krajev- nih skupnostih razvila živahna dejavnost. O tem smo se pogo- varjali s sekretarjem konferen- ce, VINKOM JAGODIČEM. »Tovariš Jagodič, kakšno je danes delo krajevnih skupnosti pri vas glede na to, kar vemo o tem, kaj morajo skupnosti de- lati?« »Menim, da je delo krajevnih skupnosti nekje v začetni fazi svojega samoupravnega poslan- stva. Gre za širino delovanja KS in kako daleč ta zajema celotno problematiko občanov posamez- nega področja. Dejstvo je, da so KS preveč enostransko usmerje- ne pri svojem vsakodnevnem de- lu na področju komunale, to je gradnje cest, vodovodov in po- dobnega. Moramo jim pa priz- nati dokaj šnjo aktivnost m us- pešno delovanje, zato moje kri- tike o enostranskem delu ni je- mati kot kritike vodstev KS am- pak bolj kot željo, da bi v na- daljnjem sistemu samoupravlja- nja in političnega delovanja us- merili KS na celoten kompleks dokaj perečih zadev, katere že- lijo reševat občani in to od so- ciale, društvene dejavnosti, skr- bi za ostarele in onemogle, ot- roškega varstva in podobnega. .Nujno potrebno bo proučevanje samoupravnega načina povezo- vanja kmečkih proizvajalcev v krajevnih skupnostih in v tej obliki realizacija nekaterih oro- klamacij o samoupravnem vklju- čevanju kmeta. Gre za tiste pro- izvajalce, ki niso vključeni v sa- moupravljanje preko kmetijske- ga kombinata.« »V občini imate enajst krajev- nih skupnosti. Koliko je teren- skih osnovnih organizacij ZK in kolika komunistov združujejo?« »V treh srajevmh skupnostih — Kalobje, Prevorje, Blagovna — nimamo osnovnih organizacij. V občini je povezanih 181 ko- munistov, ki v veliki večini žive v krajevnih skupnosti, so pa tu- di vozači.« »Precej teh je vključenih v os- novne organizacije v delovnih organizacijah Kakšno pa je ob tem dejstvu njihovo delo na te- renu?« »Nedvomno je to odvisno od vsakega posameznega člana ZK. Imamo takšne, ki so aktivni ta- ko v delovni organizaciji kot na terenu, niso pa redki tudi pri- meri, ko m čutiti v delovni or- ganizaciji njihove aktivnosti, na terenu pa se pojavljajo bolj kot ocenjevalci posameznih komuni- stov in tudj organizacije kot ce- lote.« »V vaših osnovnih organizaci- jah na terenu so večinoma pro- svetni delavci. Kako ocenjujete njihovo delo?« »Nedvomno lahko tudi to pot rečem, da je to odvisno od po- sameznika, koliko se je priprav- ljen vključiti v delo na šoli in izven nje. Tako so prosvetni de- lavci na primer na Planini in v Fonikvi nosilci družbeno politič- nega življenja terena. Res pa je, da,' je učiteljski kader kot celota glede na deficitarnost ljudi v na- ših krajih in na šolah, premalo družbeno angažiran Tako je na primer v Slivnici « »Ali delo komunistov dejansko doprinaša v krajevnih skupno- stih k reševanju krajevne in ob- če problematike ali pa je njiho- vo članstvo rw terenu bolj ■ for- malno?« »Upam si trditi, da je prete- žen del članstva pozitivno usmer. jen v delovanje krajevne samo- uprave in politično življenje in da so nosilci aktivnosti. Žal pa moram dodati, da se v tem čla- ni — s svojo prizadevnostjo — močno razlikujejo, saj marsikje del članstva nosi celotno breme dela. Uspešnost dela članov ZK je vidna zlasti tam, kjer je us- merjeno delo preko sveta KS in krajevnih odborov SZDL in da so na področju neke krajev- ne skupnosti pri izvajanju nalog enotni tako člani kot nečlani, Ne morem mimo dejstva, da tu- di komunisti povzročijo politič- ne in samoupravne težave pri raznih komunalnih akcijah, kot je bil primer v Slivnici, ko je zaradi nesoglasij dveh komuni- stov zastala gradnja vodovoda. Uspešnost delovanja komuni- sta na terenu je odvisna poleg prizadevnosti zlasti od tega, ko- liko je sposoben prisluhniti že- ljam in potrebam občanov tega kraja, če mu to uspe in če jih zna tudi prenašati naprej, mi- slim, da je pri svojem delu us- pel.« »Ali analizirate pri vas delo- vanje komunista kot posamezni- ka?« »V dosedanji praksi takšnih analiz nismo delali in mislim, aa je za to potreben realen in izdelan kriterij, kjer se lahko na podlagi subjektivnih ocen po- raja neobjektivnost. To kljub te- mu, da se diferenciacija močno čuti v življenju in delu osnov- nih organizacij Zveze komuni- stov .« »če imamo v eni krajevni skupnosti le dva komunista, kak- šno je lahko njuno delo9« »Menim, da je važno predvsem to, koliko poznata področje kra- jevne skupnosti in kako se na podlagi tega angažirata v jav- nem življenju Danes ni bojazni, da b-, bil komunist, tei hoče biti zelo aktiven, onemogočen s stra- ni tistih, ki niso v Zvezi komu- nistov« »Kako je z mladimi, z ljudmi, ki naj obnavljajo vrsté komuni- stov?« »Mislim, da smo odločno pre- malo prisotni pri angažiranju in kreaciji mladih ljudi Ne zrnamo se jim približati tako komunisti kot drugi, niti oni nam. To je vsesplošen problem pri današ- nji mladi generaciji, kateremu bi morali v bodoče posvetiti mnogo več časa in dela Praksa kaže. da ni težko pridobiti mla- dincev za konkretno delo, torej za čiste organizacijske stvari Ne moremo in ne moremo pa jih pritegniti, kadar gre za pomemb- nejše reči. Zdi se mi, da se iz- gubijo. Gredo v Celje ali v tu- jino na delo. Ce ostanejo na kmetiji, se praktično formirajo šele pri tridesetih letih Prav go- tovo je, da to ni samo vpraša- nje Zveze komunistov, ampak tudi drugih organizacij in sploh širše družbene skupnosti.« »Koga predlagate za naš na- slednji intervju?« »Direktorja trgovskega podjet- ja Merx, Franca Petauerja, gle- de na to, kako danes tako moč- no razvita trgovina kot je v celj- skem bazenu pristopa k ustvar- janju kupne moči in sploh o tem, kako se bo trgovina celj- skega področja razvijala v na- slednjih petih letih?« M. Seničar IZIGRANA PROSVETA ČIGAVA SO PROSVETNA STANOVANJA V ŠMARSKI OBČINI? Našo družbeno skupnost na sploh m posamezne občinske skupnosti še posebej bi lahko ocenjevali tudi po tem, kakšen odnos imajo do vzgoje in izo- braževanja. Ce bi s tega vidika gledali na šmarsko občino, bi morali sicer priznati, da so bili v odnosu do prosvete storjeni sicer bistveni pozitivni premiki, da pa so seveda prisotni še šte- vilni problemi (kot pač marsi- kje drugje). Eden takih proble- mov, za katerega bi se komu morda zdelo, da je postranske- ga pomena, a je v resnici še ka- ko važen, je zaipopaden v treti- ranju prosvetnih stanovanj Dejstvo je namreč, da je šmarska prosveta po vseh ob- stoječih predpisih in odlokih teoretično brez stanovanj. Uči- teljska stanovanja so zakonita last občinske skupščine. V tem pa vidijo prizadeti nevarnost, da se v stanovanje, iz katerega se je recimo danes ta ali oni pro- svetni delavec izselil, jutri ne bo mogel vseliti drug prosvetni delavec. Takšno razmerje je ob- činska skupščina uzakonila s »pravilnikom o oddajanju stano- vanj, ki jih je zgradila občina« in z »odločbo o določitvi stano- vanjskih objektov in stanovanj, ki- jih je zgradila občina« (obo- je objavljeno v Uradnem vrstni- ku Celja 1966. leta). Kakorkoli so že obe določbi oblikovali, so pri tem očitno pozabili, da sta- novanj ni mogoče pravno ve- ljavno dodeljevati samo občin- skim uslužbencem, odbornikom, ki prejemajo stalno nagradio, delavcem milice jn sodišča, am- pak da je tu še prosveta in zdravstvena služba, ki sta pr- vim v vsem enakovredna. V občini velja med prosvet- nimi delavci mnenje, da so pro- s-veto izigrali. Da je ironija več- ja, »sme temeljna izobraževalna skupnost oddajati stanovanja v stairi šefli, v stanovanjskem blo- ku v Ratanjski vasi, Kostriivnici« im še kje. šoli torej, kar je šol- skega, četudi se to podira! Pri- čakovali so, da bo ob oblikova- nju obeh spornih določb temelj- na izobraževalna skupnost preko svojega predsednika vplivala na zdravo razsodnost in dosegla enakopravnost v tretiranju pro- svetnih stanovanj, (saj so se menda tiudi iz teh virov stekala v stanovanjski sklad določena sredstva!), vendar se to ni zgo- dilo. Nihče, ki bi bil po svoji funkciji dolžen, se kot predstav- nik TIS taki samovolja ni po- stavil po robu. Kaj zdaj? Svet za prosveto in kulturo pri šmarski občinski skupščini je pripravil dva pred- loga; po prvem naj bi pravno lastništvo prosvetnih stanovanj v Šmarju rešili tako, da bi vsa stanovanja, v katerih so učitelji, dodelili temeljni izobraževalni skupnosti, po drugem pa v ob- ični ustanovili skupen sklad za stanovanja občinske uprave, službe milice, sodišča, prosvete in zdravstva, ki bi ga upravljali po načelih samoupravljanja. Oba predloga sta vsekakor zelo umestna in pametna in bi jih kazalo upoštevati. To pa pome- ni, da t>o treba omenjeni določ- bi spremenili. Ne bi tudi smedi pozabiti, da problemi prosvetnih stanovanj v Šmarju še zdaleč ni- so rešeni, saj se 7 učiteljev vozi v službo (2 celo iz Celja). DRAGO HRIBAR ZAŠČITILI BODO OSTANKE KAČNIKA DELA NAJ BI RAZKRILA MARSIKAKŠNO SKRIVNOST NEKDANJEGA GRADU Med slovenskimi gradovi, ki jih je prekrila patina zgodovine, je tudi Kačnik pri Dobrni, grad, ki je nekoč stai (že po običaju) na enem najmanj dostopnih gri- čem v okolici tega zdraviliškega kraja. Njegova usoda je bila do- kaj nenavadna: zgradili so ga okrog 1683 leta, torej proti kon- cu sedemnajstega stoletja, do- brih al] slabih 100 let kasneje pa se je pričel neke noči sam od sebe rušiti. Vzroki niso po- vsem znani, verjetno pa bi jih lahko pripisovali bodisi slabi statiki bodisi slabemu gradbene- mu materialu S tem bi si nemara lahko po- jasnili, zakaj je v pičlih sto le- tih nekoč impozantna zgradba povsem propadla in od nje ni ostalo drugega kot nekaj sten, tako krhkih, da je mogoče iz njih z lahkoto izvleči vsak ka- men posebej. Zato ni čudno, če so-se ruševine krhale do današ- njih dni in je v dolino, do bliž- njéga gospodarskega poslopja letelo nevarno kamenje, oziroma če so si iznajdljive človeške ro- ke tu ustvarile umetni kamno- lom, iz katerega so pridobivale material za utrjevanje ceste. Nevarnost, ki je ogražala lju- di tam spodaj, je bila tudi po- vod, da se je celjska občinska skupščina odločila, naj bi zavod za spomeniško varstvo razvaline zaščitil. V ta namen mu je do- delila 30 ti&oč dinarjev in zavod se je s svojo sedemčlansko eki- po pred nekaj dnevi lotil dela. Strmo in razmeroma težko do- stopno pobočje, vrhu katerega je zidovje, v spodnjem delu po- raslo z grmovjem in drevesi, bo še tako izkušeni skupini nare- dilo seveda, obilico preglavic. Na vrh bodo morali namreč delav- ci znositi ves material razen ka- menja, pri čemer bo čiščenje zelene zavese še najlažje, čeprav tudi ne tako enostavno, kajti prav to zelenje ostanke gradu povezuje oziroma varuje. Pri ogledu ruševin so strokov- njaki zavoda prišli do zaključka, da ne bo mogoče samo vrhnjega venca preliti z zaščitno prevle- ko, pač pa da ne preostane dru- gega kot zidovje zaščititi do naj- večje možne mere, kar pomeni, da je treba priti do zdrave os- nove in zid od spodaj navzgor zakrpati ter ga šele nato pre- kriti s primerno zaščitno pre- vleko. Ob tem bodo seveda sku- šali ugotoviti arhitektonsko za- snovo objekta in si ustvariti vsaj približno podobo o njego- vih razsežnostih. Seveda vsake škrbine ne bo mogoče ohraniti, kljub temu pa si obetajo, da bo v končni fazi ta akcija naredila tudi uslugo turizmu, saj bo ob- jektu po tej plati dala določen mik. Ker z denarjem, kolikor ga bo na voljo letos, vseh del ne bo mogoče speljati do konca, zavod za spomeniško varstvo pričakuje, da mu bo omogočeno dela nadaljevati še prihodnje leto. GODBA NA PIHALA IZ REČICE OB SAVINJI Prizadevni godbeniki iz Re- čice pri Savinji so obogatili kulturno življenje v mozirski občini. Z zadnjimi nastopi so se uspešno uveljavili in pre- senetili občinstvo. Tako ima zdaj tudi mozirska občina svojo godbo na pihala in jo z razumevanjem podpira. Godbo vodi Janko Bider. Po- snetek prikazuje godbenike med koncertom ob praznova- nju občinskega praznika. V sredini dirigira Janko Bider. Foto: J. Sever ROŽNATI ČASI KAPI- TANA NA SUHEM Novopečeni kapitan bojne lad- je Miroslav Štumberger je še kratek čas ostal na položaju ko- mandanta podvodnega orožja, potem pa se je upokojil. Plovba je bila pri kraju. Dolga leta je trajala in čez mnoge čeri je pe- ljala. Zdaj, če je stopil čez pri- stajalni rnostič, je bil to potnik Štumberger. Prostorna hiša, streljaj od morja, je bila zdaj njegov ko- mandni mostič. Po gredah pod njo je zasadil čez dvesto vrtnic vseh barv. Med njimi so bile prave redkosti, skoraj povsem črne. Drevesca, ki jih je zasadil, so že metala svoje sence čez nek- danjo puščo in kamenje, ki je nekoč križ kjaž ležalo naokoli, se je po vojaško zvrstilo v škarpe, ki ločujejo teraso od te- rase. Starin in vrednosti, ki jih je že kot mladenič začel zbirati, se je nabralo toliko, da so pro- storne sobane iz vsakega kota, z vsake stene živo spominjale go- spodarja na potovanja, na dogod- ke. Sam je živel v tem gradiču, kjer bi se lahko podil kup otrok, a ni mu bilo dolčas. Kadar mu je presedalo urejevati vrt, se je zatekel k barvam ali peresu, če rnu je začasno usahnila ta žilica, se je lotili lesa, iz katerega je rezbaril pohištvo, upodabljal zgodovino razvoja mornarstva v modele od prazgodovinskega drevaka, do ponosnih karavel iz sredine osemnajstega stoletja. Sem in tja pa je vzel pot pod noge in krenil v svet. Zlasti rad je odhajal v Slovenijo, v rodno Šmarje, v Brežice, Ljubljano. Za Bokeljane je ostal vedno pomorec. Več kot trideset let je že, odkar je slekel temnomodro uniformo, toda nikoli ga nihče drugače ne pozdravi kot z dober dan kapitan, dobro jutro kapi- tan. HUDI ČASI KAPITANA • NA SUHEM Prišla je vojna Prišel je čas, ko je blagroval poginulo dansko dogo, ki mu jo je zastrupila so- seda samo zato, ker ji je poda- vila nekaj kokoši. Blagroval je poginule volčiče in celo kače. Ni jim bilo treba delitj z njim lakote. Boko so zasedili Italija- ni, pri katerih ni bil v časteh, saj jim je v prvi svetovni vojni potapljal ladje. Nič bolje ni bilo Po kapitulaciji Italije, fco so oba- lo zasedli Nemci, štumberger ms ni orjak, toda- 42 kilogra- mov, ki jih je premogel v vojnih letih, je biilo odločno premalo tudi za njegovo drobno postavu. Da nikoli ni bil prevzeten in raz- vajen, mu je prišlo hudo prav. Da, jedel je celo koreninice. Sam si je iskal zelišč in si varil čaje, sem in tja pa za kak zdra- vilni zvarek ali zelišče dobil tu- di pest moke ali košarico krom- pirja. Da bi prodal svoje dra- gocenosti? Tudi če bi hotel od- tujiti kaj iz svoje zbirke, k'do bi v tistem času kupil starino, v času, ko je bil poln želodec največja blagodat? Pač. Ločil se je nekega dne cd težke zavese, ki je visela okoli njegove postelje Do danes je ni nadomestil z novo Tudi ne- kaj, kar manjka, je lahko spo- min. Kadar se mu je mešalo od la- kote, si je izmišljal sarkastične verze ali pa si ob praznem krož- niku pisal recepte za čudovite jedi. Kurjave si je sicer lahko na- bral po strminah nad hišo. To- da nabral jo je malo. Za čaj in za ščepec močnika ni treba skla- dovnic drv. V kopalnici na vra- tih je vrezan napis: »Po kopeli prav sladko spiš, brez nje tud' čist' flet.no živiš«. Lačnemu ni do kopeli. Verz je iz tistih časov. Cvetoč vrt okoli hiše je pre- raslo robidovje. Okrasna drevesa so podivjala v višino kot bi ho- tela ubežati zaduši j ivemu obje- mu ovijalk, ko so jih vse bolj oklepala. Park se je spremenil v pragozdič v malem. Podivjana oaza med vinograda pod kamni- tim pobočjem je nastala. Hiša se je skrila v to zelenje in Miro- sla/vu štumbergerju je bilo prav tako. Skrila ga je v njegovi sa- moti, v njegovem pomanjka- nju . . . ŠTUMBERGER ZAIGRA ZVENEČ NASLOV Miroslav štumberger se ni ču- dil, da je kraljevino Jugoslavijo tako hitro pobralo. Razmere v njeni obrambni sili je dovolj dobro poznal. Korumpirani gi- zdalina Pač niso bili kos nalogi, ki jo terja obramba domovine. Vendar so v njegov skriti dem prihajale dobre novice. Ljudstvo se ni vdalo tako sramotno, kot so se njegovi voditelji. Koliko- krat se je s trpkostjo ovedel svo- jih let, ki so ga priklepala med štiri stene, kajti drugače bi se pridružil svojim mornarjem, ki so partizanih po hribih, svojim podoficir jem, ki so poveljevali bataljonom in brigadam in ki so včasih prišli k njem Po kakšno kolikor toliko uporabno strelno železo, če je nanesla beseda o tem, če bi ga sprejeli medse, so mu borci odsvetovali. Naporov partizanskega boja bi gotovo ne zdržal. Ob koncu vojne so se na štumberger j a spomnili še četni- ki. Pribežali so v okolico Boke in. iskali rešitve za svojo kožo. Povabili so ga na neko skrito kmetijo in mu ponujali dobrot. Odklonil je, češ, sit sem, čerav- no se je komaj opiral ob svojo gorjačo, ki jo je za obrambo vzel s seboj, pa mu je bolj slu- žila za oporo Z zlatniki so ga hoteli premamiti jn z naslovom komandanta Boke Kotorske, če organizira prevoz čez morje, štumberger je navidezno pristal, hkrati pa obvestil partizane, ki so sklepah obroč okoli zaliva. Ko je neka skupina četniških veljakov hotela skrivaj na mor- je, so partizani zvito obvestili Nemce, češ, partizani so v lad- jici, ki se krade iz zaliva. Zgo- dilo se je po volji partizanov. Nemci so ladjo potopili... (Konec sledi) Kapitana Štumbergerja radi obiskujejo nekdanji kolegi iz mornarice. Tako ga je ob pri- ložnosti obiskal komandant »Nebojše«, ki je podmornici poveljeval ob izbruhu druge svetovne vojne. »Nebojša« je na strani zaveznikov operira- la v Sredozemlju in je bila med vojno potopljena. Ko so jo po vojni dvignili, so Štum- bergerju poslali kljun, vra- ta in nekaj naprav s komand- nega mosta. Žena nama je prinesla kavico. »Je do- volj sladka?«, je vprašala. »Hvala. Odlična.« Tako hitro sem jo prenesel na jezik, da vsaj teden dni zaradi tega ne bom mo- gel točno določati, kaj je slano, kaj slad- ko in kje kislo. Opekel sem se. »Ti otroci. Zopet mi je hčerka odnesla ravnilo in svinčnik. Kje je ravnilo?! Sicer sem pa že stokrat rekel, naj moje stvari pusti pri miru. Jasno?!« Pobiral je skripta, prelagal po mizi in dajal v torbo. Zdi se mi. da je zdaj mno- go težje v šoli, kot nekoč. Imel si tablico in k njej privezano kredo, oni bogatejši še gobo, pa mir. Kako lepi časi. »če bi imel tolikšen nered v službi, bi bil bogme slab delavec,« se je opraviče- val. Brez potrebe. Razumem. Saj ne mo- reš kar tako letati iz pisarne v pisarno И se dreti na tajnico: »Kje je ta osnutek, kje oni odlok in kje material za srednje- ročni razvojni program Izpadel bi nere- sno. Hčerka, no ja; dekle, ki bi ga tudi brez mini krila z lahkoto uzrl v množici, če- tudi ne bi nje iskal, mu je prinesla neki zajeten šop papirjev. Tudi to je njegovo. Celo rabil bo danes, na predavanju.. V torbo je stišal še te papirje. Potem mi je povedal, kako je rešil problem shranje- vanja. V prvem predalu, ta ki je nekoliko zamaščen, nosi včasih malico. Saj razu- mete, te preklemanske seje Dan za dnem. V drugem predalu je imel lepo zložene in snete papirje. Osnutek, program, vabi- la, dnevni redi in govor za vsakdanjo ra- bo Denimo Za otvoritev te ceste, mrliške veže, ali za zbor proizvajalcev ob 10. ob- letnici samoupravljanja. V tretjem preda- lu je imel skripta. Izpiske, beležke, skrat- ka šolsko kramo. V onem predalu, ki je še večji od vseh skupaj, pa je bil občin- ski material Jojmene. Zakaj to vlači s sa- bo. Aja, saj res. Pred predavanjem mora še na sejo neke komisije. Končno je v tor- bi ustvaril red. Zavidanja vreden uspeh. Nato je na lice bežno poljubil hčer, zabičal to in ono ženi in potrepljal sina. šla sva. Med potjo do avtomobila se je spomnil še nečesa. Vrnil se je. Ko je ho- tel odkleniti avto, se je spomnil, da je pozabil ključe v onih. da, prejšnjih hlačah. Pridržal sem torbo in ga počakal. »Torej bi rad moje mnenje o tem pro- blemu. Je nujno? Saj razumeš, to ni eno- stavni problem Povem ti, tega ne pisati, da imam tega županovanja že čez glavo. Pa ne samo jaz. To slišiš od vseh. Hudiča, kaj je že toliko ura! Nemogoče! No, zdaj smo pa tam. Poslušaj! Saj se ti ne mudi. Vi imate vedno čas. Pridi v torek, ne v sredo, počakaj malo ...« < »Saj čakam.« »V sredo pridejo oni iz Ljubljane, to se bo zavleklo. V četrtek imam sejo s pro- svetarji o šolskih uspehih. Povem ti, da smo tudi tu пл psu, v četrtek greva s pod- predsednikom v Ljubljano... Aha, v pe- iek. Pridi v petek k meni v občino, pa se bova pogovorila. Saj razumeš, če je kaj narobe, potem m\ takoj očitajo• župan je rekel to, župan je menil ono. Zdaj se mi je vse zgrnilo na kup Povrhu pa še šola. Ta preklemana šola. Pa kaj hočeš, kar za- mudiš mlad, moraš nadoknaditi zdaj. To je zakon, še več: dialektika Torej, adijo v ponedeljek.« Nani O KULTURNIH SKUPNOSTIH Občinska konferenca SZDL, regionalni klub poslancev in medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavno- sti bodo priredili posvetova- nje, posvečeno vprašanjem zakona o kulturnih skupno- stih. Na posvetovanju, ki bo pre- dvidoma jutri, bo na dnev- nem redu poročilo o sestan- ku s predsednikom prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS, Milošem Poljanškom, usklajevanje stališč celjske, regije v osnovnih postavkah zakona, izmenjali pa bodo tudi izkušnje v pripravah za ustanovitev iemeljnih kultur- nih skupnosti dhr SEJA SVETA ZA KULTURO Na zadnji seji jç svet za kulturo in znanost občinske skupščine razpravljal o izho- diščih srednjeročnega razvoj- nega programa kulture, oce- nil pa je tudi priprave za ustanovitev celjske kulturne skupnosti. O seji bomo še po- ročali. dhr »KOVINOTEHNA«: NIČ PREMOGA Potrošniki so' dobili te dni občutek, kot da so se trgovci zarekli proti njim, .češ, mi vas bomo že izučili. Celjska »Kovinotehna« je enostavno ustavila vsako prodajo pre- moga. Sploh ne sprejemajo nobenih vplačil — niti za ve- lenjski premog. Lepa reč! Kaj si ob tem msli potrošnik na račun integrirane trgovine je, očitno, trgovini postranska stvar. Tudi velenjska ERA, ki se je plasirala v Celje iz konku- renčnih razlogov, ne postreže kupcem premoga drugače kot z izgovorom: Dobavni rok za premog čez en mesec. Pa se gremo trgovino po načelu: Potrošnik — naša glavna skrb. F. K. NE LE ZARADI OKOLJA Ne samo zaradi lepšega vi- deza, temveč predvsem zaradi praktičnega namena sta kra- jevna skupnost Center in vod- stvo III. osnovne šole začela akcijo za ureditev šolskega dvorišča. Šola je sicer veliko pridobila že z dograditvijo igrišča, toda načrti za ure- ditev preostalega prostora so prav tako zanimivi. Del po- vršine bi radi asfaltirali, ure- dili bi tudi kolesarnice, zele- nice ter prostor za met kro- gle in skoke. Šoli bodo pri delih pomagale tudi nekatere delovne organizacije, od ka- terih so največje razumeva- nje pokazali: Klima, Toper, Cestno podjetje, Javne napra- ve in zavod za napredek go- spodarstva, ki je oskrbel po- trebne načrte. J. B. CELJSKI MLADINCI NA OSREDNJI PRO- SLAV! OBLETNICE OZN Predsedstvo celjske Medob- činske konference Klubov OZN pripravlja izlet na os- rednjo proslavo 25. obletnice ustanovitve Organizacije zdr- ženih narodov, ki bo v nede- ljo, 25. oktobra v Idriji. Po razpoložljivih podatkih se bo izleta udeležilo okrog 80 mladih Celjanov, ki bodo po- tovali v Idrijo v dveh »avto- busih. -jt MALI INTERVJU Vprašujg: Milan Božič Odgovarja: eIvo Repar Četudi imamo takšno jesen kot že dolgo ne, je na športni prostor v celjski mestni park že prišla zima. Tu se je pri- čela drsalna sezona in tako' se je znova pokazala pred- nost umetnega drsališča. Bolj kod kdorkoli, je na ta objekt, vezan Ivo Repar, visokokvalificirani strojni ključavničar, sicer pa tisti, ki upravlja s stroji, priprav- lja led na betonski plošči in skrbi za proizvodnjo ledu tudi v poletnih mesecih, si- cer pa vse leto. »Kako se počutite sredi parka, kjer nI samo vaš de- lovni, marveč tudi življenjski prostor, saj, kot je znano, tu tudi stanujete?« »Tu mi je lepo, zlasti še, ko je na športnem prostoru razgibano življenje. Zato pa je dolgo- časno v tistem obdobju, ko počivajo tako teniška igrišča kot drsalna ploskev. Najlepše pa je seveda v ostri zimi. Takrat se ta kotiček spreme- ni v pravljični svet.« Pa je tako venomer, vse dni?« »Ne, seveda ne! So tudi dnevi, ko se umikam iz tega konca in iščem mir drugje. To so zla- sti tisti večeri, ko so v parku mladinski plesi in se oglasijo preglasne električne kitare. Takrat bi zbežal in si zama- šil ušesa.« »Verjemite, da ne samo vi, marveč tudi tisti, ki stanujejo v bližnji in dalj. ni okolici!« »Vem!« »Letos ste led pripravili razmeroma zgodaj. V kakšni odvisnosti je priprava ledu od vremen- skih in drugih pogojev?« »Ka- dar moramo pripraviti led s pomočjo strojev, potem je najvišja dovoljena tempera- tura okoli 20 stopinj nad ničlo, če pa je površina, kjer se dela led, še v senci, toliko bolje.« »Led pa ni ved- no enako mrzel. Kdaj je naj- primernejši za drsanje?« »Ta- krat, kadar ga s pomočjo strojev uravnam na tempera- turo 3 do 4 stopinje pod nič- lo. Takrat je najbolj plasti- čen in najhitrejši. »Kaj vam pomeni stroj za čiščenje ledu, rolba?« »Vsekakor izredno pripravo, ki bi jo na umet- nem drsališču težko pogreša- li.« »In vaša želja?« »Da bi drsališče dobilo streho. Po- tem bo delo lažje, podaljšali bomo sezono, razen tega pa se brez skrbi lotili vseh pri- reditev, tudi kulturnih, za- bavnih in podobnih.« različen material, predvsem pa šolske knjige, ki jih bo- do ob pričetku novega šol- skega leta posredovali tistim učencem kozjanskih osnovnih šol, ki so v materialno slab- šem položaju. -jt KLUBI OZN PODELILI NAGRADE Predsedstvo celjske Medob- občinske konference Klubov OZN je zaključilo z republi- škim literarnim natečajem, ki so ga v imenu republiške or- ganizacije Klubov OZN raz- pisali v počastitev obletnice DZN. Na razpis so prejeli skupno 103 literarna dela. Nagradili so 16 del, od tega 6 srednje šolskih in 10 os- novno-šolskih literarnih stva- ritev. Pokrovitelj literarnega na- tečaja je bila predsednica celjske Občinske skupšči- ne Olga Vrabič. V skupini osnovnošolskih stvaritev je bila podeljena prva nagrada Mirti GOJAK iz Kopra za delo »SANJALA SEM« druga Alberti VER- ŠEC iz Slivnice pri Maribo- ru in tretja nagrada Branki DUKARIČ iz osnovne šo- le »Bibe Rok« v Šoštanju. V skupini srednješolskih stvaritev pa je bila podelje- na prva nagrada GRIZILA So- nji iz Maribora za sestavek z naslovom »SVET V MO- JIH OČEH, LEHEI«, druga nagrada Žarki SLANA iz No- vega mesta in tretja Jani Bo- žič iz celjske gimnazije. Nagrajenci so prejeli lepe knjižne nagrade. (jt KMETIJSKI NOVI- NARJI V CELJU Minuli teden je nad 30 kme- tijskih časnikarjev iz vse Ju- goslavije prišlo na celjsko območje na tridnevno posve- tovanje. Srečanje je organi- zirala slovenska sekcija pri društvu novinarjev z name- nom, da v jugoslovanskem merilu oživi delo te sekcije, ki v zadnjem času stopa z aktualno politiko v kmetij- stvu v ospredje. Po posveto- vanju v Celju, kjer so za predsednika sekcije kmetij- skih novinarjev Jugoslavije izvolili časnikarja RTV Ljub- ljana kolego Štefana Kuhar- ja, so udeleženci obredli ma- lone vse celjsko območje od Zgornje Savinjske doline na- vzdol, se razgovarjali z odgo- vornimi ljudmi v kmetijstvu, bančništvu, s kooperanti, obiskali vrsto kmetijskih in predelovalnih obratov v Sa- vinjski dolini in Celju. Na koncu so v dvorani Hmezada imeli še zaključne razgovore. VEČ USPEŠNIH KRVODAJALSKIH AKCIJ V zadnjih nekaj tednih je bilo v celjski občini več zelo uspelih krvodajalskih akcij. Tako so se med drugim zbra- li krvodajalci štor, člani de- lovnega kolektiva EMO, pa tudi Cinkarne in Tehnomer- catorja, da bi darovali kri, ki je tako potrebna pri reše- vanju življenj. V Cinkarni je darovalo kri 80 članov d&lov- nega kolektiva. "Če upošteva- mo, da je bila to že druga letošnja akcija in dodatno še težave, ki jih ima ta kolektiv zaradi svojega ekonomskega položaja, potem je to število zadovoljivo. Sicer pa je akci- ja uspela tudi po zaslugi upravnega odbora, ki dovo- ljuje, da so akcije ob delov- nikih in da račun kadrovske službe, ki akcije pripravlja. Pri akciji v Tehnomercatorju pa je najbolj razveseljivo to, da se je je udeležilo 30 mla- dincev. Kri so odvzeli 22. Mladi Tehnomercatorja bi bi- li torej lahko lepa spodbuda svojim vrstnikom v drugih podjetjih. KMETIJSTVO V MUZEJU Najpomembnejša kmetij panoga v Savinjski dolinj 1 hmeljarstvo, ki ima na, t. področju že dolgo predi), 1 pred drugimi polščinami, ! več let se za to panogo ' nimajo tudi etnografi Slov skega etnografskega mu* iz Ljubljane. ¡ Pred kratkim se je na ( močju med Braslovčamj « Gomiljskim mudila ekipa ђ | žeja pod vodstvom znan$t ' nega sodelavca muzeja dr,, ! gelosa Baša. Ekipa je razi$] i vala predvsem odnos po j meznih družbenih skupin > vseh prvin kulture to je ц ¡ terialne, socialne in duhov kuture. Na podlagi zbrane ' gradiva bo dr. Angelos в napisal za revijo Slovenski 1 nograf izčrpno razpravo, i Tako bo hmeljarstvo v $| venski etnografiji zasedlo s k je mesto. ' T. TAVčjt SPECIALIZACIJA PROIZVODNJE V Sli Med pomembne proizvajs ce kmetijskih strojev v Juj slavi ji sodi tudi šempetrsl' strojno industrijsko podjet1 Podjetje se je specialis lo na proizvodnjo naklad ' cev sena ki jih izdeluje ¡. licenci avstrijske firme Pi1 tinger in po katerih je slovenskem tržišču precejši ' povpraševanje. Ustrezne slf be v podjetju sedaj prouč1 jejo celotno jugoslovansko I ' žišče, da bi svojo proizvodu1 tako kar najbolj prilagoč njegovim potrebam". S ti bi podjetje prišlo od maloi: rijske na velikoserijsko pi1 izvodnjo. Istočasno se zavedajo, ' je mogoče doseči boljše r zultate le s specializac1 proizvodnje. Zato že razra: Ijajo o povezavi z drugii proizvajalci kmetijskih sti jev in ustrezni delitvi deli Posebno pozornost posve. podjetje tudi kadrovski pol ki. Čeravno zaposljuje podj je 220 delavcev, v uku ima tudi 60 vajencev, so ! trebe po kadrih dosti več Res, da daje podjetje nei' štipendij za študij na kultetah in višjih šolah, v dar potrebujejo predvs kvalificirane ključavničar strojne ključavničarje strugarje, avtomehanike, : toličarje, avtoelektričarje ü Deloma rešujejo ta probi* tako, da usposabljajo ka¿ ob pomoči celjskega Zavo za zaposlovanje, vendar to vedno ni dovolj. RAZSTAVA VZOR CEV HMELJA Pod pokroviteljstvom izd nega odbora za hmelj arst Poslovnega združenja Styl Celje—Maribor je bila t« letos razstava hmelj skih v® CELJSKI KLUBI OZN POMAGAJO KO- ZJANSKIM ŠOLAM Na petkovem sestanku pre- sedstva Medobčinske konfe- rence Klubov OZN so mla- dinci, ki delujejo v tej spe- cializirani mednarodni orga- nizacij, sprejeli sklep, da bo- do pričeli z akcijo zbiranja pomoči za učence osnovnih šol na Kozjanskem. Dogovorili so se, da bodo pričeli po tovarnah zbirati Letošnja jesen nas mo z lepim vremena polnimi drevesi jaboft jem ... Pravijo, da jt bro obhodil Oni dan sta se maj in Tonka odpravili Ш so naročili naj otroci Deklici pa je -namesto pravi Kmalu sta vi in pod njimi polno ¡ v igličaste plašče. Ko$ lu polni. Navdušeni nad ob sta niti zapazili, kdaj NE DAM TI PREDNOSTI! jjne. Ljubljanska ce- I desetine avtomobilov ¡¡peri. Zategla sirena in modra luč. Rešilni je zopet hitel na jgreče ali pa je vozil oškodovanega ali hudo j človeka, katerega živ- g bilo odvisno od tega, j človek v rešilcu dobil pjo. Rešilni avtomo- jjenehno opozarjal, da ! težko poškodovanega , in zato zahteval pred- i mu sodi tudi po pred- lo kako smo reagirali smo bili tisti trenutek ;ti, smo naredili vse, omogočili rešilcu čim- , pot do bolnišnice in prispevali, da bo nekdo no ostal pri življenju? Ica prometna milica je Inevi izvedla akcijo o ako upoštevajo vozni- tornib vozil in drugi nei cestnega prometa svetlobne m zvočne signale avtomobila reševalne postaje. Kot naročeno, so morali tisti dan prepeljati v celjsko bol- nišnico hudo bolno žensko, številka o tem, kako smo človeški — saj se nedvomno kaže v discipliniranosti huma- nost — je zelo žalostna. Re- ševalni avtomobil je z vklju- čeno sireno in lučjo prevozil pot dolgo 65 kilometrov in na tej kratki relaciji so pro- metni miličniki zabeležili kar 29 kršiteljev. 29 brezsrčnih voznikov, ki niso dali pred- nosti rešilcu, čeprav so mo- rali vedeti, da gre nekomu za življenje. Luč in sirena bi jih morala opozoriti, da se umaknejo ali celo zaustavijo. Morda bodo tudi ti nekega dne ležali v tem avtomobilu. Zanimivo je to, da so bili mnogo bolj disciplinirani prav tuji vozniki in ne mi. M. Seničar nik 1970 v veliki dvo- [metijskega kombinata ki pa je bila odprta do 18. oktobra. Na i je letos bilo prikaza- ti vzorcev hmelja iz krajev Slovenije, ditelj, oziroma poseb- okovna komisija Inšti- 1 hmeljarstvo v Žalcu ikrbela, da so bili vsi v smislu posebnega lika kemično in trgov- «mjeni. Vsak vzorec je ia podlagi te ocene na i priložen karton s po- kemične analize in tr- ie ocene, kar je bilo fljavcem pa tudi ostalim valcem razstave prav v poduk. Za najbolj- rec hmelja letnik 1970 зсепјеп vzorec hmeljar- ma Mošnika iz Pon- pri Taboru, ki je tako alati storžek. Poleg te- bilo podeljenih se 7 ih plaket in 13 brona- ?lakete je hmeljarjem i na zaključni sloves- minulo nedeljo letošnji iski starešina Roman k iz čepelj pri Vran- TONE TAVČAR lANJKUIVA REHRANA 'av ima večina šmar- >ol mlečne kuhinje, ne a vsepovsod pripravlja- le malice, enctlončnice sila zlasti za učence, ki šolo vozijo. To je pro- ki bo terjal ustrezne ' tako tudi zdravstveni di niso dovolj redni, fch šolah so sicer pre- i novince, toda to še ni • Morali bi namreč te- 6ie ugotavljati razne te- hibe, okvare ali bolezni učencev, kar ima lahko sicer občutne posledice. ODDELKI POSEBNIH ŠOL V občini pomenijo poseben problem učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvo- ju, ki obiskujejo redne šole, pa ne zmorejo učnega pro- grama. Za zdaj sta posebni šoli v Šmarju in Rogaški Sla- tini, menijo pa, da bo treba posebne oddelke odpreti tudi na drugih večjih šolah, kot v Rogatcu, Podčetrtku, Bi- strici ob Sotli in Kozju. Tre- ba bi bilo tudi redno izva- jati kategorizacijo prizadetih otrok in jih ločeno evidenti- rati na osnovnih šolah, do- kler le ti nimajo pogojev, da bi obiskovali posebne oddel- ke. ŠE PRECEJ GOSTOV Letošnja zdraviliško turi- stična sezona v Rogaški Sla- tini sodi gotovo med naj- uspešnejše v zadnjih letih, čeprav so nekatera druga tu- ristična središča že skoraj prazna, je tu trenutno še več kot 1.100 gostov, žal pa je bilo v vseh prizadevanjih zdraviliško turističnih delav- cev precej Sizifovega dela, kajti končni rezultati ne bo- do taki, kot bi jih v nor- malnih okoliščinah pričakova- li saj se bodo letošnje preti- rane in nepričakovane podra- žitve nujno negativno odra- zile tudi v rogaški zdravili- ški bilanci. ELEKTRONIKA V PROIZVODNJI V proizvodnih procesih do- biva elektronika čedalje po- membnejše mesto. Tu ne gre samo za proizvodne naprave, ki jih uravnavajo elektronski stroji, marveč prav tako za elektronske naprave v končnih izdelkih. V tovarni gospodinj- ske opreme Gorenje pomeni- jo televizijski sprejemniki prvi tak korak naprej, tu pa se tudi zavzemajo, da bi elektronske naprave vgraje- vali v gospodinjske stroje. 600.000 GOSPODINJ- SKIH APARATOV Po proizvodnem programu tovarne gospodinjske opreme Gorenje bodo letos izdelali okoli 600.000 najrazličnejših gospodinjskih aparatov; vred- nost proizvodnje pa bo zna- šala okoli 620 milijonov di- narjev. Predvidevajo, da se bo količinska vrednost proiz- vodnje prihodnje leto pove- čala za 840 milijonov dinarjev oziroma za 850.000 izdelkov. Hkrati s tem pa bodo pove- čali tudi število zaposlenih. NOVO DRUŠTVO V ZAVODNJI Pred kratkim so v Zavodnji pri Šoštanju ustanovili pro- svetno društvo in ga imeno- vali po znanem umrlem ki- parju Ivanu Napotniku. Hvalevredno je, da so na ustanovnem občnem zboru najprej govorili o ureditvi spominskih obeležij, ki jih v vasi ni, četudi je bil velik umetnik domačin. Tako bi radi najprej vzidali spomin- sko ploščo na umetnikovi rojstni hiši, pozneje pa mu postavili celo spomenik. Sicer so na zboru sprejeli še delovni načrt za to sezono. Za predsednika društva so iz- brali tov. Brgleza. KOMUNALNI PROBLEMI Na pobudo izvršnega odbo- ra občinske konference SZDL velenje je bilo posvetovanje s predsedniki krajevnih or- ganizacij SZDL v občini. Zmenili so se, da bodo na sestankih v vseh devetnajstih krajevnih organizacijah SZDL razpravljali o porabi denarja, zbranega s krajvnim samo- prispevkom. Govorili bodo tudi o komunalnih proble- mih. VOLUMI PROGRAM NA REŠETU Predsednik občinske konfe- rence SZDL Slovenske Ko- njice Ludvik Vidmar je skli- cal za prihodnji četrtek sejo občinske konference Sociali- stične zveze. To pot ne gre za običajno zasedanje, ki naj bi obravnavalo tekoče zadeve, pač pa za vprašanja, ki za- devajo življenje in aktivnost organizacije Socialistične zve- ze in življenje občanov. Konferenca bo sprejela pra- vila občinske organizacije, ki bodo nadrobno določala ob- seg in delokrog aktivnosti najpomembnejše ljudske or- ganizacije v občini. Občane utegne zanimati tudi drugi del, ki bo obravnaval izvrše- vanje volilnega programa ob- čine Slovenske Konjice za obdobje od 1969 do sredine letos. Tu bodo temeljito pre- tresli vse bistvene točke pro- grama in ocenili, ali je le-ta bil ob zadnjih volitvah realno zastavljen oz. vsklajen z mož- nostmi delovnih ljudi v ob- čini. Kontinuerano spremlja- nje volilnega programa bo postala v občini praksa, kar bo tudi prispevalo k njegove- mu doslednemu izpolnjevan nju. Program — posebej še volilni — pač ne sme ostati kos papirja. Informativno bo konferenca Socialistične zveze v Slovenskih Konjicah obrav- navala tudi osnutek izhodišč o dolgoročnem ekonomskem in političnem razvoju sloven- ske republike. PODRTIJA Stara, napol podrta hiša s hlevom za staro osnovno šolo v Laškem je bila že leta ob- sojena na rušenje. Te dni se ji je to tudi dokončno pripe- tilo. Delavci so podrtijo po- rušili do temeljev ter s tem naredili lep prostor za novo- gradnjo, takšno, ki bo sre- dišču mesteca v 'okras in ne v spotiko. Verjetno bo na tem prostoru zrasla poslovna stavba bančne podružnice. NAKUP V NEDELJO - GRDA NAVADA V Ljubljani je završalo. Zaprli .so samopostrežbe ob nedeljah. Ljudje so se seveda hudovali, v drugih slovenskih mestih pa so se začeli spraševati: kdaj bodo tudi naše trgovine sledile ljubljanskim. V Celju so govorili o tem že pred dobrim letom dni. Kot velika večina zaposlenih pri nas, bi tudi trgovinski delavci imeli radi vsaj proste ne- delje, če že sobot nimajo. Toda, celjski potrošniki precej kupujejo ob nedeljah dopoldne in tako seveda izražajo željo, da so samopostrežnioe odprte. Kaj narediti? Trgovci bi radi ustregli potrošniku, radi bi pa tudi imeli prosite dni. Kaj menijo potrošniki? Pet smo jih zaustavili pred samopostrežbo Center v Cankarjev ulici. ROMANA GROS, gospodi- nja iz Celja: »Prepričana sem, da to ni pravilno. Ljudje so med tednom v službi in mno- go je takšnih, ki ne morejo iz tega ali onega vzroka na- kupiti potrebnih stvari dru- gače kot v nedeljo. Tudi sa- ma kupujem kruh, meso in mleko ob nedeljah. Mislim, da so pri nas še ljudje, ki nimajo hladilnikov in zato morajo vsak dan nakupo- vati.« »VERA HRIBERNIK, služ- benka iz Celja: »Mislim, da je ukrep v Ljubljani zelo pame- ten. Vsaka ženska in s tem gospodinja ima rada prost dan, še posebej, če je to ne- delja. Prepričana sem, da si lahko vse potrebne stvari na- kupimo med tednom in seve- da v soboto. Sama nakupim vse v soboto, razumljivo pa je, da človek kaj pozabi in v nedeljo stopi v trgovino.« ŠTEFAN STOJ AN, upoko- jenec iz Celja: »Mislim, da smo se navadili na to, da ku- pujemo v nedeljo dopoldne. To je samo grdà navada. Tr- govec je prav takšen kot de- lavec v tovarni — rad ima prost dan. Sam kupujem v nedeljo dopoldne, vendar je to samo navada in nič dru- gega. če ne bi bila trgovina odprta v nedeljo, bi si pač nakupil vse potrebno že v so- boto.« I IDA KRIVEC, gospodinja iz Celja: »Menim da bi bilo pra- »vilno, če bi tudi v Celju na- redili tako kot v Ljubljani. ■ Namreč, vsi imajo radi prost I dan. Sama kupujem v nede- ljo, ker vem, da je pač trgo- vina odprta. Drugače bi ku- Ipila v soboto. Veste, če ves teden delaš, bi bil rad v ne- deljo prost in se posvetil dru- Ižini, domu. Mislim, da lahko to vsi razumejo.« VIDA LIPUŠ, uslužbenka iz Celja: »To, da kupujemo še ob nedeljah dopoldne je sa- mo navada. Res je, da je vsakdo pozabi j iv in si pač še v nedeljo kupi tisto, kar je v soboto pozabil. Na drugi strani pa je prav nerodno, če dobiš v nedeljo zjutraj nena- povedan obisk in jim ne mo- reš s čim postreči. Razu- mem, da bi radi imeli trgov- ci prost dan.« Kot kaže nekateri mislijo, da je nakupovanje v nedeljo dopoldne samo grda navada. Daleč od tega, da bi z mne- njem teh petih posploševali in trdili, da je javno mnenje Celjanov takšno. Morda je mnogo takšnih, ki jim ne gre v račun zaprta samopostrežba v nedeljskem dopoldnevu. Na drugi strani pa zopet ljudje, ki razumejo, da imajo tudi drugi radi proste dni. čeprav smo to anketo naredili pred uradnim sporočilom, da tudi celjski trgovci razmišljajo o ljubljanskem ukrepu, smo izvedeli, da o tem že precej resno razmišljajo. M. S. —J. T. Hila sa- tudi s grozd, inj do- i Tinka V šoli '■^tanj. Umikal dreves vitega 'i kma- 4a ni- Elisali kmečkemu gospodarstvu. Da bi nabrali čim več, sta si zavihali krilci in pred- pasnika in tudi semkaj odlagali sladki kostanj Pa sta srečali gospodarja in lastnika tistih kostanjev. Sprva sta se ustrašili, pa je tudi strah kmalu izginil. Pa še res je, da možakar ni bil prav nič hud. Nasprotno, pohvalil ju je, da sta namesto njega, ki ima toliko dru- gega dela. pobrali kostanj. Tako je de- klici povabil v hišo in jima nastavil jer- bas, kamor *ta morali stresti vse, kar sta nabrali. Tisti dan sta domeni prine- sli samo nekaj divjega kostanja. Uprava skupščine občine Žalec bo na javni dražbi v upravni stavbi skupšči- ne občine Žalec, dne 26. okt. 1970 ob 9. uri proda- la rabljeno centralno peč TRIMA Í5. Izklicna cena je 5000,00 din. KAM NA KOŽUHARJE? VELIKO PRISRČNIH IN RAZVESELJIVIH VABIL JE PRIŠLO V URED- NIŠTVO IZ BISTRICE, SLATINE, KAMENEGA, KASAZ, STRANIC, IZ DOLA, CEROVCA, VE- ZOVJA, ŽSČ, ZIBIKE, REKE NAD LAŠKIM IN OD DRUGOD. HVALA ZA LEPA VABILA. KO BO DOBRA POLOVICA KORUZE PREČ, SE ZAČNEJO KOLINE, MAR NE? VERJEMITE, NA KOŽUHANJE ZARES NISMO MOGLI POVSOD. Da se ne bi primerilo podobno kot 26. septembra na rebnh Ka- menega nad Šentjurjem, kjer nam je zvečer huda nevihta praktično zaprla pot do doma- čije Antona Kukoviča, sva se z Janezom tri dni pozneje odpra- vila na Hajnsko že popoldne. Kje je Hajnsko? Nekje na sredi med Mestinjem in Pristavo. Praš- no cesto je prikril asfalt obso- teljske ceste. Anica, 18-letna hči Janeza Šo- štar ja, nam je v pismu med drugim podrobno opisala pot. še slep se ne bi mogel izgubiti. »... ko se pripeljete do ceste, ki se odcepi v Kristan vrh, (ob cesti je tudi tabla, na kateri pi- še Bife in trgovina Kristan vrh), se peljete naprej. Ko prevozite prvi ovinek, je na levi strani ena hiša, potem je šc en ovine(k m nato se na levi strani ceste odcepi v gozd oesta, ki vodi k nam. Ko se pripeljete čez gozd do prve hiše, ste pri nas. Ob cesti bom nastavila na palico koruzo ...« Dva storža sta zares visela na preklji in sva ju vzela s seboj za spomin. Hajnsko 4. Nikogar hi bilo v hiši. Začela sva raziskovati v okolici. Lep svet kakih 20 ha njiv, ribezovega nasada, sadno drevje ¡n kakih tristo metrov narazen dve kmetiji. Za obrobo krog in krog gozdovi Lep svet. Prišla sva prav. Za orientacijo do gospodarja in gospodinje na- ma je bila svojska pesem male- ga Pasqalla, ki jo je bilo slišati z roba gooda. »Pri vas nocoj kužuhate?« »Ja, nocoj bomo spet«, se je oglasila gospodinja. »Ste torej le prišli? Veste, Anica ie bila odločna, da vam pišemo Sedaj je ni doma. Na Skrbniku v plan- tažah obira jabolka. Ce je pri- lika, mladi pač hočejo kak di- nar zaslužiti«. Gospodar Janez šoštar je pnrezal svežo, brazdo do nas. Za hip je izključil motor rdečega Pasqalla. »Praktična zadeva, kaj?« »Brez tega ne vem kako bi šlo? Res da je veljal 25, milijo- na, toda ne bi ga hotel zamenja- ti za noben avto. Vse naredim z njim Pa, saj drugače sploh ne bi mogli, ko pa ni ljudi. Lju- di je sicer veiliko, toda malo za delo na kmotiji.« še dvajset, tri- deset brazd je bilo treba vrezati v položen svet, ki ga je že začel ovijati prvi mrak. Zadnje je re- zal ob žarometih. Pozneje nama je gospodar pripovedoval, da je letošnjo jesen vse njive zoral pri luči. Čez dan je veliko drugega dela. Deset hektarov velika kme- tija terja rok. Pa soseclu je tre- ba kdaj kaj zarati. Do pred dve in pol leti je šo- štar v Hajnskem redil konje za delo na kmetiji. Včasih je bilo potrebno vpreči tudi krave Se- daj stoji v obnovljenem hlevu devet goved, štiri krave dvojni- ce, telice In bikci. Naš pomenek do osme zvečer, ko je bilo na- povedano kožuhanje, smo med opravilom v hlevu zasukali h gruntu in živinoreji. Janez šo- štar je letos moderniziral hlev z avtomatičnimi napajalniki, le- seni strop je zamenjal z beton- skim. v skednju je motorna ko- silnica, pa prikolica za traktor, motorna škropilnica za sadje in vinograd . . Prikolico je izdelal gospodar vso sam, saj premore malo kovačijo, varilni aparat.. . »Noben motor ali elektromotor mi ne dela preglavic. Kam pa bi prišel, če bi moral vsako reč nositi v popravilo Janeza, ki je večkrat službeno in tudi sicer gost naprednih ži- vinorejcev Zgornje Savinjske d'O- line, je zanimalo, rakaj se kot kooperant ne specializira bolj na živinorejo in uvede pašno - koš- nji sistem Manj dela b; bilo treba. Ž hi na bi dela ve? kot njive šoštar še okleva. Preveč- krat so namreč tržne razmere zasukale neko stvar čisto druga- če; nemalokrat namreč kmetu in določeni kmetijski veji v škodo. Vsekakor pa se bo šoštar jeva kmetija zdravo razvijala naprej. Lepi milijoni so bili že vloženi v mehanizacijo in drugo. Trak- tor, motorji in elektromotorji, skratka vse, kar diši na kmetiji po tehniki, je spodbudilo tudi 14-letnega šoštarjevega nasledni- ka, da bo ostal dotma. Lepa os- nova za napredek, ki utegne od- slej biti krepkejših korakov. Ali bodo čez leta pri šoštarjevih še tako obilno kožuh al i, je zares vprašanje. Koruza in prašiči so tu izključno za lastno rabo. Koruzni strip-tiz so pri Šo- štarjevih tisti večer počeli že drugič to jesen. Tokrat je bilo za tri ogromne voze koruze in zato je gospodinja tam okrog de- vete s skrbjo naštela 15 kožuha- čev in tri veza če. Pa so še pri- šli! Ob koncu, okrog 11. ure nas je bilo kakih 30. Za vezanje je bilo treba okrepitev, kljub na- jini »izdatni« pomoči. Stari Va- lentin, čevljar po poklicu, ki si- cer potrpežljivo čaka na rešitev vloge o penzionu, je, kajpak, imel največ pripomb, da veza- nje koruze suši grlo. Gospodar Janez je ob takšnih namigih vse- lej ubogal in. stopil v sosednji prostor po pletenko z vinom. Kot najbližji Valentinu sem ti- sti večer moral večkrat posluša- ti njegovo zgodbo, kako je plače- val za penzion, sedaj pa mu nič ne priznajo in to, da sedanji šu- štarji sploh ne znajo narediti lepih šolnov. Kakšne da je delal on; z lakastimi obrobami zgoraj in spodaj, pa s pravimi podpla- ti. Prekleto, sedaj pa sama gu- ma, sama guma ... Tabor kožuhačev je planil v smeh ob mastnem vicu. Temu je sledil nekoliko bolj splošen, kakršnega, je slišati tudi na ko- žuhanju v Savinjski dolini in v Doliu nad Hrastnikom. Nekdo Je glasno govoril o svoji kravi. To- liko .io je hvalil, da je vredna, da je bilo, prmej, skoro žaljivo za vse tiste, ki doma tudi pre- morejo kak rep. Niso mu ostali dolžni. Zadeva se je končala v vsesplošnem krohotu, ko je ne- kdo ugotovil, da dobi za tisto hvaljeno kravo 300 jurjev, če jo proda s štalo vred. Vezači so imeli nemalo jeze, ker se je ličje trgalo in so goli ostali tako lepi storži, da bi jih vikal. Je že tako, da se v enem večeru ne da naučita kožuhačev vsega. Seveda so vezači koj ugo- tovili, da znajo, razen pravilnega kožuhanja, naučiti dekleta še kaj drugega. »Tudi plenice pra- ti, kaj«, je bilo slišati nežen glas z nasprotne strani«, saj jih do- ma pridno pereš. Tonč«. Da so na kožuhanju še in še razdirali takšne in okrogle, pa peli vmes in kožuhali, najbrž ni potrebno naprej drobiti. Gospo- dar Janez je o pravem trenutku stopil po harmoniko in razteg- nil meh. Kaj kmalu po tem je zmanjkalo — o, nihče ni popihal domov — zmanjkalo je namreč koruze. če bi bil nad hlevom še ta sta- ri, leseni strop, bi se ob polkah in valčkih tisti večer pošteno pozibaval. To so udarile pete, sploh pa, ker je bilo žensk pre- cej več kot moških. Plesalo se je čez polnoč. Tako je vsakič, kadar pridejo domačini vkup; zdaj pri tem, drugič spet pri drugem gospodarju. Delo mora biti postor j eno, a tudi za veselje si velja vzeti čas. Tekst in foto: FRANJO KRIVEC, JANEZ SEVER Kadar Valentin ni pripovedoval svoje zgodbe o penzjonu, je pritegnil s kožuhaškim zborom Med pogovorom z gospodarjem in sinom v domačem hlevu Takšen je vsesplošni prizor s kožuhanja. Slednji je bil posnet pri šoštarjevih v Hajnskem. (Nadaljevanje) »Poslušajte še nekaj drugega, kar ve tudi vsak začet- lik! Ako zdrobite steklo v prah, Kemp, postane vidno, lokler je na zraku. To je zato, ker se svetlobni žarki lomijo in odbijajo od neštetih drobnih ploskev zdroblje- nega stekla. Ako pa denete beli stekleni prah v vodo — »o neviden. Zdrobljeno steklo in voda imata namreč isti »frakcijski indeks, to je, svetlobni žarki se le malo ali Í6 ne odbijajo in ne lomijo, ko prehajajo iz vode v teklo. Steklo postane torej vidno, ako ga denete v tekočino, ü ima z njim isti ref-rakcijski indeks. Prozorno telo po- stane nevidno, ako se nahaja v mediju z istim refrakcij- am indeksom. In če le trenutek premišljujete, boste Sprevideli, da. bi tudi zdrobljeno steklo postalo nevidno ' zraku, če bi postal njegov refrakcij ski indeks isti z fračnim.« »Da, da — ampak človek ni zdrobljeno steklo!« »Ne,« je odgovoril Griffin, »človeško telo je še pro- žnejše!« »Nesmisel!« »Tako mi odgovarja zdravnik! Kako pozabimo! Ali ste v svojih desetih letih že čisto pozabili fiziko? Le sa- mo mislite na vse tiste stvari, ki so prozorne, pa se ne zdijo! Papir na primer je narejen iz prozornih vlaken in bel se nam zdi le iz istih razlogov, vsi ed katerih je tudi zdrobljeno steklo belo in neprozorno. Namočite bel papir v olju, napolnite prostore med molekulami z oljem, tako da se ne bodo lomili in odbijali svetlobni žarki drugje ko na površju — in papir bo prozoren ko steklo. In ne samo papir, ampak tudi bombažna vlakovina, lanena vlakovima, volnena vlakovina, lesena vlakovina — in kost, Kemp, meso, Kemp, lasje, Kemp, nohti, Kemp, živčevma, Kemp — skratka vse človeško telo, izvzemši rdeča te- lesca v krvi m temne pigmente v laseh, vse je sestavljeno iz prozorne brezbarvne snovi. Tako malo zadostuje, da je človeško telo vidno! Po več:.ni vlakovina živih bitij ni nič več in nič manj prozorna nego voda.« »Seveda, seveda!« je vzkliknil dr. Kemp. »Že sinoči sem premišljeval o mikrobah v morski vodi, ki so tudi nevidne.« »No — sedaj me razumete! In vse to sem vedel in nosil seboj celo leto potem, ko sem odšel iz Londona. Pred šestimi leti je bilo. Pa obdržal sem svoja razmišlja- nja za.se. Hobbema, moj profesor, ni bil pošten človek. Kradel je ideje. Neprestano je vohunil — saj veste, kaki so znanstveniki! Svojih idej pa nisem hotel izdati! Delal sem in delal in bliže m bliže sem prihajal rešitvi, da iz- premenim svojo formulo v dejstvo, v poskus, živi duši nisem ničesar povedal, kakor strela bi naj moja ideja zadela svet in v trenutku sem hotel biti slaven. Lotil sem se vprašanja o pigmentih in mahoma — ne namenoma, ampak slučajno — sem naredil iznajdbo, izum v fi- ziki ... « »No?« »Znano vam je, da je možno izpr emeni ti barvo rdečih krvinih telesc v belo, jih narediti brezbarvne, in da vkljub temu kri obdrži svoje funkcije.« Kemp je neverno vzkliknil. Nevidni človek je vstal in stopil po sobi. »Le vzklikajte! Spominjam se še tiste noči, pozno je bilo. Podnevi človeka motijo radovedni, leni dijaki. Delal sem včasih do zore. In nagloma mi je prišlo, ka- kor blisk, jasno in popolno. Sam sem bil, tiho je bilo v laboratoriju, luči so gorele svetlo in nemo. žival — živalska vlaknovina bi se dala narediti prozorna — ne- vidna! Vse telo — izvzemši pigmente! Neviden bi bil, sem si dejal in pomislil, kaj vse bi to pomenilo zame. Pre- vzelo me je. Pustil sem steklenice in stopil k oknu ter strmel v zvezdnato nebo. »Neviden bom!« sem si po- navljal. Tak uspeh bi presegel vsako čarovnijo. In v duhu sem gledal, kaj vse bi pomenila nevidnost za človeka. Moč, svobodo. Temnih strani nevidnosti takrat nisem po- znal. Le pomislite! Jaz, revni, siromašni, v ozkih razme- rah živeči pomožni učitelj v majhnem vseučiliškem me- stu, jaz bi bil neviden. Vprašam vas, Kempe, ali bi vi? Vsak, povem vam, vsak bi se vrgel na tak študij. In po treh letih truda in skrbi sem iznašel, da d "la ne morem dovršiti — ne morem.« »Zakaj ne?« »Denar!« je odgovoril nevidni in stopil k oknu. Sunkoma se je obrnil. »Okradel sem starca — svo- jega očeta. Denar ni bil njegov — in v svojem obupu se je ustrelil ... « Za trenutek je Kemp nem obsedel in strmel v hrbet brezglave postave pri oknu. Hipoma se je nečesa domislil, skočil je pokonci, sto- pil k nevidnemu čioveku in ga prijel za rokav. »Utrujeni ste!« mu je rekel in ga okrenil od okna. »Jaz pa tule sedim in vas pustim hoditi po sobi! Sedite na moj stol!« Tudi sam je sedel, pa tako, da je bil sredi med Griffinom in med oknom. Griffin je nekaj časa molčal, nato pa je začel brez uvoda: »Tistikrat sem že odšel iz Chesilstowa, ko se je to zgodilo. Zadnjega decembra je bilo. Najel sem si sobo v Londonu, veliko, neopremljeno sobo v zanemarjeni hiši blizu Great Portland Street. Polna je bila stroje-7 n ste- klenic in drugih priprav, ki sem si ¡ih kupil za -re^ov denar, in delal sem, neutrudijivo. stanovitno sem delal. In uspešno. Stvar se je bližala koncu. Zdel sem se sa- memu sebi kakor človek, ki je prilezel 12 пергошгпе g i-čave na odprt prostor :n hipoma zagledal pred seboj t * \ i • žaloigro. DČ3 07 pogreb ;'a m i«? r « bile pri mojih raziskovanjih. Niti s prstom nisem mignil, da bi rešil njegovo čast. Spominjam se še pogreba, neprijazne- ga, mrzlega, zimskega dneva, duhovnika, ki je opravljal obrede, starega, slabo oblečenega moža, ki je imel vse prehlajeno grlo. Se nadaljuje Avstralska cenzura je ne- davno prepovedala prodajo treh knjig: »Prizadevanja Francozinj«, »Nežnost v po- stelji« in »Najprej jaz, po- tem ti«. Prepoved je uteme- ljila z varovanjem javne morale. Toda v parlamentu je neki poslanec protestiral proti prepovedi in pojasnil, da prva knjiga piše o fran- coski kuhinji, druga o tem, kako zabavati bolnega otro- ka, tretja pa razlaga pravila tenisa. Avstralski listi pišejo, da so ob tem zabeležili »naj- bučnejši smeh v zgodovini avstralskega parlamenta« . .. Osrednji kitajski dnevnik »Zen Min 2i Bao« je te dni poskrbel za senzacijo. Na pr- vi strani je objavil veliko fo- tografijo Mao Ce Tunga, ki kadi cigaro. Cilj fotografije je, pokazati Kitajcem, da je njihov vodja še vedno zdrav in trden... Na kongresu bri- tanskih sindikatov je delegat Robert Edwards izjavil: »Bri- tansko gospodarstvo je po- dobno vlaku s tremi razre- di. V prvem se vozijo bankir, ji, industrialCi in finančniki, v drugem državni uradniki in v tretjem delavci Kadar vlak med potjo obstane, teda] pot- nike iz prvega razreda prosi- jo, naj ostanejo na svojih mestih, onim iz drugega raz. reda predlagajo, naj nadalju- jejo potovanje peš, potnike iz tretjega razreda pa popro- sijo. naj izstopijo in začno porivati vlak« ... Ko je bil podpredsednik sovjetske vla- de Kirilin na obisku v Fran- ciji, se je navduševal nad francoskimi siri in dejal, da bo doma predlagal proizvod, njo nekaterih novih vrst si- rov po vzorcu francoskih. Eden od francoskih gostite- ljev ga je ob tem opozoril: »Ne pozabite, kaj je de Gaul- le rekel Brežnjevu: težko je vladati državi, ki ima 285 trst sirov!«... У New Yorku je v starosti 85 let umrla neka Valerie Crown. Zdravniku, ki jo je zdravil celih petdeset let, je zapustila poln kovček. Ko ga je odprl, je v njem našel vse recepte. katere ji je napisal v 50 letih — in niti eden ni bil izrabljen ... Zakon o manj razvitih Pomoči republike naj bi bile v bodoče deležne predvsem občine Lenart, Lendava, Ljutomer, Gor. Radgona, Murska Sobota, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje in Ormož Skupščina SR Slovenije je poslala vsem občinam v raz- pravo osnutek zakona o po- speševanju manj razvitih ob- močij v SR Sloveniji. Osnutek zakona je precej kratek, saj šteje komaj 13 členpv. Kljub temu pa ob- ravnava vrsto perečih vpra- šanj, katerih uresničitev bo pomenila bistveno izboljša- nje poiožaja manj razvitih območij v naši republiki. V osnutku je zapisano, da se za manj razvita območja štejejo tiste občine, ki izpol- njujejo vsaj dva izmed treh pogojev, ki so: narodni do- hodek na prebivalca do 5000 dinarjev, da imajo več kot 40 odstotkov kmečkega pre- bijvalstva in da zaposlujejo manj kot 20 odstotkov pre- bivalstva. Upoštevajo se sta- tistični podatki za leto 1970. Po teh merilih naj bi bile deležne pomoči v skladu z omenjenim zakonom občine Lenart, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Murska So- bota, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trebnje in Ormož. Katere občine bo zakon ob- ravnaval kot manj» razvite, bo dokončno ugotovil na pod- lagi podatkov republiški izvr- šni svet. Te ugotovitve bodo vèljale za obdobje do leta 1975. Osnutek zakona pravi, da je skrb za razvoj manj raz- vitih občin predvsem njiho- va stvar, republika pa bo po- magala pri gradnji infra- strukturnih objektov, ki so pomembni za gospodarski in socialni razvoj manj razvitih območij. Pomagala bo z dav- čnimi in s kreditnimi olajša- vami za gospodarske organi- zacije in posameznike, ki vla- gajo dvoja sredstva v gospo- darske dejavnosti, pomemb- ne za razvoj teh območij. Re- publika naj bi po osnutku zakona tudi sofinancirala iz- delavo investicijskih in raz- vojnih programov. še naprej bo republika, će bo zakon sprejet v predlože- nem besedilu pospeševala raz- voj manj razvitih območij tudi z dopolnilnimi sredstvi: po eni varianti za izobraže- vanje in zdravstveno zaščito, po drugi pa še za razvoj kmetijstva. »SR Slovenija priznava v okviru sredstev svojega proračuna (varianta: ter kreditov, ki jih v ta na- men najame) uporabnikom kreditov za investicije v nove objekte ali za razširitev in modernizacijo obstoječih go- spodarskih objektov, ki so pomembni za gospodarski razvoj manj razvitega ob- močja, beneficiranje obrest- ne mere, če ni tako benefi- ciranje za posamezne vrste investicij določeno z drugi- mi predpisi, in sicer z zne- skom, ki ustreza največ raz- liki med 3-odst. obrestno me- ro, ki jo sicer zahteva za dani kredit banka po kredit- ni pogodbi« je dalje rečeno v osnutku zakona. Vendar se beneficirana obrestna mera priznava samo za graditev no- vih ali za razširitev obstoje- čih gospodarskih objektov, ¿i so v skladu s sredhjeroč- nim planom družbenega raz- voja Slovenije in z regional- nimi plani razsoja manj raz- vitih območij. V osnutku zakona o manj razvitih območjih je tudi za pisano, da lahko republika podaljša odplačilne roke za posojila kmetijskim organi- zacijam na manj razvitih območjih. Republika naj bi po ome- njenem osnutku sodelovala pri financiranju investicijskih in razvojnih programov s svo- jimi sredstvi do največ po- lovice sredstev. To so najpomembnejša do- ločila osnutka težko pričako- vanega zakona o manj raz- vitih območjih Slovenije, ki bodo bržkone deležna živah- ne razprave, saj že sedaj ka- že, da se s posameznimi do- ločili ne strinjajo vsi. T. ŠTEFANEC NOVA DRŽAVA — Otočje Fidži v Tihem oceanu, ki je bilo doslej britanska kolonija, je postalo neodvisna država in 127. članica OZN. Ob razglasitvi neodvis- nosti so bile v glavnem mestu Suvi velike slovesnosti, na katerih so izvolili tudi najlepšo Fidžijko in jo kronali za »miss neodvisnost«. Na sliki je kronanje naj- lepše državljanke najmlajše države. TELEGRAMI NEW YORK — Predsednik zvez- nega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki vodi jugoslovansko delegacijo na slavnostnem zasedanju OZN, je imel doslej v New Yorku številna srečanja in pogovore s tujimi dr- žavniki. Razen tega je obiskal tudi mesto Philadelphijo, kjer si je ogledal kulturne, zgodovinske in gospodarske znameni :osti mesta. BONN — Sovjetska zveza in Za- hodna Nemčija sta se začeli po- gajati o tem, da bi Sovjetska zveza v ZR Nemčiji odprla svojo banko. V vsej zgodovini Sovjetske zveze bo to njena prva banka v neki kapitalistični deželi. BANGKOK — Bivši burmanski premier U Nu, ki je zadnje čase živel v emigraciji v Tajlandu, se je skrivaj vrnil v Burmo. Poro- čajo, da misli organizirati parti- zansko gibanje proti sedanjemu režimu generala Ne Vina. tedenski zunanjepolitični pregled Generalna skupščina OZN je v bistvu že sprejela zelo pomemben načrt za hitrejši razvoj držav v razvoju. Znano je, da se visoko razvite drža- ve vse hitreje razvijajo in ved- no bolj bogatijo, medtem ko države v razvoju ne morejo napredovati tako hitro in po- stajajo v primerjavi z boga- timi vse bolj revne. V sve- tovnih merilih postaja pre- pad med bogatimi in revnimi vse bolj globok. V OZN so dosegli sporazum, da se bo z novim letom 1971 začelo dru- go desetletje razvoja, katere- ga glavni cilj bo zagotoviti hitrejši gospodarski napredek držav v razvoju. V ta namen bodo poznali vse razvite države, naj naj- kasneje do konca leta 1972 zmanjšajo ali odpravijo vse omejitve za uvoz surovin in polizdelkov iz držav v razvo- ju. od leta 1972 ali najkasneje od leta 1975 pa naj bi vse razvite države začele plačeva- ti en odstotek svojega bruto nacionalnega dohodka za po- trebe držav v razvoju. Na ta način bi v prihodnjem deset- letju lahko dosegli, da bi. go- spodarstvo držav v razvoju naraščalo letno za šest od- stotkov s čimer bi se posto- poma začel manjšati prepad med razvitimi in nerazvitimi državami. Gre za izredno pomembno politično odločitev, kajti vse večja razlika med bogatimi in revnimi na svetu je stalen vir nevarnih kriz in zapletov. Ce hočemo, da bi se naš svet razvijal kolikor toliko mirno in urejeno, je nujno zaustavi- ti naraščanje razlik med bo- gatimi in revnimi. Prav zato je sklep generalne skupščine tako pomemben, čeprav se bo za njegovo uresničenje treba še močno boriti. Dve največji in najbogatejši državi — ZDA in Sovjetska zveza — ga nam- reč nočeta sprejeti. ZDA pra- vijo, da še ne vedo. kdaj bo- do lahko začele plačevati en odstotek svojega bruto naci- onalnega dohodka. Sovjetska zveza pa pravi, da ga sploh ne bo plačevala. To razlaga s tem, da so za zaostalost dr- žav v r/jvoju krive zahodne države, ne pa Sovjetska zve- za. Upajmo, da bosta vendar- le tudi obe velesili spoznali, da je hitrejši razvoj držav v razvoju v korist vsega sveta in torej tudi njuno. V začetku meseca so pri- padniki majhne skupine skrajnežev v Kan; % ki se imenuje Fronta za osvobodi- tev Quebecka, ugrabili britan- skega diplomata Crossa, čez nekaj dni pa še ministra za delo v vladi pokrajine Quebec Laporta. Zahtevali so pol mi- lijona dolarjev odkupnine, iz- pustitev 23 njihovih pristašev iz kanadskih zaporov in leta- lo, s katerim bi lahko odlete- li na Kubo. Kanadska vlada ni takoj pristala na pogoje, ampak se je začela pogajati. Tod v nedeljo je policija na- šla truplo ministra Laporta, ki so ga ugrabitelji ubili. Vsa zadeva je povzročila v Kanadi silno razburjenje. Vlada je razglasila izredno stanje, ukinila nekatere de- mokratične svobodščine in se z vsemi silami lotila lova na ugrabitelje. Ne glede na to, kako se bo vse končalo, mo- ramo žal spet ugotoviti, da take oblike nasilja, kot s« ugrabljanje letal in ljudi, vse bolj prodirajo v naš, že itak nemirni in razburkani svet. Navadno se fakih metod poslužujejo majhne skupine skrajnežev, ki sicer ne mo- rejo računati na uspeh svojih prizadevanj In ki nimajo širše podpore javnosti. Z ugrabit- vami si pridobijo slavo, kakš- ne politične koristi in — de- nar. Navadno nastopajo v imenu takih ali drugačnih po- litičnih ciljev in med njimi je veliko takih, ki so res iskreno predani svoji politič- ni misli. Toda s takim nači- nom boja zanjo navadno o> grožajo življenja popolnoma nedolžnih ljudi in pogosto prestopajo tiste meje. ki boj za politične cilje ločijo od kriminala. Nasilje nad nedolžnimi di- plomati. državniki in letalski- mi potniki se kot kuga širi po svetu in če se ne bo kma-> lu posrečilo najti učinkovitih protiukrepov, utegne povzro- čiti veliko zmedo tako v po- sameznih državah, kot v med- narodnem življenju. Velika zamisel NEW YORK — Sovjetska vesolj- ca Andrijan Nikolajev in Vitalij Sevastjonov sta dopotovala na desetdnevni obisk v ZDA. Povabila ju je ameriška agencija za vesolj- ska raziskovanja NASA ANKARA — Svetovna zdravstve- na organizacija je nedavno sporo- čila, da je epidemija kolere v Af- riki in Aziji zatrta. Toda zdaj so zabeležili nov izbruh te nevarne bolezni v Turčiji," kjer je obolelo že okrog tisoč ljudi. PEKING — Kitajski premier Ću En Laj bo v kratkem odpotoval na obisk v nekatere aziijske, af- riške in evropske države. Zaenkrat še niso sporočili, katere države bo obiskal. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Ш PREDSEDSTVO ZKJ O PO- LITIČNEM POLOŽAJU — Predsed- stvo ZKJ je v petek razpravljalo o predlogu sklepov o aktualnem po- litičnem položaju in nalogah ZK. Zelo odkrita razprava je opozorila na številne odprte probleme v naši družbi in na njihove Korenine. Med drugim so razpravljavci opozorili, da se naše gospodarstvo zadnji čas giblje v smeri, za katero je značil- na vedno večja inflacija, vse večji zunanjetrgovinski primanjkljaj in padec naraščanja proizvodnje. Ni pa dobro, da so delovni ljudje pre- pričani, da gre vse dobro, razen da cene preveč naraščajo in da bi bilo vse dobro, če bi država tukaj posredovala. Vzroki naših težav so namreč mnogo globlji in zaple- teni. Tako je v dokumentih, ki .se pripravljajo za konferenco ZKJ, treba jasno pokazati na vire infla- cije, pri čemer je zlasti očitno, da smo več potrošili, kakor smo sploh proizvedli. Gospodarstvo tudi ne bo moglo dlje časa resneje napre- dovati, če ne bomo uredili nekate- rih odprtih političnih problemov, ker le-ti vplivajo na gospodarsko aktivnost. Razpravljalci so med drugim opozorili na to, da so se stvarne samoupravne pravice v zad- njem času celo zmanjšale in da prihajajo v ospredje tipične proti- samoupravne sile, v katerih osnovi je stališče, da je samoupravljanje mogoče zožiti na svobodni trg in kolikor mogoče samostojne delov- ne organizacije, ki jih vodijo sku- pine strokovnjakov, òpozorili so, da se je nujno potrebno lotiti pro- grama temeljnega uravnovešen j a gospodarstva, seveda z uporabo ne- posrednih ukrepov, ki naj zaustavi- jo negativne težnje. Prav tako pa je treba izpopolniti politični si- stem, zlasti še vlogo federacije ter odnose med federacijo in republi- kami. B POSVET EKONOMISTOV — Prejšnji teden je bilo v Ohridu po- svetovanje gospodarskih znanstve- nikov o najbolj kritičnih proble- mih v našem gospodarstvu. Večina razpravi j alcev je kot poglavitni pro- blem navedla neizenačene pogoje gospodarjenja, zaradi česar nekate- ri kolektivi izkoriščajo druge. Dr. Aleksander Bajt pa je poudaril, da je za današnji gospodarski položaj značilna visoka stopnja inflacije, kakršna je bila leta 1964, preden smo uvedli gospodarsko reformo. ■ SZDL O ZAMEJSKIH SLO- VENCIH — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta v petek razpravljala o vpraša- njih slovenskih narodnostnih skup- nostih v Italiji, Avstriji in na Mad- žarskem. Razprava je ugotovila, da je dosežen nedvomen napredek pri uveljavljanju pravic teh skupnosti. Med vprašanji, ki še niso dovolj zadovoljivo urejena, pa so omenja- li predvsem notranjo uzakonitev mednarodno dogovorjenih pravic za slovenske skupnosti v teh treh državah. ■ PRED PROSLAVO OZN — V Idriji bo to soboto in nedeljo re- publiška proslava 25-letnice Organi- zacije združenih narodov. Pričaku- jejo, da bo ob tej priložnosti obi- skalo Idrijo več tisoč mladincev, članov klubov OZN iz vse Slove- nije. B KARAVANA BRATSTVA IN ENOTNOSTI —V ponedeljek prejš- nji teden se je 650 bivših pregnan- cev, predstavnikov družbenopolitič- nih in delovnih organizacij, kultur- nih ustanov ter članov mladinske in taborniške organizacije odpelja- lo s posebñim vlakom na obisk v Kraljevo, ćuprijo, Svetozarevo in druge kraje v Srbiji, kamor so Nemci nasilno preselili v drugi sve- tovni vojni mnoge Slovence. Ta Ka- ravana bratstva in enotnosti je bila povsod v Srbiji prisrčno in gosto- ljubno sprejeta. Karavana se je vrnila v Maribor v soboto. ■ PRENIZKI OTROŠKI DO- DATKI — SociaLno-zdravstveni zbor ziezne skupščine je prejšnji teden obravnaval izvajanje splošnega za- kona o financiranju družbenega varstva otrok in o otroškem dodat- ku. Pri tem so smatrali, da je nuj- no povečati otroške dodatke, ki so že nekaj let enaki, število upravi- čencev do otroškega dodatka se je zmanjšalo od 1,5 milijona v letu 1966 na 873.000 v letu 1969. Tudi sredstva za izplačevanje otroških dodatkov se zmanjšujejo. Leta 1966 so izplačali za otroške dodatke v naši državi 1,6 milijarde dinarjev, leta 1969 pa nekaj več kot milijar- do. 81 VEČ SPLAVOV KOT ROJ- STEV — V Jugoslaviji imamo let- no kakih 200.000 rojstev in kakih 300.000 prekinitev nosečnosti. Kar 21 odstotkov žensk, ki so prekinile nosečnost, je mlajših od 18 let. Ti podatki opozarjajo, da bi bilo nuj- no potrebne? z zakonskimi določili predpisati, v kakšnih primerih in .po kakšnem postopku naj bi zdrav- niki odobravali prekinitve noseč- nosti. Neuravnovešeno gospodarstvo 12 UŽALJENOST VEGRADOVIH FUNKCIONARJEV KAKO JE S HIŠAMI, V KATERIH STANU- JEJO ŠTIRJE VODILNI USLUŽBENCI VE- LENJSKEGA PODJETJA VEGRAD? JE NJI- HOV NAČIN GRADNJE HIŠ RES VSAKDA- NJI« ALI LE PREDSTAVLJA IZJEMO? BO DELAVSKI SVET UVEDEL NA POBUDO JAVNEGA TOŽILSTVA DISCIPLINSKI PO- STOPEK? fldjub pojasnjevanju prizadel ih, pisanju v časnikih Л razlagah, se prah okrog stanovanjskih hiš novega iirektorja, komercialnega in dveh šefov sektorjev še ii polegel. Trenutno obravnava zadevo javno tožilstvo r Celju, medtem, ko baje delavski svet podjetja ne io zoper navedene uvedel disciplinskega postopka. Vse kaže, da se že jutri ;eč ne bomo mogli zgrabiti ¡ vse hujšo korupcijo, izigra- vanjem zakonov in moralnih ačel, ker v posameznih ko- ektivih z ravnodušnostjo in nlačnostjo vso to izkrivlje- lost — uzakonjujejo. Posa- mezniki, samoupravni organi ili politične organizacije, ker nprva« izjema potegne za sabo celo reko ... GRADNJA ZA TRG ALI STROKOV- NJAKE? Gradbeno podjetje Vegrad т Velenju je dobilo od občin- ske skupščine dovoljenje za izgradnjo večje površine s stanovanjskimi hišami. Gre za naselje »Selo II«, kjer bi naj stale tipske montažne hi- še, grajene z denarjem ko- lektiva ali krediti bank za »trg«. Podjetje je naselje za- čelo graditi. V smislu odloč- be, oziroma soglasja občine. Vse do lanskega decembra. Naredili so izjemo. Za štiri uslužbence: Sedanjega direk- torja JANEZA BASLETA, vodjo komerciale VILI JA STIPLOVŠKA, šefa gradbeni- ka odseka Velenje inženirja VENČESLAVA SVOLJŠKA in inženirja JOŽETA RAJERJA, šefa gradbišča v Beogradu. Namesto montažnih hiš, so za te začeli zidati. Ko so zidarji vgradili že lepo šte- vilo opeke, se je nekdo spom- nil na občinsko odločbo in zaprosil za spremembo. To so tudi dobili. Seveda kar tako to ne gre, da bi podjetje meni nič, tebi nič, zgradilo svojim usluž- bencem hiše. Zaradi najetja kreditov so bile opravljene »predkupne pogodbe za grad- njo montažnih hiš tip ta in ta« vsi štirje pa so zapro- sili za kredite in tako po naložbah v bankah dosegli, da bi razen Rajerja te dobili izplačane že letos decembra. Skupaj z deležem banke okrog 140.000 dinarjev. Medtem je lastno podjetje hiše dogradilo, tako, da vsi štirje v njih že stanujejo. Ker bodo denar dobili šele decembra, hiš niso mogli pla- čati. Poleg tega pa je na dlani še dejstvo, da ta sred- stva ne bodo zadoščala za dejansko vrednost hiš. Ker je predkupna pogodba glasila za gradnjo »montaž- nih hiš«, torej ne zajema klasične gradnje. V prenese- nem smislu to pomeni, da občan, ki sklene z nekom pogodbo za nakup mopeda, ni sklenil pogobe za nakup avtomobila.. . Kljub temu so se vsi »lastniki« v hiše vselili, čeprav bi naj bile hiše po njihovih izjavah gra- jene za »trg«. Torej vseljive po prevzemu in plačilu ali po dogovoru o plačilu. PRISILNA VSELITEV Navedeni »lastniki« hiš, za katere doslej niso plačali niti dinarja, čeprav so po nestro- kovni oceni vredne vsaj 20 milijonov starih dinarjev, se danes izgovarjajo, da so se vselili po »prisili samouprav- nih organov«! Da bi namreč sprostili stanovanja (zopet Vegiradova) za druge, prepo- trebne strokovnjake. Tem istim samoupravnim organom pa ob tem »prisiljevanju« ni padlo na pamet, da bi v te hiše lahko mirne vesti vse- lili te, stanovanj potrebne strokovnjake, ne pa, da je »prisililo« omenjene ljudi v gradnjo in zdaj išče vire, da bi hiše plačali. To bi bilo seveda tudi težko, saj so omenjene hiše gradili po »na- ročnikovih« željah, saj je arhitekt Bolič za te hiše opra- vil le načrte za statiko in arhitekturo, vse drugo pa so si zamislili »naročniki«. Torej drugim, stanovanja potreb- nim strokovnjakom to mogo- če ne bi ustrezalo. Stiplovšek in Basle smelo izjavljata, da sta se za izva- jalca del (Vegrad) odločila, da ne "bi »nihče karkoli su- mil«! Dela naj opravi domače podjetje. Pri tem pa pozab- ljata dodati, da se za drugo podjetje niti odločiti ne bi mogla, saj je zemljišče »Ve- gradovo«, ta je ali bo pri- speval komunalni prispevek, komunalno ureditev in kre- ditiranje. Katero podjetje pa prevzame gradnjo, če nimaš zemlje, še manj denarja. Še več! Ti skleneš predkupno pogodbo za montažno hišo, oni ti pa za nameček posta- vijo lepo zidano vilo . . . Brez pogodbe! . »Gre za zaupanje,« pravijo prizadeti. Pri tem se jim pri- družuje še novi šef račun- skega sektorja (podpredsed- nik delavskega sveta) in šef splošnega sektorja. Ostalih: predsednika DS, UO, sindikata in sekretarja ZK nismo imeli možnosti spoznati, ker jih kljub prošnji in obljubi pri- zadetih tudi na drugem raz- govoru o tej temi ni bilo. In zakaj še ni sklenjenih pogodb za nakup teh hiš? Ni dokumentacije, ker so jo odnesli delavci Uprave javne varnosti, poleg tega pa še ni opravljen prevzem, ker še niso končana vsa dela. Po izjavi St-^piovška gre za neke malenkosti. Mogoče za ma- lenkosti, da bodo trije od prizadetih dobili prvi denar za »njihove hiše« šele decem- bra, eden pa celo čez dve leti? Bodo zanj izvajalci del malenkosti odpravljali vse do takrat? Zakaj ne plačujete najemnino, če stanujete v lii- šah, ki niso vaše?« »Ne bodite smešni in ne- resni,« je povzdignil glas to- variš Stiplovšek. »Saj bodo to vendar naše hiše.« »Takorekoč so njihove, saj imajo pogod ...«, je dodal tov. Sivka, in se zadovoljil z neizrečenim stavkom. »Fantje! Preden se začnemo pogovarjati, se moramo zme- niti, kaj in kako bomo pisali, da ne bi škodovalo ugledu podjetja, ki je šele zdaj prav zaživelo,« nas je opozoril na začetku prvega pogovora to- variš direktor Basle. Dobro, vprašamo pa vseeno lahko. Vsaj za nekaj stvari. Mar ne? J. SEVER »Ce me samoupravni organi ne bi prisilili, ne bi nikoli gradil hiše,« trdi Vili Stiplovšek. Seveda je odprto vprašanje, če se mogoče le ne bi našel kdo tudi v Vegradu, ki bi se dal »prisiliti«, da bi dobil vilo, ki je zaenkrat še zastonj. Kolikšna cena bi bila temle bajticam, če se ne bi vmešali drugi? Zaradi nastalega »prahu« bo verjetno zdaj 'e nekoliko višja, kot je bila predvidena v »predkupni« pogodbi (12 sjarih milijončkov!). VESTI IZ EMO NAČRTI DELAVSKEGA SVETA Na prvi prihodnji seji bo DS EMO obravnavaj perio- dično poročilo o gospodarskem stanju podjetja in uspehih v preteklih devetih mesecih. Obravnava tega poročila bo toliko važnejša, ker bodo v skladu z njim sprejeli sklepe o dosežku letnega plana proizvodnje. Ker na zadnji seji niso mogli sklepati o pripombah občinske skupščine Celje na statut podjetja, bodo te pri- pombe obravnavali na prvi prihodnji seji, ki bo koncem oktobra. DS bo še pred koncem leta obravnaval in sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki ga pripravljajo strokovne službe. Poleg tega so na vidiku nekatere spre- membe o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki bodo bolj stimulativno vplivale na nagrajevanje po delu. že v dosedanjih odločitvah se je delavski svet zavze- mal za' skrčitev asortimana izdelkov in sprejel tudi glede tega sklepe, ki naj bi omogočili odpravo malih nerenta- bilnih seirij v proizvodnji. O tej problematiki bo raz- pravljal in sklepal tudi v bodoče na podlagi poročil, ki jih bo pripravil poslovni odbor in komisije. KOMUNISTI O KADRIH Predvideno je, da bo v petek v podjetju konferenca organizacije Zveze komunistov, na kateri bodo govorili o kadrovski problematiki. Kot je znano, so v podjetju nekatera delovna mesta neustrezno zasedena. Zato bo po- trebno izboljšati ukrepe za pridobivanje novih kadrov — boljša štipendijska politika, ustreznejše nagrajevanje, več razumevanja za reševanje stanovanjskih vprašanj in po- dobno. Razprava o kadrovski problematiki sodi v delo .tu program organizacije Zveze komunistov, ki bo do obrav- navanega kompleksa vprašanj zavzela določena stališča in jih posredovala samoupravnim organom. Materiali za kon- serenco je pripravila posebna komisija, ki je preučila do- sedanje rezultate smotrnega kadrovanja, kakor tudi po- manjkljivosti, ki so se tu in tam pojavile. USPEH KLJUB VEČJIM OBVEZNOSTIM Večina delovnih enot v EMO je po uspešni proizvodnji v preteklem mesecu sprejela mesečni plan proizvodnje za oktober in ga bo po dosedanjih cenitvah sodeč tudi dosegla. V obratu radiatorjev je plan mesečne proizvod- nje precej večji, pravijo pa, da bo dosežen. Tudi v ob- ratu kotlov imajo precej večji mesečni plan. Isto razpo. loženje je v obratu odpreskov in avtokoles. Emajlimica in surovinski obrat, ki -sta v preteklem mesecu dosegla rekordno proizvodnjo, si prizadevata, da bi tudi v tem mesecu bila proizvodnja na višku, čeprav so nekatere ovire, ki se zde na prvi pogled »nepremag- ljive«. NA RAZSTAVI V BEOGRADU Od 11. do 21. oktobra razstavlja podjetje EMO na tretjem mednarodnem saloinu gospodinjskih aparatov v Domu sindikatov Jugoslavije v Beogradu. To je izrazito potrošniška razstava, ki se je udeležujejo mnogi konku- renti iz Jugoslavije in iz inozemstva. EMO razstavlja v osrednjem razstavnem prostora — in to predvsem take izdelke, ki so zanimivi za popreč- nega potrošnika. Novost so EMOTERM kotli brez bojler- ja in z njim, opremljeni z gor ilei Oertli in s kompletno avtomatiko. Razstavljajo tudi panelne radiatorje, klasične radiatorje TRIKA in EMOTERM radiatorje, ki bodo na trgu že v začetku leta 1971. Veliko je zanimanje tudi za garniture posode, predvsem SPECIAL z bakelitnimi roča- ji, za alu-pekače s pokrovom in še posebej za različne tipe peči na olje in premog. Razstavljeni sta tudi peči EMO-3 in EMO-5, ki bosta na trgu v začetku leta 1371. Za razstavni prostor so se zanimali tudi mnogi novi- narji, medtem ko je beograjska televizija razstavo tudi posnela. 15 NOVI TEDNIK — Glasilo j bč ins k, ih organizacij So- ualistične zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško in Žalec — Uredništvo le aprava Celje, Gregorčičev» 5, poštni predaj 161 — Urejuje uredniški odbor — Slavni in odgovorni ured- nik: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje - Tisk in klišeji CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din. Za tujino znaša naročnina 60 din — TekočI račun 507—1—1280 - TELEFONI: uredništvo ¿3 69 ln 31-05, mali oglasi tn naročnine 28-00 IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKI Ne ni se še utrgala nit. Zadnjič je po naključju izostala naša brika. Današnji dvojčici sta MARTA in IVICA PRAPROTNIK. Kaj še vemo o njiju? I^e to, da sta stari devet let, od kje sta ali ц zanimivega o njiju ne vemo. Pošljite vsaj naslov! Slika levo zgoraj: Posnetek z obiska delegacije vrhovnega sovjet» Sovjetske zveze v Velenju. Drugi z leve: vodja delegacije in člaj prezidija vrhovnega sovjeta Pjotr Mašerov. Zraven njega predsed. nik velenjske občinske skupščine Nestl Žgank ter podpredsednik skupščine SRS Marjan Orožen. Slika levo: Življenje Planincev v teh dneh poživljajo razprave o tem, kaj v kraj doprinesti, da bi bilo življenje lažje in bogatejše. Haz. prave o nenehnem iskanju novih delovnih mest spreminjajo vsak. dan Planine, ki je v teh dneh enako mrtva in prazna, kot na p» mlad. Toni Hercfeler OZIMNICA OGLAS Iščem kompanjona za pobiranje premoga ob progi Velenje—Celje. (E- dino tako si ga namreč lahko zagotovim" tn še vsa sreča, da te proge niso ukinili). V skrajnem primeru pride v poštev tudi kdo iz vrst trgovcev s kurja- vo. Ti tako ah tako ni- majo v teh tednih kaj prodajati! Penzionist Slovencev 5... šlo je v svet Slovencev pet. ... šlo je v svet, v Nemčijo, v Švico, Avstrijo, v Italijo, v Belgijo. . . . Op la dovolj bo. Naj se še kateri to zimo greje ob domači kmečki peči. Oh, prijetna toplota! človeka kar gane1 Vitamini V naslednjih tednih pri- čakujemo razpis licitacije za uvoz 22.000 vagonov po- maranč, 13.000 vagonov limon in 10.000 vagonov grape fruit. To bo vita- minčkov. Če nam bi jih ob vsem tem za ozimnico še kaj manjkalo, bomo zagnali še v domača ja- bolka. Dovolj ga je — zelja »Čemu tolikšen hrup?« se je oglasil debelušen go- spod in nadaljeval. »Ce- ne večine artiklov za o- zimnico se vendar niso to- liko zvišale. Zelje je po dinarju, krompir po 75 par, rdeča pesa po dinar- ju in pol, črna redkev. .. Tovariši, kaj bi zadeve za- ostrovali, saj je krompir- ja in zelja vendar dovolj.« Prišla je nakupovat v samopostrežbo, tako, kot vsak dan. Zagrabila je košarico in se odpravila med policami. Postanek pri zelenjavi. Vzela je v roke glavo solate in jo kritično opazovala. Ni bila ravno najbolj čista in gornji listi so bili že nekoliko uveli. Hladnokrvno jih je odtrgala in zmetala na tla. Na- to je pomolila solato prodajalki, češ, stehtajte jo. Pri polici za kruh je dalj časa razmišljala. Nato je potipala najbolj zapečeno štruco. Pretrdo. Prsti so spolzeli do sosednje. Preden se je odločila, jih je pregledala »z rokami« najmanj deset. Na eni med njimi je še ostal drobček prsti s solate. Tudi žemlje je potrebovala. Z ljubeznijo je premišljevala o vnuč- ku, kateremu bo naredila dobro šunkarico. Toda vnukec hoče mehko žemljo. Izbrala je dve, na petih pa so se poznale vdolbine njenih palcev, ko je pre- izkušala, katere so najbolj mehke. Kupoval je jogurt. Kljub datumu na pokrovčku ni zaupal, da bo resiiično dobil svežega. Vzel je pr- vega v roke in močno potresel. Ne vem, kaj mu ni bilo všeč, toda položil ga je nazaj. Drugega je od- prl, poduhal in vrnil. Ga bo že kdo vzel. Tretji se j&zaradi močnega tresenja predrl in nekoliko razlil. Hitro je pogledal, če ga kdo vidi, pograbil četrtega in odšel proti blagajni. Pred pultom z delikatesami je stala dolga vrsta. Prodajalka je hotela vsem čimhitreje ustreči. Nato pa se je zataknilo pri stari, sivolasi nakupovalki. Hotela je slanino Prodajalka ji je jiajprej pokazala vse, kar je imela za pultom. Ker se vedno ni bila zadovoljna, je morala prodajalka kar trikrat v zad- nje prostore. Ta je bil premasten, drugi premesen, tretji preveč bel in podobno. »Gospa, sedaj pa res več ne vem, kaj naj vam dam,« je ušlo ženski v be- lem plašču. »No, pa mi dajte 15 dek tistega ta pr- vega« Vse je trajalo približno šest, sedem minut. Povsod, kjerkoli smo, se kaže naša kultura, naia vzgoja. Tako kot na cesti nisi sam tudi v samo- postrežbi nisi, za teboj pridejo še mnogi. Kot ti ne ješ rad pretipanega kruha, ga tudi drugi ne. Zato spoštuj druge in ravnaj tako, kot bi želel, da rav- najo drugi. M. Senicor SPOMINSKI POSNETEK Z »DOHTARSKE« PRO MOČI JE? Ne. To je posne- tek z obiska jugoslovan- skih kmetijskih časnikar- jev v celjski klavnici med njihovim tridnevnim biva- njem v Celju in okolici. Posnetek je čisto »gasil ski«, tak, kakršnega nobe- den od fotografiranih ure dnikov ne bi spustil v ol> javo. Toda tako so se po- stavili in pozabili na ge- slo: novinarska fotografi ja mora biti dinamična, živahna, akcijska. Kovače- va kobila je pač vedno bosa. (Foto: Jure Krašovec) V K E M E Olì 25. OKTOBRA DO 1. NOVEMBRA Nekako od 25. oktobra do 1. novembra nestal- no s pogostnimi pada- vinami in ohladitvijo» v ostalem pretežno lepo vreme.