SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 961, D. S. Bs. Aires s -> CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO___ Leto II. BUENOS AIRES 22. JUNIJA 1935 Štev. 86 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv» LIST IZHAJA OB SOBOTAH » tnwiMHWHn—ww rw wr» HJ»1 ni'ivn "BLUB huk> m 'in ■ ■ • «m ."■ t.trn» v n Spomenica izseljenskemu * kongresu Izseljensko društvo "Tabor" je podalo prvemu vseslovenskemu izseljen 6tamu kongresu, ki se bo sestal 1. ju-1¡ja t. 1. v Ljubljani, naslednjo sporne nico: I: \ • V Buenos Airesu, 2. junija 1935.; , I , Izseljensko društvo "Tabor" v Bs. í Airesu, najmočnejša naša izseljenska organizacija v Argentiniji, isleño pozdravlja zastopnike rojakov izseljencev, zbrane na Prvem vseslovenskem izseljenskem kongresu, izreka vse priznanje Družbi sv. Rafaela, ki je kongres sklicala. "Tabor"1 obžaluje, da radi prilik prevelike razdalje, ne more biti Estopan po svojem odposlancu na >ako pomembnem zboru, pa izraža tem potem nado, da bo kongres v veliki meri pripomogel, da se okrepijo vezi med domovino in izseljen-stvom — kar je pač glavni namen ingresa — ter si dovoljuje v tem Ogledu izraziti naslednje predloge tiroma želje in misli: 1. Ako hočemo, da se izseljenci o-Vnijo narodu, je nujno potrebno, ^a ohranimo v njih ljubezen in spoštovanje do domovine, da jim damo naše šole ter pošiljamo mednje do- ^e duhovnike. a) Najprej s« odtuji narodu oni izseljenec, v katerem se omajajo ljubezen do lastne narodne države, nje Rovo spoštovanje do nje ter njegovo županje vanjo. Zato naj bi kongres «fcisodil brezvestno delo onih, ki sku šajo v izseljencih vzbujati .mržnjo naPram naši narodni državi Jugo-8laviji. Opozoril naj bi tudi, da je Vnašanje domačih sporov v izse-'fenstvo škodljivo; vsak, ki se s tem "kvarja, seje sovraštvo med izseljen ci' na razvoj notranjih prilik v do-m°Vini pa s takšnim delom vplivati more. b) Izseljenskega naraščaja ne mo-reft>o ohraniti narodu, ako ne vpli-Va,«o na njegovo vrgojo; šola je v pogledu najboljše sredstvo. Za-laj bi kongres opozoril pristojne Plasti na nujno potrebo, da se v naših vetjih izseljenskih na-8elbinah ustanove narodne šole. Ker ne bo mogoče takoj izvesti, naj 1 domovinske oblasti nemudoma "^Prle one organizacije v izseljencu, ki že skrbe za vzgojo naše mla 'ne z vzdrževanjem šol in tečajev ?a Poučevanje materinskega jezika. c) Dober duhovnik je močna vez ^ izseljenci in domovino. Pri iz- 'ranju duhovnikov, ki naj v izse-Jet>stvu vrše svoje vzvišeno poslan-"tv°, naj bi domače cerkvene oblasti krat vpoštevale, iz kakšnih so izseljenci, med katerimi Ji duhovnik deluje. To je včasih ^ '°iilne važnosti za uspeh svečeni-dela. Za Južno Ameriko, kjer sWenski izseljenci po svoji o-| 0|*ni večini iz Primorske, naj bi j izbirali takšni duhovniki, ki so i. delovali med našim primorskim Htvom. Ni dovolj doseči, da se izšeljen-°hranijo narodu; treba je tudi da se narod odtuji svoji^ beljenim sinovom. Domovinska Vm ^t se je doslej vse premalo za-u važnosti našega izseljenske-je ,^rašanja. Organizacije, ki jim i^ Poverjena skrb za izseljence, n^j ki so si to skrb same nadele, U^ 1 skušale vplivati na domači Hi6v bi v bodoče kazal več razu-stVo 'a in zanimanja za izšel j en-»e ' je nujno potrebno, ako naj Jem,. Var¡ med domovino in izsel-'Voiv, ''ato «no tesno sodelovanje, od Ktia moremo pričakovati oboje ; v6i e koristi na narodnem, pros-i y ir» gospodarskem polju. ^ftjg8^10 lažjega sporazumeli} našimi državnimi zastop ter slovenskimi izselie-lm°. naj bi kongres sporočil j |....... I. JEVTICEVA VLADA PODALA OSTAVKO : i Demisija je v zvezi z novim položajem, ki je nastal po konstituiranju nove narodne skupščine - Ugibanja o preokretu v notranji politiki Jugoslavije Pred približno mesecem dni smo 1 v daljšem članku razpravljali o mož- i nostih, da se v doglednetn času i/vrše važne spremembe v jugoslovanski ( vladi tor uno navedli dejstva, ki so te spremembe napovedala. Kar smo pričakovali, se je v četrtek » izvršilo: Vlada g. Bogoljuba .Jevtiča je podala ostavko ter je z naslednjim komunikejem obvestila javnost o tem svojem koraku: "Po konstituiranju narodne skupščine in po se.ji ministrskega sveta, ki se je vršila ob 18. uri, je g. Jevtič predsednik vlade in minister za /m nanje zadeve, izročil ob 19.30 kraljevskemu namestništvu ostavko vlade za to, da bo krona mogla pretehtati par lamont^rni položaj ter ukreniti, kar ' se ji bo zdelo potrebno". Kralji vsko namestništvo je demisi-jo takoj sprejelo in odstopivšim mi uistrcin je bila poverjena rešitev le-kočib poslov. Ostavko vlade je pospešil razvoj skupščinske debato o overovljenju po slanekih mandatov. Debata je pokaza V ruski komunistični stran!'s Pariški "Journal" je poročni te 'ni, da je sovjetski komisarijat ya no,,a-nje zade e odkril 'zaroto, katere minien je bil i'ír'.iiioglaviti Stalina. \i> i zarotniki je bilo več komunističnih voditeljev, med njimi Hnschliohtova 'sestra in pa jugoslovanski komunist Vutlovič. Stalin se jim je zameril, ker je v zadnjem času začel spel govoriti o "narodu" in "domovini" ter se je s tem, po mnenju zarotnikov, pregrešil zoper načela integralnega interna cionalizma. Stalin se je pokazal napram zarotnikom precej popustjjivega: nekateri, med njimi Uschlichtova, so bili kon-finirani v Sibirijo, mnogim drugim p j se ni nič hudega zgodilo, ker so brž spet izrekli svojo popolno vdanost sedanjemu načelniku kemunistič. strao ke. SOCIALNA ZAKONODAJA V ZDRU2. DRŽAVAH Senat Združenih držav je z veliko večino odobril zakonski osnutek o socialnem zavarovanju, ki določa, de bo vsak delavec in uradnik (izvzeti so poljedelci, služinčad ter nekaterf druge kategorije) prejemal, ko doseže 65. leto starosti, pokojnino v višini od 10 do 85 dolarjev mesečno. V kritje izdatkov, ki jih bo s tem i-mela država, je predsednik Roosevelt predložil kongresu zakon o povišanju dohodninskega davka. pristojnim oblastem naslednjo željo; na vsakem našem konzularnem zastopstvu, v čigar področju živi znatno število slovenskih izseljencev, naj , bi bil kot uradnik zaposlen tudi vsaj i en Slovenec. 3. Kongres slovenskih izseljencev ne sme pozabiti na one naše brate, ki bridko občutijo vso grenkobo suženjstva. Zato pričakujemo, da bo i kongres izrekel svojo solidarnost z jugoslovansko narodno manjšino >v I Italiji ter izrazil obenem svojo glo-■ boko bolest radi preganjanj, ki jih ta del našega naroda trpi v narodnem, verskem in gospodarskem pogledu. Izseljensko društvo "Tabor" ■j Za tajnika:Stani Baretto. I Predsednik: Anton Prezelj. I a, da v vladnem bloku, ki ga tv-jrijo poslanci, izvoljeni na listi g. Jevtiea, ni one slogo in one skupnos'i, ki bi edina mogla zagotoviti močno opori Jovtičevi vladi. Lit del vladnih pristašev, kateremu; je nač'loval pravosodni minister je! zar d v ,skupščini ostre -itipadati -opozicijo, katera se, kakor znano, ni o-doležila slavnostne otvoritve narodne 1 kup. Napadi ,so bili tako ( stri, da so v' aH odpor pri onih poslancih, ki sr» bili kandidirali na vladni li.sti kot pristaši bratskega sodelovanja vseh dobromisiečih Jugoslovanov v prid naroda in države. Kakor rečeno, je gila debata nad vse burna. Nekateri govorniki so hudo napadali zagrebškega nadškofa dr - mi forja, ker je podpisal znano sponi ■niro, naslovljeno rcgenfskerrtu sv3 i" Največje razburjenje pa so povzročili napadi poslanca Baniča proti ■ l¡- I la: lié j" Mačka in njegove I :-i.«lji.š« obdolžil, da skušajo razkosali .lup..slavijo ter jim je celo pred-baeival, da so soodgovorni za um ir kralja Aleksandra. Baničov govor jo PRIPRAVE ZA VOJNO V ABESINIJI Iz Rima poročajo, da namerava vpoklicati pod orožje še dve divizije, ki morata sprispeti v Afriko šc preden se pričnejo sovražnosti. Neki višji funkcionar abesinske via de je. izjavil novinarjem, da je abe sinska vojska sedaj neprimerno boljše opremljena nego je bila za ča-sa. svoje zgodovinske zmage nad Italijani pri Adui. Abesinija ima sedaj več tisoč strojnih pušk, več sto topov, med njimi tudi topove za streljanje proti letalom, mnoge oklopne vozove in celo tanke, veliko število velbliv in mul, ne razpolaga pa s vojnimi letali ter s sredstvi za obrambo p-oti strupenim plinom. Etiopska vojska fine računati z 20.000 dobro izvežbanimi pešci, s 700 tisoč slabo izvežbanimi ter z 80.000 konjeniki. Pred nedavnim je bil usta novljen tudi sanitetni zbor, ki ga prej vojska ni imela. Ozračje postaje med tem vsak dnr. bolj napeto. Te dni je italijanska v'a-da spet protestirala v Adis Abeba, ker ie neki abesinski letalce strgal i n -lijansko zastavo raz avtomobila italijanskega poslaništva. Rimska vlada ITALIJA JEMLJE SREBRNI KE IZ PROMETA Italijanska vlada j-e objavila dekret, s katerim so finančni minister pooblašča, da vzrme ves srebrn 'e-nar iz prometa ter ga zamenja za ban kovee. Za one, ki bi srebrnikov ne izmenjali, marveč bi jih skušali skrivati doma, je določena kazen od 100 do 2.000 lir. Srebro bo vlada rabila radi vojne proti Abesiniji. V Italijanski Somaliji, v Eritreji ter Etiopiji so namreč urebrniki edino plačilno sredstvo. pa tudi s svoje strani skrbi, dase o J časa pošiljajo v svet vesti o incidentih, ki so včasih izmišljeni. Tako vsaj zagotavlja Abesinija v novi noti, ki jo je v četrtek poslal« Zvezi narodov, katero ponovno prosi za posredovanje. V noti je rečeno, da "kraljevska italijanska vlada pošilja neprestano v Afriko čete ter velike množine vojnega materiala ter spremlja vsak transport z navdušujočimi govori ter z orožnjami proti neodvisnosti in teritorialni integriteti Abesi-nije". Nota pravi, da si Italijani izmišljujejo incidente, ker hočejo tako opravičiti svoj napad proti Abesiniji. Abesinska vlada zahteva radi tega, da pošlje Zveza narodov v Afriko sv o je opazovalce, ki naj na lieu mesta vidijo, kdo ima prav. Abesinija ie pripravljena plačati vse stroške, ki bod i s tem v zvezi. "BOJ" RAZPUŠČEN Oblasti so razpustile organizacijo bojevnikov v Sloveniji, ker se je vrne šala v volitve ter s tem v politiko, čosar bi po sojih pravilih ne í.me'a storiti. "Boj" se je bil rodil kot nad-strankarsko gibanje, ki se je hotelo boriti za razne leji-e ideale. V Slovo niji se je bilo močno razširilo ter je kazalo, da bo zajelo najširše plasti slovenskega ljudstva in polagoma raz tegnilo svoje delovanje tudi na Hrvatsko in Srbijo. Ko so se razpisale skupščinske volitve, je pa jirišlo v vodstvu do spora: en del je bil za u le ležbo, drugi pa proti. Sedaj pa je pr; šla razpustitev, ki po vsej priliki pomeni konec bojevniškega gibanja. izzval takšno razburjenje, da je via- J da listom prepovedala objaviti ga. V vladi sami je prišlo radi teh incidentov v narodni skupščini do preloma. I-Irvatski ministri so izjavili, da 1 odstopajo, in njim sta se pridružila še dva ministra. Na seji ministrske- ; pa sveta so Jevtiéu predložili svoje demisije naslednji člani vlade: vojni 1 minister gen. Zivkovič, finančni minister dr. Stojadinovič, minister za : javna dela Mirko Kožulj, trgovinski minister Milan Verbanič ter minister za telesno vzgojo Anton Auer. Zaitnji Irije so Hrvati, prva dva pa Srba. (i. Jevtiéu ni preostalo drugega, no uo da predloži kraljevskemu namestništvu ostavko celokupnega kabineta. In tako jo tudi storil. Sedanja vladna kriza je velike važnosti za nadaljnji razvoj notranjih dogodkov v Jugoslaviji. V Beogradu «o vršijo razgovori med raznimi politični mi voditelji, med katerimi sta tudi dr. Korošec in dr. Spaho. Po dosedanjih poročilih izgleda, da bo novo vlado sestavil po vsej priliki dr. Stojadinovič, ki je že pred volitvami pokazal, da se z Jevtičovo* o.ioa hljivo.stjo ne strinja in ki na vladni listi niti kandidirati ni hotel. Y narodni skupščini Na seji narodno skupščino, ki so jo vršila v sredo, .se jo zaključila razprava o poročilu odbora za verifika cijo mandatov. Odobrenih je bilo :50¿ mandatov ter so potrjeni poslanci takoj položili predpisano prisego. Med temi narodnimi zastopniki sta bila šama dva člana opozicije. O ostalih 65 opozicijskih mandatih bo razpravljala skupščina pozneje. Na popoldanski seji se je izvršila volitev skupščinskih oblasti. Za pred sednika narodne skupščine je bil izvo ljen Stevan Cirič, minister prosvete, za podpredsednike pa je skupščina izbrala: Vojo Laziča, Srba, Franja Mar kiča, Hrvata, in dr. Režka, Slovenca. Jevtič se sestane z Mussoli-nijem ? Osebe, ki so v zvezi z italijanskim Zunanjim ministrstvom, zagotavljajo, da se befita italijanski ministrski preti sodnik Mussolini ter načelnik jugos!o vanske vlade Bogoljub Jevtič sestala dne 25. junija, toraj v torek, v Benetkah,-kjer bosta razpravljala o napo-; i vedani konferenci obdonavskih držav. Prvotne vesti so napovedale, da bo , pogajanja z g, Jevtičem vodil driav-ni podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Suvieh, izgleda pa, da se je Mussolini odločil, da se osebno p> 1 razgovori z nafc-.lnik'ia jugoslovanske vlade, in to pr.č spričo važnosti vpra-, šanj, ki zanimajo obe državi. G. Jevtič bo znal brez dvema čuvati prave koristi našega naroda. V tem pogledu jo pomemben volilni govor, ■ ki ga je imel prejšnji mesec v Ljubljani, kjer je prav posebno naglasil, ■ da je vlada pripravljena sporazumeti se z vsako državo, a do bo vsikiiai varovala "Narodne in državne interese" jugoslovanskega naroda. RAZNE VESTI Tudi Romunska bo v kratkem skle nila z Rusijo podobno jxigodbo, kakršno je pred nedavnim podpisa! v Mo skvi češkoslovaški zunanji minister Beneš. Pogodba bi Rusom dovoljevala, da v slučaju potrebe pošljejo svoje čete preko Romunske na poraoč ("'.elicm. Rooseveltova gospodarska obnovitvena politika je bila prišla v resne stiske, ko je vrhovno sodišče Združenih držav, pred par tedni, izjavilo, :ia so zakoniki obnovitvenega urada — NRA — protiustavni ter da ni nihče dolažan spoštovati njih predpise. Rad: tega je moral Roosevelt preurediti u-stroj NRA. Parlamentu je predložil zadevni zakonski načrt, ki je bil pre tekle dni odobren. Preurejeni o mo-vitveni urad bo posloval dalje do a-prila 1936. PrtcCs proti bankirju Insullu in njegovemu sinu, ki sta bila obdolžena velikanskih sleparij, se je končnove-Ijavno zaključil. Zvezno sodišče, na katero so bili tožitelji vložili priziv proti razsodbi nižje instance, je bankirja oprostil sleherne krivde. Dve težki železniški nesreči sta -t -dogodili pretekle dni na Angleškem. V bližini jtostaje Welwyn Garden ie osebni vlak zavozil v tovorni ter je bilo pri tem 15 oseb ubitih in 30 ranjenih. Pri identificiranju žrtev so se odigrali pretresljivi prizori. Neki delavec je znorel, ko je videl, da je zgu bil ženo in otroka-edinea. — Druga, manjša nesreča se je dogodila na postaji v Gourooku, kjer jo vlak zuv >-zil z veliko silo v odbijač,e, ko so odpovedalo zavoro. Dva in dvajset potnikov jo bilo pri toni ranjenih. / Po 48 letih ječe je bil izpuščen na J svobodo 72-letni Demetrio Vannucci, ki jo bil leta 1887 obsojen na dosn.rt i no joco, ker je umoril lastno ženo Italijanski kralj ga je pcmilostil, ker se je ves čas lepo vedel v ječi. Mož se kar ne more prečuditi avtomobilom, letalom, radiu in drugim čudežem moderne tehnike. Mesec dni je preteklo v soboto, odkar je začela voziti moskovska podzemeljska železnica. Prepeljala je v 30 dneh 6 in pol milijona oseb ter se ves čas ni dogodil niti najmanjši pro metni incident. Pred poljskim konzulatom v francoskem mestu Lille je prišlo do tesnih spopadov mo,d policijo in poljski mi priseljenci, ki so skušali vdreti v konzulat, od katerega zahtevajo, da jih repartiira. Stotine poljskih prišel i jenskih družin se nahajalo v obup nem položaju, ker so jih francoska podjetja odpustila. V spopadu je bilo ranjenih 16 Poljakov in 10 policajev. Trocky je prispel pretekli torek na Norveško, kjer se namerava zdraviti. Vlada mu je dovolila, da se sme na Norveškem ustaviti šest mesecev, o* ' bljubiti pa je moral, da se ne bo vrne šaval v politiko. Ruske ženske se v vedno večjem , številu udejstvujejo v letalstvu. Prejšnji torek je skupina 6 letalk postavila nov rekord v odskakovanju s pa-dobranom. Letalke so skočile iz avi-1 ona, ki je letel v višini 7.035 metrov ter so srečno prispele na zemljo. 117.000 oseb Ja pobrala malarija na otoku Cevlonu v času od novembra 1934 do maja t. 1., torej v pol letu Veliko poplave imajo v nekaterih državah Severne Amerike. Voda jo 1 povzročila škodo, ki gre v milijone , dolarjev in utonilo je preko 170 oseb. Nenavadno prepoved je dal razglo-, siti guverner Libije maršal Italo P.al-j bo: prepovedal je izvrševati fakirstve ter bodo odslej policaji morali prijeti vsakogar, ki bo čaral kače, hodil po 1 žerjavici ali pa vbadal igle in nože v lastno meso. Z zadnji kenferenes Balkanska z vazo .....cs;l. češkoslovaško druš tve Smetana ter naš? izseljensko druš tvo "Tabor". Zato je razumljivo, da vlada za to priredit sv največje zanimanje. Naš reorganizirani Sokol, ki združuje sedaj vse jugoslovanske so kole v Buenos Airesu, marljivo pripravlja vse, da bo proslava Vidovega dne kar najlepše uspela ter da bo o beaem tudi večer prave slovanske vza jemnostt »a-*************************« Zobozdravnika l šr I Dra. Dora Samojlovich de | I Falicov I Dr. Félix Falicov | Dentista * I Trelles 2634 - Donato AI v» reí 2181 * U. T. 59 La Paternal IT» | * * j SPORAZUM MED ANGLIJO iN NEMČIJO GLEDE OBOROŽEVANJA NA MORJU. Zastopniki angleško in nemško via do so se dogovorili v Londonu glede pomorskega oboroževanja. Nemčija je obljubila, da se bo zadovoljila s '■''> od,sto celokupno tonaže angleškega vojnega biodovja. Glede gradnje pod inornic ta določba najbrž ne bo velja-la. i Londonski dogovor jo bil sklenjen brez sodelovanja in celo brez vednosti drugih držav, ki so zainteresirane ne samo v pomorskem oboroževanju, rrar več v evropski politiki sploh. V Parizu in v Rimu so precej razočarani radi postopanje Angležev in izjavljajo, da pomeni londonski dogovor 11 >■ vo kršitev mirovnih pogodb. * Izgleda, da se bo sedaj pričelo pospeševano oboroževanje tudi na morju. 1'rancija, ki se čuti ogražano po obnavljajoči se nemški vojni mornarici, jo /.0 začela misliti na to. Medtem se pa tudi Abesinci pripia vljajo na obrambo. V glavnem mestu Rtiopije zagotavljajo, da so v stanu postaviti, za slučaj potrebe, vojsko od 800.000 mož, ki bo branila vsako pet zemlje. Vsi za vojno službo sposobni moški so so že začeli prostovoljno vežlmti v rabi orožja. _. ■' Jugosl. podporno društvo v Córdobi naznanja našim izseljencem iz Cór-dobo in okolice, da priredi VELIKO DRUŠTVENO ZABAVO v soboto dne (i. julija t. l„ v društvenih prostorih ul. Avellaneda 248, nasproti trga Colón. Začetek ob 21. uri. Igrali bosta naša in češkoslovaška godba. Vstopnina s srečko za moške: $ 0.70, žop. ske prosto. K številni udeležbi vabi conj. roía-kinjo »n rojake ODBOR. I. D. Tabor V nedeljo, 30. t. m., bo ob 4. popoldne v društvenih prostorih članski sestanek. Pridite* vsi in bodite točni! Po sestanku čajanka. Kdor bi rad sodeloval v Taborovem orkestru, naj se zglasi v drušvenih prostorih ul. Paz Soldán 4924, ob sredah ali sobotah zvečer. Sprejemaj t se tudi začetniki, ki imajo veselje do glasbe. V nedeljo, 7. julija, ho v društvenih prostorih proslava sv. Cirila in Metoda, združena z domačo zabavo. Začetek ob 4. popoldne. Vabljeni so vsi prijatelji društva. Za šolo Za našo šolo so darovali: Člani in prijatelji "Tabora" na se Stanku dne 9. t. m., S 6.25; Rojak Josip Pečenko: $ 5.50. Conj darovalcem se iskreno žalna ljuje šolski odsek "Tabora". REKA SMRTI Iz Kitajske že dve desetletji ne p1' hajajo v svet skoraj nobene razveseljive vesti. Pred nedavnim je prišlf vest, da jo Jang^sekiang, "Velika r0' ka",- ponovno podrl neki nasip rovzhodno od Kuafenga, prestolnic? provincie Honan, in povzročil popi»' vo, troh dežel, Honan, Hupej in San-tung, 440 vasi je bilo po zadnjem p° ročilu pod vodo, 140.000 oseb pa jo !»>' lo v smrtni nevarnosti, in od kateri1' jih je tudi veliko tiseč utonilo, če ji»1 ne pride hitra petnoč. Kitajska je v svoji zgodovini dči'" vola že nešteto tragedij, vojn, rev-lU' cij, gladov, poplav in kug, ki so p t" ralo milijone in milijone ljudi, skoraj pa ne mine leto, da bi se v vrsti tra gičnih dogodkov ne uveljavil ttid* Jangcekiang. Zadnja velika poplavil" katastrofa ob nj(»n, če ne štejen'0 vsakoletnih "manjših," jc bila v gustu 1931, ko je uničila 4 milijo116 hiš in pobrala streho 23 milijone»' ljudi. Koliko ljudi je takrat utonil ne bodo nikoli dognali, a še več nop0 voda sta jih pobrala kot njeni pofel*" dici: kužna bolezen in glad. L. 1911 je velctok, ki izvira v Tibetu, uničil vs" letino v rodovitnih obrežnih pokraj1' tiaii, preplavil nešteto vasi in 1. 1905 je utopil najmanj 30.000 Hudi ¡11 uničil 80,000 hiš. Mesto Hankav, leži ob iztoku Hankian^a v Ja"^cn kiang jc žc neštetokrat trpelo zavoU(> strašne, rnorilrre reke. Ta roka j» je tudi drugače usodr« za Kitajsko. Prod dvema dosetletjima je tu Pa" tlel prvi strel kitajske revolucije, še danes ni zaključena, skoraj ga pomembnejšega dogodka v kitajski zgodovini, ki bi ne bil v kakšni zvezi 7. Jangcekiangom. 5000 km se vij® skozi "deželo sredine" in promet n8 njem jc ogromen. Ljudi, ki so izgin*' I i v njegovih valovih, ne bi prešteli a kadarkoli je tekla na Kitajske«1' kri, je tekla tudi v njegove rumene va love. v Odpoklic Vest, objavljeno z zadnji štev. ia' šega lista pod tem naslovom, je P^ praviti v toliko, da dnovn. V. BurK ni odpotoval pretekli petek, a bo l"1 to zgodilo v doglednem času. Franc, vodno letajo lieutenant de Vaisdeau—Paris", ki bo prevažalo potnike in pošto med Parizom in Bueno» Airesom. Prostora im a za 85 potnikov KROJAÓNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Dragi starši! Kaj je za Vas od največj® važnosti? Brez dvoma: dob«"3 vzgoja Vašega otroka. Bre* posebnih stroškov in z vs zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovel1" skemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero. C. G. B. A. (Bs. Aires) Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Krojaški mojster Dipl. v Buenos Aire«'! Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Consti-tucióna) — U. T. 23-7-J02 JUGOSLAVENSKO S0K0LSK0 DRUŠTVO BUENOS AIRES I. vabi cenjene rojakinje in rojake na prireditev, ki se bo vršila povodom Vidovega dnev dvorani ul. San Juan 782 v SOBOTO, 29. Junija, ob 9. uri zvečer SPORED: 1. Argentinska in jugoslovanska himna; svira orkestra "Tabora" in ftsl. društva "Smetana". 2. Pozdravni govor staroste dr. Kosta Veljanoviča 3. Proste vaje Jugosl. Sokola 4. "Pozdrav", mešan zbor "Tabora" 5. Ruska baialajka, Ruski Sokol 6. Deklamadja. Trena Jekšetova 7. Proste vaje, Jugosl. Sokol; pri klavirju prof. Micha! , 8. Zbor češkoslovaškega društva "Smetane" — Dvoje pe»m'. 9. Matuška Rurija", ples, Ruski Sokol 10 "Milada", zbor "Tabora" 11. Balet, pleüe fčna. Nelly Fadeux 12. Solo na gosli. prof. Miohal. r>n k'avirju gčna. Mercedes Reig 13. Vaje na oro i ju, Jugosl. in Csl. Sokol PO SPOREDU. PLES DO ZORE K udeležbi vljudno vabi vse jugoslovanske izseljence ODBOR Z mirnim srcem se lahko zatečeta v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41-4985 Ul , .....iiin-ni-- V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v nail kliniki specllizlrane zdravnike In najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC NaSa klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popo no oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure Vsak dan nova dncejova poza: Mnsso lini Je pred oficirskim zborom za ročno granato NOVI LIST Stran 3 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE | — nekatere podrobnosti o izidu volitev Scle sedaj, ko so prispeli starokraj-'isti, lahko nudimo našim čitate-ijetri nekatere podrobnejše podatke o lzidu skupščinskih volitev, ki so se vršile v nedeljo 5. maja t. 1.: y dravski banovini, torej v Slovenji, je bila volilna udeležba pičla. Od ysakih 100 volilnih upravičencev je sl« volit približno 48. Glasovi so bili tako le porazdeljeni na posamezne li-(v odstotkih); Jevtičeva 82.43, Mačkova 14.82, Ljotičeva 1.65, Maksi-moviéeva 0.03, neveljavnih glasov je hi|o pa 1.07 od sto. V ostalih banovinah so bili izidi sle ki se že nahajajo v inozemstvu a nimajo predpisanih treh let službe v ministrstvu, se bodo morali vrniti v roku 6 mesecev. Za dnevničarje izseljenske službe v inozemstvu je določen (i-niesečni staž v ministrstvu. Uredba obenem zmanjšuje plače i'se ljenskih uradnikov ter jih ureja po načelih, ki veljajo za vse; do sudaj so so plače odmerjale več ali mani za vsako osebo posebej. ŽRTEV PLANIN Na Turnen pod fyuarno goro se je !>:ii"tno ponešrečil 19-letni knjigoveš-ki \ajeney Mirko Dovič, doma i/. Male vasi pri Jezici. Pri plezanju na strmo skalo se mu je spodrsnilo, da je padel ■/. višine 10 metrov nato pa se še kotalil po peščenem produ. Tovariši, v katerih družbi «e je nahajal, so mu, brž priskočili na pomoč ter jra prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je podlegl notranjim poškodbam. ^OJAČNICA IN TRGOVINA gorica pkem svojo veliko poroča cen j. ro-tl zalogo Q^iljSega blaga, vi Vam napra-n "Ur°, točno in Najnižji ceni. LEBAN "Oi campo 1080 (Paternal; 69-3102 Buenoe Aire» ŽEJA V LJUBLJANI V prvih treh mesecih letošnjega leta so stočili v Ljubljani 769.125 litrov vina in 55.368 litrov piva, kar je stalo skupno približno devet. milijon»', dinarjev. JAKOBU ALJAŽU V SPOMIN Na pobudo Glasbene Matice v Ljubljani je letos Slovenija počastila spomin svojega velikega ljubitelja planin in pesmi župnika Jakoba Aljaža. Dne 12. maja jo bila na Šmarni gori odkrita spominska plošča, ki jo je dala vzidati Matica. Za to speminsko plo ščo je napisal pesnik Oton Župančič naslednje lepe vrstice: Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal, molil, pesmi pel, premnogo src za njih lepoto vnel. Zdaj Ti hvaležne hranijo spomine. ZBOROVANJE NACIONALNIH A-KADEMIKOV V dneh od 10 do 12. maja je b'.lo v beli Ljubljani zelo živahno. Okrog 4.000 nacionalnih študentov iz vseh krajev države je prišlo na kongres in na ustanovni občni zbor Saveza jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacij, ki se je vršil v soboto, 11. maja, v zbornici ljubljanske univerze. Istega dne sta bili v operi in drami svečani predstavi. Naslednjega dne se je kongres nadaljeval na Taboru, odkoder so zborovale! krenili v veličastnem sprevodu do kavarna Evrope in mimo glavne pošte pred magistrat. Na mestnem trgu je nastopilo več govornikov, ki so naglašali, da hoče jugoslovanska akademska omladina: na cionalno in državno enotno, socialno pravično, nasproti vsemu svetu suvereno, veliko in močno Jugoslavijo. — Med govorniki so nastopili akademski delegatje iz Zagreba, Skoplja, iz Su-botice in Ljubljane ter tudi neki zastopnik bolgarskih vjsokošolcev, ki je pozival tovariše na delo za ustvaritev mogočne Jugoslaviie. o kateri ie sa-nial tudi pokojni Stambolijski. Tu so visokošolci počastili tudi spemin pokojnega kralja Aleksandra. Nedelja in ponedeljek sta bila namenjena delovnemu delu koneresa, v torek pa so se sborovnlci odpeljali v Zagreb, kjer je bil velik nacionalni miting. GROZEN ZLOČIN V vasi Janosha'mi, blizu Suboti-ce, je 33-letni Gjuro Miškolci ubil s sekiro svojega očeta in mater. Vse kaže, da je grozni zločin izvršil v blaznosti. Očeta je pobil na dvorišču. Ko je mati to videla, se je zaklenila v hišo. Gjuro pa je razbil vrata, vdrl v notranjosti in ubil tudi mater, nakar je obe trupli grozovito razmesa-ril. Na vprašanje, zakaj je starša u-smrtil, je blaznaž odgovoril orožnikom, da se je hotel prepričati, ali ju bo mogel tako razsekati, da ju ne bo mogel nihče več spoznati. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno' Ameriko za vse pomike in po J1®J bolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviška kupne cene. Izvriuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE ^Prašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno vodno le v va-m J«iku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki. Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES brata je ustrelil Pri Rutarjevih v Gornji Brezovici nad Preserjem se je odigrala krvava rtagedija. Tridesetletni France Rupar je ustrelil svojega 22 let starega brata, ki je irnel odriniti k vojakom ter je radi tega zahteval, naj mu France, ki je bil po materi prevžitkarici pie-vzel posestvo, izroči nekaj denarja Po storjenem zločinu je morilec pobegnil ter so ga orožniki brezuspešno iskali. Domnevajo, da si je vzel življenje. NENAVADNA OTMICA Ugrabljenja nevest ali "otmica" so v Herceg-Bosni in na srbskem jugu navaden pojav, ki itna svojo staro tra dicijo. Pri Zenici pa je bila te dni izvedena res nenavadna otmica. Ugrabitelj dekieta ali otmičar je bil namreč 60 -letni vdovec, ugrabljena pa je bila 18 letna Latifa iz vasi Tičiči. — Mladenka je obiskala svojo omoženo sestro v neki sosedni vasi, na poti pa jo je nagovorila neka stara žena, naj gre z njo z Zenico. Ta starka je bila dogovorjena s 60 letnim vdovcem Mamilom Huljubašičem, ki je potnici na poti prestregel ter dekle s silo posadil na konja in odvedel na svoj dom. Sestanek sumljive starke z dekletom pa so vendarle opazili neki sorodniki in tako je bila nenavadna otnica po nekaj urah razkrita. Mlada Latifa se je čvrsto upirala pohotnemu starcu, ki ga sedaj zasledujejo orožniki. MRAZ POVZROČIL VELIKO ŠKODO V prvih dneh maja je v mnogih krajih Slovenije, pa tudi na Hrvatskem in drugod, pritisnil nenaden in oster mraz. Poljedelcem je povzročil ogromno škodo, ki še ni natančno pre cenjena, a znaša po približnih ce-ii',-vah mnogo milijonov dinarjev. ŽRTEV DIVJIH LOVCEV V škofijskih gozdovih na Planici pri Lučah so našli ustreljenega go .da rja Emila Krištofa. Orožniki so uvedli preiskavo ter ugotovili, da je nesrečni mož postal žrtev dveh mladih divjih lovcev: hlapca Aleksa Mofti'nl-ka iz Podveze ter posestnikovega sina Lojzeta Robnika iz Podvolovljeka — oba sta po 19 let stara. Krištof ju je bil zasačil na lovu ter ju začel preganjati. Streljal je celo in ranil Robnika, nakar je tovariš mladega divjega lovca odgovoril na streljanje ter snrt no pogodil gozdarja. Fanta so orožniki prijeli; skušale sta tajiti, a sta slednjič le priznala dejanje. JAPONSKI UVOZ V JUGOSLAVIJO V zvezi z vestmi, ki poročajo, kako si japonska industrija pologoma utira pot tudi v evropske države, so zanimivi naslednji podatki o naraščanju japonskega uvoza v Jugoslavijo. Leta 1932 so Jugoslovani kupili od Ja poncev za 1,4 milijone blaga, naslednje leto se je uvoz zvišal na 4,2, lani pa je znašal že 13,2 milijona dinarjev. Letos v prvih treh mesecih so Japonci uvozili v Jugoslavijo žc za 5 milijonov Din. VEST! S PRIMORSKEGA Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk se vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC Man. Estévez 499 — Avellaneda Številne aretacije V Gorici je bil aretiran bivši urednik "Goriške Straže" Leopold Romperle. Osem dni so ga imeli zaprtega, ga izpraševali in strašili, končno pa ga le spet izpustili na svobodo. Vzroka aretacije niso navedli, izgleda pa, da so ga prijeli, ker je bil odšel domov na obisk ter se zadržal tam tri drvi. Ker je pa pod policijskim nadzorstvom, se Kemperle ne ane odstraniti iz Gorice za več ko 24 ur. Radi prepevanja slovenskih pe»ir,i so bili aretirani v Šmratnem pri Gori-ei Fran Moršič in dva Goloba. Iz istega vzroka sta bila aretirana in odvedena v Goriške zapore Jakin Aloj/.ij in Alojzij Lenardič. V Podmelcu pri Tolminu je bi: a-retiran Oskar Murovec. Obdolžili ao ga, da je pomagal nekaterim fantom na begu preko meje. Spravili ga bodo pred vojaško sodišče, ker so pobegli fantje imeli iti pod orožje radi mobilizacije za vojno proti Abesiniji, Velik lov na naše ljudi je priredila goriška kvestura tudi v Vogerskem. Po številnih hišnih preiskavah, izvršenih v noči od 30. aprila na 1. maja. so policaji odvedli v goriške zapore naslednje domačine: Hijeronima Gregoriča, vaškega organista, Cirila in Marijana Gregoriča, Julija Beltrama, Stanka Zižmona, Karla in Ivana Jarea, Gotarda in Ivana Gorjana ter Lojzete Gregoriča. Osumili so jih proti-državnega delovanja, nekatere pa, da so hoteli pobegniti preko meje ter se s tem izogniti mobilizaciji. Po daljšem preiskovalnem zaporu pa so vse aretirance izpustili. Po ječi — policijske nadzorstvo Dr. Šfiligoj, Rutar in Manfreda, obsojeni od posebnega tribunala radi pretveznega protidržavnega delovanja, so deloma prestali kazen, deloma pa j'm je bila odpuščena po amnestiji. Vrnili so se domov, a so sedaj postavljeni pod 5-letno policijsko nadzorstvo. Na kvesturi so jim že zagrozili, da jih o prvi priliki pošljejo v konfinacijo. ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, boat« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ¿¡TVEC PATERNAL Osorlo 5086 Nova naredba proti slovenskemu jeziku V Julijski krajini je še prav malo odvetnikov jugoslovanske narodnosti pa še na te pritiskajo oblasti in organizacije na vse načine. Tako je na primer pred nedavnim razposlal tajnik Odvetniškega sindikata v Gorici vsem odvetnikom okrožnico, v kateri je rečeno: ''Sindikat je bil opozorjen, da se nekateri odvetniki poslužujejo v zadevah, ki sé tičejo njihovih pisarn, pisem, pisanih v 'slovenščini ter opremljenih s slovenskimi napisi. — Nujno opozarjani, da mora ta pralna takoj prenehati ter, da se bodo p ihti knSiteljem povzelo potrebni ukrepi". Duhovnik Peršic konfiniran Dne ,31. marca je bil aretiran v Moš- čenicah, v Istri, župnik Franjo Per-ši]3, Dolgo časa ni bilo mogoče izvedeti, kakšno usodo so mu določile italijanske oblasti. Sedaj pa prihaja '.est da je bil ko.nfiniran. Franjo Peršič je bil svoj čas župnik v Vrhu pri Buzetu. Tamošnji fašisti so ga bili vzeli na piko ter ga več! krat dejansko napadli, hadi tega so j ga cerkvene oblasti premestile, za nje govo konfinacijo pa je sedaj poskrbela policija. Favoriziranje italijanskih priseljencev Iz Kobarida poročajo: Širom naše pokrajine je začela infiltracija italijanskega življa. Italijani, posebno iz južnih krajev, se naseljujejo na posestva, ki jih je italijanski pritisk vrgel na boben. Tem priseljencem se nudijo vse mogoče uerodnosti le zato, <'a se čimprej gospodarsko utrdijo v "odrešeni domovini". Tako se jim dav ki na pr. odmerjajo mnogo nižje nego domačinom, posojila pa prejdma pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji tako, da znašajo odresti le 1 i pol — Na drugi strani pa je za nas dav-, čni vijak naravnost neznosen, vsled j česar prihajajo posestva vsak dan na i dražbo in se prodajajo po smešno niz 1 kih cenah. Renski politični tajnik hudo ranjen Dne 6. rnaja so kmetje našli na cesti, ki pelje iz Renč v Gorico, tažkr-ranjenega političnega tajnika iz Renč Rugerija Malacca. Zraven njega so našli tudi njegovo kolo iz česar se ttemneva, da se je ponesrečil z bicik-lcm. Dobil je težke rane na glavi in si je pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolniso. Kljub temu, da je sko-TO gotovo, da se je zgodila navadna nesreča, ki nima nikakega drugega o-zadja, karabinerji pridno stikajo po vasi za raznimi sumljivimi elementi. Skrbi nabrežinskega podeš tata V prvih dneh maia je nabrežinski podeštat razpisal 1000 lir nagrade za onega, ki pove, kdo je slovenskim fan torn letnika 1911 svetoval, naj jo raje popihnio v JiiBroslaviio, nego da bi se šli bojevat proti Abesincem. Gospodarsko propadanje Goriških Brd "Banco di Verona" v Gorici je do sedaj vrgel na dražbo in prodal nart 400 posestev samo iz Goriških Brd. Cene posestvom so bile večina slučajev naravnost smešno nizke. Vsa ta posestva je pokupil nek italijanski grof iz Belluna, ki naseljuje sedaj na prodane kmetije laške kolone. Tako so dospele že številne italijanske dru žine v Kozano, v Gonjače na posj Po Gorici in okolici so se pričelo razširjevati vesti, da so hitlerjevsko zastavo, ki je bila razbbešena na dim niku Mozetičeve tovarne v Vrtojbi o-besili Italijani sami. Ker to oblastem ni bilo popolnoma po godu, so pričele stikati za razšjrjevalci in početiiiki teh vesti. Tako so aretirali v Biljah nekega domačina in kasneje tudi ,n|e govega sina, ki je trdil, da jé v. noči. ko ie bila razoliešena zastava vi.icl skupino ljudi, ki je govorila italijansko in nesla s seboj nekaj sličr.ega kot zastavo. HA DELO V AFRIKO Prejšnji mesec smo poročali na podlagi brzojavnih vesti, da sta parnika "Belvedere" in "Saturnia" odpeljala zi Trsta 4.000 delavcev iz Severne I-talije proti Afriki, da bodo pripravljati potrebne ceste, skladišča, barake itd. za bodočo vojno proti Abesin-cein. O tem transportu posnemamo, po "Istri", naslednje podrobnosti: Za ta odhod so pripravile fašistične in politične oblasti v Trstu veliko pro pagando, ki naj bi, pokazala, kako ve lik entuziazem vlada tudi v naših kra jih za vojno z Abesinijo. Pred odhodom ladij je vojvoda d' Aosta, ki stanuje v miramarskem gradu, slovesno pozdravil odhajajoče, ki so bili veči noma oblečeni v črne srajce. Temu dogodku je prisostvovala velika množica ljudi, med katerimi je bilo zlasti mnogo sorodnikov, ki so s težkim srcem gledali na odhajajoče. Iz Gorice je bilo poslanih samo 10C izbranih delavcev, ki so bili vpisani v fašistične organizacije in popolnima ^ane,?liivi. Zbrali so jih v teku 24 ur. Prestati so morali tudi strogo zdravniško preiskavo zaradi ostrega afriškega podneblja. Izbrani so bili samo speoializirani delavci. Na predvečer odhoda je federacija fašističnih bojev nikov (Federazione dei fasei di com-battimento) priredila odhajajočim delavcem posebno večerjo v gostilni — Alia stella d' oro". — Prisostvovali so tudi prefekt, federalni tajnik in drugi hijerarhi. Prva dva navzoča sta nrav prisrčno pozdravila in voščila "ai camarati lavoratori" najboljšo sre čo v vroči Afriki. Drugo jutro je ista foderaciia razdelila odhajajočim delavcem panirnatee vrečice (seveda so morale biti te vrečice v nacionalnih barvah) z jedili. Na postajo so šli "in auadrati" uvrščeni po vojaško, spredaj jim ie svirala za slovo fanfara mla f'ih fnS'stnv. Na postaii so se poslovili od niih še sorodniki. V Trstu so bili ponovno preeledani. Tržaški delavci, ki so namenjeni v Afriko, so bili cepljeni tudi proti kozam. Med odhajajočimi je bilo le malo Slovencev. Priglasilo se jih je bilo na občinah sicer precei, kar ie pač razumljivo, ako pomislimo, da vlada v naših krajih velika gospodarska stika ter da so oblasti obetale delavcem prav lene plače v Afriki, vendar pa so oblasti izbrale večinema samo takš ne, ki so imeli potrebno fašistično kvalifikaciio. Od naših so vzeli le nekaj naiboli "kremenitih značajev". — Naivečie število delavcev je bilo iz Tnsta. iz Gorice so jih vzeli samo sto, kakor smo že zgoraj omenili, ostali pa po bili iz raznih pokrajin Severno I-talije. V Sardiniji umrl V Sardihiji je umrl 21-letni vojak Jožef Mavrič, doma z Goriškega. Mati je dobila obvestilo šele, ko je bil ta pokopan. Od bolesti je¡ skoro znorela. PUTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADA L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud »•-«••••a •••••••••••• •••••»•« : ALBERT BELTRAM • j priporoča cenj. rojakom svojo J trgovino črevljev, šolskih po-j trebščin in tobakamo. Ima ve-J liko izbero copat in nudi naj- J bolj ugodne cene • 'AlW'V ' - «MsK^V*» < t Dto. Alvarez 2288, esq. TreHea ■•••••••••••••••••••••••••a Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. I Prodajalna jestvin in točilnica vina Cenjenim rojakom se priporočata BRATA KURINČIČ Ul. Chiclana 3899, vogal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs A'res Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296. ZA POUK IN ZABAVO V deželi nekda-njega raja Ze stari so trdili, da je izgubljeni človekov raj bil v deželi Mezopotamiji katera je danes neodvisna država in se imenuje Irak. Glavno mesto te države je Bagdad, staro meeto, ki nas že njegovo ime spominja na tisoč pravljic. Časnikar, ki je v moder nem avtobusni poskusil potovanje skozi puščavo od Damaska v Bagdad to pot nekako takole opisuje: Pot vodi skozi vročo puščavo, mi pa smo imeli srečo; na sirijski obali je bilo hladno, sivi oblaki so viseli z neba in dež je zaman rosil to zemljo brez življenja, ko smo v imenit nem avtobusu zapustili Damask. V Avtobusu smo imeli bar in postelje. Tako smo v 24 urah bili v Bagdadu. Kamelje karavane oskrbujejo promet le še na kratkih progah. Sredi kamnite pustinje nas je belo kamelje okostje opomnilo, da je: tod nekoč valovilo drugačno življenje. Noč je še tišja ko dan. Na temno-modrem nebu sije rdečkasta zvezda. Drdramo skozi obzidje firia Rutba ter ob oazi dve uri počivamo. Ob vra tih stražijo Beduini v dolgih haljah — prav tako so menda strašili že ob času Križarjev. Opolnoči smo v Ra-madi, kjer je konec puščave in nočne vožnje. Komaj se je zdanilo, že se vozimo med palmovimi gaji in bambusovimi palicami. Nasproti jezdijo Beduini. Pri Fabujah zdrdramo po mostu čez Evfrat. Izstopim. Okrog mene vreš či tolpa otrok in rjavih žensk, ki imajo široke obraze in obročke v nosu. Drvimo naprej. Zopet vse golo. Vozimo se po Mezopotaniji, deželi Ev-frata in Tigrisa. Nekdanji raj je u-sahel in gol ko puščava. Poslej pa mislijo zemljo med rekama umetno namakati, da bi jo zopet spremenili, da bi bila raju podobna. Znamenja bližajočega se mesta se vedno bolj množe. Daleč pred vrati se ustavi naš puščavski omnibus. Tu zunaj so garaže, železniške postaje in tudi letališče. Ves promet v Indijo vodi sedaj skozi Irak. Vsi Angleži, katere mso tukaj srečali, potujejo v Indijo. Pred nami leži Bagdad ob reki Tigris. Komaj smo stopili v mesto, že nas zajame svoje vrste smrad, ki je značilen za ves Bagdad. V Bagdadu diši po parafinu, s katerim tu-kej kurijo in kuhajo, svetijo in čistijo. V Ragdadu je nekoč stoloval sloveči Harum al Raišd. Izza tistega časa je ostalo le malo Bagdada. Bag dad je bil ustanovljen leta 7G2, a poslej večkrat razrušen ter je imel mnogo gospodarjev. Dvakrat so pri- drli semkaj Mongoli, kateri so rajši I delali piramide iz človeških lobanj,! kakor pa da bi bili varovali kulturne spomenike. Za njimi so prišli Per zi, dokler leta lti38, niso mesta kon-očn obdržali Turki. Mesto je strašno trpelo leta 1830. zaradi obleganja in kuge. Leta 1917. sft ga vzeli Angleži. Sedaj je glavno mesto nove iraške države. Iznad hiš moli le še minaret moše-ja Sukal Gazi, katera se je ohranila do današnjih dni. In pa dve grobnici: Zobeide, ki je bila žena Harum al Rašida, in šejka Omarja. Od sloveče šole Haruna al Rašida so ostali le temeljni zidovi. Ceste v Bagdadu so silno živahne. V Bagdadu ni tram | vaja, pač pa polno kočij, katerih se I Bagdadčani mnogo rajši poslužuje-; jo kakor pa avtomobilov. Med ta šum in ropot večkrat udari boben, za katerim koraka iraška šolska mla dina s fašističnimi čepicami na glavi. Ta naprava je zelo hvalevredna, ker skrbi za to, da sedaj tujcev nihče ne nadleguje za bakšiš. Skoraj vsi prebivalci Bagdada imajo na obrazu brazgotine, katere izvirajo od kuge. Pretrese človeka,' ko vidi toliko otrok, ki imajo vnete in gnoječe se oči. Kožne bolezni so menda zelo pogoste. Za zatiranje le-garja so Angleži mnogo storili. Vodo iz Tigrisa temeljito čistijo in filtrirajo, da je pitna. Domačini se pa menda za to ne zmenijo, ker kar mir no zajemajo vod^ naravnost iz Tigrisa. Pa vseen isih dosežejo starost 100 let. Pet milj severno od Bagdada stoji "zlati dom" v Kazimajnu. Tja romajo mohamedanci šiitske sekte. Gorje tujcu, kateri bi se predrznil prestopiti prag te mošeje. Ljudstvo bi ga kamenjalo. Tu so namreč zbrani romarji iz južne Arabije, severnega Afganistana, iz Indije, z eno besedo z vseh strani mohamedanskega sveta. Taka je danes dežela, katera je ne koč po izročilu bila človekov raj, in taki so ljudje, ki danes prebivajo v tem izgubljenem raju. ŽENSKI KOTIČEK Prvič v kinu Preprost možakar, ki ni bil prej se. j nikoli v kinu, ji' šel gledat detektivski film, V neketn prizoru je dotel.liv iskal zločinca v sobi, ta se je pa skn pod posteljo. Naš stric, z dežele pa se : ni mogel premagati, da hi ne vstal in zavpil: "Pod posteljo tiči!" Ko se jo hotel spet west i, se je bil sklopi i i sedež vzdignil in mož je telebnil vso .vilo na tla. Ves divji je skočil pokonci, se obrnil in primazal gledalcu za sabo krepko zaušnico, rekoč: "Tu imaš, da mi boš vedel stol spodmika- I til" ŽENSKE IN CIGARETE Po vojni se je razvada kajenja močno razpasla tudi med ženskim svetom. Dandanes so se s tem pojavom začele baviti 1 tudi statistike, ki pravijo naslednje: Največ kade ženske v Angliji, kjer se je uvoz tobaka po vojni močno povečal. Lani v prvi polovici leta so u-vozili v Anglijo 95,832.861 funtov toba ka, leta 1932 v prvem polletju pa samo 67,464.080 funtov. Strokovnjaki pravijo, da gre ta porast uvoza na račun vedno večjega števila kadilk. — Angležinje kade zdaj že povsod, tudi po ulicah. Neki angleški strokovnjak je izjavil, da kade zdaj v Angliji ženske bolj kakor moški, kar smatra za posledico vojne. Sedanje ženske gene racije si brez cigaret skoraj že ne moremo misliti. Ne da se seveda točno ugotovili, ko liko cigaret odpade na ženske in moš ke, toda tudi trgovci s cigaretami trdijo, da so ženske zdaj boljše odiema! ke kakor moški. Ker ie pa Američanki vedno vzor Angležinja, tudi Američanke nočejo zaostajati v kajenju. V Ameriki so izračunali, da je i?med 40,000.000 žensk v starosti nad 15 let 35 oio kadilk. Največ kade v Ameriki ženske sredniili slojev. Konzum tobaka je poskočil v Ameriki od 45 milijard leta 1921 na 109 milijard leta 1933. Tudi Američanke kade že po u-licah. Moški sicer godrnjajo, da jim j zasedajo mesta v oddelkih za kadilce v vlaku, tramvaju itd., toda niihovo godrkanje je zaman, ženske si kajenja ne dajo vzeti. Sicer pa niti Amerika niti Anglija ne presenečata z velikim številom kadilk, ker so si v obeh državah ženske že pred vojno prilastnile ne samo moške pravice, temveč tudi moške navade. Pač pa preseneča v tem pogledu Italija. Pred vojno je bilo izključeno, da bi dobro vzgojena Italijanka javne kadila. Samo stare ekscentrične italijanske plemkinje so kadile cigare — Zdaj pa kade v Italiji stare in mlade ženske cigarete, in sicer tujji po ulicah. Država je nad tem zatisnila oko, ! ker so se rnonopolski dohodki silno i povečali. Pri nas v tem pogledu nismo še tako daleč, da bi ženske kadile po ulicah, vsaj splošno ne, gotovo bo pa prišla ta navada prej ali slej tudi k nam, kakor so prišle vse druge. D. K. D. "ISKRA" V C0RD0BI vabi na prireditev, ki se bo vršila v soboto, 29. junija, v UKRAJINSKI DVORANI nI. 82,št. 1533, Barrio Inglés. — Začetek ob 20.30. SPORED: 1. Deklamacija v kasteljanščini, 2. "Zdravica", poje moški oklet, 3. "Putnik",prizor v brv. jeziku, j. "Bratje", deklamacija, 5. Socialna drama v 3 dej. "PROKLETA LAST". Po sporedu prosta zabava in ples do jutra. — Svira društv. tamburaški odsek. — Vstopnina običajna, ženske prosto. — Vrši se ob vsakem vremenu. "TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. — Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 1¡2 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A L. N. Alé ni 298 U. T. 33-418:; ANA CHARPOVA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgoletno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penzionistke, posebno z dežele. — Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. 2383 Maiaiaaiaiaifflaiaiaiaiaiaiaiai i HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo 86 lepe zračne sobe z zdravo in domain hrano od % t.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom In rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA «IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIMIIIMMIIIMHIMKIMIMIMMIMIIMII Restavracija ["TRENTO-TRIESTE" i Točna postrežba in nizke cene. — : Igrišče za krogle. — Prostori pri-: pravni za svatbe. — Domača godba. Rojakom se priporočjata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac i AVELINO DIAZ 1754 — Bs. Aire» : (Dve kvadri od parka Chacabuco) MALI OGLASI DR, MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-lerry. — Clínica General de Niños, 'liáogasta 5744 UT. Liniers 548 < U b!. • Slov. babio« dip*, v Pragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseli ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolns. — Prvi pregleo. brezplačen. — j Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od , 8—20 ure Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. 23—3389 Valerio Godisia KOMSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe vseh vrst Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires Diplomirana krojačnica Najboljšo postrežbo in solidne cene najdete pri LEOPOLD UŠAJ GARMENDIA 4973 — PATERNAL KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) Obleko, poškropljeno z apnom očistiš, ako pomočiš madeža s pri.3. A. Del fino 27. Mendoza 2S. H. Princess 30. Massilia in C. S. Agustín VREDNOST DENARJA 100 dinarjev !)> 100 lir 100 šilingov 72.5C 100 mark .153.50 1 funt št. 1S.7'' )00 fr. frankov '¿>f 100 čsl. kron 16-'"'1 100 dolarjev 370.-" BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. P« polneči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilines chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju Poslednji ples Olga je žalostno sedela zraven s\o-je matere. Najstrašnejše, kar se more dekletu zgoditi, se ji je bilo pripetilo: na prvem plesu je obsedela. "Prava reč!" bi utegnil kdo reči. Pa ni res. Ne osramočenje izžvižganega igralca, ne sramota poraženega vojskovodje se ne moreta primerjati z neizmerno grenkobo, ki v takšnem primeru polni srce sedemnajstletnega dekleta. Uspeh prvega plesa o-zarja kot solnčen spomin še obrez poznejše matere, kot zgoč ne uspeh pa gloda še srce osamele, stare device Godba je spet zaigrala, toda za Olgo še zmerom ni bilo plesalca. In vendar, kako se je veselila tega prvega svojega plesa! Plesna obleka, pomerjanje atlasnih čeveljčkov kupovanje rokavic, vse to je bilo zanjo, vsako zase velik dogodek. Kako se je morala Olga boriti, pre den si je izprosila dovoljenje, daj sme na ta ples! Tudi mama je ugovarjala, posebno pa še zdravnik. — Najbrlže jo imel tehten razlog, či prav ni ničesar omenil. In pri tem ni niti vedel, da je bila dan poprej pri kašljanju zasledila na svoji batistni rutici kapljo krvi. Majcena in zavaljena Tarjanova dekleta so s svojimi kaValirji ponosno in zmagoslavno promenirala pred njo v dvorani. Nekoč so bile Olgi prijateljice, ko so še sedele skupaj v Soli in si pisarile šepajočs verze v spominske knjige. To jim pa ni branilo, da ne bi, ko so odrasle šolskim klopem, druga druge kar odkrito so vraži le; takšna je pač navada pri dekletih, ki čutijo, da hi utegni'- n-v kega dne postati medsebojne tekmice. Tarjanova skupina je izdala geslo da je treba Olgo bojkotirati, ker je njen oče zašel v konkurz. In kavali-rji so se jim pokorili. Ples se je začel... Tisti trenutek je stopil v dvorano Gyurka Ilonday. Ravno se je vrnil z lova pri grofu Leanyfalvi in se v vsej naglici preoblekel za ples. Po njegovem zardelem okroglem obrazu si videl, da si je to pot privoščil gro-fovskega konjaka nekoliko preveč. Jarka luč stropne svetilke mu je oslepila oči, ko je stopil v dvorano. Vzlic temu je pri priči odkril lepo in vitko Olgo. stopil k njej in jo povabil na ples. "Moje sestrične se bodo od jeze razpočile, in tega pogleda se kar veselim," si je rekel sam pri sébi, ko je pogledal po Tarjanovih dekletih. Olga se je ljubko priklonila in na videz ravnodušno položila svojo roko v njegovo. In vendar bi mu bila najrajši zletela okoli vratu! "Čudi me," je rekla pozneje svojemu plesalcu, "da se me še spomnite." Ilonday se je zasmejal. "Kaj se vas ne bom spomnil! Saj sem vas dostikrat videl v samostanu, kadar sem prišel k svojim ses-tričnam na obisk. Tako zalega dekle ta človek ne pozabi tako hitro!" Premeril je Olgo od nog do glave, potem je pa suho dejal: "Zdaj ste pa še mnogo zalši!" Lepo dekle se je z žarečim obrazom in zastajajočim dihom priželo k plesalcu. Ko je bila pa godba tako ra'igrana in vznemirjiva... "Olga, za božjo voljo,'' je že na- kajkrat karajoče vzkliknila njena mati. "Samo še enkrat naokoli!" je smeje se odgovoril Ilonday Ko je potem prišel valček na vrsto, je deklico obstopila že cela vrsta ple salcev. Ilondayev zgled je bil predrl led. Iz Tarjanovega tabora so drug za drugim prihajali k Olgi. Olga je kakor v omotici uživala svoj triumf. čutila je. da je kraljica nocojšnjega plesa, in v tej zavesti je koketno in v veselem razpoloženju oddajala svoje plese. Med plesom jo je večkrat zgrabila omotica; tedaj si je dejala, da bi bilo nemara pametneje iti domov in leči v posteljo, preden bodo ljudje izvedeli, kako viharno, kako bolestno ji časih razbija arce. Toda nu sam pogled na Tarjanova dekleta ji je bil dosti, da se je iznova zavr-tila. "Vidijo naj, da se zabavam — in srde naj se!" Pri zvokih ognjivitega čardaša se je vrnil Ilonday od buffeta. Tam je bil spet pil; na prvi pogled se mu je videlo. Plesal je z Olgo dolg in ognjevit čardaš. Vsi drugi pari so bili po vrsti že odnehali, le ta dva sta se še vrtila in vihrala pred cikanskim kapelnikom. "Oltfa," je rekel Ilonday ves za-sopljen, "sicer sem zdalje malo o krogel, a vzlic temu natanko vem, kaj govorim... Zelo sladko bitje ste!" "Gospod Ilonday, res ste ga pili!" "Da, če bi imel takó zalo ženo, kakor ste vi — o, potom se pač nikdar ne bi opil!" "Kaj vam pa je, gospod Ilonday?" Spet sta se zavrtila in Olga je za trenutek naslonila svoje glavo na ši roka Ilondayeva pleča. Ne iz koketnosti, temveč zato, ker jo je spet prijela omotica. Mladi mož jo je trd neje prižel k sebi. "Mati mi neprestano prigovarja, naj vendar že pripeljem ženo v hišo. Vseeno, katero, samo da je dekle zalo in zdravo... Moja mati je dobra in ljuba stara ženica..." Spet oni rdeči madež na bel era ba-Spat oni rdeči madež na belem ba-tistu. "Kri!" Prebledela je in hlastno skrila robec v nedrja. Ne morda iz strahu; da ne bi Tarjanova dekleta tega opazila. Nagnila je glavo kakor ranjena ptica in pustila, da jo je plesalec vrtil in vrtinčil. Neki gost je takrat izpulil ciganu gosli iz rok. Drugače bi se bil Ilonday še zmerom vrtil. V buffetu sta nato sedela drug zraven drugega. "Res da nisem popolnoma trezen," je rekel Ilonday, "a vzlic temu go vorim popolnoma resno z vami." "Kaj vam ne pride na um! Plemič in trgovčeva hči!" "Dajte no, kakor da bi koprnel pi. visokorodni družini! Saj je moja dovolj gosposka... Ne, popolnoma res no govorim. Boste že jutri videli..." Olga se je zasmejala. Obšla jo je neka živčna, koketna objestnost. Naslonila se je na stolu in rahlo zi-baje glavo prisluškovala lahodnim pesmicam, ki jih ji je Ilonday požvižgaval na uho. Zdaj pa zdaj si je omočila ustnice s sektom. Očarljivo lepo je bilo to dekle, z rdečimi lisami pod velikimi očmi. Po premoru je spet hotela plesati. "Olga, škodovalo ti bo," je zaskrbelo njeno mater. "Samo še zdalje, mama — samo še enkrat edinkrat bi se hotela iz srca narajati. Vsega drugega mi zdaj le ni mar." Spustila je z mehkim krznom obrobljeni gledališki plašč z ramen in odhitela z Uondayem pod roko v dvorano... V jutranji zarji je Olga naposled prišla v posteljo. Legla je, vsa srečna nffi uspehom, a prav tako polna temnih slutenj — srečna in bolna obenem... Lansko leto sem sp^t prišel v svoj rodni kraj. Bilo je deževno, neprijazno vreme. Male hišice so se plaho in sivo stiskale okoli visokega gotskega zvo nika; jaz sem pa vzlic temu šel »8 pokopališče, da tamkaj obiščem ne" katere drage mi pokojnike. Poleg kapelice sem uzrl novo nico. Ko sem se ustavil pred lepi111 marmornim spqjnenikom, je predrl topel solnčni žarek temne oblake. >• In zrl sem napis: OLGA ILONDAY DE ILONDA, umrla v trejjem letu srečnega zakona Ne more biti še dolgo, kar so J° spremili k večnemu počitku, zakaJ v grobnici je bilo še vse polno svežih vencev. In na širokem atlasnei11 traku sem čisto razločno bral: "Sv° ji nepozabni prijateljici — Tarj® novi." Nad vlažnimi tuberozami na vefl' cu je pa objestno poplesaval b®' metujček, kakor bi bil duša ubog0 male Olge, ki se še po smrti ni rtt°' gla odreči plesanju. KROJAČNICA "TRIESTINA" Izvrši obleke vsaka vrste iz najboljše ga blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste! Nudi Vam tudi velike olajšave- v plačevanju. Franc Melinc B AUNE S 187 (vogal Paz Soldán) Us. Aires -- U.T. 59 Paternal 1202 IZDAJA: Konsorcij "Novega listo* UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.