Primorski c nevmk Cena 70 lir TRST, nedelja, 7. februarja 1971 Leto XXVII. Št. 32 (7820) PO 17-URNEM SESTANKU MED VLADO IN SINDIKATI POMEMBEN USPEH DELAVCEV V BOJU ZA SOCIALNE REFORME Napovedani važni ukrepi za zidanje ljudskih stanovanj in za učinkovito reševanje splošne zdravstvene oskrbe ODNOS DO MANJŠINE IN DIALOG Posebno pozornost zasluži raz-v Ya> ki se je januarja razvijala DrMi 601 Parlamentu v zvezi s sdi-b °gom ustavnega zakona o //^^nbah in dopolnitvah posebna statuta dežele Trident - Zgor-je _^oacližje, s čimer se izpolnju-»i!??razurn med vlado in pred- ^avaiki Južne Tirolske glede iz- e!a .Položaja nemške manj-ptališča in sodbe, ki so jih Oreri vladni predstavniki, sam vjgjn^n’k vlade in zastopniki ne-ta* strank, razen — seveda — tepi; •„ bodo Slovencem v naši j se dolgo prisotni. In to Pat?0 upravičenostjo, ker prav ta da amentarna razprava dokazuje, PrsrfSe ’e odnos politikov — in ritislrih6111 odgovornih politikov vesi,, a strank do narodnih manj-ci„UlV državi, izkristaliziral in iz- d-OD v8' ’zražana izhodišča in pri-^ razreševanju južnotirolske-^Un z'aaan-'a Presodimo kot obra-dan 2 anahronistično in vase zagle-(jj. miselnostjo enonarodnostne ?aht k' le eluha za malone vse Ve narodnostnih manjšin, po-jja.Se Slovenci na Tržaškem, Go-Peknia1 *n v Benečiji lahko vsaj *01lk° oddahnemo.' U upamo, da poslej ne bomo trka so , ZaPrta vrata, kajti tisti, ki vra. a vrati, so ključ našli in 13 nekomu že odprli. r°kah ^ so načela. Nimamo v sPutk Še utemeljitve zakona in o-k0 ? zakona samega, prav ta-Že še celotne razprave. ve Sam uu.piavv.. tšzpi- Za^*jučna posega splošne cia)i ,ave Poročevalca večine, so-^ta Ballardinija, in predsed- balista . — - » f“rim„y ade Colomba, o čemer je f^jjjurski dnevnik že obširno po da r,j nam za danes zadostujeta, presodimo, koliko .je ura. ljan; Vredne posebnega razmiš-VitVe Večkrat ponovljene ugoto-dkjtri 0 pomirjevalnem značaju k D “J za Južno Tirolsko, ki jih Het)j asednik vlade ponovil v o-O posegu. Za danes se ^Uiih na na^ci3' ki so v tast l dveh posegih imela biti večkrat ponovljena. St»°S}anec Ballardini je med dru-žiiti u8°tovil, da je fašistični re-tiran-na Južnem Tirolskem »z za-iil jU*1. raznarodovanjem povzro-l^fublja in težja nesoglasja ltfcJŠnjega prebivalstva z liji jans.ko državo* .... a današ-(Joliji^tzem »pooseblja zatiralsko Ouj‘med obema vojnama (do So jntirolcev) in tudi politiko, ki vodili nekateri italijanski ti»*1 v letih neposredno po voj-v* ’ \ • današnja napredna drža-je». iekofs0vtl iz »realistične presoje od-ib\ain nried raznimi skupnostmi, ki •o tnjf^-iiene tradicije, kulturo in k) j,.1" številčno različne in ima-stotv.4^ ieRa številčno različno ustrezajočih interesnih % .^b. Zaradi vsega tega je Patv • naib posebne rešitve.*... ? z® uskladitev interesov in 'Ovohavanjem .je prišlo do obli-določb, ki se lahko zdijo netipična v primerjavi s splošno prakso, pa tudi zapletene kot mehanizem, toda .jih .je treba ugodno oceniti, zavoljo tega, ker so edino ustrezajoče zato da pride do ravnotežja in do odnosov ust varjalnega sodelovanja*. V spremembi statuta dežele Trident - Gornje Poadižje so tudi do ločbe po katerih mora biti število državnih uslužbencev nemške narodnosti v sorazmerju s številčnim stanjem nemške narodnosti. Te določbe so naletele na pomisleke tudi pri delu levice. Colombo je sicer opravičeval pomisleke, toda je to določbo zagovarjal, s tem da naj postane... «instrument, ki bo omogočil v ustrezni in postop- Gospod poslanec Emilio COLOMBO, predsednik ministrskega sveta R i m Vljudno Vas prosimo, da bi potrdili prejem spomenice slovenske narodnostne skupnosti z dne 3. decembra 1970 in da bi čim-prej sprejeli zastopnike podpisnikov, ki bi Vam podrobneje osvetlili vsebino spomenice. Trst, 3.2.1971. Podpisniki spomenice ni obliki prevzemanje javnih odgovornosti sodržavljanov nemškega ;ezika tudi na teh ravneh, s čimer bo tudi javna uprava učinkovitejša v odnosih do domačega prebivalstva, ki je v večini nemškega .jezika. Ta sistem, med drugim, ne nasprotuje načelu enakopravnosti, temveč more biti sredstvo, ki .jih terjajo krajevne razmere zato, da se uresniči načelo dejanske (sostanziale) enakopravnosti*. Ballardini in Colombo sta večkrat poudarila tudi drugo načelo, katerega uresničevanje terjamo že nekaj let tudi mi Slovenci. Gre za našo prisotnost pri oblikovanju določb, ki zadevajo našo skupnost in za naš pristanek ali nepristanek na vse kar nas zadeva; da nismo torej predmet, o katerem se bo razpravljalo in odločalo. Oba govornika imenujeta to prisotnost dialog. Ballardini trdi, da je bila _____ komisija devetnajstih sredstvo s katerim se je ponovno odprl dialog med Italijansko republiko in legitimnimi predstavniki južnotirolskega prebivalstva ...» Dalje pravi, da «... je treba dati tej in prejšnjim vladam priznanje za potrpežljiva in modra razpravljanja in pogajanja, za dialog s prizadetim prebivalstvom ...», «... vsako izboljšavo osnutka zakona z a-mandmaji, ki so bili predloženi v parlamentu, morajo odobriti zakoniti predstavniki Volkspartei in drugega krajevnega prebivalstva .. .» Colombo je svoj govor zaključil z zagotovilom da je «... vlada podpira predlagane rešitve.... ki so bile sprejete... s pristankom prizadetega prebivalstva ...» Pričujoči članek vsebuje mnogo citatov, ki pa so zelo dragoceni. Razkrivajo namreč novo, sodobno gledanje na narodnostno manjšino. Upamo, da so za nami časi, ko so uradni krogi in večina strank gledale na manjšino kot na tujek v državnem telesu in potencialnega, če že ne dejanskega sovražnika, še večjo težo zadobijo te izjave, če so izgovorjene v parlamentu, ko se sprejema zakon o izboljšanju položaja ene izmed narodnostnih manjšin v Italiji. Kakor povsod in za vsako stvar, so načela le ena. Načel ni mogoče diferencirati, ker s tem ne bi bila več načela. Naj za »odnos civiliziranega naroda do narodnostne manjšine iste države* ali za «dialog med državo in prizadetim prebivalstvom*. Oboje je v zvezi z nami pereče. Zadnje mesece in prav danes je še po sebno pereč in nujen dialog. Zares bi se radi oddahnili. BORIS RACE RIM, 6. — Sinoči ob 17. uri se je začel v Palači Chigi sestanek med vlado in predstavniki CGIL, CISL in UIL, na katerem so obravnavali vprašanje ljudskih stanovanj in zdravstvene reforme. Poleg predsednika vlade Colomba so se sestanka udeležili ministri Ferrari Aggradi, Giolitti, Donat Cattin, Mariotti in Lauricella. Na sestanku je bil tudi podpredsednik vlade De Martino. Po sedemnajstih urah razprave o zaključnem dokumentu na osnovi dosedanjih srečanj s sindikati je vlada ponovila obveznosti, ki jih je sprejela na sestanku lanskega oktobra o stanovanjski politiki in o zdravstveni reformi. Glede zidanja stanovanj se je vlada obvezala, da bo čimprej sestavila zadevni zakonski osnu- Hkrati pa bo povečana mreža občinskih in poobčinjenih lekarn. Vlada se je obvezala, da bo takole uresničila splošno zdravstveno oskrbo: Na prihodnji seji vlade bo predložen zakonski osnutek o izbiri neposredne zdravstvene oskrbe o-oskrbovancem ENPAS in ENPDE tek in da bo v nekaterih primerih DP. S. 1. januarjem leta 1972 bo-sprejela nujne ukrepe za čim- prejšnje rešitev tega vprašanja. Vlada se je obvezala, da bodo o zidanju stanovanj skupno odločali medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje in ministrstvo za delo ter da bo preuredila in osredotočila ustanove in denarna sredstva za zidanje ljudskih stanovanj. Vlada bo prevzela ukrepe glede razlastitve zemljišč v javno koristne namene in poskrbela za združitev na deželni ravni avtonomnih zavodov za ljudska stanovanja. Poleg tega bo sprejela ukrepe za bolj učinkovito izvajanje zakona 167, ki daje občinam možnost, da zasežejo potrebna zemljišča za gradnjo, cenenih stanovanj, ter jim bo preskrbela zadevna finančna sredstva. Ustanovljen bo tudi posebni sklad za urbanizacijo zaseženih stav-bišč. Poleg drugih ukrepov bo vlada pospešila postopek za gradnjo javnih del in zidanje hiš ustanove GESCAL. Glede zdravstvene reforme bodo v krajevne zdravstvene enote vključili tudi zdravstveno zaščito na delovnih mestih. Upravljanje krajevnih zdravstvenih e-not bo izročeno posebnemu odboru, v katerem bodo zastopane tudi sindikalne organizacije. Vse dežele in pokrajinske bolnišnice bodo obdržale svojo juridično o-sebnost, uslužbencem v bolnišnicah pa bo v okviru zdravstvene reforme zagotovljena služba. S posebnim ukrepom bodo lahko krajevne zdravstvene enote kupovale zdravila neposredno pri proizvajalcu. Te enote bodo lahko neposredno prodajale zdravila. do ukinili sedanjo omejitev 180 dni zdravstvene oskrbe delavcem, revežem bo zagotovljena splošna farmacevtska, specialistična in bolniška oskrba. 1. julija leta 1972 bo stopila v veljavo splošna bolniška oskrba za vse prebivalstvo, aprila leta 1973 pa se bo začela izvajati farmacevtska oskrba neodvisnim delavcem, ki bodo s 1. januarjem leta 1974 uživali tudi specialistično oskrbo. Vlada je na sestanku izjavila. da bo sklepala o stanovanjskih u-krepih do 20. februarja, do 15. marca pa o zdravstveni reformi. Po sestanku so tri sindikalne organizacije v glavnem izrazile zadovoljstvo za dosežene rezultate. Izvršni odbor CGIL je danes odobril dokument, ki ga je predložila vlada. Čeprav je izrazil tudi nekatere pridržke, je vendar priznal, da so izidi dosedanjih srečanj »pomemben u-speh enotnih delavskih bojev za socialne reforme*. CGIL bo vladni dokument predložila v proučitev delavcem. CISL pa je u-gotovila, da je enotni boj italijanskih delavcev odločilno vplival na obveznosti vlade v pogledu socialnih reform in na zagotovitev, da bodo sindikati neposredno udeleženi pri obravnavanju in reševanju vprašanj, ki neposredno zanimajo delavce. UIL pa je izjavila, da doseženi rezultati dokazujejo učinkovitost neposrednega odgovora z vlado, ki so ga sindikalne organizacije vodile s podporo in boji italijanskih delavcev v preteklih mesecih. Slovenski praznik kulture niiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiv ZA LAS SE NI RAZPOČILA ŠE ENA BOMBA Politija v Catamaru tava v temi V Rimu je policija napadla študente, ki so ujeli škvadrista CATANZARO, 6. - Napeto, tov da mirno ozročje, za las ni pretrgala nova eksplozija. Nedaleč od doma umrlega Giuseppeja Ma-lacrie so namreč neznanci, verjetno sami fašisti, postavili peklenski stroj. Na ta način skušajo prepričati javnost, da gre morda za zločin »mafije* ali posebno obračunavanje. Razširili so tudi glasove, češ da je Malacria imel bombo v žepu in da mu je eksplodirala sama. Bombo je odnesla policija. Stavkali so dijaki v mestni srednji šoli in se spopadli s skupino škvadristov. Medtem pa tava policija v popolni temi. Dr. Vige-vano, ki vodi preiskavo, trdi da bosta morda pomagala k ugoto- vitvi krivcev dva ranjenca, ki pa še ne moreta govoriti. Antifašistične stavke in demon-stračije se množijo v Palermu, Vibu Valentii pri Catanzaru in drugih manjših centrih. V Vibu Valentii so dijaki srednje šole razbili vrata sedeža škvadristične »Avanguardia nazionale*, vdrli vanj in ga opustošili. Nadaljujejo se tudi demonstracije študentov, pripadnikov skrajno levih skupin, v Rimu. Več tisoč jih je šlo po ulicah in skandiralo antifašistična gesla. Ko so na ulici prepoznali nekega škvadrista in ga hoteli politi z rdečo barvo, jih je napadel policijski oddelek in škvadrista rešil. Jutrišnji «Avanti» objavlja u- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii PO OPRAVUENEM POSLANSTVU NA LUNI Vesoljci se vračajo na Zemljo Uspelo spajanje «Antaresa» in «Kitty Hawka» - 53 kg kamenin z Meseca NEW YORK, 6. — Ameriška vesoljca Alan Shepard in Edgar Mitchell sta zapustila površino našega naravnega satelita nekaj po 19. uri sinoči po srednjeevropskem času. S seboj sta ponesla 53,5 kg luninih kamenin in prahu. Pred odhodom sta odvrgla iz lunarnega vozila številne aparate. Nekoliko pozneje sta se vesoljca Shepard in Mitchell vključila v spodnjo eliptično krožno pot okoli Lune. Ta eliptični tir gre od najmanjše razdalje od Lune približno 17 km, do najvišje, ki znaša okoli 90 km. Nekoliko pozneje sta vesoljca popravila ta tir, da bi pripravila ugodne pogoje za združitev z matično ladjo «Kitty Hawk» kjer ju pričakuje tretji ve soljec Stuart Roosa. Ameriška vesoljca sta danes opravila na Luni zelo pomembno delo. Predvsem sta zahtevala, da se začne drugi dan njunega raziskovanja na Luni precej hitreje, in sicer za skoraj uro in pol. Medtem ko sta včeraj prehodila morda kakih 200 metrov ali nekaj več v okolici področja, kjer je pristal »Antares* ter postavila razne znanstvene aparate, sta se morala danes spoprijeti z zelo daljšim pohodom, saj od kraja, kjer je pristal »Antares* do «stožčevega kraterja*, kamor sta bila namenjena, znaša razdalja nekaj čez dva kilometra. To pomeni dva kilometra tja, in dva kilometra nazaj. Pohoa dveh vesoljcev je potekel brez posebnih težav v prvem delu »sprehoda*. Vse pa se je zataknilo, ko sta se začela vzpenjati proti vrhu »stožčevega kraterja*. Upoštevajoč mape tistega področja, ki sta jih imela na razpolago, se je zdelo, da bo najvišji naklon vzpetine dosegel kakih 14 odst. V resnici pa je Shepard zabeležil okoli 18 odst. Ta vzpon je bil za oba vesoljca zelo utrudljiv, kar se je poznalo pri utripih srca in pri dihanju. Pri Shepardu so na zemeljski vesoljski postaji zabeležili 150 utripov na minuto, pri Mitchellu pa nekaj manj. Shepard je star 47 let, medtem ko je Mitchell precej mlajši. V določenem trenutku nista vesoljca mogla dokončno izgovoriti enega samega stavka zaradi napornega dihanja. Dokončni načrt, da bi prišla do vrha »stožčevega kraterja se je izjalovil, delno zaradi utrujenosti, a mogoče še v večji meri zaradi težav pri orientaciji svoje poti. Zdi se, baje, da sta ve- soljca zgrešila dostop do kraterja. Na vrh nista prišla, čeprav sta bila zelo blizu ter sta na tistem področju pobrala mnogo kamenja in luninega prahu. Vesoljska ustanova NASA jima je v določenem trenutku ukazala naj se vrneta na področje, kjer je stal lunami modul. Točno ob 21.35 se je »Antares* združil z matično ladjo. Spajanje je poteklo brez težav, ki so bile značilne za polet proti Luni. Jutri zjutraj ob 2.38 se bodo vžgali motorji servisnega modula, ki bodo potisnili vesoljsko ladjo na pot proti Zemlji. vodnik, ki ga je napisal tajnik PSI Mancini." V njem ponavlja misel, da so se antifašisti zbudili in spoznali, kako se je razpredla »črna mreža*. Mancini zahteva ukrepov »demokratične vlade posl. Colomba* ter opominja, da stoje za fašisti finančni kapital, veleposestniki in vsi, tudi v državnem aparatu, ki se boje delavskih zmag. Predsednik republike Saragat je odgovoril na pismo sindikatov. Ponovil je trditve svoje prve brzojavke. Proti fašizmu in solidarnost sindikatom se je izreklo časnikarsko združenje. Potres v Tuscanii: doslej deset mrtvih VITERBO, 6. — Ob 19.10 so v ViSerbu in okolici zabeležili močan potres, ki je povzročil velik preplah med prebivalstvom. Potres je hudo prizadel mestece Tu-scania, ki je po dosedanjih vesteh glavnega ravnateljstva za civilno zaščito iz Rima porušil ali poškodoval 60 odst. stanovanj. Karabinjerji, ki so prvi prišli na pomoč prizadetemu prebivalstvu v Tuscanii so sporočili, da so doslej našli pod ruševinami 10 mrtvih in okrog 80 ranjenih. Ob 22.30 so zabeležili še en lažji potresni sunek. Prvi potresni sunek, ki je hudo poškodoval Tu-scanio in še nekatere druge manjše vasi je imel osmo stopnjo jakosti po Mercallijevi lestvici. Iz Viterba in drugih krajev prihaja prizadetemu prebivaltsvu pomoč. Na največje težave so naleteli prvi rešilni avtomobili in tovornjaki z reševalci, ker je potres sprožil plaz in zasul del ec«' • K pc-lie v Tuscanhi Shepardova In Mitchellova pot do »Stožčevega kraterja* \ lovenski narod proslavlja svoj praznik kulture na dan obletnice smrti Fr. Prešerna, pesnika. Bilo je čudovito, da se je slovenski narod tako odločil v najtežjih časih, ko sta se fašizem in nacizem razdivjala v absolutnih razsež nostih nekulture. Sozvočje med naj plemenitejšimi čustvi člove-čanstva in neomajno voljo po življenju je sprostilo nezadržne s£o narodne biti. In temu procesu je botrovala kulturna zavest. Ni napredka, če kulturna zavest ne oplodi človeških dejanj. V dinamiki razvoja nikakor ne kaže na to pozabiti, kajti sleherno prehitevanje na račun kulture neizbežno rodi usodno disonanco. V naši sodobnosti so pojmi okrog teh vprašanj nevarno zrahljani, če se je v tako imenovanem razvitejšem delu človeštva pokazal napredek v mrzličnem tem pu civ^zacijskega procesa, ta ni bil vedno podprt od kvasa kulturne zavesti. Civilizacija je bistveno spremenila družbene strukture, toda prinesla je tudi s seboj bakcil nevarnih bolezni, od nevroze v spragozdu iz asfalta» do izničenja v montažnih verigah, od demitiza-cije slekernih človeških vrednot do absolutne predanosti sistemu profita. Stopnja civilizacijskega procesa je razvidna v dimnikih industrijskih objektov, v vesoljskih podvigih, v antenah, v neprestanem vrtenju koles na prenasičenih ce stah, v mitu «blagostanja», v «konsumizmu», v elektronskih računalnikih; razvidna pa je tudi v zastrupljenem ozračju v mestih, v zastrupljenih morskih in kopnih vodah, v brez-dušnjih panjih iz cementa, kjer otroci ne poznajo travnikov, v uvrščenosti pred televizijskimi ekrani, v hibernaciji hladilnikov, v škatlah, v skomputer-skem» programiranju, človek torej ni stroj, zato mora odigrati kulturna zavest bistveno vlogo. To je edino izhodišče za napredek, odtod izhajajo danes sindikalni boji, na to se opirajo študentska gibanja, iz tega raste danes zavest svobode. če je torej kulturna zavest bistvo napredka in civilizacijskega procesa, mora ta slednji stremeti k izboljšanju življenja, mora biti v službi človeka, ne pa ga zasužnjevati. Civilizacija brez kulturne zavesti ni še napredek, kulturna zavest pa že sama po sebi osvobaja človeka in mu da možnost ,da zagospodari nad civilizacijo. Kultura je v humanizmu, civilizacija je v službi humanizma. V naši sodobnosti so se zemeljske razsežnosti skrčile na minimum. Tehnološka popolnost sredstev javnega obveščanja, hitre povezave tudi med najdaljšimi relacijami so privedle do uniformiranosti, kar vsekakor pogojuje človeško individualno kreativnost v sa- mostojnih pridobitvah. Posledica tega je industrializacija e-stetike in umetnosti, če sta e-stetika in umetnost najžlahtnejši komponenti kulture je po eni strani nujno, da se pod tem skupnim imenovalcem ljudstva srečujejo in znajdejo, toda po drugi strani je tudi nujno, da prispevajo v ta skupni imenovalec humus svoje lastne narodne biti. To velja še posebno za nas, ki nam je u-soda odmerila prostor na stičišču več kultur. Kulturna zavest, izvirajoča iz humanizma, nikakor ne more botrovati nasilju. To pa še ne pomeni, da mora ostati človek pasiven, da se ne sme pro-tiviti zlu z nasiljem po Tolstojevem nauku v smislu stare filozofije nirvane. To pomeni, da se nasilje poraja v nekulturi, to pomeni, da tako nasilje ne sme najti prostora v človeku, da je nasilje prostovoljna izbira neizbežne kazni. Zgodovina je v tem pogledu učiteljica. Žal pa se ta nauk velikokrat zanemarja. V svoji globoki kulturni zavesti človek ne bo nikoli zadosti obnavljal te stare resnice; tudi danes, na vseh kontinentih sveta človeška kulturna zavest izpričuje grozote nasilja, in nezadržne sile življenja bijejo boj za svobodo, ki je m mogoče zatreti. V tem večnem spopadu, ki vklepa človeštvo v absurdno verigo samomorilstva, kulturna zavest plemeniti in osvobaja vsako bitnost. Danes smo v Italiji ponovno priča nezaslišanim dogodkom škvadrizma in fašističnega nasilja. Kot državljani in še posebej kot Slovenci, ki smo že utrpeli barbarska dejanja črnega terorja, moramo izpričati svoj protest z ognjem kulturne zavesti .naše največje dobrine. Neizbežna kazen za storjeno zlo se ni še povsem izpolnila. Toda sleherno odlašanje kazen le še stopnjuje. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji lahko s ponosom proslavlja svoj praznik kulture. Iz bogatega humusa kulturne zavesti vedno znova poganjajo stebla, če bi hoteli podati svoj kulturni obračun, bi rezultat izkazoval visoko pozitiven saldo. Preteklo kulturno leto je bilo za nas zelo plodno. Predvsem moramo podčrtati izredne napore beneških Slovencev, ki se vedno bolj uveljavljajo kot aktivna komponenta v našem kulturnem delovanju. Izrednemu uspehu na Dnevu emigranta v Čedadu, ki je že postal tradicionalen in ki privablja v gledališko dvorano tako veliko, kulture žejno in en-tuziastično množico, se je pridružila živahna dejavnost društvenega življenja in drugih nastopov ter dejavnost Društva emigrantov v Švici. Kvalitetni preskok je zelo pomemben za nadaljnji razvoj. Med najpomembnejše uspehe pa spada vsekakor organizacija gledališke sezone v Gorici. Skupni nastop Slovenskega gledališča, Slovenske prosvetne zveze, Zveze slovenske katoliške prosvete, pod okriljem prireditvene ustanove E-MAC je dosegla izredne rezultate. Goriška je dokazala, če je to sploh bilo potrebno, da je vredna svoje velike kulturne tradicije in da predstavlja njen kulturni potencial pomembno kvaliteto. Slovensko gledališče je bilo 14. januarja t. I. v gledališču Verdi poplačano z velikimi obrestmi za trud in prizadevnost v preteklosti. V okviru gledališke sezone v Gorici bo 26. marca prvič gostovala Drama SNG iz Ljubljane, ki se bo predstavila Goričanom z delom. velikega angleškega dramatika Shakespearja. Današnja skupna Prešernova proslava v Kulturnem domu v Trstu izpričuje visoko stopnjo kulturne zavesti. Na tej proslavi bodo dijaki brali spomenico, ki je bila odposlana ministrskemu predsedniku Co-lombu .Tudi s tem dejanjem hočemo Slovenci v Italiji izpričati svojo kulturno zavest. V spomenici je izražena skupna volja vseh Slovencev v Italiji. In ta volja izhaja iz enotnega kulturnega humusa, globoko usidranega, elementarnega. FILIBERT BFNcr,e*'' TRŽAŠKI DNEVNIK SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETA prirejata PREŠERNOVO PROSLAVO Danes, 7. februarja 1971 ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu Sodelujejo: SLOVENSKO GLEDALIŠČE — Mira Sardočeva in Stane Starešinič z izborom iz Večera poezij dr. Franceta Prešerna, ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka; GLASBENA MATICA — godalni orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra, solist violinist Žarko Hrvatič, Antonio Vivaldi, Jesen, lz «štirih letnih časov#; ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - razširjeni zbor iz Rojana pod vodstvom Humberta Mamola ; MOŠKI PEVSKI ZBOR «TABOR» Z OPČIN pod vodstvom Svetka Grgiča. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom proslave. PROSVETNO DRUŠTVO •SLAVEC* — RICMANJE priredi v soboto, 13. II. 1971 ob 20.30 v društveni dvorani PREŠERNOVO PROSLAVO Sodelujejo domači pevski zbor, godba in mladina z recitacijami. ARCI — Magdalena Odbor za slovensko kulturno društvo ljudski dom, Reška cesta 7 V sredo, 10. t. m. ob 20. uri PREŠERNOVA PROSLAVA O slovenskem kulturnem prazniku in zahtevah manjšine bo govorila učiteljica Devana Černič. Sledi predvajanje filma «Kaplan Martin Čedermac# in razgovor o bodočem delu, po-šolskem pouku itd. •niiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiJiiiMiiiiiiintiiiiiiiiiiiiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GOSTJE NAŠIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Kmetovalci iz piranske občine na strokovnem obisku pri nas Ogledali so si razna napredna gospodarstva naših kmetovalcev in se razgovarjali o problemih in težavah kmetijstva na obeh straneh meje Včeraj je bila kot gost Kmečke zveze, Zveze malih posestnikov ter Kmetijske zadruge na obisku na Tržaškem večja skupina kmetov z gričevnatega področja piranske obči ne, predvsem iz Padne, Raven oz. Sv Petra. Od devete ure zjutraj pa do osme zvečer je bil dan prepoln programa, tako da so mogli biti gostje z obiskom res zadovoljni, kar je sicer pokazalo razpoloženje v vaški hiši v Gročani ob zaključku obiska. Kmetje, o katerih je govor, so že lani na številnih strokovnih posvetovanjih izrazili željo, da bi obiskali svoje strokovne tovariše na Tr Paolu Jankoviču v spomin Težko nas je presunila in uža-lostila nepričakovana, skoraj neverjetna vest, da je v Cagliariju, kamor ga je'zanesla njegova umetniška pot, za vedno zatisnil oči tržaški violinist Paolo Jankovič. Še nedavno tega smo se srečali z njim po enem zadnjih koncertov Glasbene matice. BU je, kot vedno, poln idej in načrtov, ves razvnet, ko je razgovor tekel o problemih našega glasbenega življenja. In tedaj smo se od njega zadnjič poslovili. S Paolom Jankovičem smo izgubili odličnega glasbenika in izvrstnega violinista, ki je bil tesno povezan s tržaškim glasbenim življenjem. Njegov oče, slavni violinist Augusto Jankovič, ena najmar-kantnejših osebnosti tržaške glasbene preteklosti, je mladega Paola prvi uvedel v svet glasbe. Študije je Paolo dokončal na tržaškem servatoriju, a že pred diplomo se je aktivno vključil v glasbeno življenje našega mesta. Po osvoboditvi leta 1945 je Paolo Jankovič ustanovil orkester Tržaške filharmonije z najboljšimi glasbeniki Trsta in glasbenih središč severne Italije. Ta odlični simfonični orkester je žel velike uspehe v vseh večjih jugoslovanskih mestih. Ko se je leta 1947 ansambel razšel, so ostali številni odlični člani tega orkestra v Jugoslaviji, bodisi kot člani tamkajšnjih simfoničnih orkestrov, predvsem pa kot izvrstni pedagogi, ki so vzgojili na glasbenih zavodih vrsto izvrstnih glasbenikov. Že kot vodilni član orkestra Tržaške filharmonije se je Jankovič vedno zavzemal za zbližanje in "d-krito kulturno povezovanje na glasbenem področju med italijanskim in slovenskim življem. Ta značilna poteza njegovega življenja odseva tudi v njegovi mnogosbranski dejavnosti. Srečujemo ga kot člana orkestra gledališča Verdi, člana orkestra tržaške Glasbene matice, kjer se je uveljavil tudi kot solist, srečujemo ga kot izvrstnega koncertnega solista v javnosti in na radijskih postajah Trst, Ljubljana, Koper, Reka, Beograd, kot vodjo orkestralnega ansambla v Beogradu, pa še kot novinarja, glasbenega kritika, urednika v Radiu Koper in violinskega pedagoga. Njegov razvejan, nemimi značaj mu ni dopuščal, da bi se ustavil. Vedno znova je snoval načrte in ideje, ki so pa ostale največkrat le v zarodku Saj jim do življenja niso dopustile utesnjene razmere tukajšnjega glasbenega življenja. Zgodaj, prezgodaj nas je zapustil dragi Paolo, izvrsten glasbenik in dober tovariš. Svojcem in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Slava njegovemu spominu. Gojmir Demšar žaškem, hoteli so priti v stik z malimi kmetijskimi proizvajalci trža ške okolice, ki se ubadajo r: enakimi težavami, s kakršnimi se u-badajo oni spričo vedno hujšega vprašanja, kako najbolje in najbolj gospodarno oskrbovati mesta ob slovenski obali, ki podobno kot Trst, zahtevajo vedno več povrtnine, zelenjave, mleka in drugega živilskega blaga. Kakih petdeset kmetov se je pod vodstvom dr. Frana Juriševiča in kmetijskega nadzornika za občino Koper inž. Mirana Marušiča pripeljalo najprej h Kodričem pri Sv. Ani, kjer jih je pozdravil upravni tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, nato pa jim je inž. Miloš Kodrič obrazložil, kako in zakaj so se v njegovi vrtnariji opredelili le na nekatere kuhure, nato je obrazložil zakone tržnega gospodarstva pri vnovčevanju pridelka, povedal, kako bi mogle z zakonom predvidene olajšave koristiti malemu kmetu, dejansko pa koristijo le velikemu kmetu. Goste z onstran meje je nato v poslovalnici Kmetijske zadruge v Ulici Flavia pozdravil predsednik zadruge Zvonko Markovič, ki je kmetom prikazal vlogo in namen zadruge, nadalje mehanizem kako zadruga deluje in posluje in tudi njeno kratko zgodovino. Pot je nato istrske kmete, vodila na Prosek v modeme cvetličnjake Srečka Orla, ki je gostom postregel tudi s Šilcem domače žganjice. Odtod je pot vodila goste v Zgonik. Najprej k spomeniku padlim, kjer jih je pozdravil zgoniški župan Josip Guštin, ki se je v pogovoru z njimi ustavil še dobre pol ure. Po kosilu, ki so jim ga pripravili v pro-seški zadružni gostilni, so se odpeljali na kratek obisk na Repentabor, kjer jih je pozdravil tamkajšnji župan Mihael Guštin. Še prej pa so si ogledali hlev in živino predsednika Kmečke zveze Alfonza Guština. S te strani Krasa je pot vodila goste na drugi, južni konec, v Gro onstran meje poklonili tudi spominu bazoviških junakov pred njihovim spomenikom. V Gročani so si najprej ogledali nekaj modemih hlevov, nakar so se zbrali v vaški hiši, kjer jim je bil pripravljen prigrizek. Tudi tu so si sledili pozdravi, predvsem pozdrav dolinskega župana Dušana Lovrihe in predsednika Kmetijske zadruge Zvonka Markoviča. Ob kozarcu vina po so zadonele slovenske pesmi. OBVESTI!-O Podpisani blagajnik bivše podružnice «Dom» na Opčinah obveščam vse tiste, ki so pred časom prostovoljno prispevali za gradnjo novega niče «Dom» na Opčinah obvešča se je ob pomanjkanju slehernih navodil odbora odločil, da preda saldo blagajne z dne 30. 12. 1970 v znesku 40.000 lir Skladu za postavitev spomenika padlim v NOV na Opčinah, Darovali so: 1.4.1953 prejšnji saldo lir 423 10.4.1953 Boris Možina lir 10.000 10.4.1953 Josip Škabar lir 15.000 26.4.1953 dr. Robert Hlavaty lir 1.000 26.4.1953 dr. Anton Daneu lir 5.000 26.4.1953 Justi Hrovatin Idr 2.000 1.1.1971 Danilo Štubelj Osebni prispevek kot simbolične obresti lir 11.087 Skupaj lir 44.510 16.6.7956 za plačane takse (potrdilo štev. 1626) — lir 4.510 Saldo lir 40.000 3.2.1971 položenih za «Sklad» za postavitev spomenika padlim v NOB na Opčinah lir 40.000 Vsi zapisniki so zainteresiranim na vpogled in razpolago. Kolikor kdo s tem sklepom ne bi soglašal, se Sklad obvezuje, da mu darovani znesek vrne. S tem obvestilom so preklicane tudi vse ostale prevzete obveznosti. Podpis bivši blagajnik Danilo Štubelj Op. ur. Priloženi ček za 40.000 lir smo izročili predstavniku odbora za zgraditev spomenika padlim v NOB čano. Med potjo pa so se gostje z na Opčinah. niiiiiiiiiiiikiiiiiiuiiiimimiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiuuiiiiniMiiiiiiiiittiiiiifitiiituiiumiimiiiiiiimiimiiiiiiiiitiii Včeraj-danes Danes, NEDELJA, 7. februarja KSENIJA Sonce vzide ob 7,20 In zatone ob 17.19 — Dolžina dneva 9.59 — Luna vzide ob 14.18 in zatone ob 5.56. Jutri, PONEDELJEK, ». februarja JANEZ Vreme včeraj: najvlSJa temperatura 12,5, najnižja 5,5 ob 19. url 9,3 stopinje, zračni tlak 1025,6 stanoviten. veter vzhodnik 3 km na uro, vlaga 52-odst„ nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9.1 sto. pinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. februarja 1971 se je v Tr, stu rodilo 14 otrok, umrlo Je 7 oseb. Umrli so: 60-letni Ugo Bunz, 80-letna Gisella -Parenzan vd, Pesante, 79.letni Paolo Malusa, 80-letna Anna Istenich vd. Deseppl, 92.1etnt Attilio Cossani, 84-letni Giuseppe Bonazza, 52-letnl Glovannl Miliinl. Oklici: upokojenec Stelvlo Federlci In delavka Concetta Cerolcl, pristaniški delavec Slejko In Šivilja Ales. sandra Guzlna, univerzitetni asistent dr Aldo Maria Messlna in arheologinja Giullana dr. Sluga, znanstvenik Bentamino dr. Manca In uradnica Gluseppina Dlmltropulo, delavec Vin. cenzo Plgnataro In nameSienka An. gela Moretti, nameščenec Antonlno Ctaccla In gospodinja Bruna Urbani, uradnik Ezlo Cervia In učitelhca E-dvlna dr Cossutta, steklar Glorglo Glorlo In frizerka Mlrlam Marassut, pristaniški delavec Fulvio Devescovt In gospodinja Anna Iust, varilec Glo vanni Lacota ln gospodinja Irma Br cic, uradnik Plero Quata In prodajal ka Maria Pltacco, uradnik Serglo Vol pis in univerzitetna Študentka Darla Bognerl, zidar Lulgl Beraldo In go spodinja Claudla Buzzl, kapitan mor narlce Antonio Zugno ln Barbara Al binl, vojaški častnik Riccardo Capa gna in uradnica Maria Soccollch. u radnik Marto Tagnln in prodalalka Annamaria Merslnl, mehanik Carto Mosettl ln prodajalka Licla Natural, KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIS J A KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO r K 8 T TEL 96-801 Viale XX Bettemhre 16/111 SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da nas obiščejo šofer Gastone Bastlanl In gospodinja Antonietta lamnik, nameščenec Gae-tano Falzone in Maria Levi . Minzt, Študent Riccardo Salna In študentka Slgrld Emma Dehmen, nameščenec Ardeo Bossl in uradnica Daniela Po. lacco, mizar Aldo Floreano In pro. dajalka Anna Btasuttt. uradnik Guldo Fakin In bolničarka Briglda Nussdor. ter, strojni kapitan Ugo Franovlch In knllgovodklnja Biancamarla Stra. tl, inženir Stefano dr. Perrlna ln gospodinja Barbara Franco Scarablzzi Hartmann, učitelj Paolo dr. Speri in uradnica Llltana Gherslna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do U. ure) AlFAlabarda, Ul. Istrta 7, Al Ga. leno. Ul. S. Clllno 36 (Sv Ivan), de Lelnteoburg, Trg S. Glovannl 5, Mlz. zan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do 8.31) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret. ta, Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA, Ginnastlca 6, S Lulgl, Ul. Fellugo 46 (Sv. Alojz). LOTERIJA BARI 45 44 33 59 6 CAGLIARI 57 47 41 19 5 FIRENCE 9 42 M 19 13 GENOVA 30 20 73 53 47 MILAN 15 55 14 19 42 NEAPELJ 74 53 80 38 46 PALERMO 88 54 3 57 39 RIM 41 33 80 24 50 TURIN 78 12 30 83 18 BENETKE 76 70 ENALOTTO 40 73 83 XXI I 12 2 X 2 2 X X Kvote: 12 točk — 15,019.000 lir, 11 točk — 274.700 Ur, 10 točk -26.400 lir. PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN — Boljunec priredi v sredo, 10. februarja ob 20.30 v prostorih osnovne šole Prešernovo proslavo z obširnim programom (recitacije, balet, tamburaški ansambel in pevski zbor). Kot gosta bosta nastopila člana Slovenskega gledališča BOGDANA BRATUŽ in ANTON PETJE PROSVETNO DRUŠTVO «KRAŠKI DOM# na Repentabru priredi v četrtek, 11. t. m. ob 20.30 v prostorih, nad občinsko kopalnico v Repnu Prešernovo proslavo s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Prešernove poezije recitira gledališki igralec Stane Raztresen. 3. Nastop domačega pevskega zbora «Srečko Kumar#. Vljudno vabljeni 1 . Prosvetno društvo tH «Ivan Cankar# pri Sv. Jakobu — Trst V petek, 12. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani gostovanje dramske skupine PD«TABOR» z Opčin s komedijo v treh dejanjih Branislava Nušiča ŽALUJOČI OSTALI Dvorana ogrevana ! Vabljeni! V Slovenskem klubu bo v torek, 9. februarja ob 20.30 predaval STANE BELAK, član Planinskega društva iz Ljubljane o temi HINDUKUŠ 70 Predavanje z bogato slikovno spremljavo bo zajelo slovensko odpravo na visoko gorovje Hindukuša v centralni Aziji — na meji Afganistana in Prednje Indije. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA - TRST ; ; jC 1» iOu ~ i . . 3(170X1 V petek, 12. februarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT SLOVENSKEGA TRIA ACI BERTONCELJ - klavir DEJAN BRAVNIČAR — vioUna CIRIL ŠKERJANEC — čelo Na sporedu bodo skladbe W. A. Mozarta, F. Schuberta ln L. Van Beethovna. Vljudno vabljeni 1 GLASBENA MATICA — TRST V četrtek, 18. februarja 1971 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 ob 20. url v prvem sklicanju ln ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika (pu-bMcizacija šole GM) 3. Poročilo ravnatelja šole GM 4. Poročilo blagajnika 5. Diskusija 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Volitve 8. Razno V NEDELJO, 21. FEBRUARJA od 18. ure naprej PLES V MASKAH ki ga priredi v BARKOVLJAN- SKEM DRUŠTVU m Vabljeni člani ln prljateUjl I Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slavko Škamperle, Strada dl Guardlella 7, vabi čla. ne In prijatelje na zanimivo preda, vanje Maria Magajne z naslovom •Kraška ohcetn opremljeno z barv. nimi diapozitivi, ki bo 11. t. m. ob 10.30 v društvenih prostorih. Vas pri. čakujemol M • Združena škedenjska mladina ln pevski zbor vabita na Prešernovo proslavo pesmi in poezije, ki bo da. nes 7. februarja v škedenjskem do-mu. Nastopajo učenci vrtca, osnovne, srednje In višje sole ter David In Mara iz Kolonkovca. Pojeta dekliški zbor In mešani pevski zbor. Začetek ob 17. url. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih v soboto, 13. t.m. ob 20.30 ln v nedeljo, 14. Un. ob 16. uri (okoliški abonma) Prodaja vstopnic vsak dan od 12 do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734-265. Slovensko gledališče v Trstu Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih DANES, 7. februarja 1971 ob 18. uri v prosvetni dvorani «IGO GRUDEN# v Nabrežini. Gledališča VERDI Z današnjo popoldansko predstavo ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih se zaključijo predstave Rossi, nijeve komične opere «Italijanka v Alžiru# Naslednja predstava operne sezone bo na sporedu v torek, ob 21. url za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih, ko bo gostoval sloviti «London Festival Ballet#, ki je v tržaškem Verdiju po. slednjič gostoval v sezoni 1966.67. Londonski balet bo tokrat nastopil z znanim baletom Čajkovskega »Hrestač# (Lo Schiaccianocl), ki bo to. krat v Trstu prvič izvajan v celoti. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic tako za današnjo popoldansko kot za torkovo predstavo. POLITEAMA ROSSETTI «GIi ltagliani voliono cantare# z. Rito Pavone in Tedy Renom je na sporedu še danes ob 16.30 in zvečer ob 2030. Pri blagajni v pasaži Protti se bo Jutri začela rezervacija in prodaja vstopnic za naslednjo abonmajsko predstavo «Vsako sredo# z Ginom Cervijem, Andreino Pagnanl, Carli, nilem ln Granato, ki bo v sredo. 10 t m Nazionale 15j00 «11 silenzio si paga con la vita#. Eden 14.30 «Vita privata dl Sher. lock Holmes#, Robert Stephen, Co. lin Blakely. Technicolor. Fenice 15.00 «La tigre dl Mompran. cen#. Technicolor Grattacielo 14.30 «11 giardlno del Fin: zi Contini#. Lino , Capoliccio, Do. mmique Sanda, Romolo Valil Eacelsior 15.00 «11 gufo e la gatti. na», Barbara Streisand, George £e. gal. Prepovedano, mladini ttod''j8. letom. ' Rltz 15.00 «1 senza norne#, Alain De. ion#, G M Volonte, Yves Montand, Alabarta 14,30 «Metanza, 11 volto del: la morte#, Jean Bryan, Joseph Mar. tin, vvestern film Technicolor. Filodrammatico 14.30 «Camille 2000», Daniele Caubert Nino Castelnuo. vo Technicolor Prepovedano mla. dinl pod 18, letom. Aurora 15.00 »Colpo da 500 mlllonl alla National Bank#. Cristallo 14.30 «Le castagne sono buo. ne». Gianni Morandl. Stefania Ca. sino. Technicolor Capltol 14.30 «La carica del 101»* Walt Dlsnevev film Sledi: «Piero, no e 11 lupo#. Moderno 14.00 «L’unico gloco ln ctt-tž». Eltsabeth Taylor. VVarren Bea-ty. Technicolor. Vlttorlo Veneto 14.30 «Tempo dl vlo. letiza#,. Robert Hosseln, Charles Aznavour Virna Lisi Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 14.30 «11 segreto dl Santa Vlt-toria#, Anthony Quinn. Virna Lisi, Renato Rachel. Imoero 15.00 «La ballata della clttš senza norne#. Astra 15.00 «Angell senza paradlso#, Al Bano Romlna Power. Technl. color. Abbazla 14.30 «Zorro II dominatore#, Charles Qulney. Technicolor SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU VEČER POEZIJ DR. FRANCETA PREŠERNA pripovedujeta Mira Sardočen/a ln Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Preka v ponedeljek, 8. t.m.ob 20. uri v Ajdovščini v četrtek, 11. t.m. ob 20 .url v Novi Gorici SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje Stane Raztresen v torek, 9. t. m. ob 11.30 in ob 20. uri v POSTOJNI SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Jaka Štoka MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih v sredo, 10. t.m. ob 19.30 v Kranju Razstave NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava In trgovina tropič-nih, sladkovodnih in morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zilcev, dvoživk). Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek. takularna razstava. Darovi in prispevki KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 16. url barvni film: IO NON SCAPPO... FUGGO Prvič na kinematografskem platnu velikih komikov. Igrajo: Allghlero Noschese ln Enrioo Montesano. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 15. url we-stem barvni film: AL Dl LA' DELLA LEGGE Igrajo: Lee Van Cliees In Gra-ztella Granata. Mali oglasi (CITROENI — mehanična delavnica Samarlttam in Mlceo la prodaja nadomestnih delov. Ul. Kittmeyer 4/a. IMATE RESEN NAMEN, da sl poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA'/ Ste osamljeni, pogrešate toplih Desed m družine/ Se želite izogniti avanturam, neresnic, m izkoriščanju, neugledne-mu spoznavanju na cestah m po io-kallh/ Pišite nam, ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti ui oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA 'ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie teršnikova 2« a Študentje, za vas organiziramo počitniško delo v Angliji, zaključne izlete, točaje tujih jezikov, popuste v hotelih, campih, klubih, trgovinah, Diskotekah Itd. Vse informacije: Pod odbor JSS — 62091 Maribor — p p. 11-91 Ženska sama, potrebna pomoči In družbe išče dobrosrčno žensko. Pojasnila dobite na upravi Usta v U-licl sv. Frančiška 20 od 8 do 14. ure. Iščemo vajenko frizerko Salon Sl-lerija. Ul. Giuliani 29, tel. 744.928. V počastitev spomina pok. Pavla Jankoviča darujeta družini Stanka Pertota ln Vere Pertot . Klil 5.000 lir za Glasbeno matico in 5.000 lir za športno združenje Bor. V počastitev spomina pok. Pavla Jankoviča darujeta Anica ln Milan Udovič 2.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Ane Gombač daruje Milica Cok iz Lonjer-ja 2.000 lir za šolo . spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok, Pavla Jankoviča daruje Orletta Ukmar 3.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Anike Gombač darujeta Anton in Marija Gombač 5jOOO lir za prosvetno dru. štvo Lonjer Katinara. Namesto cvetja na grob pok. Josipa Biščaka darujeta Anton ln Marija Gombač 5.000 lir za šolo . spomenik NOB v Cerknem. Za spomenik padlim partizanom na Opčinah sta darovali Ivanka Andol, šek 3.000 in Ivana Malalan 3.000 lir. Ob moževi 70-letnlcl daruje Marija Antonac 5.000 lir za Dijaško matico V počastitev spomina pok. Josipa Biščaka darujeta Bijanka ln Vilko Batič 1.000 lir za Prosvetno društvo Lonjer . Katinara, V spomin ha'starše Marije ln Pe. tra Pregarca Ig RJomanJ ln ob Oblet, niči smrti moža Antona Baruta, da. ruje hči odnosrto žena Albina 3.000 lir za P.d. »Slavec#. V počastitev spomina pok. Ane Gombač, mame Emila Gombača, da. ruje Bojana Modrijan 1.000 lir za P. d. Lonjer, Namesto cvetja na grob pok. Ange. le Puntar daruje Ernest Ukmar 3.000 lir za spomenik padlim na Proseku. Za spomenik padlim partizanom zgoniške občine daruje Jerič por. Pa. hor Lojzka 3.000 lir. V počastitev spomina naše drage Marije Godina vd. Stoka darujejo sestra In nečakinje 20.000 lir za Dl. jaško matico in 10.000 lir za društvo «Dorn» v Skednju, V počastitev spomina drage tete Mare Sancin daruje nečakinja Vilma Sancin Seflč z možem in mamo 10.000 lir za društvo «Dom» v Skednju. V počastitev spomina pok. Josipa Biščaka daruje brat Just z družino 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Josipa Biščaka darujeta Gigi in Lado Ferlu. ga 5.000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Josipa Biščaka daruje Alojzija Gerdol z družino 2.000 lir za Prosvetno društvo LO-njer . Katinara, Ob obletnici smrti Marija Castel. lanlja darujejo v počastitev njegovega spomina mama in bratje 3.000 lir za Dijaško matico In 3.000 lir za šolo . spomenik NOB v Cerknem. Na. mesto cvetja na grob pok. Josipa Biščaka daruje Rudolf Cok l.OOO lit za šolo . spomenik NOB v Cerknem. Avgust Caharija daruje 2.000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem. V spomin pok. Josipa Biščaka daruje Jožko Ceh z družino 2.000 Ur za šolo . spomenik NOB v Cerknem. Na. mesto cvetja na grob pok, Josipa Biščaka darujeta Amalija in Bernard Cač 1.500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Josipa Biščaka darujeta sestri Pepka Kjuder in Antonija Pečar 2 000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. strica Josipa Biščaka darujeta Kri. stlna Lavrenčič 5.000 lir in Silva 2.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. brata Josipa Biščaka da. ruje Santlna Pertot z družino 5.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Ludvika Zobca, daruje družina Rado Žerjal 2.000 Ur za prosvetno društvo »France Prešeren*. Emilija Ljubič daruje za bazovskl dom 2.000 Ur. BANCA Dl CREDITO Ot TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulic« F. Pilil M. 10 fel. 38101/38045 opravlja vsa bančna posla kupola tujo valute Vtsra|9n|l odkupni davlinl tečaji Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Iterling švic. frank Franc frank Belo frenk Hol. florinl Nemška marka Avst šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,- 142,- 110,- 12,— 172,- 170,- 23.80 38.50 6. t. m. nas Je zapustila naša draga Justina Kralj vd. Kuret Pogreb bo v ponedeljek, 8. t.m. ob 10. uri lz kapele glavne bolnišnice v Ul. Pletš. Žalostno vest sporočajo žalujoči otroci Marcella, Orlando, Alma, Mira in Lidia, zeta Otello in Gae-tano, snaha Bruna, vnuki, nečaki In svakinji Ivanka In Lojzka ter drugo sorodstvo. Trst, 7. februarja 1971. SOŽALJA Odbor Glasbene matice in odi® orkestra Glasbene matice Izrek®* družini Jankovič In Pertot iskren0 sožalje ob hudi izgubi Paola J® kovica, svojega bivšega člana- Žalovanju družine Jankovič smrti moža in očeta Paola se W družuje prijatelj Aleksij Greg0111' Družina Oficija se z bolečino Ff družuje žalovanju družine Jankfj ob smrti dragega moža in ot‘ Paola. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega očeta Viktorja Magajne Posebna zahvala godbi ln vsem darovalcem cvetja. žalujoča Dani, hčere In sorodstvo I.T, Funebri . Ul. Zonta 3. tel 38006 Naši sodelavki Nori Jankorf0.. njeni družini izrekamo ob s®” očeta Paola iskreno sožalje. Člani Slovenskega gled*®® v Trstu ZAHVALA Vsem, kd so na kateri koli način počastili spomin našega dragega Ludvika Zobca se prav lepo zahvaljujemo. Viktor Zobec, družini Zobec in Glavina Boljunec, 7. februarja 1971. Gibanje za neodvisnost ® se pridružuje bolečini druži® 01 smrti Paola Jankoviča indlpandentastičnega predst^v0^ in aktivista. Družina občinskega svet*^ Giovannija Marchesicha se cfll^ žuje žalovanju družine ob dragega prijatelja Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem. Paola V petek, 5. t. m. nas je v Cagliariju, daleč od svod111 dragih, nenadoma zapustil naš predragi mož in oče PAOLO JANKOVIČ Žalostno vest sporočajo: žena Vlasta, hčerka Nora, k*® Igor, snaha Majda z vnučkoma Mitjo ln Brankom, tast R®* Pfertot, svaka Jelica ln U go, nečak Danilo, družina ln drugo sorodstvo., ...... Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Trst, Barkovlje, 7. februarja 1971 ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ln UREDNIS^0 ter UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA se pridružujejo žalovanju ob nenadni smrti PAOLA JANKOVIČA in izrekajo še posebej svoje Iskreno sožalje ženi Vlasti J*® kovlč, svoji dolgoletni nameščemkl, ln vsem ostalim svojce®1 ln sorodnikom. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob st1®0* ob tragični smrti naše drage hčerke ln sestre DORE GRGIČ Posebna zahvala č. g. župnikoma, vsem darovalcem cv®^ mladini lz Bazovice ln iz okoliških vasi za vence ln P0^, vovalnost ter vsem, ki so pokojnico na kateri koli počastili ln jo spremili na zadnji poti. DRUŽINA GRGIČ IN SORODN^ Baoovioa, 7. februarja 1971 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustve*®*1 ob Izgubi našega dragega JOSIPA BISIACCHI (BIŠČAKA) „ Posebna zahvala g. župnikom, sorodnikom, Zvezi nov Lonjer-Katlnara, darovalcem ovetja, kakor tudi deK'v*1^ kolegom ACEGAT. Družina Bigčak - Mana*0 Trst, 7. februarja 1971. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami soču*4'^ vali ob nenadni Izgubi naše nepozabne mame ln non® ANE GOMBAČ roj. ČOK Enaka zahvala 6. g. župniku, darovalcem cvetja ter M so na kateri koli način počastili njen spomin ln Jo ^ mili na njeni zadnji poti. Žalujoči otroci: MILKA, KARLO in EMIL z družbi Lonjer, 7. februarja 1971 Prešernov dan in spomenica Po pregledu števila Prešernovih Proslav zadnjih let ugotavljamo, da skoro ni društva, šole in usta-n“ve' ki ne bi ob prazniku slovenje kulture - Prešernovem dnevu -Priredila kulturne prireditve. Tudi vsebina teh proslav tako v kulturam kot slavnostnem delu, v ka-•rem steče iz ust govornika be-joa. ki sodi na tak praznik, je 0,«gla in teži po vedno boljši valiteti. Povsem je razumljivo, I V**0 moral' v prvih povojnih p6'1!1 (tovoriti predvsem o velikem rešernu, da se odžejamo 25 in več ,r*iaioče suhe in težke fašisti-n« dobe. Vse generacije iz tistih •ntnih časov za nas Slovence niso ®9le in smele spoznavati v šoli ,e °' ideje Prešerna in drugih »“venskih pesnikov in pisateljev. •'* danes zadobivajo Prešernove Proslave tisti pravi, široki pomen, 1 9re širše od praznovanja in spoznavanja samega Prešerna. Danes proslavljamo pod Prešernovim imenom, ki je simbol vsega naprednega, kulturnega in narodnega življenja, sedanji trenutek celotne narodne bitnosti. Izhajajoč iz ocene proslavljanja slovenskega kulturnega praznika «8. februarja«, je predsedstvo Slovenske prosvetne zveze sprejelo naslednji sklep: «Na vseh letošnjih društvenih in osrednjih Prešernovih proslavah naj se namesto običajnega govora bere SPOMENICO, naslovljeno na predsednika vlade Emilia Colomba. Spomenico so sestavili, podpisali in odposlali zastopniki vseh strank in organizacij, v katerih delujejo Slovenci iz videmske, goriške in tržaške pokrajine. Med 27. podpisniki je tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze. Prepričani smo, da bo taka enotna akcija prispevala k čimprejšnjemu obravnavanju zahtev, ki jih vsebuje spomenica.« V petek je PD Ivan Cankar kot prvo prebralo SPOMENICO na svoji izredno dobro obiskani Prešernovi proslavi. Sinoči so isto opravili SPD Tabor in PD Vodnik na Tržaškem in PD Oton Župančič na Goriškem. Danes je SPOMENICA na vrsti na obeh skupnih osrednjih proslavah v Kulturnem domu v Trstu in Prosvetni dvorani v Gorici. S polnoštevilnim obiskom vseh PREŠERNOVIH PROSLAV bomo potrdili živo prisotnost Prešernovih idej in našo zavestno pripravljenost, da jih pri vsakodnevnem delu tudi uveljavljamo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ANAGRAFSKI PODATKI ZA LETO 1970 ZA OKOLIŠKE OBČINE ,il>Ml||||||||„l,||m||||||||1|||||||||||||||||Ht|m||1t|||||m|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||||M|||||||||||||||||mtM||M|MM||||M|||| M ZADNJIH NASTOPIH DOMA IN DRUGOD Živahna dejavnost trebenskega prosvetnega društva «Primorec» Razgovor s predsednikom društva Marcelom Kraljem - Dotok mladih pevcev v pevski zbor - Predvideni program gostovanj 9a > po^'na dvorana prosvetne-• “Histva «Primorec* in res pri-do,,0. \er smiselno izbran in na gr °3n' umetniški ravni podan pro-tsg ]e spričevalo sinočnjega nad-(aineUSpe^e.a vokolno - inštrumen-de;®1?. večera, na katerem so so-*torp« ' • nosani pevski zbor «Pri-liar *Trebč, ital. prvakinja na ^r2°n'^n Domna Kante, harmonijo 1 °nsambel Miramar* ter no tajnj <2yj0t;^en‘ domači inštrumen- 3e kronist začel svoje po-<š>Tin,koncertu, ki ga je PD las j,°rec* Priredilo 9. januarja lesi^ ?07načem trebenskem Ljud-njj( ,ju>mu. tako bi bil lahko kro- totit^sa3 naslednjega dne ob po ^oČa/ koncerta- tako bi bil lahke PO koncu meseca, ko je troaJ'moreCi s sodelavci in istim krhke ^ gostovalo v Križu pri m PD isVesna*. Tu »ilaa ^tornima dejavnost je posta-°sd roZ-nsko prosvetno društvo i ko Jle- kajti ne bi se moglo vsa-in v Osvetno društvo na Tržaškem Jiua[j(.našem zamejstvu nasploh po-dej ‘ v zadnjem času s tolikšno «o. Zavedati se namreč mo-■ da so za temi tremi zapo- koncerti večmesečne inten- ^ g"..........| ........... 0 Priprave, večmesečni napori, ^hih deiavnosti- 0 naporih in kleni'’"1 f.mo se nekega večera po-* s predsednikom društva fejt lrrn Kraljem, ki ga je zares hCne,e Povedano njegov pev-Pr. „ 0r- večkrat nastopil, kot n. oblej.j Prvomajski proslavi, ob 25. kiaj -C! osvoboditve na Stadionu I. U0(jj n Pa podobni proslavi v Gro-je nastopil na kometi jn j! bazoviških žrtev v Bazovi-l|(|st0nUniniil|„lllllllimtMIHt|lliaiimilllll,llll„l,nl„l,nunami,kniiiiiii ‘lata poroka pri Orejčevih v Dolini jfejetjfr^čerajšnji dan pred pet-“0ceri 1 ‘eti sta si Ivana Krmec s jkft, }n Ivan Kleva iz Prebedi v dolinski župni cer- »5*° zvestobo ter krepka in Sicn mal°kdo, čeprav posuta s Via, l. Veselih in žalostnih trenut-\ znn'7'm° jih je pisala polstolet-Ni nai7vi.m- slavila v krogu svo-j'Orni* zlato poroko. doJ Jveoj*, kot jima pravijo po Jk v svojem dolgem zdko- K,8!'*' kar osem otrok, od ka-se šest živih. Časi prav go-% Ji1*0 bili lahki in treba si je **. IvrJ^^ati kakor je bilo mogo-H|j(Jn Kleno se je do nedavnega bitnih ukvarjal s polaganjem a-lvnpkisti, njegova poznejša ie-oriv1’ 1,0 ie še kot mlado de-HoftZ,, služit na njivo, ko pa je gafu Solo, so ji starši kupili katerim je nosila vsak dan '^fWW*k0 'ste t; Trst, pozneje pa spoznala Ivana, ki se je komaj pred tremi leti vrnil z ruskega vojnega jetništva, nekaj let po poroki pa sta se oba preselila v Dolino, kjer živita še danes, in kjer sta zaradi svoje preprostosti in vedrosti spoštovana in priljubljena med vsemi domačini. Ko smo ju obiskali na njunem domu v Dolini št. 109, smo že od daleč začuli poskočne zvoke harmonike, ki so prihajali iz stanovanja. tNekoč so te poskočnice prihajale iz žive harmonike, danes se moramo, žal, zadovoljiti le z gramofonom ...» nam je potožil gospodar Ivan, nato pa takoj pristavil, da je kljub vsemu bilo lepo, zelo lepo... Mi pa z naše strani kličemo še vedno mladima zlatoporočencema Se na tolika, tolika leta, da bi V torek so sorodniki, prijatelji in znanci spremili na zadnji poti na Skedenjsko pokopališče pokojno Marijo Godina vd. Stoka, ki je za vedno zatisnila oči v nedeljo, 31. januarja. Izhajala Je iz znane družine Godina iz Skednja, kjer se je rodila 16. septembra 1880. Potem ko je dokončala učiteljišče v Gorici, je nekaj let poučevala v Bazovici. Poročila se je z inž. Langfortom, po smrti prvega moža pa se je poročila z Jako Štoko, katerega je naše občinstvo bolje spoznalo po njegovi Igri «Moč uniformen, ki jo je uprizorilo naše Slovensko gledališče. Stoka, ki je tudi Ml vdovec, Je imel znano knjigarno v Ul. Milano. Pokojna Marija, ki je bila zelo zavedna Slovenka, širokega obzorja in zelo inteligentna, je možu zelo pomagala v knjigarni, ki Je postala nekakšen kulturni center. To Je bilo za Marijo in Jako najbolj primemo okolje. Smrt moža Jo Je hudo prizadela, saj sta se dobro razumela, medsebojno cenila in 1-mela zelo rada. Po njegovi smrti se je umaknila v zasebno življenje in se sama preživljala. Precej let Je živela pri svojih nečakinjah, ki so jo imele rade kot svojo mater. Zadnji dve leti svojega življenja Je preživela v Dolini pri nunah, kjer se Je dobro počutila in so jo vsi visoko cenili. Bila je ženska plemenitega značaja in dobrega srca. Pred dvema mesecema je zbolela in bila nekaj časa v bolnišnici. Nato so jo pripenjali domov, k nečakinji Sabini. Ne v prvem in ne v drugem zakonu ni imela otrok, njene nečakinje pa so Ji nudile vso skrb in nego do zadnjega dne. Umrla Je doma, med svojimi dragimi. Naj ji bo lahka domača gruda. Sorodnikom Izražamo globoko sožalje. Za spomenik padlim med NOB v Bazovici Akcija za zbiranje sredstev za postavitev spomenika padlim in u-mrlim med NOB v Bazovici, ki jo vodi akcijski odbor, je naletela med Bazov.ci na spontan odziv, kar dokazuje, kako se Bazovci zavedajo veličine žrtev svojih najboljših sinov med narodnoosvobodilno borbo in svoje dolžnosti, da se jim po tolikih letih oddolžijo s postavitvijo dostojnega spomenika, ki bo sredi Bazovice pričal mladim rodovom o boju za našo narodno in socialno svobodo. Objavljamo drugi seznam darovalcev: Anton Stopar 10.000, Andrej Stopar 5.000, Alojz Križmančič (Feč) 5.000, Andrej Metlika (št. 102) 10.000, Svetko žagar (Boronov) 5.000, Ivan Grgič (Nendo oče) 5.000, Srečko Grgič 1.000, Zofka in Toni Kalc (Šajsnik) 10.000, Vera Grgič 10.000, Franc Mahnič 10.000, Emilija Ljubič (Pogrjanova) 10.000, POROKE: Mirian Mervič in Li-dia Clarici (Devin - Nabrežina), Al-fredo Bignolini (D-N) in Francesca Caterina (Tržič), Danijel štrajn (Dolina) in Lidia Franco (D-N), Antonio Reia in Anna Grison (D-N), Ar rigo Pregara (Trst) in Antonella Giu-ricin (D-N), Giovanni Biazzo (D-N) in Claudia Benedetti (Tržič), Franco Zanasi (Modena) in Anna Maria Michelato (D-N), Giovanni Paparella (Tržič) in Ivanka Ferfo-lja (D-N), Giuliano Peric in Loret-ta Pitacco (D-N), Dalibor Barič (D-N) in Marisa Corossez (Milje), Sal-vatore Macchione (D-N) in Milena Rege (Tržič), Mirko Briščak (D-N) in Marija Gruden (Zgonik), Renzo Sonzogni (D-N) in Silvana Rosson (Agordo), Edvard Košuta (D-N) in Maria Zucca (Trst), Danilo Pahor (D-N) in Nataša Marussi (Doberdob), Giovanni Cherchi (D-N) in Ri-na Marcolini (Čedad), Giordano Crasnich in Helena Barič (D-N), Albin Antonič (D-N) in Marta Cotič (TS), Edi Farfoglia in Sonia Toma-sella (D-N), Ermanno Mazza (TS) in Franka Zidarič (D-N), Dimitrij Pertot in Lidija Antonič (D-N), Ar-berto Paggeti (Milje) in Graziella Verzegnassi (D N), Egidio Sodoma-co (TS) in Katjuša Pernarčič (D-N), Bruno Soranzio (Ronke) in So-lidea Truschinger (D-N), Armando Reggente (TS) in Maria Barbieri (D-N), Massimo Suzzi (Tržič) ;n Marina Delise (D-N), Paolo Suzan (TS) in Radiča Antonič (D-N), Gui-do Padovan (Tržič) in Ivanka Ger-eič (D-N), Silvij Šuligoj (Gorica) in Darina šemec (D-N), Rino Picco-tin (Lonigo) in Luciana Oliosi (D-N), Vito Pastore (Portogruaro) in Alida Pastore (D-N), T-uigi Lirli (Serle) in Vilma Rebula (D-N), Flavto Duratorre (TS) in Nives Oco-vich (D-N), Ennio DUrbano (TS) in Luigia Limina (D-N), Livio Allegret-to in Dalija Jakomin (D-N), Roberto Cosolo (San Canzian dTsonzo) in Jasna Požar (D-N), Franco Fabec (TS) in Zvonka Trampuž (D-N), Eugenio Bursich (D-N) in Natalima Tretjak (TS), Paolo Maier (Foglia-no Redipuglia) in Graziella Candot-to (D-N), Silvio Stefani (TS) in Rita Sperandto (D-N), Marino Zupni-ni (TS) in Geria Pertot (D-N), Rino Varisco in Branka Miladinovič (D-N), Aldo Di Giulian (Maniago) ki Loredana Marvi (D-N), Danilo Osi in Gertrude Peric (D-N), Roberto Allegretto in Adelia Zuccon (D-N), Armando Delise (TS) in Maria Bernardi (D-N), Boris Periz in Draga Legiša (D-N), Marino Kroselj (D-N) in Bruna Serli (TS), Alvaro Novati (Ronke) in Eufemia Raven-na (D-N), Pasquale Russo (D-N) in Raffaelina Spera (Marigliano), Franco Fonzar (D-N) in Loretta Bet (Romke), Ivan Škerk (D-N) in Luciana Molinari (TS), Umberto Lombardi (TS) in Mirella Moretto (D-N), Franc Pahor (D-N) in Cannela Galletta (Messina), Bruno Salvetat (TS) in Gioia Perlott (D-N), Giovanni Romagna (D-N) in Ljuba Zo-li (Zgonik), Dario Kocjančič (D-N) in Adelina Bozzato (Tržič), Božič Antonič (D-N) in Suzana Sedmak (Zgonik), Stanislav Conta (Jugoslavija) in Mafalda Savi (D-N), Giulia no Vittor (S. Canzian dTsonzo) in Gabrijela Colja (D-N), Bruno Marini (TS) in Marina Favretto (D-N), Vinicio Malusš (D-N) in Ileana Boschin (S. Canzian dTsonzo), De nis Giardina (D-N) in Nelita Dudi-ne (Milje), Giorgto Zoli (D-N) in Silva Bergamasco (S. Canzian dTsonzo), Marto Benninich ''D-N) in Paola Vescovi (Turriaco), Aleksander Praselj (D-N) in Loredana Cap-pellari (TS), Ottavio Fonzar (D-N) in Violanda Verrone (TS), Giancar-lo Gollia (D-N) in Ana Marija Pertot (TS), Lucio Scapin (D-N) in Do-rotea Martini (Idrija), Severino Tu-so (D-N) in Nevenka Metljah (Komen), Janko Hrovatin (TS) to Lu- cia Falletic (D-N), Bernard Peric (D-N) in Zdenka Marušič (Grgar). SMRTI: Ljudmila Pertot por. Godnič, (Nabrežina), Antonija Černe vd. Kuk, (Prečnik), Vittorio Si-dari (Nabrežina-Postaja), Teresa Maurel vd. Mrau, (Sesljan), Ludvik Sardoč (Nabrežina - Postaja), Amedeo Merluzzi (Nabrežina - Postaja), Hilarij Legiša (Slivno), Franc Berkič (Slivno), Ivan Adami (Prečnik), Olga Caharija por. Pertot, (Nabrežina), Antonio Gonili (štivan), Giorgina Tujach por. Ro-vis (Sesljan), Francesco Destradi (Štivan), Maria Marzona vd. Zol-dan (Devin), Virginija Legiša vd. Kocman (Štivan), Eufemia Vidotto por. Sponza (Sesljan), Rosa Peru-cich vd. Rozbovskv (štivan), Ro-dolfo Valente (Sesljan), Pietro Ro-vis (Sesljan), Anna Giusti vd. Let-tig (Nabrežina), Onelio Ronzani (Nabrežina-Postaja), Giovanni Bat-tista Maraspdn, Marija Legiša vd. Gherlani (Nabrežina - Kamnolom), Pierina Blecich vd. Basso (Sesljan), Ferdinando Moratto (Štivan), Pavla Gomizelj vd. Terčon (Mavhinje), Antonio Pelizzon (Štivan). Karolina Škerk vd. Pavlina (Ternovica), Josip Zupančič (Šempolaj), Aurea Boschetti por. Manfreda (Sesljan), Quinto Martinis (Devin), Giuseppe Longhini (Devin), Santo Mazzano-vich (Sesljan), Marija Pavlina por. Gruden (Prečnik), Tekla Adamovič vd. Dolžan (Sesljan), Marina Sepic vd. Miani (Sesljan), Franc Caharija (Nabrežina), Giulia Rasroan por. Favento (Sesljan). Anna Maria Coslovich vd. Vidali (Sesljan), Ivan Zidarič (Praprot), Ermando Roset (Nabrežina), Giovanni Gus (Devin), Teresa Turco vd. Bordon (Sesljan), Marija Legiša por. Ra-cozzi (Devin), Giorgio Bonifncio (Sesljan), Caterina Fabretti pur. Furlan (Vižovlje), Alberto Fragia-como (Sesljan), Ortensia Stefani por. Sala (Nabrežina - Kamnolom), Josip Jazbec (Nabrežina - Postaja), Benjamine Fonzar (Nabrežina), Josip Pieri (Devin), Anton Legiša (Devin), Ottavia Cherti (Nabrežina-Postaja), Maria Sponza por. Rocco (Šhivan), Antonija Legiša vd. Gabrovec (Cerovlje), Adele Cimador vd. Burger (Nabrežina - Kamnolom), Maria Cemaz por. Bobbera (Nabrežina - Postaja), Martina Ber-toJo (Sesljan), Giovanni Battista Rizzo (Sesljan), Josip Zidarič (Pra-1 prot), Ivanka Šemi por. Legiša (Cerovlje), Izidor Žbogar (štivan), Guido Ples (Devin), Mirko Legiša (Vižovlje), Mario Pastore (Devin), Silvester Gruden (Nabrežina), Alberta Zupančič vd. Rebula (Šempolaj), Ruggero Pin (Sesljan), Marija Comari vd. Pieri (Sesljan), Ana Caharija vd. Spazzali (Nabrežina), Giusto Giusto (Nabrežina), Giusto Giovannini (Sesljan). Ivan Pertot (Nabrežina), Cesare Viscovich (Sesljan), Antomno Giaccone (Nabrežina - Postaja), Ana Potočnik por. Kobau (Nabrežina - Kamnolom), Francesca Intihar vd. Stefani (Sesljan), Maria Vassilich vd. Rimbaldo (Sesljan), Francesco Maz-zoni (Slivno), Ivan Sardoč (Slivno), Tereza Coseni vd. Marangon (Nabrežina - Kamnolom). Proseku, pod fašističnim režimom, kot mnogi zavedni slovenski učitelji, pa sta se morala preseliti v Jugoslavijo. Toda tudi tam jima ni bilo lahko življenje. Ko so se menjavale vlade, so se menjavala tudi službena mesta ln večkrat sta morala biti ločena ln poučevati vsak v drugem, oddaljenem kraju. Po koncu zadnje vojne ju je vleklo domov, v rojstne kraje. Poučevala sta v Dolini ln pri Sv. Ani, ko pa sta bila upokojena, sta se spet-vmila v Ptuj, k svojima sinovoma. Eden Je živinozdravnik, drugi pa odvetnik. Tudi pokojna Mara je bila lik slovenske učiteljice, kakršnih se še spominjajo naši ljudje. Naj počiva v miru. Možu ln sinovoma izrekamo globoko sožalje. SMRT SPOŠTOVANEGA LONJERCA Dotrpel je Josip Biščak borec za narodno svobodo V četrtek popoldne so na Kati-nari položili k večnemu počitku Josipa Biščaka. Pokojnik ni bil več mlad, pa tudi ne tako star, •iiiinimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiitiiimiMitmiiiiniiiiiiiiiiiiiiimtmnmHmummmmmmurniit SOGLASEN SKLEP VAŠČANOV V Prebenegu bodo postavili spomenik padlim za svobodo Pripravljalni odbor je pridno na delu - Vas je dala na oltar svobode 16 žrtev, bila pa je tudi dvakrat požgana Umrla je učiteljica Marija Sancin roj. Bunc Dva tedna pred smrtjo svoje velike prijateljice Marije Godina vd. Stoka je v Ptuju umrla v starosti 72 let Mara Sancin roj. Bunc, upokojena učiteljica, naša zavedna rojakinja. Rodila se Je v Dolini, kjer je bil njen oče šolski upravitelj, poročila se Je s Cezarjem Sancinom iz Skednja, ki Je tudi učitelj. Nekaj časa Je poučevala na tiiiimmiiimiiiiiiiitiiitimiiiiiiiiiiiiitBiniiiiiiimt Otroci devinskega vrtca gostje pri «Dami Bianchi» znala v sebi zmerom ohraniti krep- j Rudolf Marc (Toknov) 10.000, An kost in vedrost, ki ju je sprem- j ton Marc_ (Silčev) 10.000, Ivan Križ- Ijala do danet. Imančič (šajioik) 10.000 lir. Tudi v Prebenegu bodo vaščani postavili spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni ln žrtvam nacifašistlčnega terorja. Tako so pred nekaj meseci soglasno sklenili in ustanovili pripravljalni odbor, v katerem so Mario Samec (predsednik), Dario Kraljič (tajnik), Ivan Kuzmič in Zdravko Bandi. Odbor se Je z vso vnemo lotil dela tn Je do sedaj nabral že 477.500 lir prispevkov. Nabiralna akcija se nadaljuje. Medtem sc na predlog Maria Sancina napravili osnutek spomenika, ki ga bo izdelal kamnosek Stanko Zidarič iz Sempoiaja. Spomenik bodo postavili v gornjem delu vasi, ob cesti blizu pralnice, na kraju, ki mu pravijo «Na opoki». Prvi sestanek, na katerem so se dogovorili o postavitvi spomenika padlim, Je bil lanskega maja. Prebivalci so z navdušenjem sprejeli predlog in vse kaže, da se bo pobuda uresničila že letošnjo pomlad. Datum odkritja spomenika ni še določen, ker je pač treba opraviti še nekatere formalnosti, čez nekaj tednov pa se bodo vaščani spet sestali In se bodo po-ofinr(1 ne/.t.J s drobno pogovorili glede dneva odkritja spomenika in sporeda svečanosti, ki bo prav gotovo privabila v to prijazno vasico mnogo gostov ne samo iz dolinske občine, ampak tudi lz drugih krajev tostran in onstran meje. Prebeneg, ki šteje 167 preblval-oev, Je med borci, talci in interniranci imel kar 16 padlih za svobodo. Vsa vas je sodelovala v narodnoosvobodilni vojni, Nemci pa so jo dvakrat požgali, In sicer 2. oktobra 1943, ko je bilo požganih 9 hiš, in 13. junija 1944, ko je bilo požganih še 5 hiš. Danes nagraditev delavcev in operaterjev Na trgovinski zbornici bo danes dopoldne napovedana nagraditev 110 zaslužnih delavcev ln operaterjev z našega področja. Slovesnosti, ki bo v glavni dvorani zbornice ob 10. url se, bo med drugim udeležil tudi deželni odbornik za delo ln načrtovanje Nereo Stopper. da bi se njegova smrt mogla sprejeti kot sicer žalostna, vendar pa neizbežna nujnost, kajti bil je star komaj 64 let. Pokojnega Biščaka je spravila v prerani grob bolezen, ki mu je že dolgo izpodjedala zdravje, verjetno že od tedaj, ko so ga v začetku druge svetovne vojne oblekli v uniformo in poslali na Sardinijo, kjer se je nalezel malarije. Bolezen ga je nato spremljala tudi v časih, ko je kot borec Tretje prekomorske brigade opravil slavno pot te partizanske enote vse do naših krajev, do zaključnih borb za osvoboditev vse slovenske zemlje. Prav v tem času, v času NOB, se je bil pokojnik nalezel še tifusa. Zaradi tega in zaradi malarije so Josipa Biščaka koj po končanih bojih leta 1945 poslali na zdravljenje v Dutovlje, nato v Strunjan, kjer se je kolikor toliko opomogel, da je v septembru 1945 mogel zapustiti svojo enoto in jugoslovansko vojsko. Ker se je zavedel, da njegovo zdravje ni najboljše, je pokojni Josip Biščak živel zelo solidno življenje in bil često na zdravniških pregledih. Še ni dolgo tega, ko je opravil temeljit pregled. Kljub temu je živel normalno življenje zdravega človeka. Delal je in skrbel za svojo družino, tako da ga niso cenili in ljubili le svojci, pač pa vsi znanci. Bil je priljubljen v svojem okraju in v službi, kot more biti priljubljen in cenjen le človek z zglednim življenjem. In življenje Josipa Biščaka je bilo zares zgledno življenje, kakršno je bilo življenje tolikerih naših ljudi tiste nesrečne generacije, ki je zrastla, se razvila v eni mračni dobi. Pokojnik Biščak se je rodil v Lonjerju let« 1906, mladost je preživel kot toliko drugih naših ljudi v skromnosti in težavah. Nato smo ga, kot smo že omenili, srečali v dneh preizkušnje med bow:i za svobodo. S Tretjo prekomorsko je kot topničar obšel velik del zahodne Jugoslavije in njegova enota se je izkazala v številnih bojih, kot na primer pri Gospiču, Mostarju, Bi-haču in Otočcu, v Senju in v Rupi, dokler se z osvoboditvijo Ilirske Bistrice ni končal naš veliki boj. Naš pokojnik je torej opravil vso svojo nalogo in bil je zato tudi odlikovan. V povojnem času pa se je vključil v nadaljnjo borbo za uveljavitev načel, za katere se je v boril med NOB. Zato slava njegovemu spominu, njegovim svojcem pa iskreno sožalje. V torek 2. februarja so bili kot že prejšnja leta, gostje znane restavracije «Alla Dama Bianca» v devinskem portiču, vsi otroci devinskega vrtca. Tako je 58 otročičkov od katerih 20 iz slovenskega vrtca in ostalih 9 italijanske sekcije — skupno z učiteljicami napolnilo lepo dvorano tik ob morju, ki jo je za to priložnost hotelir Vilko Metlikovec, rezerviral izključno za male goste, kot je razvidno iz (dvojezičnega!) obvestila, ki je stal na vhodnih vratih. Hotelir Vilko, njegova soproga gospa Irene ter strežno osebje so ugodili vsem željam mladih gostov, v njihovo, seveda neizmerno veselje! Tega lepega srečanja se je udeležil tudi župan devinsko-nabre-žinske občine dr. Dragomir Legiša ter dekan g. Ivan Kretič. Po kosilu je prišla na vrsto še obdaritev malčkov s slaščicami ter za spomin še lepa slika skupaj z gostoljubnimi hotelirji naše obale* Jutri metan v prvem okraju 'jtm Kot je bilo že sporočeno, se prične jutri najdelikatnejša in naj-intenzivnejša faza metanizacije mesta s preureditvijo približno 100.000 naprav na plin pri potrošnikih, da bodo lahko delovale z metanom. Pozno zjutraj in v prvih popoldanskih urah bodo tehniki podjetja SALP, kateremu so bila naročena dela, obiskali vse potrošnike prvega okraja, ki stanujejo v ulicah Cernaro, d'Alvia-no, Doda, Lorenzetti, Oliva, Pola, S. Benedetto, Svevo, Trissino, Zo-rutti in na Trgu Legnami. Teh je 1.130. Tehniki jim bodo povedali, kako uporabljati naprave z metanom do njihove preureditve (1237). Sporočili jim bodo tudi Obseg prvega okraja dan, ko bodo opravili potrebna dela (od torka do četrtka zjutraj). Metan bo spuščen v cevi prvega okraja jutri okoli 18. ure. Nobene skrbi za lastnike ogrevalnih naprav, ki itak ne delujejo na metan, če jih niso prej preuredili, kar pa ne velja za kuhalnike. Ogrevalnih naprav je v tem okraju malo, vsega 15. Ker pa je tehnikov mnogo, bodo te naprave preurejene za metan že v ponedeljek zvečer. Brez skrbi so lahko tudi trgovci in industrijski podjetniki, katerim bodo dali pri preurejevanju naprav prednost. Iz tega izhaja, da je bil načrt pripravljen tako, da bi potrošnike motili čim manj. Prav zato, da bi se ta namen uresničil, prosi podjetje vse potrošnike prvega okraja, naj pričakajo doma, v ponedeljek ves dan, obisk tehnikov SALP in naj spoštujejo, sporazumno sprejete obveze kar zadeva prvi ogled naprav, da se opravijo nujna preureditvena dela. Vsekakor vabimo potrošnike, ki bi ugotovili, da naprave ne delujejo normalno ali da obstajajo razlogi za nezadovoljstvo, naj telefonirajo v roku 7 dni od dne, ko so bila opravljena dela, na številko 750555 Izpolnjujte navodila poverjenega za preureditev napravi Pfimor?fcT3nevnifc GORIŠKI DNEVNIK 7. februarja OB ZLOČINSKEM ATENTATU V CATANZARU NEDELJA, 7. FEBRUARJA PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za pihala; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmtaijtše; 11.35 Ringaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.30 Staro In novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 1530 Radijska igra; 16.50 Parada orkestrov; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Koncert; 18.45 Pratika; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Športna nedelja; 22.10 Sodobna glasba; 22.15 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče; 14.00 «E1 campanon« KOPER 7.00, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15 In 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 S pesmijo v nedeljsko jutro; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.u00 lir za vaš spored«; 10.00 Lahka glasba; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Fumorama; 12.00 Pogovor s poslušalci; 10.05, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Orkester RTV Ljubljana; 16.30 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.20 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 9.30 Maša; 10.45 Spored z Mikom Bongiomom; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.29 Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet; 17.00 Formula uno; 18.10 Koncert; 19.30 Lahka glasba; 2035 Spored z Bramierijem; 21.20 Koncert; 22.15 Lahka glasba. II PROGRAM 8.30, 11.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športne napovedi; 13.00Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimen-to; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Resna glasba; 16.00 Popoldanska oddaja; 17.00 Šport; 18.00 Operetna glasba; 20.10 O-perne arije; 21.30 Nove plošče; 21.50 Radijska priredba; 22.45 Neapeljske pesmi lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Pojtol. glasba; 12.20 Mozart; 13.00 Operne skladbe; 13.50 Radijska priredba; 17.00 Jazz; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Schubert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.40 Orkestralne skladbe za mladino; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Humoreska; 14.50 Godala v ritmu; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Radijska igra; 18 30 Beethoven; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; 22.20 Zaplešite z nami; 23.06 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maš«; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 «...povedal ti bom, kdo sl«; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 Spored s Pippom Baudom; 19.00 Dnevnik; 19.10Nogomet; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 *Nero Wolfe»; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.00 TV drama; 21.00 Dnevnik; 22.15 Znani pevci; 22.06 Plimi 70. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Dež. skladatelji; 19.15 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Zborovske pesmi; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice, 21.00 Ob Prešernovem dnevu; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slov. solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Ljudski motivi; 15.30 Folklorni dokumenti. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19 15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.15 Strani albuma; 9.15 Orkester Del-gado; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 11.15 Popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Lahka glasba: 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Trio «Ars Nova«; 17.10 Plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkestri v noči; 22.35 Znani ansambli. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 8.40 Jutranje pesmi: 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 13.45 Spored s Claudiom Villo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.45 Ekonomska panorama; 19.00 Kulturne aktualnosti; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Simf koncert; 22.05 XX. stoletje. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored z Delio Scala; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 18.45 Plošče; 19.02 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Kvizi narobe; 21.30 Pevec v množici; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.30 Znani interpreti; 15.30 Haendel; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 20.00 Melodrama; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 810 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Ukmar; Concertino; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Komorni zbor iz Celja; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, o-troci!; 19.15 Slov. instrumentalni kvintet; 19.25 Pet minut za EP; 20.00 Pietro Mascagni: «Cavalle-ria rusticana«; 21.15 Melodije iz filmov; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Ples z velikimi orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik: 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Divjak« — film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ekonomska panorama; 22.05 Beethovnovo življenje. JU«. TELEVIZIJA OD 7. DO 13. FEBRUARJA 1971 NEDELJA, 7. februarja 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 Po domače; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja; 12.05 TV kažipot; 15.00 EP v umetnostnem drsanju; 18.30 »Mestece Peyton» — ser. film; 20.35 »Naše malo mesto« — humor, oddaja; 21.35 Videofon; 21.50 Športni pregled. PONEDELJEK, 8. februarja 20.00, 22.10 Poročila: 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osn. sploš. izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 18.10 Francoščina; 17.40 Oddaja za otroke; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 19.05 Mladi za mlade; 20.35 Podelitev Prešernovih nagrad; 21.25 Praznična srečanja. TOREK, 9. februarja 20.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osn. sploš. izobrazbe; 14.30 Predolimpijske igre v Sapporu; 15.35 Ruščina — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tiktak; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Udo Jtirgens 70; 19.05 Letalci in vseljudska cgiramba; 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje; 19.40 Branje slovarja; 20.35 »Becket« - angl. film; 23.00 Poročila in pristanek Apollo 14. SREDA, 10. februarja ».00, 22.15 Poročila; 8.15 TV v šoM; 17.55 »čarobna piščalka« -film; 18.15 Obzornik; 18.30 sezone; 19.05 Vaš ekran; Na sedmi stezi; 20.35 Teh aou; ii mlad. i flfauer ft.ft K naših 50 let; Leto 1945 ; 21.35 »Operacija MM« — film iz VOS. ČETRTEK, 11. februarja 20.00, 22.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina: 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.30 Predolimpijske igre v Sapporu; 15.40 Nemščina — ponovitev; 15.55 Angleščina — ponovitev; 16.10 Osn. sploš. izobrazbe; 17.40 Veseli tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30 «U-ganka dednosti« — film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni — ser. oddaja; 20.35 S. Maugham: »Luiza«; 21.25 Kulturne diagonale; 22.10 Večer z L. M. Škerjancem. PETEK, 12. februarja 20.00, 23.25 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.30 Nogomet; 16.15 Osn. sploš. izobrazbe; 17.35 Oddaja za otroke; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavno glasbena oddaja; 18.45 Variete; 19.00 V središču pozornosti; 20.35 »Vrni se, mala Sheba« — amer. film; 22.15 Izkažimo se — quiz. SOBOTA, 13. februarja 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoli; 14.30 Predolimpijske igre v Sapporu; 15.30 Nogomet; 16.25 Drž. prv. v košarki; 18.06 Obzornik; 18.20 Po domače; 18.45 »Holandski dragulji* — ser. film; 19.20 S kamero po svetu; 20.35 TV magazin; 21.36 Filmska burleska; 22.05 »Nepremagljivi« — ser. film; 22.56 TV kažipot. Občinski svet v Gorici zahteva stroge ukrepe za kaznovanje fašističnih zločincev Vlada naj odredi razpust fašističnih organizacij - Občinski proračun za 1971 po dolgi debati odobren z glasovi leve sredine Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, pretekli petek zvečer, ki jo je v odsotnosti župana vodil podžupan Rovis ter se je zavlekla preko polnoči, so končno odobrili občinski proračun za leto 1971 po posameznih postavkah. Za proračun so glasovali predstavniki levega centra (KD, PSI, PSU in SDZ) proti pa sedem predstavnikov leve in desne opozicije seveda vsak s popolnoma različno utemeljitvijo. Predstavnik PRI se je vzdržal. Na začetku seje je občinski svet ostro obsodil fašistično nasilje v Catanzaru. Najprej je podžupan Rovis prečital izjavo občinskega odbora, v kateri obsoja nasilje, izraža solidarnost s prizadetimi žrtvami ter zahteva strogo kazen za krivce, ki jih je treba poiskati. O tem s? je razvila debata, ki jo je začel predstavnik KPI dr. Battello. Ta je ožigosal iziavo odbora češ. da je preveč medla in da ne pokaže na direktne krivce; zahteval je korenito spremembo stališča do fašistov, ki jim je treba onemogočiti >- da linje delovanie kot to predvideva tudi republiška ustava in predlagal svojo resolucijo. Nekai podobnega je povedal Dellago (PSI) in tudi on predložil svojo resolucijo v imenu PSI ter nato še Broncati svojo v imenu KD, PSU in PRI. Rovis je nato odredil odmor, da bi se sporazumeli za skupno resolucijo, ki so jo potem odobrili in podpisali predstavniki vseh strank z izjemo MSI, kar je logično in u-mevno. Pred končnim glasovanjem so se še sporazumeli, da bodo na prihod nji seji razpravljali tudi o številnih resolucijah, ki so bile predložene med dolgotrajno debato, ki se je raztegnila kar čez pet dolgih sej, ki so trajale tudi po nad pet ur vsaka. Položaj v zavodu «Duca d’Aosta» v Gradiški Pokrajinski svetovalec PSIUP Po-letto je poslal pokrajinskemu predsedniku interpelacijo v kateri zahteva pojasnila o položaju v pokrajinskem zavodu »Duca d’Aosta» v Gradiški. Izvedel je, da so uslužbenci poslali pokrajinski upravi pismo, v katerem so naštete neke nepravilnosti. Svetovalec zahteva nujno sklicanje pokrajinskega sveta in imenovanje raziskovalne komisije. Isti svetovalec .je poslal pokrajinskemu predsedniku interpelacijo v kateri se zavzema za položaj delavk in delavcev v podjetju Muc-chiut v Gradiški, kjer so ustavili proizvodnjo. Podobno interpelacijo je poslal deželnemu predsedniku svetovalec Rizzi od iste stranke. Kongres FIIZIAT-CGIL Na sedežu delavske zbornice je bil včerai pokrajinski kongres sindikata Filziat-Cgil, ki združuje delavke in delavce uslužbene v tovarnah za predelavo jestvin, slaščic in tobaka. Na Goriškem je v raznih tovarnah, ki spadajo v to območje, zaposlenih nad 1.500 ljudi. govor o zadnjih sindikalno - političnih dogodkih v državi. Rezultate tega kongresa bodo obravnavali na V odobreni resoluciji občinski svet izraža svoje ogorčenje spričo bombnega atentata v Catanzaru, ki je povzročil eno smrt in številne ranjene; zahteva energične' ukrepe proti avtorjem zločina in proti tistim hujskačem, ki so v vrstah tistih političnih in socialnih sil. ki so proti reformam v teku, o katerih se razpravlja na pritisk delavcev v vladi in parlamentu. Dalje izraža vso solidarnost z ranjenci in druži no ubitega delavca. Resolucija ugotavlja nadalje, da gre taka strategija fašističnih sil preko meja Calabrije po vsej državi in zahteva točne pobude vlade za razpust in onemogočenje delovanja fašističnih organizacij, ki imajo za cilj vzbuditi nezaupanje v delo strank in demokracije ter povečati in zaostriti politično borbo z namenom, da pripravijo pot avtoritarnemu režimu, ki naj bi odpravil demokratične svoboščine. Kot rečeno so potem nadaljevali z obravnavo še preostalih 86 postavk o izdatkih v občinskem proračunu za 1971. Med term' naj omenimo postavko (222) za gradnjo , že nekaj let obljubljene telovadnice v Štandrežu, ki bo služila tudi za sedež nekaterih društev. V proračunu je v ta namen določenih 71,8 milijona lir, od tega bo znašal deželni prispevek 44,27 milijona, občina pa bo dodala iz svojega nekaj nad 27,52 milijona lir. Več posegov je bilo tudi pri postavki 227, ki govori o gradnji palače za javne manifestacije ter je zanjo določenih v proračunu 700 milijonov lir. S tem v zvezi je Chia-rion (KPI) predlagal naj bi ta sredstva namenili za gradnjo študentskega doma v Gorici, Če bo v deželni palači v Ulici Roma tudi dvorana za javne manifestacije. For-nasari (PLI) pa je bil mnenja, da je postavka premajhna in da bo taka palača stala vsaj poldrugo milijardo. Odbornik Agati je nato pojasnil, da bodo posamezne Dostavne po potrebi spremenili v predlaganem smislu, če se bo kaj takega iz-1 Olazabal, Miro Gradnik, Mario La-kazalo za potrebno in koristno. bile, Paolo Michelon, Giampiero iiiiHiiaiuimniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiniiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii ZLATA POROKA V GABRJA« sestanku s sorodnimi delavci sindikatov CISL in UIL. SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prirejajo OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO DANES, 7. t. m. ob 16. uri v Gorici v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13 Program: 1. GOVOR — Ace Mermolja 2. NASTOP PEVSKIH ZBOROV: »Jezero« iz Doberdoba, «Srečko Kosovel« iz Romk, «Kras» iz Dola-Poljan, — iz Sovodenj, «Briški grič« iz števerjana. 3. ČLANA S G IZ TRSTA: B ogdana Bratuž in Anton Petje z recitacijami. 4. GOJENCI ŠOLE GLASBENE MATICE Iz Trsta in Nabre- žine. Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni dvorane. VLJUDNO VABLJENI! Kmetijsko predavanje v Štandrežu Kmečka zveza v Gorici javlja, da bo inž. Zvonimir Simčič, ravnatelj Zadružne kleti Dobrovo v Brdih, predaval o vinogradništvu in kletarstvu, v štandrežu v petek, 12. februarja t. 1. Predavanje bo v dvorani prosv. društva «Oton Župančič« ob 19.30. ....................■iiiiiiiiiiiiii.........................................minit.... N« POBUDO TREH SINDIKATOV Seja občinskega sveta v Tržiču Zadnja seja občinskega sveta v Tržiču, ki se je začela v petek zvečer, se je zaključila v soboto zjutraj ob 1. uri. Na njej so po dolgi diskusiji sprejeli dve resoluciji. V prvi obsojajo teroristična dejanja v Catanzaru, za katera imajo za odgovorne MSI in druge desničarje. V drugi pa so svetovalci izrazili svoje soglasje z zahtevami po varnostnih ukrepin v ladjedel-ni i, ki jih je glavni delavski svet izrazil v desetih točkah. Na osnovi teh točk naj bi v bodoče potekala pogajanja med odgovornimi organi za dosego varnosti na delu. Brechtovo gledališče v torek v Verdiju Po nekaj tedenskem premoru se Uspela enourna stavka protest proti fašizmu Napovedan skupni sestanek vseh političnih strank Številne skupne demonstracije proti obujanju fašizma Tudi včeraj so se v vsej pokrajini delavci in uslužbenci industrijskih podjetij pridružili enourni stavki, ki so .jo proglasile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL v znak protesta proti fašističnemu zločinu v Catanzaru. Stavka je popolnoma uspela v vseh tovarnah. Šoferji so ustavili promet mestnih avtobusov za deset minut. Stavkali so delavci tistih izmen, ki niso v isti namen stavkali že prejšnji dan. O tem vprašanju je goriški ob činski svet, kot poročamo na drugem mestu, zavzel v petek zvečer odločno stališče. Včeraj zvečer je strank, da bi izrazila skupno sodbo. Razpravljali so o delovni pogod ' bil. skupni antifašistični sestanek v bi te kategorije, prav tako je bil Tržiču, jutri zvečer pa bo v Ronkah, Na pobudo goriške federacije PSI se bodo najbrž že v ponedeljek se stala tajništva protifašističnih Danes v Tržiču izzivanje fašistov? Za danes, v nedeljo dopoldne ob 10. uri je napovedana proslava 50-letnice KPI Italije v Tržiču, na kateri bo v kinodvorani Azzurro govoril komunistični prvak prof. Pa-jetta. Že včeraj popoldne pa so napove- na^a^uie tudi italijanska gledališka dali misovci, ki imajo svoj sedež 'lezona v Gorici. V torek zvečer ob prav nasproti kina Azzurro na Kor- iiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiimmiiiitiiiiiiiiiiiniiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuniiiniii NA SEJI ODBORA V ČETRTEK ZVEČER S pičlo večino izvoljeno novo socialdemokratsko vodstvo Novi tajnik je inž. Lodatti - Ostavko so dali skoro vsi goriški člani pokrajinskega odbora PSU - Možnost komisarskega vodstva? Kriza v goriški socialdemokratski 1 Papparella, Razen tajnika ni nihče stranki, ki smo jo že pred dnevi | drug iz Gorice, v glavnem so to napovedovali, ima tudi svoj uradni pečat. V četrtek zvečer je bila druga seja novoizvoljenega pokrajinskega odbora te stranke; na tej seji so na eni strani izvolili novega tajnika in nove člane ožjega vodstva, na drugi pa so morali razpravljati o številnih ostavkah članov tega odbora. Za novega tajnika so izvolili s pičlo večino že napovedanega inž. Egona Lodattija, upokojenega ravnatelja goriške podružnice SIP-TELVE ki se je še le pred kratkim pridružil tej stranki. V goriškem javnem življenju se je udejstvoval dolgo vrsto let kot predsednik avtokluba. kot predsed nik letalskega kluba, kot član Ro tary Cluba. Pred približno desetimi leta je tudi kandidiral na ne ki neodvisni desničarski listi v Gorici. Člani ožjega odbora so; Dario Cioli iz Tržiča, podtajnik: Luigi De Pri Benaševih v Gabrjah so imeli preteklo nedeljo lepo in redko slovesnost. Oče Danilo Semolič in njegova življenjska družica Marija, roj. Devetak sta praznovala svojo zlato poroko. Po cerkvenem o-bredu v nedeljo dopoldne v domači cerkvi, ki ga je upravil domači župnik g. Marjan Komjanc, so imeli potem slavnostno kosilo v gostilni pri Tomažu, kjer so tudi sorodniki naših zlatoporočencev in kjer se je zbralo vseh šest njunih otrok (pet hčera in sin) s številnimi vnuki, ki so med tem časom pomnožili družino. Oče DamLo, ki bo poleti (topol nil 72 let, ni imel življet\jske poti postlane z rožicami. Najprej .je delal kot kamnar v Cotičevem kamnolomu v Gabrjah. Po sedmih letih pa .je odšel v ladjedelnico v Tržiču, kjer je ostal 22 let. Z ženo Marijo, ki jo je našel v bližnjem Ušju pri Martinčevih, ko še ni imela niti 18 let, sta se vzela in sl obljubila večno zvestobo dne 28. januarja 1921, torej prav v času, ko je bila vsa dežela po vojni razdejana in je bilo potrebno trdo delo za življenje in družino. Tudi cerkev je bila ob njuni poroki še brez strehe, naša zakonca pa sta se lotila trdega dela z odločno vnemo in pri tem sta našla še dovolj časa, da sta vzgojila družino v zdravem in zavednem slovenskem duhu. Zato je razumljivo, da so vsi sodelovali v osvobodilni borbi med zadnjo vojno in da je bil edini sin tudi pri partizanih. Vedno so bili čitatelji naprednega našega tiska ter naročniki Primorskega dnevnika. Omenimo naj še, da bo v teh dneh praznovala svojo srebrno poroko hčerka Jolanda z domačinom Danilom Maličem. Zlatima jubilantoma čestitajo inanci in prijatelji, katerim se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. ljudje iz Tržiča in okolice. V ožjem vodstvu je tudi Miro Gradnik s Plešivega, občinski odbornik v kr minski občini. Ni torej v novem odboru Goričanov, čeprav ima so cialdemokratska stranka v Gorici točno polovico glasov, ki jih je PSU pridobila na Goriškem na lanskih volitvah in čeprav je tudi v našem mestu precej članov te stranke. Goriški podžupan Rovis je dal ostavko iz pokrajinskega odbora stranke. Enak korak je napravil bivši tajnik stranke Candussi. Govori se, da so se svojemu mestu v pokrajinskem strankinem odboru odpovedali tudi prof. Zucalli. Sini-baldi, Žiberna. Pravijo da sta se svojemu mestu odpovedala tudi Gradnik in Novali. V zvezi s to krizo, ki je uradno počila, pravijo, da bo po kongresu državno vodstvo poslalo izredneg; komisarja. To možnost ugotavljajo nekateri ker meni jo, da ne bo moč novemu tajniku Lodatti.ju pomiriti duhove med goriškimi socialdemokrati, ki se čutijo nekako prikrajšane. Omenimo še eno govorico. Bivši poslanec Zucalli, sedanji načelnik občinske svetovalske skupine v Gorici, bo šel najbrž na novo službeno mesto v Rim. Če bo do tega prišlo se bo njegova sesula ker ne bo imela vodite! Položaj v socialdemokratski stran ki utegne imeti tudi določene posledice v koaliciji levosredinskih strank v nekaterih vah na Goriškem. krajevnih upra- zu Popolo 13, da bodo imeli danes na tem sedežu medpokrajinsko zborovanje svojih mladincev in da bodo ustanovili ob tej priliki svojo mestno mladinsko sekcijo v Tržiču. Prevladuje mnenje, da gre za izzivalni ukrep in da Di utegnilo priti do nemirov, če policija ne bo pod-vzela dovolj energične ukrepe proti izzivačem. Prešernova proslava v Novi Gorici Tudi v sosednji Novi Gorici se bodo oddolžili največjemu sioven-skemu pesniku dr. Irancetu Prešernu. Proslava Prešernovega dne, ki je slovenski kulturni praznik, bo v ponedeljek ob 20. uri v veliki dvorani poslopja občinske skupščine. O slovenskem pesniku in kulturnem velikanu bo govoril predsednik sveta za kulturo pri občini ing. Lucijan Vuga, kulturni program pa bosta izvajala orkester Glasoene matice iz Trsta pod vodstvom Oskarja Kjudra in ob sodelovanju violinista Žarka Hrvatiča, ter član Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Istok Jereb. Po proslavi oziroma v počastitev slovenskega kulturnega praznika, bo novogoriški župan Rudi Simac ob približno 21.30 v prostorih skupščine priredil sprejem za kulturne, javne in družbeno - politične delavce. 21. uri bo namreč v Verdijevem gledališču nastopila skupina «Della Roccav pod okriljem ustanove EMAC z dvema Brechtovima deloma «Lux in tenebris« in pa «Nozze piccolo borghesi*. Potem ko je doživela prva predstava Brechtovega dela «Puntil-la» tudi po zaslugi dveh uglednih igralcev, kot sta Buazzelli in Pani tako lep uspeh v Gorici, računajo, da bo tudi v torek imela predstava lepo število obiskovalcev. Vtopnina po 1.500 in 1.000 lir, za dijake, abonente in delavce poseben popust. Predprodaja vstopnic na agenciji Appiani na Korzu Italia - tel. 22-60 PD «BRIŠKI GRIČ« — Števerjan priredi v torek, 9. tm. ob 20.30 v društvenih prostorih na VALERIŠCU Prešernovo proslavo Sodelujejo: 1. Gojenci Dijaškega doma I* Gorice 2. Člani «Briškega griča* Vabimo vse vaščane k številni udeležbi. Prešernov večer v torek v Doberdobu V okviru Prešernove Pros^v* nastopi v torek 9. t.m. ob 20.30 v Prosvetni dvorani društva zero» v Doberdobu Slovensko tr" dališče iz Trsta. Njegova Mira Sardočeva in Stane Stare®1' nič bosta pripovedovala Pfe^' nove poezije ob spremljavi **' tarista Stanka Preka. .. Nastopil bo tudi moški pevsKJ zbor društva »Jezero« ki bo z*P® nekaj pesmi. v, člani in drugi vaščani so vbv ljeni da pridejo polnoštevilno n* proslavo. Vceraj-danes Trije ranjeni pri trčenju v Tržiču Prejšnji večer je na križišču S. Marco in Ul. Verdi \ Tržiču prišlo do trčenja avta fiat 600 in nekega tovornjaka, pri čemer so bili ranjeni trije člani družine iz Nabrežine. Avto je vozil 22-letni Franco Pel-legrino iz Nabrežine. Z njim v vozilu sta bila še 54-letni oče Mi-chele in 43-letna mati Anna Fac-chin. Avto je prihajal od bolnišnice ter na križišču ni dal prednosti tovornjaku, ki je prihajal iz pristanišča. Pri trčenju so bili vsi trije iz družine Pellegrino ranjeni ter so jih odpeljali v tržiško bolnišnico. Tam so ugotovili sinu Gianfrancu poškodbe na desni in levi roki in so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Oče Michele bo ostal v bolnišnici 15 dni zaradi udarca v lobanjo in zloma leve rame, mati pa 10 dni zaradi zloma reber, šofer tovornjaka je doma iz San Donš del Piave. V Ul. San Polo pa je s fiatom 850 31-letni Franco Magna iz Tržiča podrl pešca, 63-letnega Stanka Pohlina iz Tržiča, Ul. Volta 6. Ponesrečenega pešca so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili _ ________ zlom desne noge in druge poškodbe resa Uappellari; industrijski izve ter so ga pridržali za 30 dni na j denec Dante Pettarin ip bolničarke zdravljenju. Angela Da Roit. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od L do 6. februarja rodilo 21 otrok, umrlo 14 oseb, poročili so se 3 pari in 8 so jih oklicali. ROJSTVA: Massimiliano Zuch, Simona Mauchigna, Fabio Verze-gnassi, Marco Peressin, Lucio Tolar, Mario Colaianni, Davide Pi-nausig, Margherita Cabas, Mau-rizio Moratto, Maria Antonella Zam-pella, Silvia Trovato, Natascia Sparvoli, Flavia Cotič, Valentina Bregant, Elvio Trampuž, Rossana De Simone, Sara Predonzari, Deni'* Čamp DeirOrto, Marco Bregant, Anna Camaur in Giuseppe Giannini. SMRTI: gospodinja 80-letna El-vita Srok vd. Avorini, gospodinja 78-letna Elena Secco, gospodinja 90-letna Anna Petohleb vd. Benci, 81-letna Maria Zanolla, delavec 46-letni Cirillo Gabrilli, zidar 61-letni Luigi Romanzin, upokojenec 90-letni Francesco Rutar, upokojenec 82-letni Carlo Sartori, upokojenka 91-letna Amalia Tajettl vd. Ferrarese, upokojenec 65-letni Bruno Malfatti, 86-letni duhovnik Candido Valentini, gospodinja 75-letna Teresa Velikanje, upokojenka 85-letna Paolina Giubilei vd. Leardi, gospodinja 77-letna Vene-randa Sfiligoi. POROKE; varilec Oscar Vianel lo in uradnica Loredana Mrak, tehnični risar Sergio Cum in šivilja Clara Lovišček; finančni brigadir Vincenzo Pertillo in prodajalka Bianca Bortot. OKLICI: oficir Giuseppe Gemma in študentka Licia Brescianini; uradnik Mario Valentin in učiteljica Emina DelPAngelo; šoferski inštruktor Albino Oblach in uradnica Elisabetta Galli; marconist Giuseppe Aleo in bolničarka Laura Fedele; arhitekt Settimo Dai-nese in študentka Paola Colombo; delavec Aldo Cozzutto in proda-, alka Loretta Corradni; poljedelec Tulilo Bressan in gospaJinja Te- Prof. Bole iz Ljubljane gost prosveta/jev v Doberdobu Na povabilo prosvetnega društva «Jezero* iz Doberdoba se mudi včeraj in danes na obisku v Doberdobu prof. Janez Bole zi Ljubljane. Ug’edni gost, ki je bil ustanovitelj Slovenskega okteta ter ga vodil 7 let, potem ustanovitelj zbora Madrigalistov ter je učil v Slov. Filharmoniji, sedaj pa poučuje na Glasbeni akademiji v Ljubljani, si je včeraj ogledal zgodovinske zanimivosti Ogleja. Danes pa mu bodo domiči prosvetarji razkazali kraje na Krasu, kjer so se odvijale borbe v prvi svetovni vojni. Goriški gasilci na delu Včeraj dopoldne ob 9.10 so poklicali goriške gasilce v U! Ba lilla 11, kjer je ostrešje pri hiši Alda Turela grozilo, da se bo sesulo na cesto. Gasilci so v enournem delu odstranili nevaren kos ostrešja. Ob 12.40 pa so morali še v hišo Ferruccia Grusovina v Ul. Favet-ti 14, kjer so se vnele saje v dimniku. Po enournem delu so tudi tukaj pogasili ogenj in od stranili nadaljnjo nevarnost. V obeh primerih je bila škoda le neznatna. VERDI: 15.—22. «Le coppie«, M. ti in A. Sordi. Ital. barvni fll®' mladini pod 14. letom prepb*6, dan. CORSO: 14.30—22. «1 guerriari«, C' Eastvvood in T. Savallas, maskope v barvah. MODERNISSIMO: 15.15—22.00 f noiumo Veneziano», P. Bolk#1 T. Musante; italijanski film f barvah, mladini pod 14. prepovedan. VITTORIA 15.00—21.30 «Le al«*« E. Schrurker in M. Strebel; k* lijanski barvni film, mladini P00 18. letom prepovedan. CENTRALE: 15.15—21.30 «Terab * nale avvemtura a Montecari® Mal in G. Giorgetti; italijanski nemaskopski film v barvah. / ržia KXCELSIOR: 14.00 «11 presit del Borgo Rosso, footbal clulw Alberto Sordi. V barvah. PRINCIPE: 14.00 «La confessiob6*' Yves Montand, Simone Sign®1® V barvah. AZZURRO: 14.00 «Basta gu&rd^' la«. Maria Grazia Bucoella, la Giuffre. Kinemaskop v barv^ SAN MICHELE; 14.00 «Le steUe » vedono di giomo«, J. Garnel. Aucu Gancu SOČA (Nova Gorica); «Pbkol 1 Fantom Hillu«, ameriški bar'11 film — ob 16., 18. In 20. DESKLE: ((Doktor v rdečem Pj* Sču.i, ameriški barvni film " 17. in 19.30. RENČE: «Serafino», Italijan^ francoski barvni film — oh ni 19.30. ŠEMPAS: ((Ljubim vsie ženske*' padnonemški barvni film " 0 16. in 19.30. KANAL: «48 ur do smrti«, mehiš^ ameriški barvni film — ob w' In 19.30. , PRVAC1NA: ((Prepovedane stop1' _ oS ce», angleški barvni film 16. In 19.30 SVOBODA: «Sedem žensk 23 j dem kavbojev«, ameriški bari film - ob 16.. 18. in 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici )e danes ves dan m P? noči dežurna lekarna Cristofo1®* Piazza Vtttoria 14, tel. 2972. V TRŽIČU ^ Danes ves dan in ponoči le M prta lekarna «A1 Redentore«, de Nordis, Ul Rosselli 23, tel ‘ 7234°- dežurna cvetličarna a Danes je v Gorici odprta cvelj. čarna REICHMANN, Korzo ItfU ja 34, tel. 5371 SOŽALJE P. d. «Danica» z Vrha sočustvuje s svojim članom . kom Černičem ob izgubi 8r»* mame. PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE GOR I ZI A IV A GORICA - Ul Duca d’Aosta IKI. _ uokica PUEVZkmamu prevoz VSAKOVRSTNEGA blaga AVTOPROMET GORICA Hotel «P0LDAN0VEC» Lokve Je za smučarsko sezono 1970/71 pripravil za vas smučar)« SMUČARSKI PAKET — prevoz na relaciji Šempeter ■ Rožna dolina-Nova Gorf-08 ■ Lokve — dnevna vozovnica za vlečnico Lokve — enolončnica Cena 20,00 din na osebo. SMUČARSKE PROGE so dnevno teptane ln urejene z novim teptalnim strojem. 8Ml)CARSKA VLEČNICA omogoča prijetnejšo smuko. Vlečnioa na razsvetljenih smučiščih obratuje do 22. ure. NOVOST: dneroe vorovnlce za vlečnico Lokve ln smučarska Sola. v naših gostinskih obratih na Lokvah boste hitro in solidno postreženi. Informacije: HOTEL dPOLDANOVEC« LOKVE tel. 77-010 TURISTIČNA PISARNA A PO NOVA GORICA tel 21 443 Pregled kulturno-prosvetne dejavnosti v januarju 1971 med Slovenci v Italiji r moikeea pevskega I r^ra «Mirko File.i« v Gorici. Kulturno društvo «Ivan Trin-°» iz Čedada priredi v Ceda-U “Dan emigranta« z govori, Pnstopom pevskega zbora Re-an| iz Ljes, nastopom recita-TrIev in gostovanje SG tz Tr-I z burko «Moč uniforme«. Katoliškem domu v Gorici v farni dvorani v štandre-. nastop diia.kov slovenske ^PPnazi'e iz Celovca z dramo e Javnik Ane Franck«. “evskl zbor «Fantje iznod Gr-Pl4^« priredi koncert. božičnih 7 v šempo1 vskl cerkvi. gos'u',e v Drami v Ljub- .rani s Tolstojevo dramo «Moč , terne« * SsP Vf gostuje s štokovo burko !. 08 uniforme« v Operi v 8 ^bljani. Prosvetnem društvu «Ivan ^rbec« v Skednju predavanje Sama Pahorja o temi «190 8 ^ žkedieniske šole«. klubu «Simon Gregorčič« v ^rici literarni večer zamejil1 pesnikov Filiberta Bene-Marija Cuka, Filipa FL , rJa, Miroslava Kolute, Mar-8_ Kravosa in Aca Mermolle. Prosvetnem društvu «Briški grič« števerjanu na pobudo fcP^ke zveze predavanje kme-JJsfeega strokovnjaka inž. Zvo- ^Plra Simčiča o vlnogradni- 9. g?1 'n kletarstvu. G gostuie z dramo «Moč te- 9. y v Ajdovščini. dvorani PD «Jezero» v Do-rdobu gostovanje Mladinske-j gledališča PD Svoboda II. * Trbovelj z igro «Včeraj po-•,*e«. : “^svetno društvo «Prlmorec» J Trebč priredi v dvorani v P&bčah vokalno • tnštrumen-, Pl večer s sodelovaniem me-Pega zbora “Primorec«, har-^PPtkarskega ansambla “Mtra-harmonikarke Dorine JjPP^e in domačega Inštrumen- 10. tria. U.ludskem domu v Križu go-ovapie Mladinskega gledali-r? PD Svoboda II. iz Trho- 10. z,, 2 Igro «Včeraj ponoldne«. - ^ cerkvenih pevskih zbo-j. orlredl koncert božičnih L“8tn' v cerkvi sv. Antona no-10 3a v Trstu. "Keča.nj« Iz Ljes v Bene-■ .Sloveniji uprizori v Mari-*Pem domu v Ro obupujte, glejte na boste, da Pazite se RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaše kljubovanje težavam, ki so prišle nepredvideno, se bo izkazalo za brezupno. Toda ne pač pa objektivno dogodke. Ugotovili nimate vedno prav. pred prehladom. LEV (od 23. 7. do 'S 22. 8.) Eden izmed f \ vaših nadrejenih je l 1 opazil, da vsega ne V J opravljate pravilno. ^ Zato bodite previdni in dobro odprite oči. Se vedno niste prepozni za to, da stvari uredite in se izognete težavam. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Teden bo I v znamenju zelo za- I nimivih poslov. Za- radi tega skušajte dati vse od sebe, da boste na pozitiven način o-pravili vse naloge. Zaradi vašega odmaknjenega vedenja do ljubljene oseibe bo prišlo do majhnih nepomembnih sporov. TEHTNICA (od 23.9. do 22. 10.) Kljub službi in drugim zaposlitvam boste i-meli dovolj časa na razpolago, da se posvetite delu, ki vas zanima. U-spešni boste na mnogih področjih. V prijetni družbi boste obnovili neko staro že pozabljeno prijateljstvo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Teden vam bo zelo naklonjen, toda zanašati se boste morali le na svoje sposob-inteligenco. Najti si boste moraili zmožnejše sodelavce, ki vam bodo znali resnično koristiti. Možen je glavobol. STRELEC (od 22.11. do 20. 12.) Zato da boste mirnejši, spremenite svoj odnos do ljudi. Bodite nekoliko manj napadalni in skušajte druge razumeti. Na tak način boste mogoče dosegli to, za kar se že dolgo potegujete. Neko srečanje bi znalo spremeniti mnogo stvari. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neka oseba, ki ste jo 1-meli za prijatelja, bo prevarala vaše zaupanje. Zato se raje o svojih delovnih težavah posvetujte z družinskimi člani, ki vam bodo priskočili na pomoč, če želite tajnosti, bodite bolj previdni. Živčni boste. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Na delovnem področju bo sicer vse potekalo brez presenečenj, a si boste sami zaradi svojega značaja ustvarili nekaj skrbi, čas ni primeren za dolgoročnejše programe, kajti neki dogodek bi mogel načrte spremeniti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prejeli boste mnogo ponudb na | delovnem področju. Preden se odločite za eno izmed teh, dobro premislite, katera je najboljša. Le na tak način boste dosegli uspeh. Zdravje bo zadovoljivo. 0 kakor Grace. In predvsem nisem in nočem biti dobro vzgojena.« Kot edina hčerka komika in fantazista Edgarda Bergena, je imela Candice vedno lahko življenje. Po materi Francis, ki je bila 20 let mlajša od moža in manekenka, je igralka podedovala lepoto. Po očetu pa, ki je v 30 letih delovanja v ameriškem gledališču med prvo in drugo svetovno vojno nabral veliko premoženje, pa je podedovala bogastvo. »V svojem življenju sem storila veliko napak,« pravi Candice. »Največja napaka je bila ta, da sem zapravila toliko let v družbi bogatih, dolgočasnih in neumnih ljudi. Vendar sem vedno lahko delala to, kaa- sem hotela.« Najprej je študirala v Združenih državah Amerike, kasneje v nekem švicarskem zavodu in končno na univerzi v Pennsyl-vanijl že zgodaj so ji očetovi prijatelji ponujali vloge v svojih delih, toda Oandioe ni nobene sprejela. Ker se je naveličala življenja na univerzi, je v prostem času bila v New Yorku za manekenko pri modnih revijah «Vogue,>, «Harper’s Bazaar«, in «Playboy». Skušala se je tudi u-veljaviti kot fotografka in novinarka. Napisala je nekaj povesti, ki so jih objavili v mesečniku «Esquire» in celo enodejanko, ki je niso nikoli uprizorili. Prvi film, v katerem je nastopala, je bil »Skupina« z režiserjem Sydnejem Lumetom. Kakor v prvem, tako so tudi v kasnejših filmih želeli njen nastop predvsem zaradi njene zunanjosti in manj zaradi igralskih sposobnosti. Najvažnejša izmed teh filmov sta bila «Pustolovcl» in «Vi-vre pour vivre« z Yvesom Mon-tandom, režiserja Clauda Lalou-cha, ki je brezuspešno skušal ponoviti uspeh filma »Moški in ženska«. V filmskem svetu pa Candice Bergen nima veliko prijateljev, kljub svojemu nastopu dobro vzgojenega dekleta. Predvsem ji kolegi očitajo, da šteje med svoje prijatelje pomembne osebnosti, kot so Jacqueline Onassis, Frank Sinatra in Truman Capo-te. Očitajo ji, da je imela »flir-te» z igralci in play-boyi kot so George Hamilton, Anthony Per-kins in Tberry Melcher, sin znane pevke in milijarderke Doris Day. Očitajo ji, da hoče biti demokratična in živi kljub temu v hollywoodSki Meki na Beverly Hillu v vili, katere je bil nekoč lastnik John Barrjrmore. «To so sodbe, ki se jih ne morem rešiti zaradi svoje preteklosti in zaradi svojega zunanjega videza punčke s pečatom »Made in USA«. Kdor me zares pozna, tega ne more verjeti.« Candice se ponaša s tem, da je brez predsodkov in brez kompleksov. Včasih izgovori kako grdo besedo in dela ne preveč elegantne geste in obraze. Navzoča je pri vseh protestnih manifestacijah: od tiste, ki protestira proti Nl-xomu, do tistih, ki se potegujejo za Indijanske manjšine. »Sem proti nasilju, proti vojni, proti onesnaževanju ozračja, proti rasizmu, proti tej Ameriki, v kate rl ne moreš biti srečen, če nisi slep, gluh in nem.« V vsem želi biti antlkonfor- m is tka, celo na čustvenem področju. Sama pravi: «Upam, da se ne bom nikoli poročila. I-mam najboljše pogoje za to, da ostanem neporočena: spoznala sem preveč moških, da bi se še ne prepričala, da so sicer ženski potrebni, vendar da ni niti enega takega, ki bi ga bilo mogoče prenašati celo življenje.« TOME SVETIMA V K AN A PRVA KNJIGA To knjigo posvečam mrtvim in živim borcem XXXI. divizije NOV in POJ in članom VOS za Primorsko in Gorenjsko, ki so s svojo krvjo napisali neizbrisno stran zgodovine slovenskega naroda in pokazali pot v svetlo človeško prihodnost. PRVI DEL PTICE V VETRU Kdor ni ptica, naj ne seda na robove prepadov! Friedrich Nietzsche Počasi se je zdramila iz hudih sanj in odprla očd. Curek uči poznega sonca ji je napolnil oči in Jo oslepil. Zamižala e in si z rokami pokrila obraz. Podobe iz sanj so se Ji sa ne vrnile. Na livadah, za gozdovi ob mestu, Je nabirala rože, po ilu&ala čričke in se pogovarjala s pticami. S šopom pisanih 'ož v naročju se je vračala v mesto. 2e v predmestju so se M uUm stekale reke nemirnih ljudi in jih zajezile kakor ne- nadna voda. Želela je priti domov. Množica pa je hitela iz mesta. Znašla se je v gruči, obkoljena od neznanih obrazov. Tuje in začudeno so zrli vanjo in na njene rože. Takrat se je spomnila, da ima rože. Začela Jih Je deliti ljudem in se otožno smehljala. Ljudje so proseče stezali roke .sprejemali rože in se umikali, da je lahko šla proti domu. Utonila je v množici. Zrak je drhtel v kovinskem rohnenju. Jata srebrnih letal je zakrila sonce. Nekdo, ki ji je bil zelo blizu in je dolgo čakala nanj, je presunljivo klical: «Ana! Ana! Ana!» Množica se je razmikala. Hotela je za glasom, ki je bil vse bolj proseč, šibek, skoraj obupan in delila cvetje. S strani si Je s komolci utiral pot skozi množico moški in se velik, srep in oblasten razkoračil pred njo. «Cemu delite rože ljudem, gospodična?« Odgovorila je z molkom strahu. «Ljudje ne potrebujejo rož. Niti smeha v vaših očeh. To je groba kršitev državnih odredb in pohujšanje ljudstva. Ali razumete? Sli boste z menoj!« Dal ji Je verigo okoli roke. Pred njim so se ljudje razmikali. Hodila sta dolgo. Rože so ji padale iz rok na tla. Nihče si jih ni upal pobrati. Poteptale so jih množice. Vodil jo je po neznanih ulicah, ki Jim ni bilo konca Sledila mu je brezvoljno, utrujena in nemočna. Pred stavbo ki je bila večja od vseh drugih v mestu, ji Je neznanec dejal: «Prišla sva.« Potem je pritisnil na gumb in velika železna vrata so se neslišno razmaknila. Ko sta vstopila, so se za njima spet zaprla. Objela jo je tesnoba. Temen hodnik ju je pogoltnil in znašla sta se na okroglih stopnicah, ki so se navzdol in navzgor vile v enolični spirali. Nato jo je peljal na hodnik, neskončno prazen in dolg, z mnogimi vrati na obeh straneh. Ves čas se ni ozrl nanjo. Gledala je njegov črni klobuk in usnjeni plašč in zdelo se Ji je, da se premika, kot da ni človeka v njem. Iz obupa jo je zdramil kovinski krik, ko je pritisnil na gumb pri novih vratih. VODORAVNO: 1. šok, 8. umik, 14. točka, iz katere izhaja žarče-nje, 15. reka v Srbiji, 16. včasih je dobrodošel, včasih odveč, 17. e-naka samoglasnika, 19. med stopinjo in stopinjo, 20. pečenje, 21. omogoči branje, 23. nevesta jo dobi, 24. ženski glas, 25. ciprski patriarh in voditelj, 27. različna soglasnika, 28. reka v Nemčiji, 29. bodica, 30. Kosovo, 32. razvalina, 35. pohod na divjad, 36. otroška bolezen, 38. naslov Ibsenove drame, 39. učenik, mojster, 40. redko moško ime, 42. prvo ime znanega kitajskega lirika (Tal Po), 43. vrag, 44. umetnikova delavnica, 46. srce Moskve, 48. neguje konje, 49. a-meriško mesto. NAVPIČNO: 1. plin, 2. zadnji sodnik, 3. razglas, 4. panonska reka, 5. huda bolezen, 6. eden, 7. pristaš gr. filozofske šole, 8. tovarna avtomobilov, 9. ladjedelni-ška naprava, 10. domača ovijalka, 11. ime znanega Gogoljevega juna- KRIŽANKA [T*5 ? 3 4 S 6 7 Ll f3" 9 10 11 12 n ir~ n l6~ ura 11S 17 18 na us 19 u w~ 3 21 22 ' un nS 23 □ tT~ 28 26 C 71 28 ligi n5 19 29 30 Pl tu ■ □ 3? 33“ 34 \m nS 38 P 37 IIB nS 38 iin nS 39 : ta 41 42 3 43 H 48 rj 46 47 48 __ __ __ II 49 ka, 12. ni okrogel, 13. rete, E čreslovina, 22. pokrivalo kraljet 25 plod čebeljega dela, 26. ne® ški pomožni glagol, 28. ruski k nar, 30. radioaktivni element, L gora na Koroškem, tudi do®' j"' val, 32. ni kriv, 33. nižaj v 34. nemško žensko Ime, 35. rimska železna doba, 36. dr0'®! ovijalka, 37. fr. grablje (fd®6*^ no), 39. del telesa, 41. železov » ksld, 43. glasnik, 45. začetnici n®1 pisatelja, 47. majhen polotok. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽ*1®® VODORAVNO: 1. steklo, 7.1®“-mah, 13. Renoir, 14. dinar, 15. jj 16 orel, 17. Narcis, 19. kes, » boj, 21. Marlon, 22. fant, 23 & 24. demant, 25. porto, -t, 26. 0® ra, 27. Norman, 28. domina. * termit, 30. Marolt, 31. Vartan, 4 33. Emona, 34. Taiget, 35. ki. Toni, 37. Vodnar, 38. čiv, 39. w 40. Darien, 41. Kina, 42. <&> totem, 44. Jurčič, 46. arzenik, » ednina. ...........................................................................................um........................................................................................................................................1111»""" CIRIL GALE DESPERADO J0A0UIN MURIETTA m— herci ___________________________________________________________________________________________________. «Prosim, vstopite za menoj!« Je ukazal in se ozrl. Njegov obraz je bil prsten, koža zlepljena s kostjo in v votlinah očd steklena tema. Neznanec je stopil v zelenkasto temo, ona pa je obstala na robu praznine In se upirala, da bi vstopila. «Ne grem naprej!« je kriknila. Neznanec pa se je zakrohotal, da Je odmevalo, kot bi trkljal debelo kamenje v prazen prostor. «Vi greste z menoj!« Nevidna sila jo je potegnila za njim. In začutila je, da pada, pada v pošastno brezno. Potem se Je zbudila. Z roko Je segla k srcu, kjer Je za čutila bolečino. Prsi so bile mokre in občutek tesnobe se Je lepil v njej. V sobo je vdiral hrup z ulice. Izgubljeni piski zavor vozil so se mešali v rohnenje motorjev. ((Akcija,» je pomislila. Pomirila se je šele, ko se je ropot polegel in se je tihota pomirjajoče zlila s sončnimi prameni. «Kako nore sanje,« si je dejala. Dvignila se je v postelji in sedla. Popravila si je valovite lase, ki so Ji padali na ramena, In se razgledala po sobi. Za hip Je podvomila v resničnost, ko se ji je vrnila v zavest. In vendar Je bilo vse, kar se je dogajalo z njo, resnično. Preveč Je doživela v enem samem mesecu. Usodno se Je zapletla v pajčevlnaste niti drvečega časa, ki je terjal kot vsiljiv vratar tudi od nje, da plača vstopnico za največjo predstavo z naslovom: VOJNA. Po teh nesmiselnih sanjah se Je je polastila osamljenost ln začutila je, kot igralka, strah pred gledalci in soigralci. Podvomila je v svoje moči in v smisel tega, v kar se je spustila. Potolažila se je s tem, da pridejo v življenju tudi stvari, ki se jim ni mogoče Izogniti. Srečaš se z njimi in spoznaš, kdo si, ker se slej ali prej moraš spoznati. Vstala je, stopila k oknu in odgrnila zavese. V vetru Je plesalo uvelo listje in se igraje vrtinčilo v naročje zelenkasto modre gladine jezera. V vodi so drhteli neznani gozdovi in nad njimi visoke, zasnežene gore. Odtrgala je pogled od drevja in vode, jesen jo je nftV<18 jala z otožnostjo. Pospravila Je posteljo Običajno ni spala popoldne. je izjemoma legla, ker sta z majorjem Wolfom imela v9rt pomenke pozno v noč. Nato je stopila k umivalniku in sl 05J žila obraz s hladno vodo. Pogledala se Je v ogledalo. Z P, kim užitkom sl Je razčesala bogate lase in si z vajenim rahlo potegnila z rdečilom po ustnicah. Oblekla si je modro obleko, ki je poudarila sinjino ^ oči vitkost njene postave. Sprehodila se je po sobi, se P mizi ustavila in se zastrmela v razgrnjeno specialko, ljeno v kvadrate s posebnimi znaki in vso popisano m P?« sano z barvnimi svinčniki. Na njej je bil vrisan del in potek ofenzive «Wolkenbruch», ki je imela namen partizanske enote na ozemlju od Triglava do Trsta spojiti z akcijo za ponovno osvojitev jadranske obale. g\ je oznake premikov nemških in partizanskih enot in 50 (»i: neznanih šifrah trudila razumeti njihov pomen in zaj0 majorja Wolfa, ki si je tako prizadeval širiti življenjski Pj( štor nemškemu rajhu. Ko se Je naveličala razbirati znak«-^ vzela s police mapo strogo zaupnih podatkov in sedla v slanjač. Z zanimanjem in vnemo, ki si Ju Je pridobila v pp letih učenja, se je seznanjala z vsem, kar Je Wolfu in %eS!f!e uspelo zbrati o narodnoosvobodilni vojski, partizanskih dih in komunistični partiji. Že nekaj dni je proučevala no gradivo tega skrivnostnega človeka, ki je tako posegel v njeno življenje in ga povsem preokremil. Č>H° \ je prebrala, tem bolj Je bila v slc.beh. Dobivala je obč^1, da vedno manj razume. Tu Je zvedela za stvari, ki J^|i obveščevalnem tečaju, ki Je trajal tri mesece, niti niso. Tudi tara se je učila z zanimanjem in je snov razumela, saj se jd Je zdelo, da se sprehaja po pr°blO kriminalnih romanov, ki so Jo svoj čas privlačili. V jj) krvi Je bilo nekaj pustolovskega, kar jo je sililo k iskanJu ^ spoznavanju vedno novih stvari in dogodivščin. Povid^® domači šport Sovod-V Sovodniah °dnl« — Audax B Rajniki 11,3q D«r l[stu' stadion «1 .maj» P°n Bosco ;?.3ovs. ;** Voi.: Skedniu "na — Polet * * * „ ODBOJKA C* ‘ uga D«r Jr*fu, stadion «1. maj» “nmavera Marzotto «0 (.»venstvo \ ^ Ir?tu^ stadion «1. maj» Primorec * * • W k0Sarka 1$30N^tVO DEČKOV »or g Trstu, Ul. Caravaggio CMM » « * l5 30 v T »or ^ trstu, Ul. Caravaggio Internazionale * * * Tt SMUČANJE 10^JA r,Nderpeck *<*J£rW PORT ŠPORT ŠPORT danes ^edelia, 7. februarja 1971 NOGOMET V AMATERSKA liga Auda*V G°rici' Ul- Baiamonti * — Vesna A * * * 1 amaterska liga Primi ’na ProselCi B — Bar Veneto Juy,°n..v ®tandrežu na ■— Libertas Kopriva * * * PR|JATEUSKl' nogomet > Proseku rie B — Liberta Barkovlje tj - . * * * Ladinsko prvenstvo P°^udo^rStU' stadion *3- mai* $<^ Sovodnjah ’ ^nle — Azzurra * * * NARAJčAJN|ŠKO prvenstvo G,?.0 v Padričah 18 " CGS * * * 5- vVn|T[fUBrS8Vg Ser9i' Pri?° ,na Proseku n,0r« - Rocol B * * * b noša rka LAJS|, mladinci * * * H*MllNI tenis t)9 jjj Rrv' 3. kat. za posameznike ^«0b! Trs,u- enaoli s. P8 ‘udi SD Sokol SMUČANJE LETOS V JANUARJU Sto osemdeset mladih smučarjev na tečajih SPDT v Kanalski dolini Skoraj 150 tečajnikov je bilo mlajših od štirinajstih let Januar je že za nami. Smučarski šport, ki zadnja leta doživlja tak razmah vsepovsod, se je nepričakovano priljubil tudi naši mladini, ki vsako leto vse bolj zahaja na sneg. Vsako društvo se je letos potrudilo, da samo organizira smučarske tečaje ali zimovanja ali poskrbi, da njegovi športniki zahajajo na smučišča. Zelo razveseljivo je dejstvo, da so letos tudi nekatere šole pripravile večdnevno bivanje na snegu. O zimovanjih in tečajih naših organizacij smo marsikaj zvedeli. Oglejmo si še podatke o novi smučarski, generaciji, ki je letos vadila v Trbižu, v organizaciji planinskega društva iz Trsta. Smučarski tečaj, ki se redno nadaljuje tudi februarja meseca, je januarja obsegal 4 nedelje. Orga- nizacijsko delo je bilo zelo zahtevno, saj so se vsako nedeljo podali na pot 4 avtobusi in veliko število osebnih avtov. Tečajniki, katerih je bilo kar 180, so bili razporejeni v 14 razredov, upoštevajoč sposobnost posameznikov. Smučarskih u-čiteljev je bilo letos 5. Tečaji so bili razporejeni deloma pri Sv. Antonu (položnejše proge), v Žabni-cah (proga «Na Ravni* ali Del-1’Angelo*) ter v Ovčji vesi, proga Nebbriato za nadaljevani razred o-draslih smučarjev in za tekmovalna razreda. V 4 nedeljah so smučarski učitelji trbiške smučarske šole nudili kar 99 ur in pol tečaja. Še nekaj zanimivih številčnih podatkov: tečajnikov izpod 14. leta je bilo kar 146. Od teh pa je okrog 100 prvič stopilo na smuči. Smučarje je vsako nedeljo spremljalo lepo število prijateljev in seveda starši. Poprečno število izletnikov v avtobusih je bilo kar 210! Najpomembnejši rezultat tečaja je seveda športnega značaja, vendar naj dodamo, da naši mladinci smučajo v slovenskem krogu in tako tudi izven šolskega in domačega kroga lahko govorijo in prepevajo v svojem jeziku. S športnega vidika lahko predvidevamo, da se bomo zaradi tako velikega števila novih smučarjev jutri lahko tudi mi ponašali z dobrimi tekmovalci. Vsekakor pa ni več daleč čas, ko se bomo tudi mi vidneje predstavili na tekmah v Italiji. S M Na smučarskih tečajih SPDT ni veselo le na snegu, ampak tudi med vožnjo v avtobusu: mladi tečajniki si krajšajo pot s slovensko pesmijo. V organizaciji PD S. Škamperle ČEZ MESEC DNI «A V* PO KRASU PRAVILNIK 1. Start tekmovanja bo 7. 3. 1971 z dvorišča stadiona «1. maj* v Trstu. Prva posadka bo star-tala ob 9. uri zjutraj, naslednje pa v triminutnih presledkih. 2. Tekmovanja se lahko udeleži vsaka posadka, ki se je redno prijavila za nastop, voznik pa mora imeti v redu vse potrebne vozniške dokumente. Avto sam mora biti zavarovan (zelena karta). 3. Vsako posadko sestavljata v vsakem avtu najmanj dva elana, največ pa trije. V seznam tekmovalcev morajo biti vpisani vsi člani vsake posadke. E-kipe so lahko mešane. 4. Vsak voznik je dolžan pritrditi pred startom na obe zadnji stranski okni (na notranji strani) in na prednji strani avta tekmovalne številke, ki jih dobi miiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiii,ii,iIH,„„„IIMIII„IIIIIIIIII|Iln||||I|||||||||||||||l|||||n||||||||||||............ Pravilnik 5. zimskih športnih iger SPDT ki bodo v Trbižu v nedeljo, 28. februarja 1. Tehnična komisija, žirija in organizatorji imajo sedež v restavraciji *LA BAITA* v drugem nadstropju, kjer sta tudi pisarna in računski oddelek. Vstop bo strogo prepovedan komurkoli, ki ni član navedenih komisij. 2. Obvestila in rezultata bodo razglašeni na terasi iste restavracije. 3. Tekmovalci tn predstavniki društev morajo pregledati točnost startnega vrstnega reda s posebnim poudarkom na panogo in kategorijo. Vsako netočnost morajo javiti drugi dan po objavi startnega vrstnega reda med 20. in 21. uro v Ul. Geppa 9/1. (bar). 4. Vpisovanje bo samo 18. februarja od 19.30 do 21. ure. Izključena so vpisovanja po telefonu. Vpisnina se lahko poravna tudi po poštni položnici na račun SPDT (Ulica Manna 29 —' 34134 Trst). Vpisnina znaša 400 lir za posameznega tekmovalca. Vpisne pole mora izpolniti predstavnik društva. Pole so na razpolago društvom v Tržaški knjigarni. 5. Kolikor ne bo zastankov za- ! . radKvišje sile potekajo posamezne organizacijske točke na sledeči način: ČETRTEK, 18. februarja — VPISOVANJE (Ul. Geppa 9) od 19.30 do 21. ure. PETEK, 19. februarja — žrebanje. NEDELJA, 21. februarja — objava startnega vrstnega reda v dnevnem tisku PONEDELJEK, 22. februarja — prizivi glede netočnosti v startnem vrstnem redu, Ul. Geppa 9 od 19. do 20. ure. PETEK, 26 .februarja — razdeljevanje številk predstavnikom društev. Razdeljevanje pol s pravilnikom in ostalimi obvestili ter navodili. Od 20. do 21. ure. NEDELJA, 28. februarja -tekmovanje za vse kategorije in panoge pri Sv. Antonu pri Trbižu. TOREK, 2. marca — objava neuradnih rezultatov v dnevnem tisku. Istega dne od 19. do 20. ure prizivi v Ul. Geppa 9 (Klub). SREDA, 3. marca objava možnih popravkov v dnevnem tisku. PETEK, 11. marca — nagrajevanje in projekcija filmske dokumentacije 5. ZŠI 1971. Organizator si pridržuje pravico menjave datuma tekmovanja, kakor tudi datumov zgoraj navedenih točk. 6. Tekmovalec, ki predloži priziv mora položiti kavcijo 5000 lir, ki jo organizatorji pridržijo v primeru zavrnitve, priziva. , 7. Razsodišče sestavlja 7 članov. 8. Vsako društvo mora ob prejemu številk položiti kavcijo 10.000 lir. Tekmovalec, ki ne tekmuje za nobeno društvo, mora- sam dvigniti svojo številko na dan razdeljevanja. Kavcija za posameznika znaša 3.000 lir. Društvo ali posameznik prejme povrnjeno kavcijo na dan nagrajevanja le če so bile vrnjene vse številke. Isto velja za posameznike. Organizatorji sprejemajo številke v nišami «Baite» od 16. do 17. ure na dan tekmovanja. Za neoddane številke mora društvo ali posameznik plačati 3.000 lir. Za nepovrnjeno številko si organizator pridrži kavcijo plus 3000 lir za vsako neoddano številko. 9. Društva, ki ne bodo pravočasno dvignila številke, nimajo pravice do tekmovanja. Isto velja za posameznika, Ki se predstavi na startu brez številke. ■ 10. Koritrolpi aodtulu, startei ji m zapisnikarji na progi, ter čla ni tehnične Komisije, morajo biti na razpolago žiriji 1 uro po razglasitvi neuradnih rezultatov!* 11. Kazni: vsaka kršitev športne ga duha tekmovanja se kaznuje z izključitvijo ali z odvzemom 10 točk na skupni le stvici. 12. Odborniki organizacijskega društva nirtlajo - - pravice do' tekmovanja. 13. Organizator si pridržuje pravico do spremembe teh določil v primeru višj _■ sile ali po svoji uvidevnosti. - 14. Prireditelj ne prevzema no bene odgovornost' za poškodbe, ki bi jih utrpeli' tekme . valci med tekmovanjem. 15 Za vse kar n predvideno v tem pravilniku, veljajo pravila FISI. PRAVILNIK VELESLALOMA 1. Tekme v veleslalomu se lahko udeležijo tekmovalci član ske kategorije in mladinskih kategorij. Tekmovalci bodo porazdeljeni po kriteriju FISI za zimsko sezono 1970/71. 2. Kategorije so sledeče: a) Člani rojeni leta 1951 in starejši (51, ,50, 49 itd.). b) Starejši mladinci - (junio-res 1952, 1953-1954). c) Mladinci — (aspiranti 1955-1956). d) Naraščajniki — (allievi 1957-1953). e) Cicibani — (ragazzi 1959-1960). f) Medvedki — (cuccioli 1961-1962). g) Miški — (baby sprint 1963, 64, 65). Posamezpe kategorije se delijo v moško in žensko. 3. Kategoriji članov in starejših mladincev tekmujeta na isti progi, ki bo različna od proge mladinskih kategorij. 4. Veleslalom članov m starejših mladincev bo v dveh spustih. Vsota časov obeh spustov bo dala dokončno lestvico. 5. Toč/ovanjs vseh kategorij v veleslalomu bo potekalo po sledečem kriteriju Če bo v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev: 28 (prvemu), 22 (drugemu), 19 C.retjemu), 17 (četrtemu) na to 15, 14, 13, 12, 11, 10 itd. Če bo od 10 do 19 tekmoval- C6V! 16, 12, 9. 7. 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0, 0. 0, če bo od 6 do 9 tekmovalcev: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0, 0, 0. če bo od 1 do 5 tekmovalcev pa: 10, 6, 3, 1, 0. 6. Za podelitev prehodnega pokala y . članski kategoriji se upoštevajo točke članov in starejših mladincev. Pokal je dveletni, prehodni. Letošnji pokal je nov. c lanski pokal, ki je sedaj v lasti SAK Jadran, ostane .emu društvu le če si pridobi tudi letošnjega. 7. Nagrade članske kategorije in kategorije starejših mladincev so sledeče: Pokal prvouvršče-nemu, srebrna kolajna drugouvrščenemu, bronasta kolajna tretjeuvrščenemu. Spominske kolajne do 6. mesta. To velja posebej za moško in žensko kategorijo 8. Člani in starejši mladinci tekmujejo za lestvico najuspešnejšega društva v članski konkurenci. 9. Mladinske kategorije, in sicer: mladinci, naraščajniki, cicibani in medvedki tekmujejo na progi iste dolžine, oz. na isti progi. Kategorija miškov tekmuje na krajši progi. 10 Točke mladincev, naraščaja, cicibanov in medvedkov se u-poštevajo za lestvico najuspešnejšega društva v mladinskih kategorijah. 11. Točkovanje se računa po istem kriteriju kot za člansko kategorijo. 12. Otroško tekmovanje. Rezultati se ne upoštevajo za lestvico najuspešnejšega društva v mladinskih kategorijah. Vsi mali tekmovalci bodo prejeli mala spominska darila. 13. Nagrade tekmovalcev mladin- skih kategorij: Zlata kolajna prvemu, srebrna drugemu, bronasta tretjemu, ostalim do 6. mesta spominska kolajna. To velja posebej za moško in žensko konkurenco. Pokal najhitrejšemu mladincu, ne giede na kategorijo. (Kategorije: mladinci, naraščaj, medvedki) Pokal najhitrejšemu cicibanu. Pokal najhitrejšemu mišku in miški. Ostalim miškom kolajne do 10. mesta. 14. Mladinci, ki tekmujejo v smučanju, nimajo pravice do tekmovanja v sankanju PRAVILNIK SANKANJA 1. V tej panogi lahko ta/mu jejo mladinci ro eni v letih 1953, 1959, 1960, 1961, 1962 in 1963. 2. Tekmovalci bodo porazdeljeni v sledeč s kategorije: 1963- 1964; 1961-1962: 1959-1960; 1957-1958. Vsaka posamezna kategorija se deli v moško in žensko. 3. Tekmovalec lanko uporabi samo sani brsz krmilnih naprav. 4 Tekmovalci, ki1 se udeležijo tekmovanja v sankanju, ne morejo tekmovat: v smučanju. 5 -Tekmovalcu ne sme pomaga- ti nihče: ne pied starlom ne med tekmo vanjem. Kršitev tega določila se bo kaznovala z izključitvijo. 6 Nagrade: zlata kolajna prvo-uvrščenemu, srebrna drugouvrščenemu, bronasta tretjeuvrščenemu. Ostalim tekmovalcem vsake kategorije do 6. mesta spominska kolajna. 7. Točkovanje: Če je v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev bo točkovanje naslednje: 26, 22, 19, 17, 16, 15, 14 __ Če je od 10 do 19 tekmovalcev bo sledeče: 16, 12, 9, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0, 0, 0. Če bo od 6 do 9 tekmovalcev pa sledeče: 12, 8, 5, 3, 2, 1, 0, 0, 0. Če bo od 1 do 5 tekmovalcev: 10, 6, 3, 1, 0. ODBOJKA V Aosti je položila izpit za odbojkarsko sodnico nacionalne kategorije Luciana Volpe. Odbojkarske tekme je začela soditi že pred šestimi leti, zdaj pa je položila izpit, ki ji omogoča, da sodi vse tekme, razen mednarodnih in moške A lige. Vol-pejeva je študentka medicine in bo leto diplomirala. Specializi-ala se bo za porodništvo. PORTO ALEGRE, 5. - Brazilsko nogometno moštvo Porto Alegre je premagalo Dinamo iz Bukarešte 3:1. od organizatorja. Posadka, ki bi med vožnjo ne imela vidno pritrjenih številk, bo diskvalificirana. 5. Poprečna hitrost vožnje ne bo enakomerno razporejena na vso progo, vendar se bo sukala med 35 in 40 km na uro. 6. Vsak tekmovalec se bo moral javiti med vožnjo številu kontrol in rešiti naloge, ki jih ho prejel. Reševanje nalog je obvezno. Tekmovalec, ki bi oddal tekmovalni list brez rešitev (tudi brez ene same) bo diskvalificiran. 7. Tekmovalci se zadnjih 30 metrov pred kontrolami in ciljem ne bodo smeli ustavljati, sicer bodo penalizirani. Ustavili se bodo lahko šele po kontroli ali cilju, vendar tako, da pri tem ne bodo ovirali ostalih tekmovalcev. 8. Vsak tekmovalec mora po prihodu na kontrolo ali cilj takoj oddati svoj tekmovalni list, sicer bo v nasprotnem primem diskvalificiran. Ob prihodu na kontrolo ali cilj ne smejo tekmovalci sami vpisovati več nobene rešitve, razen tiste, ki jo zahteva žirija. 9. Med tekmovanjem je dovoljena za rešitev nalog uporaba ur, zemljevidov, knjig in drugih pripomočkov. 10. Tekmovalci, ki bodo prispeli na cilj z več kot 30 minutami razlike od časa, ki ga določi žirija, bodo diskvalificirani. Časo-merilci bodo merili čas s celimi minutami (čas od 11 ur 35 minut do 11 iir 35 minut 59 sekund bo vedno veljal le 11 ur 35 minut). 11. Razglasitev zmagovalcev ln razdelitev nagrad bo predvidena v restavraciji v Senožečah —v kosilu. 12. Vsi tekmovalci so dolžni med potjo upoštevati vse prometne predpise. V •_ imeru hujših cest-no-prometnih prekrškov bo prizadeti tekmovalec črtan s seznama tekmovalcev. 13. Prireditelj ne prevzema nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili ali utrpeli med tekmovanjem udeleženci. 14. Vsi tekmovalci so dolžni upoštevati vse predpise in navodila prireditelja ter s svojim športnim obnašanjem prispevati k uspehu prireditve. V primeru ugotovljenih nepravilnosti si prireditelj pridržuje pravico do izključitve iz tekmovanja. „„„ 15 Prireditelj bo izobesil neuradne.. rezultate tekmovanja na vidnem mestu v restavraciji pol ure pred nagrajevanjem in bo sprejemal v naslednjih 15 minutah (pismene) pritožbe zaradi možnih nepravilnosti v rezultatih. Vsako pritožbo mora spremljali kavcija v višini 5.000 lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe 0»" vrne. 16. Prireditelj si pridržuje pravici do spremembe teh določil v pri-meru potrebe, višje sile ali po ______________________ lastni uvidevnosti. HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIIMimillllllllllllllllllllllllllllllltllllllltllllllllllllltlllllllllllfttlllllllllllKlllllllllltlUlllllinilllllllllllllfllllllllllllllllvmiiiiHHiiiiinumm Natečaji SPDT ob 25-letnici obnovitve društva Ob priliki praznovanja 25-Ietnice obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledeče natečaje: t. NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKIM MOTIVOM Format in uporabljeni material sta poljubna. 2. NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO (Flora, favna, pokrajina itd.). — Vsak udeleženec lahko predstavi največ tri diapozitive formata «laica». Nagrajeni diapozitivi bodo prikazani na dan nagrajevanja, vsi ostali diapozitivi pa bodo razstavljeni istega dne. 3. NATEČAJ NAJLEPŠEGA FILMA Z IZKLJUČNO PLANINSKO TEMATIKO Vsak udeleženec natečaja lahko predstavi samo en film. Ta je lahko belo-črni ali barvni, 8 milimetrski, dolžina filma lahko niha med 30 in 45 metri. Predloženi filmi morajo biti popolni (z naslovom in ostalimi potrebnimi napisi) Lahko so ozvočeni ali z magnetnim trakom na filmu. ali s spremljavo iiosnete muzike na magnetofonskem traku. Posameznik lankn sam poskrbi za dostavo magnetofona na dan predvajanja ali pa dostavi samo egistrl-rani trak. Kdor ima ozvočen film, mora predložiti tudi trak, ki mora biti skrbno zavarovan v primerni škatlici. — Nagrajeni filmi se bodo predvajali na dan nagrajevanja 4. LITERARNI NATEČAJ POEZIJE katerega tematika je narava na splošno. Nagrajena dela bodo recitirali ob spremljavi izbranega inštrumenta. 5. MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO S PLANINSKIMI MOTIV) i -gr-* , Format, barve, uporabljeni material so poljubni. — Natečaja se lahko udelfžkjd osnovnošolskih otroci (tu sta dve kategoriji: I. in 2. razred ter 3., 4. Ln5. razred), in dijaki nižje gimnazije. Natečajev se lahko udeležijo le člani slovenske manjšine v 1-taliji, s stalnim bivališčem v d .'želi Furlaniji - Julijski krajini. Dela je treba predložiti v zaprli zalepki, na kateri mora biti napisano geslo. K tej zalepki je treba priložiti še drugo, z c-a-kim geslom na zunanji -■‘rani, v zalepki (zaprti) sami pa naj bo poieg enakega gesla c 'čeno tudi ime in naslov udeleženca natečaja Dela je treba predložiti najkasneje do sobote, 6. marca 'ril v Tržaški knjigarni. Seznam naernd bn društvo pravočasno objavilo v dnevnem tisku. A SKUPINA O jurtli E. 2. povratno kolo BOLOGNA - JUVENTUS Mase ali CAGLIARI - LAZIO Monti CATANIA - LANEROSSI V. Motta MILAN - FOGGIA Toselli NAPOLI - SAMPDORIA Sbardella ROMA - INTERNAZIONALE Lo Bello TORINO - VARESE Panzino H. VERONA - FIORENTINA Pieroni t !» 1. povratno kolo AREZZO - MODENA ATALANTA - TERNANA CESENA - MONZA COMO - LIVORNO NOVARA - C AT AN ŽARO PALERMO - MASSESE PERUGIA — CASERTANA PIŠA - MANTOVA REGGINA - BARI TARANTO - BRESCIA 2. povratno kolo ALESSANDRIA — LECCO Monforte PADOVA - VERBANIA Ppvisrplli PIACENZA - ROVERETO Fiorenza PRO PATRIA — TREVISO Ciulli REGGIANA - LEGNANO Moretto SOLBIATESE - SEREGNO Turiano TRENTO - SOTTOMARINA Lattanzi TRIESTINA - PARMA Bianchi UDINESE - MONFALCONE Laurenti VENEZIA — DERTHONA Orista vprašaji J e, ki sl ga je že večkrat zastavila: zakaj so . V njo? v je Sr/Ve^evalno šolo Je prišla po materini zaslugi. Mati » rnnUa Nemcev takoj, ko so Lahi odšli in je nemška J, :z®Sedla Ljubljano. Pravzaprav so se tudi Nemci spomni-paterin znanec, daljni sorodnik, folksdojčer, jih je ‘!%o 111 Pogovoril mater, da se je tudi ona priglasila za * °betala sd je zboljšanje gmotnega stanja. Mati je b^sio bankl- kjer Je le slabo zaslužila. Ana je študirala V Vsg,VJe na univerzi in sanjala, da bi postala igralka ali l naj,, ^evajalka pn kakšnem velikem izvoznem podjetju. x šJigi * šern primeru pa bi postala profesorica nemščine ^ eSAine. Dve leti mlajša sestra Melita Je hodila še v , So J.0, živeli so skromno, tiho in samosvoje v stanovanju, )T* le s težavo plačevali, odkar je umrl oče, ki je kot Potnik kar dobro zaslužil. Mnogo Je potoval in ni da bi se posvetil družini. Samevali so, vendar dobro ’eta pred v°Jno ga Je pobrala pljučnica in mati je s v ostala sama. l3s a se je Ana dobro spominjala. Vsakokrat, ko se Je ^ ohi vania' Jim Je kaj prinesel. Imela je mnogo novih, "‘ek Občudovala sta jo oče in mati, v šoli pa je zbujala l \ uT3 vrstnicami. Ko bi oče živel, bi bilo morda drugače Wu ,bila sedaj nemška obveščevalka. Nehote Je primer j/S ‘Ia z očetom ln ugotovila, da si nista prav nič po-Je Se pred leti Poloma, ko Je hodila s hčerkama £SWT*0rn v Nemčijo, nasedla zgodbi o nemškem gospo-i in o kulturnem poslanstvu nemškega naroda. UNo v , svojo prihodnost in prihodnost osirotelih hčera na Vlyš h Nemčije. Bila Je trgovčeva hči, Id je vse življenje 1)0 Postala velika gospa. Ko pa se je ta sen pričel « J' Je usoda vzela moža, od doma pa ni mogla 00 je au Pomoči, ker je kriza uničila očetovo trgovino. ’'an m8v°Je sanje prenesla na Ano, ki Je bila v družini obo Jfa dne, ko se je Ana vrnila iz šole, Ji Je mati vsa Predala, da ima zanjo dobro službo. Sla bi za pre- vajalko v nemški urad. Ker se Ana, ki se je kot študentka počutila kar dobro, nd razveselila ponudbe, se je mati razjezila, da je vse na njenih ramenih in da ne morejo naprej životariti, ker zasluži komaj za hrano. Poudarila Je, da bo še to službo dobila samo zato, ker je v njenih žilah nekaj nem ške krvi. Potem se Je oglasil pri njih čeden moški v cdvilu. Mati ga je predstavila za človeka «iz urada«. Ana mu je bila všeč. Takoj pa je postavil pogoj, da bo morala na kratek tečaj, da se usposobi za novo službo. Tako je Ana odšla. Za sosede in znance k sorodnikom v Nemčijo, kjer Je zbolela in zato tam ostala; za mater na izpopolnjevanje nemščine, v resnici pa v šolo za nemške vohune. Ana to popoldne ni bila zbrana. Odložila je gradivo m se sprehodila po sobi. Dnevi njenega posebnega pouka so se bližali koncu, ona pa si s seboj še ni bila na jasnem. Vsa omotična in prevzeta je bila od majorjevega vpliva. Navidezno se je podredila in se vdala v vlogo, ki so Ji jo namenili, obenem pa Je premagovala odpor. Počutila se Je kot plemenita žival, ko jo prvič vprežejo in instinktivno spozna, da zanjo ni več proste poti. To pa ni bilo v skladu z njeno prostodušno in svobode željno naravo. Pričakovala ga je. Stopila je k oknu in pogledala na pot, ki Je vodila k vili. Videti ni bilo nikogar. Mrak je zdrsnil z golih hrbtov gora v dolino. Nad jezerom je krožil oblak črnih ptic. Jadrale so do pečine nad vodo, kjer se na robu skalovja dviguje grad, potem so preletele vodo in obkrožile otok s cerkvijo. V daljavi so bile videti le še kot črne pike .Ko so se vrnile tn letele nad njo, so vznemirjeno kričale v sinjino. Rada je opazovala pince v letu in gledala je za njimi, dokler niso sedle v visoko smrečje. Mir ugašajočega dne Je zmotil daljni odmev eksplozije. Ni ga bilo, in zaskrbelo jo je, kod hodi. Prižgala je luč in sedla na posteljo. Na omarici Je imela zloženih nekaj knjig, ki Ji jih je posodil, da bi jih prebrala in si izpopolnila svoje pomanjkljivo politično znanje. Med knjigami je bil v belo usnje vezan Hitlerjev Mein Kampf, Ro-senbergov Mit 20. stoletja, Nietzschejeva Volja do moči in Goethejev Faust. Vzela je v roke Mein Kampf, ga odprla in se ustalila ob posvetilu, napisanem z okornimi, velikimi in oglato zaobljenimi črkami, ki so razodevale energičnega člo veka, ki mu ne manjka surovosti niti samozavesti. «USODA ZAHTEVA OD JUNAKA, DA JE NA RAZPOLAGO SLEHER NEMU UKAZU. Zmaga ali smrt! Svojemu dragemu prijatelju in soborcu polkovnik...« Z nečitljivim podpisom. Zamislila se Je v smisel besed in zdelo se ji je, da morajo biti junaki usmiljenja vredni ljudje. Kot ženska ne bi mogla ljubiti človeka, ki živi le od ukazov. Listala je po knjigi m se ustavljala ob stavkih, ki jih Je major rdeče podčrtal in ob njegovih pripombah Iskala je njega in sebe .Zasledila je misli, ki jih je že sam v taki ali drugačni obliki povedal in ki so se ji večkrat upirale, da ni mogla nekritično mimo njih. To so bile misli o veličini arijske rase, o usodni vlogi nemške države, ki bo rešila človeka pred Judi, in o mrčesu — Slovanih. V knjigi je imel major tudi drobno beležnico, v katero Je zapisoval važne misli in pripombe z drobno in lepo oblikovano pisavo. V njej so bili tudi izpiski iz mnogih drugih knjig. Ko jih je brala, ji je bilo, kot da brska po skrivnostih svojega novega gospodarja. Iz mozaika raznih misli in citatov je zaslutila osnovna gibala tega človeka. Le to ji je bila skrivnost, zakaj Ji je pustil beležnico v knjigi. Namenoma? Jo je prezrl? Z razdvojenimi čustvi je sledila njegovim mislim. Ni vedela, ali se ga boji ali ga občuduje. Spoznala pa je, da se hoče visoko povzpeti, da mu Je všeč, če so mu ljudje podložni, in da globoko prezira vse, kar je pod njim. «Za tvorbo višjih kultur Je bila prisotnost nitjih ljudi nujna. Nedvomno je prva človeška kultura v manjši meri temeljila na udomačenih živalih kakor na uporabi nižjih ljudi.« ((Kultivirajmo krutost,« je pisal Wolf. «Vsako čustvo najrahlejše človečnosti proti sovražniku nas napravi slabe in je znak nečistosti tistega, ki takšna nagnjenja občuti.« «Ali ni zločinska blaznost, če rojeno na pol opico tako dolgo dresiramo, dokler se ne prepričamo, da smo napravili iz nje advokata, medtem ko morajo pripadniki višje kulturne rase ostajati na nevrednih mestih.« ((Nemški narod mora svetu gospodovati ali propasti!« Tesnobno se je nasmehnila tem mislim uničevalne logike in zbala se je zase, kako se bo znašla. Njeno premišljevanje so zmotili vojaški koraki. To do on! Spoznala ga je po hoji. S smehljajem se je zazrla v vrata. Potrkal je in vstopil. Močan, gibek in vojaško zravnan je s smehljajem na ustih pozdravil. Ozdravila mu je in oči so ji zasijale. Lase je imel črne, valovite in čelo visoko, ves obraz je bil uglajen in prijazen. V izrazu se je kosala lokava bistrost z odločnostjo, oči so mu sijale zaupljivo in prodorno. Na dnu zenic pa je tičalo nekaj nevarnega. Ana je vstala. Spretno Je prikrila zadrego pred njim in odložila knjigo. «Moj poklon, mlada dama. Kako ste prebili dopoldne v tej prekleti mrliški vili in pusti, dolgočasni sobi?« «Kakor vidite, v knjigah. Brala sem tudi vaše izpiske in pripombe, bilo je zelo zanimivo,« mu je odgovorila smehljaje, ga koketno pogledala in stopila za njim, da je lahko vzela plašč in kapo, ki Ju je odložil. «Moje misli in izpiski. To sem delal vedno, dokler čas nd podivjal. Igra besed in zanesemjaštvo. Teh stvari ne jemljite preveč resno. Življenje kuje vse drugačne resnice. Večkrat sem se moral spremeniti od danes na jutri. To sem pisal že pred vojno, ko sem bil na vojni akademiji, in potem, ko sem se bavil s študijem psihologije.« Tako Ji je govoril, medtem ko si Je slačil tudi bluzo, okrašeno z mnogimi odlikovanji in železnim križem I. reda. Potem se je zagledal vanjo in spregovoril: ((Sijajni ste, Ana. Šarmantni, lepi, zapeljivi ste, In zato nevarni.# (Nadaljevanje sledi) Urtdniitvo Podružnica Uprava Ul. Monrecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 ?DCT A Ul 24 Ma99'° 1/1 Telefon 33 82 IK5T Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' *V' Franeiika 20 Telefon 37 338 9 60oČ 950 'ir,~ Vnaprei'.če,r,lefna 2700 lir- P°"etna 5.200 lir, celoletna » -,u Le,n? naročnina za .nozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- Poštnf tSka » dnU m V nedelio 80 Par' mesečna 14 din, letna 140din, PoUnitekoč. račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 7. februarja 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-5-270/J «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/tl nad. telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finončr«) upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali 08 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročal« r upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš It*1 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska 7TT ^ TRAGIČNA NOČ V BELFASTU IN LONDONDERRYJU Boji med demonstranti in policijo 4 mrtvi in na desetine ranjenih BELFAST, 6. — Štirje mrtvi, na desetine ranjencev, sedenuiištiride-set aretacij, poleg tega pa cela vrsta avtomobilov in avtobusov zažganih, to .je tragični obračun dramatične noči v Belfastu, Kjer je spet vzplamtel boj med demonstranti in policijo, okrepljeno z oddelki britanske vojske. Incidenti so se v severnoirskem glavnem mestu začeli malo po pol noči, ko so skupinice mladih demonstrantov napadle policijske sile z molotovkami in drugim eksplozivom. Istočasno so se na strehah hiš pojavili ostrostrelci, nekateri o-borožeru celo z brzostrelkami. Dc najbolj tragičnega dogodka je prišlo na Ardoyne Street v katoliški četrti. Britansko vojaško vozilo, proti kateremu so vrgli zažigalno bombo, se je vnelo, vojaki, ki so od njega bežali, pa so se znašli pod ognjem ostrostrelcev. En vojak je bil ubit od rafala iz brzostrelke. Takoj so prihitele vojaške okrepitve ter se je začel oborožen spopad, med katerim sta dva demonstranta padla pod streli vojakov. so bili ranjeni, ko so padli v zasedo ostrostrelcev. Dva od njih sta v zelo resnem stanju. Do hudih incidentov in spopadov je prišlo tudi v Londonderryju, kjer ni bilo človeških žrtev. 47 oseb so aretirali. Severnoirska in britanska policija pripisujeta krivdo za incidente irski republikanski organizaciji IRA ter protestantskim skrajnežem duhovnika Jana Paisleya. Ribičičev intervju «Delu» LJUBLJANA, 6. — Jutrišnje ljubljansko «Delo» objavlja dajsi intervju s predsednikom ZIS Mitjo Ribičičem, ki je odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi s cenami, razvrednotenjem dinarja in izvajanjem stabilizacijskega programa: Ribičič je poudaril, da je Jugoslavija v stanju, ko se pričenja bitka za uresničenje resolucije zvezne skupščine na področju cen. Sprejem trenutnih zahtev za povečanje cen bo po mišljenju Ribičiča izčrpni učinek razvrednotenja za 60 odst. Poleg pritiska za povečanje cen so pritiski, da se ukine odlok, ki ome- juje povečanje osebnih dohodkov za več kot 11 odst., da se poveča Investicijska proračunska in splošna potrošnja ter da se dajo nove olajšave, ki bi ustvarjale nove obveznosti v tej zvezi. Važno Je, po mišljenju Ribičiča, da vzdrže pritiski za povečanje cen, kajti zgubljena bitka proti pritiskom za povečanje cen bi pomenilo Izgubiti bitko za pozitivne učinke razvrednotenja. V borbi proti pritiskom za povečanje cen, ki imajo vedno večji obseg, ZIS je v zvezi s tem opozoril na zanimiv pojav, da zahteve za povečanje cen ne prihajajo s strani tistih vej gospodarstva, Id so z razvrednotenjem najbolj prizadete in v kar terih so osebni dohodki razmeroma naj nižji, temveč nasprotno prav od dobrostoječih delovnih organizacij in gospodarskih vej, ki sl s povečanjem cen žele zagotoviti sredstva za izvedbo svojih Investicijskih programov. Zvezni izvršni svet, je poudaril Ribičič, je načelno za to, da se menjajo cene nekaterim izdelkom In storitvam, toda pod določenimi pogoji in da se povečanje opravi postopoma. V RIMSKI KONGRESNI PALAČI Poročilo Ferrija na kongresu PSU Socialdemokratski tajnik je v svojem govoru omenil tudi potrebo po popolni uresničitvi pravic etničnih manjšin Četrta žrtev je demonstrant, ki mu je bomba eksplodirala v rokah. V Shankill Roadu v protestantski četrti je eksplodirala bomba, ki je ranila šest oseb. Štirje vojaki Da m,....„„„„........■*miiiiliiiiimiiiimiiuIUi.iiinimiiimiiiiiui.i..tiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiimuMii».....................................................................................■■■■■■■mn...unni.....mnninnini.....mm...... RIM, 6. — Z uvodnim poročilom tajnika Ferrija se je začel v Rimu prvi kongres PSU. Na kongresu so prisotne delegacije vseh italijanskih strank razen MSI. Navzoče so tudi številne tuje delegacije, med katerimi tudi predstavništvo Zveze komunistov Jugoslavije. Prvi del svojega poročila je Fer-ri posvetil razkolu, iz katerega je stranka nastala pred poldrugim letom. Tajnik PSU je nato polemiziral s komunisti in zavrnil možnost tako imenovane «kancilske republi ke». Glede vladne večine je dejal, da obstajata v njej dva tabora, meja med katerima poteka v notranjosti PSI in KD. Prvi tabor je prepričan — je dejal Ferri — da je Dolitika leve sredine še veljavna, drugi pa meni da je to preživela formula ter da je treba pripraviti teren za novo večino, katere sestavni del bi bili tudi komunisti. Tajnik PSU je nato polemiziral s socialistično stranko, ki da se boji, da bi bila premalo levi- čarska, in z demokrščansko, ki še ni uresničila notranje objasnitve, kot jo je svoj čas zahteval posl. Piccoli. Ferri je omenil tudi polemike, ki so nastale ob njegovem intervjuju glede možnosti revizije ustave in uvedbe predsedniškega sistema tudi v Italiji. Glede vloge sindikatov je dejal, da proces sindikalne enotnosti zaskrbljuje socialdemokrate, ker da niso še zrele, v katerih bi sindikati lahko preprečili, da bi bili instrument prevratniških načrtov. V zunanji politiki je Ferri izrazil popolno podporo Brandtovi vzhodni politiki ter poudaril, da .je PSU podpiral vlado v izvajanju »druge-ga pogoja, ki .je neobhodno potreben za varnost in ravnotežje v državi ter za pomiritev: t.j. akcija za odpravo vsakršnega nesoglasja z obmejnimi državami, go tovost meja in popolna uresničitev V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI Kras predal točki odličnemu lihertasu pravic etničnih manjšin*. 0 Ferrijevem poročilu se je raz vnela diskusija, ki se bo nadaljevala tudi jutri. TRŽAŠKI DNEVNIK DELO DEŽELNEGA ODBORA 300 milijonov lir za specializirane kulture Deželni prispevek do 50 od sto predvidenih stroškov - Strokovnjaki specializirane družbe bodo proučili vprašanje strokovnega izobraževanja delavcev v Furlaniji-Julijski krajini V okviru svojih prizadevanj za razvoj specializiranih kultur v kmetijstvu Purlanije-Julljske krajine je deželni odbor na eni izmed zadnjih sej sprejel sklep o namembi 300 milijonov lir za podeljevanje prispevkov kmetovalcem, ki nameravajo urediti specializirane vinograde ali nabaviti stroje in semena za potrebe vrtnarstva, sadjarstva in cvetličarstva. Omenjeni znesek, ki ga je dežela nakazala lz razpoložljivosti po proračunu za letošnje leto, bo veljal — v skladu z določili deželnega zakona štev. 29 iz leta 1967 — za kritje do 50 od sto stroškov za ureditev vzornih vinogradov. Prednost bodo imeli vinogradi v gričevnatih krajih in znotraj območij z zaščitenimi vinskimi pridelki (denominazio-ne dl origlne controllata). Za prispevek bodo poleg zasebnikov lahko zaprosile tudi javne ustanove ali konzorciji ter strokovne šole, kolikor bi nameravale urediti vinograde z izbranimi trtami. Podobne olajšave, to je kritije do 50 od sto predvidenih stroškov, bo-do uživali kakor rečeno sadjarji, cvetličarji in vrtnarji za nabavo tehničnih naprav in semen. Med tehnične naprave spadajo tudi stroji za boj proti parazitom, naprave za namakanje, rastlinjaki in podobno. Na svoji torkovi seji je deželni odbor na predlog odbornika Stop-perja sprejel sklep, po katerem bo-do poverili nfefel špčcTallilrabi 'dsrui-bl nalogo, naj razišče vprašanje strokovnega izobraževanja delavcev v Furlaniji-Julijski krajini. Izsledki študije bodo služili deželni upravi tudi pri sestavi načrta za socialno, gospodarski razvoj v petletju 1971-1975. Družbe bo opravila svoje delo v šestih mesecih. Njeni strokovnjaki bodo najprej preučili sedanji ustroj strokovnega Izobraževanja v deželi. Nato se bodo lotili vprašanja, kakšno bo povpraševanje po takšnem izobraževanju v naslednjih petih letih, Tretji del raziskave bo veljal sestavi primernih programatičnlh smernic. Pri tem zadnjem poglavju bodo sodelovali deželni organi, id bodo v tej zvezi upoštevali tudi mnenje strokovnih in stanovskih organizacij lz Furlanije - Julijske krajine. Kongres PRI V Trstu se je pričel redni pokrajinski kongres republikanske stranke. Zboru 35 delegatov predseduje vsedržavni podtajnik stranke Bat-taglia, poročilo pa je prebral tajnik Di Re. V samem začetku je Di Re obsodil dejavnost in zločine neo-fašistov in zahteval odločnih posegov državnih organov proti prevratniškim silam, ki so na desnici. Kongres se nadaljuje in se bo zaključil z izvolitvijo novega vodstva. Lepa Prešernova proslava na Opčinah Sinoči je Slovensko prosvetno društvo tTabor* z Opčin priredilo v do kraja napolnjeni dvorani prosvetnega doma Prešernovo proslavo z nad dve uri trajajočim pestrim, pretežno glasbenim sporedom. Nastopili so otroški pevski tbofriol* Glasbene matice pod vodstvom Janka Bana, cerkveni mešani pevski izbor.‘pod vodstvom Stanka Maliča, glasbena ansambla iz Finžgarjevega doma *Naši mladi» in tTimes*, moški pevski zbor tTabor* pod vodstvom Svetka Grgiča, mladi člani prosvetnega društva tTabor* s prikazom — lepljenko tPrešeren v luči sodobnosti* ter recitatorja Tone Trento in Anka Peterlin. GORIŠKA KRONIKA Smrtna prometna nesreča na Majnici Dvajset minut po polnoči je na Majnici prišlo do trčenja mopeda v giulio 175. Hudo ranjenega mopedista, 39-letnega Giorgia Tinello iz Gorice, so odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, vendar je nesrečnik med prevozom podlegel poškodbam. .................................iiiiiiiiiiiiiiiiimHitmt«..niti—.... JUBILEJ ZASLUŽNEGA KRAŠKEGA GODBENIKA Kapelnik Rado Škabar ■ 50-letnik Kapelnik pihalnega orkestra Divača Rado Škabar je praznoval v preteklih dneh svoj 50-letni jubilej. Roden je bil dne 27. januarja 1921 v VeiUkem Repnu pri Trstu. Pokon-čani osnovni Sodi, sd je želel v glasbeno šolo, a sreča mu ni bila naklonjena- zaradi slabega gmotnega star nja v družini. Njegov oče je delal v kamnolomu in s tem zaslužkom je moral skrbeti za sedemčlansko družino. Zaradi tega je bil Rado prisiljen stopiti v delovno razmerje, da sl je zaslužil potreben kruh. Po vsakodnevnem delu v večernih urah pa je potoval v Trst h glasbenemu pouku. V tem času Je tudi sodeloval v domači godbi na pihala. Kljub vsakodnevnemu fizičnemu delu je v šoli redno napredoval. Prvi uspeh je bil v tem, da je že z 18. letom bil postavljen za kapelnika v domači godbi. Pričela se je 2. svetovna vojna, člani godbe so bdll mobilizirani v italijansko vojsko in tako je godba razpadla. Po kapitulaciji Italije »e je Rado vrnil domov in se vključil v partizane. Služil je v JLA do 1949. leta. Tudi ko je bil v vojski je Igral v vojaškem pihalnem orkestru. Po prihodu v civilno življenje Je z drugimi tovariši v Sežani pričel organizirati godbo, ker pa uspeha ni bilo je sam organiziral 20-član-sko godbo v Dolu pri Vogljah. leta 1955 je moral zaradi službe v Divačo in tako Je tudi v tem kraju Izučil mlade fante v dobre godbenike in organiziral pihalni orkester, ki ga vodi neprekinjeno 15 let. Njegovo aktivno delo Je pokazalo v kratkem času Izreden uspeh, saj Je v nekaj letih v Divači že deloval 30-članski pihalni orkester. Od prvega nastopa Je imel vsako leto md 40 nastopov. Nastopal je im razruli^proslavah ob državnih praz- nikih, na svečanostih pri odkritju spomenikov padlim borcem v NOB, imel je samostojne koncerte, nastopal je skupaj s združenimi pevskimi zbori, na občinskih in republiških revijah pihalnih orkestrov, na raznih proslavah in drugih prireditvah na Tržaškem — na Proseku, v Zgoniku, na Opčinah in v Trstu. GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) it. 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA Njegova skrb ni samo v pripravah orkestra za nastope, ampak je tudi v tem, da vsako leto sprejme na učenje več mladincev, ki jih pripravlja za vključitev v pihalni orkester. Ne glede na težave in probleme, ki jih naš kapelnik vsakodnevno srečuje pri tem delu, prihaja redno 3 do 4 in večkrat tedensko v Divačo na vaje mladih godbenikov. Ob njegovem jubileju mu vsi člani pihalnega orkestra Divača kličemo še na mnoga leta in mnogo uspehov. Pihalni orkester — Divača ŽIVLJENJSKI JUBILEJ NA OPČINAH Dr. Alojz Antonac sedemdesetletnik _ t Vseskozi skromen, bister, delaven, družaben, vesel in pošten, to so menda glavne značilnosti neutrudnega in marljivega dr. Alojza Antonaca z Opčin, ki je prav včeraj praznoval 70-letnico svojega razgibanega in pestrega življenja. Gigi Antcmac, kot mu pravijo domačini, po rodu ni Openc, a ga imajo Openci za svojega, saj se je priselil v ta kraj z očetom, ki je bil gozdni čuvaj, še pred prvo svetovno vojno. Rodil se je 6. februarja 1907 v Trstu v Ulici Sette-fontane. Ljudsko šolo je obiskoval v takratni slovenski vadnici, ki je bila priključena slovenskem u-čiteljišču v Kopru. Že zgodaj je pokazal veselje do študija in se je po končani šoli v Kopru vpisal v slovensko trgovsko šolo v Trstu, kjer je v imel za učitelje dr. Čermelja, Engelmana, Škabarja in druge. Da ne bi šel na vojsko, je zapustil šolo in se zaposlil pri železnici, kjer je ostal do leta 1922. Ker pa se po prihodu ni hotel vpisati v fašistično stranko, je izgubil službo. Moral si je poiskati delo pri zasebnikih in je dobil delo kot uradnik pri tvrdki Arigom, kjer je pridno delal, a istočasno se je tudi učil, tako da je leta 1926 maturi- ral na realni gimnaziji v Idriji skupno z Romanom Pahorjem. Nato se je vpisal na univerzo in diplomiral na ekonomski fakulteti. Kot nešteto naših ljudi, je bil tudi Gigi Antonac žrtev fašističnega pregajanja ter je bil leta 1943 aretiran in prepeljan v zapore v Koroneo. Iz koronejskih zaporov so ga odpeljali v Aquilo v tbattaglione speciale*. Po zlomu Italije se je končno srečno vrnil domov k ženi Mariji Danev, s katero se je poročil leta 1933. Kot napreden in zaveden Slovenec se je vedno boril za zmttgo pravice in enakopravnost našega ljudstva. Za časa narodnoosvobodilnega borbe je skupno z ženo in drugimi domačini mnogo pomagal partizanom. Po drugi svetovni vojni je še naprej delal za koristi slovenskega življa na Opčinah, postavil je spet na noge Društveno gostilno, katere predsednik je še danes. Tudi pri openski Hranilnici in posojilnici je eden najstarejših odbornikov. Od leta 1963 je naš slavljenec v zasluženem pokoju, toda Gigi Antonac ne miruje. Vedno kaj dela in pomaga našim ljudem in ustanovam, najsi bo z nasveti, kot tudi z dejanji. Vedno ga srečujemo pri vsaki naši prireditvi. Čeprav ima Gigi na svojih ramenih že sedem križev, je še vedno mladosten, vesel in šaljiv že bolj kot kak dvajsetletnik. Skupno z zakonsko družico, sorodniki in prijatelji mu želimo, tudi mi da bi še dolgo bil čil, zdrav m vesel. ________________ M. M. S Jutri zvečer priredi sekcija KPI pri Sv. Vidu v ljudskem domu v Ul. Madonnlna 19 (ob 18.30) razpravo o preureditvi pomorskih prog PIN. Uvod bo prebral inž. Amtoni-no Cuffaro. V torek zvečer, ob 19.30 pa bo v ljudskem domu pri Magdaleni proslava 50-letnice KPI. & SPLOŠNA PLOVBA plran-Jugoslavija Župančičeva 24 66330 Pinu, pp 1 Telefon 73470 Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 — 19.000 ton - UNIJA OKOU SVETA - UNIJA JADRAN - ZAHOD NA AFRIKA - JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLUŽBA - SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja ▼ Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu. Urili JJ TRST - UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v vse krofe tud t * inozemstvo **** LJUBLJANA SAMOSTOJNA ORGANIZACIJA PRAVNA OSEBA EMONE LJUBLJANA LJUBLJANA, Titova 10 Telefon: 24 601/607 24 616/619 Telesc: 31254 YU SLON Telegram: SLON LJUBLJANA Hotel A kategorije z modernim komfortom v strogem centru mesta. Klasična restavracija s prvorazredno mednarodno kuhinjo. Narodna restavracija tcKlet Slcxn» s tipično dekoracijo, s slovenskimi in jugoslovanskimi specialitetami. Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Kavama z godbo, odlična slaščičar, na, senčnat vrt. Bistrč Slon z delikateso, ekspresom in snaok barom. Globtour potovalna agencija. Lepo urejeni klubski prostori in banketna dvorana za konference, sprejeme, slavnostna kosila, cooktail parties in razne prireditve. — Menjalnica v hotelu — Sedež sekcije barmanov Jugoslavije. APERTO DURANTE TUTTO L'ANNO GANZJAHRIG GE6FFNE7 OPEN ALL SEASONS OUVERT PENDANT TOUTE L’ANNE l casind ™ ljubljana ROULETTE - BLACK JACK - CHEMIN DE PER - TRENTE ET (JUARANTE LIB. BASSANELLO PD - KRAS 3:1 (15:10, 7:15, 15:4, 15:8) KRAS: L. in R. Milič, Budin, Ves-naver, Guštin, Živec, Škrk, Persim-ger, Drasič in Simoneta. LIBERTAS: Magarotto, Faggiani, Gionovich, Fabbi, Paniz, Pitten, Fantin, Viel in Agatea. SODNIKI: Brezigar, Marcon in Treu. Šesterka Libertasa iz Padove, ki meri na prvo mesto tega prvenstva, je zasluženo premagala ekipo Krasa. Tekma, kateri je prisostvovalo nad 150 vihamo navijajočih gledalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj navijačev iz Padove, je bila napeta in nad vse borbena. Bila je tudi na zelo visoki tehnični ravni. Gostje so se izkazali predvsem s svojo odlično obrambo, skozi katero ni mogel prodreti niti odlično razpoloženi Krasov napad. V primerjavi s prvo tek/*« v začetku prvenstva v Padovi, so tokrat gostje pokazali tudi res odličen napad v katerem tolčejo vsi igralci. Krasu kljub porazu ni mogoče o-čitati ničesar. Fantje so dali res vse od sebe in več kot to, kar so pokazali, niso mogli doseči, kajti nasprotnik je bil tokrat zanje res nepremagljiv. Vsekakor pa bi se srečanje lahko odvijalo tudi drugače, če ne bi Kras v prvem nizu pri vodstvu 10:5 v svojo korist popustil, tako da je nasprotnik nanizal kar deset zaporednih točk. V drugem nizu je z odlično igro pokazal vso svojo moč in je prepustil nasprotniku le sedem točk. V tretjem, in dejansko odločilnem setu, pa je Libertas v močnem začetnem zaletu nanizal osem točk in je to prednost obdržal do '-onca. Četrti niz je bil najdaljši Bil je izredno borben in ekipi sta se zagrizeno borili za vsako točko, saj je bilo potrebno za vsako piko o-praviti tudi po več menjav. «Belo-rdeči* so dali res vse od sebe, vendar je prav v tej ostri bitki prišla še posebno do izraza vsa moč pa-dovanske šesterke. Pri stanju 13:4 je sicer Kras nanizal nekaj točk, vendar je bilo to vse premalo, da bi lahko gostom ogrožal končno zmago. Kljub porazu je bil Kras deležen aplavza svojih zvestih navijačev, ki sicer niso bili zadovoljni z rezultatom, toda v zameno so bili poplačani z odlično igro svoje ekipe. Poraz Krasa je bil predviden, kajti Libertas je res odlična ekipa, Krasu pa seveda ta neuspeh ne bi smel preprečiti da doseže svoj cilj, to je osvojitev četrtega mesta in s tem obstanek v C ligi. -bs- ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Scaiola-Bor 1:3 BOR — SCAIOLA (9:15, 15:4, 15:9, 15:5) ^ Bor je odpotoval v Mantovo njen: brez Plesničarja in Ko so Tržačani zgubili P1"", je bila zaskrbljenost v »J®0 jJji stah upravičena. Moštvo j« rvj v obrambi in napadu. Blok »"“T ni deloval, pa tudi podaje »»Pr-cem so bile zelo slabe. Tod* so se kmalu ogreli, zaigrali činkoviteje, zelo dobro je t od rok Fučki, Sergij Veljak pošiljal na drugo stran j. ljlve »bombe*. Ker so obene® ^ žačani tudi servirali zelo to se je izid začel kmalu n«y njim v prid, kljub temu, oa tolkač, Uršič, tokrat od svopa j dajalcev ni prejel dovolj "P^L^ žog. Domačini so se svojini 8® j, upirali nekoiiko bolj učinkovl f v tretjem nizu, v četrtem P* , zopet v glavnem le pobirali n** svojih tal. 0 Konec tega meseca bo na Švedskem na sporedu tekmovanje na najdaljši smučarski progi na svetu »Vasaloppet*. Čeprav meri proga tega tekmovanja kar 86 km, se bo letošnjega teka udeležilo nič manj kot 6.821 tekačev. Največ bo seveda domačih tekmovalcev, med tujci pa bodo zastopani z največjim številom tekačev Italijani, katerih bo 182. V ŽENSK! ODBOJKARSKI B LIGI Napad Modenčan^ premočan za Zarj° šču. Zmaga Modenčank ni lr/v loVklro Ir/vf lro7Q C+amP V COMA - ZARJA 3:0 (15:7, 15:6, 15:5) ZARJA: S., D. in M. Križmančič, Bandelj, Žagar, Fonda, Pernarčič, Kufersin, Terčon. COMA: Annovi, Mazzi, Sala, Mu-siani, Adani, Messori, Cucconi, Ča-karova, Guerra, Raimondi. SODNIKI: Nicoletto, Tranquillini in Padovami. Kljub temu, da je odigrala eno svojih letošnjih najboljših tekem, nd Zarji uspelo osvojiti niti seta proti izredno močnim nasprotnicam iz Modene, ki so do sedaj samo enkrat šle poražene z igrišča, in sicer proti Minelliju. Moramo pa omeniti, da je Coma takrat nastopila z okrnjeno postavo: predvsem je bila proti Minelliju odsotna zelo močna Bolgarka Čakarova, ki je danes proti Bazovkam zaigrala res na izredni višini. Gostje so se izkazale kot zelo solidna in uigrana ekipa, v kateri tolčejo vse igralke, kar se je tudi poznalo, saj se jim Bazovke niso mogle postaviti uspešno v bran. Kaj naj rečemo o Zarji? «Rdeče» nikakor niso bile slabe, rezultat pa ne kaže resničnega stanja na igri- miiiiimiimimiiiiiiiiiiimimmiiiiimimmmiinmiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimmiimimmimimnimiiimmi V VELESLALOMU KANDAHAR Thoni prepočasen v drugem spustu Zmagal je Francoz H. Duvillard Francoz Henry Duvillard je danes na izredno težki progi v Cransu v Montani, kljub poledenelem snegu nadoknadil svoj včerajšnji zaostanek v veleslalomu in si je v drugem teku nabral tolikšno prednost, da je pustil Italijana G. Thoenija za seboj za več kot sekundo in pol. Končna lestvica veleslaloma Kandahar (ki ni veljal za svetovni po- lral\ tnlra • 1. Henry Duvillard (Fr.) 3'26”80 2. Gustavo Thoeni (It.) 3’28”34 3. Patrick Russel (Fr.) 3’28"91 4. Erič Pulsen (ZDA) 3’29”26 5. Josef Loidl (Av.) 3’29”56 6. Roland Thoeni (It.) 3’29”58 iiiiiiiifuiiiiiimiiii.iiiiiiiHimiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiio Po razvrednotenju dinarja Cene turističnih storitev v Jugoslaviji V zvezi z nedavnim razredno težjem dinarja so se pojavile različne Interpretacije o tem, kakšen vpliv bo ravrednotenje imelo na cene turističnih storitev v Jugoslaviji. Dl bi orisali dejanski obseg razvrednotenja in njegov vpliv na razvoj cen, je bil 28. Januarja 1971 poseben sestanek razširjenega Vodilnega odbora organizacije «Jugo-hoteLU, katerega so se udeležili zastopniki potovalnih agencij in številni hotelirji. Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Cene za hotelske storitve in polnega penziona, objavljeni v konvertibilnih valutah, ostanejo neiz-premenjene. 2. Cene, ki so bile določene na osnovi pogodbenih sporazumov za turistične storitve, ostanejo nespremenjene. To velja tudi za provizije, ki so bile priznane agencijam. 3. Hotelske cene Ln cene polnega penziona. Izražene v dinarjih, se povišajo v prooentnem roemerju, k! Je enak procentnemu razmerju razvrednotenja. 4. Gostje, ki so bili v hotelu za dalj časa v trenutku razvrednotenja, poravnavajo svoje obveznosti po cenah, id so veljale pred razvrednotenjem. 5. Cene za Izvenhotelske storitve ostanejo zaenkrat nelzprememjene. 6. Pristojni krogi sl bodo prizadevali, da bi ostale cene za zasebne sobe, ki so že sedaj razmeroma visoke ln nekonkurenčne, nelzpre-menjene. 7. Adolf Roesti (Švi.) 3’30”05 8. Walter Tresch (Švi.) 3'30”17 9. Bemhard Russi (Švi.) 3’30”37 10. Max Rieger (Vzh. Nem.) in Sepp HecklmiJler (VN) 3’31”37 Za 10. mednarodno moško smučarsko tekmovanje za pokal Vi-tranc v Kranjski gori, ki bo na spo redu čez štirinajst dni. so se doslej prijavili tekmovalci iz devetnajstih držav. Tekmovanje bo veljalo za točke FIS. Veleslalom bo na sporedu 20. t.m., slalom pa dan kasneje. Obe tekmovanji bosta potekali na novih progah, ki so ju zgradili letos. UMETNO DBS AN JE Na evropskem drsalnem prvenstvu v Zuerichu je zmagala med ženskimi posameznicami Avstrijka Bea-tnice Schuba. Mlada Dunajčanka je že več časa sodila med boljše evropske drsalke in je tudi naskakovala kontinentalni naslov, vendar .ji ni doslej še nikoli uspelo se uvrstiti višje od drugega mesta. Pred seboj je vedno imela kakšno boljšo tekmovalko, precej pa jo je tudi oviralo dejstvo, da je bila zelo slaba v poljubnem drsanju, kajti pri tem jo je zelo ovirala njena telesna višina. Schuba je namreč precej visokorasla. Nemajhno presenečenje je pripravila Italijanka R. Trapanese z uvrstitvijo na tretje mesto. To je eden največjih uspehov italijanske ga drsalnega športa doslej. LESTVICA 1. Beatrice Schuba (Av.) 2. Zsuza Almasy (Mad.) 3. Rita Trapanese (It.) 4. Sonja Morgenstern (V. N.) 5. Charlote Walter (Švi.) 22. Helči Gazvoda (Jug.) ko lahka kot kaže stanje v. Bazovke so poskušale bloki''®®/;; karavo, ki je bila vsekakor nevarna pri nasprotnicah. ka se je tega zavedela in P05 ^: zelo lepe plasirane žoge, ki s° jino obrambo vrgle iz tira. Po današnji zmagi je Com® najresnejših kandidatinj za v višjo ligo. Proti takim na< cam, zarjašice niso mogle ^ kaj prida im si zaradi poraza & jo kaj očitati. KOŠARKA Obe Borovi ekipi zadovoljili gledalce Pred številnim in navdušeno činstvom v telovadnici v L®0] '! ravaggio so včeraj Borovi obeh ekip A in B odigrali sta tekmi proti Circolo Marin® * p caritile in proti Inter 1904. mu, da so naši mladi ko*®«*]^ izgubili obe tekmi, pa je nastop vsekakor zadovoljiv- CIRCOLO MARINA MER^if LE: Fragiacomo 9, Covi 7, Ntori- Seveda je bilo na boljši ravni drugo srečanje sporeda, j 1904-Bor, saj je bila tekma & njega izenačena in zanimiva. ,,f CMM — BOR B 22:1® G* IW,: fl»5S j. ^ (k) 4, Redivo, Lepore, Avon *< majo, Pipan, Bonetta. BOR: Perko, Oblak, Ivan 6, Žerjal (k), Gombač, Vat® j Čok, Renato Gombač, Igor ® Burolo 10, Ražem. PROSTI METI: CMM 3:9, Najboljši v vrstah Bora: “ Žerjal in Ražem. INTER 1904 — BOR A 32:26 C5 Postavi: nfi INTER 1904: Micol (k) 12, Boremilaro 2, Valussi 2, ° i 1, Prodi 5, Marsilli, Druži"’ Gaigaro 2. l BOR A: Klobas 10, Colja Vatovec 7, Košuta, Sancin 1> jai, Bertok. SODNIK: Verh iz Trsta. pf PROSTI METI: Inter 1U18’ A 2:12. rtJj* Najboljši v vrstah Bora- Vatovec in Klobas. .1 RUGBY V okviru meddržavnegav petih narodov v rugbiju 1%j|r dinburgu Wales premaga) s s tesnim izidom 19:18 (8:6/’ OBVESTILA M SPDT sporoča, da bo le'#v£|ft za odrasle odslej samo ,hg t* kih zvečer ob 20.30. Telov®®" (■ še nadalje v telovadnici l,c<^ Prešeren na Vrdelski cesti-• • * Športni krožek Kras or; ___M«*ri Kras avtobusni Izlet v I*1- lki, ; odhodom ob 13. url iz Ztt°° yp|**| “ "',0 ' 13. t.m. ob priliki tekme^-r>J,, ■ V Cena Izleta je 1.500 H*- JL v vanje pri vaških poverjen' po telefonu na št. 229-120- cdeU®je