Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (0/14 °C), soboto (-3/13 °C) in nedeljo (-2/13 °C) bo delno oblačno. Četrtek, 9. marca 2017 številka 10 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in 50 ■u-t i 1*1 :o TAKO mislim Odrasle besede v otroškem parlamentu Velenje, 3. marca - Mladi predstavniki svojih vrstnikov iz cele Slovenije vsako leto izglasujejo temo, o kateri bodo razpravljali najprej na šolah, nato na medobčinskem, regionalnem in nazadnje na nacionalnem otroškem parlamentu. Letos so o načrtovanju prihodnosti in v obzir vzeli tako svoje vrednote kot družbene norme, ki jih vodijo skozi življenje, odnos do soljudi in okolja, izjemno so poudarili strpnost in solidarnost, zaželeli pa so si, da bi jih šola bolje pripravila na realno življenje. Več na strani 3. • tf Pridobitev novih prostorov velikih več kot 12.000 m2 in 40-le-tnico delovanja je podjetje Skaza obeležilo z dnevom odprtih vrat. Obiskalo jih je skoraj 200 obiskovalcev. V Skazi dan odprtih vrat vidijo predvsem kot priložnost za boljšo komunikacijo z lokalnim okoljem in morebitnimi kandidati za zaposlitev. Obiskovalci so se imeli možnost seznaniti s podjetjem, v podjetju pa s številnimi mladimi, ki v regiji iščejo svojo karierne priložnosti. Kar 54 od vseh obiskovalcev je po opravljenih hitrih pogovorih v podjetju pustilo izpolnjen kontaktni obrazec za nadaljevanje pogovorov. Ce nas je vec, bi morale biti močnejše Milena Krstič - Planine 8. marec je bil včeraj. Dan žena. Pobudo za praznovanje je dala borka za pravice žensk in zagovornica ženskih pravic, nemška komunistka Clara Zetkin pred več kot sto leti. V tem času so ženske dosegle veliko, a je tudi razlogov, da ga obeležujemo, še vedno veliko. Včeraj se je na veliko o tem tudi govorilo. Ženske smo bile deležne številnih pozornosti. Tudi v statistiki. Ta je najbolj priročna za to, da nas spomni, kje smo. Čeprav to dobro vemo. Statistika pravi, da je žensk več kot moških. Torej bi morale biti močnejše. Da smo bolj izobražene kot moški. Torej bi morale biti tudi bolje plačane. Da pa nas je vodilnih položajih manj. Si tega ne želimo ali do tja pridemo težje? Statistika pravi tudi, da je pri ženskah tveganje revščine večje kot pri moških. Zlasti pri materah samohranilkah in pri brezposelnih samskih ženskah, da ne omenjam starejših od 65, 70 let z mizernimipokojninami, moškimi in ženskimi. A se v tem tveganje za ženske še povečuje. Zaradi napake. Ko so ugotovili, da bi se krivica z nizkimipenzijami najlepše rešila tako, da bi moški in ženske za 40 let pokojninske dobe prejemali najmanj 500 evrov pokojnine, čeprav se tudi s tako ne da preživeti, so spregledali pomembno dejstvo. Mislili so upokojence. Kaj pa upokojenke? Katera je delala 40 let? Včasih so se upokojevale s 35 leti delovne dobe, mar ne? In ko smo že pri denarju in ženskah. Fides je prejšnji teden z ministrico za zdravje parafiral sporazum, ki je preprečil stavko zdravnikov. Tudi zdravnic. Ti bodo dodatno delali za to, da se bodo skrajšale čakalne vrste in bodo za to nagrajeni. Kar je fino. Ni pa fino, da se medicinske sestre, strežnice, administra-torke in kar je še takih podpornih poklicev v zdravstvu, ki jih opravljajo v glavnem ženske, v sporazumu ne omenja. Pa najbrž zdravniki ne bodo sami čistili operacijskih sob, naročali in negovali pacientov? Da, doseženo je bilo veliko. Ne pa še vsega. Zato so osmi marci še potrebni. Služijo za premislek o tem, kaj se še da, kje se še da in kako se še da, in tudi za to, da se ženske zavemo, da imamo na družbo večji vpliv, kot si mislimo. Le izkoristiti ga (še) ne znamo. Azilni dom bo Ministrstvo za notranje zadeve podpisalo pogodbo za vzpostavitev izpostave azilnega doma kljub nerazrešenemu sporu v zvezi zreferendumom Velenje, 6. marec - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič prejel pismo državnega sekretarja z Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije Boštjana Šefica, v katerem ga obvešča, da so podpisali pogodbo z najemodajalcem za vzpostavitev izpostave azilnega doma v Velenju. V njem zagotavlja, da bodo v naslednjih tednih opravili vse potrebno, da zadostijo zahtevam, postavljenim v sklepih, ki so bili sprejeti na velenjskem občinskem svetu, in da bodo enoto azilnega doma aktivirali, če bo to potrebno. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je konec februarja državnemu sekretarju poslal pismo, v katerem ga je pozval, da naj ministrstvo ob morebitni vzpostavitvi izpostave Azilnega doma upošteva sklepe v celoti in ne le po posameznih členih. Pozval ga je tudi, naj še ne podpišejo pogodbe za najem prostorov za azilni dom, saj še vedno ni znana končna odločitev o zahtevanem referendumu za preklic sklepov. Ministrstvo ni upoštevalo zahteve župana, saj bi moralo s podpisom pogodbe počakati, dokler se spor s civilno iniciativo ne razreši na sodišču, kar je župan Bojan Kontič sprejel z nezadovoljstvom in je na to tudi opozoril Šefica, ob tem pa ponovno zahteval izpolnitev vseh zahtev pred naselitvijo azilantov. »Vsi pogoji namreč niso izpolnjeni, kar pa bodo vsekakor morali narediti; predlagal sem tudi, da vse še enkrat pojasnijo svetnikom v občinskem svetu. V velenjski civilni iniciativi so informacijo sprejeli z ogorčenjem, županu so očitali, da jih o tem ni obvestil. Sklepe, sprejete na občinskem svetu, so ocenili »kot pesek v oči, saj ne pomenijo nič« in sporočajo, da so v pričakovanju odločitve Upravnega sodišča, ko bodo ukrepali naprej. a mz ■ ■ Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 9. marca 2017 fr. LOKALNE novice Denarja na voljo toliko kot lani Šmartno ob Paki - Med razpisi, ki jih je na svoji spletni strani objavila Občina Šmartno ob Paki, je tudi javni poziv za oddajo vlog za sofinanciranje dejavnosti društev v lokalni skupnosti za letos. Za ta namen je v občinskem proračunu na voljo toliko denarja kot lani, 17 tisoč evrov. Od tega je 50 odstotkov denarja predvidenega so sofinanciranje dejavnosti kulturnih in turističnih društev, 10 odstotkov za dejavnost humanitarnih, preostalo pa za druga društva. Lani se je na razpis prijavilo 33 društev. Zadnji dan za oddajo vlog je 15. marec. • Tp Za sofinanciranje programov, projektov in prireditev 120 tisočakov Velenje - Mestna občina Velenje je lani namenila za programe projektov in prireditev za 145 projektov skoraj 110 tisočakov. Izvedene projekte so svetniki pohvalili in za letos razpisujejo za te namene 120 tisočakov. Razpis bo objavljen sredi meseca, sredstva pa bodo razdelili po nekoliko preoblikovanem pravilniku. ■ mz Teden v znamenju krvodajalskih akcij Velenje - Od ponedeljka, 13., do petka, 17. marca, bo Območno združenje RK Velenje organiziralo krvodajalske akcije za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino Republike Slovenije ter Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Akcije bodo v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju. V ponedeljek bodo odvzemna mesta odprta od 8. do 14. ure, v torek in sredo ter v petek od 7. do 14. ure, v četrtek, 16. marca, pa od 7. do 15. ure. Lani se je krvodajalskih akcij združenja udeležilo več kot 4500 krvodajalcev, glede na domicilni princip pa dobrih 3840, kar je nekaj več kot leta 2015. ■ tp Pripravljajo analizo Topolšica - Že pred časom smo na ministrstvu za zdravje preverjali informacije o domnevni združitvi Bolnišnice Topolšica in Klinike Golnik, saj nam takrat v bolnišnici tega niso potrdili niti zanikali. Odgovor smo prejeli prejšnjo sredo, v njem pa ministrstvo navaja, da pripravljajo analizo, ki naj bi pokazala prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti možne združitve med Kliniko Golnik in Bolnišnico Topolšica ali Splošno bolnišnico Celje in Bolnišnico Topolšica. Na osnovi te se bo ministrstvo kot lastnik bolnišnice odločilo, ali bo sploh prišlo do kakšnega združevanja ali sodelovanja med omenjenimi bolnicami oziroma ali bo sploh prišlo do kakšnih sprememb. Analiza naj bi bila končana do konca tega meseca. Župane tukajšnjega območja pa namerava ministrstvo seznaniti z nadaljnjo organiziranostjo bolnišnice v Topolšici po analizi prejetih podatkov. ■ tp Za zdaj se za koncesijo še niso odločili Šmartno ob Paki - Vodstvo občine Šmartno ob Paki v sodelovanju z vodstvom javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje že nekaj časa išče rešitve za stalno prisotnost družinskega zdravnika v šmarški zdravstveni postaji. V lokalni skupnosti so razmišljati tudi o možnosti podelitve koncesije. Je rešitev tega vprašanja že bližje? »Nikakor nismo blizu cilju, se pa še naprej trudimo zadevo urediti. Prejšnji teden je o tem razpravljal občinski odbor za negospodarske javne službe, prav tako vodje svetniških skupin. Dogovorili smo se, da še naprej iščemo rešitve znotraj omenjenega javnega zavoda, kar pomeni, da se za zdaj za podelitev koncesije nismo odločili. Menimo namreč, da še niso izčrpane vse možnosti v okviru javnega zdravstva, ki v tem trenutku rešuje prisotnost družinskega zdravnika s prerazporeditvami,« pravijo na občinski upravi. Zagotovili so, da nemoteno potekajo priprave na preureditev omenjene postaje. Nekatere stvari naj bi že uredili, pričakujejo pa, da bodo še letos v svoji »funkciji« prostori bivše lekarne. Ali bodo namenjeni dejavnosti pediatrične ambulante ali za kakšne druge namene, bodo odločili v velenjskem javnem zavodu. ■ tp Največ zanimanja je pozimi Za garažna mesta v Pilon centru Občina Šoštanj z najemniki sklepa neposredne pogodbe Milena Kr stič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj v kletnem delu Pilon centra razpolaga z 48 garažnimi mesti in 48 zunanjih parkirnimi mesti. Zanje z najemniki sklepajo neposredne pogodbe. Enkrat letno objavijo celoletni razpis, kar pa ne pomeni, da mora najemnik pogodbo o najemu parkirnega mesta skleniti za celo leto, ampak ga lahko za krajši čas, mesec, dva, tri ..., interesenti pa se tudi lahko za najem prijavljajo vse leto. »Največ zanimanja za kletni del parkirnih mest je pozimi, od novembra do februarja, ko v njem skorajda ni prostega mesta,« pravi župan Darko Menih. Mesečna najemnina za parkirni prostor v garaži je 33 evrov. Del zunanjih parkirišč, ki so prav tako v lasti Občine Šoštanj, je namenjen parkiranju za uslužbence bližnjih institucij in trgovin. Mesečni zakup, ki ga sklenejo s posamezno ustanovo ali trgovino, stane 17 evrov. Del pa jih je namenjen kratkotrajnemu dvournemu brezplačnemu parkiranju za obi- Najemnik lahko pogodbo za najem garažnega mesta v Pilon centru sklenejo tudi za en mesec. skovalce. »Slednje na začetku ni bilo najbolje sprejeto, zdaj pa se je prijelo in ljudje so zadovoljni,« pravi. Nadzor nad zunanjim delom parkirnega režima izvajajo redarji, medtem ko je garažna hiša vseskozi zaprta. Vstop vanjo in iz nje imajo samo najemniki, ki garažno hišo odpirajo z daljincem. a Letos kar 53 raziskovalnih nalog Velenje, 6. in 8. marca - V prostorih Saša inkubatorja ter Med-podjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje so avtorji raziskovalnih nalog, izdelanih v okviru 34. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, te predstavili članom komisij, 30 recenzentom ter širši javnosti. Po informacijah je bila letošnja bera nalog tretja največja v zgodovini gibanja. Učenci osnovnih šol in srednješolci so tokrat izdelali 53 razi- S predstavitve raziskovalnih nalog v prostorih Saša inkubatorja v Velenju skovalnih nalog, kar je 11 več kot v lanskem gibanju. Osnovnošolci so jih izdelali 23 ali 6 več kot lani, srednješolci pa 30, kar je prav tako 6 več kot lani. Med nalogami jih je bilo največ s področja tehničnih ved (kar 28, od tega 22 srednješolskih). Čeprav so zmagovalci vsi avtorji, saj zahteva izdelava naloge veliko truda, časa in znanja, so člani komisij in recenzenti za nekatere menili, da izstopajo in si zaslužijo bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Imena dobitnikov teh priznanj bo programski svet gibanja predstavil na svečanosti. Ta bo v četrtek, 30. marca, v kulturnem domu v Velenju. • Tp Savinjsko-šaleška naveza Vrh Evrope v deželici pod Alpami Podpis, in vse bo bolje - Lastovke za spodbudo - »Nova« Dobrna - Dišave in smrad Slovenija je prejšnji konec tedna doživela velike dni. Gostila je vrh Evropske unije, predsednika Evropskega parlamenta ter Evropske komisije, v prvi med članicami so govorili o evropski »beli« knjigi. O prihodnosti EU, pa tudi o dveh za našo deželico pomembnih problemih, arbitraži s Hrvaško ter - predvsem z Junkerjem - tudi o teranu. Ob tem pa so v Ljubljani tudi odprli Hišo EU, v kateri bodo domovale evropske institucije. Z gostoma niso govorili o težavah našega zdravstva, sta pa vladna in zdravniška stran takoj po končanem »evropskem obisku« parafirali sporazum in s tem preprečili ponedeljkovo stavko. In kot je bilo slišati, bo zdaj v našem zdravstvu vse drugače. Manj bo čakalnih vrst, zato naj bi bili na boljšem pacienti, in višje bodo plače, da bodo na boljšem tudi zdravniki. Zadovoljna sta tudi zdravstvena ministrica in glavni zdravstveni sindikalist. Upam, da bodo res tudi bolniki. Nismo pa zadnje dni reševali le zdravstva, tudi Cimos. In pri tem se je močno angažiral tudi naš minister Zdravko Počivalšek, čeprav je rešitev še res na trhlih nogah. In zaposleni v njej. Želi pa vse najboljše tudi našemu turizmu, zato veliko pričakuje tudi od mednarodne turistične borze, ki se je včeraj začela v Berlinu. Da bi še več gostov, tudi iz dobro stoječe Nemčije, prišlo tudi k nam. Tudi v »njegove« nekdanje Terme Olimia v Podčetrtku, kjer naj bi se še ta mesec lotili okoli sedem milijonov evrov vredne temeljite obnove Termalie. Sicer pa je kljub občasnim ohladitvam in vremenskim napovedim o »sneženju do nižin« zunaj že čutiti vonj po pomladi. Pozdravljajo nas že zvončki, trobentice, žafran in drugo zgodno cvetje, v Bo-letinipri Ponikvi so zacvetele že tudi znamenite velikonočnice. Ker se tamkajšnji prebivalci zavedajo, kaj to pomeni, so člani društva, ki skrbi za to rastišče, območje že zavarovali z ograjo. Ograje so ob nekaterih cestah postavili tudi na območju Kozjanskega parka. Te zato, da bi zavarovali žabe, ki se ob »ženitvi« odpravijo proti ribnikom. Ker morajo prečkati ceste, so pogosto žrtve prometa. Zato jih ob ograjah poberejo in z vedri prenesejo čez cesto. Pomlad pa naznanjajo že tudi prve lastovke. Morda bodo te ptice dale krila tudi polzelski lastovki, da bo proizvodnja stekla v večjem obsegu in bo delo našlo več nekdanjih zaposlenih. Novo pomlad, na svoj način seveda, pa doživlja tudi zdraviliško-turi-stična Dobrna. Ne le pri lastništvu Term, tudi pri sami prenovi središča kraja oziroma občine. Kot smo že poročali, so že lani prenovili stopnice in obzidje pod cerkvijo, zgradili so nov pločnik in odstranili objekt, ki kraju ni bil v čast, poskrbeli so tudi za varnejšo hojo pešcev, še manj težav imajo tudi invalidi, kar je za kraj seveda še kako pomembno. Lotili se bodo tudi gradnje sodobnejšega prireditvenega prostora, katerega del bo namenjen tudi razstavam. Služil bo tudi predstavitvi domačih pridelkov in izdelkov. Celjanom pa ni zadišalo po pomladi, ampak zasmrdelo po »preteklosti«. Po različnih odpadkih, ki so jih nekoč odlagali na mesta, kjer zanje ne bi smelo biti mesta. Nanje naj bi bili zdaj naleteli pri delih za posodobitev železniških prog na območju cinkarne. Projekt, znatno podprt z denarjem EU, zajema (kot smo že poročali) posodobitev prog in železniške infrastrukture med Zidanim Mostom in Celjem. Da so na območju stare cinkarne naleteli na »nesnago«, za mnoge ni prav nikakršno presenečenje. Nekateri se ob tem tudi malo čudijo, kako da se je na tem območju za gradnjo nove cerkve odločila tudi srbska Pravoslavna cerkev. Območje so izbrali sami, vabila naj bi jih ugodna lokacija, saj je blizu prometnic. Analiza tal pa naj tudi ne bi pokazala prekomernega onesnaženja. Pri gradnji, ko bo do nje prišlo, pa vseeno ne bi posegali preveč v globino. V Celju je pravoslavna cerkev že bila: v parku (nasproti gledališča) so jo odprli leta 1932, leta 1941 pa so jo porušili Nemci. Zdaj je Celje dober primer sožitja oziroma verskega sodelovanja: pravoslavci zdaj opravljajo bogoslužje v katoliški cerkvi sv. Maksimiljana. Še to: da tudi kadrovanje ne pozna meja, pravijo nekateri na severovzhodnem delu regije. Vitanjčan Srečko Fijavž, ki je bil dolga leta direktor občinske uprave Vitanje, je postal načelnik Upravne enote Slovenske Konjice. Na njegovo mesto v Vitanju pa je prišla Barbara Mikuš Marzidovšek iz Vojnika. ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 9. marca 2017 Vizionarske misli za prihodnost Mladi parlamentarci so izrazili tako skrb za svojo in skupno prihodnost kot ideje, kako bi si lahko ustvarili lepšo Tina Felicijan Velenje, 3. marec - Zveza prijateljev mladine Slovenije že od leta 1990 prireja srečevanja mladih parlamentarcev, ki na nacionalnem otroškem parlamentu, ki se ga udeležijo predstavniki posameznih regij, sami izberejo temo za naslednji otroški parlament. Tokrat so osnovnošolci najprej v razredih, nato na šolah in prejšnji teden v občinski sejni dvorani, kjer so se srečali predstavniki vseh šaleških šol, razpravljali o načrtovanju prihodnosti. Ponovno jih je gostil župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič, ki jih je toplo sprejel in jim povedal, da jih pravzaprav raje vidi kot občinske svetnike, saj izžarevajo drugačno energijo in nihče med njimi ne gleda grdo. Tako hudomušnemu uvodu v letošnji otroški parlament pa je najbrž botroval matematik, stand up komik, pevec, planinec, Velenjčan in še bi lahko naštevali - dr. Uroš Kuzman, ki je povezoval vneto razpravo. Visoka pričakovanja, a tudi zavedanje o lastni odgovornosti Poročevalci iz štirih skupin, v katerih so razpravljali o vrednotah, prihodnosti, okolju in tem, kdo so in kakšni ljudje že- lijo postati, so poudarili, da želijo živeti v zdravem, strpnem in ustvarjalnem okolju. »Dolžni smo spoštovati vrednote drugih in jih ne zaničevati,« smo lahko slišali poslušalci. »Sploh se ne zavedamo, kako izkoriščamo naravo in kako nas pri tem zavaja kapitalizem.« Idej za lepšo prihodnost imajo veliko, poudarjajo pa, da so zanjo odgovorni tako po- samezniki kot skupnost. »Bolj bi morali spodbujati ljudi, da skupaj ustvarjamo boljše družbeno in naravno okolje.« Zato bi se morali bolj povezati in okrepiti pozitivne vrednote, se več družiti, pogovarjati in manj uporabljati tehnologijo. »Pomembno je, da si za prihodnost zastavimo realne cilje, ki jih lahko dosežemo, pri uresničevanju teh ciljev pa drug drugemu pomagamo. Sam v svetu ne moreš narediti ničesar, zato se moraš obkrožiti s pravimi ljudmi, ne smeš pa dovoliti, da bi tako vplivali nate, da bi nehal poslušati sebe.« Želijo si, da bi jih šola bolje pripravila na življenje in jih učila, kako ga preživeti. »V življenju ni vsem z rožicami postlano in šola nas mora prenehati zavijati v celofan. Življenje je boj, včasih je kruto, na kar bi nas šola morala pripraviti.« Kaj pa jih v prihodnosti najbolj skrbi in kakšna pričakovanja imajo? »Skrbi me, da bomo energetske vire izrabili, da bo z onesnaževanjem prišlo do hudih podnebnih sprememb, skrbi me za živali v gozdovih, ker sekamo drevesa, da lahko izdelujemo pohištvo. Skrbi pa me tudi za ljudi,« je povedala Vida Volk z OŠ Karla Destovnika Kajuha. Bruno Šonc z OŠ Šalek pa težave vidi v predsodkih do drugačnih, razkolih med ljudmi. »Želim si, da bi v šoli bolj poudar- Rekli so Bojan Kontič, župan: »Ne prepuščajte načrtovanja svoje prihodnosti drugim, pač pa jasno povejte, česa si želite.« Kristina Kovač, MZPM: »Fino je, da odrasli dobimo želje otrok in jim nato na njihovi poti v prihodnost lahko pomagamo.« Dr. Uroš Kuzman, moderator: »Ko sem bil osnovnošolec, sem svojo prihodnost načrtoval nekako od jutra do večera. Danes vem, kako pomembno je dobro investirati svoj čas, saj ga imaš z odraščanjem vedno manj.« jali medgeneracijsko sodelovanje, povezanost starejših, učiteljev in učencev pri skupnem učenju in bi vrstniki med sabo bolj sodelovali, si pomagali, sprejemali drugačne in se spoštovali. Tako bi se naučili največ - živeti človeško.« V Velenju bo potekal tudi regijski otroški parlament. Mladi predstavniki svojih vrstnikov iz Šaleške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline se bodo v vili Rožle zbrali 15. marca. a Mladi parlamentarci so na razpravi izkazali svoje zrelo, kritično, strpno, dolgoročno in tudi vizionarsko razmišljanje. Koliko občine odmerjajo odvetnikom? Največ Mestna občina Velenje, v Šoštanju pa do letos njihove pomoči niso potrebovali Milena Krstič - Planine Šaleška dolina - Koliko v treh šaleških občinah - Mestni občini Velenje, Občini Šoštanj in Občini Šmartno ob Paki - namenjajo za odvetniške storitve? To je bilo vprašanje, s katerim smo se obrnili na vse tri. Velenje jih najame za zahtevne in specifične zadeve V Mestni občini Velenje so lani za odvetniške storitve porabili 17.142 evrov, od tega 7.447 evrov za zastopanje v pravdnih zadevah in za pravna mnenja, 9.695 evrov pa za svetovanje in pripravo listin pri večjih naložbah. Običajno najamejo odvetnike pri zahtevnih pravdnih in nepravdnih zadevah, ki so po vsebini zelo specifične in zanje ni veliko sodne prakse (primer ugotavljanja pripadajočega zemljišča k stavbi Kardeljev trg in Stante-tova). Zastopali sta jih odvetniška pisarna Marka Sovineka in odvetniška pisarna Dušana Korošca, odvetniška pisarna Jadek & Pensa pa je pripravila pravno mnenje. Šoštanj do lani ni potreboval odvetnikov Občina Šoštanj v preteklih letih, vse do lani, ni potrebovala in uporabila odvetniških storitev. Letos pa jo toži zasebni subjekt in je za zastopanje pravdnemu postopku pooblastila odvetniško družbo Gregorovič Pungartnik iz Šentjurja pri Celju. V drugih postopkih pred sodišči (pravdni, izvršilni in zapuščinski, v katerih je Občina upnica do zapuščine) jo zastopajo uslužbenci iz občinske uprave. V Šmartnem ob Paki samo dvakrat Občina Šmartno ob Paki najame odvetnika samo ob zastopanju v sodnih postopkih pred pristojnimi sodišči. Od leta 2014 so imeli dva taka primera, v obeh jih je zastopal Stanislav Rozen-stein, s. p., iz Nazarij. Leta 2014 so za odvetniške storitve namenili 4.246 evrov, lani pa 5.575 evrov. Razvajaj se v mestu Velenje - Mestna občina Velenje v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem že četrto leto zapored ob dnevu žena pripravlja projekt Razvajaj se v mestu, s katerim želijo v mestno središče privabiti čim več občanov in tudi drugih obiskovalcev. K sodelovanju so povabili lokale, ki imajo svoje prostore v središču mesta, da v času od 8. do 12. marca pripravijo posebno ponudbo za ženske. Odzvalo se je več kot 30 gostincev, trgovcev in obrtnikov. Njihovo ponudbo predstavljajo v zgibanki, ki so jo izdali ob tej priložnosti. V okviru projekta bodo v soboto, 11. marca, ob 10. uri na ploščadi pred Centrom Nova pripravili tudi modno revijo. S svojimi izdelki in storitvami se bodo predstavili Butik Grazia, Cvetličarna Iva, Fame Boutique, frizerska salona Boom in Figaro, Hiška zdravja, Mladinska knjiga, Optika Fortuna, Pletenine Špen-ko, Proteini.si shop Velenje, Polzela prodajalna Velenje, Studio Jantar, Tiesy, trgovine Hummel, Image, Rock Box, Sax in Virus Jeans, medijski pokrovitelj projekta pa je Moj radio. Dekleta in žene bodo na to sobotno dopoldne razveselili tudi s cvetjem. Svoj glasbeni program bodo obiskovalcem modne revije predstavili člani vokalne Skupine Eros, nogometaši Nogometnega kluba Rudar Velenje pa bodo delili vstopnice za nogometno tekmo. a mz Velenjska občina bi morala dobiti 4 milijone evrov več Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič dokazuje, da trenutni izračun primerne porabe občin ni primeren - Velike občine so dvakrat oškodovane Mira Zakošek Župani slovenskih mestnih občin niso zadovoljni s financiranjem in dokazujejo, da so večje občine v primerjavi z manjšimi bolj obremenjene in da dodatni stroški (financiranje institucij regionalnega pomena predvsem v kulturi in izobraževanju) niso > Velenjski župan Bojan Kontič tudi poudarja, da sredstev nikakor ne želijo jemati manjšim občinam, saj se zavedajo, da tudi njim sprejeta zakonodaja nalaga več obveznosti. Meni pa, da je formula, po kateri se izračunava primerna poraba, zastarela, zato meni, da je se treba lotiti reorganizacije lokalne samouprave in nameniti za zakonske obveznosti, štiri milijone evrov. Dvig po-vprečnine za 3,5 evra na občana, kot ga je predvidelo finančno ministrstvo zaradi posledic dogovora s sindikati javnega sektorja, zanje pomeni povečanje primerne porabe za 100.000 evrov. V združenju slovenskih občin se nikakor ne morejo strinjati z V mestni občini Velenje živi po oceni kar 8 odstotkov prebivalcev, ki tu niso prijavljeni in zato občini zanje ne pripada povprečnina. ustrezno ovrednoteni. Ocenjujejo, da so njihovi stroški kar za 13 odstotkov višji od manjših občin. Stroški so po besedah velenjskega župana Bojana Kontiča večji tudi zaradi zahtevnejše komunalne infrastrukture in večjega deleža prebivalcev, ki v mestu začasno živijo več kot eno leto, vendar si iz različnih razlogov ne morejo urediti stalnega bivališča in se ne upoštevajo pri izračunu ostanka dohodnine, ki pripada občini. V Mestni občini Velenje ocenjujejo, da je pri njih takšnih, ki živijo tukaj, dohodnina pa pripada matični občini, kar 8 odstotkov. > financiranja. Povsem nesprejemljivo je denimo, da ostaja presežek nad primerno porabo državi. »Tako smo večje občine kar dvakrat kaznovane, ne le s premajhno po-vprečnino, ampak tudi s tem, da presežek nad primerno porabo za zdaj ostaja v državnem proračunu,« poudarja in dodaja, da je v Mestni občini Velenje razkorak med tem, kar dobijo iz dohodnine, in tem, kar morajo dvigom povprečnine za zgolj 3,5 evra na prebivalca. Glede na to, da naj bi zakonodajo, ki bi na novo določila izračun povprečnine za občine, mestne občine predlagajo, da se jim delež poveča za 13 odstotkov, če dokazujejo, da so njihovi stroški večji. To naj bi bil tudi izhodiščni količnik za izračun primerne porabe. Neprimerno je, da ostaja presežek nad primerno porabo državi. ■ ■ Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 9. marca 2017 Uspeh tlakovan z vrtnarstvom in cvetličarstvom Podjetje Skornšek iz Mozirja 55-letnico delovanja zaznamovalo z otvoritvijo nove cvetličarne Tatjana Podgoršek Mozirje, 3. marca - Kdor zna, hoče, tudi zmore, pravijo tisti, ki pišejo uspešne zgodbe. Med njimi je gotovo vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek iz Mozirja, ki letos praznuje 55-letnico delova- nja. Jubilej je družinsko podjetje zaznamovalo z otvoritvijo nove sodobne cvetličarne, ki so jo uredili po zamislih v svetu znanega nemškega florističnega mojstra in je prava paša za oči. Ideja zanjo, je povedal Jože Skornšek mlajši - nosilec dejav- nosti, je stara 20 let. Izgradnje so se lotili lani, letos pa z njo dopolnjujejo že sicer pestro in kakovostno ponudbo vrtnarstva in cvetličarstva, ki po novostih, izvirnostih in idejah izstopa iz sivine povprečja v državi. »Če hočeš na malem slovenskem trgu danes Skornškovi so dober vzor za to, kaj se da narediti z ustvarjalno voljo, znanjem, trdim in poštenim delom. Ob 55-letnici delovanja je Jožetoma, starejšemu in mlajšemu, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh podelil najvišje zbornično priznanje. Z več znanja do še boljšega vina Letnik 2015 je bil odličen, o letniku 2016 prihodnji mesec - Med nalogami predvsem izobraževanje Tatjana Podgoršek Blizu 130 članov Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki vse od ustanovitve pred dvema desetletjema postavlja med aktivnostmi v ospredje izobraževanje. Zato organizirajo predavanja, se seznanjajo s primeri dobrih praks, v vinogradih članov pa organizirajo še praktični prikaz aktualnih opravil. Prizadevanja po čim več znanja o vinogradništvu in kletarjenj se jim obrestujejo. Če ne bi obnavljali in dopolnjevali svojega vedenja o tem, kako pridelati dobro grozdje, ga predelati v vino in kako zanj skrbeti v kleti, bi bila lanska letina zagotovo veliko slabša. Kakšna je, bodo natančneje preverili na ocenjevanju lanskega letnika prihodnji mesec. »Je bil pa letnik 2015 odličen, s povprečno oceno 18,10 točke smo se uvrstili v sam vrh društev vinorodne dežele Po-dravje,« je povedal predsednik društva Peter Krajnc. Kot je še dejal, so tudi ostale aktivnosti, ki jih izvedejo, povezane z vinogradništvom oziroma kletarjenjem. Med drugim so lani organizirali strokovno ekskurzijo na vinorodno območje Istre in Kvarnerja, obiskali so Kmetij-sko-živilski sejem v Gornji Radgoni, se mudili na obisku pri vinski kraljici Sari Stadler v Bistrici ob Sotli, s svojim programom so popestrili prireditev v Martinovi vasi ob prazniku Občine Šmartno ob Paki, se s člani šmarškega turističnega društva udeležili sejma Turizem in prosti čas v Ljubljani ter se odzvali povabilu za sodelovanje na gospodarjevem krstu vina v šestih zidanicah. širšemu krogu, so nekatere načrtovane naloge izvedli v bližjih krajih Šmartnega ob Paki. Spremljanje novosti in nadgradnja pridobljenega znanja o vinogradništvu in kletarjenju ostaja med prednostmi usmeritvami Vključili so se še v nekatere preostale dogodke v lokalni skupnosti, čas od konca novembra do prvih dni decembra pa popestrili z dnevi kleti odprtih vrat. Leto 2016 si bodo zapomnili še po zborniku, ki so ga izdali ob 20-letnici delovanja društva. Da bi približali svojo dejavnost čim Izkušnje pridobivajo tudi na terenu. delovanja društva v tem letu. »Veliko že vemo, a še zdaleč ne vsega,« je ob pogledu na letošnji delovni program pojasnil Krajnc. Poleg ostalih utečenih aktivnosti so vanj zapisali še dokončno ureditev brunarice v Martinovi vasi ter postavitev klopotca. preživeti, je to nujno. Veliko potujem, se udeležujem seminarjev, sejmov in se izobražujem ter tako naše stranke, obiskovalce iz domovine ter tujine seznanjamo s trendi na tem področju. Približno 70 odstotkov naše dejavnosti sodi na področje vrtnarstva, ostalo je cvetličarstvo, v obeh pa si prizadevamo slediti potrebam in zahtevam strank po kakovostni storitvi in ponudbi. Je težje, kot če bi se ukvarjali le z eno dejavnostjo, a če delaš pošteno, trdo in s srcem, je uspeh lahko dosegljiv.« Temelje družinskemu podjetju, ki se ponaša z zavidljivo tradicijo, je dal Jože Skornšek starejši, doma in v tujini znan kot oče parka cvetja v Mozirju. Bil je pionir pri uvajanju marsikaterih novosti v vrtnarstvu, sploh pa v cvetličarstvu v državi. Še danes mu jih ne manjka, uspešno pa jih prenaša na današnje nosilce družinske dejavnosti. Jože Skornšek mlajši zagotavlja, da njihovo delo ves čas temelji na profesionalnem pristopu, strokovnem znanju in v tujini nabranih izkušnjah in tako bodo tudi v prihodnje poskušali biti pri uvajanju novosti med prvimi v Sloveniji. Ne nazadnje tudi zaradi družbe v elitnem gospodarskem interesnem združenju Profesionalna vrtnarska družba, v katero so jih povabili zaradi kakovostnega dela in naprednih idej. »Največje priznanje za nas pa je zaupanje strank. Zanje se bomo trudili tudi v prihodnje,« še dodaja Jože Skornšek mlajši. Zagotovil je, da nameravajo te v naslednjih letih presenetiti še s kakšno novostjo, o kateri pa danes še ne želijo govoriti. GOSPODARSKE novice Odprtih še vedno veliko Vegradovih pravd Dobrih šest let od začetka stečaja velenjskega Vegrada je v stečajnem postopku še vedno odprtih več pravd v Sloveniji in na Hrvaškem, ki se lahko zaprejo s prodajo premoženja. Do zdaj so ga prodali za 5,6 milijona evrov. Toda to je drobiž ob 450 milijonih evrov terjatev, ki bodo seveda le delno poravnane. Banke lani poslovale uspešno Banke so lani v Sloveniji ustvarile več kot 344 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je ta predlani znašal nekaj več kot 115 milijonov evrov. Dobiček pred davki se je povečal za skoraj 140 odstotkov - na 379,4 milijona evrov. Prodaja NLB se nadaljuje Prodaja NLB se za zdaj nadaljuje po začrtanih smernicah. Predvidoma spomladi bo država ponudila naprodaj 75-odstotni delež, a na ceno, nižjo od knjigovodske vrednosti banke, menda ni pripravljena pristati. To pa pomeni, da država pričakuje za svoj delež okoli milijardo evrov. Ker kupci za zdaj ne drvijo naokrog, je seveda možnost odloga prodaje na mizi. Za to pa država potrebuje soglasje Evropske komisije. Za razvoj podeželja 30.000 evrov Šoštanj, 2. marca - Občina Šoštanj je na svojih spletnih straneh in oglasni deski objavila razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja letos. Rok za oddajo vlog za razpisane ukrepe je 3. april, za ukrep zavarovanja pa 14. avgust. Na voljo je 30.000 evrov. a mkp Izvajalec del še ni znan Razpis za izbor izvajalca del za Poslovno cono Stara vas je zaključen, izvajalec pa naj bi bil znan v teh dneh. Strokovne službe po besedah župana Bojana Kontiča še preverjajo podatke, s čimer naj bi končali do konca tedna. Takoj za tem bodo izdelali podroben načrt dela, ki mora biti opravljeno do letošnjega septembra ali oktobra. Gre seveda za komunalno ureditev Poslovne cone, ki jo bodo namenili bodočim investitorjem, zanjo pa so pridobili skoraj milijon evrov nepovratnih državnih sredstev. a mz Ukrepi in načrti Mercatorja Šmartno ob Paki - Občani občine Šmartno ob Paki so v zadnjem času vse pogosteje izražali nezadovoljstvo nad ponudbo v tamkajšnjem Mercatorjevem trgovskem centru. Po njihovem mnenju prihaja na police blago slabše kakovosti, trgovski center pa naj bi bil tudi slabo založen. Šmarški svetniki pa so poleg tega na sejah občinskega sveta poudarili še zahtevo po ureditvi objektov nekdanje Ere Vino v lasti sistema Mercator in njihove okolice ob vstopu v kraj z velenjske strani. Mercator se je po daljšem zavlačevanju le odzval povabilu, na katerem je občina želela tudi nekatera pojasnila o založenosti in ponudbi v trgovskem centru. Šmarški župan Janko Kopušar nam je povedal, da so jim predstavniki Mercatorja zagotovili, da se zavedajo pomena edinega oskrbnika s prehrambnimi izdelki v tem okolju in da obravnavajo šmarški center enakovredno z drugimi svojimi centri v državi. Napovedali so tudi nekatere ukrepe, katerih rezultate v lokalni skupnosti pričakujejo konec tega ali na začetku prihodnjega leta. So pa zanikali govorice, da bi bila kakovost blaga na policah in njihove cene drugačne v primerjavi z ostalimi centri sistema. Glede nepremičnine pa so izvedeli, da je objekt pod regionalno cesto prodan in ga bo novi lastnik začel kmalu uporabljati. Sedanji najemnik se bo selil na drugo lokacijo, sistem Mercator pa mora z njim še rešiti nekatera odprta vprašanja. Za objekt nekdanje Ere Vino pa Mercator dolgoročnih načrtov nima, ampak ga želi prodati. »Tu so trije najemniki, cena za nepremični- no pa je za današnji trenutek zelo visoka, zato ni pričakovati hitre prodaje.« Dogovorili so se, da bodo poskušali najti skupno rešitev v zvezi z namembnostjo objektov. Občina posebnega interesa za vstop v lastništvo nima, pravi Kopušar, saj so objekti po večletnih nevlaganjih in nevzdr-ževanju v slabem stanju, želijo pa si, da se stvari uredijo in da so dejavnosti lokaciji primerne. »Lokalna skupnost je pri ukrepih za ureditev okolice ponudila ureditev stare trte ob vhodu v bivše upravne prostore, vendar so člani našega društva vinogradnikov ugotovili, da je trta mrtva, zato so jo odstranili. Svoj simbolični prispevek k večji urejenosti smo prispevali, saj je danes okolica vsaj v tem delu počiščena,« je še dejal Janko Kopušar. V lokalni skupnosti so odgovorne v sistemu Mercator pozvali k ureditvi objektov in dejavnosti v njih. a mz ■ a ■ Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 11 9. marca 2017 ""WAS 5 GOSPODARSTVO 5 Golte imajo novega večinskega lastnika Podjetje Sicom Invest iz Ljubljane pridobilo 76,6-odstotni delež Golt - Letošnja sezona je dobra - Aprila bo hotel zaprt - Večinski lastnik napoveduje dokončanje apartmajskega naselja Mira Zakošek Velenje, 27. februarja - Na 30. redni skupščini družbe Golte so izglasovali dokapitalizacijo družbe v višini 450.000 evrov (200 tisoč evrov denarnega in 250 tisoč evrov stvarnega vložka). 76,6-od-stotni lastnik je z vplačilom no- no pooblastilo direktorju družbe za podpis čistopisa družbene pogodbe in priglasitev sprememb v sodnem registru. »Po zagotovilih in izjavah direktorja novega večinskega last- Dela naj bi stekla takoj po koncu smučarske sezone, torej že aprila. Tega se res zelo veselimo, tudi za to, da bo okolica hotela spet postala zelena (zdaj je zaradi nedokončane investicije tam mu da jim je v najbolj udarnem terminu (zimske počitnice) vreme močno nagajalo. Na srečo pa je zapadlo nekaj novega snega, tako da računajo, da bo sezona na Golteh trajala letos vsaj do nedelje, 2. aprila. Sicer pa je bil letošnji obisk do konca februarja za okoli 10 odstotkov višji od lanskega. Okoli 60 odstotkov > Načrtujejo, da bo letos na Golteh mogoče smučati do nedelje, 2. aprila. vega deleža postala ljubljanska družba Sicom Invest, imenovani so bili tudi novi člani nadzornega sveta družbe. Družba Sicom Invest je v družbo Golte vstopila kot novi družbenik, in sicer tako, da po povečanju osnovnega kapitala, ki znaša 587.000 evrov, predstavlja osnovni vložek novega družbenika 450.000 evrov. Skladno s tem je bil sprejet sklep o spremembi družbene pogodbe in da- > Depandanse naj bi dogradili še v letošnjem letu nika družbe Sicom Invest je to njihova dolgoročna naložba in so tudi napovedali aktivno sodelovanje v našem naložbenem ciklu. Tako že pripravljamo načrte za dokončanje apartmajskih hiš. > Nov nadzorni svet V skladu z novo družbeno pogodbo družbe Golte so imenovali tudi nov petčlanski nadzorni svet. Za 4-letno mandatno obdobje so bili vanj imenovani Sandi Brezovnik, Samo Krivic, Julija Dudetska in Peter Goltnik (predstavniki kapitala) in Lidija Gregorn (predstavnica zaposlenih. Bila je tudi v dosedanjem nazornem svetu). Kot predstavnica zaposlenih še naprej ostaja članica NS. Vsem drugim dosedanjim članom NS z današnjim dnem preneha mandat. Aprila bodo hotel na Golteh zaprli in opravili obnovitvena in vzdrževalna dela, med drugim bodo pokrili zunanji bazen. gradbišče), seveda pa tudi zato, ker bomo pridobili nove prenočitvene zmogljivosti,« pravi direktor družbe Golte Ernest Kovač. Letošnja zimska sezona je bila doslej boljša od lanske, kljub te- Podjetje Sicom Invest je postalo z dokapitalizacijo, ki je obstoječi delničarji niso izkoristili, 76,6-odstotni lastnik Golt. njihovih smučarjev je dnevnih gostov iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, opažajo pa tudi vse več Celjanov in smučarjev z ljubljanskega konca. Med nastanjenimi pa prednjačijo Hrvati in Madžari. Računajo torej, da bo letos na Golteh mogoče smučati do nedelje, 2. aprila, takrat pa bodo do prvomajskih praznikov hotel zaprli, saj načrtujejo nekaj obnovitvenih in vzdrževalnih del. Med drugim naj bi tudi pokrili zunanji bazen. »Vse več naših gostov so družine z otroki in opažamo, kako zelo potrebujemo pokriti bazen,« pravi Kovač, ki napoveduje številne novosti tudi za poletno sezono, podrobnosti pa še ne razkriva, saj jih želi uskladiti z novimi večinskimi lastniki. Štirje sejmi polni zanimivih vsebin Na celjskem sejmišču konec tedna priljubljeni sejmi z dolgo tradicijo - 420 razstavljalcev iz 17 držav Tatjana Podgoršek Celje, 10. marca - Od jutri (petka) do nedelje, 12. marca, bo družba Celjski sejem pripravila na tamkajšnjem sejmišču prvo letošnjo večjo prireditev -priljubljeni in hkrati najstarejši spomladanski sejem z najdaljšo tradicijo v državi: sejme Poroka, Flora Altermed in ApiSloveni-ja. Na njem bo sodelovalo blizu 420 razstavljalcev iz približno 17 držav. Na novinarski konferenci so predstavniki organizatorja prireditve obljubili veliko zanimivih vsebin. Na 22. sejmu Flora bodo znova opozarjali na pomen samooskrbe, napovedujejo ugodne nakupe semen, sadik, zelišč, trajnic in okrasnega drevja. V ponudbi bodo predvsem slovenske avtohtone sorte, po katerih je vse večje povpraševanje. Priložnost za spoznavanje in izmenjavo domačih semen napovedujejo znova v okviru Štafete semen, ki jo tradicionalno pripravlja Ekoci - Organizatorji pričakujejo, da si bo letošnji spomladanski trojček ogledalo blizu 22 tisoč obiskovalcev ali 1000 več kot lani. Ekološka civilna iniciativa Slovenije. Na 16. sejmu Poroka ne bo manjkalo idej in nasvetov za popoln poročni dan, predstavitve poročnih trendov, kreacij na modni pisti. Sedmo leto zapored bo razstavni prostor obogatila velika promocijska razstava poročnih šopkov, s katero želita Celjski sejem in Sekcija vrtnarjev ter cvetličarjev pri Obrtni zbornici Slovenije promovirati slovenske cvetličarje in njihovo kreativnost. Skrb za bolj zdravo življenje Altermed bo kot nalašč za tiste, ki skrbijo za svoje zdravje in se želijo seznaniti z novimi zdravilnimi tehnikami, zdravim načinom kuhanja in super hrano za svoje dobro počutje in vitalnost. V okviru sejma bodo pripravili več kot 100 predavanj in predstavitev mojstrov zdravega življenja. Posebna pozornost na sejmu bo namenjena vitalnosti v tretjem življenjskem obdobju. V sodelovanju s projektom Skupaj za zdravje človeka in narave bodo na delavnicah in predavanjih opozorili na odnos do staranja, na potrebe, ki jih prinaša, naravne rešitve, ki so na voljo, ter na nujnost drugačnega razumevanja priložnosti in dragocenosti staranja. Tudi letos sejem ne bi minil brez pogovorov o rabi industrijske konoplje in njeni uporabi za medicinske namene. Sejem ApiSlovenija letos beleži 40-letnico. Celjski sejem ga pri- pravlja skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije, zadnja leta pa beleži rast števila obiskovalcev in razstavljalcev. Čebelarji in čebe-larke obisk največjega tovrstnega sejma v širši regiji izkoristijo za ugodne nakupe opreme, pripomočkov in materialov za čebelarjenje. Na strokovnem posvetu in mednarodni konferenci se bodo lahko seznanili z novimi spoznanji v čebelarjenju, s prenosom znanja ter dobrimi praksami. Na razstavnem prostoru si bo mogoče ogledati tudi šest kvadratnih metrov velik panj, ki bo prikazal življenje čebel in skrb zanje. Obisk na sejmu je med drugim napovedal predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar. Turnaplast iz Šoštanja kupil Aha Secaplast Laško, Šoštanj, 5. marca - Šoštanjsko podjetje Turnaplast (ta je del podjetja Turna) je na tretji javni dražbi kupilo laško podjetje Aha Secaplast, ki je v stečaju od avgusta leta 2015. Turnaplast ima družbo v najemu že od januarja lani in je za nedoločen čas zaposlilo večino od 70 nekdanjih delavcev Aha Secaplasta. Turnaplast je za nakup odštel 720.000 evrov. Kot je povedel stečajni upravitelj Aha Secaplasta Miran Kos, upniki s takšno ceno sicer niso zadovoljni, saj pomeni zelo skromno poplačilo njihovih terjatev. Vendar je zelo pomembno, da je skoraj 70 zaposlenih ohranilo delovno mesto, je opozoril Kos. Prvo javno dražbo je stečajni upravitelj razpisal maja lani in takrat za celotni kompleks s proizvodnimi prostori, skladišči, upravno stavbo in opremo izklicno ceno določil v višini 2,4 milijona evrov. Ker je bila ta dražba neuspešna, je Kos štiri mesece pozneje razpisal drugo javno dražbo in izklicno ceno za omenjeno premoženje znižal na 1,6 milijona evrov. Tudi ta dražba je bila neuspešna. Podjetje Turna, d. o. o., je s svojimi hčerinskimi podjetji pomemben dobavitelj komponent za industrijo bele tehnike in gospodinjskih aparatov. ■ mz Izdelkom še naziv Izbrani produkt leta Arja vas - Izdelki mlekarne Celeia iz Arje vasi se ponašajo s skoraj vsemi prestižnimi nazivi, ki jih lahko mlečni izdelki dobijo v državi. Pred nedavnim so zajetni zbirki priznanj dodali še naziv Izbrani produkt leta. Mlekarna ga je prejela za probiotični jogurt LCA, skut-ke s sadjem Oki Doki, za rezine avtohtonih poltrdih sirov Dimar, Dolinar, Šmarški Rok, za beli sir Zelene doline in mlečna namaza Ena žlahtna štorija, pršut in olive ter namaz z lešniki in kakavom. Naziv Izbrani produkt leta so omenjenim izdelkom namenili potrošniki v neodvisni raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 4000 slovenskih gospodinjstev. V mlekarni pravijo, da je laskavi naziv zanje najvišja nagrada, saj izraža zadovoljstvo potrošnikov, ki so v izdelkih prepoznali inovativnost in kakovost. Vsi omenjeni so tudi nosilci zaščitnega znaka Izbrana kakovost - slovensko. ■ tp MESTNA OBČINA VELENJE Na spletni strani Mestne občine Velenje smo objavili Javno zbiranje ponudb za oddajo gostinskega lokala v Vili Bianca v najem. Zbiranje ponudb bo odprto do 21. marca 2017. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave) in na spletni strani Zavoda za turizem Šaleške doline www.velenje-tourism.si. Vljudno vabljeni k sodelovanju. J MESTNA OBČINA VELENJE V Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 10. marca 2017, bo objavljen Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2017 sofinancirala Mestna občina Velenje. Javni razpis bo odprt od 10. marca 2017 do 10. aprila 2017. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave). Vljudno vabljeni k sodelovanju. ■ ■ Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 9. marca 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 1. marca Ministrstva za izobraževanje, notranje zadeve in obrambo so sklenila, da bodo ustanovila medresorsko delovno skupino, katere cilj bo z nacionalno strategijo komuniciranja popularizirati poklica vojaka in policista ter dvigniti nacionalno zavest. Medresorska delovna skupina bo skušala popularizirati poklica vojaka in policista ter dvigniti nacionalno zavest. Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je od vlade zahtevala podatke o stroških postavitve žične in panelne ograje na južni meji, saj odgovora zaradi oznake tajnosti na dokumentih niso dobili. Preiskovalci Združenih narodov so opozorili, da je sirska vojska lani v Alepu napadla civiliste s klorovimi bombami. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je prvič predstavil možne scenarije za reformo Evropske unije. V Srbiji so v protikorupcijski akciji pridržali 53 ljudi, ki naj bi skupno odtujili več kot 10 milijonov evrov. Med pridržanimi je tudi 13 uslužbencev policije in več zaposlenih na ministrstvu za kmetijstvo. Četrtek, 2. marca Na obisk v Slovenijo je prišel predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Po srečanju s premierjem Mirom Cerar-jem je odgovoril tudi na vprašanje v zvezi z zaščito terana in dejal, da bodo v komisiji preverili nitete, ki ji jo je odvzel Evropski parlament. Sirska vojska je ob pomoči ruskih sil osvobodila Palmiro iz rok t. i. Islamske države. Švedska se je odločila, da znova uvede naborništvo. Petek, 3. marca S predsednikom Evropske komisije se je srečal še predsednik Borut Pahor. Po pogovoru je slovenski predsednik dejal, da je nekoliko razočaran nad Junckerje-vimi predlogi za reformo Evropske unije. Na seji o problematiki Cimo-sa so člani komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ označili odsotnost povabljenih predstavnikov SDH in DUTB za nedopusten in sejo do zagotovitve njihove navzočnosti prekinili. Predstavnikov SDH in DUTB na sejo o problematiki Cimosa ni bilo. Na Madžarskem je gradbenim podjetjem zaradi izseljevanja in hitre gospodarske rasti začelo primanjkovati delovne sile, zato so se odločili, da bodo skušali delavce privabiti iz Belorusije in Ukrajine. Po odpovedi zborovanj turške skupnosti v dveh nemških mestih pred referendumom o ustavnih spremembah v Turčiji je Ankara Nemčijo opozorila pred morebitnimi posledicami. Sobota, 4. marca Vlada in sindikat Fides sta vendarle parafirala sporazum o začasni prekinitvi zdravniške stav- V Ljubljani sta se srečala premier Cerar in predsednik Evropske komisije Jean - Claude Juncker. resničnost novih dejstev. Vlada je predstavila končno poročilo o izvajanju ukrepov za preprečevanje korupcije. Pogajanja vlade in zdravniškega sindikata Fides niso prinesla rezultata, ki bi preprečil napovedano stavko zdravnikov. Francoska predsedniška kandidatka Nacionalne fronte Marine Le Pen je pri obtožbi zaradi tvitanja nasilnih podob t. i. Islamske države ostala brez imu- ke. Zdravniki so si izborili 36 milijonov evrov za dodatno nagrajevanje dela. Čeprav ni predložil nobenih dokazov, je ameriški predsednik Donald Trump svojega predhodnika Baracka Obamo obtožil prisluškovanja njegovim telefonskim pogovorom med predsedniško kampanjo. Na Nizozemskem so po zgledu nekaterih nemških mest prepovedali zborovanja turške skupnosti pred aprilskim referendumom o ustavnih spremembah v Turčiji. Iz bitke za Mosul med iraško vojsko in t. i. Islamsko državo so poročali o novih civilnih žrtvah zaradi domnevne uporabe neznanega kemičnega orožja. Iz Kitajske so sporočili, da bodo za povečanje vojaškega proračuna to leto namenili »le« za okoli sedem odstotkov proračuna, kar je najmanjša rast po letu 2010. Nedelja, 5. marca Mehika je v svojih konzulatih v 50 ameriških mestih odprla centre za pravno pomoč, katerih namen je mehiške državljane zaščititi pred strožjo ameriško politiko do priseljencev. Po več opominih iz Bruslja je hrvaška vlada v parlamentarni postopek poslala spremenjen zakon o omejitvah uporabe tobačnih izdelkov, ki zadevajo kadilce, oglaševalce in gostince. Po odločitvah v Nem- Medicinske sestre so opozorile, da ne bodo več zadovoljne z drobtinicami. Francoski predsednik Francois Hollande je posvaril pred zmago voditeljice skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen na predsedniških volitvah. Severna Koreja je s severozahoda države ob meji s Kitajsko izstrelila štiri balistične rakete, tri so letele okoli tisoč kilometrov in padle v Japonsko morje. Torek, 7. marca Kriminalisti so po celi državi izvedli 15 hišnih preiskav, v katerih so iskali dokaze povezane s spolnimi zlorabami otrok ter razširjanjem in posedovanjem posnetkov zlorab. Stavki zdravnikov smo se vendarle izognili. Bruseljski postopek se ustavlja, saj je treba obtožbe o ponarejenih dokumentih preveriti. čiji in na Nizozemskem se je avstrijski kancler Christian Kern zavzel za skupno evropsko prepoved shodov turške skupnosti v članicah Evropske unije pred aprilskim referendumom v Turčiji. Kitajski ljudski kongres je začel redno letno zasedanje, na katerem naj bi največ pozornosti namenili gospodarskim temam. Ponedeljek, 6. marca Po dogovoru, ki so ga z vlado sklenili zdravniki, so se oglasili Sindikati delavcev v zdravstveni negi. »Zdaj smo na vrsti mi,« so sporočili in zahtevali, da se »dostojno delo in ustrezni kadrovski normativi« uredijo še za medicinske sestre in drugo podporno osebje. Meddržavno sodišče v Haagu je začelo obravnavo tožbe Ukrajine proti Rusiji. V njej Kijev obtožuje Moskvo nezakonite priključitve Krima in podpore terorističnim dejanjem na vzhodu države. Kriminalisti so preiskovali spolne zlorabe otrok. V vladi je med koalicijskimi partnerji tokrat vzkipelo zaradi kadrovanj. Predvsem stranki SD in DeSUS nesoglasij nista skrivali. Na odboru Državnega zbora za gospodarstvo so soglašali, da je Cimos treba rešiti pred stečajem, vendar so odkrito podvomili, da je sanacijo sposoben izpeljati DUTB sam. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal spremenjen izvršni ukaz o začasni prepovedi vstopa tujcem iz šestih pretežno muslimanskih držav in beguncem. Karneval Kaja Avberšek Karneval, »carnaval« (carne = meso, kajneda) - meseni praznik na Kanarskih otokih traja skoraj ves mesec. (Bi sklepala, draga bralka in dragi bralec, da se tako imenujejo, ker vsenaokrog frli-jo ptički kanarčki? Nak, davno tega so se tu klatili nikjer drugje videni gromozanski psi, prav posebna rasa psov velikanov. Velik pes = gran can = Gran Canaria = eden od Kanarskih otokov. Zanimivo, kaj? Kdo bi si mislil.) Slovenska različica karnevala je pust, ki korenini v »postu«, prepovedi mesa. Spet zanimivo - nekje z besedo meso po-veličati in častiti telesne užitke, drugje ga opustiti. Pa gre, kljub poimenovanju, za eno in isto prastaro zadevo. Vroči, živalski, telesni in, da, erotični demoni preženejo ledene in frigidne duhove ter prebudijo mater Naravo, jo ogrejejo in vzburijo, razmnoževati se bo treba, kakopak! Pa ne gre za »treba«, gre za »tako je«. Na Gran Canarii se na karneval pripravljajo celo leto. Skupine, zveze, društva, organizacije, bratovščine, sestrovščine in kvartirji snujejo skupinske maske za sodelovanje v mnogoštevilnih paradah (cavalgadas), tolkalske zasedbe (batucadas) pa vadijo rom-pompiranje na izpraznjenih parkiriščih nakupovalnih središč. Za pustni mesec zgradijo par manjših in eno veliko tribuno, namenjeno gala dogodkom. Pa polno štantkov s pijačo in jedačo, všeč mi je tisti z mohitosi, kjer si namesto klasičnih zdruznjenih limet človek lahko izbere tudi zdruznjene kanarske banane, jagode (sezona je!), ananas, papajo ali (moj temno krvavo rdeči izbor) kaktusovo figo. Izbirajo otroško kraljico karnevala pa «gran damo» oz. glavno kraljico karnevala, najbolj glamurozno drag queen ("zmajska kraljica" bo zelo napačen prevod, zato ga v nadalje ne bom uporabljala) karnevala in tudi zmagovalca pasjega karnevala. Kandidatke za karnevalsko kraljico so vstavljene v velikansko konstrukcijo na koleščkih, ki jo stopicljaje vlečejo za sabo. Vse se svetlika, blešči, trepeče in miglja, perje, bleščice, trakovi, loki in spirale. Odrasle kraljice niso preveč oblečene, poleg omenjene konstrukcije nosijo še modrc in gate, pa na glavi vsega vraga. V tem letnem času bi moralo biti že precej toplo! (Letos ni.) Žal zmagovalke nisem utegnila videti. (Jo bom poiskala v medmrežju.) Sem pa videla zmagovalko drag queen. (Sicer prav od daleč, gneča je bila strašanska, pa vsi namaskirani, da ne bosta mislila, «v Veleju pa taka žalost», mi napiše v sporočilu ati «še tamali se ne šemijo več.») V moje veliko veselje se je zmagovalka na odru pojavila v podobi prenaličene device Marije s spremljevalci v belih špičastih kapah, potem pa se je v podobi prebodene-ga Jezusa v mini svetlečih gaticah na drobnem izklesanem naoljenem telesu in z ogromno bleščečo trnovo krono, ki bi lahko bila tudi rogovje, dvignila na križu in rekla: «Hočeš moje odpu-ščenje?... Uživaj!!» Zarohnel je subtropski tehno, spustila se je s križa, diabolično so zaplesali, ona na vrtoglavih rdečih kopitih, skočila je v špago, moški in ženska, bog in vrag v enem, konec šova, vau. In v tako katoliški državi. Dober znak. Seveda smo se tudi mi našemili. Mali čuk v toreadorja z bronhitisom (zelo letošnji karnevalski temi primerno, ne vem, od kod so jo potegnili, "flower power" namreč, izmed vseh sodobnih perečih tem prav to.), veliki čuk v pikačuja s počenim meniskusom in jaz vnespečo morsko deklico. ("Izgledaškot moški,"sem slišala. In resnično sem se potrudila, da bi bila vsaj za letošnji pust ženski lik. Celo zelene leče sem si kupila, pa niso zagrabile, ker imam pretemne oči.) Menda se za zadnje tri dni karnevala pari tiho sporazumejo za kratek razhod oziroma za "ni mi treba povedati, kaj je bilo, jaz tudi tebi ne bom." Morda pomaga. Do naslednjega leta. Eni našemljeni, drugi za v larf fabriko. Za uboj partnerke trinajst let zapora Celje, 7. marca - Celjski okrožni sodnik Zoran Lenovšek je Velenjčana Romea Bajdeta, ki je obtožen uboja svoje partnerke, obsodil na 13 let zapora, čeprav je tožilka Simona Razgoršek Kuzman zahtevala 25 let zaporne kazni. Kot je povedal sodnik, je bila obtožnica zoper Bajdeta prekvalificirana iz umora v uboj. Lenovšek je še povedal, da je Bajde uboj storil v stanju zmanjšane prištevnosti in pijanosti, podaljšal pa mu je pripor do pravnomočnosti sodbe. Tožilka, ki je napovedala pritožbo na sodbo, je v sklepnih besedah ocenila, da so bili vsi očitki iz obtožnice med sojenjem dokazani. Dejala je tudi, da je Bajde umor svoje partnerke priznal policiji, preiskovalni sodnici in na glavni obravnavi, v noči umora pa je na facebooku izrazil žalovanje zaradi njenega umora. Bajdetov zagovornik Tomaž Bromše pa je v izjavi za javnost povedal, da sodišče ni sledilo obtožnici tožilke, saj je presodilo, da ni šlo za umor, ampak uboj, zato je sodišče uporabilo drugačen kaznovalni okvir. Kot olajševalne okoliščine je sodišče vzelo dejstvo, da je bil Bajde v času uboja bistveno manj prišteven, priznanje, da je vzel življenje svoji partnerki in da je tvorno sodeloval v predkazen-skem postopku. ■ ■ Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 11 9. marca 2017 INTERVJU ""WAS 7 »Dvig cene toplotne energije na pragu TEŠ ni upravičen« Komunalno podjetje Velenje je lansko poslovno leto sklenilo uspešno- Januar je bil eden najbolj mrzlih v zadnjem obdobju - O cenah toplotne energije na pragu TEŠ poteka mediacija Mira Zakošek Eden večjih stroškov nam predstavljajo komunalni stroški, zato smo nanje toliko bolj občutljivi, kar se vidi tudi ob vsakoletnih obračunih, ko je tudi veliko različnih reakcij, vprašanj in pripomb. O tem in o 'kondiciji' komunalnega omrežja smo se pogovarjali z direktorjem dr. Urošem Rotnikom. Za vami je uspešno poslovno leto, ki ste ga sklenili z dobičkom, kako pa so se gibali ostali kazalci poslovanja? »V letu 2016 smo v dejavnosti vodooskrbe prodali 2.989.593 m3 vode, kar predstavlja 99,7 % načrtovane količine. V dejavnosti oskrbe s toplotno energijo smo prodali 254.551 MWh toplotne energije, kar prestavlja 94,1 % plana. Celotni realizirani prihodki so znašali 24.145.335 evrov, pri čemer je podjetje leta 2016 po nerevidiranih podatkih doseglo pozitiven čisti poslovni izid v višini 66.571 evrov.« Največ težav ste imeli v energetiki zaradi kar nekaj izpadov dobave. To je na eni strani pomenilo manjšo prodajo, na drugi pa večje stroške, kijih je povzročilo ponovno ogrevanje ohlajenega toplovodnega sistema. Kako ste se spopadali s temi težavami? »Sistem daljinske oskrbe s toploto je glede potrebnih posegov sistemskega operaterja deloval zanesljivo in skladno z dogovorjenimi parametri. Na žalost pa so se šestkrat pojavile večje obratovalne motnje pri dobavitelju toplotne energije Termoelektrarne Šoštanj. Z ustrezno koordinacijo med dobaviteljem in nastavitvami na distribucijskem omrežju smo poizkušali obvladovati motnje dobave toplotne energije pri končnih odjemalcih. Seveda se je zaradi tega zmanjšala prodaja pri končnih odjemalcih, saj so motnje dobave trajale skupaj kar 114 ur. Nastali pa so višji stroški pri nakupu toplotne energije, saj je treba ohlajene cevovode na distribucijskem omrežju ponovno vzpostaviti na potrebne temperaturne nivoje. Takšna nepredvidena temperaturna nihanja pa povzročijo tudi nekontrolirane razte-zke v distribucijskem omrežju in posledično okvare.« V zadnjih mesecih z dobavo toplotne energije ni bilo težav? »Letošnji januar je za zagotavljanje nemotene oskrbe s toploto predstavljal trd oreh vsem distributerjem toplote po Sloveniji in širše. Iz podatkov o povprečni zunanji temperaturi, ki jih v podjetju spremljamo za potrebe tehnoloških procesov, je razvidno, da je bila poraba vira toplotne energije (TEŠ) kar 22 % večja. Povprečna mesečna temperatura letošnjega januarja je bila najnižja v zadnjih 27 letih in je znašala -2,9 °C. Posledično se je seveda povečala tudi poraba toplotne energije. Ob tem je treba poudariti, da je oskrba s toplotno energijo 5070 odjemnih mest po celotni Šaleški dolini januarja 2017 potekala brez večjih motenj.« Kolikor vem, pa še ni jasno, kakšna bo cena toplotne energije, ki vam jo dobavlja Termoelektrarna Šoštanj, v prihodnje. Kako daleč so ti dogovori? »Trenutno je še vedno v veljavi začasna odredba sodišča, ki odreja, da mora TEŠ dobavljati toploto po nespremenjeni ceni. Sodni postopek je v fazi mediacije. Kljub temu pa se nadaljujejo pogajanja s TEŠ, saj se jim ves čas trudimo dokazati, da njihov predlog povišanja cen ni upravičen.« Veliko smo pisali o celoviti prenovi vodovodnega in kanalizacijskega sistema, kar so naredile šaleške občine s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Kaj zdaj to pomeni za vzdrževanje? »Z izgradnjo treh naprav za pripravo pitne vode in 42 kilometrov transportnih in povezovalnih cevovodov z objekti smo v Šaleški dolini dolgoročno zagotovili zadostne količine zdrave pitne vode ter vzpostavili sistem za tehnično ekonomsko obvladovanje vodnih izgub. Vse tri nove naprave za pripravo pitne vode delujejo odlično, do sredine leta 2018 so v garanciji, vendar večjih težav z opremo ali obratovanjem ni. Tudi na novozgrajenih 42 km cevovodov vzdrževalnih stroškov ni. Pretežni del sredstev zato namenjamo vzdrževanju preostalega vodovodnega omrežja in objektov, ki ga ni malo. Konec leta smo imeli v upravljanju skoraj 703 km cevovodov. 71 vodohranov in 49 črpališč. »Strošek najemnine infrastrukture je v letu 2016 znašal 6.715.304 evrov. Večina najemnine je bila namenjena za naložbe v infrastrukturo ter subvencije cen uporabnikom.« Vodovodni in kanalizacijski sistem sta obnovljena, v kakšni »kondiciji« pa je toplovodni sistem? »Sistem rednega in naložbenega vzdrževanja distribucijskega sistema je uspešen, saj beležimo v zadnjih letih trend upada reklamacij. Tako so bili leta 2016 izvedeni preventivni pregledi in redni remonti toplotnih postaj ter jaškov na omrežju. V celoti so ustrezno Del tega sistema je potreben večjih obnov in vzdrževalnih del. Precej sredstev namenjamo tudi zmanjševanju vodnih izgub z iskanjem in odpravo netesnosti. Na področju kanalizacijskega sistema smo s kohezijskimi projekti z javno kanalizacijo na novo opremili nekaj območij občin Velenje in Šoštanj. Pretežni del sredstev vzdrževanja tako namenjamo popravilu dotrajanega kanalizacijskega omrežja, zgrajenega iz nearmiranih betonskih cevi, obnovam jaškov ter rednemu vzdrževanju in obnovam črpališč za odpadne vode.« Sicer pa komunalna infrastruktura ni vaša last, zanjo plačujete najemnino občinam. Koliko ta znaša. Kam usmerjajo občine ta denar? energije, vodomerov tople sanitarne vode in varnostnih ventilov. Dejstvo je, da se sistem stara in bo potrebno v naslednjih letih nameniti še več sredstev v načrtovane obnove.« Radi se pohvalite, da se v tem okolju zelo poceni ogrevamo? Pa je to res? »Iz podatkov, ki jih objavlja Agencija za energijo, je razvidno, da se v našem okolju ogrevamo najceneje v Republiki Sloveniji, čeprav imamo najbolj razvejano toplovodno omrežje.« Nekateri so prepričani, da bi morali dobiček, ki ste ga ustvarili lani, vrniti uporabnikom? Kaj jim odgovarjate in kaj boste storili z njim? »Realiziran dobiček je predvsem posledica uspešnega dela službe za investicije in razvoj, in sicer doseženih prihodkov pri storitvah inženiringa in izdelave projektnih dokumentacij. Dobiček se bo v celoti uporabil za izvajanje dejavnosti podjetja.« Cene komunalnih storitev nas neposredno udarjajo po žepu, zato smo nanje močno občutljivi, še posebej, ker nam zneski na položnicah »rastejo«, čeprav zatrjujete, da cen niste dvigovali. Zakaj torej povišanje? »Cene storitev na vodni dejavnosti, dejavnostih odvajanja in čiščenja odplak so ostale nespremenjene. Z januarjem 2017 se je zaradi sprejetja nove metodologije za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje pri Agenciji za energijo spremenilo razmerje med fiksnim in variabilnim delom stroškov toplote, kar pomeni, da se je strošek dobave toplote znižal, povišala pa se je priključna moč. Za večino uporabnikov pa to v skupnem znesku ne predstavlja spremembe. Povišanje stroška na januarskih mesečnih položnicah pa je nastalo zaradi večjih porabljenih in obračunanih količin komunalnih storitev, saj je bil januar 2017, kot že rečeno, izredno hladen. Nekoliko pa se je spremenila tudi količina odpadnih padavinskih voda s streh zaradi spremembe triletnega povprečja padavin, izmerjenega na državni meteorološki postaji Slovenj Gradec.« Na računih, na katerih ste sicer podrobno razčlenili posamezne postavke, je polno različnih davkov, števnin, omrežnin. So to dajatve, ki jih dobi Komunalno podjetje, ali jih odvajate kam drugam? »Skladno z veljavnimi predpisi za posamezno dejavnost so obračunane tudi posamezne postavke na računih. Tako so stroški razdeljeni na fiksne stroške, ki zajemajo stroške obračunske moči za toploto in plin, ter omre-žnine vodooskrbe. Fiksni stroški toplovodnega in plinovodnega sistema predstavljajo vse stroške sistemov, razen nabave energen-tov. Fiksni stroški omrežnin pa zajemajo strošek najemnin, zavarovanja, obresti in priključkov vodovodnega sistema. Variabilne stroške, ki zajemajo storitve ogrevanja prostorov, vodarine, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in padavinskih odpadnih voda s streh; dajatve in prispevki, ki zajemajo storitve taks in trošarin pri pli- nu, dodatka k ceni za toploto in plin, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevka OVE in SPTE za toploto in plin) in okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja na dejavnostih odvajanja odplak. Dajatve in prispevki se obračunavajo v imenu in za račun države in občin in se posledično odvajajo na predpisane račune državnih institucij.« Še vedno tudi močno razburja tako imenovani davek na dež. Pobirate ga prav tako vi. Za kaj so namenjena ta sredstva? »Zaračunavanje storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je predpisano z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Gre za to, da se je obračun prejšnje storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode razdelil na dve storitvi, in sicer na storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin ter na storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in zasebnih utrjenih površin. Vsota prihodka, ki ga prejme Komunalno podjetje Velenje z obračunavanjem storitev, ostaja enaka.« Občane razburja tudi to, da si posameznih postavk na položnicah ne znajo razlagati. Kam naj se obrnejo? »Obrazložitev posameznih postavk je na naši spletni strani, na zavihku Uporabniški center/ pogosta vprašanja. Zainteresirani lahko informacije prejmejo tudi na sedežu podjetja. V letošnjem letu je predvidena tudi izdaja zloženke s podano obrazložitvijo posameznih obračunanih postavk na računu.« S kakšnimi načrti in nalogami pa ste stopili v letošnje leto? »Želimo nadaljevati osnovno poslanstvo družbe, torej kvalitetno ter cenovno ugodno oskrbo občanov in industrije s komunalnimi dobrinami in storitvami ter širjenje dostopnosti do komunalnih dobrin in storitev z izgradnjo manjkajočih delov omrežja in posodobitvijo obstoječega omrežja v mestni občini Velenje, občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki.« ■ V 11 letih več kot 52 milijonov nakupov Mira Zakošek Celje, 7. marec - Praznovanje 11-letnice delovanja City centra Celje je kronano s krepitvijo vodilnega položaja v panogi na Celjskem in odličnimi, rekordnimi poslovnimi rezultati, ki so jih dosegli v lanskem letu. Center menedžer-ka Darja Lesjak in vodja marketinga Nena Horvat pa sta poskrbeli, da bo tudi letošnje praznovanje, ki ga pripravljajo za kupce in poslovne partnerje, nepozabno. Pripravl- jajo edinstveni modni spektakel, ki so ga poimenovali »11. dimenzija« mode in zabave. Center menedžerka Darja Lesjak njihovo delovanje primerja z dogajanjem v vrhunskem športu, v katerem velja pravilo, da je lažje medaljo osvojiti kot jo ubraniti. »Naša ekipa se tega še kako dobro zaveda, zato je tudi pristop zelo podoben športnemu: nenehno vzdrževanje kondicije in ohranjanje forme vse leto, saj naša tekma nima polčasov ali »ti- me outov«. Štejejo le rezultati, na katere pa smo lahko tudi tokrat še kako ponosni. Kako tudi ne, saj so lani našteli za dva odstotka več kupcev kot predlani, obseg pro- meta pa povečali za 4,4 odstotka. Pohvalila se je tudi, da so vodilni tudi pri uporabi družbenih omrežij, saj jih je mogoče spremljati tako na spletu, Facebooku, Insta- gramu in Snapchatu. Vse skupaj pa so pred kratkim še nadgradili in svojim obiskovalcem ponudili prav posebno mobilno aplikacijo. Gre za priročen nakupovalni vodič, ki uporabniku na pametnem telefonu pomaga poiskati določeno trgovino ali lokal, opozori na aktualno ponudbo, shrani kartice ugodnosti Citycentrovih shop-partnerjev. Preteklo leto pa ni bilo samo poslovno uspešno, temveč ga je zaznamovala tudi zelo odmevna naložba v posodobitev garažne hiše. Ta je sedaj urejena po najvišjih evropskih standardih. Letos pa bodo vložili 2 milijona evrov v prenovo strehe. Nena Horvat, vodja marketinga, se veseli koncerta, ki bo sprožal različne asociacije, bo tehnično vrhunsko zasnovan, da o scenografiji sploh ne govorimo. Prvič se bosta v Sloveniji predstavili plesni skupini The Mirror Family iz Slovaške in Stigma iz Rusije. Popestrili bodo že tako bogato modno revijo, na kateri bo zasedba vrhunskih manekenk in manekenov na šestih modnih revijah predstavila aktualne modne trende vodilnih svetovnih in domačih blagovnih znamk, ki so pod Citycentrovo streho. a City center Celje obeležuje 11-letnico delovanja z lanskimi rekordnimi rezultati - Za prihodnji teden napovedujejo edinstveni modni spektakel »11 dimenzij mode in zabave« Snežana Delakorda, Darja Lesjak in Nena Horvat Naš čas, 2. 3. 2017, barve: CM K, stran 8 8 SOCIALA, ZDRAVSTVO Učijo se za življenje Po dnevnem centru veliko povpraševanja - Poudarjajo tako izobraževanje kot vzgojo Vse več je tujejezičnih otrok Tina Felicijan Velenjski center za socialno delo že od leta 2001 izvaja socialno varstveni preventivni program za otroke iz ranljivejših družin. Dnevni center za otroke in mladostnike je svoje mesto našel v dvorani Mladinskega centra Velenje, kamor po učno pomoč, raznovrstna znanja, veščine in kompetence pa tudi sprostitev in zabavo prihaja okrog dvajset rednih uporabnikov, še enkrat toliko pa je občasnih. »Center je vsa leta dobro obiskan. Potrebe po programu so nenehne, je pa izvedba odvisna od razpoložljivih mentorjev. Trenutno imamo eno mentorico, če bi jih imeli več, pa bi skupino lahko še povečali,« je povedala vodja preventivnih programov na CSD Ana Planinc in dodala, da s strokovnim delom krepijo tudi starše. Tako izobraževanje kot vzgoja Čeprav je finančna stiska pogosti spremljevalec družin, ki na CSD poiščejo pomoč, je dnevni center namenjen predvsem otrokom iz družin, ki v neki težki situaciji potrebujejo dodatno podporo in pomoč pri opravljanju vsakodnevnih nalog. »Denimo ob razpadu družine, razhodu staršev ali partnerjev, smrti enega od njih, vzgojni nemoči staršev, blažjih težavah otrok pri odraščanju,« našteva Planinčeva in pojasnjuje, da je namen centra otrokom ponuditi, kar potrebujejo za zdrav razvoj, kadar jim tega ne more zagotoviti družina zaradi stiske, nemoči, nezmožnosti staršev ali kake druge okoliščine. »Trudimo se, da je otrok viden, slišan in sprejet. Spodbujamo ga, da opravi šolske naloge, razišče, razvije in krepi svoje potenciale, pridobi delovne navade in druge pozitivne vzorce, se nauči razporejati svoj čas.« Najdejo ga dovolj za igro, ustvarjanje, šport, učenje "»WAS veščin za življenje, kot so kuhanje, šivanje, kvačkanje, opravljanje nalog v gospodinjstvu, usva-janje socialnih veščin. Učijo se tudi izražanja čustev, sprejemanja drugih, nudenja medsebojne pomoči, upoštevanja pravil, kako se razbremeniti. Nudijo pa tudi individualno učno uro, kar starši še posebno cenijo. Uspešno se dopolnjujejo tudi z drugimi zavo- Dnevni center CSD za otroke in mladostnike je v dvorani Mladinskega centra Velenje odprt od ponedeljka do četrtka od 13. do 19. ure. Starši se lahko s programom seznanijo pri mentorici ali na CSD. di in organizacijami. Obiskujejo Središče mladih in otrok v MC--ju, kjer se družijo s prostovoljci iz tujine in krepijo angleščino, otroške kulturne prireditve Festivala Velenje, kino, drsališče, z Lions klubom si priredijo Mi-klavževanje, sodelujejo pa tudi s šolami, ki pogosto napotujejo na program nove uporabnike. Najprej služba, potem pa družba Program je zasnovan tako, da vključuje tako čas za šolsko delo kot čas za sprostitev in zabavo, v katerem je vedno prostor za več aktivnosti po izboru otrok. »Njihova prva naloga je, da opravijo šolsko delo. Nato je na vrsti 9. marca 2017 razbremenitev,« je povedala Pla-ninčeva, letošnja mentorica Nika Herman pa pojasnila, da otroke spodbuja, naj sami izpostavijo, kaj je njihova naloga, nato pa, kaj želijo početi v prostem času. »Vsak ima svoje talente, vsak svoje veselje. So zelo ustvarjalni in imajo veliko domišljije.« Tako izdelujejo voščilnice, igrajo socialne, športne in družabne igre, praznujejo rojstne dneve, kar jim posebej veliko pomeni, kuhajo, pečejo in se pogostijo, pripravili so že karaoke, gledališko igro za starše, pa svojo hišo groze, učijo se tujih jezikov, je naštevala. Slednji so še posebno aktualni, saj je Dnevni center za otroke in mladostnike vse bolj multikulturen. Na CSD se namreč obrača veliko novo priseljenih družin, otroke, ki jim starši ne morejo nuditi učne pomoči zaradi neznanja slovenskega jezika, pa napotujejo tudi šole. Tako ima center svojo vlogo tudi pri asimilaciji. »Uporabnikom predstavljamo kulturne posebnosti našega prostora, navade, šege in krepimo jezik,« je še povedala Ana Planinc, Nika Herman, po izobrazbi sinologinja in sociologinja, pa dodala, da ona otroke uči kitajskih besed, oni pa njo albanskih. Čeprav je bilo reševanje neskladij in konfliktov med otroki sprva izziv, so se zdaj navadili drug na drugega, se sprejeli in si ustvarili pravo skupnost. Vsak otrok najde svoj razlog, zakaj rad prihaja, vsi pa se radi vračajo. a Reševanje ulomkov, risanje tangent, kvačkanje jopice, zlaganje origamija, izdelava plakata, naloga iz angleškega jezika - vse to so počeli posamezni obiskovalci dnevnega centra. Nato pa se lovili na dvorišču, igrali ročni nogomet, si pripravili malico... res imajo pestre popoldneve. Trdna kost za vsako starost V Šaleškem društvu bolnikov z osteoporozo letos še več preventivnih programov - Število članov se še povečuje, prihajajo tudi mlajši Z roko v roki proti raku V slovenskem tednu boja proti raku tokrat v ospredju pomen sodelovanja med državo in civilnimi družbami Bojana Špegel Velenje, 24. februarja - V Društvu bolnikov z osteoporozo Šaleške doline marsikoga presenetijo s podatkom, da se vsake tri sekunde na svetu zlomi ena kost, v Evropi pa vsakih 30 sekund. Mnogi šele ob zlomu izvedo, da imajo bolezen krhkih kosti, ki pa jo lahko preprečimo in ublažimo s pravilno prehrano in gibanjem. Zato v Šaleškem društvu vse leto pripravljajo številne preventivne programe. >To ni bolezen, ki prizadene le starejše. Aprila bo minilo 11 let od ustanovitve društva. Zadnjih 6 let ga vodi Janja Rednjak, ki nam je razkrila, da so letos začrtali še bolj pester program dela na pre' ventivnem področju, mnoge aktivnosti pa niso namenjene le ■ članom društva. V Sloveniji sicer deluje 19 lokalnih društev, ki združujejo bolnike z osteoporo-zo. Šaleško društvo je med mlajšimi, za razliko od ostalih sloven- ■ skih društev pa v njem ne beležijo upada števila članov, ampak rast. V društvu je že več kot 150 Šalečanov, res aktivnih je več kot 60. Še posebej jih veseli, ker k njim prihajajo tudi mlajše generacije, sploh, ker mnogi verjamejo, da gre za bolezen, ki prizadene le starejše. Sedaj je povprečna starost članov društva malo nad 40 let, saj mnogi želijo s preventivo ohraniti trdne kosti za visoko starost. »Verjetno število članov narašča tudi zato, ker imamo zanimive programe, od plesnih vaj do joge, vodenega plavanja v Termah Topolšica do telovadbe, hodijo tudi v solno sobo. Predsednica društva Janja Rednjak: »Skoraj ni dneva v tednu, ko se ne družimo.« Posebna skrb tudi duševnemu zdravju Osteoporoza je načeloma nema bolezen. Lahko je prisotna, a nima nobenih kliničnih znakov, dokler ne pride do zloma kosti. »Za osteoporotični zlom je značilno, da se zgodi ob delovanju majhnih sil,« poudari naša sogovornica, ki pravi, da je zato dobro vedeti, v kakšnem stanju so naše kosti. Sploh, ker se življenjska doba viša, s starostjo pa narašča tudi možnost za bolezen. »Veliko si namreč lahko bolniki sami pomagajo, zato se nam zdi pomembno, da jih opozarjamo in ozaveščamo o pomenu gibanja, prehrani, pa tudi zgodnjem odkrivanju osteoporoze in dejavnikih tveganja. Odličen za odkrivanje bolezni je računalniški program Frax, ki ga uporablja- > Odličen za odkrivanje bolezni je računalniški program Frax mo tudi v Velenju.« Lani so za člane pripravili tri preventivne akcije s pregledi, vse so bile dobro obiskane. Dobro pa so obiskani tudi drugi programi, ki jih med letom pripravijo v društvu. »V zadnjem času smo dodali še skrb za duševno zdravje Enkrat mesečno pa se dobivamo v velenjski knjižnici. Program smo poimenovali Kdo sem jaz in kdo si ti, v njem pa se samo pogovarjamo, kar je zelo pomembno za naše duše,« še doda sogovornica. V knjižnici pripravljajo tudi predavanja, pred kratkim so ljudem poskušali predstaviti solne terapije. Letos bodo pripravili še 5 predavanj, kmalu pa odhajajo tudi v šolo osteoporoze v Raden-ce. Člane največkrat o dogodkih, ki jih pripravljajo, obveščajo preko Facebooka, na katerem lahko informacije o tem, kako se jim pridružiti, dobi prav vsak. ■ Tatjana Podgoršek Od 6. do 10. marca poteka v Sloveniji Teden boja proti raku. Organizira ga Zveza za boj proti raku v sodelovanju z regijskimi tovrstnimi društvi. Letošnji je že 33. teden po vrsti, poteka pa s sloganom Z roko v roki proti raku. V tem tednu še bolj kot sicer, pravijo na zvezi, seznanjajo slovensko javnost z vse večjim bremenom raka ter njenim delom in delom društev pri obvladovanja te bolezni. Tokrat še posebej poudarjajo pomen sodelovanja med državo in civilnodruž-benimi organizacijami v prizadevanjih za obvladovanje raka na vseh ravneh - od preventive do rehabilitacije in paliativnega zdravljenja, zato teden poteka z omenjenim sloganom. Le tako bodo lahko dosegli skupen cilj, ki predvideva zmanjšanje umrljivosti zaradi te bolezni za 15 odstotkov. Pri preventivi, ki jo plača prenovljen Državni program obvladovanja raka, pa so v ospred- je postavili 11. nasvet Evropskega kodeksa proti raku. Ta vabi k cepljenju proti okužbi s humanimi papilomavirusi (HPV) in virusu hepatitisa B. »Predvsem spodbujamo starše, naj dovolijo svojim hčeram cepljenje proti HPV. Cepljenje je brezplačno in dokazano zmanjšuje ogroženost z rakom materničnega vratu.« Želijo se dotakniti vsakega občana Branka Drk, predsednica Društva za boj proti raku Velenje, je ob tem še povedala, da je vsaka aktivnost v boju proti raku namenjena temu, da ne bi nihče v Sloveniji zbolel zaradi tega, ker ne bi bil seznanjen z znaki, kako more skrbeti za svoje zdravje, kakšne možnosti pri zdravljenju raka ima. Ta prizadevanja se v okolju Šaleške doline odražajo v boljši odzivnosti občanov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v preventivnih programih Zora, Dora in Svit, kot je republiško povprečje, pod njim pa so pri cepljenju deklic proti HPV. Zato načrtujejo nekatere aktivnosti skupaj z javnim zavodom Zdravstveni dom Velenje, Mestno občino Velenje, ter osnovnimi šolami v Šaleški dolini. »V " našem društvu se zelo trudimo -ne samo v tem tednu, ampak ce- ■ lo leto. Aktivnosti organiziramo od ponedeljka do petka, z njimi pa se želimo dotakniti vsakega občana v dolini, da začne razmišljati o sebi in svoji skrbi za zdravje.« Poleg utečenih aktivnosti bodo slovenski teden boja proti raku zaznamovali v društvu še z zdravstvenima predavanjema na Konovem in v Paki ter predstavitvijo njegove dejavnosti na stojnici v Šmartnem ob Paki. a Po podatkih celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v celjski regiji v letu dni na novo zboli za rakom približno 1800 ljudi. Po zadnjih podatkih registra raka, dostopnih za leto 2013, je za rakom v regiji zbolelo 986 moških in 792 žensk. Med petimi najpogostejšimi raki pri moških so bili rak prostate, kože, debelega črevesa in danke, rak sapnic ter pljuč in rak želodca. Pri ženskah pa so bili najpogostejši rak dojke, debelega črevesa in danke, materničnega vratu ter rak sapnic in pljuč. V omenjenem letu je zaradi raka v celjski regiji umrlo 831 ljudi, več moških kot žensk. Zlati znak za Nado Zavolovšek Hudarin Zveza društev za boj proti raku vsako letu v tednu boja proti raku na svoji slavnostni seji podelili priznanja najzaslužnejšim skupinam, ustanovam in posameznikom. Letos je podelila dva zlata znaka. Enega od njiju je prejela Velenjčanka Nada Zavolo-všek Hudarin, pobudnica in ustanoviteljica tukajšnjega društva za boj proti raku. Med dobitniki srebrnega znaka pa je bila iz Šaleške doline dolgoletna prostovoljka Zdenka Uršnik. Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 11 9. marca 2017 ""WAS MED VAMI 9 Dober cas za nakup nepremičnine? Povpraševanje in prodaja nepremičnin na širšem območju Velenja sta se v zadnjem letu in pol zelo povečala Tina Felicijan Cene nepremičnin v Sloveniji so dno dosegle sredi leta 2015, od takrat pa agenti beležijo šibek trend rasti, nam je povedal vodja nepremičninskega posredovanja pri Habitu Dejan Goršek v pogovoru o trendih na nepremičninskem trgu na območju Velenja. Nato so se socialne in gospodarske okoliščine izboljšale in ugodno vplivale na tržno povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Najbolj pa sta na njihovo rast vplivala rast obsegov stanovanjskih kreditov in zgodovinsko nizke obrestne mere kreditov. Večjih nihanj cen na območju Velenja naš sogovornik trenutno ne pričakuje. Novih stanovanj ni Po Gorškovih izkušnjah se na območju Velenja bolje prodajajo stanovanja kot hiše. Čeprav je povpraševanje po hišah v mestu zelo veliko, je ponudba hiš večja v okolici Velenja. Medtem ko družine iščejo tri- ali štirisobna stanovanja, investitorji pogosteje kupujejo garsonjere in enosobna stanovanja. Starejši, ki so jim hiše postale preveliko breme, pa iščejo dvosobna oziroma stanovanja z eno spalnico. Med starejšimi stanovanji je največja ponudba dvo- in trisobnih. Ponudba novih stanovanj v Šaleški dolini pa se je zaprla. »Ponudba trenutno ne dosega povpraševanja, saj se vse novogradnje prodajo zaradi večje kakovosti gradnje v zadnjih letih. Nazadnje so bila na trgu stanovanja v novogradnji na Cesti talcev > Trend padanja cen nepremičnin se je končal. Cene so se rahlo dvignile, a novih nihanj ni pričakovati. A v Velenju,« je povedal Dejan Goršek in dodal, da nepremičnine pri nas kupujejo in prodajajo predvsem lokalni prebivalci. »V okolici Velenja pa se z bližino avtoceste povečuje tudi povpraševanje kupcev iz drugih regij. Sicer se priseljenci najpogosteje najprej odločijo za naje-mniško stanovanje, šele po določenem času bivanja pa se odločijo za nakup.« Dejan Goršek Lokacija ali cena? Agenti pri nakupu nepremičnine izredno poudarjajo lokacijo. V Velenju -manjšem mestu, v katerem je praktično vse na dosegu nekaj minut, se kupci bolj zanimajo za mikrolokacijo v stavbi: nadstropje, orientacija glede na smer neba, balkon oziroma terasa, dvigalo. Tudi preden smo dobili energetske izkaznice, so kupci praviloma spraševali po višini šo in redkeje naseljeno lokacijo. »Sicer pa se vse začne in konča pri ceni,« pravi Goršek. Stranke, ki so sicer zelo dobro informirane, poznajo cene stanovanj in za svoj denar pričakujejo ustrezno, kakovostno in cenovno primerno stanovanje. »Zato se stanovanja načeloma prodajajo po nekih povprečnih cenah v dolini - med 900 in 1000 evri na kvadratni meter, odvisno od stanja stanovanja - brez večjih odstopanj.« Glede na ugodne kredite so zdaj dobre priložnosti za > Velenjčani se zelo radi odločajo za stanovanja v okoljih ali četrtih, kjer so že živeli ali odraščali. Sicer je trenutno najbolj popularen desni breg, natančneje petorčki. nakup ali prodajo nepremičnine, pravi. »Cene so se ustalile in nenadnih nihanj ni pričakovati. Zato je čas za prodajo in nakup ob nizkih obrestnih merah tako za tiste, ki iščejo nov dom, kot za tiste, ki jih zanima investicijsko vlaganje v nepremičnine. Tudi zato, ker so obresti na depozite zelo nizke.« V primerjavi z ožjo okolico so cene tu nekoliko višje kot v Celju ali Slovenj Gradcu, kar Dejan Goršek pripisuje manjši ponudbi in bolj kakovostnemu bivanju v Velenju. stroškov ogrevanja. Poleg same kvadrature jim veliko pomeni razporeditev in svetlost prostorov. Raje izberejo mirnej- ■ Mimo Gutenbuchla konec aprila Koncesionar, podjetje Andrejc, v Šoštanju končal dela na štirih odsekih lokalnih cest Milena Krstič - Planine Šoštanj - Občina Šoštanj je lani pomladi s podjetjem Andrejc podpisala koncesijsko pogodbo za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih lokalnih cest. Po njej bo koncesionar v dveh letih obnovil tudi 44 kilometrov lokalnih cest. Delati so začeli takoj po podpisu pogodbe maja in doslej že zaključili kar nekaj odsekov. Na odseku Florjan-Bele Vode so končana dela na lokalni cesti kamnolom Fajdiga-elektrarna Mežnar, na lokalni cesti Topolši-ca-Hliš - Bovha-Lajše na odseku od domačije Hliš do domačije Bovha in od domačije Koradej do regionalne ceste, na odseku Šoštanj- sanatorij-Mlinar-Ci-gler-Vas odsek od Jazbeca do šole, od šole do cerkve in od cerkve do križišča z javno potjo, na odseku Šoštanj križišče-Kri-žnik-Penk pa odsek od Križnika do regionalne ceste. »Ker vremenske razmere to omogočajo, koncesionar nadaljuje dela na lokalni cesti na odseku Šoštanj-Ravne mimo dvorca Gutenbuchel. To obnovo so začeli decembra, zaključili pa jo bodo predvidoma konec aprila,« pravi Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. V dolžini približno 1.100 metrov bodo povsem obnovili cesto, vključno s pločni- Marija Anžej: »Ker vremenske razmere to omogočajo, koncesionar že nadaljuje delo.« kom, in poskrbeli za novo javno razsvetljavo ob njej. Zaradi del je popolna zapora te ceste, obvoz pa je urejen preko Lajš. ■ nitlio 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz Sistem za izposojo koles BICY ponovno deluje Velenje, 1. marca - Sistem za izposojo koles BICY, ki v zimskih mesecih ni bil aktiven, na njem pa so opravili vsa potrebna popravila, ponovno deluje. Vključuje 81 koles na 15 izposojevalnih postajah v Velenju in Šoštanju. Zaradi velikega zanimanja za izposojo koles so v preteklem letu sistem BICY nadgradili z dvema postajama, in sicer pri gasilskem domu v Pesju ter pri Nakupovalnem centru Ve-lenjka. Vsak uporabnik lahko kolo uporablja 14 ur tedensko. V sistem BICY je vključenih že 2.786 uporabnikov. Od začetka delovanja je bilo narejenih že več kot 133.500 izposoj. VILA HERBERSTEIN VABI NA TEDEN RESTAVRACIJ Vila Herberstein, ki že tradicionalno sodeluje v tednu restavracij, letos od 10. do 19. 3. ponuja dva tri-ho-dna menija, ki sta ju iz štirih kulinaričnih mojstrovin sestavila chefa Igor Stankovič in Boštjan Pečečnik. V pomladnem terminu tedna sodeluje 99 restavracij pod sloganom: Prijazno do narave! Cena posameznega menija je 17 € in je enotna v vseh restavracijah. V prejšnjem, jesenskem tednu restavracij, je Vilo obiskalo preko 700 gostov iz vseh koncev Slovenije, zato na Herbersteinu pričakujejo, da bo tudi tokrat odziv ljubiteljev kulinarike zelo dober. Vsem, ki bi radi prišli priporočajo, da pokličete čim Boštjan Pečečnik in Igor Stankovič prej na (03) 896 1400, saj je rezervacija v okviru tedna restavracij nujna. Izkoristite priložnost za pokušanje kulinaričnih dobrot v Vili Herberstein. MENI 1 Bulgur preproga s terino iz pegatke, aioli majonezo in brusničnim želejem Telečja krača z ješprenjevo rižoto, šitaki gobami, rdečo redkvico in divjo solato Ajdov krapec s suhimi hruškami, vanilijevo kremo, metino skuto, lešnikovim drobljencem in malinami MENI 2 Bulgur preproga s kozico, aioli majonezo in brusničnim želejem File lososa pečenega v kataifi testu, pire iz sladkega krompirja in ragu iz rdeče pese in malin Ajdov krapec s suhimi hruškami, vanilijevo kremo, metino skuto, lešnikovim drobljencem in malinami a Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 10 IG KULTURA 9. marca 2017 Ena od štirih Zlatih kock v Šoštanj Z njo so arhitekti nagradili delo »Sto petkrat o Šoštanju v enem odstavku« ALTERNATOR Milena Krstič - Planine Ljubljana - Zbornica za arhitekturo in prostor je podelila nacionalne nagrade Zlata kocka. Med štirimi dobitniki v kategoriji tiskani mediji je tudi Občina Šoštanj za delo »Sto petkrat o Šoštanju v enem odstavku« Roka in Špele Poles. V njem je občina predstavljena z izborom 105 ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline, ki so prostor sooblikovali v preteklosti, nekateri pa so tudi del sedanjosti. Občina Šoštanj je za publikacijo doslej že prejela priznanje Naša Slovenija 2015. Zlata kocka je nagrada za naju- V obliki stalne razstave je na ogled (tudi) v občinski stavbi. spešnejše projekte in programe, ki otroke in mladostnike uvajajo v arhitekturo grajenega prostora. Nagrada hkrati predstavlja kandidaturo za svetovno nagrado »UIA architecture children Golden Cube Awards«. Ob izidu publikacije je Obči- na Šoštanj v občinski stavbi leta 2015 odprla stalno razstavo. Dej muzko bolj na glas! Skupina SkorBand iz Šaleške doline, ki deluje že četrto, ponuja s svojim prvim samostojnim komadom nov, nalezljiv glasbeni refren ter svež in mladosten videospot, nabit z optimizmom. V sodelovanju s priznanim slovenskim glasbenikom in avtorjem številnih uspešnic Daretom Kauričem so se pri nastajanju novega glasbenega projekta lotili okvirov retrofunky disco beata s kratkimi rapovskimi vložki. Nastala je dinamična in energična skladba 'Dej muzko bolj na glas!', s katero se želijo predstaviti slovenskim poslušalcem. Za glasbeno produkcijo in mix skladbe je poskrbel Miha Gorše (Muff). Hkrati z energijo nove skladbe se je porodila ideja za zanimiv videospot, ki je nastal v sodelovanju z videoprodukci-jo Fotokom in Matejem Vraničem na čelu. Videospot za skladbo Dej muzko bolj na glas! so snemali v velenjski Rdeči dvorani. Pevka Larisa je o občutkih na snemanju povedala: »Zaradi snemanja v nočnem času, pod ogromno disko kroglo in odrskimi lučmi je bil občutek, kot da smo na pravi zabavi. Poleg tega nam je to omogočila tudi vrhunska snemalna ekipa in naši prijatelji, ki so nastopili kot statisti. Zdi se nam, da je spot zaradi tega še bolj pristen in energičen.« SkorBand delujejo v razširjeni in skoraj bigbandovski zasedbi. Zanimajo jih različne glasbene zvrsti, zato je njegov glasbeni repertoar stilsko izredno dinamičen. Zasedba z ženskim in moškim vokalom, ritem in trobilno sekcijo mu namreč omogoča izvajanje zahtevnejših aranžmajev in prilagajanje specifičnim dogodkom. Deseterica glasbenikov že sedaj prejema veliko pozornosti z nastopi po Sloveniji in daje občinstvu prostor, da z njim zapoje in zapleše na njegove lastne priredbe uspešnic raznih znanih izvajalcev. Več o njih na spletni strani www. skorband.si a Smiljan Rozman -deček iz Šoštanja Malokdo iz Šaleške doline ve, da je znameniti slovenski pisatelj Smiljan Rozman tri pubertetniška leta tik pred drugo svetovno vojno odraščal v Šoštanju, kjer je obiskoval Državno meščansko šolo Mihaela Vošnjaka. Rozman je bil predvsem pisatelj (napisal je številne knjige za mladino in odrasle, radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovna filma, tri kratke igrane filme, opero in balet), bil je dober glasbenik, pisec besedil za popevke in izvrsten slikar. Natanko na dan desetletnice pisateljeve smrti (rodil se je pred devetdesetimi leti) bo 15. marca ob 18.30 v Mestni knjižnici Šoštanj otvoritev razstave posvečene »rojaku« Smi-ljanu Rozmanu. O pisatelju bomo lahko spregovorili z njegovo ženo Germino, sinom Martinom in njegovo prijateljico iz otroštva, Šoštanjčanko Marijo Žugelj (Samobor). Smiljan Rozman z očetom pred Ježovnikovo gostilno v Šoštanju Usodno mimo Bojan Pavšek Verjetno te kolumne nikoli ne bi bilo, če se ne bi na skupni imenovalec zrinilo kar nekaj naključnih dogodkov, v katerih sem bil prisoten v vlogi neme priče ali pa so mi jih izklepetali tisti, ki jim verjamem na besedo. Nič bat, ni bilo nič strašnega, pretresljivega ali vsaj približno konkurenčnega vsakodnevnim potezam bogatih in slavnih. Ker sem zaradi družinskega podmladka reden obiskovalec osnovnošolskih ambientov, v katerih mrgoli otročadi, mi nehote priletijo v uho množice stavkov, ki sestavljajo del vsakodnevne komunikacije med njimi. Poleg debat, ki (nekako pričakovano) pošteno obdelajo dogajanje na malodane vseh popularnih socialnih omrežij, posežejo vmes še zaupljivi podatki, kdo je v koga zaljubljen, kaj je za domačo nalogo, kje se bo popoldan kaj ušpičilo in pa kaj se je včeraj zgodilo v Usodnem vinu. Kdo je koga prevaral, kdo je s kom nazaj, zakaj je ona odšla, zakaj on ni odšel, čemu je ne pokliče, kako ona vidi vse skupaj, kaj porečejo na vse skupaj starši ... Skratka kdo, zakaj, čemu, kako, morda, če pa ne, ali pač, ne, da, nikoli, oprosti ... Pravi leksikon besed in čustev, ki v pubertetniškem času niso nič kaj nenavadnega. Celo za odtenek preveč so marsikdaj potencirane. Ob divjanju hormonov, ki le stežka ohranjajo emocionalno in telesno ravnovesje, je takšno stanje v interakcijah precej logična posledica. Toda zgoraj omenjena besedičenja so prihajala iz ust šolarjev, nastanjenih šele v prvi in drugi triadi!? Vsi (baje) spremljajo serijo. Vsi so na tekočem. Vsak šolski dan. Vsak šolski večer. Najprej zobke umit in potem hitro pogledat, kako se za ljubezen med trtami borita Nina in Martin. Otroška odvisnost od slovenske vinarske žajfnice je tu in tam presegla celo moja pričakovanja. Pod velik vprašaj so namreč postavili svojo udeležbo na kakovostnem kulturnem dogodku, ki bi jim bil zelo v pomoč pri nadaljnjem izobraževanju. Razlog? Če bi spustili večerno dogajanje pri Rozmanovih in Dolinarjevih, ne bi bili več na tekočem. Kar jim lahko predstavlja hendikep že naslednji šolski dan, saj se ne bi mogli aktivno vključiti v analize sinočnjega dela. Vse skupaj bi morda ne pustilo tako močnega pečata, če bi se nadaljevanka predvajala v času, ki ne bi odžiral še kako priporočljivega spanca za to starostno obdobje. Morda še za odtenek bolj skrb vzbujajoč vidik je ta, da lahko otroci zelo hitro ponotranjijo čustva, prikazana na malih ekranih. Ta učinek je še bolj intenziven, če se dogaja tik pred spancem, saj potem v času nočnih možganskih aktivnosti (pre)intenzivno podoživijo vsak zanje pomemben detajl. Če pobrskamo po zgodovini sedme umetnosti, pridemo do vzroka za nastanek žajfnic in namena njihovega predvajanja. Žajfnica je nadaljevanka z velikim številom nadaljevanj, v kateri so poudarjeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb. Ime izhaja iz angleškega izraza soap opera, pri čemer soap pomeni milo, ker so jih prvotno financirali proizvajalci čistil. Predvajale so se vsak delovni dan, in sicer v času, ko so si gospodinje med čiščenjem doma privoščile kratek, a zaslužen oddih. In tukaj se pokaže, kdo je bil v vsem tem televizijskem cirkusu najbolj premeten. Proizvajalci čistil (beri: sponzorji)! Manipulacija s posebej izbrano ciljno skupino je na veliko obrodila sadove. Gospodinje so ostajale doma, čistile in vmes komaj čakale, da so bile na vrsti njihova Dinastija, Santa Barbara, Ena žlahtna štorija ali aktualna, že omenjena vinarska spletka. Namen in izkupiček očitno še danes kujeta bogastvo. V šov bi-znisu so in bodo žal ti atributi vedno na prvem mestu. Da pa se lahko železo znova in znova kuje v nove oblike, ga je potrebno neprestano ohranjati vročega. Gre za kontinuiteto, ki mora pognati korenine že v mlajših generacijah. In za to je še kako priročen rodoviten otroški svet, ki vsrka vse, kar pride v njegovo bližino. Na srečo obstaja nekdo, ki lahko najmlajše odvisnike od žajfnic še ustavi na poti do bodočih zaležanih kavčeljubcev. Mnogokje zaseda častni položaj v družini in je vedno na dosegu rok. Najbolj poznan je kot Televizijski Daljinec. Počne marsikaj. Preklaplja med stotinami (ni da ni) programov, se igra s časovnimi zamiki, posvetli pretemno, utiša preglasno, lahko pa tudi ugasne vse skupaj. Z eno besedo - obvlada! Edina pomanjkljivost, ki jo ima, je, da ne zmore presojati, kdaj in s kom početi vse našteto. Zato to presojo raje prepusti »ta glavnim« v družini. ■ ■ ■ Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 11 9. marca 2017 ""WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Radio? Posel, veselje, konjiček ... Moderator na Radiu Velenje Igor Kuko-vec je poleg tonskega tehnika Dragana Ber-kenjačevica v zadnjih letih med obiskovalci slovenskega izbora pesmi za Evrovizijo. Tudi letos je bil med njimi. »V redu. Sploh mladi izvajalci se trudijo. Omar je kar ikona Evrovizije, ne bi pa bilo nič narobe, če bi zmagal kdo drug. Skladbe so take, da jih bomo in jih vrtimo tudi na našem radiu,« je komentiral dogodek. Sicer pa je Igor naš zunanji radijski sodelavec že 19 let. Kaj mu pomeni radio? »Posel, veselje, konjiček ... V primerjavi z drugimi mediji ima nekatere svoje prednosti. Je bolj intimen, ni treba, da si vedno urejen kot iz škatlice. Besedni zaklad pa je pomemben pri vseh.« Kljub stažu ima še vedno kanček treme pred mikrofonom, ker - pojasnjuje - človeku pač ne more biti vseeno, kaj in kako govori, s kakšnimi informacijami seznanja poslušalce in poslušalke. Ti ga pokličejo, lahko bi ga še večkrat, pravi, čeprav je program kar natrpan. GLASBENE novice Zanima ga več področij, naj bolj blizu pa mu je glasba. Od tod pred leti pobuda urednici Radia Velenje Miri Zakošek za rubriko Rock šok. Če ne obišče v dveh mesecih vsaj enega koncerta, veliko zamuja, ocenjuje. Z glasbo je povezan eden od njegovih letošnjih destinacijskih ciljev. Skup aj prijatelji načrtu- je obisk festivala Nova rock v Avstriji. Traja štiri dni, udeležujejo pa se ga mnoge skupine, ki v rock glasbi kaj pomenijo v svetu. »Idealna priložnost, da jih spoznaš v živo, saj te običajno Slovenijo zaobidejo. Fino bi bilo, če bi jim lahko prišel tako blizu, da bi pripravil za našo radijski rubriko, kakšen pogovor s katero od njih,« je še dejal Igor Kukovec. Tp Objavljen razpis za Melodije morja in sonca Objavljen je razpis za sodelovanje na letošnjem že 37. festivalu Melodije morja in sonca. Zadnji rok za prijavo je 18. april do 14. ure, pogoji razpisa pa so objavljeni na spletni strani RTV Slovenija. Na letošnjem festivalu se bo predstavilo 14 izvajalcev, od tega najmanj sedem, ki jih bo na razpisu izbrala strokovna komisija, in sedem ali manj vabljenih avtorjev ali izvajalcev, ki jih bo izbral organizacijski odbor festivala. Tudi letos bodo na festivalu podelili nagrade strokovne žirije za glasbo, besedilo, interpretacijo vokalnega solista in nagrado Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oziroma avtorja. 37. festival bo 8. julija ob 21. uri v amfiteatru Avditorija Portorož, neposredni prenos pa si boste lahko ogledali na TV Slovenija. Lani je na MMS-u zmagala Alya s skladbo Srce za srce. Alma s pomladno navihanim singlom Mlada Prekmurka Alma je s svojim zadnjim albumom Almanah obudila čase swinga in char-lestona, ki jih je zapakirala v zabavna besedila in privlačno retro pojavo. V teh dneh predstavlja nov single z naslovom PM. Hudomušna, odločna in pomladno navihana pesem je nastala, ko sta Alma in Denis Horvat, avtor glasbe in aranžmaja, poslušala zdaj že ponarodelo pesem Hvala za vijolice pevke Bilbi. »Le kaj se je zgodilo z ženo,« se je spraševala Alma, »je bila zaradi moževe prevare žalostna, morda celo vesela, je za prevaro sploh izvedela?« Navihana pesem, obogatena z živahnim charlestonom, nas ne pušča v dvomih in odkriva zgodbo z druge plati odločne in jezne žene. 20 let Noctiferie Domača metal zasedba Noc-tiferia je posnela videospot za pesem Holymen, ki jo je pred časom preoblekla v drugačno, akustično različico. Noctiferia je pred več kot letom dni na pobudo Jureta Longyke med gostovanjem v radijski oddaji Iz- dom novega singla in istoimenskega videospota Holymen. San Di Ego z udarnim singlom Doktor za rock 'n' roll Skupina San Di Ego s singlom Doktor za rock'n'roll napoveduje Istoimenski album, ki že buri domišljijo s provokativno naslovno fotografijo. Luč sveta bo ugledal 23. marca, ko fantje načrtujejo tudi promocijski koncert in praznovanje četrtega rojstnega dne v ljubljanski Cvetličarni. Dvanajst pesmi na novem albumu je prežetih z rock energijo in tje so San Di Ego potrdili nastope na slovenskih festivalih, med katerimi izstopata Gora Rocka ter Pivo in cvetje. Slednji bo še prav poseben, saj bodo nastopili s slovito Samantho Fox, ki so ji posvetili priredbo legendarnega hita Touch me iz 80. let. Coldplay za presenečenje izdali klavirsko balado Britanska glasbena skupina Coldplay je v četrtek za presenečenje izdala klavirsko balado z naslovom Hypnotised, s katero so obeležili 40. rojstni dan pevca Chrisa Martina. Skladba Hypnotised je prva pesem z no- f • s ' Jtk, » m m, v štekani začela akustični projekt Transnatura, ki je svoj vrhunec doživel z izidom istoimenskega albuma, na katerem je enajst skladb. Metal glasbo so preoble-kli v novo podobo s pridihom jazza, gipsyja, swinga, countryja ter s španskim in celo balkanskim temperamentom. Zasedba pomlad začenja z velikim praznovanjem dvajsete obletnice ustanovitve, zato 26. marca pripravljajo tudi veliki koncertni spektakel in izid posebne izdaje dvojne vinilne plošče Transnatura. Dogodek napovedujejo z izi- čistokrvnim veseljem do življenja, novi single pa vsebuje vse atribute, ki osrečujejo prave rockerje - ljubezen do žen- | sk, dobre glasbe, zabave in alkohola. Za besedilo in glasbo je poskrbel Aleš Klinar, San Di Ego pa so ustvarili aranžma. Pri snemanju videospota, ki ga je režiral Perica, so uživali v prijetni družbi lepotic in nastal je videspot, kije prava paša za oči. Za pole- vega albuma Kaleidoscope, ki bo izšel 2. junija. Skupina je v izjavi za javnost novi album označila za sestrsko izdajo njihovega zadnjega albuma A Head Full of Dreams, na katerem je tudi pesem z naslovom Kaleidoscope. Na novem albumu bodo poleg pesmi Hypnotised, Kaleidoscope in Something Just Like This, pri kateri je skupina sodelovala z ameriškima DJ-jema The Cha-insmokers, še tri skladbe. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. BQL - Heart of gold 2. OMAR NABER -On my way 3. SELL OUT - Ni panike Tokrat ste pesem tedna izbirali med tremi udeleženci letošnje Eme. Duo BQL je bil vtem izboru boljši od zmagovalca Eme Omarja Naberja. Sicer pa, če smo natančni, sta BQL tudi na Emi osvojila največ glasov gledalcev in poslušalcev, le strokovne komisije so več točk dodelile Omarju Naberju, ki bo Slovenijo zastopal v Kijevu. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Banovšek - Moj meh za smeh 2. Ansambel Poljanšek - Lepa slepa grešna nežna 3. Ansambel Brloga - Za mladoporočenca 4. Ansambel Erazem - Lepa si 5. Ansambel Furmani - Furmani 6. Ansambel Plus - Rdeča šminka 7. Ansambel Tik tak - Gospod oprostite 8. Euro kvintet - Lisička 9. Klemen Knez s prijatelji - Zaljubljena 10. Me tri do polnoči - Nasmeh ne gre nikoli iz mode www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO PETAR GRASO Jutri, v petek, 10. marca, bo v velenjski Rdeči dvorani na 5. tradicionalnem večeru ob dnevu žena nastopil priljubljeni dalmatinski pevec Petar Grašo. Ob njem bo kot gostja nastopila prav tako zelo priljubljena Danijela, večer pa bodo popestrili tudi člani Šaleškega študentskega okteta. LINA KUDUZOVIC Nadarjena mlada pevka Lina Kuduzovic, ki je pri le sedmih letih zmagala v prvi sezoni šova Slovenija ima talent, je uspešna tudi v tujini. Po drugem mestu v šovu Največji švicarski talent zdaj navdušuje v nemškem šovu The Voice Kids, v katerem z vsakim nastopom očara sodnike. MISTERMARSH Vsestranski glasbenik, pro-ducent in izvajalec Martin Štibernik- Mistermarsh predstavlja tretji singel Lupina z njegove samostojne plošče Altamira. Pri nastanku pesmi sta sodelovala še Mitja Novljan, ki je napisal besedilo, in Jure Rozman, ki je odigral bobne. DEMOLITION GROUP Za skupino je težko obdobje, saj se je zaradi nesoglasij o nadaljnjem delovanju razšla z ustanovnim članom, saksofonistom Jožetom Pegamom, in kitaristom Matijo Lapuhom. Sicer so z novima članoma pričeli delo pri novem albumu, ki ga nameravajo izdati jeseni, za pokušino pa predstavljajo singel Zvezde. SLOVENSKA POLKA IN VALČEK Strokovna komisija je izbrala dvanajst skladb (šest polk in šest valčkov) 22. festivala narodnozabavne glasbe Slovenska polka in valček, ki bo potekal v Podčetrtku. Dobitniki nagrad za najboljšo polko, valček in skladbo festivala bodo znani 7. aprila. Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 12 12 k k Zakonca Zabukovnik - Stojan (zaposlen rr na poslovni enoti Energetika velenjske komunale) ter Nataša (zavarovalniška agentka, predsednica vaške skupnosti Rečica ob Paki) sta člana kar nekaj društev v občini ob Paki. Po fotografiji sodeč nista najbolj navdušena nad dogodkom, ki sta se ga udeležila. Po informacijah nista bila skregana, bolj utrujena. Pa menda ne zaradi obvezne vsakodnevne rekreacije njunega štirinožnega družinskega prijatelja, ampak: »Ljudje ne vedo, da ni enostavno, če si v bližnjem sorodu z županom,« bi lahko prebrali sporočilo z njunih obrazov. »Malico napravim, gojzarje zavežem, za vsak slučaj še kompas in tale zemljevid vzamem,« je naglas razmišljal planinec Franc Maršnjak. Mislite, da načrtuje avanturističen izlet na safari? Nič čudnega, a se motite. »Sedem korakov na sever, devet proti Gaberkam, tri v smeri Plešivca,« je nadaljeval in izdal destinacijo svojega naslednjega izleta, ki ga ne glede na to, da Šaleško dolino pozna kot lasten žep, saj je že ničkoliko-krat prehodil njene poti, kot pravi planinec in vodnik vedno skrbno načrtuje. »»^AS 9. marca 2017 k k Takole ponosno se je, še vsa rr zadihana, pred Čvekov objektiv v gasilskem domu Šoštanj - mesto postavila Romana Ovčar. Samo nekaj minut je imela, da se je iz smučarskega kombinezona preoblekla v gasilsko uniformo in pritekla na občni zbor. »Obe se morata videti,« je naročila. Seveda! Medalji, srebrni, so ji malo pred tem okoli vratu obesili na Gol-teh. Eno je osvojila na vseslovenski, eno pa na regijski tekmi gasilk in gasilcev v veleslalomu. Z njima je potrdila, kako hitri so gasilci, pa naj gre za hitenje na pomoč, hitenje skozi vratca ali pa hitenje na stanovsko druženje. ZANIMIVOSTI Umrl pod kupom pornografskih revij Na Japonskem je neki stanodajalec, potem ko šest mesecev ni prejel plačila, vstopil v stanovanje najemnika. Vse, kar je zagledal, so bili kupi pornografskih revij. Ko se je stanodajalec (sicer stežka) pomaknil prek celotnega stanovanja, je navsezadnje vendarle odkril truplo stanovalca. Stopil je v stik z družino pokojnika in jim odprl vrata stanovanja. Osramočeni zaradi gore revij z vsebino za odrasle so se sorodniki odločili najeti čistilni servis, da bi sporne zbirke diskretno odstranili in jim tako prihranili sramoto. Skupaj je bilo v stanovanju za šest ton revij pornografske vsebine. Ni jasno, ali je 50-letnik umrl pod gmoto ali pa ga je na cedilu pustilo srce. Hotel z najslabšim pogledom na svetu V Betlehemu so odprli hotel z najslabšim pogledom na svetu. Hotel z desetimi sobami, zgrajen v kolonialnem stilu in okrašen s kitajskim porcelanom in usnjenimi kavči, stoji tik ob zidu v Betle-hemu. Vse sobe ponujajo razgled le na zid, iz zgornjih nadstropij pa lahko gostje zrejo v oči izraelskim ostrostrelcem, ki s svojimi puškami bdijo na mestom. Hotel so gradili okrog 14 mesecev, ko pa je minuli teden odprl svoja vrata, je to presenetilo celo Palestince. Otvoritev so časovno uskladili s stoletnico britanskega sprejema Balfurske deklara- cije leta 1917, s katero je država pomagala utreti pot ustanovitvi Izraela. Pametni kondom Po pametnih urah, hladilnikih in tekaških pripomočkih ponudbo sodobne tehnologije odslej dopolnjuje še pametni kondom. Izdelek, ki se imenuje i.Con Smart Condom, proizvajalec oglašuje kot prvi pametni kondom v zgodovini. Za 70 evrov ga je že mogoče naročiti, z natikanjem pa bo treba še malo počakati, saj je inovacija še v izdelavi. V resnici pravzaprav ne gre za kondom, temveč visokotehnološki obroček, ki ga je mogoče tudi uporabiti večkrat. V podjetju zagotavl- jajo, da je »izjemno udoben, vodoodporen in peresno lahek«. Obroček meri jakost in frekvenco sunkov moškega, računa porabljene kalorije, meri temperaturo kože, obseg uda in beleži, koliko različnih položajev je moškemu uspelo osvojiti. Z obročkom je povezana tudi posebna aplikacija; ker so moški nagnjeni k primerjanju, bodo svoje posteljno udejstvovanje lahko na spletu primerjali z ostalimi uporabniki aplikacije. Obroček ima enoletno garancijo, polniti pa ga je mogoče preko mikro USB kabla, pri čemer optimalno napolnjen deluje šest ur. Medeni turizem Slovenski čebelarji ugotavljajo, da poleg zdravilnih učinkov medu na človeško telo ugodno vpliva tudi vdihavanje cvetnega prahu in celo zvok čebeljega brenčanja. Zato ni čudno, da so se domislili čebeljega oz. medenega turizma: gre za dopust, ki je namenjen predvsem družinam, ki si želijo počitnic brez mestnega hrupa. Tisti, ki se odločijo zanj, svoj oddih preživljajo v neposredni bližini čebelnjaka ali pa v čebelnjaku samem - nekateri slovenski čebelarji so prav zares že postavili čebelnjake, v katerih je mogoče prenočiti. »Imamo odprtine, skozi katere gre čebelji aerosol in vsa toplota gor. In ko ti počivaš oz. spiš, se ti metaboli-zem ustavi in si 90 odstotkov do-jemljivejši do vsega tega, se pravi dalj časa spiš, boljše se počutiš, seveda se relaksiraš, obnavljaš,« je pojasnil čebelar Štefan Šemen. Dodal je še, da svojim gostom nudi tudi zdravljenje s čebeljimi piki in medeno savno. Bodo roboti odgovorni za škodo, ki jo povzročijo? Po podatkih mednarodne zveze za robotiko se je prodaja robotov med letoma 2010 in 2014 vsa- ko leto povečala za 14 odstotkov, leta 2014 pa že za 29 odstotkov. »Roboti vplivajo na vedno več področij našega vsakdanjika. V času tako razsežne robotizacije se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo bo kriv, ko bomo npr. v samovozečem avtomobilu zleteli s ceste in pri tem morda še koga poškodovali; avto? Proizvajalec? Mi? »Da bi zagotovili, da so in da bodo ostali v službi ljudi, moramo nujno ustvariti strog evropski zakonski okvir,« je opozorila članica evropskega parlamenta Mady Delvaux-Stehres iz Luk-semburga. »Roboti so proizvod človeškega uma in rok, ampak so kljub vsemu predmeti. Stroji, ne osebe. V njih ni življenja. Nimajo duše in jim ne moremo dati statusa elektronske osebe,« je opozorila Marijana Petir iz Hrvaške, ki je tako kot še 38 drugih zastopnikov iz petih političnih strank nasprotovala temu, da bi dali robotu status pravne osebe, saj bi to nekoč pomenilo, da bi pred sodišče stopil robot, ne pa njegov proizvajalec ali lastnik. Po razpravi so v Evropskem parlamentu oblikovali pobudo, v kateri pozivajo Evropsko komisijo, da oblikuje sistem, po katerem bi najbolj avtonomni roboti imeli status elektronskih oseb in bi bili odgovorni za škodo, ki bi jo povzročili. frkanje » Levo & desno « Uspeh Vladnim in zdravniškim sindikalnim pogajalcem je uspel velik dosežek. Konec tedna so kljub močnemu dvigu temperatur zamrznili stavko zdravnikov. Slavili so Tako, moški so si oddahnili. Bilo je naporno, a tudi praznik- dan žena - so uspeli proslaviti. Da ne bodo ženske tarnale, da morajo vse storiti same. Maskiran spomin Pust je skoraj povsod, kjer so ga slavili, navdušil. Še posebej, če je kakšnega pomembneža rušil. Zlobneži Tudi v dobrih firmah lahko kdo poreče, daje pri kakšnem delu grozno. Pravijo, daje v Gorenju i že nekaj časa manj grozno. Groznikje odstopil. Vsem ne gre Podatki kažejo, da gre Slovencem vendarle vse bolje. A žal je še veliko preveč takih, ki jim ne gre. Trden steber Med obiskom vodilnih mož Evropske unije smo večkrat slišali, da je Slovenija trden steber unije. Torej tudi naša deželica sama ne more biti na trhlih nogah. Slab zgled Tudi otroški parlamenti so zelo zanimivi in tudi kritični. Tako burni kot »odrasli« pa na srečo vendarle niso. Še ne. Vsaj nekaj Skoraj vse občine že imajo prometne strategije. Mnoge občane zanima, kdaj bodo imele tudi res ustrezno urejen promet. Od klasja do kruha Veliko je še takih, ki čutijo pomanjkanje kruha. A za pekarne ni zanimanja. Stečajnemu upravitelju Klasja vseh pekarn na širšem celjskem območju nikakor ne uspe prodati. Čaka kdo, da mu jih bo kar podaril? Te mačke Nekateri pri nas so še vedno vraževerni. Kar obrnejo se, če jim prečka pot črna mačka. Razen če je res dobra mačka. Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 13 9. marca 2017 «»SÜAS REPORTAŽA 13 V strožji tobačni zakon ne verjamejo vsi Se bo z enotno embalažo in še višjimi cenami razrasel črni trg? - Gostinci opažajo, da vse več kadilcev že zvija cenejši tobak -Država bi morala več nameniti za preventivo Bojana Špegel Velenje, 28. februarja - 61 glasov v državnem zboru je bilo dovolj, da je bil sprejet zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Zakon ima po mnenju zdravstvene ministrice Kolarjeve veliko podporo javnosti in prinaša dokazano učinkovite ukrepe v boju proti kajenju. Pa to res vse drži? Preverili smo, kaj o novem zakonu menijo tisti, ki se jih bo najbolj dotaknil. Ema Tasič, lastnica franšizne trafike v Centru Nova, je prepričana, da zakon ob postopnem višanju cene tobačnih izdelkov ne bo prinesel nič drugega, kot še večji razrast črnega trga s cigaretami in tobakom. Povedala nam je še: »Po novem bomo morali vsi, ki bomo prodajali tobačne izdelke, vsako leto pridobiti licenco. To nas bo stalo 200 evrov na leto, kar za trafike ni malo. Že s 15. marcem bomo morali umakniti vse reklame za tobačne izdelke, tudi vžigalnikov, ki so jih kot reklame podarjali proizvajalci cigaret, ne bo več. Drugi pomembni datum bo 1. maj. Od tega dne dalje bodo morali biti vsi tobačni izdelki na prodajnih mestih zakriti, ne bodo več v odprtih vitrinah. Za zdaj je na njih še oznaka znamke cigaret, a bodo škatlice že opremljene s fotografijami, ki naj bi odvračale od kajenja. Pred 1. majem bomo morali vrniti vse stare zaloge cigaret, ki jih bodo verjetno uničili, tobak pa smo že vrnili. Cigaret z okusom mentola in vanilije je bilo že sedaj manj, od maja dalje jih ne bo več. Prepričana sem, da zaradi vseh teh ukrepov ne bo manj kadilcev. Tisti, ki kadi, tako ve, da mu to škodi. Prav se mi zdi edino to, da bodo kaznovali tiste, ki bodo kadili v avtomobilih, če bodo z njimi v avtu otroci.« Drago Harnik, lastnik lokala v centru Velenja, prav tako ne verjame, da bo novi veliko strožji zakon učinkovit. Ker ima tudi delno ograjeno teraso, nas je zanimalo, če je zadovoljen, da so pred sprejemom zakona omilili pogoje za ureditev teras, če na njih gosti tudi kadijo. »Nisem še natančno preveril, kaj sedaj pravi zakon, a po prvem predlogu bi moral odstraniti korita s cipresami in steklene stene ob terasi, sedaj pa mi, upam, ne bo treba. Cigarete in tobak sta že sedaj draga, zato opažam, da vse več gostov zvija tobak. Če se bodo še dražili, bo takih še več ali pa bodo cigarete kupovali na črnem trgu. Prepričan sem, da tudi enotna embalaža cigaret s precej groznimi fotografijami ne bo prepričala kadilcev, da prenehajo kaditi. Zato se mora vsak človek odločiti sam. Zato se mi strožji zakon ne zdi dober. Bolje bi bilo, če bi država več vlagala v preventivo, da mladi sploh ne bi začeli kaditi.« Čisto slučajno smo ustavili še kadilca, ki prisega na elektronske cigarete, ki jih bodo po no- vem izenačili s klasičnimi. Damjan Weber živi v Hamburgu, zaradi zdravljenja pa je trenutno v Sloveniji. Povedal nam je: »Veliko potujem, tako z letali kot vlaki. Na letalu elektronske cigarete nisem smel prižgati, na vlaku pa tudi marsikje v Evropi. Prepričan sem, da so manj škodljive kot klasične, zato se mi zdi, da izenačitev ni pravilen korak. Kot zagotovo ni pravilen korak enotna embalaža s tistimi groznimi slikami. Po mojem gre le za to, da bo država pobrala še več denarja, ne verjamem pa, da ga bo vračala v preventivo.« Od mojih sogovornikov sem slišala tudi pripombo, da bi morali v Sloveniji, če bi želeli biti do vseh pravični, izenačiti tudi embalažo alkoholnih pijač, saj je tudi alkoholizem škodljiv in v porastu. »Potem tudi te bitke za teran ne bi bilo več treba!« je zatrdil eden od njih. Pa še to. Vlada si obeta, da bo v državno blagajno samo od plačevanja licenc za prodajo tobaka kapnilo 100 tisoč evrov, s trošarinami na tobak pa letno v državni proračun dobijo 400 tisoč evrov. Verjetno zato s figo v žepu upajo, da Slovenci naenkrat ne bodo vsi nehali kaditi, ker bi ta znesek kar težko nadomestili. Pri tem pa država za preventivo in opozarjanje na posledice kajenja letno nameni 50 tisočakov. In to kljub dejstvu, da tobak med dejavniki tveganja za zdravje tudi v Sloveniji zahteva največ življenj, okoli 3600 letno. • Strategijo razvoja turizma razgrnili pred širšo javnostjo Poslanstvo turizma v občini je varovanje, ohranjanje in interpretiranje kulturnozgodovinske dediščine Velenja - Identiteta mesta je mladost, a mladi zaradi politiziranja izgubljajo voljo do ustvarjanja v turizmu Tina Felicijan Mestna občina Velenje se je v lanskem letu skupaj z izvajalcema Zavodom Tovarna traj-nostnega turizma GoodPlace in agencijo za marketing Nea Culpa lotila izdelave dokumenta Strategija razvoja in trženja turizma v mestni občini Velenje za obdobje od 2017 do 2021. Za izvedbo analize preteklega in aktualnega stanja pri organizaciji, vodenju in trženju turističnih dejavnosti se je strokovna ekipa na delavnicah posvetovala z lokalnimi turističnimi ponudniki, opravila terenske oglede, anketo med lokalnimi ponudniki in obiskovalci, prejšnji teden pa tudi javno razpravo. Pripombe in predloge bodo obravnavali, mnenje bosta podala še strokovni in nadzorni svet Zavoda za turizem Šaleške doline, nato pa bodo dokument pripravili na potrditev v mestnem svetu predvidoma na naslednji seji. Neizkoriščeni potenciali Analiza stanja razvoja in trženja turizma v velenjski občini je razkrila številne, a slabo izkoriščene potenciale. »Največja privlačnost destinacije z velikim potencialom za pritegnitev pozornosti domačih in tujih turistov je mesto Velenje samo - zgodba o njegovem nastanku in razvoju v kombinaciji z rudarsko dediščino (vključno z nastankom Šaleških jezer, ki so osrednja naravna znamenitost), dobro ohranjeno modernistično arhitekturo in spomeniki ter tehniško dediščino, ki se danes odraža predvsem v uspešnih lokalnih podjetjih,« so med drugim ugotovili izvajalci, ki so izpostavili še nekaj priložnosti za izoblikovanje nosilne zgodbe Velenja. Zaradi infrastrukture, naravnih danosti, tradicije pa vidijo možnosti za razvoj tako kulturnega kot aktivnega, festivalskega in poslovnega turizma. Kljub »imrpesivno« velikemu številu obiskovalcev in prav tako »izjemno« velikem številu tako kulturnih kot športnih in družabnih prireditev je nočitev malo. Nastanitvenih objektov, katerih struktura in vsebine so primerne predvsem za poslovne goste, ki v Velenju tudi najpogosteje prenočijo, je trenutno dovolj. A so po mnenju gostov v povprečju manj kakovostni kot primerljivi objekti v Sloveniji. Stopnja zasedenosti na državni ravni raste in je trenutno 24-odstotna, v Velenju pa 15-odstotna. »Izziv za Velenje je, kako enodnevne obiskovalce prireditev spodbuditi k večji potrošnji in jih morebiti zadržati za noč ali dve oz. kako jih ponovno privabiti v mesto na daljše bivanje,« je zapisano v dokumentu. Ponudba tradicionalne kulinari-ke je trenutno prepuščena posameznim ponudnikom, nedovr- Strategijo razvoja in trženja turizma v MOV za petletno obdobje so predstavile članice projektne skupine Jana Apih, Neja Petek in Tina Hedi Zakojšek, predstavitev pa je povezovala Urška Gaberšek. Poleg nekaj pripomb o bolj analitični kot strateški vsebini dokumenta, odsotnosti jasne vizije in konkretnih ciljev, koliko turistov želimo in katere produkte jim bomo ponudili, o nezadostni vključitvi nekaterih delov kulturne in zgodovinske dediščine v ponudbo in promocijo so razpravo zaznamovale pripombe zaradi vpletanja polpretekle zgodovine v oblikovanje nosilne zgodbe Velenja in tukajšnje turistične produkte. Nekatere skrbi »poveličevanje simbolov prejšnjega režima,« medtem ko drugi na podlagi pozitivnih izkušenj iz destinacij s podobnim zgodovinskim ozadjem prav v »doživljanju socializma« vidijo priložnost za turistični razvoj. Zato so izkušeni delavci v turizmu in strokovnjaki opozorili, da so »zaskrbljeni zaradi političnih pritiskov,« čeprav »politika ne bi smela usmerjati turizma.« Mladi, ki so jih udeleženci razprave pozvali, naj oni snujejo turistične produkte, pa so povedali, da so zaradi tega razočarani in jim pojenja energija, da bi se sploh še trudili za turistični razvoj mesta in okolice. > šena in nepovezana. Turistični produkti so razkropljeni. Komuniciranje in povezovanje ponudnikov (v regiji) je slabo. Manjkata celostna grafična podoba, celovito trženje in še bi lahko naštevali možnosti za izboljšave, ki jih je nakazala analiza. Štiri razvojne prioritete Trende v turizmu narekuje sodobni način življenja. Zaradi pomanjkanja časa ljudem dopust pomeni pobeg od vsakdana, počitek, aktivno preživljanje proste- Višja svetovalka MOV za turizem Urška Gaberšek: »Analiza je pokazala, da je Velenje prijazna destinacija predvsem za enodnevne obiske, in osvetlila veliko priložnosti, ki jih bo v prihodnosti treba intenzivno izkoristiti.« ga časa, zanimiva doživetja, nove izkušnje, spoznavanje novih ljudi in kultur. »To narekuje razvoj ponudbe, ki bo morala biti nišna in bo morala različnim obiskovalcem zagotavljati različna in zanimiva doživetja,« napoveduje višja svetovalka MOV za turizem Urška Gaberšek, ki je predstavila štiri razvojne prioritete: ljudje in okolje, turistična ponudba, turistična infrastruktura in trženje. »Vsaka ima ogromno ciljev. V prvem sklopu je strateški cilj razvijati in povezovati ponudnike s poudarkom na razvoju in zadovoljstvu zaposlenih ter skrbi za soobstoj ter ravnotežje v naravnem v družbenem okolju. V drugem vzpostaviti pogoje za razvoj vrhunskih avtentičnih in izvirnih produktov in storitev v okviru kulturnega, festivalskega, aktivnega in poslovnega turizma. Nato je strateški cilj poskrbeti za uresničevanje infrastrukturnih projektov v sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem. Cilj trženja pa je vzpostavitev delovne skupine, razvoj tržne znamke, oblikovanje krovne zgodbe in komunikacijske strategije. Tako želimo povečati prepoznavnost in obisk Velenja ter vključiti velenjsko turistično ponudbo v slovenske promocijske kanale in aktivnosti.« Strategija že zajema izvedbeni načrt. Zadani ukrepi že imajo določene nosilce. »Z uresničevanjem zadanih ciljev bomo poskrbeli, da bo Velenje v prihodnosti edinstvena in prepoznavna turistična destinacija, kar danes še ni. Vsekakor pa bo najprej treba imenovati ekipo destinacijskega menedžmenta, ki bo bdela nad izvajanjem strategije,« je še napovedala Urška Gaberšek. ■ š Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 9. marca 2017 Pusti so se poslovili Življenje se spet utirja v normalne poti. Pustno rajanje je za nami, šeme postavljene v kot, pozitivne zgodbe in veseli trenutki pa bodo še nekaj časa krožili naokrog. Lepo je bilo videti, kako neizmerna je otroška vnema in ustvarjalnost in kako se je otroška igrivost ponovno prebudila tudi mnogim odraslim. V številnih kreativnih delavnicah so ustvarjali z mladimi in za mlade in bogatili svojo in otroško ustvarjalnost. V Šentilju (spodaj) in v Belih Vodah pa so se na koncu še takole postavili pred objektiv. ■ Velenjski invalidi zborovali in iskali rešitve V soboto smo se invalidi MO Velenje zbrali na rednem delnem zboru invalidov MO Velenje. Odbor invalidov MO Velenje je sestavni del Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje, v katerega so vključeni še odbori občine Šoštanj, občine Šmartno ob Paki in aktiv Premogovnika Velenje V našem odboru je bilo lani 688 rednih članov, od tega je bilo 88 članov opravičenih plačila članarine, na novo se je vpisalo 31 članov, žal pa je 19 članov umrlo. Povprečna starost članov se povečuje. Tudi zato si želimo, da bi se v naše vrste vključevali tudi invalidi, ki so še zaposleni. Na zboru smo obravnavali dosedanje delo in potrdili plan za leto 2017. Vključevali se bomo v vse dejavnosti Medobčinskega društva invalidov Velenje, in sicer na socialnem, športnem in kulturnem področju. Še naprej bomo skrbeli za prevoz in razdelitev viškov hrane in Banke hrane. Obiskovali bomo starejše člane na domu ali v bolnicah, uporabljali počitniške zmogljivosti Zveze delovnih invalidov Slovenije in se udeleževali njihovih delovnih in izobraževalnih delavnic. Ker so člani vedno starejši in ne obvlada- jo računalnikov, si želimo pisno informiranje o dogodkih na ZDIS in v šaleško-savinj-skem območju. Žal se že dalj časa trudimo za takšno informiranje članstva, a na zvezi ni posluha, da bi za naše člane tiskali informacije v pisni obliki, ki bi jih ti prejemali na dom, kot je organizirano v mnogih društvih. Sobotni zbor je bil tudi volilni. Volili smo predsednika, blagajnika, člane izvršnega in nadzornega odbora. Izvolili smo tudi delegate, ki nas bodo zastopali na volilnem zboru Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje. ■ Upokojenci na Konovem so zelo aktivni V krajevni skupnosti Konovo se vključuje približno 200 članov v pododbor društva upokojencev. Predsednica PDU Konovo Danica Krivec je tega zelo vesela. Ob torkih in četrtkih se družijo pri pikadu ali šahu, v poletnih mesecih pa pri kegljanju na vrvici. Pozimi ob 17.00 telovadijo, ob četrtkih pa se zbirajo ob 8.30 in odidejo skupaj na eno- do dvo-urni pohod. Zelo veseli so bili v kraju večnamenskega prostora in športnega parka pri domu krajanov Ko-novo, kjer imajo odlične pogoje za delo. Danica Krivec se je ob oceni dela v preteklem letu zahvalila med drugim tudi Kono-vskim harmonikarjem in jim ob lanski deseti obletnici zaželela še veliko uspeha. Zahvalila se je tudi vodstvu krajevne skupnosti in predsedniku Karliju Stropniku. Predsednik društva upokojencev Velenje Črtomir Urbašek, ki je pohvalil delo Društva upokojencev Konovo, je predstavil tudi nov projekt za starejše - prevoze, ki jih bodo organizirali za vse, ki to potrebujejo. Predstavil pa je tudi Zlati kotiček v Merca-tor centru Velenje. Vodenje in koordinacija dejavnosti je zaupana DU Velenje. Programi so raznoliki. Druženje s pogovori, igranje družabnih iger; mini knjižnica za branje ali zamenjavo knjig; ročna dela v kotičku, razstave izdelkov delovnih skupin in posameznikov v društvih. Pridružite se nam vsak dan od ponedeljka do petka ali pa se pozanimajte pri svojih predstavnikih v društvu upokojencev o aktivnostih in nas spremljajte v medijih. a Marija Skrt radio VELENJE 88,9 Mhz 187.8 Mhz Zdravo živim, za zdravje ledvic skrbim Danes svetovni dan ledvic - Debelost lahko povzroči kronično ledvično bolezen Danes, 9. marca, zaznamujemo svetovni dan ledvic. Kronična ledvična bolezen večinoma nastane zaradi nezdravega načina življenja. Ogroženi so predvsem sladkorni bolniki, bolniki z arterijsko hipertenzijo, boleznijo srca ali ožilja, sečnimi kamni, moški s povečano prostato, ljudje, katerih svojci imajo kronično ledvično bolezen, starejši od 50 let, kadilci in predebeli ljudje. Letos bomo pozornost posvetili ozaveščanju o posledicah debelosti. Debelost že sama po sebi prispeva k temu, da ledvice slabše delujejo, zato predstavlja pomemben dejavnik tveganja za razvoj kronične ledvične bolezni. Debelost je opredeljena kot nenormalno ali prekomerno kopičenje maščob, ki lahko škodujejo zdravju. Leta 2014 je bilo po vsem svetu več kot 600 milijonov debelih odraslih ljudi. Tudi v Sloveniji nismo izjema. Debelost je pomemben dejavnik tveganja za razvoj bolezni ledvic. Ledvicam lahko debelost škodi tudi posredno, saj je pogosto vzrok za sladkorno bolezen, visok krvni tlak ter bolezni srca in ožilja, ki so najpogostejši vzroki za nastanek kronične ledvične bolezni in kronične odpovedi ledvic. Pretežki ali debeli ljudje imajo 2-7-krat večje tveganje, da bodo razvili bolezni ledvic, kot pa ljudje z normalno težo. Debelost pospeši nastanek končne odpovedi ledvic, saj morajo ledvice opraviti več dela in očistiti več krvi (hiperfiltrirajo), da bi zadostile potrebam pri povečani telesni teži. Prekomerno delo okvari ledvice, zato nastane napredujoča in trajna okvara ledvic - kronična ledvična bolezen. Debelost povzroči kronično ledvično bolezen tudi posredno zaradi nastanka sladkorne bolezni tipa 2, zvišanja krvnega tlaka in bolezni srca. Tudi ta stanja povzročajo ledvično okvaro zaradi povečane obremenitve ledvic, okvare žilja in drugih mehanizmov. Vse več dokazov imamo, da je debelost zelo pomemben dejavnik tveganja za razvoj kronične ledvične bolezni in s tem povezane ledvične odpove- Danes, v četrtek, 9. marca, med 9.00 in 12.00 vabljeni na brezplačno merjenje prisotnosti beljakovin v seču in merjenje krvnega tlaka v preddverje laboratorija Zdravstveni dom Velenje. di. Ljudje, ki so prekomerno težki ali debeli, imajo v primerjavi z normalno prehranjenimi kar 2 do 7-krat več možnosti za nastanek končne ledvične odpovedi. Tudi akutna ledvična okvara se pogosteje pojavlja pri debelih ljudeh. Akutna okvara ledvic je resno stanje, ki se razvije nenadoma, pogosto traja kratek čas in lahko popolnoma izgine, ko vzrok z zdravljenjem odpravimo, lahko pa ima tudi dolgotrajne posledice, ki bolnika spremljajo celo življenje. V splošni populaciji debelost povečuje tveganje za smrt in prispeva tudi k razvoju mnogih drugih bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, zvišan nivo holesterola v krvi, motnje dihanja v spanju, zamašče-na jetra, bolezni žolčnika, obraba sklepov, različne vrste raka, duševne motnje. Debelost pomembno poslabša tudi kakovost življenja. Predvidevajo, da bo do leta 2025 po vsem svetu debelih že 18 % moških in 21 % žensk, hudo debelih pa 6 % vseh moških in 9 % vseh žensk po vsem svetu. V nekaterih državah je debelih že več kot ena tretjina odraslih, kar zelo slabo vpliva na zdravstveno stanje ljudi in povečuje stroške zdravljenja. Z zgodnjim odkrivanjem lahko upočasnimo ali zaustavimo napredovanje ledvične bolezni in preprečimo nastanek ledvične odpovedi, hkrati pa tudi ohranimo zdravo srce. Dobro je, da je možno tako debelost kot tudi kronično ledvično bolezen v veliki meri preprečiti. Izobraževanje in ozaveščanje o tveganjih zaradi debelosti in zdravem načinu življenja s pravilno prehrano in redno telesno vadbo lahko bistveno pripomore k preprečevanju debelosti in ledvične bolezni. Zmanjšanje prekomerne telesne teže zaustavi ali upočasni napredovanje ledvične bolezni. S telesno dejavnostjo in ustrezno prehrano debelost preprečimo, s tem pa ohranjamo tudi zdravje ledvic. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, jo lahko uspešno zdravimo, upočasnimo slabšanje ledvičnega delovanja, preprečimo odpoved ledvic in očuvajmo srce, s tem pa podalj-šajmo in izboljšajmo kakovost življenja. a Zdravstvenovzgojni center Velenje - Karmen Petek Zakošek, mag. zdrav. nege Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 15 9. marca 2017 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 BISERI maturantskega plesa Popoln videz potrebuje popolno ličenje Le še dober teden dni nas loči od letošnjih maturantskih plesov Šolskega centra Velenje. Verjamemo, da imajo maturanti in maturantke sedaj pripravljeno že vse, le pričeska in mejkap bosta tista, ki bosta popoln videz dopolnila na dan plesa. Danes vam bomo s pomočjo vizaž-istke Helene Muren iz velenjskega Frizerskega studia MH razkrili, kakšni so letošnji trendi li-čenja. Ti bodo dobrodošli tako za tiste, ki se bodo ličile same, kot za tiste, ki bodo obiskale vi-zažiste. In teh je vsako leto več, saj popoln videz dosežete le, če mladosten obraz zažari v vsej svoji lepoti. Kot je več tudi tistih, ki strokovnjakom ob tako pomembnih priložnostih pre- pustijo urejanje nohtov in obrvi. Ličenje za maturantski ples je precej drugačno od vsakdanjega ličenja. »Najbolj pomembno je, da se dekle v mejkapu in seveda v svoji celotni podobi dobro počuti. Zelo pomembno je, da je mejkap obstojen. Z njim lahko spretno prekrijemo tudi nepravilnosti, vedno pa ga vizažisti prilagajamo celotnemu stajlin-gu, torej tudi obleki in pričeski. Pri tem ne smemo zanemariti želja maturantk, poskrbeti pa moramo tudi, da jih mejkap ne postara. Vsekakor pa ga za maturantski ples priporočam več kot sicer,« izvemo. Kot tudi, da lahko popolno ličenje dosežemo le s pravilnim nanosom in profesionalnimi, kvalitetnimi iz- delki. Dekleta se lahko tudi letos odločijo za različna ličenja -od čisto naravnih, minimalistič-nih, do zelo poudarjenih, močnejših mejkapov. »Kaj jim bolj pristaja, je odvisno tudi od oblike obraza. Letošnji trend za veke so pastelne barve v vseh od- tenkih roza barve. Na veke se letos vračajo intenzivne barve. Nujne so močno poudarjene trepalnice z veliko maskare. In če želite, da bodo vaše oči še lepše, vam priporočam tudi zelo modne permanentne umetne tre- palnice. Tudi te si uredite nekaj dni pred maturantskim plesom.« Ko so veke in trepalnice urejene, pa priporoča še občr-tanje oči. Moden je videz, ki daje vtis nepopolne črte. Za maturantski ples je dobra izbira tudi drznej-ša šminka. »Maturantke ne bodo nikoli zgrešile, če bodo izbrale živo rdečo šminko. Letos so zelo modna tudi živahna rdeči-la za lica, ki dajo obrazu mladosten videz. Kakšen odtenek izbrati, pa je odvisno od polti kože,« poudari strokovnjakinja. Večina deklet se odloči tudi za poskusno ličenje, saj je maturantski ples samo enkrat v življenju. Še je čas, da to storite, in se potem dokončno odločite, kakšen mejkap boste imele na večer maturantskega plesa. Če se boste odločile za to, je dobro s seboj imeti fotografijo maturantske obleke in pričeske. Na osnovi barve obleke in celotnega stila bo vizažist lažje predlagal ličenje, ki bo najbolj sodilo zraven. Naša sogovornica priporoča, da si dekleta vsaj teden dni pred plesom naredijo piling obraza, da odstranijo odmrle celice. »Potem naj dobro nahranijo kožo s hranljivo masko,« še doda. a Svetuje: Helena Muren Izumiteljstvo na OŠ Gorica V torek, 14. februarja, se je na velenjski OŠ Gorica s predstavitvijo prototipov - izumov učencev, ki obiskujejo tamkajšnji Izumiteljski krožek, zaključila zimska izumiteljska sezona. V navdihujoči in ustvarjalni atmosferi so mladi izumitelji predstavili svoje izdelke, ki so jih snovali in izdelovali od lanske jeseni. Njihov mentor Vlado Bla-gus pravi: »Lahko zelo pohvalim njihov pogum, ustvarjalno moč in samozavest, ki so si jo pridobili z razvijanjem in materializa-cijo svojih zamisli. Vsak otrok je bil deležen pozornosti, spodbude in pomoči. Tudi starši so marsikdaj priskočili na pomoč. Prav zanimivo in prijetno jih je opazovati, kako pogumno, odločno in vešče razvijajo svoje zamisli, se prilagajajo težavam in znajo pri- sluhniti rugim.« Mladi goriški izumitelji so bili to sezono izjemno dejavni. Lani novembra so priredili neobičajno razstavo svojih izdelkov v avli MO Velenje, sodelovali so v mladinski oddaji Infodrom na TVS 1, obiskali so delavnice velenjskega Centra ponovne uporabe, izvedli pa tudi zimski izumiteljski pohod na Koželj. Njihov mentor ugotavlja, da takšen pristop izredno pospeši kreativni razvoj ter samopodobo otrok, krepijo se pozitivne vrednote, medsebojno razumevanje in sočutje. Ob vsem tem so otroci srečni in se zelo zabavajo. Eureka! ■ V. B. Izdelaj svoj domači zbiralnik za stare baterije Ljubljana - Družba ZEOS je objavila nagradni natečaj z naslovom Izdelaj svoj domači zbiralnik za stare baterije. Poteka ^ v marcu, k sodelovanju pa so povabili tako šole kot posameznike. Z njim želijo dvigniti ozaveščenost različnih starostnih skupin, predvsem mladih, o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami. Zavedajo se, da je pri pravilnem ločevanju odpadkov zelo pomembno primerno zbirno mesto že na njihovem izvo-^ ru, torej v go- spodinjstvih in ustanovah, zato tudi na tak način, z natečajem, iščejo ideje za doma izdelane zbiralnike za stare baterije. ■ mkp I Mnenja TEŠ ponovno na prangerju, tokrat neupravičeno Šaleška energetika s svojima »si-amskima« dvojčkoma TEŠ in PV še ni bila tako nizko, kot je v zadnjem nekajletnem obdobju. Gre za ekonomsko in socialno dno. Težko je oceniti, katero dno je in bo bolj razdiralno za življenje v Šaleški dolini. Rezerve iz preteklosti hitro kopnijo ali pa jih sploh ni več. Zakaj je tako nizko zdrsnila? Kje so razlogi? Je bilo mogoče preprečiti tak zdrs? Kje se je zalomilo in komu? Veliko je vprašanj, na katera bo treba odgovoriti, sicer bo pot iz dna, ki je neizbežna in se mora zgoditi, povsem negotova. Nesporno je naložba v TEŠ 6 takšna, da je bila ključni razlog za padec ugleda in v dobršni meri za ekonomsko dno šaleške energetike. Ampak o tem kdaj drugič. Morda v nadaljevanjih, ker je zadeva preobsežna in če mi bo čas dopuščal. Tokrat je moj namen dvigniti meglo s prispevka za prednostno dispečiranje k ceni električne energije, ki je bil najprej predlagan potem umaknjen iz predloga spre- memb energetskega zakona. Povsem zgrešena so mnenja, da se prispevek uvaja za pokrivanje izgube TEŠ zaradi bloka 6. Blok 6 bi bil lahko zgrajen najcenejše na svetu, skrbno in gospodarno, z lastnimi sredstvi brez kreditov in državnih poroštev pa bi elektroenergetski sistem v danih razmerah vseeno potreboval prispevek kot enega od mehanizmov CRM (sistem obvladovanja tveganj stabilnosti elektroenergetskega sistema). Kaj ogroža stabilnost? To povzroča cena električne energije, ki se oblikuje na borzi električne energije in je že nekaj let zelo nizka. Slovenija je vzpostavila trg električne energije in na trg ne more administrativno posegati. Njen elektroenergetski sistem je v sistemu UCTE (prej UCPTE), v katerem je večina evropskih držav, in s tega skupnega trga ne more izstopiti. Če bi na ceno vplivale vrednosti NTC (vrednosti prenosnih zmogljivosti) Slovenija - Italija namesto Slovenija - Avstrija, bi bila ta cena še bolj neugodna za TEŠ. TEŠ po taki ceni ne more proizvajati elektrike tudi v primeru, da bi bil blok 6 podarjen Te-šu. To je dejstvo. Upam si trditi, da cene, oblikovane na borzi, TEŠ ne bi zmogla, četudi bi bila cena premoga 2,25 evrov ali celo nižja. Mogoče sedanjo ceno na borzi zmore kaka starejša hidroelektrarna, verjetno ne vse. Jedrska elektrarna Krško je verjetno na meji te cene ali pa ne. In to zato, ker je starejša. Nova jedrska elektrarna prav tako tega ne bi zmogla in bi bil problem enak ali celo večji, kot je s proizvodnjo v TEŠ. V takih razmerah mora imeti vsaka država, če se seveda zaveda razmer, ki trajajo že nekaj časa in bodo trajale verjetno še nekaj let, ter morebitnih posledic takih razmer na stabilnost svojega omrežja v svojem energetskem zakonu vsaj enega od mehanizmov CRM (sistem obvladovanja tveganj stabilnosti elektroenergetskega sistema) v primeru hudih ekonomskih ne-ravnovesij v proizvodnji, da se lahko mehanizem aktivira in prepreči nestabilnost oziroma pogoste razpade mreže. V zadnjih nekaj letih je več držav v UCTE v svoje zakonodaje uvedlo mehanizme CRM. Nič nenavadno ni, da tudi Slovenija poskuša slediti temu. Ni dobro, da je poskus uvedbe prednostnega dispečiranja - izraz je nekoliko ne-posrečeno izbran - kot enega od mehanizmov CRM tako spolitizi-ran in še več, da je razumljen kot prispevek za TEŠ 6 za pokrivanje pregrešno drage investicije, ki jo spremljajo težke zgodbe, manipuliranja in laganja. Resnici na ljubo bi prispevek v največji meri šel za proizvodnjo električne energije iz TEŠ, ampak ne za pokrivanje izgube zaradi bloka 6, temveč zato, ker TEŠ v več kot 80 odstotkih zagotavlja sistemske storitve, brez katerih ni stabilnosti elektroenergetskega omrežja, in zato mora obratovati, četudi bi bila cena elektrike še nižja in izgube iz poslovanja Teša še večje. TEŠ je najpomembnejša bazna elektrarna v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Brez baznih elektrarn ni stabilnosti. Ali si lahko predstavljamo električno omrežje brez napetosti? Jaz ne. Iskanje boljših rešitev Nobena proizvajalka električne energije ne more dolgo proizvajati elektrike pod stroškovno ceno. To pelje v njen razkroj in na koncu zaustavitev. Ne more se vzdrževati toliko naprav, kolikor je to potrebno, in se prej kot slej vse skupaj ustavi. V preteklosti je TEŠ imel skoraj permanentne težave s ceno elektrike, pa bloka 6 ni bilo. To je bil ključni razlog za ustanovitev HSE, čigar primarna naloga je bila, da iz treh energetskih virov, in sicer premogovega, vodnega in jedrskega, doseže spre- jemljivo ceno, ki bo zagotavljala stabilnost omrežja, kajti ekonomska neravnovesja v proizvodni verigi to stabilnost ogrožajo. Žal so se viri porazdelili na dva proizvodna stebra HSE in GEN in so se ekonomska ravnovesja poglobila. HSE po tej razdelitvi ni več imel ugodnih deležev energetskih virov, največje breme sistemskih storitev, ki zagotavljajo stabilnost omrežja, pa je ostalo. Treba je poudariti, da stabilnosti ne ogrožajo le tehnične vrednosti, ogrožajo jo tudi ekonomska nerav-novesja v sistemu, ki so posledica različnih stroškovnih cen v proizvodnji. Ta so odvisna od energetska vira, ki se uporablja, in tehnologije proizvodnje. V TEŠ je energetski vir premog, tehnologija pa dopušča nekaj nad 40 odstotkov izkoristka. Brezogljična družba sicer prihaja, a je do nje še relativno daleč. V tem času so premogovne elektrarne pomembne bazne elektrarne, brez katerih ne gre. Ne le pri nas, ampak tudi v svetu. Če hočete - razvitem svetu. Ministrstvo, pristojno za energetiko, je predlog uvedbe prednostnega dispečiranja umaknilo in pojasnilo, da bo poiskalo druge rešitve. Tako stališče je pomembno in kaže na to, da se zavedajo posledic nizkih cen elektrike na stabilnost sistema in da bodo tveganja odpravljena, če ne v celoti, pa bodo vsaj obvladljiva. Tudi sam menim, da obstaja kar nekaj rešitev, a so vse povezane z obstoječimi dajatvami državi. Najprej se lahko zniža cena kapitala iz devet na tri do štiri odstotke. Tako kot je v državah, v katerih so sistemi vpeti v UCTE in je njihova elektrika na skupnem trgu električne energije. Devet odstotkov je državni pohlep in bi ga bilo treba slej kot prej odpraviti. Uvedba mehanizmov CRM v energetsko zakonodajo ne pomeni nujno novo dajatev na položnicah za elektriko. V primeru uvedbe prispevka za prednostno dispečira-nje v razmerah, ko je to potrebno, se lahko zmanjšajo drugi prispevki na položnici, ki ne učinkujejo na stabilnost sistema. Nasprotno, povzročajo tveganja za stabilnost. Ne znam si predstavljati, kakšna kampanja bo vodena ob morebitni eksploziji cen električne energije. Ta se pričakuje malo po letu 2020. Ali bodo v takratni kampanji isti akterji in bo TEŠ 6 zopet v njihovem dojemanju glavni krivec za to eksplozijo? S čim se bodo blažili učinki te eksplozije cen na položnicah? Zagotovo takih cen gospodinjstva ne bodo mogla prenesti. a Franjo Bartolac Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 9. marca 2017 Ljubljančani jim ležijo Nogometaši Rudarja v tej sezoni aktulnemu prvaku vzeli že sedem točk - V soboto (ob 16.00) proti Gorici prva spomladanska zmaga ob jezeru (?) Velenjski nogometaši so v tem prvenstvu Olimpijo še drugič zavili v črnino. Spet kot gostje. V prvi jesenski tekmi aktualni prvaki proti njim ne v Stožicah (0 : 2) ne v Velenju (0 : 0) niso dosegli niti častnega zadetka. V nedeljskem 23. krogu so Ljubljančani resda dvakrat zadeli mrežo zelo dobrega gostujočega vratarja Mateja Radana, a iz svoje pobrali dvakrat toliko žog. Rudaiji, ki so igrali brez kapetana Davida Kašnika, so še dobrih deset minut pred koncem rednega dela (do 77. minute) vodili s 3 : 0, na koncu pa se veselili zmage s 4 : 2. Dva gola je dosegel njihov najboljši strelec Domnik Glavi-na, po enkrat pa sta bila uspešna Mitja Lotrič in John Mary. Ob dveh zadetkih je Glavini v 70. minuti, ko je njegovo moštvo vodilo že s 3 : 0, sreča obrnila hrbet, da doseže tako imenovani hat trick (trije goli na eni tekmi). Zadel je levo vratnico. Dobrih deset minut pred tem (58. minuta) je bil nenatančen domači igralec David Tijanic. Žogo je poslal v prečko. Olimpijin poraz sta ublažila Aleksandru Cretu (1 : 3) in po že izteku rednega dela tekme Leon Benko za 2 : 4 z bele točke. Tokrat so očitno rudarji, podobno kot Domžalčani pred tednom dni v Velenju, pozabili, da tekma traja do zadnjega sodnikovega piska. A veselje zaradi tega ni bilo nič manjše. Sodeč po igri, ki jo je pokazala 'nova' Olimpija v prvih dveh krogih, to (vsaj trenutno) ni moštvo, ki bi lahko ubranilo naslov. Proti Rudarju so bili povsem ne-uigrani, delovali so kot razglašen orkester; zlasti obrambni igralci so bili dokaj neodločni. Najbolj- Osterc uspešen na Japonskem šega Rudarjevega strelca nikakor niso mogli in znali zaustaviti. Rudarji pa so se predstavili kot zelo trdno, enovito moštvo. Čeprav so v prvem krogu drugega dela proti Domžalam ob jezeru iztržili 'samo' točko, so pred odhodom v Ljubljano samozavestno napovedovali, da v prestolnico ne gredo na izlet, ampak bodo igrali hrabro. Njihovo igro je krasila velika uigranost, kar je razumljivo, kajti moštvo ni doživelo skorajda nobene spremembe od jesenske zasedbe, za prvake pa velja nasprotno. Kaže, da se je novi Rudarjev trener Vanja Radinovic, ki je trenersko mesto zasedel šele na začetku leta, hitro uglasil z moštvom in vživel v novo okolje. Očitno pa ima Olimpijinemu trenerju Luki Elsnerju, ki ima skorajda povsem spremenjeno enajsterico v primerjavi z jesensko, to še ni uspelo. Po tej veliki zmagi je Rudarjev trener prepričan, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi moštvi v ligi. Z ljubljansko igro pa si lahko tudi obetajo skorajšnje napredovanje v prvo polovico lestvice. Morda se bo to zgodilo že po 24. krogu, kajti za Celjem, Gorico in Koprom zaostajajo le za dve točki. Prednost pred Krškim, prvim zasledovalcem, so povečali na šest točk, po dolgem času pa imajo spet pozitivno gol razliko. Vijolice cvetijo spomladi Ker je bilo v soboto igrišče v Novi Gorici zaradi dežja preveč razmočeno in neprimerno za igro, sta Gorica in Maribor tekmo 23. kroga odigrala šele v torek. Gostje so zmagali s 4:2. Vijolice cvetijo pač spomladi. Po dvakrat sta zadela Luka Zahovic in Dare Vršič, Burgič pa je bil dvojni strelec domačih. Mariborčani so tudi edini s polno bero točk drugem delu. Olimpija za njimi zaostaja že za šest točk. Vsaka tekma ima pasti Trener Vanja Radinovic: »Zavedali smo se, da igramo proti favoritu. Toda vsaka tekma ima svoje pasti. Uspelo nam je izkoristiti vse naše prednosti in slabosti nasprotnika. Naša forma se dviguje, igramo vse bolje. Ob tem pa so najbolj pomembne točke, ki jih osvajamo. Po uvodni tekmi in slabi predstavi sem bil nekoliko razočaran, toda stvari počasi prihajajo na pravo mesto in upam, da bomo nadaljevali ta uspešni niz.« TAKO so igrali Minuli konec tedna je Aljaž Osterc, član SSK Velenje, tekmoval na finalu FIS pokala v Sapporu na Japonskem. Z uvrstitvama na 3. in 10. mesto je Sloveniji pridobil dodatno kvoto za nastope na Celinskem pokalu za prihodnjo sezono. V skupnem seštevku FIS pokala sezona 2016/201 je zmagal Poljak Pawel Wasek (16 od 20 tekem), 2. je bil Japonec Yu-ken Iwasa (14/20) in 3. Aljaž Osterc, ki je tekmoval na 8 od 20 tekem. Vsi trije fantje so rojeni l. 1999. > 14. krog lige Seha Gazprom Izvidžac - Gorenje Velenje 32:36 (14:20) Gorenje Velenje: Zaponšek 7 obramb (1 x 7 m), Ferlin 2 obrambi, Cehte, Medved 11 (4), Haseljic, Ovniček 3, Levc, Stojnic, Toskic 2, Mi-trovic 1, Potočnik 12, Golčar 3, Kleč 4, Gams, Nosan, Brumen. Trener: Borut Plaskan. Sedemmetrovke: Izvidžac 3 (2), Gorenje 5 (4); Izključitve: Izvidžac 4 minute, Gorenje 10 minut. Prva liga Telekom Slovenije, 23. krog Olimpija - Rudar Velenje 2:4 (0:1) Strelca: 0:1 Glavina (37.), 0:2 Lotrič (53.), 0:3 Mary (61), 1:3 Cretu (77.), 1:4 Glavina (89.), 2:4 Benko (90 + 1., 11 m). Olimpija: Vidmar, Klinar, Mitrovic, Ilic, Šti-glec, Novak (od 59. Eleke), Cretu, Alves (od 46. Tijanič), Boateng, Benko, Oduwa (od 50. Abass). Rudar: Radan, Iharoš, Zec, Billong, Mužek, Lotrič (od 60. Pišek), Bolha (od 90. Grgic), Babic, Vručina (od 83. Trifkovic), Glavina, Mary. Trener: Vanja Radmilovic. Drugi rezultati: Celje - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0), Domžale - Koper 0:1 (0:1), Aluminij - Krško 1:1 (0:1), Olimpija - Rudar 2:4 (0:1), Gorica - Maribor 2:4 (1:2). Vrstni red: 1. Maribor 52 (47:17), 2. Olimpija 46 (36:20), 3. Domžale 40 (46:24), 4. Celje 31 (27:26), 5. Gorica 31 (28:29), 6. Koper 31 (22:27), 7. Rudar 29 (32:31), 8. Krško 23 (22:34), 9. Aluminij 22 (19:34), 10. Radomlje 9 (16:53). Najboljši strelci: Dominik Glavina (Rudar) in Luka Zahovic (Maribor) po 13, Miran Burgič (Gorica) 10, John Mary (Rudar), Dalibor Volaš (Celje) 9, Marko Alvir (Domžale), Miran Burgič (Gorica), Slobodan Vuk (Domžale) 8 24. krog: Rudar - Gorica, Koper - Radomlje, Maribor - Aluminij, Krško - Celje in Domžale Olimpija. 1. NLB liga, 22. krog Rezultati: Krka - Istrabenz plini Izola 33:25 (18:9), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 30:28 (16:13), Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 39:33 (19:16) Drava Ptuj - Trimo Trebnje 27:28 (13:14), Slovenj Gradec 2011 - Dobova 33:22 (18:9), Koper 2013 - Dol TKI Hrastnik 36:21 (16:8). Vrsti red: 1. Koper 2013 38, 2. Riko Ribnica 36, 3. Urbanscape Loka 29, 4. Krka 22 -28, 5. Maribor Branik 26, 6. Trimo Trebnje 23, 7. Jeruzalem Ormož 22 - 23, 8. Dobova 22 - 23, 9. Slovenj Gradec 2011 15, 10. Dol TKI Hrastnik 15, 11. Drava Ptuj - 8, 12. Istrabenz Plini Izola 0. Kegljanje, 2. liga - vzhod, 16. krog Dravograd - Šoštanj 6:2 (3462:3318) Šoštanj: Kramer -548 (0), Šehič - 524 (0), Sečki - 561 (1), Hasičič - 520 (0), Pintarič -585 (1), Arnuš - 580 (0). Rokometaši Gorenja končali na šestem mestu V zadnji tekmi regionalne lige Seha Gazprom so gostovali pri zadnjem Izvidžaču - Gregor Potočnik in Niko Medved skupaj kar triindvajset golov Konec delo krasi, so si lahko dejali rokometaši Gorenja na koncu torkove tekme v Ljubu-škem s prvakom BiH Izvidža-čem. Zmagali so s 36:32 in v prvi sezoni nastopanja v tej regionalni ligi osvojili šesto mesto. Šestkrat so zmagali (18 točk), dvanajstkrat pa izgubili. Toliko točk si je priigral tudi hrvaški podprvak Nexe, ki se je prav tako predvčerajšnjim poslovil od tega tekmovanja. Od makedonskega Metalurga je bil boljši 27:22. Redni del tekmovanja je pred časom končal tudi aktualni prvak, madžarski Vsezprem (44 točk) in se skupaj z vodilnim Vardarjem že uvrstil na sklepni turnir. Do konca so še tri tekme (Izvidžač - Vardar, Prešov - Zagreb in Zagreb - Meškov Brest), ki bodo odločale o tretjem oziroma četrtem udeležencu turnirja najboljše četverice. Velenjčani so na navdušenje skupine svojih najzvestejših na- vijalčev Šaleških graščakov, ki so jih bodrili na tribuni, sijajno začeli. Razen na samem začetku, ko je bil rezultat dvakrat izenačen, so imeli vseskozi prednost. Z golom kapetana Nika Medveda, (v prvem polčasu kar sedem od skupaj enajstih) so povedli z 1:0. V 25. minuti je Blaž Kleč zadel za najvišje vodstvo na tekmi +9 (18:9). Do konca prvega dela so Bosanci nekoliko zmanjšali njihovo vodstvo; na zaostanek 'samo' šest golov. Na začetku drugega polčasa so naši podprvaki zaigrali preveč sproščeno, prikradle so se napake, kar so domači znali izkoristiti. Vse bolj so zmanjševali gostujočo prednost in v 46. minuti zaostajali le še za dva(!) gola (23:25). Za tolikšno razliko (26:28) so zaostajali še slabih deset minut pred koncem v tem delu dokaj napetega dvoboja (26:28). Nato se je strelsko nadvse razigral Gregor Potočnik. Štirim golom v prvem polčasu jih je dodal še osem (z dvanajstimi je bil tudi najboljši strelec tekme), nekaj jih je dodal Rok Ovniček, in na koncu je Gorenju pripadla vendarle prepričljiva zmaga s štirimi goli razlike. ■ vos Rekli so ) Borut Pla- skan po tekmi: »Čestitke fantom! Uspešno smo končali zadnjo tekmo sezone v tej ligi. Z mislimi se obračamo že proti državnemu prvenstvu. Do prvega preizkusa domači ligi za prvaka nas loči še nekaj časa, zato verjamem, da se bomo dobro pripravili. Ob tem moram poudariti, da sem izredno vesel, da v odločilni del sezone nekateri naši fantje stopajo izredno dobro pripravljeni. « Koper najboljši po rednem delu V končnici za prvaka poleg Celjanov in Velenjčanov še Koprčani, Ribničani, Škofjeločani in Novomeščani V zadnjem, 22. krogu rednega dela prvenstva v prvi moški ligi, so Ribničani na osrednji tekmi gostovali v Škofji Loki. Začeli so sijajno in povedli s 5 : 0. Visoko vodstvo pa ni bilo dovolj, da bi bili dobre volje tudi po tekmi. V nadaljevanju niso zmogli več tako silovitega ritma in so izgubili z 28 : 30. Ribničani so bili dolgo vodilno moštvo, v zadnjih krogih pa so začeli popuščati. V 19. krogu so v svoji dvorani doživeli boleč poraz z njihovim, glavnim tekmecem za prvo mesto Koprom. Nato je bil boljši od njih tudi Maribor in upov, da bi redni del končali kot najboljši, je bilo vse manj. Njihove slabše igre so bile gotovo posledica, da v tem tekmovalnem obdobju igrajo v zelo zgoščenem ritmu. Nastopajo še v skupinskem delu pokala Evropske rokometne zveze. S to zmago so igralci Loke končali redni del na tretjem mestu, Krka, ki je Izolo, najslabše moštvo v ligi, premagala z osmimi goli razlike, pa na četrtem. Največ točk bo v končnico za prvaka prenesel Koper, ki se je od rednega dela poslovil z dvema osvojenima točkama proti Dolu. Pred drugimi Ribničani ima dve točki prednosti, Škofjeločani devet, pred Novomeščani pa deset. Tem štirim moštvom se bosta boju za prvaka pridružila Celje Pivovarna Laško in velenjsko Gorenje, ki zaradi nastopanja v regionalni ligi Seha nista igrala v rednem delu državnega prvenstva. Moštva, ki so se zvrstila od 5. do 12. mesta, pa bodo nastopile v končnici za obstanek. Velenjske nogometašice na pragu finala V nedeljski polfinalni tekmi (ob 16.30) bodo gostile ekipo Ankarana - V finalu pred finalom Olimpija-Beltinci V nedeljo bodo tekmovalni del sezone nadaljevale tudi tiste ekipe, ki so se uvrstile med štiri najboljše v pokalnem ženskem tekmovanju. Med njimi so tudi nogometašice Rudarja - Škal. V tej sezoni jim je bil žreb bolj naklonjen kot v prejšnji, ko so že v četrtfinalu naletele na večkratne zmagovalke Pomurke in izpadle. Letos pa so na dobri poti, da znova zaigrajo v finalu. V prvem nastopu, v osmini finala, so pod vodstvom sedaj že prejšnjega trenerja, Ljubljančana Milana Petroviča, po odlični igri kot gostje s 3 : 0 izločile pred to sezono zelo okrepljene Mariborčanke. Zadnja ovira na poti za uvrstitev v finale so jim nogometašice Ankarana, ki jih bodo gostile v nedeljo, 12. marca. Nedeljski polfinalni krog pa bo postregel tudi s finalom pred finalom. Dve uri in pol pred velenjsko tekmo se bosta namreč 'udarili' v tej sezoni zelo ambiciozna in tudi po jesenskem delu prvenstva vodilna Olimpija ter aktualne prvakinje, nogometašice Teleing GMT Beltinci. Na trenerski klopi rudark bo znova Dušan Uršnik. Zaveda se, da 'mora' dekleta popeljati v Koper, vse drugo bi bilo veliko razočaranje njihovih privržencev. Po jesenskem prvenstvenem delu so velenjske nogometašice na tre- tjem mestu (22 točk), Primorke, ki so jih rudarke v 6. prvenstvenem krogu na njihovem igrišču premagale s 5 : 1, pa prezimuje-jo na osmem mestu (7 točk). Na prvih dveh mesti sta Olimpija (36 točk) in Beltinci (33 točk). Tudi letošnji finalni pokalni dan bo v Kopru, in to 30. maja. Začel se bo s tekmama mladinskega in ženskega pokala, višek pa dosegel s tekmo moških finalistov. Kdo bosta, bo znano 12. aprila po povrtanih polfinalnih tekmah. Prve bodo igrali 4. aprila. Para sta: Domžale - Krka in Olimpija - Maribor. a vos ■ vos ■ Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 11 9. marca 2017 ""WAS ŠPORT 17 Na drsališču Sončni park se še dogaja V soboto je Hokejski klub Velenje, ki ga upravlja, organiziral hokejski turnir za ekipe iz vse Slovenije Hokejskega turnirja se je v soboto v Velenju udeležilo enajst ekip iz vse Slovenije. Matjaž Novak: »19. marca ugasnemo kompresorje in pospravimo za to sezono.« Velenje, 4. marca - Hokejski klub Velenje je v soboto na drsališču v Sončnem parku pripravil Hokejski vikend, turnir v hokeju na ledu. Udeležilo se ga je enajst ekip iz vse Slovenije. Zmagali so hokejisti Slavije iz Zaloga pri Ljubljani, ekipa Hokejskega kluba Velenje pa je zasedla 5. mesto. Predsednik kluba Matjaž Novak pravi, da je to solidna uvrstitev Velenjčanov, ki se jim pač pozna, da hokeja ne igrajo od malih nog, saj za to do pred nekaj leti niso imeli pravih pogojev. Hokejski klub Velenje, ki združuje tiste, ki imajo radi ta šport, led in zabavo, tudi upravlja drsališče. Drsanje obiskovalcem brezplačno omogoča Mestna občina Velenje. Na njem poteka organizirana vadba hokeja in karlinga, začetni in nadaljevanji tečaji drsanja, športni dnevi za otroke iz vrtcev in osnovnošolce in seveda prosto drsanje. Letošnja sezona je bila dobra, obiskovalcev veliko. Pozna se, da je drsališče pokrito, privlačna pa je tudi lokacija. Do kdaj pa bo drsanje v tej sezoni še možno? Novak pravi, da do 19. marca. »Dan prej bo potekal še karling turnir. Prijave iz vse Slovenije že prihajajo. V naslednjih dneh se bo na drsališču zvrstilo še nekaj športnih dnevov za osnovnošolce, možno bo še prosto drsanje, potem pa ugasnemo kompresorje in začnemo popravljati.« ■ Milena Krstič - Planine Kegljanje Šoštanjčanom ušlo prvo mesto Ekipa Šoštanja je zapustila Dravograd praznih rok. Razigrani domači igralci niso dovolili presenečenja. Po zelo dobri igra domačega prvega para je kazalo na katastrofo Šoštanjčanov. Domačina sta povedla z 2 : 0 in imela kar 125 kegljev prednosti. Začetek igre v drugem paru je kazal na ugoden rezultat gostujočih igralcev, ki so na koncu le iztržili točko. Sledila je igra tretjega para, ki pa ni bistveno spremenil rezultata. Tako v prvem paru kot v tretjem sta domačina presegla več kot 600 kegljev, kar je dokončno ustavilo Šošta-njčane. Zmaga Dravograjčanov je bila sicer dosežena veliko težje, kot kaže rezultat. Z malo več sreče in zbranosti bi Šoštanjčani morda lahko iztržili točko. Tako pa so s tem porazom izgubili vse možnosti za boj za vrh razpredelnice, so pa še vedno v boju za drugo mesto. V naslednjem krogu bodo na domačih stezah gostili ravenski Fužinar, Dravograd pa potuje v Litijo. Ob ugodnih rezultatih se lahko ekipa Šoštanja ponovno povzpne na drugo mesto. Srečanje v soboto se bo začelo ob 14. uri. Enajsti dan namiznega tenisa Šmartno ob Paki, 4. marca - V telovadnici osnovne šole v Šmar-tnem ob Paki je Športno rekreacijsko društvo Gavce - Veliki Vrh pripravilo 11. dan namiznega tenisa. Občinsko prvenstvo namenjajo ljubiteljem omenjene igre s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini Šmartno ob Paki. Udeležba na letošnjem je bila nekoliko skromnejša, kot so pričakovali organizatorji. Na njem je sodelovalo 12 odraslih igralcev in 7 osnovnošolcev. Tekmovanje je potekalo v dveh delih, in sicer so v prvem igrali po švicarskem sistemu, v drugem pa po sistemu ligaškega tekmovanja. Med odraslimi igralci je zmagal Andrej Bezjak pred Vla-dom Mandelcem in Francijem Omladičem. Pri osnovnošolcih pa Manca Trebižan ni imela konkurence. Drugo mesto je osvojil Jan Cukjati, tretje pa Teja Br-dnik. Organizatorji si želijo, da bi se prihodnjega občinskega prvenstva udeležilo več odraslih igralcev in osnovnošolcev, saj si že zaradi vloženega truda to zaslužijo. ■ tp Letošnja udeležba na občinskem prvenstvu je bila skromnejša v primerjavi z minulimi. Še ob požarih je včasih boljša vidljivost Gasilci se nikoli ne vdajo - Vseslovensko srečanje smučarjev gasilcev PGD Golte GASIL-SKI 2017 V soboto, 4. marca, je potekalo na Golteh drugo srečanje prostovoljnih gasilcev Gasilske zveze Slovenije (GZS) ter 11. tekmovanje v veleslalomu PGD Savinj-sko-šaleške regionalne gasilske zveze (SŠRGZ. Udeležilo se ga je 84 smučark in smučarjev vseh starostnih kategorij. Tekmovanje, ki so ga pripravili sodelavci ZLTC Golte ter ekipe Timing Golte na progi Blatnik, je štelo tudi za 11. tradicionalno tekmo posameznikov in ekip SŠRGZ. Ob spremenljivih vremenskih pogojih, sprva gosti megli ter na koncu deževnem pršu z vetrom, so organizatorji in gasilci brez nezgod izvedli tekmi tako za 2. Golte GASIL-SKI (GZS) kot za regionalno prvenstvo. V tekmi na ravni GZS se je odlično uvrstila Velenjčanka pionirka Mia Koper, PGD Velenje (2. mesto), za prvouvrščeno Marino Ocvirk iz PGD Prebold. Med članicami B sta solidno odsmučali Romana Ovčar PGD Šoštanj (2.), za PGD Šmartno ob Paki - članice A pa je zelo uspešno prepeljala progo Kaja Rudnik. Med old--gasilci iz PGD Lokovica se je odlično »zborbal« z meglo in koli Aleksander Drev. Tretji v kategoriji člani B se je pripeljal v cilj Franc Korber iz PGD Šmartno, pred četrtouvrščenim Bojanom Andrejcem iz PGD Gaberke ter petim v tej skupini, Lokovi-čanom Davidom Drevom. Med člani A je zmagal Sandi Kešpret iz PGD Lokovica pred društvenim kolegom Klemnom Hozner-jem. V konkurenci GZS so bili ekipno najuspešnejši in najštevilnejši gasilci iz PGD Prebold, pred odlično ekipo PGD Loko-vica na drugem mestu, tretjeu-vrščeno ekipo PGD Šmartno ob Paki. Na zelo dobro četrto mesto pa so med desetimi ekipami prismučali članice in člani PGD Šoštanj - mesto. Kolajne in pokale so prizadevnim smučarjem vročili poveljnik GZS Franci Petek, regijski poveljnik SŠRGZ Franci Rančigaj, predsednik te regije Janko Žuntar ter njegov namestnik Jože Veber. a Jože Miklave ■ Všečni igri dodati učinkovitost Na pripravah članske ekipe NK Šmartno 1928 so želeli doseči ta eilj - V mlajših selekcijah več otrok - Želijo si večje igrišče z umetno travo ter razsvetljavo Na pripravah v Piranu so odigrali prijateljsko tekmo, ki daje upanje, da bodo rezultati v nadaljevanju prvenstva boljši. (foto: Drago Pusovnik) Tatjana Podgoršek V soboto bodo znova oživele nogometne zelenice pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki. Spomladanski del sezone 2016/2017 bo odprla ekipa U15, ki se bo srečala z enajsterico Mure. Stvari organizacijsko preeej spremenili Zoran Stojko Krevzel, predsednik NK Šmartno 1928, je povedal, da so razmere v klubu stabilne. Po prevzemu predsedniške dolžnosti so se lotili precejšnjih organizacijskih sprememb, katerih rezultati so danes marsikje že vidni. Obrestovali so se veliki napori pri krpanju finančnih vrzeli, saj so leto 2017 začeli z ničlo, vse selekcije vodijo trenerji z ustrezno izobrazbo, število otrok, vključenih v dejavnost kluba, se je povečalo. Danes govorijo o 163 aktivnih igralcih, od tega jih je v članski ekipi 23, ostali so v mlajših selekcijah, v katerih so uvedli novo vadbeno skupino U7. »Lahko smo zadovoljni. Ekipe se pripravljajo na spomladanski del prvenstvene sezone v svojih kategorijah predvsem na domačih površinah, ki jih želimo še bolje urediti. Zelo prav bi nam za treninge prišlo večje igrišče z umetno travo in razsvetljava, kar se je pokazalo tudi v pripravah na nadaljeva- nje prvenstvene sezone. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti NK Rudar Velenje, ker nam je omogočil dvakrat na teden treninge na svojih igriščih.« Sogovornik je še dejal, da vsi fantje, ki nosijo vijolični dres kluba s skoraj 90-letno tradicijo, tudi v nadaljevanju prvenstvene sezone igrajo zastonj, njegova uprava pa si prizadeva, da ne bodo čutili finančnih primanjkljajev pri organizaciji tekem. Trudimo se vsi Člansko ekipo čaka prva spomladanska prvenstvena tekma v tretji slovenski nogometni ligi Sever v sezoni 2016/2017 v nedeljo, 19. marca, ob 15. uri na domačem igrišču. Njen nasprotnik bo ekipa AjDAS Lenart. Priprave na drugi del sezone so igralci začeli 15. januarja. Ekipa je nekoliko spremenjena, saj so nekateri igralci odšli, so jo pa dopolnili z novimi. Tako kot ostale selekcije je tudi članska opravila glavnino priprav doma, izjema so bile tridnevne priprave v Piranu prejšnji mesec. Tu so med drugim odigrali prijateljsko tekmo, na osnovi katere v spomladanskem delu tekmovanja upajo na boljše rezultate kot v jesenskem, v katerem so s 14 tekem zbrali 9 točk in zasedli predzadnje mesto prvenstvene lestvice. »Izkupiček ni bil takšen, kot smo si ga želeli, a verjamemo, da se bo dobro delo obrestovalo in bo naš trud nagrajen. Še vedno imamo mlado dokaj neizkušeno ekipo, kar se je poznalo v jesenskem delu,« meni pomočnik trenerja članske ekipe Peter Ir-man (glavni trener je Dobrivoj Stevanovič). Tako kot v prvem delu prvenstvene sezone tudi za spomladanski del prisegajo na trdo delo. Hkrati pa se zavedajo omejitev, ki jim otežujejo hitrejše na- predovanje. Zaradi obveznosti fantov (nekateri so v službah, drugi študirajo) njihova udeležba na treningih ni vedno mogoča. »Trudimo se in ocenjujemo, da smo se na začetek spomladanskega dela sezone dobro pripravili.« Na treningih in pripravljalnih prijateljskih tekmah so poleg fizične pripravljenosti poskušali predvsem popraviti učinkovitost, ki je bila največja težava jesenskega dela prvenstva. Peter Ir-man meni, da niso igrali slabo. »Igrali smo všečno, si priigrali veliko priložnosti, vendar igre nismo nadgradili z zadetki. Če bomo uspešnejši v spomladanskem delu, lahko hitro pridobimo nekaj točk, ki nam bodo omogočile mirnejše nadaljevanje prvenstva. Vsi upamo še na kanček več sreče, ki nam bo v želji pri doseganju naših ciljev nedvomno koristila,« je še dela Peter Irman. a Članska ekipa v spomladanskem delu sezone 2016/2017: Urh Andročec, Nace Ermenc, Andrej Gačnik, Jure Gojzdnik, David Hrastnik, Miha Irman, Tilen Kompan, Nik Koren, Matevž Lenošek, Jan Meh, Gregor Obrez, Andraž Roškar, Žiga Smodiš, Rok Satler, Mario Stojakovic, David Trap, Matjaž Trop, Tomaž Veler, Žan Verdev, Nejc Zabukovnik, novinci - Saša Nikolic, Amer Šecerovic (NK Rudar), Patrik Vaši (povratnik), David Žnidar (NK Šentjur); ekipo so zapustili: Safet Gavranovic', Semin Ome-rovic', Janez Zagajšek in Aleks Urh. Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 18 18 GASILCI, KRONIKA "^AS 9. marca 2017 Potrdili požrtvovalnost, odgovornost in zavzetost M^nchenskj Gasilke in gasilci PGD Šoštanj -mesto so se v soboto srečali na že 138. občnem zboru Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 4. marca - Gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šoštanj - mesto so sobotni, že 138. občni zbor začeli s pesmijo. Spodbudo za odločno delo še naprej (oni pa njemu) jim je poklonil zmagovalec EME Omar Naber s pesmijo On My Way. Predsednik 125-član-skega društva Klemen Mežnar je na občnem zboru v uvodu povzel lanskoletno delo. Poudaril je skrb za podmladek, izrazil spoštovanje starejšim gasilkam in gasilcem in se jim zahvalil tudi za vzorno upravljanje gasilskega doma. Temu so tudi lani, čeprav je ta lepo urejen, namenili kar nekaj vzdrževalnih del in tudi sredstev. Posebej je omenil podpis desetletne najemne pogodbe z Občino Šoštanj za parkirišče nasproti gasilskega doma. »Te pogodbe smo zelo veseli. Parki- rišče je društvo v preteklosti že uporabljalo kot poligon za vadbo desetin, za usposabljanja in prireditve, v času intervencij pa je že služilo tudi za parkiranje vozil operativnih gasilcev, ki prihajajo na intervencije. Zdaj imamo za najem tega prostora podpisano dolgoročno pogodbo.« Med drugimi dogodki, ki so jih Poveljnik Milan Roškar se je dotaknil lanskih intervencij. Te so bile potrebne 18-krat, od tega devetkrat zaradi gašenja požarov na stanovanjskih in gospodarskih objektih ter v naravnem okolju, enkrat so njihovo pomoč potrebovali zaradi nevarnih snovi, osemkrat pa so opravili tehnične intervencije. »V njih je so- nju prostorov, pregledu in vzdrževanju vozil, tehnike in opreme, operativnih vajah, delovnih akcijah. »Zelo aktivni smo bili tudi v Termoelektrarni Šoštanj, kjer smo pri vzdrževalnih delih izvedli osem požarnih straž, dvakrat pregledali celotno hidran-tno omrežje, opravili servis vseh gasilnih aparatov ter vsak me- Naloge gasilske službe opravljajo nesebično in utrjujejo skoraj 140-letno tradicijo delovanja organizirali lani, je posebej omenil dvodnevno prireditev Zabava v Šoštanju in srečanje gasilskih vozil Scania ter organizacijo že 33. tekmovanja v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. »Da je delo društva uspešno, je potrebna tudi družabnost. Te lani ni manjkalo. Med drugim smo se odpravili na tridnevno strokovno ekskurzijo na Poljsko.« delovalo 314 gasilcev, poprečno 23 na eno, skupaj pa smo v njih opravili 512 ur dela,« je povedal in izrazil zadovoljstvo, da so vse intervencije izvedli uspešno, predvsem pa, da so se vse, navkljub veliki zahtevnosti, končale brez poškodb. Ker pa imajo gasilci vse pod nadzorom in vse prešteto, je povedal tudi, da so lani opravili kar 2.413 udarniških ur pri čiščenju in ureja- sec opravili operativno taktični ogled. Skupaj smo lani v Tešu opravili kar 1.109 delovnih ur.« Ker se v društvu dobro zavedajo, da je temelj uspešnega posredovanja strokovno znanje operativnih gasilcev, so se mu s tečaji in usposabljanji posvečali vse leto. Zelo aktivni pa so bili tudi na tekmovanjih. »Sedaj vemo, na koga lahko računamo!« Člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki lani posredovali 10-krat -Letos poudarek na izobraževanju, urjenju in tekmovanjih Tatjana Podgoršek Na nedavnem občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki je njegov predsednik Franc Kumar ocenil, da je za njimi razgibano in delovno leto. Med drugim so se lani znova izkazali kot odlični organizatorji tekmovanja Gasilske zveze Šaleške doline za mladino, člane in starejše gasilce, organizirali so tradicionalno memorialno tek- movanje v spomin na Tino, Kristino in Matica, postavili mlaje za praznik dela, na strokovni ekskurziji so si ogledali Muzej vojaške zgodovine v Pivki in Tehnični muzej v Bistri. »Lani smo uvedli plačevanje članarine po položnicah. Odziv med članstvom je bil pozitiven, so se pa nekateri odločili, da ne bodo več v gasilskih vrstah. Njihovo odločitev spoštujemo, hkrati pa s tem vemo, na koga se v resnih razmerah lahko zanesemo.« Operativci društva so - po besedah poveljnika društva Ni-ka Krajnca - lani posredovali 10-krat, od tega v osmih požarih. V intervencijah jih je sodelovalo 134, opravili pa so 350 prostovoljnih ur. Poleg tekmovanj, na katerih so bile najbolj aktivne mladinke, so pozornost namenili še izobraževanju članov, zadovoljni so, ker so se ob sedanji opremili z nekaj novimi kosi zaščitne in reševalne opreme, lani decembra pa sta jim ministrstvo za obrambo ter Gasilska zveza Šaleške doline dala v uporabo termo kamero. Kumar in Krajnc sta prepričana, da bo tudi letošnje leto za šmarške gasilce razgibano in delovno, čeprav v delovnem programu novosti niso predvideli. Izobraževanje članov, urjenje desetin na vajah in tekmovanjih ostajajo prednostne naloge, predvideli pa so še nekaj akcij druženja. Po cigarete in žganje z vlomom Velenje, 28. februarja - V torek je bilo vlomljeno v dva gostinska lokala v Velenju. V prvem primeru je neznanec v lokal vlomil skozi steklena vrata. Ukradel je nekaj cigaret in manjšo vsoto gotovine, v drugem je v lokal vlomil skozi okno. Ukradel je menjalni denar in nekaj žganja. Žagal bo Šoštanj, 1. marca - V sredo je neznanec iz garaže v Šoštanju ukradel novo motorno žago in 60 evrov gotovine. Predrznež je lastnika je oškodoval za 1.010 evrov. Izginjajo kolesa Žalec, 1. marca - V Žalcu je v sredo neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka in ukradel moško gorsko kolo znamke Scott. Mozirje, 6. marca - Izpod nadstreška stanovanjske hiše v Mo- zirju je v ponedeljek neznanec ukradel žensko kolo rdeče barve s košaro. Vlomilca pregnala lastnica hiše Velenje, 7. marca - V torek okoli pol štirih zjutraj so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v Podkraju pri Velenju. Storilca je pregnala lastnica. Neznanec, visok okoli 180 centimetrov, je iz hiše pobegnil skozi vrata. Štiri vlomilce že pospravili na varno Prijeli so jih skupaj s še toplim plenom iz Topolšice. Štirje Slovaki so policistoma, ki sta jih ustavljala pri redni kontroli prometa, najprej ušli, a so jih skupaj z dodatnimi policisti kmalu ustavili. Velenje, Šoštanj, 4. marca -Malo pred polnočjo iz petka na soboto je na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje začela potekati akcija, s katero so imeli policisti potem dva dni polne roke dela. A se je poplačalo, saj so na varno pospravili štiri vlomilce s plenom zadnjega vlomilskega pohoda vred. Začelo se je z obvestilom, da so neznanci vlomili v hišo v To-polšici. Policista sta se nemudoma odpravila na kraj, medtem pa sta druga dva policista, ki sta v Šoštanju ustavljala avtomobil s tujimi registrskimi tablicami, na pomoč poklicala vse razpoložljive policijske enote. Voznik tega avtomobila namreč ni ustavil, ampak jima je pobegnil. V hitri in usklajeni akciji jim ga je uspelo ustaviti. V avtomobilu so bili štirje Slovaki. Zelo hitro se je potrdilo, da so imeli »dober ulov«. Izkazalo se je namreč, da gre za vlomilce, ki so nečedne posle izvajali po vsej Sloveniji, malo preden so jih ustavili velenjski policisti, so vlomili tudi v hišo v Topol-šici. Vlome so izvajali na prav predrzen način. Med njihovim početjem, ko so po hišah iskali gotovino, so bili stanovalci običajno doma. Tisto, ki so jo odnesli iz hiše v Topolšici, so imeli še pri sebi, v hiši pa pustili tudi dovolj dokazov, da so jih policisti v nedeljo lahko privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je za vse štiri odredil pripor. »februarfest« Adil Huselja varnostno ogledalo Če bi v naslovu pisalo le Oktoberfest, bi vsi vedeli, da gre za enega najbolj znanih in tudi obiskanih prireditev v svetu. Oktoberfest je o semnajstdnevni festival piva in zabave, ki poteka vsako leto od konca septembra do začetka oktobra v Munchnu, prestolnici dežele Bavarske, najjužnejše, geografsko največje in gospo-darsko-politično vplivne dežele v Nemčiji. Oktoberfest je tudi ena najpopularnejših prireditev v Nemčiji in s približno šestimi milijoni obiskovalcev vsako leto eden največjih festivalov na svetu. Toda v naslovu je munchenski »februarfest« in na tokratnem dogodku ni bilo v ospredju pivo in vse, kar sodi zraven. Tokrat so se v bavarski prestolnici zbrali le povabljeni predstavniki držav in organizacij iz vsega sveta, med katerimi je bilo trideset predsednikov držav in vlad, več kot osemdeset zunanjih in obrambnih ministrov ter številni voditelji mednarodnih organizacij. Glede na nemško gostoljubnost sem prepričan, da so udeleženci konference, vmes - med odmori, zvrnili tudi kakšen vrček piva. Toda navkljub temu je bil njihov glavni namen osvetlitev trenutnega stanja v svetu, seznanitev z aktualnimi varnostnimi izzivi in grožnjami, ki ogrožajo in destabilizirajo posamezne regije v svetu, s tem pa tudi sam svetovni mir. Več kot petsto udeležencev konference je bilo enotnega mnenja, da tako hudo že dolgo ni bilo. In za to niso krivi le sodobni teroristi, ki se samostojno ali v krogu svojih delujočih celic odločajo za teroristična dejanja, pri čemer praviloma žrtvujejo svoja življenja. Tokrat so si strokovnjaki enotni, da ni krivda le na Vzhodu in v državah, v katerih že desetletja potekajo oboroženi in krvavi spopadi za prevlado posameznih interesov, pri čemer so marsikje »svoj lonček pristavile« tudi zahodne države. Spremenjene razmere po izvolitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa ustvarjajo dodatno negotovost, saj v vseh koncih sveta tlijo številni nerešeni konflikti, ki so že marsikje izbruhnili v oborožene ali vojaške spopade. Sirija, Afganistan in Irak so morda za nas dovolj oddaljene države, toda posledice tamkajšnjega dogajanja čutimo tudi v tem delu Evrope. Rusko-ukrajinski konflikt je še bližji, tako kot je tudi z migranti oblegana meja Evropske unije na jugu Italije in Grčije. Še bližje nam je Balkan in tiste države nekdaj skupne države, ki se vse bolj oborožujejo in izvajajo ukrepe za ponovno uvajanje obveznega služenja vojaškega roka, retorika v političnem prostoru pa postaja vse bolj zaostrena in groba. Tudi Nemčija povečuje število vojakov na dvesto tisoč, NATO krepi svoje sile v baltskih državah, skandinavske države pa vse bolj sodelujejo tudi na vojaškoobrambnem področju. Analitiki in strokovnjaki opozarjajo, da svetovne varnostne razmere že dolgo niso bile tako zaostrene, napete in negotove, kar je odmevalo tudi med udeleženci varnostne konference v Munchnu. Evropski politiki so soočeni z negotovostjo, ki ni posledica le sprememb v Beli hiši in v čezatlantskih odnosih, ampak tudi sprememb znotraj Evropske unije. Politična in varnostna destabilizacija vzhodne in južne soseščine dodatno vpliva na notranje razmere in razmah populizma in tudi ekstremizma v Evropi. V vseh članicah gospodarska kriza še ni premagana, pred nami je Brexit z vsemi svojimi nepredvidljivimi posledicami... Aktualno dogajanje v svetu je Evropsko unijo soočilo z dejstvom, da področja zunanje politike, obrambe in varnosti navkljub številnim deklaracijam in strategijam niso takšna, kot bi morala biti. Deloma ali morda prav zato so tudi organizatorji munchenske varnostne konference zaključno poročilo poimenovali z naslovom »Post-Truth, Post-West, Post-Order?« kar pomeni »Konec-resnice, konec-Zahoda, konec-reda?«. Verjamem, da ob takšnem naslovu marsikateremu udeležencu na konferenci ni bilo več do tega, da bi v roke prijel še vrček bavarskega piva. Razlogov za zaskrbljenost je res veliko in čas bi bil, da odgovorni politiki svoje delo opravijo odgovorno in strokovno tako do svojih državljanov kot vsega sveta. a Iz POLICIJSKE beležke Prispevke zbiral brez dovoljenja Velenje, 1. marca - Policiste so v sredo obvestili, da tujec v trgovini Interspar zbira prostovoljne prispevke. Ker je to počel brez ustreznih dovoljenj, so ga mandatno kaznovali. Dva brez avtomobilov Velenje, 2. marca - V četrtek so policisti ustavili voznika avtomobila, ki je vozil pod vplivom alkohola. Ker ne prvič, ampak že večkrat pred tem, so mu avto zasegli. Še en avto pa so zasegli v nedeljo, 5. marca. Velenjčan ga je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Goste napotili domov Velenje, 3. marca - V petek so morali zaradi hrupa, ki je motil sosede, policisti posredovati v lokalu na Selu. Ker je bil že skrajni čas, da se gostje odpravijo domov, so jih tja tudi napotili, natakarico pa zaradi kršitve opozorili. Sin ni zahteval pregona Šoštanj, 5. marca - V nedeljo je v Gaberkah oče razmetaval hišni inventar in sinu grozil, da ga bo ubil. Ker sin zanj ni zahteval kazenskega pregona, so mu policisti napisali le plačilni nalog. Obležal pred gasilskim domom Velenje, 5. marca - V nedeljo je pred gasilskim domom v Velenju pod težo alkohola obležal moški. Pregledal ga je zdravnik in ugotovil, da z njim ni nič narobe. Ogledali pa so si ga tudi policisti. Ti so ga, da ga ne bi glava še bolj bolela, opozorili na njegovo početje. ■ ■ ■ Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 15 9. marca 2017 «»SÜAS POGOVOR, UTRIP 19 Prioritete podobne lanskim Učinkovito preiskovanje premoženjske kriminalitete, preprečevanje zlorab drog, ničelna toleranca do nasilja v družini, preprečevanje vandalizma, odkrivanje nezakonitega posedovanja orožja, večja pozornost nasilju med vrstniki, prisotnosti alkohola v prometu, kršitvam, ki so vzrok nastanka prometnih nesreč, in varovanje najbolj ranljivih skupin v prometu HOROSKOP Milena Krstič - Planine Velenje - Na Policijski postaji Velenje imajo od konca lanskega leta enega policista več, tudi opremljeni so bolje. Imajo štiri nova vozila, dve intervencijski, transporter in eno civilno vozilo (golf) ter še nekaj druge dodatne opreme. Med njimi je tablica e- > Ukradenih je bilo 13 osebnih avtomobilov, najdenih 7. -policist, ki jo uporabljajo v cestnem prometu. Konec pomladi dobijo nove, bolj praktične, policijske uniforme, pravi komandir Boštjan Debelak, s katerim smo povzeli lansko letno dogajanje na območju. To je bilo, vsaj po statističnih kazalcih, zelo podobno tistemu pred njim. Več nasilja v družini Že nekaj let opažajo padec kaznivih dejanj, lani jih je bilo za skoraj desetino manj kot leto pred tem. Obravnavali so jih 1.141, preiskali pa skoraj 62 odstotkov. Posebej izstopajočih kaznivih dejanj, razen tistih iz začetka leta, ko je prihajalo do > Statistika: 1.140 kaznivih dejanj, 615 kršitev, 262 prometnih nesreč. Leto 2017 se je leto začelo s serijo vlomov, ki jim je bilo skupno to, da so se dogajali ponoči, ko so ljudje spali. Najbolj strnjeno so se dogajali konec januarja, ko se jih je v nekaj dneh zvrstilo 18, predvsem v stanovanjske hiše. Nekaj osumljencev so že obravnavali, nekaj jih še preiskujejo. skokovitega porasta tatvin vozil, ni bilo. Storilca mladoletnika so izsledili in prijeli. »Sicer pa je tudi premoženjska kriminaliteta v lanskem letu v primerjavi z letom pred tem upadla,« pravi. Ocenjujejo, da je bilo lani s kaznivimi dejanji povzročene za blizu 2,3 milijona evrov gmotne škode, od tega 930 tisoč evrov gospodarske kriminalitete. Več pa je bilo kaznivih dejanj miru. Glavnina jih je bila povezanih z izzivanjem ali spodbujanjem k pretepu, nedostojnim vedenjem na javnem kraju (tudi do uradne osebe), spodbujanjem nestrpnosti, povzročanjem hrupa z akustičnimi aparati. Med kršitvami javnega reda in miru je bilo pogosto tudi beračenje v bližini nakupovalnih središč. »Prejeli smo 14 prijav za tujce, ki so s pretvezo, da zbira- Komandir Boštjan Debelak: »Tudi letos se bomo trudili za učinkovito preiskovanje premoženjske kriminalitete.« letu pred tema, a so bile posledice lani veliko hujše: trije mrtvi - voznik osebnega avtomobila, potnik in pešec. Predlani je zaradi posledic prometne nesreče umrl en človek. Kar 37 oseb pa se je lani v prometnih nesrečah hudo poškodovalo, predlani 24. »Vzroki za nastanek prometnih nesreč so še vedno isti - največkrat neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti, stran in Po zakonu o javnih zbiranjih so v dveh primerih uvedli prekrškovni postopek, ker organizator prireditve ni zagotovil vseh ukrepov, ki so predvideni za varnost na prireditvi. V štirih primerih so zaradi uporabe pirotehnike ukrepali zoper obiskovalce športne prireditve. smer vožnje, varnostna razdalja. V 21 primerih smo zaznali kaznivo dejanje nevarna vožnja in v sedmih primerih podali kazensko ovadbo, v štirinajstih pa tožilstvo obvestili s poročilom.« Več kot predlani je bilo alko-holiziranih voznikov. »Med povzročitelji prometnih nesreč jih od 10. 3. do 16. 3. - 10. marca 1978 je začela v Šoštanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 400 priključki; - 10. marca 1981 je šaleški alpinist Ivč Kotnik kot član jugoslovanske alpinistične odprave odpotoval v Himalajo; cilj odprave je bil četrti najvišji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhotse; - 10. marca 1986 so v velenjskem Veplasu uvedli ukrep družbenega varstva, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora pa je postal Franc Vedenik; - 10. marca 2001 so v Šoštanju odprli prostore nove pošte; zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Največ 46 (37) s področja nasilja v družini. Če k temu prištejejo odvzem mladoletne osebe, zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje z otroki, pa so obravnavali kar 71 kaznivih dejanj (48). »Posledično smo izrekli tudi več ukrepov prepovedi približevanja, 26, leto ped tem 19.« Gotov gre ta dejstva pripisati ničelni toleranci do nasilja v družini. »Policisti v vseh primerih, ko zaznamo nasilje v družini, zoper kršitelje dosledno ukrepamo oziroma izvedemo vse, kar je potrebno, da žrtev zaščitimo.« Rahel rast kršitev V javnem redu so obravnavali 614 kršitev, 4 odstotke več kot leto pred tem, največ (422) s področja varstva javnega reda in - 12. marca 1989 so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu; - 12. marca 1981 je bila rojena velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik, ki je s svojimi športnimi uspehi odličen ambasador Velenja in Slovenije v svetu; - 13. marca 1925 je bil v Šoštanju rojen Viktor Kojc, ki je šele po smrti postal častni občan mesta Šoštanj, ki mu je v življenju pomenil skorajda vse; - marca 1943 so tudi v parku pri Velenjskem gradu uredili gaj junakov kot simbolno pokopališče z lesenimi pomniki za tiste Velenjčane, ki so padli v nemški vojski ali na Spodnjem Štajerskem v boju s partizani; - od marca leta 1942 je bilo za prebivalce Spodnje Štajerske članstvo v Štajerski domovinski zvezi povezano s podelitvijo nemškega državljanstva, ki ga je okupator, ki je vse povprek jo sredstva za organizacije, med drugim za gluhoneme, od ljudi skušali zvabiti denar. Sedem smo jih izsledili in jih zaradi teh kršitev oglobili. Vsakega pa spremljamo. Če se nam bo v evidencah pojavil večkrat, bomo na sodišče predlagali njegov izgon iz države.« Trije mrtvi, sedemintrideset hudo poškodovanih Na območju Policijske postaje Velenje se je lani zgodilo 262 prometnih nesreč, toliko tudi v > > Policisti so zoper 48 kršiteljev v 45 primerih uporabili 108 prisilnih sredstev. Obravnavali so 4320 (predlani 3894) kršitev cestnoprometnih predpisov, dobro desetino več. je bilo alkoholiziranih 14 odstotkov, leto pred tem trije odstotki manj. Alkohol je bil prisoten tudi pri enem od povzročiteljev nesreče, ki se je končala s smrtnim izidom, in pri dvaindvajsetih, v katerih je prišlo do telesnih poškodb. Poprečna stopnja alkoho-liziranosti pri povzročiteljih se je dvignila iz 1,29 g/kg alkohola v izdihanem zraku na 1,52 g/kg.« Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali 9 oseb. a Vila Bianca (Foto Arhiv Muzeja Velenje) kršil mednarodno vojno pravo, podelil članom te zveze; dokončni člani so postali dokončni nemški državljani, začasni člani pa državljani na preklic; ■ 15. marca 1972 ob 15. uri in 7. minut so vključili v obratovanje tretji blok šoštanjske termoelektrarne; ■ 16. marca 1984 je bil v Velenju 9. festival amaterskega filma; ■ 16. marca 1986 so se krajani Šaleka na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, ki je bila že 27. krajevna skupnost v nekdanji velenjski občini; - 16. marca 2011 so v velenjski vili Bianca pripravili novinarsko konferenco, s katero so simbolično zaznamovali začetek delovanja vsebin v njej; poleg turistično-informacijskega centra, ki v vili deluje od začetka marca, je v njej tudi informacijska pisarna projekta Evropska prestolnica kulture, odprli pa so že prvo razstavo v prodajni galeriji. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 21. 4. Imate, kar ste hoteli. Nikar se ne pritožujte na glas, saj boste s tem prilili olje na ogenj vsem, ki so škodoželjni. Da, tokrat ste res slabo izbrali. A kar ste skuhali, boste morali pojesti. Počakajte, da se reč vsaj malo ohladi. Kar se tiče uspeha pri delu, karieri in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav bo še bolje, kot si lahko želite. Sedaj veste, da se bo vaš trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Razpoloženje vam bo nihalo kot na dobri gugalnici. Vsako prosto minuto izkoristite za uživanje v naravi. Telo vam bo hvaležno. Tudi živci bodo bolj mirni. Preden greste spat, pa poskušajte odmisliti vse težave, sicer bodo noči dolge in nemirne. Bik od 22.4. do 20.5. Še vedno ste pri resnem delu najraje sami s seboj, saj zaradi nekaj slabih izkušenj nikomur več ne zaupate. Žal pa tokrat ne boste zmogli sami. Enostavno bo preveč. Sploh, ker ste posegli na področje, kjer niste doma. Zato boste potrebovali tudi strokovno pomoč. Poskušajte se sprostiti in bolj zaupati ljudem okoli vas, četudi vas bo jezilo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Da boste nastalo situacijo diplomatsko rešili, se bo treba res potruditi. Kar se tiče ljubezni, vaš čas šele prihaja, saj veste, da se vam svet in nasprotni spol s pomladjo zdita vedno lepša. Letos ne bo nič drugače. Vprašanje pa je, ali boste rožice le gledali in vonjali ali pa si boste končno upali več. Čas bi že bil, kajne? Dvojčka od 21.5. do 21.6. V teh dneh, ki bodo že dišali po pomladi, vam energije ne bo zmanjkalo. Zvezde vas opozarjajo, da vseeno pazite, kaj boste govorili, saj boste tudi veliko bolj gostobesedni kot sicer. In vmes boste govorili o stvareh, ki se vas sploh ne tičejo, niso pa preverjene. Tega raje ne počnite, saj se igrate z ognjem, sploh, če govorite o sodelavcih. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato se raje lotite projekta, ki ga že dolgo odlašate. Če bodo želje, povezane z njim prehude, vam jih ne bo težko zmanjšati. Z denarjem pa ravnajte previdno, izdatki bodo večji, kot ste računali. Sploh, ker ste si pred kratkim že privoščili preveč. Imate še skrite rezerve, a te boste potrebovali za nekaj povsem drugega. In to kmalu. Rak od 22.6. do 22.7. Tisti, ki ste zaljubljeni, boste v naslednjih dneh srečni kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste dolgo hrepeneli po tem, kar trenutno živite. Čustva ste dolgo skrivali, zato boste sedaj še bolj uživali. Ne bo vam nerodno pokazati, koliko vam pomeni partner. Na poti do srečnega konca ne manjka ovir, kar dobro vesta oba. Vsi vajine zveze ne bodo odobravali, nekateri vama bodo začeli metati polena pod noge. A vam tokrat nobena ovira ne bo previsoka. Strah vas bo le, da vse skupaj preveč idealizirate. Kot kaže, ni tako. Resnica je, da bo tokrat šlo za pravo, iskreno ljubezen. Tisti, ki na pravo osebo in iskrice še čakate, pa boste še čakali. A ne prav dolgo. Želja po bližini se že prebuja, sedaj le na široko odprite oči in opazujte! Lev od 23.7. do 23.8. Ste se že vprašali, zakaj tekmujete s prijatelji in znanci? To vas spravlja v slabo voljo, sploh, ker z nekaterimi težko držite korak. Če boste zmanjšali potrebe, bo vaše življenje takoj lažje in lepše. Če ne, pa boste tako finančno zabredli, da svojih financ še dolgo ne boste mogli spraviti v red. Premalo se zavedate, da viri vaših dohodkov trenutno niso najbolj zanesljivi. Kar se ljubezni tiče pa bo vse v najlepšem redu - prihajajoča pomlad in vse lepši dnevi bodo še okrepili čustva, ki so res iskrena. Več energije boste imeli, če se boste odločili za spomladansko čiščenje telesa. Poskusite zdržati vsaj nekaj dni. Devica od 24.8. do 23.9. Bolj, kot s sabo se boste v naslednjih dneh morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase, ker vas bodo sploh pregovorili, da jih rešujete namesto njih. Zdelo se vam bo, da partnerju, ki vas bo nagovoril v to, preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. In to čisto prepogosto. Tudi partner je očitno med tistimi, ki odkrito izkoriščajo vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec. Tudi partnerju povejte, da tega ne boste več počeli. Če vas ne bo razumel, se resno vprašajte, kaj mu pomenite. Potem pa dobro premislite, kako naprej. Tehtnica od 24. 9. do 23.10. Vaša želja, da končate projekt, ki vam že nekaj mesecev jemlje preveč energije, se bo končno uresničila. Čeprav vas bo še nekaj dni strah, ali se bo izteklo po vaših željah, tega ne boste pokazali. Slutnja, da bo vse tako kot mora biti, bo prava. Novico, povezano z vašim zdravjem, boste tokrat delili le z najbližjimi, ki si bodo oddahnili skupaj z vami. Največ težav boste imeli s tem, da se umirite in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Zato boste potrebovali še nekaj tednov. Vmes se konkretno poskušajte lotiti projekta bolj zdravo življenje. Dobro veste, da je skrajni čas, saj vam telo že sporoča, da z njim ne ravnate več dobro. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Strah vas bo tudi, da bi kaj pomembnega spregledali. To sicer ni v vaši naravi, saj ste po navadi flegmatik, a tokrat dobro veste, da gre tudi za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz trenutne situacije tako, da bo za vas najbolje, še nekaj dni ne boste dobili. Rešitev se bo nakazala v ponedeljek, ko vam bo pogovor z dobrim prijateljem končno odprl oči. Čeprav bo povsem drugačna, kot ste si želeli, ne boste slabe volje. Dobro veste, da ste le vi tisti, ki bo izbral, kako se bo vrtel vaš svet. Nič več vam ne morejo vzeti! Strelec od 23.11. do 21.12. Slabo obdobje, ki ga je zaznamovalo tudi slabše počutje, je za vami. Do konca marca bodo vse naravne sile in tudi dobre zvezde na vaši strani. Sami pa boste morali poskrbeti, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Tega pač nihče ne more namestovas. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni ssvojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste želeli ukvarjati. Naslednji dnevi bodo tudi polni odličnih idej. Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljšati stanje na bančnem računu. To že sedaj ni slabo, a bodo kmalu tudi odlivi večji kot sicer. Zato le pogumno naprej. Kozorog od 22.12. do 20.1. Glavnina dogajanja se bo ta teden spet vrtela okoli denarja, ki je tudi kriv, da sta s partnerjem ohladila odnose. Od nedelje dalje vas čaka nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo teklo dobro, zato se vam bo samozavest počasi vrnila. Napori pa ne bodo tako hitro pozabljeni, saj vas bo vse skupaj tudi telesno utrudilo. V marcu se žal še ne boste umirili. Za druga, bolj vedra področja v življenju, pa boste vseeno začeli skrbeti sredi prihodnjega tedna. Na ljubezenskem področju bo vsak dan manj nemira, tudi zato, ker si boste končno vzeli več časa za partnerja. Le nase boste še vedno rahlo pozabljali. To boste občutili tudi na počutju. Vodnar od 21.1. do 19.2. Morda že čutite prve znake pomladanske utrujenosti. Planeti vam v teh dneh napovedujejo velike premike na poslovnem področju in na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav ali narobe. Trmasto pa boste vztrajali pri nekaterih osebnih odločitvah. Tudi pri poslovnih, ki jih boste sprejeli še težje kot ljubezenske. Da, drastične bodo. A bodo plod dolgega tehtanja in kalkuliranja. Odločitev bo tvegana, a kmalu se bo izkazalo, da bo prava. Ribi od 20.2. do 20.3. V teh dneh si boste pogosto rekli, da je življenje preprosto lepo in da ga morate uživati. Povod bodo slabe stvari, ki se bodo dogajale vašim prijateljem in znancem. Zelo vas bodo prizadele, hkrati pa vam bodo dale misliti, kako živite vi. Precej skrbi boste imeli v službi ali šoli, kjer bodo od vas zahtevali skoraj nemogoče. Ne bo prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi. Postali pa boste bolj previdni in manj zaupljivi. Več smeha potrebujete, zato pojdite med vesele, sproščene ljudi. Točno veste, kje jih boste našli. Tolikokrat so vas že povabili, da so nad vami že obupali. Sedaj se morate povabiti sami. Ne bo vam žal. Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 9. marca TV SPORED »»^AS 9. marca 2017 Petek, 10. marca Sobota, 11. marca Nedelja, 12. marca Ponedeljek, 13. marca Torek, 14. marca Sreda, 15. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 7.00 Dobrojutro 8.00 Poročila 8.08 Dobrojutro 9.00 Poročila 9.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca: Moški danes 12.25 Danes dol, Jutri gor: 30/35 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Tok (Flow), dok. film, pon. 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Težišče - Sulypont 15.35 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Izrael, pon. 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor 17.00 Poročila ob petih) 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev 18.05 Knjiga o džungli: Safari: pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme šport 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.35 Kultura 22.50 Šport 22.55 Vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Skrajno vedenje in družbena omrežja 0.30 Ugriznimo znanost, pon. 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Po Sloveniji, pon. I.45 Dnevnik, pon. 2.15 Slovenska kronika, pon. 2.30 Šport, pon. 2.35 Vreme, pon. 2.40 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Ulica sanj: ris., pon. 7.05 Minka: Kolo, ris., pon. 7.10 Zajček Belko, ris., pon. 7.15 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 7.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. 7.30 Tilka in prijatelji: ris., pon. 7.40 Tilka in prijatelji: ris., pon. 7.50 Zgodbe iz školjke _ 8.25 To bo moj poklic: Čistilec objektov, 2. del 8.50 Slovenski vodni krog 9.30 Na lepše 10.10 Kino Fokus 10.35 Alpe-Donava-Jadran II.00 Halo TV 12.10 Dobro jutro 15.20 Posebna ponudba, izobraž. odd. 16.00 Odmev davnine: Vodna bitja, 3/3 16.25 Zakulisje Eme 2017: 1/2 16.55 Zakulisje Eme 2017: 2/2 17.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV () 18.55 Otroški program: Op! 18.55 Fletni Gaji: Roza zajčica Rozika, 19.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. pon. 19.10 Male sive celice: pon. 20.00 Vina sveta, razvedrilno 3/13 20.50 Avtomobilnost 21.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij, pon. 21.45 Odprta okna, barvni film, 2014 23.20 Slovenska jazz scena 0.15 Glasbeni spoti, pon. 1.20 Zabavni kanal 5.25 Glasbeni spoti, pon. pop 6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 8.00 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.40 0.35 1.35 2.20 2.55 24UR, pon. OTO čira čara Dežela pred časom, ris. Lena Lučka, ris. Radovednica Bibi, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. TV prodaja Ostani z menoj, nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, nan. TV prodaja Srčna kraljica, nan. TV prodaja Utripajoča srca, nemška nan. Komisar Rex, nan. Varuhi podeželja, nan. Zbudil bi se s teboj, nan. 24UR popoldne Ostani z menoj, mehiška nan. Komisar Rex, nan. 24UR vreme 24UR Usodno vino, nan. MasterChef Slovenija 24UR zvečer Princ podzemlja, španska nan. Laurine skrivnosti, ameriška nan. Igra prestolov, angleška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © 5.55 Kultura 6.00 Odmevi 7.00 Dobro jutro 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila # 8.08 Dobro jutro 9.00 Poročila # 9.08 Dobro jutro 10.00 Poročila # 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Ugriznimo znanost 12.25 Danes dol, jutri gor, 31/35 13.00 Prvi dnevnik, šport, breme 13.30 Tarča, Globus, pon. 15.20 Mostovi - Hidak 16.05 Duhovni utrip: Reformacija srca 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem! 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.35 Kultura 22.44 Šport 22.55 Vreme 23.05 Alice ne živi več tukaj, am. film 0.55 Profil, pon. 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji I.45 Dnevnik, pon. 2.40 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Ulica sanj, ris. 7.05 Minka: Zajec, ris. 7.10 Zajček Belko, ris. 7.15 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 7.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 7.30 Tilka in prijatelji, ris. 7.40 Tilka in prijatelji, ris. 7.50 Frančkov Fonzek,ris. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.40 To bo moj poklic: Zlatar, 1. del 9.05 Slovenski vodni krog: Bistrica 9.50 Bleščica, oddaja o modi 10.35 Na obisku, pon. II.00 Halo TV 11.55 Dobro jutro 13.30 Dober dan 14.25 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Kontiolahtija 15.40 Tedenski izbor 15.40 O živalih in ljudeh, 16.20 Na vrtu 17.00 Taksi, kviz z Jožetom 17.45 Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem 18.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Z), 1. vožnja 20.05 Zvesti soprog, nemški film 21.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Z), 2. vožnja 23.00 Polnočni klub: Pozno starševstvo 0.15 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Izrael 1.05 Glasbeni spoti 2.10 Biatlon - SP: sprint (M), posnetek iz Kontiolahtija 3.25 AJpsko smučanje - SP: veleslalom (Z), 1. vožnja 4.15 Ajpsko smučanje - SP: veleslalom (Z), 2. vožnja, 5.20 Glasbeni spoti, pon. pop 6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 8.00 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 22.45 23.35 1.30 2.25 3.00 24UR, pon. OTO čira čara Dežela pred časom, ris. Lena Lučka, ris. Radovednica Bibi, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. TV prodaja Ostani z menoj, mehiška nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, nan. TV prodaja Srčna kraljica, nan. TV prodaja Utripajoča srca), nemška nan. Komisar Rex, nan. Varuhi podeželja, nan. Zbudil bi se s teboj, nan. 24UR popoldne Ostani z menoj, nan. Komisar Rex, nan. 24UR vreme 24UR Usodno vino, nan. Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot Princ podze Princ podzemlja, španska nan. Strast, francoski film Borgijci, nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pop Corn, Flirrt 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Regionalne novice 2 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Okej, Klapa Skala 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Kmetijski razgledi, Rez vinske trte 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.25 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Ans. Okej, Klapa Skala 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Spoznajmo čutila 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Grintove poti 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert dalmatinskih klap, posnetek 2. dela koncerta 22.45 Videospot dneva 22.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 6.00 6.10 7.00 7.00 7.05 7.30 7.55 8.20 8.30 8.45 8.50 9.15 9.20 10.05 10.20 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.30 15.05 16.0 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.15 21.40 22.40 23.15 0.50 1.15 2.10 Kultura Odmevi Otroški program: Op! Zgodbe iz školjke Smrkci: Smrkci jamarji Tabaluga: Zmaji ne jokajo, risana Studio kriškraš: Portret in pol Čudogozd: Princesa Srečo kuha Cmok: Tista o pesini juhi Mulčki: Sally, ris. Armanova skrivnost: Dajana, nad. Mulčki: Vsak ima kdaj slab dan, ris. Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade Adrenalinci: Karting Vina sveta Tednik Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij: Stavbarske mojstrovine Planet Zemlja (II.): Travnate planjave Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Omar Naber Poročila ob petih, šport, vreme Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuharska oddaja Ozare Kalimero: Zlati zmaj, ris. Vreme Dnevnik, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz Bučke, satirično informativna oddaja Prevara (II.), ameriška nad., 2015 Poročila, šport, vreme Grigris, francosko-čadski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, šport vreme, pon. Info-kana 7.00 Ziv žav 7.00 Minka: Gnezdo, ris. ) 7.05 Krtek: Krtek in mali zajček, ris., 7.10 Timi gre: Pospravljanje, ris., pon. 7.20 Liki: Štiri teleta in lev, ris., 7.25 Fletni Gaji: Veverička Pipi, ris., 7.35 Pujsek Bibi: Gora Blazinka, ris. 7.45 Vipo: Švica - Smučarska pustolovščina, ris. 7.55 Pri Slonovih: Šolski festival, ris. 8.05 Pipi, Pupu in Rozmari. ris. 8.15 Tilka in prijatelji, ris. 8.25 Dinotačke: Kar je govorilo, ris. 8.35 Piknik s torto, ris. 8.45 Pujsa Pepa, ris. 8.50 Kalimero: DoVinčjeva šifra, ris. 9.00 Knjiga o džungli: Safari: Čudovito, ris. 9.10 Smrkci: Raj po smrčje; Grozna snežna pošast, ris. nan. 9.35 Bacek Jon, ris. 9.45 Kljukec s strehe, ris. nan., 1/26 10.10 Danov Dinosvet: Mini dinozaver 10.50 Prisluhnimo tišini: Mednarodni dan polževega vsadka, otoskleroza in tinitus 11.20 Ozare, pon. 11.25 Obzorja duha: Srečen pri delu 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik. šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.00 Čarokuhinja pri atu: Posavje 15.25 Modna hiša Velvet: Nič ni tako preprosto, 4/16 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.35 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo t., šport, vreme 20.00 Več po oglasih: Izginotja, 16/18 20.30 Intervju: dr. Ernest Petrič 21.20 Stranpoti evgenike 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Irena Grafenauer, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut (W. A. Mozart) 23.40 Slovenski sodobni ples: M. Farič: 3. OLO 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.15 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal Ö vreme, pon. 1.10 Info-kanal TV SLO r 6.30 10 domačih, pon. I V OLw L 71111 Naihnlibintrn 6.30 7.00 9.15 9.15 10.15 11.00 11.55 12.55 14.00 14.45 15.10 16.05 18.00 18.55 19.55 21.55 23.00 23.50 0.20 1.25 2.00 3.05 4.30 5.15 6.25 10 domačih, pon Najboljše jutro Tedenski izbor Dober dan Na lepše Biatlon - SP: sprint (Z) Biatlon - SP: zasled. tekma (M) Tehnika ljudstvu, dok. film Popšop Čarokuhinja pri atu: Savinjska dolina Biatlon - SP: zasled. tekma (Z) Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: slalom (Z) 1. vožnja, Deskanje prostega sloga - SP, snežni žleb Alpsko smučanje - SP: slalom (Z), 2. vožnja Nocoj v Palladiumu, 1/8 Popšop, pon. Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 1. del, Bleščica, oddaja o modi, pon. Glasbeni spoti Deskanje prostega sloga - SP, snežni žleb Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ek. tekma Glasbeni spoti, pon. Popšop, pon. pop pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Radovednica Bibi, ris. 7.30 Viking Viki, ris. 7.55 Telebajski, ris. 8.05 Maša in medved, ris. 8.15 Mia in jaz, ris. 8.40 Peter Pan, ris. 9.05 Winx klub, ris. 9.30 Lego Ninjago, ris. 9.55 Slugterra, ris. 10.20 TV prodaja 10.35 Dallas, 3. sezona, nanizanka 11.20 Dallas, 3. sezona, nanizanka 12.10 MasterChef Slovenija, pon. 13.25 TV prodaja 13.40 Bingo, ameriški film 15.25 Z roko v roki (Stepmom), am. f. 17.50 Ljubezen po domače, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Filmska zvezda (Major Movie Star), ameriški film 21.55 Apolo 13 (Apollo 13), ameriški f. 0.35 Ugrabljen sin, ameriški film 2.20 Borgijci, 3. sezona, 9. del, kanadska nanizanka 3.10 Zvoki nočii © 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Radovednica Bibi, ris. 7.30 Viking Viki, ris. 7.55 Telebajski, ris. 8.05 Maša in medved, ris. 8.15 Mia in jaz, ris. 8.40 Peter Pan, ris. 9.05 Winx klub, ris. 9.30 Lego Ninjago, ris. 9.55 Slugterra, ris. 10.20 TV prodaja 10.35 Lepo je biti sosed, nanizanka 11.25 Lepo je biti sosed, nanizanka 12.10 MasterChef Slovenija, pon. 13.35 TV prodaja 13.50 Filmska zvezda, ameriški film 15.45 Nanny McPhee: Vrnitev čudežne varuške, angleški film 17.45 Vrtičkanje 18.20 Zdravo, Tereza! 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 23.00 Moulin rouge, ameriški film 1.35 Borgijci, 3. sezona, 10. del, kanadska nanizanka 2.35 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Spoznajmo čutila 09.40 Ustvarjalne iskrice (194), Tulipani za mamico 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Popotniške razglednice, Grintove poti 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Napovedujemo 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2463. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Vurberk2016, posnetek 2. dela 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Bonton pri telefoniranju s stacionarnim telefonom 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 10.25 10.30 11.30 12.00 13.45 14.35 15.05 17.25 17.55 18.00 18.20 18.45 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.20 5.55 6.05 7.00 8.00 8.08 9.00 9.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.15 11.55 12.30 Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila # Dobro jutro Poročila # Dobro jutro Poročila # Dobro jutro Pregreha brez greha, pon. 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš? = So vakeres? Danes dol, jutri gor: Boro in njegove nadnaravne 13.00 13.30 14.25 15.00 15.30 15.55 15.55 16.15 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.35 22.50 22.55 23.05 23.40 0.35 1.00 1.25 2.20 sposobnosti, 32/35 Prvi dnevnik, šport, breme Panoptikum: Skrajno vedenje in 6.50 Duhovni utrip: Reformacija srca, pon. 7.05 Glasbena matineja, pon. 8.55 Posebna ponudba 9.45 Oblikovanje vrtov: Vrt na balkonu 10.20 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž) 12.20 Tedenski izbor 12.20 Mira Marko, dokumentarni portret 13.25 Avtomobilnost 14.00 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) 16.10 Biatlon - SP: mešane štafete 17.30 Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem 18.30 Biatlon - SP: posamična štafeta 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Planet Zemlja (II.): Mesta, 6/6 20.50 City folk - Obrazi mest: Ciudad de Mexico 21.15 Hilda, mehiški film, 2014, pon. 22.40 Bučke, satirično inf. oddaja,pon. 23.00 Vikend paket, pon. 0.15 Glasbeni spoti 1.20 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) 3.00 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž) 4.30 Zabavni kanal 5.20 Glasbeni spoti, pon. družbena omrežja Osmi dan Dober dan,Koroška Armanova skrivnost: Dajana, 5/13, pon. Z glasbo in s plesom Slovenska ljudska glasbila in godci: Žvegla, pon. Mladi slovenski balet: Ob svojem času, pon. Profil: Fabrizio Montecchi Poročila ob petih, šport, vreme Adrenalinci: Potapljanje Novice eRTeVe Ozi bu: Halo, je kdo tam?, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pisave: Portret Jaroslava Skrušnyja Glasbeni večer, pon. Profil: Fabrizio Montecchi, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnikšport, vreme, pon. Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Ulica sanj, ris., 7.05 Minka: Jadrnica, ris., pon. 7.10 Zajček Belko, ris., pon. 7.15 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 7.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. 7.30 Tilka in prijatelji, ris., pon. 7.40 Tilka in prijatelji, ris., pon. 7.50 Smrkci: Smrkci in zmaj, risana nanizanka, pon. 8.15 Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Medved nima repa 8.50 Tedenski izbor 8.50 To bo moj poklic: Zlatar, 2. del 9.35 Slovenski vodni krog: Bloščica 10.15 Ženska, 2. del, dok. film 11.20 Dobrojutro 14.00 Polnočni klub: Pozno starševstvo 15.10 Ljudje in zemlja, 16.15 Avtomobilnost 16.50 Taksi, kviz z Jožetom 17.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije 18.40 Migaj raje z nami,pon. 19.05 Otroški program: Op! 19.05 Timi gre: Straši!, ris., pon. 19.15 Liki: Požrešni mušici, ris., pon. 19.25 Fletni Gaji: Morska vetrnica Zvezdana,ris., pon. (VPS 19.25) 19.30 Studio kriškraš: Portret in pol, . 20.00 Svetovni popotnik: Barcelona 20.50 Popravljena krivica (III.), 2/6 21.35 Varna hiša, 2/2, pon. 23.05 Bergmanova in Magnanijeva - vojna vulkanov, pon. 0.00 Glasbeni spoti 1.05 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), kvalifikacije 2.15 Zabavni kanal 5.20 Glasbeni spoti, pon. pop 24UR, pon. OTO čira čara Dežela pred časom, ris. Radovednica Bibi, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. TV prodaja Ostani z menoj, nanizanka TV prodaja Zbudil bi se s teboj, nanizanka TV prodaja Srčna kraljica, nanizanka TV prodaja Utripajoča srca, nanizanka Komisar Rex, nanizanka Varuhi podeželja, nanizanka Zbudil bi se s teboj, nanizanka 24UR popoldne Ostani z menoj, nanizanka Komisar Rex, nanizanka 24UR vreme 24UR Usodno vino, nanizanka Smrtonosno orožje, nanizanka 24UR zvečer Princ podzemlja, nanizanka Laurine skrivnosti, nanizanka Igra prestolov, nanizanka Lov na morilca, nanizanka 24UR zvečer, pon. Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA .25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Spoznajmo čutila 2462. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja 2463. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Pogovor v studiu: Skrb za male živali v spomladanskem času Kmetijski razgledi, Rez vinske trte Koncert dalmatinskih klap, 2. del Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja Deklica, ki je sovražila knjige, gledališka predstava Vrtca Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Ans. Okej, Klapa Skala Napovedujemo Pop Corn, Flirrt Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 6.00 7.00 7.01 7.30 8.00 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.55 22.30 23.25 0.15 1.20 2.10 2.45 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2463. VTVmagazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ministrski stol: Karl Erjavec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vurberk 2016, posnetek 2. dela 22.15 Iz oddaje dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 5.40 Kultura 5.45 Odmevi 7.00 Dobro jutro 8.00 Poročila # 8.08 Dobro jutro 9.00 Poročila # 9.08 Dobro jutro 10.00 Poročila # 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Srečen pri delu 12.25 Danes dol, jutri gor: »Bejbi bum«, 33/35 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 eRTeVe 15.00 Potepanja - Barangolasok 15.30 Otroški program: Op! 15.30 Studio kriškraš: Portret in pol, pon. 15.55 Čudogozd: Princesa, igrane domišljijske zgodbe, pon. 16.05 Srečo kuha Cmok: Tista o pesini juhi, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.05 Poldi: Dan, ko sta Poldi in Lili odkrila inkovski tempelj, ris., pon. 18.10 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. # 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Oproščen, norveška nad., 2015, 8/10 20.50 Križ in pištola, italijanska dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.35 Kultura 22.50 Šport 22.55 Vreme 23.05 Pričevalci, dokumentarna oddaja 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.35 Po Sloveniji, pon. 1.00 Dnevnik, šport, vreme, pon. 1.55 Info-kanal 5.40 5.45 7.00 8.00 8.08 9.00 9.08 10.00 10.08 11.15 11.45 12.20 13.00 13.20 13.25 13.30 14.35 15.00 15.40 16.30 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.35 22.45 22.55 23.05 0.40 1.15 1.40 2.05 2.35 2.50 2.55 3.00 Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Pisave: Portret Jaroslava Skrušnyja Danes dol, jutri gor, 34/35 Prvi dnevnik Šport Vreme Intervju: dr. Ernest Petrič Duhovni utrip: Reformacija srca Mostovi - Hidak Male sive celice, pon. Po Sloveniji Poročila ob petih Šport Vreme Turbulenca Novice Zajček Belko: ris. pon. Pipi, Pupu in Rozmari: Smeh, ris., pon. Vem!, kviz Vreme Dnevnik , vreme, šport Film tedna: Dobra žena, film Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Zaljubljena v mir: Bertha von Suttner in Alfred Nobel Turbulenca Dnevnik Slovencev v Italiji Po Sloveniji, pon. Dnevnik, pon. Slovenska kronika, pon. Šport, pon. Vreme, pon. Info-kanal O 3.00 Info-kanal TVSLOr 6.30 Otroški kana 6.30 Otroški kana 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Ulica sanj ris., pon. 7.05 Minka, ris., pon. 7.10 Zajček Belko. ris., pon. 7.15 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 7.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. 7.30 Tilka in prijatelji, ris., pon. 7.40 Tilka in prijatelji, ris., pon. 7.55 Zgodbe iz školjke, pon. 8.00 Zgodbe iz školjke, pon. 8.10 Deklica s čolna, kratki igrani film, 8.40 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, 1. del 9.20 Slovenski vodni krog: Rašica 10.05 Hribovci pod krilom 10.50 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ibrahim Kasabji 11.00 Dobro jutr 12.55 Deskanje na snegu - svetovno prvenstvo, paralelni veleslalom, prenos iz Sierre Nevade 14.15 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 15.45 Čarokuhinja pri atu: Idrijsko 16.15 Taksi, kviz z Jožetom, pon. 16.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M) 19.05 Otroški program: Op! 19.05 Timi gre: Zaspanec, ris., pon. 19.15 Liki: Medičina, ris., pon) 19.25 Krtji sestrici: ris., pon. 19.35 Pepi vse ve o fotografiji, pon. 20.00 Digitalno razstrupljanje, dok. o. 20.55 Prava ideja 21.30 Nocoj v Palladiumu, 1/8, pon.) 22.15 Votla krona, 10/10, pon. 23.05 Težavna vzgoja, am. f., 1938, pon. 0.50 Glasbeni spoti 1.55 Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom 3.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M) 5.15 Glasbeni spoti, pon. pop 6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 8.00 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.25 0.15 1.20 2.05 2.40 24UR, pon. OTO čira čara Dežela pred časom, ris. Lena Lučka, ris. Radovednica Bibi, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. TV prodaja Ostani z menoj, nanizanka TV prodaja Zbudil bi se s teboj, nanizanka TV prodaja Srčna kraljica, nanizanka TV prodaja Utripajoča srca, nanizanka Komisar Rex, nanizanka Varuhi podeželja, nanizanka Zbudil bi se s teboj, nanizanka 24UR popoldne Ostani z menoj, nanizanka Komisar Rex, nanizanka 24UR vreme 24UR Usodno vino, nanizanka Preverjeno 24UR zvečer Princ podzemlja, nanizanka Laurine skrivnosti, nanizanka Američani, nanizanka Lov na morilca, nanizanka 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Ulica sanj, ris. 7.05 Minka: Pike, ris., pon. 7.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 7.20 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 7.25 Tilka in prijatelji: ris. 7.35 Tilka in prijateji: ris. 7.50 Zgodbe iz školjke 8.00 Zgodbe iz školjke 8.35 Tedenski izbor 8.35 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, 2. del 9.00 Slovenski vodni krog: Gruberjev prekop, nan. 9.40 10 domačih 10.30 eRTeVe 11.00 Dobro jutro 12.55 Deskanje na snegu - SP, paralelni slalom, prenos iz Sierre Nevade 14.20 Prava ideja 14.50 Vikend paket 16.25 Alpsko smučanje - SP: smuk (M) 17.55 Alpsko smučanje - SP: smuk (Z) 19.00 Nordijsko smučanje - SP: skoki (M), kvalifikacije 20.00 Zrebanje Lota 20.10 Na utrip srca: Dmitrij Šostakovič, človek z mnogimi obrazi 21.05 Od blizu 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Aritmija 23.00 Aritmični koncert - Noctiferia 0.35 Glasbeni spoti 1.45 Deskanje na snegu - SP, paralelni slalom, posn. iz Sierre Nevade 3.05 Zabavni kanal pop 24UR, pon. OTO čira čara Dežela pred časom, ris. Lena Lučka, ris. Radovednica Bibi, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. TV prodaja Ostani z menoj, nanizanka TV prodaja Zbudil bi se s teboj, nanizanka TV prodaja Srčna kraljica, nanizanka TV prodaja Utripajoča srca, nanizanka Komisar Rex, nanizanka Varuhi podeželja, nanizanka Zbudil bi se s teboj, nanizanka 24UR popoldne Ostani z menoj, nanizanka Komisar Rex, nanizanka 24UR vreme 24UR Usodno vino, nanizanka MasterChef Slovenija 24UR zvečer Kosti, 11. sezona, nanizanka Laurine skrivnosti, nanizanka Američani, nanizanka Lov na morilca, nanizanka 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.25 7.30 8.00 8.25 8.40 9.35 10.05 11.10 11.25 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.25 2.10 2.45 © © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Ministrski stol: Karl Erjavec 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2464. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Dolina Kamniške Bistrice 20.50 Migaj raje z nami 21.20 Še pomnite, prijatelji - 1. del 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2464. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Še pomnite, prijatelji - 1. del 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani 18.20 Zogarija 18 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje: Lepotna kirurgija 21.00 Regionalne novice 21.05 Napovedujemo 21.10 Pop Corn: Bohem, Imperij 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 21 9. marca 2017 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček STERŽAJ, ALEN: Pa ste vi normalni?! od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski romani Alen Steržaj, basist skupine Big foot mama nam v svojem prvencu ponuja v branje kratke zgodbe. To so prigode iz otroštva, iz družinskega kroga, iz šole ter službe, dogodivščine s prijatelji, prigode s potovanj in še marsikaj drugega. Zaznamovane so s pan-kovskim načinom življenja in razmišljanja. Avtor je na prvi pogled nezainteresiran, v sebi pa v resnici globoko doživlja prostor in odnose okoli sebe. In v svoji »drugačnosti«, ko si zaželi, da bi končno prenehal izstopati iz svoje sredine, ga začutimo kot enega izmed redkih, ki razmišlja na »normalen« način. Knjiga, ki vam bo ponudila pot, da začnete na svet gledati in ga sprejemati na drugačen način. »Vampirji sploh nismo tak bav-bav, kot nekateri mislijo. Živimo ponoči in to je vse. Tudi zgodbice o česnu in križu so malo pretirane. Česen nam pač ni ravno najbolj všeč, tudi križ ne, ampak daleč od tega, da bi nas to uničevalo. Podobno je z dnevno svetlobo: počutimo se nelagodno, ampak zgolj zato, ker smo večino življenja budni ponoči, in ko butne jutranja svetloba v oči, pač avtomatično dvigneš roke v bran.« JEROME, JEROME K.: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo od - Odrasli / 82-7 - Humor Knjiga, ki že dobrih 120 let ne izgubi svoje humorne vrednosti. Gre za roman v devetnajstih poglavjih z bogatimi podnaslovi. Pisatelj sam pravi, da poglavitna lepota te knjige ni toliko v njenem leposlovnem slogu kakor v njeni preprosti resničnosti. Trije prijatelji; George, Harris in sam avtor se s psom Montmorencyjem nekega poletja s čolnom odpravijo na izlet po Temzi. Na tem potovanju se pokažejo vse njihove slabe lastnosti. Tako zelo podobni so nam vsem - samovšečni, leni, polni napuha in hipohondrije. Ker pa se je lažje smejati drugim kot sebi, nam prebiranje tega romana pogosto zvabi v oči solze smeha, na usta pa prešeren nasmeh. Pa pojdimo skupaj na izlet, kjer padajo lepe fasade! »George je nabral lesa in zakuril, jaz in Harris pa sva začela lupiti krompir. Nikoli bi si ne mislil, da je lupljenje krompirja tako težko delo. Izkazalo se je, da je to najtežje delo, ki sem ga kdaj opravljal. Veselo, skoraj bi lahko rekli objestno sva začela, toda najina veselost je minila takoj, ko je bil prvi krompir olupljen. Bolj, ko sva ga lupila, več lupine je kazalo, da je na njem ostalo; v hipu, ko je bila vsa lupina odstra- njena in vsa očesa izrezana, ni ostalo nič več krompirja, to se pravi, vsaj ne toliko, da bi bilo vredno govoriti o tem.« BARTON, FIONA: Vdova od - Odrasli / 821-312.4 -Kriminalni romani Jean in Glen Taylor živita preprosto in tesno povezano življenje. Glen je zaposlen na banki, Jean je frizerka v manjšem salonu. Ta mirni svet se začne rušiti, ko Gle-na odpustijo iz službe in začne delati kot šofer. V zakonu se pojavljajo tiha nesoglasja, postajata si tuja. Njun svet pa popolnoma pretrese prihod policistov, ki Gle-na obtožijo hudega zločina. Ugrabil naj bi malo deklico Bello. Deklice ne najdejo, vedno večja je možnost, da je mrtva. Glen se znajde na naslovnicah časopisov, označen za pošast. V Jean se začnejo porajati dvomi - je poročena s skrbnim in ljubečim možem ali živi s pošastjo? Je res zmožen takšnega zla? Nato se zgodi nesreča s smrtnim izidom, Glena povozi avtobus. Bo sedaj vdova, ki ni več pod moževim vplivom, komu zaupala svojo skrivnost? Ji je bila le-ta sploh razkrita? Napet psihološki triler, ki vas bo držal v pesteh do konca. PARTLJIČ, TONE: General ml - Mladina / M - Mladina Tone Partljič nam v tem delu približa generala Rudolfa Maistra, borca za severno slovensko mejo. V desetih črticah spoznamo tega velikega domoljuba, generala in pesnika tudi s čisto človeške plati. Opravil je veliko zgodovinsko delo in trajno priboril severno slovensko mejo, namesto z zaslugami pa je bil »nagrajen« z naglo upokojitvijo. Ta žalostna zgodovinska resnica je bila zapisana bolj ob robu, Partljič pa je nanjo opozoril preprosto in razumljivo širši publiki. Mlajši in starejši bralci bodo v njej spoznali človeka, ki je znal ob pravem času odločno dvigniti glas in sabljo. »Dragi Slovenci! Ko so oholi Nemci pred leti zidali tole sijajno stavbo, še sanjali niso, da bo v tem prostoru kdaj slovenski general govoril slovenskemu ljudstvu. Božja previdnost, ki odloča o pravici in krivici, je osvobodila tudi nas Slovence, ki smo tisoč let tlačanili tujim gospodarjem. V naših lepih slovenskih krajih se je sedaj nehalo gospostvo tujcev in hlapčevstvo Slovencev, sedaj bo Slovenec sam svoje zemlje gospodar.« a Stanka Ledinek Ne misli: Umetnost! Velenje, 9. marca - Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo slovenskega slikarja Zmaga Lenšrdiča, ki ustvarja tudi umetniške videe in kratke filme. V razstavo z naslovom Don't think Art! oziroma Ne misli: Umetnost! bodo vključena nekatera dela zadnjih let, ki preverjajo moč likovnega jezika v sodobnem času. Del razstave pa bo na ogled tudi v Razstavišču Gorenje. a tf kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 9. marec 12.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Balkan Dance Project Vol. 2, mednarodni plesni projekt 19.00 Galerija Velenje Zmago Lenardič, "DON'T THINK ART / NE MISLI: UMETNOST!" 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Patagonija - dežela na koncu sveta, potopisno predavanje 20.30 Max klub Velenje Ana Bezjak "Round about Monk", jazz koncert Petek, 10. marec 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 20.00 eMCe plac Razstava Špele Senica: Primum anum, odprtje razsrave 20.00 Rdeča dvorana Velenje Petar Grašo & Danijela, 5. tradicionalni koncert ob dnevu žena 22.00 eMCe plac Jam session Sobota, 11. marec 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 10.00 Pred Centrom Nova Razvajaj se v mestu, modna revija 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Argentina, ustvarjalna delavnica 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 20. obletnica Plesne šole Spin 17.00 KAC, Efenkova 61b Jezus7, serija predavanj 21.00 eMCe plac Sound Arson 7.2.: Jonathan, MRFY Ponedeljek, 13. marec 8.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Spomladanska slika, otroška ustvarjalna delavnica 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zvočna kopel, delavnica 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zabavna komedija Špas teatra: Matilda, počak'! Torek, 14. marec 8.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2017, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61b Kako si pripravim zajtrk?, kuharska delavnica 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Živalce se prebujajo 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Fišerjeva kapela, predavanje Sreda, 15. marec 7.00 Restavracija Pod Jakcem - Gorenje Krvodajalska akcija 10.00 Vila Rožle Zasedanje regijskega otroškega parlamenta 10.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija Origami očesa, ustvarjalna delavnica 16.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Šivamo uporabne izdelke, ustvarjalna delavnica 16.30 in 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pozdrav pomladi 2017, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov Likus 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: O prijateljstvu in ljubezni ŠOŠTANJ Četrtek, 9. marec 18.00 Kulturni dom Šoštanj Otroška folklora 18.00 REKS Ravne Ustvarjalne delavnice ob materinskem dnevu Petek, 10. marec 18.00 Mestna galerija Šoštanj Kiparska razstava - Franc Ravnjak Sobota, 11. marec 20.00 Športna dvorana Šoštanj Članska tekma Elektra : AKK Branik MB Nedelja, 12. marec 15.00 Kulturni dom Šoštanj Lutkovna predstava Volk in kozlički Ponedeljek, 13. marec 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 14. marec 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Aromaterapija skozi letne čase: zima in pomlad Sreda, 15. marec 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Razstava: Smiljan Rozman 19.00 Kulturni dom Šoštanj Abonma - Učinek kobilice O kipu Marije Rožnovenske Šoštanj - Danes (četrtek, 9. marca) ob 10. uri bo v Medgeneracijskem središču v Šoštanju predavanje Rajka Zaleznika. Prikazal in opisal bo zgodovino, nastanek in potovanje kipa Marije Rožnovenske. Kip danes kot zaščitnik novega obdobja v razvoju Šoštanja stoji na Trgu bratov Mravljakov. V galeriji tokrat kipar Ravnjak Šoštanj - Jutri (petek, 10. marca) ob 18. uri bodo v Mestni galeriji ob njegovem jubileju, 70-letnici, odprli razstavo šoštanjskega kiparja Franca Ravnjaka. Kipari in tudi slika, ljubiteljsko. Ves čas se izobražuje in izpopolnjuje svoje delo. Je član Društva šaleških likovnikov. Glasbeni gost ob odprtju razstave bo pevska skupina Kolednice (ŠFD Koleda Velenje). Pevski pozdrav pomladi Velenje, 14. in 15. marec - Pomladi v čast bo tudi letos - kot že več kot 50 let - potekala območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi. Na štirih koncertih se bo predstavilo 20 KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MAŠA IN MEDVED Masha i Medved, animirana avantura, 63 minut (Rusija) Režija slovenske sinhronizacije: Raay Slovenska glasova: Brina Arbajter, Kristina Mišovic Petek, 10. 3., ob 18.00 Sobota, 11. 3., ob 18.00 Nedelja, 12. 3., ob 16.00 - otroška matineja T2: TRAINSPOTTING Komična drama, 117 minut (VB) Režija: Danny Boyle Igrajo: Ewan McGregor, Ewen Bremner, Jonny Lee Miller, Robert Carlyle, Kelly Macdonald, Shirley Henderson, Irvine Welsh, Simon Weir idr. Sobota, 11. 3., ob 19.15 Nedelja, 12. 3., ob 18.00 LOGAN: WOLVERINE Logan, akcijska ZF pustolovščina, 135 minut (ZDA) Režija: James Mangold Igrajo: Hugh Jackman, Patrick Stewart, Richard E. Grant, Stephen Merchant idr. Petek, 10. 3., ob 19.15 Sobota, 11. 3., ob 21.30 Ponedeljek, 13. 3., ob 17.30 PETDESET ODTENKOV TEME Fifty Shades Darker, erotična romantična drama, triler, 115 minut (ZDA) Režija: James Foley Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle Hugh Dancy, Eric Johnson, Luke Grimes, idr. Petek, 10. 3., ob 21.45 ANINA PROVIZIJA Triler, kriminalka, 100 min (Slovenija) Režija Igor Šmid Igrajo: Vesna Milek, Dejan Spasic, Lado Bizovičar, Boris Cavazza, Jana Morelj, Valentina Plaskan, Janez Škof, Denis Avdic, Manca Dorer, Aljoša Kovačič idr. Petek, 10. 3., ob 21.45 - m. dvor. Sobota, 11. 3., ob 20.00 - m. dvor. PRIHOD Arrival, ZF triler, misteriozna drama, 116 minut (ZDA) Režija: Denis Villeneuve Igrajo: Amy Adams, Jeremy Renner, Forest Whitaker, Michael Stuhlbarg, Tzi Ma, Mark O'Brien, Russell Yuen, idr. Nedelja, 12. 3., ob 20.15 ZONA ZAMFIROVA 2 Vrati se, Zona Romantična drama, 90 minut (Srbija) Režija: Jug Radivojevic Igrajo Milan Vasic, Brankica Sebastijano-vic, Ljiljana Stjepanovic, idr. ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 9. marec 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert Valovi Dalmacije s klapo Kampanel in MePZ Šmartno ob Paki, KD ŠoP Sobota, 11. marec 15:30 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-15 (1. slovenska liga Vzhod) NK Šmartno 1928 : Mura 19.00 Hiša mladih Potopisno predavanje in cocktail party; KŠŠF 19.00 Kulturni dom Gorenje Predstava ob dnevu žena, veseloigra: »Usodna pletna«; Kulturno društvo Zasip Ponedeljek, 13. marec 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Predavanje patra Karla Gržana - »Začimbe za zadovoljstvo življenja«; društvo Korak naprej 18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica 19.00 Hiša mladih - Sejna soba Svetniška in poslanska pisarna SD Torek, 14. marec 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Predstavitev knjige »Zovnek in Zovneški« Lunine mene fm zborov, ki delujejo na osnovnih in srednjih šolah v Šaleški dolini in velenjski glasbeni šoli. Na odru se bo zvrstilo 775 mladih pevk in pevcev, ki prihajajo iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Ti bodo odpeli eno umetno pesem slovenskega avtorja, slovensko ljudsko pesem v izvirni obliki ali priredbi ter pesem po svoji izbiri. Revijo bo strokovno spremljala Danica Pirečnik, koncerti pa bodo na sporedu v torek, 14. marca, ob 16.30 in 19. uri in v sredo, 15. marca, ob 16.30 in 19. uri. V pomlad z igro in plesom Šoštanj, 9. marca - Danes (v četrtek) ob 18. uri se bo v šoštanjskem kulturnem domu začelo območno srečanje otroških folklornih skupin Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Potekalo bo z geslom Z igro in plesom v pomlad. Nastopile bodo otroške folklorne skupine Kresničke 2 in Šmentana muha z OŠ Gustava Šiliha Velenje, Mali facki z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, Flosarček iz Kulturnega društva Ljubno, Veliki facki z OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, strokovna spremljevalka srečanja pa bo Nežka Lubej. a tf, mkp 12. marec, ob 15:54, polna luna - ščip CITY CENTER Celje • Četrtek, 9.3. Biotržnica • Petek, 10.3., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 12.3., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26.3. lutkovna predstava - Juha, ki iz buč se skuha v izvedbi gledališča Makarenko • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycen-trovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Petek, 10. 3., ob 20.00 - m. dvor. Nedelja, 12. 3., ob 19.00 - m. dvor. POVEDKA O JEZERU Jarven tarina, sinhroniziran dokumentarna avantura, 76 minut (Finska), za starost 5+ Režija: Marko Rohr, Kim Saarniluoto Pripovedovalec: Ivan Lotrič Petek, 10. 3., ob 18.30 - m. dvor. Sobota, 11. 3., ob 18.30 - m. dvor. Nedelja, 12. 3., ob 17.30 - m. dvor. LEV: DOLGA POT DOMOV Lion, drama, 118 minut (Avstralija) Režija: Garth Davis Igrajo: Dev Patel, Nicole Kidman, Rooney Mara, David Wenham, Sunny Pawar, Na-wazuddin, Pallavi Sharda idr. Ponedeljek, 13. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče www.nascas.si Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 9. marca 2017 Nagradna križanka Radia Velenje RADIO VELENJE y na? SESTAVIL PEPS iPBSOJENEq NA I VESLANJE NA GALEJI DELAVNICA UMETNIKOV RADIO VELENJE trušc, i lomasten- POZA TELESA NaS ČAS ZNANA LESENA LUTKA IZ PRAVLJICE, PINOCCHIO NASLONILO, NASLONJALO (KNJIŽ.) ŽENSKA, KI IGRA STRANSKO, NEPOMEMB. VLOGO -O- GOBA, MORSKA PENA, MINERAL RIMSKI HIŠNI BOGOVI POVIŠANJE TEMPERATU RE ZRAKA NINA IVANIC Naš ČAS BRITANSKI GLASBENIK IN PEVEC-CAT >-—-"v— TV-ZASLON GLEDALIŠ. IGRA Z OSTRO VSEBINO, BURKA PRŠEČ, PRŠAVICA rimski stenograf, tiron GUMIJASTO OBUVALO, NEPREPUSTNO ZA VODO DEL MOLEKULE drama henrika ibsena Španski pesnik-garcia vrsta trte in vina slovenska atleti nja-marija NASILNA TATVINA otroško vozilo, skira predal v bančni blagajni britanska igralka-deborah PIŠKOT K AGAVI PODOBNA RASTLINA SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE ZGLAJENO ZEMLJIŠČE NAMENJENO JAVNEMU PROMETU R -o— —0— TAT, KRADLJI- VEC, TATINEC ŽENEVSKO JEZERO M JUGOSLOV. LJUDSKA ARMADA TEKOČI RAČUN N mesna industrija primorske upadanje morske vode priostren del česa, konica EUGENE ATGET GORA V SAVINJSKIH ALPAH V-S V-s -v-< TRDNO OGRODJE ČLOVEKA EMBALAŽA ZE TEKOČINE IZ PLASTIF. PAPIRJA HUDIČ, VRAG l/C KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si FITOFARMACEVSKA SREDSTVA! - STROKOVNO SVETOVANJE - NUDIMO SAMO ORIGINALNA -ŠIROK IZBOR radio ItmJE www.radiovelenje.com 897 50 03 ali 897 50 04 Radio Velenje vam razvedri življenje • nudi informativne vsebine in hitre servisne informacije s poudarkom na regionalnih temah, ki jih pripravljajo novinarji • kontaktne oddaje • javljanja s terena • pokriva celotno Šaleško in Savinjsko dolino ter Koroško • prisluhne mu lahko do 360.000 poslušalcev na frekvencah 107,8 MHz in 88,9 MHz Radio Velenje je na tem območju oral ledino, bil dolgo časa edini, vendar se mu tudi s pojavom novih radijskih postaj, izrazito komercialnih, število poslušalcev ni zmanjšalo, prav nasprotno vedno več jih je, ki radi prisluhnejo programu Radia Velenje. Med drugim tudi zato, ker program radia ohranja informacijo kot pomembno tržno blago. Veliko poslušalcev je tudi iz drugih regij, ki pa radiu Velenje prisluhne tudi ponoči, kadar se z našo frekvenco vklopimo v nočni radijski program regionalnih postaj Slovenije. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 20. marca. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU STARO ZA NOVO! Informacije: 041 813 949 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA KMETIJA NAP0TNIK SVEŽI IN Z0RJENI SIRI, MASLO IN JOGURTI LOKALNEGA IZVO • TSkjmČK""'•'l .--—' i. — íi i.Ji. Vstopnice so na voljo pri učencih OŠ Nazarje, v tajništvu šole ali pa uro pred koncertom v pritličju OŠ Nazarje. SEMENA VRTNIN, CVETLIC IN ZELISC!!!. V mesecu marcu vam vsakočetrto podarimo! [_ (NAJVEČJA' IZBIRA [SEMENSKEGA KROMPIRJA! ELITA IN SUPERELITA! KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 27. februarja do 5. marca so koncentracije PM10 presežene na naslednjih lokacijah: AMP Pesje; 4. marca, 57 mikro-g/m3 in 5. marca, 77 mikro g/m3, vendar na lokacijah ni bilo prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu j - i.á 1 I A Zdravniški nasveti: fl gostja: mag. Simona Pavlič Založnik, vodja fizioterapije v Termah Zreče. Tema: -i pomen fizioterapije pri zdravljenju nekaterih bolezni in fizioterapevstke metode zdravljenja ČETRTEK, 9. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 10. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 11. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 12. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 13. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 14. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 15. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. februarja do 5. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. februarja do 5. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m32zraka Ljubno ob Savinji, Krajevna skupnost Kokarje, KRISTIN, prevoz oseb, Rajko Škrubej, s. p., LPT Praznik Jože, s p Nazarje, Input, do o Nazarje, Izletnik Celje, d d, pe Mozirje, Kovinoplastito BENDA, d o o, Nazarje, Športno društvo Lipa, Šmartno ob Dreti, SAM, d. o. o., Domžale, Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti, JP Komunala Mceirje, Servisiranje biro opreme, Aleš Žolnir, s. p., Celje, Jeroplast, d. o. o., Nazarje, Logitus informacijski sistemi, d. o. o., Ljubljana, Avtobusni in kombi prevozi Natek, d. o. o., Mozirje, Ribežl Samo, s. p., Nazarje, Saksida, d. o. o, Bresternica, Energetika Nazarje, Makom Trgovina, d. o. o., Velenje, APO TRG, d. o. o., Velenje, Ranč Burger Veniše, Izletnik Celje, d. d., p.e. Mozirje, Segon, d. o. o, Šentjur, SCR, d. o. o. Velenje, BOAVDEL, Bojan Krajner, s. p., Nazarje, Združenje SAZAS Trzin, VTV Velenje, Savinjske novice, Naš čas, Radio Velenje, Moj radio, Novi tednik in Radio Celje, Srečo Urtelj, s. p., Nazarje, TISA, Ivan Turk, s. p., Nazarje, Ivan Polak, s. p., Rečica/Savinji, Davidov hram, d. o. o. Ljubno ob Savinji, SADEX, d. o. o. Šempeter/Sav. dolini, Pekarna Geršak, d. o. o. Celje, Mlekarna Celeia, d. o. o., Petrovče, Žito prehrambena industrija d. d. Ljubljana, rejanje vrtov in okolice Zdravko Budna, s. p. Mozirje, Gostišče Grad Vrbovec, Nazarje, Avtomatic servis, d. o. o., Ljubljana, Niko in Rok Smrke, starši učencev OŠ Nazarje. Naš čas, 9. 3. 2017, barve: CM K, stran 15 9. marca 2017 «»SÜAS OBVESCEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NEPREMIČNINA ENOSOBNO stanovanje, na Šercerjevi ulici v Velenju, v četrtem nadstropju, veliko 44 m2, prodam ali oddam v najem. Več informacij na Gsm: 041 911 689. PRIDELKI SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. OTAVO v refuzi - dve nakladalki in beli domači krompir - jedilni, ugodno prodam, Gsm: 031 805 549 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 RAZNO NJIVO vzamem v najem v Šaleški dolini ali bližnji okolici, od 0,5 do 1,0 ha. Gsm 041 454 902 TRAKTORSKI vitel Tajfun 4 t in vilice od viličarja 1,5 t, prodam, Gsm: 031 799 476 ali 03 587 15 56. PUHALNIK za seno Tajfun z motorjem in traktorsko vitlo 3 t, prodam. Gsm 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46. KLETKO za zajce - kovinsko, kupim. Gsm: 031 547 364 ali tel. 03 588 18 46 KOPALNIŠKI SESTAV iz salonske postavitve; podpultni umivalnik, steklen pult s predalom, ogledalom, dve polici in dve stenski omarici. Barva sestava je roza. Prodam. Gsm: 031 757 101 ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 12. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 KRAVO simentalko, brejo 9. mesecev, prodam. Gsm 041 203 069 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Oveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 11. in 12. 3. - Tadeja Le-snjak Cizej, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok za objavo ni bilo. SMRTI Sadek Antonija, roj. 1929, Velenje, Škalske Cirkovce 18, Korun Kristina, roj. 1930, Velenje, Kopališka cesta 6, Strgar Marija, roj. 1926, Šmartno ob Paki, Slatina 9 A Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 23. februarja 2017, so: Terezija Vrabič, Studence 31 b, 3310 Žalec; Mark Hudournik, Ravne 29, 3325 Šoštanj; Marija Rauter, Lipje 14 c, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ČISTO OKOLJE Nagrajenci križanke »Osmica«, objavljene v tedniku Naš čas dne 23. februarja 2017, so: Martina Pokleka, Lokovica 28 e, 3325 Šoštanj; Drago Kugonič, Skorno 15, 3325 Šoštanj; Saša Vrčkovnik, Topolšica 55, 3326 Topolšica. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OSMICA ŠOŠTANJ Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si habit nepremičnine Hablt, d.o.o, Koro»«] 4«, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/665 223 Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, CENTER, 53 m2, adaptirano l. 2002, 4/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/m2a), 52.000 € Prodaja, hiša, samostojna: PA-ŠKA VAS, GORENJE, 135 m2, zgrajena l. 2016, IV. GF, 489 m2 zemljišča, EI: Izračun ni mogoč, 120.000 € vec na *■ i ■ ■ ■ ■ www.habit.si NAŠ ČAS online www.nascas.si ï3r Terme Zreče DERMATOLOSKA AMBULANTA Dermatološka ambulanta v Termah Zreče ponuja: • diagnostiko in zdravljenje najrazličnejših kožnih bolezni, kot so na primer akne, rozacea, luskavica, vitiligo, seboroični dermatitis, atopijski dermatitis ter bolezni las in nohtov; • diagnostiko in odstranjevanje nenevarnih motečih kožnih tvorb in žilnih sprememb; • pregled in zdravljenje kožnih obolenj pri odraslih in otrocih; • preventivne preglede kože pri sumu na kožni rak; • preglede in svetovanje bolnikom s kronično vensko boleznijo. Ambulanto vodi: Mojca Sever, dr. med., specialistka dermatovenerologije Informacije in naročanje: Recepcija zdravstva T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ponedeljek - petek: 12.00 - 16.00 ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. "Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar." ZAHVALA ob nenadni in nenadomestljivi izgubi drage žene, ljubljene mame, babice, tašče, tete, svakinje, nečakinje, sestrične, prijateljice, sosede ter nekdanje sodelavke MILICA JELENSKI roj. Potočnik (3. 5. 1951 - 3. 2. 2017) Kavče 23/c, Velenje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in nekdanjim sodelavcem OŠ MPT, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, finančna sredstva, izraze sožalja in za vso pomoč ter podporo v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Tišina, g. Mateju Mljaču za srčnost in človekoljubnost, cvetličarni Iris, župniku g. Luki Mihevcu za opravljen pogreb, Kavškim pevcem in ge. Magdi Stvarnik za besede slovesa. Žalujoči: mož Štefan in otroci Miran, Suzana ter Nevenka z družinami Naš čas, 16. 2. 2017, barve: CM K, stran 24 Glava naprodaj za mizerno plačo Čeprav sami priznavajo, da niso dovolj usposobljeni, lahko redarji uporabljajo telesno silo, plinski razpršilec in lisice Milena Krstič - Planine Velenje - Če je bilo delo redarjev še do leta 2010 predvsem varnostna preventiva in nadzor mirujočega prometa, zdaj - s sprejemom noveliranega Zakona o redarstvu - postaja to precej podobno represivni lokalni policiji. Če posameznik ne bo upošteval ukazov, če ga ne bo mogoče obvladati drugače, bo lahko redar uporabil telesno silo, plinski razpršilec in lisice. Taka pooblastila so redarji imeli sicer že prej, pravijo na ministrstvu za javno upravo. Zakon, tak kot je zdaj, pa spreminja pogoje, pod katerimi lahko redarji ta sredstva uporabijo, pojasnjujejo. A Sindikatu redarjev Slovenije ob tem opozarjajo na številne »nerodnosti«. Denimo na to, da niti desetina redarjev ni primerno usposobljena za tovrstne postopke, v katerih lahko pride tudi do telesnih poškodb tako pri kršiteljih kot redarjih, da Na kožo Ljubljani? Ocena je, da je noveliran zakon o občinskem redar-stvu pisan na kožo Ljubljani, da bodo lahko redarji še več delali na področju javnega reda in miru. Njihovo nočno delo je namenjeno izključno temu. slednji v večini slovenskih občin niso posebej nezgodno zavarovani, da bodo nosili glavo naprodaj za mizerne plače (številni, z večletnim stažem, so še vedno v 20. ali 21. plačnem razredu, kar pomeni s plačo od 928 do 965 evrov bruto). Boris Fedran je v Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja Mestne občine Velenje zaposlen že šest let. Blizu devetde- evrov globe? Lahko že v takem primeru uporabimo telesno silo in sredstva za vezanje in vklepanje?« Njegov kolega Marjan Šušelj pa je opozoril še na nekaj, kar jih skrbi, usposobljenost za tovrstne prijeme: »Obdobno usposabljanje poteka le na tri leta, kar je premalo za izvajanje zahtevnejših postopkov, treba bi bilo bistveno pogosteje, mesečno ali Marjan Šušelj in Boris Fedran, glavnina njunega dela se nanaša na mirujoči promet. set odstotkov njegovega rednega dela je vezanega na mirujoči promet. Pravi, da je Zakon o občinskem redarstvu uporabo sredstev, ki dvigujejo prah, dovoljeval že prej: »A samo za primere protipravnega napada na nas ali koga drugega. Zdaj se je to pooblastilo razširilo na zadržanje osebe, ki se ne želi izkazati z osebnim dokumentom, recimo. Pri tem pa ni jasna sorazmernost. Lahko kršitelja za-držiš, če je storil prekršek za 40 > dvomesečno. Na to naš sindikat opozarja že nekaj časa, očitno pa ga nihče ne sliši,« pravi. »Pri vsakem postopku, ki se konča z uporabo fizične sile, bodisi vklepanja, uporabe plinskega razpršilca, je 70-odsto-tna možnost, da pride do poškodovanja, bodisi kršitelja bodisi redarja,« dodajata. Redarji pa niso zavarovani »krovno«, tako kot policisti ali finančni policisti, denimo. Vsaka občina ima to področje urejeno po svoje. ■ Več pooblastil, večja nevarnost, za kršitelje in redarje. Slovo od pusta Pepija Šalek 1. marca - Na pepelnič-no sredo so se že tradicionalno marsikje poslovili od ljubega pusta. Tako je bilo recimo v Šoštanju, pa tudi v Šaleku, kjer so mu pripravili res zanimivo zadnje sočutno dejanje, na katerem firb-cev ni manjkalo. Žalostno vest o izgubi pusta Pepija je širša javnost izvedela iz osmrtnice, ki jo je objavil pogrebni odbor, sestavljen iz članov Krajevne sku- pnosti, Prostovoljnega gasilskega društva in Turističnega društva Šalek. Vsi trije so pripravili tudi žalno slovesnost. Pusta Pepija so v spremstvu kurentov v žalnem sprevodu prenesli iz Zgornjega Šaleka mimo Šaleškega gradu do trga Šalek. Sledili so žalni govori zbranih ter žalni obred v spremljavi Starovaških veseljakov. Pred dokončnim slovesom so v krožni povorki pusta Pepija pospremili do brežine reke Pake in ga po stari navadi upepeli ter prepustili toku reke, da ga za leto dni odnese po svetu. Organizatorji so bili veseli številnih obiskovalcev in obljubljajo, da bodo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Sedaj pa že nestrpno pričakujejo pomladne dni za nove prireditve. ■ Marija Brložnik Na Golteh so okušali in pokušali Tretji Golte ski-gourmet zadovoljil množico gostov Minulo soboto, 4. marca, so organizatorji družba Golte vabili ljubitelje prelestnih okusov hrane in odličnih slovenskih vin na tretjo kulinarično ponudbo Golte ski-gourmet. Če je bila lansko leto v zelo slabem vremenu prireditev odpovedana že v času predvidenega dogodka, so se letos organizator in sodelujoči gostinci in vinarji odločili, da svojo ponudbo »postavijo« v smučarski salon v pritličju hotela. Tako je bilo kljub slabšemu vremenu ming Slovenia), domači hotelski kuhinji na Golteh ter ponudbi Turistične kmetije Visočnik iz Tera pod Starimi Stani so ponudili hrani prilegajoča se vina Ste-yer s Plitvičkega Vrha, odlično primorsko vino blagovne znamke Santomas iz Šmarja v osrčju slovenske Istre ter vinsko karto mednarodno priznanega vinogradništva Ščurek iz Brd. Tako je bilo na voljo več odličnih kombinacij za okušanje hrane, vin in penin, vsi po vrsti pa so spon- prave možnosti in priložnosti, jih je potrebno izkoristiti. Smučarji in hotelski gostje so tako lahko okusili drugačno izkušnjo in spoznali nove turistične desti-nacije, ki so jih ob tem predstavili gostje. In male skrivnosti velikih mojstrov? Herbal je s chefom kuhinje Tomažem Bratovžem in hišno zeli-ščarko Amando Kladnik ponudil rdečo polento z melancanom in letos poskrbljeno za spoznavanje novih in aktualnih trendov sodobne kulinarike, ob številnih gostih (nekateri so vino okušali celo iz smučarskih pokalov!) je bila okrog chefov kuharjev ter treh odličnih vinogradnikih enologih že kar prijetna gneča. In kdo je ponudil najboljše? Takšne ocene si ni mogoče privoščiti, saj so ponujene mojstrovine terjale prave poznavalce odlične slovenske hrane, pridelane na zgornjesavinjskih domačijah, ter vina iz Goriških brd, Istre ter Štajerske. Ob novi restavraciji Herbal Glamping re-sorta Ljubno (iz družine Char- tano predstavili domače domiselne zgodbe te božanske kuli-narike. Uvožena ideja, a pristna ponudba Tako so po vzoru znamenite smučarske arene Alta Badie na Golteh poleg številnih smučarskih dogodkov, srečanj in zabave dvignili zanimanje za kulinarična doživetja, jubilejna in poslovna praznovanja, poroke v naravi ter ne nazadnje za razvajanje svojih gostov v pravem pomenu besede. Že res, da si takšnih mojstrov kuhalnice in mednarodno uveljavljenih vinskih »baronov« ni mogoče omisliti vsakomur in pogostokrat, a ko so koruznim čipsom »za prste poli-zat«, hotelski kuhar restavracije Golte Jure Druškovič karamelizi-rano svinjsko ribico z zelenjavo z babičino omako, kmetija Viktorije Visočnik s simpatičnima Barbaro in Urško pa po receptu babice originalne savinjske žlin-krofe z ocvirki, krompirjevo solato ter dekorativno zelenjavno prilogo iz drobceno nasekljane-ga pora. Stojan Ščurek je osebno ponudil lep izbor s kraljico rdečega vina stara brajda ter sivi pinot, Larisa Žibrik od Santomasa malvazijo in mezzo forte, vinski vitez Danilo Steyer pa charodon-nay, dišeči traminec in dišečo pe-nino Steyer Vaneja. Prestižno! a Jože Miklavc Letos že kakšen grozd Šmartno ob Paki, 2. marca - Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki je v sodelovanju s tamkajšnjim turističnim društvom pripravilo priložnostno prireditev, na kateri je občinski vinogradnik Peter Krajnc pod budnimi očmi vodje bračev iz Malečnika Slaveka Jenuša - Hutarja opravil drugi rez potomke modre kavči-ne iz mariborskega Lenta. Dogodek je - na zadovoljstvo vseh - znova privabil kar precej ob- čanov. Kot so dejali ob tej priložnosti, predstavlja rez simbolični uvod v delo v naravi, za katero vinogradniki upajo, da jim bo letos naklonjena, da bo letošnja vinska letina znova odlična. Lanska je taka, je med drugim dejal Slavek Jenuš - Hutar. »Imate lepe vinograde, v kleteh kakovostno vino, kar kaže, da ste pridni in skrbni vinarji in kletarji.« Skrbnik občinske vinske potomke modre Kavčine Krajnc in tu- di drugi pričakujejo, da bo trta, ki krasi ploščad pred knjižnico v kraju, letos že obrodila. Dobro je prezimila, znanja pa tudi ne manjka. Jim je pa Jenuš predlagal, da »bi bilo dobro, če bi ustanovili društvo ljubiteljev stare trte. 15 potomk modre kavči-ne s certifikatom z mariborskega Lenta že imate, slišal sem tudi nekaj o ureditvi poti modre kav-čine,« je še menil Jenuš. • Tp Rez potomke najstarejše vinske trte na svetu se je v občini Šmartno ob Paki dobro prijel.