Štev. 69.
O Uutljunl, v torek, dne 24. moren 1908.
Velja po poŠti:
a celo leto naprej	K 26-—
u pol leta „	„ 13-—
u tetrt leta „	„ 6-50
aa en mesec „	„ 2*20
V upravniJtvu:
a celo leto naprej K 22 40 ol leta „ „ 11*20 560
ta
n
en mesec
(etrt leta
190
La poSilJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo J« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod in ,,	dvorliie nad tiskarno). — Rokopisi s<»
ne vraZajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniikega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol. 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. ClpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Sijajna krteko-socialna zmaga na Dunaju.
(Izvirno poročilo »Slovencu« z Dunaja.)
Včeraj so pokazali volivci tretjega razreda pri volitvah v dunajski občinski zastop, da popolnoma zaupajo sedanji kr-ščansko-socialni večini. V vseli 21. dunajskih okrajih so bili izvoljeni tisti možje, ki jih je priporočala volivcem krščansko-so-cialna stranka.
Dokazale so včerajšnje volitve, da se Dunajčan ne sramuje krščanskega imena in da zaupa sedanji dunajski občinski upravi. Ni še pozabil Dunajčan, kako je bilo, ko so gospodarili na Dunaju liberalci. Ve, kako da so delali nekdanji dunajski liberalni mogotci zase in pa za žepe svojih sorodnikov in pristašev. Skrbeli so možje tedanje liberalne večine, da so imeli sami korist od občine. Upoštevali so najprej pri vsaki stvari o svoji lastni koristi, o svojih dohodkih, zadnje pa jim je bilo ljudstvo. Koliko bom za to plačan, kako bi bilo mogoče tembolj izmolzti stranko, to je bila prva točka njihovega programa. Za volivce se niso brigali. Čemu li? Saj se jim je zdelo dovolj, da so slikali judovski liberalni vsemogočni listi v najbujnejših bojah "klerikalnega zmaja«, sami pa so se mastili ob raznih provizijah, terorizirali potom tajnih sej, pri katerih so bili sami med seboj, obrtnike in mestne uslužbence, ob korupciji pri mestnih delih in zavodih so mižali, ker se nihče ni upal drugemu kaj očitati. In kakšno je bilo mesto? Niso skrbeli, da zadoste nalogam, ki jih zahteva naš čas od velikih svetovnih mest. Dunaj je bil pod liberalno mestno upravo na najboljši poti, da postane mesto srednje vrste. Po mailj-ših mestih so uvajali tehniške in socialne izkušnje. Liberalni Dunaj se je pa odlikoval s slabo konjsko poulično železnico, s slabo razsvetljavo. Za socialne naprave, nihče skrbel ni. Zunanja slika dunajskega mesta se je izpremenila, odkar so možje železne vztrajnosti: dr. Lueger, dr. Gess-rnann in drugi pričeli nastopati proti ko-rumpirani liberalni dunajski kliki v občinskem svetu. Dunaj je danes svetovno mesto z napravami svetovnih mest.
Samo zunanji vtis: Omrežje mestne cestne električne železnice, krasna razsvetljava, skrb za zdravje po novih krasnih nasadih. Mesto sc neprenehoma regulira. Skrb za mestne uslužbence itd.
Proti gospodarstvu dunajske občine resne kritike prav za prav ni. To, kar pišejo svobodomiselni judovski in rdeči listi, so besede, ki jih nareka zavist in kf jim niti sami ne verujejo.
Železna vztrajnost dr. Luegerja, dr. Gessmanna in drugih je preosnovala svobodomiselni v krščanski Dunaj. Bili so časi, ko sta dobivala dr. Lueger in dr. Oessmann po deset glasov, a udala se nista. In danes? Zmagala je vztrajnost in poštenost, nesebičnost proti sebičnosti.
Ravno sedanja zmaga dunajskih krščanskih socialcev nas veseli še osobito zato, ker je dokazala, da je stranka močna po načelih. Trdilo se je po nasprotniških listih, da stoji in pade z dr. Luegerjem kr-ščansko-socialna stranka. Zdaj dr. Luegerja niti na Dunaju ni. Vmešaval se ni nič v volitve. Stranko vodijo načela, ki so prodrla v srca somišljenikov. In to je prav! Sicer ima dunajska krščansko-socialna stranka nekaj napak, ki jih ne odobravamo. Preveč se čestokrat udaja nemškemu šovinizmu. Tudi Slovanom ni vedno pravična. Po svojih socialnih načelih nam je pa blizu. In zato nas veseli sijajna zmaga dunajskih krščanskih socialcev.
Ni bila lahka. Ves. liberalni in so-cialno-demokraški tabor je bil na nogah, Nadal si je razna imena. Bili so naprednjaki, socialni svobodni politiki, nemški demokrati, nemški svobodomisleci in socialni demokrati, pa še srednji stan, ki so šli v vojsko proti krščanskim socialcem. Nastopali so socialni demokrati zelo nasilno. Socialna demokracija je blokirala hiše in ni dopustila krščanskim agitatorjem, da agitirajo. Dvema krščansko-socialnima agitatorjema so iztrgali socialno-demo-kraški agitatorji volivne listine. Trgali so tudi krščansko-socialne volivne letake. V 16. okraju so postavili judje za kandidata dva liberalca in pa dva krščanska social-ca. Socialni demokratje so tudi zbirali pri volivcih legitimacije. Vpreženi so bili seveda tudi izvoščeki, ki so vozili na volišča judovske volivce. .1 udje so najeli postre-ščke, ki so nosili na hrbtu letake za kandidate, ki so jih postavili proti krščanskim socialcem liberalni in socialnodemokraški judje.
Vse te agitacijske zvijače in nasilstva pa niso prav nič pomagala nasprotnikom krščanskih socialcev. Politiko volivnih na-silstev so krščanski socialci na Dunaju temeljito štrli. Krščansko-socialna zmaga je sijajna! Krščansko-socialni kandidatje so dobili, dasi stranka ni razvila kričave agi-
tacije, 32.59-1 glasov. Svobodomiselno liberalni, socialno politični, nemško demokratični in socialno-demokraški judje pa skupaj 8.4% glasov.
Številke govori:, v čegavem taboru je Dunaj !
Granito di Belmonte in (i)ahr-munt
Afera Wahrmund je postala zanimiva pravzaprav le zaradi papeževega nuncija kneza Oranito di Belmonte, diplomata iz stare šole, »dei nobili ecclesiastici«. Imela je še druge posledice. Pojavil se je mali razdor med demokratiško večino krščansko-socialne stranke in konservativnim krilom. Vse jc že bilo na tem, da se »Vaterland« in »Reichspost« medseboj udarita. Krščanski socialci so svoje mnenje glede na intervencijo nuncijevo pri ministru za zunanje zadeve povedali v časopisju nemškega cesarstva, v glasilih centra, knez Liechtenstein in Oessmann pa sta tudi javno povedala, kaj o tem mislita. V cen-trovem časopisju je bilo sledeče 'citati:
Nuncij Granito di Belmonte ni v nikakl zvezi z voditelji krščanskosocialne stranke. Hote se jih ogiba in ima stika samo s starini velekonservativnim plemstvom. Sicer pa ne zna niti nemščine in govori izključno italijansko in francosko. Zato je tudi umevno, da se o svojih korakih nič ne pomeni s političnimi voditelji krščanskosocialne stranke. Sicer je umevno, da je pri ministru za zunan. zadeve protestiral proti \Vahrmundovem početju in zahteval, naj se napravi škandalu konec. Taktično pa njegovo postopanje ni bilo. Dal je nasprotnikom v roke mogočno orožje. Kajti formalno nuncij ne more zahtevati, da se odstavi \Valirmund, ker je profesor juridične fakultete in odgovoren edinole vladi, državi. Krščanskosocialna stranka je vso zadevo bila že tako uravnala, da je hilo gotovo, da bo Wahrmund odstopil. Celo svobodomiselne stranke so bile pripravljene Wahrmunda žrtvovati. Politični položaj Je tak, da tudi nemški svobodomiselci nočejo kulturnega boja izzvati, ker krščanske so-cialce krvavo rabijo. Nuncij je zmešal te račune, osnovane na politično previdnost... Knez Liechtenstein pa jc na javnem shodu celo povedal, da se nuncij ne bi bil smel vtikati v vprašanje, v katerem je edino kompetentna država.
Na drugačnem stališču pa stoji »Vaterland«. Tudi njegovi razlogi so vsega
vpoštevanja vredni. Kajti načelo, da je vse-učiliščni profesor svoboden, kar se njegovega znanstvenega prepričanja tiče, v resnici ne velja. Vlada pri nas stoji na stališču, da je vseučiliščni profesor tudi državni uradnik. Kaj bi dejala vlada, ako bi kak vseučiliščni profesor začel zabavljati proti nemškemu cesarju zaradi protipoljske politike? Ves Izrael, vsa vlada, vsi oficiozi bi začeli pretakati cele golide solzi in takoj bi dotični profesor moral iti v pokoj! Ali naj bo potem dovoljeno vseučiliščnemu profesorju proti papežu in cerkvi zabavljati na tako pprdli način kakor je to Wahr-mund storil? '
On je vendar imenoval katoliško vero javno fetišizem, pripovedoval o papeštvu svinjske anekdote, sramotil relikvije itd. Nuncij je opravičeno nastopil, kajti če tudi na juridični fakulteti, je \Vahrmund vendar profesor cerkvenega prava!
Ne da se tajiti, da ti razlogi veljajo. Kot katoličani jih moramo v polnem obsegu podpirati. Seveda bi pa tudi ne bilo nič škodovalo, ako bi bil nuncij postopal v soglasju s krščanskosocialnimi voditelji. Nuncij kot diplomat nikoli ne sme biti slabo informiran. Sicer pa je najnovejša faza te zadeve ta, da je upati na mirno poravnavo. Vsi trezni politiki na tej in na oni strani uvidevajo, da Wahrmund ni vreden parlamentarnega konflikta. Krščanski socialci so se, kakor kažejo zadnja poročila, s konservativnim krilom že popolnoma sporazumeli in zahtevajo, da se Wahrmund odstrani že zaradi tega, ker se hujskanje, ki se ima ž njim baviti državni pravdnik, ne strinja s častjo vseučiliškega profesorja. Storili so se že tozadevni koraki. — Wahr-rnund gre zdaj na »študijsko potovanje« v Italijo. Srečno pot !
Cesarleu juDlIej
Jubilejski križec. V spomin na šest-desetletnico vladanja Njegovega Veličanstva se namerava ustanoviti spominke, ki jih velobi c. in kr. vojska in vojna mornarica, potem dvorni in državni uradniki, kakor svoječasno jubilejsko medaljo iz leta 1898. Vlada bo v kratkem sklepala o tem vprašanju Tozadevna posvetovanja, ki se jih udeležijo zastopniki zunanjega in avstrijskih ministrstev, se bodo vršila v parlamentarnih počitnicah o Veliki noči. Že sedaj je gotovo, da bo spominek imel obliko križca, in da bo pritrjen, kakor jubilejska medalja, na različnih trakih. DotiČna cesarjeva lastnoročna pisma se objavijo 18. avgusta, na cesarjev rojstni dan.
LISTEK.
Umetniški obhod na Dunaju za proslavo cesarjeueja jubileju.
(Izvirno poročilo »Slovencu« z Dunaja.)
Dunajčani se veselijo. Slavnostni obhod o šestdesetletnici Njegovega Veličanstva je gotova stvar. Ministroma za notranje stvari in za javna dela, pl. Bienerthu in dr. Gessmannu se je posrečilo, da sta cesarja pregovorila. Razočaranje in pa škoda bi tudi res bili preveliki. Sedaj treba urno popraviti, kar se je v tem času zamudilo; kajti do junija je Ic malo časa, in za obhod treba svetovne reklame. Je-li pa ista potrebna v očigled sporedu, ki so ga za ta slavnostni izprevod sestavili prvi dunajski umetniki, ki ga tudi izvrše? Od rotunde v Pratru čez Aspernski most, po celem Ringu in zopet nazaj v Prater, se bo razvijal ta zgodovinski obhod. Tri ure bo rabila vsaka skupina za svojo pot. Pred vratmi cesarjevega gradu zgradijo za cesarja posebno slavnostno ložo s postranskimi sobami. Odre postavijo ob celem Ringu in na mnogih drugih mestih, koder sc bo pomikal sprevod, posebne odre za dvor, za
diplomate, za parlamentarce, za mestni zastop itd. Vso slavnostno cesto bogato okrasijo z zastavami, grbi in venci: Obhoda se udeleži štiriindvajset skupin.
Najprej pridejo jezdeci s prapori; njim sledijo ljubko nališpani otroci s cvetjem in venci. Potem se prikaže cesar Rudolf Habsburški z vsem vojaškim spremstvom, ki ga bodo tvorili le potomci plemenitih ro-dovin, katerih rodovnik sega do utemeljitelja dinastije; ti-le bodo jezdili v izprevo-du v barvah svojih rodov, banderce z grbom na sulici; sledili bodo jim oprode. Koliko nasprotje s skupino, ki sledi: Dunajski meščani gredo oblegat viteškega roparja v njegovem gradu; s seboj imajo ves oble-galni pratež iz dobe cesarja Albrehta I. Potem zopet nasprotje: Položen jc temeljni kamen Štefanove cerkve, in sedaj se vrača v dvor Rudolf IV., ustanovitelj, za njim državni dostojanstveniki in visoki ccr-kveni knezi, vsi udeleženci na konjih; šestnajst mož nosi prvi osnutek cerkve z dvema stolpoma; poleg njih korakajo prvi stavbeniki stolnice in članovi stavbenega ceha, za njimi meščani iu ljudstvo. Krasno bo lahko razvijala ves sijaj sledeča skupina: izprevod v viteški bojni igri 15. stoletja. In še pestrejša iu sijajnejša bo prihodnja skupina, ki nam pričara dvojno svatbo vnukov cesarja Maksimilijana I.
Šolski otroci nosijo zastavice z grbi takratnih dežel avstrijskih: Poljske, Češke ir. Ogrske, konjeniki teh dežel jim sledijo, v nosilnicah prineso cesarja Maksimilijana in kralja Vladislava češkega, za njimi prijezdijo knezi, med njimi kralj Žiga Poljski, na konjih z dragocenimi uzdami, princezinje v zlatih vozovih, dvorjanke v obširnih kočijah in vse varstveno spremstvo jahaje in peš. Sliki iz dobe miru sledi bojna, pohod vojske iz 16. stoletja: Lazar pl. Schuindt po bojih s Turki pri obmejnih trdnjavah na Dunaj; potem pridejo še nadaljne podobe iz težkih, slavnih avstrijskih vojnih dob5 zmagovalci pri Nordlingenu (1634) se vračajo iz bitke na Dunaj. Med njimi junaki tridesetletne vojske: generali Gallas, Pic-colomini, Werth in (šolani s svojimi Hrvati. Vihar navdušenja povzroči med Dunajčani naslednja skupina: Rešitelji Dunaja iz turške nadloge gredo 13. septembra 1683 na Dunaj: Sobieski, Riidiger stahremberški, izborna kneza bavarski in saški, škofa Ko-lonic in Sinelli, kapucin Marko d'Aviano m pod njihovim posebnim varstvom otroci, katerih očetje so izkrvaveli na branikih obleganega mesta — gotovo glavne podobe te ganljive slike. Tudi bogato nakinča-nega konja Kare Mustafe bodo peljali v zmagoslavnem izprevodu in slavni oglednik Kolšicki ne bo manjkal. 1/. dobe Ka-
rola VI. zagledamo seveda princa Evgena, sredi njegovih generalov in zastopnikov vseh vrst vojaštva, ki so sc proslavili v vojski radi dednega nasledstva; vsakemu konjeniškemu polku na čelu korakajo trobentači in bobnarji; za njimi priropota težko topništvo z bobni in dudami; na koncu prtljaga in vozovi. Sledeče skupine nas postavijo v dobo Marije Terezije in sedemletne vojske; zagledamo cesarico samo, Dauna, Laudona, Hadika in zmagoslavne polke iz bitek pri Kolinu, Rossbachu, itd. Končno zopet enkrat slika mirnih časov: veselica o žetvi iz dobe cesarja Jožefa II. s podobami iz Haydnovih »Letnih časov« in štirimi primernimi vozovi v polnem sijaju. s kmeti in meščani za olepšavo.Toda takoj se vrnemo zopet v vojsko. Dunajski prostovoljci in prostovoljni voj se vračajo s svirajočo godbo iz boja proti francoski republiki, za časa cesarja Franca I. v Italiji, na Dunaj. Tej sliki sledi nadvojvoda Karol. zmagovalec Aspernski, z generali in zastopniki zmagonosnih polkov; za njimi se prikažejo junaki iz bojev za svobodo Tirolske Andrej Hofer, Speckbacher, pater Haspinger na čelu črne vojske iz leta 1809 s topovi, konji, mezgi, ki nosijo strelivo in hrano, pravi tirolski kmetje v pristnih oblekah z zastavami in orožjem iz tiste dobe, predstavljaje zadnjo sklicano vojsko
— Idrija In cesarjeva 60letnlca. Idrija je že začela proslavljati cesarjevo šestde-setletnico. Dne 22. t. m. jc bil ustanovni občni zbor »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v idrijskem sodnem okraju«. Ob II. uri dopoldne se je zbralo lepo število članov, največ uradnikov, profesorjev. učiteljev in učiteljic, pa tudi precejšnje število delavcev v slavnostno okrašeni telovadnici c. kr. rudniške ljudske šole. Sodnik gospod Henrik Šturm je v imenu pripravljalnega odbora v daljšem govoru pojasnil namen društva, zlasti Da povdarjal, da se osnuje to društvo v Idriji, kakor se bodo tudi po vseh okrajih širnega cesarstva osnovala enaka društva na željo Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I., kateremu koncem govora zakličejo vsi zbrani trikratni »Živio!« Nato predlaga, da se soglasno izvolijo v odbor gospodje in gospodične, kojih imena so se žc pred zborovanjem izročila vsem navzočim. Izvoljeni so bili kot odborniki: dekan M. Arko, c. kr. voditeljica M. Kavčič, profesor dr. D. Lončar, c. kr. ravnatelj A. Novak, c. kr. rudniški zdravnik dr. M. Papež, profesor Matija Pire, c. kr. učitelj Avg. Sabec, c. kr. rudniški nadoskrbnik B. Slavik. c. kr. učiteljica M. Souvan, preglednik konsumnega društva I. Štraus, c. kr. okrajni sodnik H. Šturm; kot namestniki: c. kr. oficijal B. Baebler, nadučitelj L Bajec, veleposestnik J. Gruden, posestnik .1. Kokalj, c. kr. učitelj J. Novak; kot pregledovalca računov: c. kr. davčni oskrbnik A. Krapš in c. kr. rudniški kanclist F. Vidic.
Znanost in umetnost.
* Koncert Dimitri Slaviansky-ja d' Agrenefia. Ko jc nastopil Slaviansky pred leti. je bila vsa Ljubljana polna hvale in občudovanja. Med dijaki je bil štirinajst dni govor samo o ruskem umetniku. Melodije nekaterih pesmi, n. pr. one »Ljubnem«, so se še dolgo časa potem ohranile v spominu. Z občudovanjem se je govorilo o izredno globokem basu. Do danes so se razmere seveda dosti izpremenile in smo zlasti Slovenci na glasbenem polju čudovito napredovali, vendar pa smo imeli pri včerajšnjem konccrtu priliko marsikaj občudovati. Včerajšnji nastop ruskih gostov je iznova poživil spomin in slavo prvotnega zbora. Zbor Slaviansky-ja itna 16 moških pevcev, devet gospodičen in deset dečkov, oziroma deklic. Nastop družbe v krasnih kostumih je seveda očaral občinstvo. Nekaj posebnega je častitljiva oseba »očaka« Slaviansky-ja, ki je mirno in dostojanstveno vodil zbor proti občinstvu obrnjen. Poslušalstvo je bilo navdušeno in iznenadeno, saj ruske, melodijozne pesmi zares prijetno učinkujejo na uho in na srce. Zbor je precizno izvežban in ima mnogo lepih in zmožnih moči. Posebnost, ki jo je mojster Slaviansky vcepil zboru, je nedosegljivi pianissitno, da enakega pač še nismo slišali. Niti sopsti si niso upali, vladala je tišina, kakor da ni nikogar v dvorani, ko so glasovi v najnežnejših nian-sah polagoma tonili in se izgubljali. To je specialiteta tega zbora, ki je v tem oziru neprekosljiv. Izvežbanost se je večkrat pokazala tudi v bliskoviti hitrici, s katero so drobili pevci posamezne oddelke. Izmed basistov je zanimal posebno en korenjak; gibal sc je z gotovostjo in z jekleno odločnostjo v nižavah, ki jih naši basisti ne po--znajo. Splošno napravijo ruski koncertisti z mehkimi ženskimi glasovi prijeten vtis, dasi je sempatje opaziti neko mehaničnost. Najlepše in karakteristične so bile pač cer-
kvene pesmi, ki jih je zbor izvajal s čutom in z dovršenostjo. Cerkveno pesem »Go-spodin pomiluj« so morali dvakrat prepeti. Ponavljajoča se prošnja se je prelivala iz krepkih akordov v skoraj neslišno vzdihovanje, — a je zopet polagoma prikipela do izrazitega in junaškega vzklika »Gospo-diu pomiluj!« Močno je ugajal dvospev »Vseh gora vrhovi«, ki sta ga peli Margita in Jelena Slavjanska. Jelena ima res lep iu prikupljiv alt, v tem ko je sopran Mar-j gitin lepo zaokrožen, pa pohleven. V druž-! bi sta se dobro vjetnall. Samospevom ne pripisujemo visoke virtuoznosti. Navdušenje je bilo med občinstvom, osobito med dijaštvom, velikansko. Zbor je navrgel tudi dve domači pesmi, namreč »Luna sije« in »Lepa naša domovina«. Ta dva zbora pač marsikateri naš zbor bolje zapoje. Velika dvorana hotela »Union« je bila natlačeno polna. Koncerta se je udeležilo več veljavnih oseh, med njimi tudi deželni predsednik baron Schvvarz, deželni šolski nadzornik Hubad, poštni ravnatelj Fr. Leban i. dr. Mnogo gostov jc bilo tudi z dežele.
*	Dve razstavi na Dunaju. V nedeljo je nadvojvoda Fran Ferdinand otvoril na Dunaju avstrijsko jubilejno umetniško razstavo. Slikar Jurij Holub razstavlja prizore iz Julijskih alp pri Trbižu. — V nedeljo so otvorili na Dunaju jubilejno modno razstavo, s katero proslavljajo tudi svoje delo dunajski krojači in šivilje.
*	Pevska šola, ki jo je izdal Ant. For-ster že v petem natisu, je ocenjena v bc-rolinskem strokovnem časniku »Die Stim-me, Centralblatt f tir Stimm- und Tonbil-dung, Gesangunterricht und Stimmhygie-ne«: Knjižica kaže v svoji sestavi izkušeno roko strokovnjaka. Opazke o tvoritvi tonov, izgovarjanju in predavanju odgovarjajo zahtevam umetnega petja in podajajo v tesni, lahkoumljivi obliki vse pevcu potrebne nauke. Pisatelj jc pravo zadel, če zahteva, da se glas izobražuje z živ.imi zgledi. Teoretična pojasnila so podana v •jako popolni obliki; še transpozicij tonovih načinov in poduku o plagalnih in avtentičnih tonih ne manjka. —W. — Vprašamo le, kako to pride, da še na novomeški gimnaziji in v orgljarski šoli celjski te edine slovenske pevske šole nc poznajo?
*	Lehar je uglasbil novo opereto »Das Fiirstenkind«.
*	»Slovenski Učitelj«, glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskih društev, ima v ,1. številki to-le vsebino: Lavrencij Lah: »Kako soditi svobodo-miselstvo?« — J. N.: »Kdaj smemo pričakovati boljših časov?« — A. Kižič: »Psihologija in pedagogika.« — Sorški: »Nekaj o krščanski simboliki sploh in posebej o simboliki pri poduku krščanskega nauka«.
»Katehetski vestnik« obsega: »Pedagoški in katehetski tečaj na Dunaju«; katc-hetske pripomočke; zglede, uporabne pri katehezi. Temu sledijo: raznoterosti, šolske vesti in drobtine; na platnicah je: slovstvo in glasba ter »To in ono«.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA. Svobodomiselni učltelj-mučenik Konečny.
Brno, 24. marca. Češkim svobodo-i mislecem afera VVahrmund ne da mirno j spati. Tudi oni hočejo imeti kakega mu-
i čenika za svobodno idejo v svojem kole-; darju in so si zato izbrali nadučitelja Ko-! nečnega. Zdi se, da se bo celo parlament ! moral baviti s to diko liberalnega učitelj-stva. Kaj je Konečny? Leta 1906. je v
Brnu, ko je nastopil kot kandidat, v svojem govoru zabavljal proti veri in državi. Ze takrat je državni pravdnik imel oprav-! ka z njegovo osebo. Nedavno se je pa Ko-j nečny še bolj proslavil. V Komantki je i umrl učitelj Lambert Talpa. Ta ubogi za-: pcljanec je bral same socialistične in anar-j histične spise, tako, da se mu je glava I zmešala. V svoji brezverski norosti je nekoč v šoli snel iz stene križ in ga teptal z nogami. Dne 5. maja 1907. je umrl. Njegov nadučitelj je bil, Konečny. Ta je dal svojega tovariša, ki Me umrl v pijanskem deli-riju, pokopati samovoljno brez'duhovnika in je celo otroke komandiral k temu žalostnemu pogrebu. Vrhutega je Konečny svoje učiteljske dolžnosti popolnoma zanemarjal. Prišel je v disciplinarno preiskavo in bil odstavljen. Zdaj se pa zanj zavzemajo liberalci in socialni demokratje. Lepa družba!
Moravski kmetje proti brezverskemu učiteljstvu !
B r n o, 24. marca. O demonstracijah »svobodnih mislecev«, sestoječih iz pocestnih capinov, proti shodu moravskili kmetov, se nam poroča1 Kmetov je bilo zbranih 4000, duhovnikov je bilo le osem Kmetje so sprejeli ostro resolucijo proti učiteljstvu, ki sramoti Boga in vero. Kmetje bodo proti njim z najostrejšimi sredstvi nastopili. Svobodomisleci so po shodu napadli duhovnika Navratila, ki pa niti na shodu ni bil. Zveza, ki je sklicala shod proti učiteljem, je »Zveza katoliško-čeških kmetov na Moravskem«, ustanovljena je bila pred 10 leti. Šteje 14.000 članov, ,1000 članov jc v mladeniški organizaciji. Organizacija izdaja štiri liste, tednik »Selsky hlasy«, mesečnik »Selsky obzor«, »Selsky Jinoch« za mladeniče, »Selka« za kmetice. Septembra bo »Kmečka zveza« na Vele-hradti slovesno proslavila jubilej papežev in cesarjev.
Makedonski proračun.
Carigrad, 24. marca. Proračun za Makedonijo izkazuje 2,828.760 turških funtov izdatkov in 1,918.760 funtov dohodkov, torej 910.000 funtov primanjkljaja.
Železnica Bar - Vir Pazar.
C e t i n j e, 24. marca. 20. t. m. je padla zadnja stena, ki loči skadersko jezero od Jadranskega morja: prevrtan je namreč predor Sutorman (dolg 1300 metrov), skozi katerega bo tekla od italijanske družbe zgrajena železnica iz Bara v Vir Pazar. Knez Nikita je ob tej priliki gradbenemu voditelju te železnice, bivšemu italijanskemu poslancu Paganini, sledeče brzojavil: »Z veseljem pozdravljam, da je Sutorman prevrtan. S tem se je italijanskemu duhu posrečilo v moji deželi dogo-toviti delo, ki bo v korist obema narodoma.«
Knez Mirko, makedonski guverner?
C e t i n j e, 24. marca. Naš črnogorski dopisnik nam piše: V tukajšnjih diploma-tičnih krogih se govori, da so vse velevlasti sprejele v principu predlog Angleške, da naj se kneza Mirka imenuje za generalnega guvernerja v Makedoniji, da pa se samo še Avstrija obotavlja! S tem dejstvom jc bil v zvezi obisk kneza Danita na Dunaju. Upati ie, da se Avstrija v to uda.
2000 štrajkovcev.
V a r e s e, 24. marca. Tu štrajka 2000 zidarjev. Gre se za povišanje dnine.
Pismo Boltatujn Pepela.
in zadnji naskok na sovražnika. In sedaj zopet mir: Korzo v Pratru za časa dunajskega kongresa, nepozabljiv zaradi svojega sijaja: baš tu je obljubilo mnogo plerne-nitašev udeležbo. In kot nasprotje prizor dunajske preprostosti in dobrovoljnosti; dunajski vozniki in vozarstvo iz let 1830 do 1840, kakor se kaže pri izletu v »Krap-fenwaldl«. Sedaj pa zadnji vojaški prizor: Armada okrog očeta Radeckega, vodeča nas v najnovejšo dobo. Na čelu glasniki z grbi cesarske prestolnice in vseh dežela, za njimi dunajsko meščanstvo, ki se poklanja cesarju, odposlanstva dunajskih zadrug z banderi, zastavami in zadružnimi znakovi; potem zastopniki vseh kronskih dežel in avstrijskih narodov v narodnih nošah in ljudskih nastopih, in na koncu najmodernejše: izprevod dunajskih športnih društev v različnih dresali kot predstavniki današnje vojevite mladine. Kako pestre, blesteče zgodovinsko - znamenite slike se nam razvijo! Oči in ušesa nam očarajo, a sežejo nam tudi globoko v srcc. Kdo bi ne želel videti vse te krasote, ki bo stala pač milijone, ki se pa bogato povrnejo, tako da bo imel še »otrok« kaj dobička, ki mu naj bodo posvečeni dohodki vseh prireditev tega jubilejskega leta. Torej, kdor Ic more, letos na Dunaj gledat redkega umetniškega obhoda!
Gespud redehter!
Špasn je pa tula res, nej reče edn kar če, de nahter tku lohka prjomtar rata, če je hodu kcj u šula al pa nč.Kdurče pridet za prjomtarja na rotuž, alpahkašn druh tak reč, pr ker ma rotuž, al bul pu-
vedan, gespud žepan, kcj za guvort, mu ni treba prifeng, al pa kašneh cajgncsu; za-dost jc že, de zna pu leberalneh vuliuneli shodeh mal pužlebedrat, in pa tud kcdr sa kašne vulitve, iz. fjakarjam sc ukul vozt.
Tu sa usi cajgnesi, ke sc ud eluveka pugervaja. če če mal iz leberalnga kurita
zajet. Gespud žepan s holt misl: kdur je za ena reč za punucat, ta je tud za druga in čc b pa glih na biu, uja pa druh namest nega delal. De b leberalci iz sojga varžeta kej za agetacija udrinl, tu je tku, ket pet krau za en groš. Za kua pa tud, ke treba ni, ke se da na druga viža take rči puglihat, ke sa agetatarjam bi ušeč in pa na puzna se na nuben plat nč.
Jest sni že sam začeu premšlvat, če b na blu bulš zame, dc b se h leberalnem agetatarjam zapisu. Kuku b blu tu fajn, tkula kedr mam že kuhna ukajena, pa b m dal kar ene par stu krone za kuhna na fri-šn pubelt. Tu se more čluvek kar srce na use kriple režat, čc vid tku pu cen kuhna pubelena. Nahter agetatari pa še kuhn na nucaja in zatu jm jh tud belt ni treba, ampak ceu let kar ud iblanskega lufta ževeja. ke dubeja prevelegium, dc žihr Ift jeja. čc sa dobr ageteral. Jest puznam ene par ta-keh mužakarju, kc ceu let nč na orjeja, nč na sejeja, žajneja pa le, kedr se jm lušta.
Jest prou za prou usakmo prvošm, de ževi kamot, kulkr se da, sej kdur sc preveč žene, lohka nazadne še kašna jetka ufer-ma; sam tu sc m na zdi puvornk, ke jh je dost takeh, dc nisa cefridn, dc b sam sami kamot ževel, ampak tak kamot žeulejne tud za cela soja familja pugervaja. Tu ni prou, pusebn tekat ne, kedr morja zavle
Kako so Steslja odvedli v zapor.
P e t e r b u r g, 24. marca. O Stesljevi aretaciji se poročajo sledeče podrobnosti: Dne 22. t. m., ko je general Steselj še spal, je prišel k njemu pribočnik poveljnika pe-terburške garnizije in mu naznanil, da ima povelje odvesti ga v Peterpavlovsko trdnjavo. Steslja so odvedli v celico v obližju Ncbogatova. Pod celico se nahaja mali vrt, v katerem se bo Steselj lahko sprehajal. Gospa Stesljeva je dobila dovoljenje celico opremiti.
KoroSKe novice.
k Nepričakovan izid poskušnje za ogenj v šoli. Odkar se je nesreča radi ognja v šolskem poslopju v Clevelandu v Ameriki prigodila, imajo tudi otroci po koroških šolah ognjene poskušnje, bodisi šolsko poslopje veliko ali malo. Tako je pri zadnji poskušnji v neki šoli v dravski dolini učitelj zaklical «ogenj!«, na kar naj bi vsak učenec se hitro rešil iz poslopja. Otroci so planili po konci in v trenotku je poskakalo pet dečkov skozi okno prvega nadstropja na trda tla. K sreči tudi prvo nadstropje ni bilo previsoko ter se ni nobenemu nič posebnega zgodilo.
k Mesto zdravnika je razpisal občinski odbor v Spod. Dravogradu. Tam je za zdravnika izvanredno dobro mesto. Obljudena širna okolica, železniška zveza na štiri strani, pomanjkanje zdravniške pomoči, torej: slovenski zdravniki pozor I
k Umrla je dnč 21. marca na Meži gospa Karolina Zuccolini, roj. Dollinger, vdova po marinskem zdravniku. Dosegla je 79 let ter bila v obče priljubljena. N. p. v m. 1
k „Kmečke zveze" snujejo na Koroškem sedaj nemški liberalci, ker liberalni nemškutarski BBauernbund" ne vleče več! Kmete hočejo pridobiti in vleči za prihodnje deželnozborske volitve. Take „vereine" so ustanovili sedaj zlasti v velikovškem volilnem okraju. Znamenje teh zvez je očita protiverska gonja, za katero skrbi zlasti sloviti meščanski učitelj velikovški, Hornbogner. Dnč 15 t. m. so ustanovili „Unterk3rntner Bauernverein" v Labudu. S tem hočejo vlo-viti kmete v Grafenauerjevem in Walcher-jevem volilnem okraju. Kumoval je novi zvezi sam strupeni nemškonacijonalni mogočnež dr. Artur Lemiš. Eno lahko rečemo Na ta zastareli lim slovenski kmetje ne pojdejo! — Več še poročamo!
k Ustanova z ozirom na vladarjev jubilej na Koroškem. Koroška hranilnica v Celovcu je podelila z ozirom na vladarjev jubilej znesek 450.000 K v dobrodelne namene, med njimi za dekliško delavsko šolo in za ljudsko kuhinjo 90 000 K, za oskrbo slepcev 60.000 K, za deško rešilnico v Celovcu 170.000 K in za zavod za varstvo majhnih otrok v Celovcu 100.000 K itd.
k Starinsko društvo na Koroškem bo začelo izkopovati zemljo na mestu, kjer je stalo rimsko mesto Virunum. Z delom so že enkrat pričeli ter našli denar, kipe, koleke in več drugih stvari.
ČEŠKI NAČRT ZA REŠITEV JEZIKOVNEGA VPRAŠANJA.
Dunaj, 23. marca. Mladočeški načrt za rešitev jezikovnega vprašanja, ki ga je vlada upoštevala pri svojem tozadevnem načrtu, vsebuje v glavnem sledeče: Pri vseh deželnih uradih, napravah in sodiščih se stranke morejo posluževati poljubno češkega ali nemškega jezika. Razprave naj se vrše v tistem jeziku, v katerem je vloga strank sestavljena. Vloge ne potrebujejo
tega druh trpet lakata, ke sa res putrebn. Tu je pr men pužrešnast in take pužrešnast je med leberalcem več ket preveč. Kedr um prou pr vol, um use take mužakarje kar pu vrst našteu, de se uja Idje nad nim špeglal in s zamerkal, kašna nuc maja ud leberalcu, če jm pr vulitvah soj prsilen za-upajne izkažeja.
Pusebn velike zasluge za leberalna stranka pa ma tist, ke se je zajna pu šta-rijah kloftou in take zasluge se tud dobr plačaja. Uzemima pr en glih prahtekanta Keslarja. Ta mož je pred zadnem vulit-vam pr »bajsenbolf« agetatarja sluvenske guspudarske stranke Milarja enkat ukul ušes upilu. Srumak sc je že leta in leta ubi-ju ket prahtekant na rotuž, de b kej naprej pršou. Pa usa-negava muja jc bla zastoju, dokler ni sojga leberalnga prepričajna iz tista klufuta dukazu. Kokr je pa tu naredu, je biu pa prec puklican pred nek tron in jc biu prašan, ktilkat jc Milarja ukul ušes upilu. Mož jc biu tekat tku u strahe, de ga uja iz rotuža lifral, de se ni upu za več pu-vedat, kokr sam za ena klufuta. Kuku je biu pa mož vescu, ke jc tc dni zvedu, de u za tu pr ta peru prložnast za asestenta avanziru.
Zdej, kc sma se ud ageterajna tku lepu pumenil, zdej sc pa šc pumenma, kuku je potli, kcdr sa žc enkat puslanci zvolen.
prestave. Uradni spisi se imajo istotako sestaviti v jeziku vlog, ravnotako vsi tozadevni sklepi in odloki. Isto velja tudi za vse civilne pravde. Pri kazenskih pravdah velja tudi to načelo, torej za kazenske ovadbe, obtožnico, protokol razprave, govore zagovornikov in državnega pravdnika, sklep sodišča, zaslišanje prič itd. Uradni razglasi, ki se tičejo vse dežele, se imajo sestaviti v obeh deželnih jezikih. Ravnotako vsi napisi. Na prvem mestu je jezik večine prebivalstva dotičnega kraja. Pri vpisovanju v javne knjige in registre odločuje jezik, ki ga govorijo vpisanci. Za uradni službeni jezik učnih oblasti ima veljati njihov učni jezik. V mešanih okrajih veljata oba deželna jezika. Mešani so tisti okraji, kjer četrtina prebivalstva govori drugi deželni jezik. Kar se tiče uradnega jezika pri reševanju zasebnih vlog strank, se razdelijo uradi v enojezikovne in meša-nojezikovne. To velja tudi za uslužbence. Okrožnice je treba sestaviti v obeh deželnih jezikih. Isto velja o poštnih pečatih.
AVSTRO-OGRSKA.
Sekčni načelniki novega delavskega ministrstva.
Poročajo, da so postali sekčni načelniki novega ministrstva: Tehniški stavbeni oddelek: dr. Berger; upravni stavbeni oddelek: grof Wickenburg. dozdaj v nauč-uem ministrstvu; rudarski oddelek: dosedanji sekčni načelnik poljedelskega ministrstva Karol pl. VVebern; pospeševanje obrti: dvorni svetnik Miiller iz naučnega ministrstva.
Povišanje častniških plač.
»Politiška korespondenca« je poročala, da so našli pota in sredstva, po katerih izgubi vprašanje o povišanju častniških plač svoj kritični značaj. Po informacijah na merodajnih mestih v Budimpešti in na Dunaju je pa še to poročilo prezgodnje. Stoji le. da o zadevi poroča ogrski trgovinski minister cesarju ob priliki, ko mu poroča o splošnem politiškem položaju.
Novi člani upravnega sodišča
Dvorna svetnika upravnega sodišča postaneta dunajski svetnik dr. Binder in praški nainestniški svetnik Oktavijan We-ber baron Ebenhof.
Košut hoče držati dano besedo.
»A Nap« je objavil poročilo, da namerava Košut cesarju predlagati, da prevzame neodvisna stranka sama vlado in da hoče vzdržati skupno banko. Če se to dovoli, reši stranka vojaška vprašanja v smislu znanega načrta liberalne devetorice. — List še pristavlja, da pričakuje odločni de-inenti, a da je kljub teinu res, kar poroča. Košutovi ožji krogi pa izjavljajo, da hoče Košut kot predsednik neodvisne stranke vztrajati v koaliciji, dokler ne izvedejo vseh točk pogodbe. Dokler ne izvedejo volivne preosnove, kar ni mogoče pred bodočim letom, ni govora o razpustu koalicije. Košut hoče do skrajnosti nastopati, da se izvede samostojna ogrska banka.
Wahrmundova zadeva.
Aehrenthal je poročal cesarju o nunci-ievi intervenciji glede na Wahrmundovo zadevo. Nemški radikalec poslanec profesor Sommer namerava ovekovečiti svojo dozdaj neznano osebo po interpelaciji, ki bo obsegala Wahrrnimdovo brošuro, kar slovesno naznanja obrezanim in neobreza-nim svobodomiselnim judovskim hlapcem rdečih in nerdečih naziranj.
Ogrsko-hrvaški državni zbor
jc nadaljeval v svoji seji dne 23. t. m. razpravo o poslovnikovi izpremembi. Zbornica konča najbrže 24. t. m. glavno in sklepa o prestopu v podrobno razpravo.
Kuku poti liberaln puslanci prcrešetavaja, na kašna viža b se ta nar loži pršlu du useli deželnazborskeh stoučku. In pr te reč leberaln deželn puslanc še nisa preveč narodu, kokr sm izvedu iz »Sluvenskega Na-ruda« in čja splošna vuliuna pravica na ta viža vn spelat, de b se vulinci razdclel na ukraje, razdelel b jh sevede leberalci sami in ti ukraji b zvulil 40 puslancu. Razdclel b jh pa sevede tku, de b tist. ke hodja h Rormanumu Fikct u ena al pa ta druga uštarija, vulil sojga puslanca, banke Sla-vije pejontari sojga. kreditna banka sojga, gasfabrka in elektrarna usaka sojga. in tku naprej, de b jh nabral 46 skupi. H tem ukrajetn b pa h usakmo prdjal ene par vu-liucu, ke nisa leberalci, ampak sam tulk. de b na mogl nč zgage nardet. Tku vn spelana splošna vuliuna pravica b za leberalce na hI a glih ud muh; ampak de b bli ta drult puslanci iz taka vuliuna reforma cefriden, tu pa še sam dohtar Nuvak ne verjame, še mn pa
HRVAŠKA.
Kaj pravi ban Rauch.
Ban Rauch je rekel nekemu budimpe-štanskemu časnikarju: Moje poti v Budimpešto niso povzročile zadnje demonstracije. Pocestni dogodki ine ne omajejo. Sprejel sem boj z utrjenim načrtom, v katerem se ne dam motiti. Sicer pa zame ne more biti odločilno, kaj počne občinstvo na ulicah, kajti sistemu se niti ne sanja, kar so za kulisami godi. Za sedaj ne mislimo nič posebnega skleniti; če bi se pa demonstracije ponavljale, moral bom vporabiti resna sredstva.
V nasprotju s to izjavo banovo pa je poročilo »Pester Lloyda«, ki ga je dobil z oficijelne strani, da namreč poročila iz vseh delov Hrvaške oznanjujejo, da razburjenje nevarno narašča in da treba le najmanjšega sunka, pa da gibanje visoko vzplamti. Deželna vlada bo torej storila vse, da se ohrani mir v deželi.
Glasilo madžarske ljudske stranke »AIkotmany« pravi, da obsega manifest koalicije državnopravne zmote. Megalo-maniji Hrvatov se ne sme žrtvovati niti enega stebra političnega edinstva države sv. Štefana. Lekcija bo menda huda. toda na njo naj se Hrvati pripravijo.
PROTI ČRNOGORSKIM ZAROTNIKOM.
Črnogorskim beguncem, ki bivajo v Belgradu, so dostavili po diplomatičnem zastopstvu vabila h končni razpravi dne 28. t ni., da se zagovarjajo zaradi vtihotap-ljenja bomb. Povabljena sta tudi nekdanja poslanca Simo Sobajc in Milija Pavicevič.
ČASNIKARSKA STAVKA V NEMŠKEM
DRŽAVNEM ZBORU.
Zaradi časnikarske stavke sta se pogajala s predsednikom grofom Stollber-gom državni kancler Biilow in državni podtajnik pl. Loebell. Časnikarski odbor se je tudi pogajal s presednikom, a so se pogajanja razbila.
PROTI FRANCOZOM V INDOKINI
znatno vre. Anamitiški bonci širijo letake, da naj ne plačujejo davkov in da naj prično proti Francozom boj z orožjem. Letaki slave zmago Japoncev nad Rusi. Anamitski begunci so vtihotapili letake z Japonske. Odkrili so zaroto celo med vojaki-doma-čini, ki so jo še pravočasno zadušili.
NA PORTUGALSKEM.
Lizbona 23. marca. Volivni boj za zbornico kortesov je zelo hud. Potrja se, da se je Franco vrnil na Portugalsko.
LOČITEV ISLANDA OD DANSKE.
Islandski poslanci »islandske komisije«, ki ji predseduje ministrski predsednik J. E. Christensen, so predlagali, da naj sc na Islandu po ljudskem štetju določi, če ostane Island še v zvezi Danske ali naj postane samostojna država. Če islandske; prebivalstvo sklene ločitev, se ta nemudoma izvede. Danska jc prispevala dozda; islandskemu proračunu vsako leto 60.000 kron.
MAROKO.
Iz Dar Uled Fatime se poroča, da so Francozi s šrapneli razstrelili več taborišč rodu Savja. Več Maročanov, med niimi žene in otroci, je usmrčenih.
SVETA VOJSKA V MAROKU
T a n g e r, 23. marca. Kaid iz Berabe, Zajiani z močno vojsko prodira proti Lezu, da se združi z upornim Šava-rodom. V mošejah v Fezu se pridiguje sveta vojska proti Evropejcem.
REVOLUCIJA NA HAITIJU.
Vstaši, med njimi general Firmin, ki so pobegnili v francoski konzulat, so sc vkrcali v neko francosko križarico, ki jih je odpeljala v mesto St. Thornas.
NEMIRI NA KITAJSKEM. PROTIJAPON-SKI BOJKOT.
Ker je kitajska vlada izročila Japoncem parnik »Katsumaru«,so nastali na južnem Kitajskem veliki nemiri.
PROTI TRUSTOM
pošlje Roosevelt novo poslano, ki zahteva postavo glede na izboljšanje določil Slier: mannove postave proti trustom.
Državni zbor.
Proračunski odsek. — Afera VVahrmund.
Včeraj je poročal dr. Bilinski o proračunu naučnega ministrstva, in sicer o postavki: centrala in vseučilišča. Vsled pogajanj ministr. predsednika s. strankami lahko sodimo, kdaj sc uresničijo želje posameznih narodov glede na vseučilišča. Pred vsem se po resoluciji začrta pot za ustanovitev nemškega in češkega vseučilišča na Moravskeni. Pričakuje se resolucija o slovenskem vseučilišču. Aktuelni sta
že tudi vprašanji o italijanskem in o ru-sinskem vseučilišču. Glede na italijansko vseučilišče priporoča govornik, da naj se ustanovi na Dunaju. Nato govori poročevalec o Wahrmundovi zadevi. O Wahr-mundu je rekel: Kar je storil Wahrmund, nima nikakega stika z vedo in ne s kano-ničnim pravom. Shod, na katerem je, rekel bi, psoval, ni bil shod dijakov ali učenih mož. Govoril je tako, da je žalil čustva milijonov katoličanov. — Krščanski socia-lec Walcher govori na to več ur. Ostro obsoja VValirmundovo brošuro. Zeli, da naj nadzoruje učna uprava, kar govore vse-učiliški profesorji po ljudskih shodih. Odločno protestira, ker terorizirajo po nekaterih vseučiliščih katoliške dijake. Odločno zahteva enakopravnost katoliškega dija-štva. Katoliško ljudstvo ima pravico, da sodeluje pri nameščanju vseučiliških profesorjev. — Ko sta se nekoliko sporekla socialni demokrat Seitz, ki očita Walcherju, da je imel obstrukcijski govor, in Pro-chazka, ki ugovarja Seitzu, se pokaže, da odsek ni sklepčen. Seja se zato zaključi.
Nemške svobodomiselne stranke.
Odbor nemške devetorice se je posvetoval z naučnim ministrom o vseučiliških zadevah in o Wahrinundovi zadevi. Opoldne so se posvetovali z Beckom, popoldne so pa imeli sejo, o kateri so izdali komunike, ki naglaša: Glede na vseučiliška vprašanja se je določila taktika. Odločno se nastopi proti ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskem, kakor tudi proti ustanovitvam drugih nenemških vseučilišč. Glede na Walirnumdovo zadevo zahtevajo svobodo znanosti, ne da bi nastopili prej, ko razsodi o zadevi sodišče.
Prihodnji teden
bo v proračunskem odseku zanimivo. Razpravljalo se bo o ustanovitvi petih vseučilišč: nemškega in češkega na Moravskeni, italijanskega, slovenskega in rusinskega.
Delavsko ministrstvo.
Vlada je predložila 23. t. m. državnemu zboru predloge glede na ustanovitev delavskega ministrstva. Potrebščina za delavsko ministrstvo znaša 27,380.092 kron. Za osrednje vodstvo zahteva vlada 319.000 kron, za mladino 110.000 kron, za stanovanja 185.000 kron, za pospeševanje ptujskega prometa 350.000 kron. Deželnim zvezam za ptujski promet 50.000 kron. za reklamo 40.000 kron, za poizvedovalnice v domovini in inozemstvu 60.000 K, za tehniške poizkuse 85.000 kron, podpore občinam za zaloge premoga 200.000 kron. stanarina in oprava 100.000 kron. V predsed-stveni pisarni delavskega ministrstva se nastavijo: dvorni svetnik Khozs, tniniste-rialni tajnik dr. Twardowski, namestniški tajnik dr. Schaukal, ki postane tninisterialni tajnik in nižjeavstrijski deželni uradnik Haluscha, ki postane podtajnik.
Krščanski socialci in nemški svobodo-miselci.
Minister Pesclika je pisal ministru dr. Gessmannu, da naj vpliva na skupen nastop krščanskih socialcev z nemškimi svo-bodomiselci. Gessmann je odgovoril, da je krščansko-socialna stranka pripravljena, da podpira narodne koristi Nemcev na Češkem. O načinu naj se posvetuje nemška devetorica. Za zdaj je najboljše, da se sklepa o sporazumnem nastopu od slučaja do slučaja.
Krščanski socialci za enakopravnost kato-
toliških dijakov.
Krščanski socialci nameravajo odločno nastopiti, tla dobe katoliški dijaki po vseučiliščih pravice, ki jim gredo. O njihovih zahtevah se je pečal v soboto ministrski svet. Če odklonijo krščansko-socialne zahteve, odpokliče stranka svoja zaupnika iz ministrstva. O \Vahrmundovi zadevi sodi »Vaterland«, da ne bo stranka šla do skrajnega boja. »Reichspost« pa trdi. da prisili stranka naučnega ministra, da zavzame stališče. Včerajšnji odločni Wal-clierjev nastop v proračunskem odseku kaže, da ima najbrže prav »Reichspost«.
Mm novice.
+ Kranjski deželni zbor bo prvo sejo imel vendarle v pefek, 27 t. m., kakor je Slovenec« prvotno poročal. Na skupno željo strank, naj bi bila prva seja v soboto 28. t. m. se ni moglo več ozirati, ker jc cesar patent, s katerim sklicuje deželni zbor na 27. t. m. že podpisal.
-f- »Narod« je nepoboljšljiv. Zopet »Narodova« laž. »Slovenski Narod« piše včeraj: »Zastrupljenje javnega mnenja. Klerikalci razglašajo glede kompromisnih pogajanj zastran deželnozborske volivne reforme govorico, da so narodno-napredni stranki ponudili, naj skupno s klerikalci naskoči veleposestvo. a da je narodno-na-
predna stranka to odklonila. Pooblaščeni smo izjaviti, da je to hudobna laž in dostavljamo le. da se bo kmalu videlo, da je ravno nasprotje resnično. Za danes se omejujemo na to konstatiranje, sicer pa bomo govorili jasneje, če ne bodo klerikalci nehali z lažnjivimi govoricami zastrupljati javnega mnenja«. — To je zopet oči-vidna »Narodova« laž. Mi o pogajanjih sploh nič ne pišemo. O tem pisari samo »Narod«. Če je kak »klerikalec« kaj takega trdil, kar pravi »Narod«, naj ga »Narod« kar imenuje. To je zopet le »Narodova« laž. »Narod« je nepoboljšljiv in samo po nepotrebnem hujska.
Vzorno okrajno glavarstvo. Okrajnemu glavarstvu v Kranju so bila koncem oktobra, oziroma začetkoma novembra izročena pravila krojaške zadruge v Škofji Loki. Do danes še ni odgovora, ne rešitve. Kje leži ta akt? S tako počasnostjo na nekaterih okrajnih glavarstvih na Kranjskem bi bilo treba temeljito pomesti!
Zopet liberalna trdnjava padla. Iz Podkraja pri Vipavi se nam piše: Dne 21. t. m. smo imeli občinske volitve. Agitacija je bila na obeh straneh jako živahna. — Zmagali so skoro na vsi črti pristaši S. L. S. Nasprotniki so dobili v prvem razredu tri odbornike, v ostalih dveh so propadli. Zmaga je vsled tega pomembna, ker je bila občina dosedaj v liberalnih rokah.
+ Izobraževalno društvo v Mokronogu. Pretečeno nedeljo se je vršil v mo-kronoškem gradu ljudski shod radi ustanovitve izobraževalnega društva. Priglasilo se je takoj 40 mož in fantov. Novi udje že pristopajo. Društvo bo imelo svoj lokal v gradu in bo začelo delovati takoj, ko vlada potrdi pravila.
-f- Ahasver. V »S. M.« vleče zopet na prvem mestu svojo razglašeno pesniško harmoniko Anton Aškerc. »Hiinna«, ki ji je naslov »Ahasver oznanja novo vero«, je res taka, kakor pravi znani nemški pesnik: »Ein Lied, das Stein erweichen, Menschen rasend machen kanu« .... Aškerc se v njej predstavlja za Ahasverja, »ki premišljujem svet — Ze tisoč let — Ki gledam slikoviti čas — S preroškimi očmi — In vidim vse, karkoli se godi — Heretik trdovratni jaz.« Tu mu je na »jaz« zmanjkalo rime, vsled česar neha z opisovanjem svojega zanimivega jaza in jame oznanjati novo vero. »V vas samih le živi vaš bog!
Ni drugega nikjer okrog! — Verujte v svojega boga — Verujte v svojega duha! — Le v prsih vaših bog živi — In v duši vaši plameni; — Po žilah vaših bog vaš polje! . . .« No, tisti »bog«, ki se po Aškerčevi krvi pretaka, mora silno majhen biti. vsaj rime in ritmi mu še delajo težave in tudi z malo začetnico se še piše. Nadalje pridiga Aškerc-bog, da «onega sveta« zato ni, ker ga še nihče »ni videl«. Ampak tudi mi »boga« v Aškercu doslej šc nismo videli, zato bodi brez zamere, ako vanj še ne verujemo, posebno še, če bo ponesrečene plodove svoje domišljije odlagal v Svobodno Smetišnico. V isti številki tega odlagališča za različno gnojnico piše nekdo, da tudi urednik »S. M.« uživa klerikalno podporo, da pa je njegovo svobodomiselno načelo to. da te podpore nikoli ne bo vrnil! To pa je res »nobel« človek! — Ravno tam poživljajo tudi napredne hranilnice. naj prispevajo k skladu Za reševanje ubogih semeniščnikov iz rimske sužnosti«. Bolj primeren bi po našem mnenju pač bil »Sklad /.a reševanje ubogih Svobodnih Mislecev iz njihove neumnosti«, kar bi seveda zahtevalo sila veliki fond in jc še vprašanje, ako bi pomagal.
-f Dekliška zveza. V Loškem potoku se jc ustanovila preteklo nedeljo »Dekliška zveza . Pristopilo jc žc do 100 članic.
+ Vse liberalno časopisje je v Sey-ringu pri Dunaju izpodrinilo »Pijevo društvo« potom neumorne agitacije. Tako velja! Razširjajmo in agitirajmo za naše časopisje, ki je najvažnejši činitelj v naši organizaciji!
+ Dr. Josip Stadler — Strossmayer-jev naslednik. Mostarski »Osvit« javlja iz Sarajeva, da postane v kratkem dr. Stadler diakovški škof. Nadškof vrhbosanski postane pomožni škof Sarič.
4 Ločitev starokatoliškili zakonov. Najvišje sodišče jc razsodilo, da so ločljivi zakoni starokatoličanov.
-f- Volivna n forma za istrski deželni zbor. Poslanec Spinčič je v seji 21. t. m. obširno in temeljito obrazložil svoje stališče nasproti volilni reformi. O njegovem govoru, kateremu bo pritrjeval mars;kdo v Istri, došlo nam je daljše poročilo, ki ga pa zbog pomanjkanja prostora danes ne moremo priobčili. Naglašamo le, da se zdi prof. Spinčiču razmerje poslancev. 25 ital. in 19 slov., poniževalno, da je varstvo slovanskih koristi s kvalificirano večino v dež. zboru iluzorično in nično, da ni v sporazumu z Italijani rešeno jezikovno vprašanje, da je razdelitev vol. okrajev krivična in da bi se dalo še počakati do prihodnih
volitev na podlagi starega volivnega reda, pri katerih bi bilo razmerje glasov morda 15 : 15, tako, da bi se dalo skleniti pravičen in pošten pakt na podlagi enakopravnosti, ne pa inferijornosti.
-{- Nova društva na Goriškem. — V Drežnici so na dan Sv. Jožefa ustanovili „Kat. slovensko izobraževalno društvo". Navzočih je bilo blizu 200 mož in fantov na shodu. Govorila sta č. g. kurat Kalin in Fr. Kremžar. Navdušenje za društvo je veliko. Za tem se je vršil ustanovni zbor nove „kmečke hranilnice". Govorila sta Sv. Pre turo u o pomenu posojilnic ter Kremžar. Izvolil se je odbor, na čelu mu g. župan. Po dve in pol urnem zborovanju so se zborovalci razšli z navdušenjem.
-j- Dr. Lueger. Sedaj je preteklo že pet tednov, odkar se nahaja dunajski župan dr. Lueger v Lovrani. Le zdravemu in okrepčujočemu morskemu zraku se ima zahvaliti, da je v primeroma kratkem času svojega bivanja v Lovrani toliko ozdravel. Vendar bo trajalo še nekaj časa, predno se bo mogel posvetiti svojemu delovanju v polnem obsegu, '-'osebno dobra znaka sta, da je vedno dobre volje in popolnoma svež na duhu.
-f Stališče odvetniških in notarskih uradnikov k zakonski predlogi o službenem razmerju trgovskih uslužbencev in zasebnih uradnikov. Sestavil časnikarski odsek »Društva odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko« s sedežem v Ljubljani. Samozaložba. — Ta brošura, v kateri so obrazložene upravičene zahteve odvetniških in notarskih uradnikov, se j« razposlala vsem jugoslovanskim državnim poslancem kakor obema kluboma, odvetniškim in notarskim zbornicam v slovenskih pokrajinah, ljubljanskemu občinskemu svetu, trgovski in obrtni zbornici z? Kranjsko,vsem odvetnikom in notarjem v slovenskih pokrajinah, državni stanovski organizaciji na Dunaju, vsem slovenskim in v državni organizaciji združenim stanovskim društvom in vsem odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem.
—	Zidarska dela v cerkvi svetega Antona na Viču-Glincah so se prošli teden zopet začela Upamo, da bo mogoče do dne posvečenja nove cerkve, 15. junija dovršiti jih. — Cerkev bo monumentalna in v diko novi fari. Veselje župljanov svetega Antona je vedno večje, obenem pa tudi njihova verska gorečnost. — Prostorna cerkev je že sedaj ob nedeljah in praznikih pri službi božji skoraj do malega polna in bo, ko dobi klopi, čeloma zasedena. Dal Bog mnogo dobrih ljudi, ki bi pomagali s prostovoljnimi doneski poravnati ogromne stroške pri stavbi.
—	Razpis nagrad za slavnostni lepak. Eksekutivni odbor za praznovanje cesarjevega jubileja je razpisal med avstrijskimi umetniki konkurenco za slavnosten lepak.
—	Gorenjski čebelarji gredo jutri po,-poldne na Taber, potem pa v Podbrezje k Pavlinu in v Podnart k Pogačniku, kamor vabijo prijatelje čebelarstva.
—	Bankovci — reklamni listki. Pred nekoliko dnevi je zapustil hotel »Europa« na Reki neki tujec, za katerim so našli uslužbenci 100.000 frankov v bankovcih, ki so jih izročili hotelirju. Ta je mislil, da ima pred seboj reklamne listke ter jih je razdal svojim znancem. Nekdo izmed njih je take »reklamne listke« pokazal v neki banki, kjer so mu povedali, da so to pristni švicarski in francoski bankovci. Sedaj se hotelir trudi, da bi »reklamne listke« zopet zbral. Misli se. da je bil dotični tujec de-fravdant, ker se ni oglasil za denar.
—	V Dolini pri Trstu so v nedeljo izbrali upravo nove kopališčne zadruge po Kneippovem sestavu. Predsednik je župan Pangerc.
—	Pozorl Po Ihanu se je pretečeno soboto klatil mlad, čedno oblečen človek in ljudi sleparil, češ, da je organist iz Brezij in da z enim patrom pobirata za svetišče na Brezjah. Ljudje pravijo, da je znal tako fino in prebrisano govoriti, da so mu kar dajali lielarje in kronce. Ljudje božji, varujte se takih potepuhov in jih naznanite takoj oblasti.
—	Iz učiteljske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku je imenoval za su-plentinjo na ljudski šoli v Dolu gdč. Olgo Poženel, dosedaj suplentinjo na ljudski šoli v Dobrempolju, ker je dobila gdč. učiteljica Izabela pl. FOdransperg radi bolezni dopust. — C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je imenoval dosedanjo suplentinjo na ljudski šoli na Studencu gdč. Terezi o Ju^anec za provizoriČno učiteljico na dvorazrednici na Bučki. Ker je nadučitelj g. Ivan Štrukelj na lastno prošnjo premeščen i r. Bučke v Dobre-polje, je podeljeno vodstvo šole tamošnji učiteljici gdč. Ani Vavken.
—	Orient-ekspres skozi Zagreb. Pariški „Le petit Journal, oživlja vprašanje, da bi vozil orientni ekspresni vlak Pariš Carigrad skozi Zagreb. Odkar je prevrtan Sim-plon, bi se pr hranilo 124 kilometrov, če bi ta vlak vozil skozi Simplon, v Benetke, čez Nabrežino, Zidan most, Zagreb in Brod v Be grad, nameslo skozi Nemčijo in Av-
strijo. Trgovska in obrtna zbornica v Za- i grebu je stopila na čelo temu gibanju in zbornice v Trstu, Benetkah in Milanu se zavzemajo za načrt. Madžari seveda s tem načrtom ne bodo zadovoljni.
—	Pozna pomlad. Na Vipavskem so mandeljni šele sedaj pričeli cveteti. Druga leta so mandeljni že meseca februarja od-cveteli. Cvetje sadnih dreves se je letos na Vipavskem za cel mesec zakasnelo.
—	Družoa sv. Cirila in Metoda za Istro je otvorila v Rakitovcu, občina Buzet, 12. t. m. z velikimi svečanostmi novo šolo. To je prva družbina šola v slovenskem delu Istre. Učiteljica je gdč. Ivka Jerbič.
—	Iz Pivke so potegnili truplo posestnika Jožefa Ciča, katerega so pogrešali še od J. decembra.
—	Grad Miramar je na ogled občinstvu odprt od 1. aprila dalje od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne.
—	Šolska vest. Namestu obolele učiteljice gospe Ljudmile Pleničar Kappus je za suplentko na šoli v Kropi imenovana gdčna Frančiška Bedenk, doslej učiteljica v Srednji vasi v Bohinju.
—	Korenite Spremembe v voj-nlštvu. — „Trž. Lloyd" je pod tem naslovom prejel od dunajskega dopisnika, ki mnogo občuje v visokih vojaških krogih, nastopno vest: C. in kr. vojno ministerstvo pripravlja važne odločbe, ki imajo namen, da izpremene ves ustroj skupne vojske. Pred vsem je izdelan vojni načrt, po katerem se uvede mesto dosedanje triletne le dveletna služba. Zato pa se bo moralo število novincev znatno povišati. Skupna vojska se pomnoži za 22.000, avstrijsko domobranstvo za 4500, madjarski honvedi in hrvatski domobranci za 3000 mož. Ali to ni vse. Dveletna vojaška služba zahteva še druge nove uredbe. Pred vsem se bo moralo izdatno pomnožiti število podčastnikov, ker bo pouk moštva trajal manje časa. Potrebno bo tudi večje število podčastnikov, ki služijo preko navadnega službenega časa. Ustvarijo se novi batalijoni, ki bodo prideljeni višjim zapo-vedništvom in vojaškim zavodom. Z ustvarjenjem takih delavskih čet se bodo v slučaju potrebe izogibali krčenju vojaških oddelkov, ker ne bo potrebno, da bi vojake kake določeno čete ali stotnije uporabljali za opravljanje drugih služb. Za vežbanje, poučevanje in streljanje bodo nakupili razna primerna zemljišča. Vse to pa bo zahtevalo mnogo denarja in bo v vojni proračun stavljena nova izdatna postavka, ki bo iznašala po priliki 70 milijonov. Avstro-Ogrska prevreja vse to po najmodernejih zahtevah današnjih časov. Uvedenje dveletne vojaške službe bo koristilo mnogo narodnemu gospodarstvu, ker bodo sinovi naroda ostajali leto dni več doma, kar bo globoko vplivalo na ves narodno gospodarski ustroj.
—	Prvi telovadni odsek na Goriškem. V nedeljo 22. t. m. se je ustanovil v Cerknem na Goriškem telovadni odsek ondot-nega izobraževalnega društva. Iz Idrije so prihiteli bratje telovadci, katerim so napravili novi bratje v Cerknem krasen sprejem pred »Gospodarskim Domom«. Brate iz Idrije je pozdravil »Daničar« brat Ciril Sedej in brat Gabriel Bevk. Zahvalil se je predsednik idrijskega telov. odseka brat Medvedič. Vrla dekleta iz Cerknega pa so pripela telovadcem šopke na prsa. Odposlanec »Zveze tel. odsekov« brat Fr. Puc iz Ljubljane, se ie zahvalil za krasni sprejem ter vrnil lepi pozdrav s pozdravom telovadcev organiziranih v »Zvezi tel. odsekov«. Ob 2. uri popoldne se je vršil ustanovni občni zbor. Predsednikom odseka je bil izvoljen br. Ciril Sedej, načelnikom pa br. Gabriel Bevk.Sklenilo se je, da se ostali odbor konstituira pozneje. Tajnik Z. T. O. br. Fr. Puc je govoril a namenu telovadbe in telovadne organizacije ter poročal o notranji upravi tel. odseka. Govorilo je več vrlih mladeničev. Zborovanje je posetil dekan veleč, gospod dr. Knavs, ki je v krasnem govoru navduševal mladeniče za telovadsko idejo. Pristop k tel. odseku je javilo takoj 23 mladeničev. Zborovanju je sledila prosta zabava v gostilni »pri Kralju«. Mešani pevski zbor jc res lepo in pridno prepeval pod vodstvom br. Ciabriela Bevka. Med veselo mladino je prišel tudi dež. poslanec gosp. Kosmač. Culo se je več napitnic in kmalu je prišel čas odhoda. Bratje iz Cerknega so spremili idrijske telovadce še daleč od Cerknega. Ko so bratie telovadci korakali skozi Cerkno, je nekaj liberalnih kreatur napravilo »mačjo godbo«. Fantje pa so zapeli mogočno »Hej Slovani« in se smejali liberalnemu okusu. Vrlim br. telovadcem v Cerknem: Krepko, neustrašeno naprej! Prvi ste na Goriškem, skrbite, da za-nesete misel o pravem in koristnem po solnčni vaši domovini! 1'clovadski — Na zdar!
— Obletnica bitke pri Novari. Včeraj, 23. t. m. se je vršila v cerkvi sv. Marka v Zagrebu slovesna služba božja v spomin 59. obletnice bitke pri Novari. Svečanosti se je udeležil v Zagrebu nastanjeni bataljon 53. pcšpolka. Navzoč je bil korni po-
veljnik F. M. L. Gerba in odposlanstva častnikov drugih vojaških oddelkov. Moštvo je imelo ves dan prost.
Naša društva, ki nameravajo letos prirediti večje slavnosti; prosimo, da slavnostne dneve takoj določijo in jih sporoče S. K. S. Z. v Ljubljano, da se večje slavnosti primerno urede in razdele.
Izprememba volivnega reda za Pulj. Včeraj se je imela vršiti seja deželnega zbora istrskega. Kot glavna točka je bila postavljena na dnevni red preosnova vol. reda za Pulj. Ker so pa v Pulju bile v nedeljo demonstracije proti tej preosnovi, je bila seja odložena na četrtek.
—	Častna svetinja za 40 letno zvesto službovanje kot cerkvenik bila je slovesno podeljena g. Jožefu Tavčarju na praznik sv. Jožefa na Brezjah. Po končani drugi službi božji zbralo se je v krasno ozalj-šani sobi »Katol. slov. izobraževalnega društva« mnogo prijateljev odlikovanca, kateremu je častno svetinjo pripel na prsi preč. g. dekan radovljiški, Jan. Novak. Ta je pričujočim razložil pomen častnega odlikovanja. Med svojim govorom je omenil tudi zlati 60 letni jubilej Njegovega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. Pevski moški zbor zapel je pod spretnim vodstvom g. Bole-ta tri pesmi, namreč: »Pozdrav, Slovenec sem in cesarsko himno«. Slovesnosti odlikovanja se je udeležil tudi č. g. župnik mošenjski, Ivan Krst. Trpin in skoraj polnoštevilno občinski odbor. — Med skupnim obedom vršile so se mnoge napitnice, v katerih so vsi govorniki zlasti povdarjali odlikovanega požrtvovalnost za časa zidanja romarske cerkve, kjer je bil on vedno desna roka graditeljem cerkve, mošenjskim preč. gg. župnikom. »Veliko denarja«, tako je govoril preč. p. su-perijor, »je šlo skozi njegove roke, pa bil je vesten; vsi računi so vedno soglašali, on je ostal neomadeževan, vedno zanesljiv in vesten, tako, da res, zasluži odlikovanje za zvesto opravljanje svoje službe. Zato ga pa tudi vse spoštuje; in prijateljev ima on toliko, da malokedo več, ker zna tudi vsakemu dati dober svet kot dober mož.« Vsi govorniki so mu želeli, naj mu ves njegov trud poplača »Marija Pomagaj«, za katere čast se je on mnogo trudil in veliko storil. Naj ga Bog ohrani še mnogo let v slavo Mariji in v prospeh Slovencem toliko priljubljene božje poti!
—	II. občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev na Bledu se vrši dne 29. marca 1908 v Blejskem domu ob 3. uri popoldne.
—	Zmešalo se mu Je Dne 19. t. m.
je prišel v Novomesto neki Belokranjec, ki je poprej prodal vse svoje posestvo. S svojim mnogim denarjem je prišel tudi v gostilno g. Kušlana, kjer je trdil, da skoči v Krko, ker mu ni dalje živeti. Gospa Ku-šlan-ova je vsa prestrašena hitro tekla po policaja. Ta je prišel in odvedel slaboumnega dalje. Toda temu se ni nič kaj mudilo, kajti pri gostilni gosp. Konda-ta se je ustavil ter poklical za se in za policaja pol litra vina. Dasi ga je policaj skoro s silo tiral dalje, se je ta vendar hotel ustaviti povsod „kjer Bog roko ven moli." Prišla sta do gostilne gosp. Windischerja. Tu je zopet naročil en četrt litra vina. — Policaj je imel namen, moža počasi pritirati čez most in ga oddati novomeški policiji. Na-krat pa je bil policaj službeno odpoklican. Dasi se je kmalu vrnil, vendar o Belokranjcu ni bilo ne duha ne sluha. Skoro gotovo je „odromal" v Krko. Pri sebi je imel nekaj tisočakov. Kdor iz Bele Krajine kaj o možu ve, naj se zglasi v Novem-mestu.
—	Skrivnostna smrt Slovenca Andreja Ivca iz Ljubljane je sedaj pojasnjena. Dne 29. februvarja se je v Ročk Springs Wyo v Ameriki vračal z lova. Šel je ob železniškem tiru in zaradi velikega vetra ni slišal, da drvi za njim ekspresni vlak, ki ga je na mestu usmrtil.
—	Kap Je zadela gostilničarja g. Ivana Kobala na Planini nad Vipavo.
—	Tatinska ciganka. Včeraj je bila v Trstu aretirana 22-letna ciganka Marija Hudorovič, ker je na Rdečem trgu na jako spreten način izmaknila gospej Klementini Griillesch novčarko, v kateri je bilo 22 K.
—	Velika tatvina v Karlovcu. Prošli petek je ukradel neznan lopov na semnju v Karlovcu Dragotinu Matejka iz Duga-rese iz žepa listnico s 490 kronami gotovine in 2100 kron vrednostnih papirjev.
—	Drama v Osjeku. V »Centralnem hotelu« v Osjeku sta se 20. t. m. nastanila zakonska Gustav in Emilija Vassko Iz Gradca. Po hudem prepiru s soprogo je mož zapustil sobo; kmalu na to se je žena ustrelila. Ko se je mož vrnil in našel ženo mrtvo, se je tudi on ustrelil. Vzrok drame ni znan.
—	Volivna reforma za Trst. Pododbor za volivno reformo ie imel v petek večer svojo sejo, v kateri se je nadaljevala razprava o volivnem postopanju. Namest-ništvo je izjavilo, da jc pripravljeno, po-
dati pododboru ves statistiški materijal, ki ga je rabilo pri sestavi predloge o volivni reformi.
—	Porotno sodišče v Trstu je zadnjo soboto obsodilo Antona Gropajca iz Drage pri Klancu v pet mesecev z enim postom vsaki mesec poostrenega zapora, ker je vsled domačega prepira udaril svojega očma Ivana Sosiča z voznim drogom tako, da je istega težko poškodoval.
—	Stanarine uslužbencev na c. kr. državnih železnicah. Železniški minister je v sporazumljenju s finančnim ministrstvom odredil, da se na onih postajah c. kr. drž. železnic, kjer je stanarina odmerjena še s 40 odstotkov dunajske stanarine, ista poviša na 50 odstotkov počenši s 1. majem.
—	Meščansko šolo v Postojni bodo zidali na vrtu poleg hotela »pri Kroni«.
—	Nagloma uinrla je v Trstu 58 let stara Lucija Bole.
—	Prirodopisni muzej v Zadru. Te dni so v Zadru otvorili prirodopisni muzej, ki jc začasno nastanjen v neki dvorani bivše občinske bolnišnice. Muzej obsega mnogo lepih rib in ptičev iz Dalmacije.
—	Laži-eksekutorja, ki je po Zagrebu izterjaval davke, je redarstvo prijelovose-bi Julija Sabljarja iz Zagreba, roj. 1. 1854., bivšega trgovskega agenta. Goljufa so izročili sodišču.
—	Nova občina v Istri. Od občine Ka-stav se oddelijo kot samostojna okrajna občina vasi Klana. Lisac, Skalnica in Studena, skupaj 359 hiš. Klana ima že dalj časa svoj upravni svet. Kastavska občina bo obsegala oo omenjeni ločitvi še vedno 27 davčnih občin in pridruženo občino Br-gud. Vse predpriprave za ločitev, ki so jo dovolile že državne in deželne oblasti, so dovršene.
—	Umrl je trgovcu Knezu v St. Rupertu sinček Jožek. O Božiču je bil še-za angelčka pri »jaslicah« — sedaj pa je na svojega godu prišel med prave angele. Njegova pridnost naj bode starišem v tolažbo.
—	Zastrupljenje z ostrigami. Na Reki je neka družina, ki je prišla tjekaj iz Dubrovnika, zavžila ostrige. Vse štiri osebe so kmalu umrle vsled zastrupljenja. Malo poprej sta roditelja poslala tudi hčeri, ki stanuje v Gružnu, in sinoma v Zardu ostrig. Tudi ti trije so umrli.
—	Nepravilnosti pri trgovski banki v Brodu na Savi. Iz blagajne je zmanjkalo 30.000 kron. Člani ravnateljstva so primanjkljaj pokrili iz svojega. Uradnika, ki je nepravilnosti zakrivil, so odpustili.
—	Poštni debit odvzet. Dunajskemu listu »Orient - Rundschau« je bosansko-hercegovinska vlada odvzela poštni debit, pač zaradi tega, ker je preveč odkrito pisal o razmerah v bosanski upravi.
Štajerske novice.
š Zopet velika hiša v Celju v slovenskih rokah. Dvonadstropno Weis-sovo hišo na Grabnu je kupila gospa Si-moniškova, poprej gostilničarica pri „Stadt Graz" za 51.000 K. Zopet jedna hiša več v slovenskih rokah.
š Gornjigrad. Na velikonočni ponde-ljek priredi naše bralno društvo veliko veselico, kjer se bo tamburalo, pelo, igralo tri gledališke predstave na krasnem, novem odru, katerega slika vrli umetnik Cesar v Mozirju. Na to veselico že zdaj opozarjamo, natančneji spored še objavimo. Pričakujemo gostov od vseh strani.
š Sv. Barbara v Halozah. Shod K. Z. se izvrstno obnesel. Cez 300 udeležencev. Za protishod Nar. stranke je agitiral poštar Rakuš (dozdaj Štajercijanec).
Dumianske noulce.
lj Občni zbor »Slovenske krščan-sko-soclalne zveze" se vrši jutri točno ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani, nakar vnovič opozarjamo vse člane in članice.
lj Premijera izvirne slovenske drame Adolf Robide »Demon Venus« se vrši v četrtek 26. t. m. V »Mary« poje vložko iz prijaznosti operni tenorist g. Stanislav Oržeiski.
lj Glede prihodnjih občinskih volitev
ima soc. demokracija v sredo zborovanje po § 2.
lj Umrli so: Ivana Alojzija Mehi, usmi-ljenka, stara 72 let. — V bolnici je umrl Iv. Pregelj, dijak, star 19 let.
Ij O zdravilišču Krapina - Toplice na Hrvaškem bode dajal brezplačna pojasnila v hotelu »Union« v Ljubljani kopališki zdravnik dr. E. Mai dne 25. in 26. marca od 10. do 12. ure dopoldne,
lj Iz krogov poštnih oflcljantov se nam z ozirom na naše notice o razmerah na tukajšnji glavni pošti poroča, da ni krivda ravnateljstva, ako se je odpustilo poštne pomožne sluge. Poštna uprava je omejila na vseh večjih poštah sprejemanje pomožnih slug in uradnikov, ker hoče na ta način
štediti. Proti tej odredbi so ugovarjali vsi predstojniki - a brezuspešno. Prepričani smo, da se bo v par tednih izčrpalo moči osobja. Kar se tiče dopusta le vprašamo; kedo ga je pa dobil pred nekaj leti? A lansko leto se je nekatere gospode skoraj sililo, da so ga nastopili. Upati je tudi letos na tako ugodne razmere, a ne sedaj pozimi, ampak od maja do oktobra. Istočasno z zgoraj omenjeno odredbo je poštna uprava ukazala vsem predstojnikom, da opozorijo takozvane Bmaroderje" na pokoj. Soba uredništva „Slovenca" bi bila pa premajhna (e bi se v njej zglasili vsi oni, ki jih je tukajšnje ravnateljstvo poslalo domov, ker so se po bolezni zglasili v službo, pa so bili še bledi in po mnenju ravnateljstva nesposobni za delo.
•j Pogrebni zavod Fr. Vidall & Comp. nam poroča, da ni imel vožnje pri pogrebu, pri katerem bi bil vlak skoro povozil voz z gg. duhovniki.
lj Panorama-Kosmorama. Potovanje po Bavarski med divje romantičnimi pokrajinami nam kaže ta teden »Panorama-Kosmorama«. — Soteske, vodopadi, drzno v skalo vsekani poti se vrste slika zza sliko. — Vmes pa zopet prijazne doline z se-lišči. Idilično ležeče Kraljevo jezero, Watz-rnannsko pogorje, kopališče Reichenhall, znani Berchtesgaden, kjer se pridobiva sol, so znamenitejši kraji, ki se vidijo v tej seriji. Kakor ni nikomur žal, ki si je ogledal te slike, tako tudi ne bode onemu, ki jih šele namerava ogledati.
lj Tatvine. Na sv. Petra cesti št. 21 sta bila g. Hugonu Wanecku ukradena dva mlada goloba-florentinca, vredna 4 K in ena stara golobica, vredna 4 K. Osumljenca sta znana. — Kurjaču Jožefu Klemencu je bila včeraj zvečer ukradena v neki gostilni črna zimska suknja, vredna 40 K. — Tudi ključavničarskemu mojstru g. Francu Pil-kotu jc neznan storilec odnesel iz neke gostilne na Marije Terezije cesti zimsko suknjo, vredno 120 K.
lj Konj nevarno ranil čuvaja. Pri mestnem tesarskem mojstru Zakotniku je včeraj mal konjiček močno ugriznil nočnega čuvaja Jožefa Lenarčiča z Ježice. Čuvaj je šel malega konjička naprezat, konjiček je pa čuvaja tako ugriznil, da mu je iz roke utrgal več kosov mesa. Hudo ranjenega čuvaja so prepeljali v bolnišnico in ni izključeno, da mu bodo morali odrezati roko.
Ij Za fotografa Kotaria je daroval neimenovan iz Leskovca pri Krškem 10 K. Hvala! Prosimo še blagohotnih darov.
lj Pri ljubljanski policiji bode v kratkem zasesti službo začasnega policijskega stražnika. Vpoštevalo pa se bode le zna-čajne, naobražene reflektante - domačine, kateri imajo veselje in voljo za varnostno službo.
Ij Aretacije. Od sobote zvečer pa do danes zjutraj je mestna policija aretovala 11 oseb in sicer tri brez sredstev, enega radi beračenja, enega radi žepne tatvine, enega zaradi spopadka s stražnikom, enega zaradi pobega od doma in dva zaradi nočnega vlačuganja.— 1 dietni Anton Kovič iz Doba pri Brdu je pobegnil od doma že lansko leto in se je klatil več čas brez dela po okolici in Ljubljani. Sinoči ga je policija zasačila na nekem hlevu na Tržaški cesti in ga pošlje domov.
lj Med tovariši. Ko je v neko pekarijo prišel pekovski pomočnik K. na delo malo prepozno, ga je njegov tovariš zaradi tega začel zbadati, nakar sta se sprla in je tovariš sunil K. tako v prsa, da je padel, potem ga pa še udaril z neko rečjo po glavi in ga poškodoval. Pobotala se bodeta pred sodiščem.
ljlzgubljene ln najdene reči. Delavčeva žena Marija Luževčeva je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj čez pet kron denarja. Služkinja Frančiška Rozmanova je izgubila denarnico, v kateri je imela približno 8 K denarja. — Neki gospod je izgubil koledar, v katerem je imel pet bankovcev po 20 kron, dva pa po 10 kron. — Izgubljena je nadalje srebrna moška ura s pozlačeno verižico in zlat renski prstan. — Kurjač Martin Toplak je našel v Zeleni jami moško žepno uro z oklopno verižico. — Zasebnica Helena Turkova je našla denarnico z manjšo svoto denarja.
Ij Umrla je v Florijanskih ulicah št. 17 79 let stara zasebnica Marija Šcrk.
lj Policijski oglas. V okrožnem zaporu v Užici na Srbskem nahaja se od novembra 1. I. mladenič, star 17—18 let, ki se je izdajal za pleskarja Ivana Zebiča iz Zagreba, potem za T. Katiča iz Katičev pri Zagrebu, a nazadnje za Frana Jerin, sina Ivanovega, rodom iz Ljubljane. Oče da mu je avstrijski polkovnik v pokoju, ki da sedaj živi na Viču pri Ljubljani. Pri njem so našli pismo naslovljeno na gospo Z. Slavko Jerin, v Ljubljani, »v palači Bell-Ball«. Mladenič Je srednje visok, plavili las, okroglega obraza, modrih oči, golobrad. On pripoveduje, da je bil v nekem vojaškem zavodu, da je zapustil dom zavoljo tega, ker je mati ž njim grdo ravnala, bil
v Zadru, Benetkah, Milanu in Rimu, kjer da se je učil fotografiranja. Oovori slovenski, srbski, slabo nemški in italijanski. V oknu našega upravništva je razstavljena sJika neznanca. Kdor ve kaj o njem, naj piše: Načelstvu okruga Užice, Srbija.
Razne stvari.
Velikanska nesreča na vodi.
Iz Tokia je došlo poročilo, da se je potopil v bližini Hakodateja parnik Macu-tnaru. Utonil je kapitan, 43 mornarjev in večina popotnikov, ki jih je bilo 244. — Na Ratzeburskem jezeru se je pa potopil motorni čoln. Utonilo je 10 oseb
Boj med orožniki ln roparji v železniškem vlaku.
V nočnem vlaku, ki vozi iz Zagreba v Brod, sta se vozila dva orožnika. Okolu 11. ure začujeta klice na pomoč v sosednem kupeju. Orožnika sta udrla v kupe, kjer sta zagledala, da se neki potnik bori s tremi roparji. Ko zagledajo roparji orožnike, je skočil eden z voza, drugi je zbežal na vagonovo streho,, tretji je pa skočil v vodo, kjer je izginil med valovi. Napadeni potnik je bil nevarno ranjen. Ko se je vlak ustavil, sta orožnika prijela roparja na strehi. Ostala dva sta ušla.
Italijanski državljani obsojeni radi tatvine v Trstu.
Porotno sodišče tržaško je obsodilo včeraj Cosima Datisi v dve leti, Salvatora Maraglino v 15 mesecev in Frana Mara-glino v 12 mesecev težke, poostrene ječe, ker so 18. februarja 1.1. ukradli družini Blaža Moška iz zaklenjenega stanovanja nad 500 kron gotovine. Porabili so priliko, ko je žena odnesla soprogu kosilo; sinčka pa so odposlali, češ da ga kliče oče. Na poti je dečka srečal znanec Markončič, ki je takoj sumil, da je dečka poslal kak lopov. Vrnila sta se ter srečala na stopnjicah tatove, ki jih je redarstvo kmalu prijelo.
Avstroogrska eskadra
je 20 t. m. prispela v Gibraltar, kjer ostane štiri dni. Potem se podajo bojne ladje v Tanger, torpedovke pa v Malago. Na krovih je vse zdravo.
Bolezen Campbell-Bannermanna.
Angleški ministrski predsednik nima le srčne bolezni, marveč tudi hudo vodenico. Zdravje se nikakor ne boljša. Niti ministrov ne sprejema predsednik.
Časnikarske stolice na pruskih vseučiliščih.
Prusko naučno ministrstvo ustanovi izredne profesorje za žurnalistiko na pruskih vseučiliščih.
Za star tolar umor.
Pri Landshutu je vlomil nekdo h kmetu Sirtlu. Gospodarja ni bilo doma. Ronar je prerezal Sirtlovi ženi in šestletnemu vnuku vratova. Ropar je vropal star tolar, ker drugega dobil ni.
Boj med vojaki in policijo.
V Pasovu se je vnel 22. t. m. med policijo in vojaštvom pravcati boj. Ob 6. zvečer so korakali vojaki v velikih gručah po mestu. Na glavnem trgu je odzvalo pet policajev vojake, naj se razdelijo v manjše oddelke Ker vojaki tega niso hoteli storiti, so policaji šli na nje s sabljami. Vojaki so potegnili bajonete. Vojaška patrulja se je pridružila policija, na kar so vojaki pobegnili. Policija je morala večkrat streljati iz samokresov. Trije policaji so težko ranjeni. Patrulja je vojake vjela in odvedla v vojašnico.
Nezadovoljni plsnionoše.
Med newyorškimi pismonoši je zavladalo veliko nezadovoljstvo, ker je poštna oblast odslovila W. V. McManusa, predsednika unije newyorških pismonoš. Imenovanega McManusa so odslovili zato, ker mu je unija pri januarski seji naročila, da mora s South Bend Woollen Co., Ind., skleniti pogodbo za nabavo blaga za uniforme pismonoš in ker je slednji naročil izdelovanje pri nekem krojaču na Bond St. Ne\vyorški pismonoše so se že dalj časa pritoževali radi slabega blaga svojih uniform.. Pri januarskem zborovanju je prišlo radi tega do debate, katere posledica je bila, da so navzoči sklenili, da si bodo v nadalje dali sami napraviti potrebne uniforme — to tem bolj, ker morajo zanje itak sami plačati. Kakor hitro so pa poštne oblasti zvedele o načrtih McManusa, so ga radi »insubordinacije« odslovili in sedaj preiskujejo poštni inšpektorji vso zadevo. Pismonoše trdijo, da inšpektorji nimajo kaj preiskovati, nego slabo blago starih uniform. Imenovana unija šteje nad 200'» pismonoš.
Kitajski lnterwlev.
Ko se je Wu Tingfang, znameniti kitajski diplomat in šaljivcc, nedavno zopet vrnil kot poslanik v Washington, obkolilo
ga je tik parobroda, s katerim se je bil pripeljal, vse polno časnikarjev, da bi ga in-terwievali. »Jaz sem odprta knjiga,« jim reče Wu svečano, in pogovor se prične: »Ali boste posredovali zaradi Kitajcev, ki so jim prepovedali izkrcanje na Hawai?« — Wu: »Ali je zadnji čas tu mnogo deževalo?« — »Ali ni med Kitajsko in Japonsko nesporazum zaradi mandžurske železnice?« — Wu: »Ali še v Washingtonu igrajo Ping-Pongž?« — »Kaj mislite o Rooseveltovem boju proti trustom?« — Wu: »Mrs. Roosevelta jako čislam. Škoda, da sem prestar, da bi se ž njim boksal. Sicer pa imam zanj nekoliko anekdot, ki ga bodo gotovo zanimale.« — Ker niso časnikarji ničesar več zvedeli iz odprte knjige, šli so pobiti domov in si v tolažbo izmislili saj to anekdoto.
Zatvorjena ameriška podjetja.
Iz St. Louisa se poroča, da zatvori 15 tvornic družbe, ki izdeljuje vozove in vliva železo, svoje tvornice, ker manjka naročil. Do 30.000 delavcev bo zato brez kruha.
Majhne republike.
Za najmanjšo republiko na svetu se navadno smatra vasico Moresnet med Nemčijo, Luksemburško in Belgijo; na ta kraj se je pri sklepanju mednarodnih pogodb docela pozabilo. Pa sta še dve republiki manjši od imenovane. Prva je planina Salanfe ob Deut de Midi na francoski meji. Ta gorski kotič ni last nikogar. Po letu ga obiskujejo pastirji in nekaj tujcev, ci pridejo uživat krasni razgled ter se (repčat v edino prijazno krčmo, kjer ni treba gostom plačevati poleg jedi in pijače šc davkov in doklad. Tretja republika »in miniature« je Val de Vestino med Avstrijo in Italijo ob reki Magasino, ki se steka v Gardsko jezero. Ta republika šteje šest vasic. Prebivalci se bavijo z izdelovanjem oglja, ki ga nosijo v Avstrijo in Italijo brez carine. Fdina avtoriteta v tej republiki jc kurat, ki vodi tudi preprosto ljudsko šolo. Jezik te državice brez državnikov je italijanski. Sicer pa je samostojnost te republike že narušena po okol-nosti, da služijo njeni mladeniči v avstrijski vojski.
Organizirani monakovski izsiljevalci.
Neki višji vojaški zdravnik je dobil v gledališču grozilno pismo, da če ne izroči visoke vsote, bo napaden. Res je bil 11. t. m. zdravnik napaden, neznani napadalci so pa ušli. To je že tretji izsiljevalni poizkus v Monakovem.
Parnik se je potopil.
Iz Valencije se poroča, da se je tam potopil vsled viharja parnik »Villareal«. Devet oseb je mrtvih.
Razburjeni berollnski borzijanci.
Berolinska borza je jako razburjena. Državnozborska borzna komisija stopa namreč borzijancem na prste. Borzijanci zato ugibajo, kako bi se maščevali. Nameravali so borzo zapreti, a po postavi mora ostati odprta in banke bi jo le obiskovale. Nadalje so sklepali, da ne napravijo nobene kupčije glede na nemška posojila. Znižati so hoteli tudi kurze kmečkih zvez. Nihče pa ne veruje, da borzijanci izvedejo svoje grožnje. Žitni trgovci nameravajo zapustiti borzo, kar so že storili pred leti.
Ženske na srbskih srednjih šolah.
V	Srbiji obiskujejo gimnazije in dosledno tudi veliko šolo, ki so jo sedaj spremenili v vseučilišče, že od leta 1878. tudi dekleta. Prvi je to dovolil nedavno umrli takratni minister za nauk in bogo-častje, historik Stojan Boškovič, ki je priskrbel Srbkinjam tudi ustanove za obisk visokih šol v inozemstvu.
General samomorilec.
V	Madridu se je ustrelil španski generalni poročnik Borrera. Vzrok sanioumoru ni znan.
Odličnjak se, umoril vsled bede.
V	Iglavi sc jc obesil neki pravni praktikant, ki je vse skušnje izvršil z odliko. Obesil se je vsled bede. Služil je dve leti kot pravni praktikant, ne da bi od države dobil vinarja plače.
Rus obsojen na Dunaju.
Dunajsko porotno sodišče je obsodilo Rusa Borisa Nuroka radi poneverjenja dragocenosti v vrednosti 10.000 kron, ki mu jih je bil izročil neki dunajski zlatninar na upanje. Nurok je svak bivšega ministrskega predsednika grofa VVitteja. Prestati bo imel enoletno težko ječo, na kar ga izženo.
Rop v VViirzburgu.
Dva našemljena lopova sta napadla 80 letno gospo Hoffmann v postelji, jo zvezala in ji zamašila usta, na kar sta ji oropala denarja in vrednostnih papirjev za 10 tisoč mark.
Poneverba pri parnem tramvaju na Dunaju.
Načelnik tramvajske postaje v Hie-tzingu, Ivan \Veissgarber in blagajničarka Ana Pladka sta tekom zadnjih let izdala mnogo ponarejenih vožnili listkov ter oškodila podjetje za 12.000 kron. Weiss-garberja so aretirali, njegovo ljubimko, Pladko, ki je bolna, so pustili na svobodi.
Delavci izključeni.
ŠČetkarski mojstri na Dunaju so sklenili, da vsled delne stavke pomočnikov izključijo od dela vse delavce in delavke svoje otroke. To se je zgodilo že preteklo soboto. Tako je prišlo 400 oseb ob kruh.
En kilogram železa v želodcu.
V	Hirschbergu na Šleskem je neko 171etno dekle pogoltnilo mnogo žebljev in igel, z namenom, da se usmrti. Pri operaciji so odstranili 1413 žebljev in 180 igel, skupaj en kilogram železa.
Tašča morilka.
V	Kaposvaru je živela vdova Blandl že dalj časa v prepiru s svojim sinom in njegovo ženo. Dne 17. t. m. je tašča polila posteljo, na kateri sta spala, s petrolejem in jo zažgala. Oba sta dobila smrtonosne opekline.
Franko Steln prosi za odpuščanje.
3unaj Te dni je prišel bivši poslanec -rariko Stein v zbornico in je prosil ob prisotnosti poslancev prof. Redlicha in Malika, češka poslanca Klofača in Staneka, da bi mu pregledala njegov kaznjeni čin, co je namreč svoje dni proti njima vrgel tintnik. Ker je sedaj izgubil imuniteto, je prosil bivši poslanec Stein imenovana češka poslanca, da naj odstopita od kazenskega postopanja, zlasti ker je uvedlo državno jravdništvo predpreiskavo. Poslanca KlofaČ in Stanek sta obljubila bivšemu poslancu Steinu, da izpolnita njegovo prošnjo.
Josip Hlavka, nedavno umrli češki rodoljub, je zapustil 6,000.000 kron kot »zaklad Josipa, Marije in Zdenka Hlavkovih«. Dohodki te ustanove bodo znašali na leto 200.000 kron. Sedemdeset odstotkov teh obresti se bo uporabljalo v podpiranje češke znanosti in književnosti ter čeških umetnikov, trideset odstotkov pa za podporo revnih čeških visokošolcev.
Podedoval deset milijonov. — Ne mara za nje. Iz Worcester, Mass., v Ameriki poročajo: Tajnik Young Merfs Christian As-sociation, John T. Dower, je dobil sporočilo, da mu je bogat stric zapustil vse svoje premoženje, katerega cenijo na deset milijonov dolarjev. Dowcr, ko je slišal to vest, se je samo nasmejal. Ko so ga opomnili, naj se takoj poda v Melbourne, kjer je oporoka na njegovo razpolaganje, je pripomnil, da se ne splača, ker za deset milijonov neče prenehati s svojim delom kot tajnik tako koristne organizacije. Naročil je svojemu zastopniku, naj prejme denar, katerega bode takoj porabil za koristne namene, sam pa še nadalje ostane tajnik in st bode preživljal s težkim delom, ker neče biti milijonar, ki ima samo nepotrebne skrbi.
Učiteljica ustrelila svojo prijateljico in sebe. Iz Boston, Mass., v Ameriki poročajo: V njunem stanovanju, 107 Auderbon Road so našli prijateljici in učiteljici Saro Chamberlain Weed in Elizabeth Bailey Hardee mrtvi. Obe sta bili učiteljici v neki zasebni šoli za deklice, katera je bila njuna last. Obe sta ležali na postelji, Hardee s prestreljeno glavo, dočim je tudi njena prijateljica umrla vsled kroglje, katero je dobila, v sence. Na prsih Miss Weed je ležal revolver, v katerem sta manjkali dve kroglji. Iz tega sklepa policija, da je Wee-dova ustrelila svojo tovarišico in potem na isti način izvršila samoumor. To mnenje je najbrže pravilno, ker sedaj se je dognalo, da je \Veedova en dan pred groznim činom ušla iz zdravilišča v Newtonu in se vrnila k svoji prijateljici. Najbrže se ji je mešalo, kajti bila je skrajno nervozna in je govorila tudi nerazumljivo. Ker jo Hardeejeva ni mogla spraviti nazaj v zdravilišče, je ko-nečno sklenila, da jo obdrži pri sebi preko noči.
Požar v židovskem predmestju Has-koje v Carigradu, o katerem smo poročali v brzojavnih vesteh, spada med najstrašnejše požare carigrajske. Ogenj je nastal opoldne, ko so bili skoro vsi ljudje na delu. in sicer vsled eksplozije petrolejskega re-servoarja. Pihal je močen jug in ogenj se je širil s strašno naglico. Vode je manjkalo, gasilci so prispeli prepozno. V trenotku so bile hiše, po večini lesene, in razna skladišča, prah in pepel. Zgorelo jc okolo 370 hiš, 3000 družiti je brez strehe. Zene in otroci niso mogli rešiti ničesar. Mnogo oseb je poškodovanih, mnogo otrok pogrešajo. Sultan je nakazal podporo iz držav« nih sredstev.
Povoljen Farmanov polet. Iz Pariza poročajo, da sc je v četrtek posrečilo Far-
manu preleteti s popravljenim letalnim strojem daljavo dveh kilometrov, 700 metrov. Pokazal je s tem, kako lahko se da voditi njegov stroj. Novi letalni stroj ima motor, ki ima 35 konjskih moči.
Težavna kirurgična operacija. Iz Ro. vereta se poroča z dne 20. t. m.: V mestni bolnici v Roveretu je izvršil slavni kirurg dr. Dordi ob prisotnosti mnogo zdravnikov neko zelo težko operacijo. Nekemu 48 letnemu možu iz Tridenta so iz prsnega koša za nekaj časa odstranili srce, da bi začela kri zopet redno krožiti. Bolnik je izborno izvršeno operacijo prestal ter imajo upanje, da kmalu ozdravi.	J
Operacija v zvezi z elektriko prot> raku. Francosko-škotskemu zdravniku De Keating Hart se je posrečilo, iznajti metodo glede zdravljenja raka. Metoda obstoji iz operacije, ki jc v zvezi z električnim tokom. Zdravnik, ki živi v Marselju, meni, da se mu posreči s pomočjo električnega toka vplivati na ozdravljenje raka. Mnogo izvedencev, ki so videli njegove metodo, se je izjavilo, da so se dosegli s tem načinom zdravljenja precejšnji uspehi.
Ženska kot princ. Dunajska policija je aretirala 451etno brezposelno Marjeto Erb, ki se je nad dvajset let izdajala za preganjanega princa Egona, ki je vsled kovar-stev prišel v nesrečo in ob veliko, večmi-lijonsko premoženje. Erb je imela v obrazu res nekaj moških potez in tudi v hoji in navadah je posnemala moške. V intimnih krogih je n. pr. pušila pipo. Preprosti Du-najčani so verjeli v žensko preoblečenemu princu ter mu stavili na razpolago mnogo tisoč kron za pravde in nabavo dokazil, da je zares princ in dedič ogromnega bogastva. Neki pozlatar je princa mnogo let vzdrževal. V zahvalo se je isti pred desetimi leti zaročil z njegovo, takrat 191etno hčerko. Poroka pa bo, tako je bilo dogovorjeno, šele, ko princ pride do svojih pravic. Nekemu peku je laži-princ izvabil tisoč kron, njegovim sorodnikom pa 14.000 kron. Erbovo so izročili deželnemu sodišču.
Vojak anarhist. V podčastniški šoli 40. pešpolka v San Severo so imeli gojenci napisati nalogo: »Vtiski iz vojaškega življenja.« Desetnik Vitali je v tem spisu tako napadal vojsko, kralja in vlado, da ga je polkovnik dal zapreti. Ko so ga zaslišali, se je pokazalo, da je Vitali prepričan anarhist.
Parnik ponesrečil. Angleški parnik »Nevvark Castle«, ki je plovel iz Durbana proti otokom Mauritius, je vsled ciklona obtičal na neki skali na rti Durne Ford. Na krovu je bilo 150 potnikov. Potnike in moštvo so rešili. Utopili so se le trije potniki, ker se je prevrnil rešilni čoln. Parnik je izgubljen.
Obisk bolgarske knežje dvojice v Bukareštu. Dne 19. t. m. sta prispela v Bukarešt knez in knjeginja bolgarska kot gosta rumunskega kralja.
Lep čin cesarja Viljema. Princa Joa-hima Albrechta preskega so odslovili iz nemške vojske. Cesar Viljem mu ni dovolil niti, da bi nosil vojaško uniformo. Ta nepričakovana kazen je princa zadela, ker se je družil z baronico Liebenberg, ki še ni postavno ločena od svojega moža. Baronica je bila preje gledališčna igralka, ki sc je na Dunaju navidez poročila z baronom Liebenbergom, da bi dobila baron-stvo. Pravijo, da je baron za to »ceremonijo« prejel lepo nagrado. — Princ ie odpotoval v inozemstvo.
Poizkušeno izsiljevanje. V Budimpešti je povzročila veliko senzacijo aretacija treh žensk, ki so poizkušale na škodo škofa Aleksandra Parvyja zločin izsiljevanja. Obdolžile so namreč visokega dostojanstvenika, da jim je obljubil neke njihove dragocenosti zamenjati z dražjimi, a pozneje jim ni vrnil niti njihove lastnine. Pokazalo se je pa, da škofa ob času, ki ga navajajo ženske, niti v Budimpešti ni bilo. Vsled tega je sodišče dovolilo, da se ženske aretira.
Madjari proti Rumunom. Poslanec Barabas je nedavno rekel v Aradu v klubu neodvisne stranke, da Rumuni ne razumejo, kaj je narodno zastopstvo; zato se bo aradsko župnijo zožilo v dva volivna okraja, namesto sedmih, kakor obstoje sedaj. Tako treba postopati tudi z ostalimi rumunskimi župnijami, ker je le tako mogoče priti v okom narodnostni nevarnosti. — Na ta način bi radi Madjari spravili Rumune ob rumunske poslance. V aradski veliki županiji so namreč pri zadnjih vo-
litvah zmagali Štirje rumunski poslanci. S takimi sredstvi hočejo Magjari pripraviti trimilijonski narod ob besedo v parlamentu.
Italija in Albanija. Angleška pošta v Janini je začela izdajati italijanske poštne znamke z nadpisom »Albanija«. Tudi znak »mirnega prodiranja« Italijanov v Albaniji !
Gališki unijatski mitropolit, grof Scheptyzki, se je prišel na Dunaj zdravit. Pred 20 leti jc bil padel s konja ter si natisnil desno nogo, vsled česar vkljub zdravniški pomoči še danes trpi. Sedaj namerava dalj časa ostati v oskrbi dunajskih zdravnikov.
Vodeni hlapovi nad Marsom. »M. Z.« poroča iz Pariza: Tukajšnja akademija znanosti je dobila poročilo, da se je posrečilo amerikanskemu astronomu Lowelu s pomočjo spektralnega poizkusa dokazati, da se nahajajo nad planetom Marsom vodeni hlapovi. Ta dokaz bo dobro služil za nova preiskovanja planeta Marsa.
Odlikovanje Nikoie Tesle. Avstrijsko društvo inženirjev in arhitektov na Dunaju je o priliki društvene šestdesetlctnice imenovalo za dopisnega člana med drugimi slavnimi inženirji in učenjaki tudi srbskega elektrotehnika Nikolo Teslo, ki deluje že mnogo let v Newyorku. Iznajdba, s katero je zaslužil to odlikovanje, je njegov stružni motor za kretanje s kotvico za ozki stik (Drehstrommotor mit Kurzschlulianker).
Koliko Slovanov obišče na leto Dunaj? Neki dunajski češki list je izračuni!, da je prišlo lani na Dunaj 23.248 Rusov, 2798 Srbov, 2094 Bolgarov in 19 Črnogorcev. Ako se prišteje Slovane iz Avstro-Ogrske, lahko se reče, da je lani obiskalo Dunaj najmanj 65.000 Slovanov, za katere pa v celem mestu ni bilo niti enega slovanskega hotela.
Kaj se vse dela iz papirja. V ameriški industriji pridobiva papir vsled raznovrstne porabnosti vedno več tal. — »American Magazine« pripoveduje, da se vedno bolj veča število hišnih gospodinj, ki namesto namiznih prtov in prtičev, da celo zagrinjal uporabljajo nalašč za to pripravljene papirje. Papir ima to prednost, da je snažen in zelo poceni, ter se ga po uporabi vrže proč in tako odpade nadležno delo pranje. Emil Glaiez je iznašel papirno prejo, iz katere se lahko dela sukanec in celo vrvi. Pri svoji iznajdbi povdarja zlasti trpežnost takih izdelkov. Glaiez ne dvomi, da se bo v najkrajšem času izdelovalo perilo le iz te papirne tkanine. Tako perilo, ki pravzaprav ne bo perilo, se bo po uporabi vrglo kar proč. Tudi hiše se bodo lahko zidale iz papirja, saj je znano, da je stoičen in stinjen papir veliko trpežnejši kot opeka. Tudi celo vozna kolesa se izdelujejo iz papirja in ta kolesa imajo čudovito trpežnost. V Ameriki se bavijo sedaj z vprašanjem, kako bi se pri dobavi mleka posluževali papirnih posod, ki se bodo po uporabi vedno sežgale.
Litavske žene proti žganju. Litavske žene so te dni zborovale v Kovnem ter sklenile, da naprosijo rusko dumo, da bi se v Litvi prepovedalo prodajanje žganja, ker so prepričane, da je žganje vir vseh nesreč, ki zadevajo ženske, in največji vzrok kulturnega in gospodarskega propadanja litavske domovine.
Starokatoliki in pravoslavni. Te dni je prišel v Peterburg starokatoliški župnik dr. Chost iz Švice, da študira organizacijo pravoslavja in njegovih sekt. Listi pišejo, da se namerava združiti obe shizmatiški cerkvi.
LAŽI.
Iz najkompetentnejšega vira izvemo: Vest liberalnih listov, da je ministrski predsednik baron Beck konferiral s Hribarjem glede na volivno reformo za kranjski deželni zbor, je od konca do kraja zlagana. Nobena beseda tu ni resnična. Baron Beck se je glede na volivno reformo posvetoval samo s poslanci S. L. S., dr. Šusteršičem in dvornim svetnikom Šukljtfem ter z dr. Trillerjem. Pa niti o slovenskem vseučilišču baron Beck ni s Hribarjem konferiral, temveč dvakrat z dr. Korošcem. — Vir, odkod pohaja gorostasna laž o Hribarju, dobro poznamo. Ob pravi priliki se bomo korenito pomenili s temi osebami, ki znajo samo lagati iu drugega nič. To brezvestno početje bo pred vso javnostjo treba krepko ožigosati. Saj smo že tako daleč, da bi kmalu morali mesto »Osebnih vesti« otvo-riti rubriko, da sproti zavrnemo »Osebne laži«.
Telefonsko In brzojavno porotno.
cesarjevo zdravje.
Dunaj, 24. marca. Cesarjevo stanje je skoroda normalno. Po noči je zelo dobro spal. Kašlja ni skoro nič več, tudi katar je malodane čisto ponehal.
za Češko vseučilišče
Dunaj, 24. marca. V proračunskem odseku predlagata Nemec in Začek ustanovitev drugega češkega vseučilišča v Brnu.
Dunaj, 24. marca. Proti Začku govori d' Elvert in izjavi, da Nemci ne dopuste češkega vseučilišča v nemškem Brnu. To vprašanje se da rešiti samo sporazumno, ker je politično; Nemci bodo glasovali proti. Kramar pobija d' Elverta in preti s skrajnimi posledicami.
DR. LUEGER NA DUNAJ.
Lovrana, 24. marca. Dr. Lueger se vrne na Dunaj prihodnji torek.
KULTURNI boj.
Dunaj, 24. marca. »Vaterland« piše, da bodo krščanski socialci zahtevali od vlade definitivne rešitve vprašanja o enakopravnosti katoliških dijaških korporacij na vseučiliščih in da bo od tega ves politični položaj odvisen. Krščanskosocialna stranka bo, ako vlada zadeve ugodno ne reši, na svojem shodu 28. t. rn. sklenila, da morata oba krščanskosocialna ministra detnisijo-nirati.
Inomost, 24. marca. Tukajšnji Vse-nemci so na shodu sklenili kandidirati na mesto Erler za državni zbor Wahrmunda. Pretijo tudi, da bodo iz katoliške cerkve izstopili. (Velika škoda.)
Dunaj. 24. marca. Štajerski cesarski namestnik grof CIary je konferiral z Be-ckom in Marchetom glede na razmere na graškem vseučilišču, kjer ne priznavajo ravnopravnosti katol. akademičnim društvom.
ČEŠKI AGRARCI.
Praga, 24. marca. Češki agrarci bodo tu zborovali, da se posvetujejo o tem, ali naj še gredo z vlado ali ne. Posvetovanju bo prisostvoval minister Prašek.
TAJINSTVEN STREL.
Trst, 24. marca. Sinoči je nekdo pod Skednjem ustrelil iz revolverja na 371et-nega dninarja Angela Brevi ter ga ranil v tilnik. Ranjenec se je sam podal na rešilno postajo, od koder so ga poslali v bolnišnico.
MAŠČEVANJE VVECKERLOVO IN RAU-CHOVO VPLIVANJE.
Zagreb, 24. marca. Finančni minister Weckerle je prestavil nekega finančnega uradnika iz Klenka na Ogrsko v Temešvar. Pričakuje se še 50 takih prestav. Tudi na pošti pričakujejo velikega masreglovanja. Finančni ravnatelj Mascavansky in ravnatelj pošte Kassicsa v Zagrebu sta imela danes skupno konferenco in potem šla na vlado. Pravnikom Bogdanoviču, Orloviču. Mužteku in Mašiču, slušatelju višje gozdarske šole. Vargi so odvzete štipendije. Take kazni še slede. Da pa bi tudi na drug način Rauch uplival na uradništvo, je določil preko sabora, da se uradnikom poviša
stanarina, i
REVIZIJA V OGRSKI ZBORNICI SPREJETA.
Budimpešta, 24. marca. Pri glasovanju o reviziji poslovnika so se vršili zani-
mivi prizori. Razvile so se dolge poslovne debate. Konečno je bila revizija sprejeta s 168 proti 27 glasovom. Proti so glasovali disidenti, baron Banffy in zastopniki nemažarskih narodnosti. Disidenti so kričali: Postali bomo izdajavci domovine! Združili se bOmo z nacionalitetami! Postali bomo socialisti! Mi se bomo kruto maščevali itd.!
IMENOVANJE.
Gradec, 24. marca. Poštni oskrbnik v Ptuju Krischan je imenovan za višjega poštnega oskrbnika.
ŽENA UTOPILA MOŽA.
Tešin, 24. marca. Pred tukajšnjimi porotniki je bila na štiri leta težke ječe obsojena 37 let stara Ana Kurelino, ki je svojega moža opila z žganjem, ga zvezala in ga nato vrgla v potok, kjer je utonil.
PORTUGALSKEMU KRALJU NE ODRE-
ŽEJO ROKE.
Lizbona, 24. marca. Vest, da bodo morali kralju Manuelu odrezati ranjeno roko, se dementira.
IZ RUSIJE.
Peterburg, 24. marca. Ruski mornariški minister Dikov je odstopil.
26 urednikov zaprtih.
Peterburg, 24. marca. Policija je zaprla 26 urednikov in sotrudnikov tednika »Poet«.
NEMIRI NA MALAGI.
Malaga, 24. marca. Tu so se ponovili nemiri. Množica je zažgala mitnice. Orož-ništvo je streljalo in več oseb ranilo.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 24. marca.
Pšenica za april.......11 73
Pšenica za oktober......9*86
Rž za april .........10 54
Koruza za maj........6*66
Oves za april........7 64
Efektiv: 5 višje.
Mefeorologično poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
23
24
Cu epa
uniji
9. irefi.
7. rjutr-2. pop. Srednja
Stanja barometra t mm
734 9
35'8 34 7
Temperatura
P°
Celzija
37
08 89
Vetrerl
sr. jvzh.
brezvetr. sr jug
Neb.
obl.
jasno del. obl.
H§
a ►

včerajšnja temp. 4 3*, norm. 5 0*.
flOOO kron
se išče takoj, vračajoč v mesečnih obrokih, proti varstvu. — Prosi se pod: ,,Poste restante Ljubljana 1000 K".	740 1-1
3fc;fc3fc*3fc3c3tafe3fcacalbfcatafcsfc*
Velikonočne pesmi.
Zložil
Alojzij Mihelčič, organist v Metliki.
Dobijo se v Katoliški Bukvami v
Ljubljani.	741 3—1
-Cena 1 krono.-

Trsoulna s hlobulil m čevlil
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čopio, kakor tudi najtrpežnejših
--———— čevljov. ——=—
_ _ 2260 2 |
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; »Salvaior* (črno pivo a la monakovsko).
_ — _ C* „ _ J _ • _ iT»¥X«__ /..I. _ > . i n ar.
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). pc$Ht«ti>c no dom sprejeme restouroter »JCorodncgo Doma" g. KriišniK. (Telefon ft, 82.)
Socialne vesti
— Organizacija krščanskih tobačnih delavcev. Od svojega zadnjega glavnega zborovanja začetkom januarja ima zveza kršč.tob. delavcev vedno večje uspehe. V zadnjih dveh mesecih je pristopilo k zvezi blizu tisoč novih članov. Pri volitvah v bolniške odbore so zmagali v zwit-tavski tobačni tovarni krščanski kandidatje s 729 glasovi proti 366 socialnode-mokraškim glasovom; v Neutitscheinu in Še celo v »rdečem« Ottakringu je letos prvič zmagalo nekaj krščanskih kandidatov. V Fiirstenfeldu, kjer so krščanski tobačni delavci šele pred nekaj tedni ustanovili krajevno skupino, so socialni demokratje od zadnje volitve izgubili 400 glasov. Socialni demokratje, ki vidijo, da iz-gubivajo vedno več pristašev, bojujejo pravi obupni boj. Vsako sredstvo jim pride prav. Pattermann, tajnik socialnodemo-kraške zveze, je bil pred nekaj dnevi obsojen v globo 100 kron, ker je razžalil nekega krščanskega delavca. V Sacco (južno Tirolsko) so javno detumcirali krščanske delavce ter jih tožili pri ravnatelju, da razdeljujejo v tovarni časopise in brošure, da bi izvabili iz delavcev denar (!) Krščansko tobačno delavstvo v Saccu je dalo na velikem protestnem shodu denun-ciaciji zaslužen odgovor.
Izseljevanje iz Bosne in Hercegovine. Leta 1907. se je iz okupiranih dežel izselilo 829 oseb, in sicer 565 muslimanov in 264 | pravoslavnih. Na Turškem se je od njih naselilo 510, v Ameriki 158, v Srbiji 155 in v Črni gori 3.


Zahteualte »Slovenca" vvseii gostilnah! — Zahtevajte,.Slovenca" na kolodvorih!




prodajalec
(platz-Agent) 734 3-2
manufakturne stroke za mesto Ljubljano in okulico dobi takoj dober zaslužek v tovarni pletenin in tkanin Dragotina Hribarja v Ljubljani.
Hiša
695 3
na Bledu
se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini Same cerkve, četrt ure od novega kolodvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. Da se tudi v najem.
Več se izve pri Antonu Slivniku na Rečici št. 54.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd
Najbolj, kosm. Zobo čistil, sred-
s ti'o	_ _ _ ^
Izdelovatelj
0. &\ydl
---Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd.	2564 28
Drag. Heger
urar, juvelir in gravor.
Osiek I. Kapucinski ct.4, (Slavon.)
Singerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 3
%.mm
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših sivaln>h strojev ne oddajamo p>ekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
Menpferd-UlKIno-mlečito-mllD.
Najmilejše milo za kožo.
67< 40-2
IHKHH11I
Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro urejeno
podobarsko m pozla-farsko obrt
v Wolfovih ulicah št. I
nasproti frančiškanske cerkve
ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih.
Cene zelo zmerne 1 Priznano dovršena dela 1 466 Z odličnim spoštovanjem 52—5
Aleks. Gotzl
podobar in pozlatar.
■■■■■■»■■■■■■H
Tri leta mm jamstvo.
Nikdar več v življenju
se Vam ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno
krasno, pravo Oloria srebrno remont, uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-ranem okovu z dvojnim po-krovjem in finim preizkušenim kolesjem na deset kamnov natančno idoča; z lepo verižico in obeskom, K 10-—; ista ura s sek. kazalcem K 9*— v meteor-624 5 tula K 7 90. Edino razpošiljanje po povzetju pri
Uhren-Export-Gesellschaft
(prej Henrik Weiss) Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvalisanimi manjvrednimi ponarejanji sc svari.

691 17
V Angleškem skladišču oblek
se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja najmodernejša in najfinejša konfekcija zet dame, gospode, deklice, dečke in otroke že sedaj za lastno ceno.
j O. BERNATOVIIČ, Ljubljana,Mestni trg 5. j
hiša
v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista.	365 13
Zahtevajte zastoj
t pi k« ^ »j
ml
{•■i, V.ljf JS h
la franko mo| veliki, bogato llustrnv.nl glavni cenik r nad 3(>00 slikami vseh vrat ■ikelnaallb, arebrnlb In zlatlb ur, kakor ludl vaeb vrel solidnih zlatnln In srebrntn, god-benega orodja, leklenega In uen|atega blaga po Izvirnih tovarniških cenah
Nlkel rcmonl. ura......K J-—
ivlc. Izvir. ,,Rookopf" pat. ar« . „ »•— reglatr, ,,Adler Roakopf", nlkel. ec-
monl 9 sidro . .....„ !•—
Ooldln rem. ura ,,t.una", kolesi« •
dvojnim phččetn ...... S'M
arebr. rem. ura „Olorfa" . . „ 8-40
„ „ ,. dvoinl plait.....H 50
„ oklep, veriilca z rlnčlco na pero ln karab., 15 gr težka . . „ 2 8« Tu!» nlv.tl ura dlind. t „l.una" kolesjem . . „ 10 5C M • fc.fcovl. o K 8-50, hudi!*'.. K 2 00, Kuhinjska ura K J — ivatevakiaka urn K 2 80. Za v«ak® IKO 3lctiu> piemeno Jamstvo I N|yvA rit.ho! Zamena dovoljen. o!l dtnnr nnrajl
> Prvu tovarna r.* ure H«bh« Komrad, f, i» t*, dvorni »tsioJuik v Movui (B r U x > 654 ČuSVo.	iJSIS J-4
Posestvo
z dobro idočo gostilno pri farni cerkvi ter ob železnični postaji, se proda takoj po prav nizki ceni. Posestvo obsega 14 oralov njiv, 7 oralov travnikov ter 15 oralov lepega gozda.	657 6 4 Obenem se proda tudi eno-nadstropna na novo sezidana
restavracija
ob novi državni železnici, oddaljena dobro uro od glavnega mesta ter zelo obiskovana od letovičarjev. Cena restavraciji 35 000 kron.
Kupci naj se blagovolijo obrniti na upravništvo »Slovenca"
704 3-a
<iOSTILti A q MflB. DOHU tf CELJU
se odda s I. Junijem 1908 v najem pod ugodnimi pogoji. — Natancneji pogoji se izvedo pri ^Posojilnici v Celju", katera sprejema tudi ponudbe do 10. aprila 1908.
prue Kranja slamoiRarsKa zadruga v Ntcog^u
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12-lo
slamnikov,
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in trgovcem.
Zastopstvo za Kranjsko s
Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim!	Svoji k svojim!

Veletrgovina dalmatinskega vina
Br. Novakovic
Ljubljana. — Telefon št. 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Nlakarskem primorju
v Dalmaciji.
Priporočajo sl. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina, kakor tudi domači tropinovec, konjak, slivovko itd. po primernih cenah.	645 80—4
===== Ceniki in vzorci poštnine prosti. =====
Razpošiljanje našega svetovno slovitega specialnega piva
Salvafor
se vrši v smislu starih &eg in običajev
tudi letos v mcsecu marcu.
Da se vsakdo zagotovi, da dobi tudi res „Salvator(a-pivo, in ne katero mnogih ponarejanj, naj se pazi na tu vtismeno, na vsakem sodčku in vsaki steklenioi se nahajajočo varstveno znamko, ki je, kakor tudi oznamenilo .Salvator' s patentno-uradno zavarovano.
Akc. dr. Paulanerbrau.
Salvatorjeva pivarna. Monakovo.
A
geqr.	' 1651
Toči se vsako soboto, nedeljo in vsak praznik, dokler je kaj zaloge v
= kolodvorski restavraciji. =
532 fi	Josip Schrey, restavrater.
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
inem
ISON
Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa", Danes v sredo nov spored« les
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i : žani ceni. i i
Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven eesarja Franc Jožeforega jubil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto ln sveže
Dorševo med. ribje oljeS0^"1
bavljlvo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
tanno=chinin tinkturo za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	210 48 -9
Slovita Melnsine ustna in zobna
VflH/l deluje izborno proti zobobolu in gnji-TUUd |0bi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Velikanska zaloga spomladanskih In letnih oblek za gospode In deCke Iz na]moderneJJe$a
blaga
: Velika konfekcijska trgovina:
674 4	v
:: LUKIC ::
Ljubljana - pred škofijo 19 - Ljubljana.
Cene brez konkurence. Samo sveže blago.
Ogromna Izbera spomladanske In letne konfekcije za dame In de-: klice. Solidna postrežba.
5i5a z urton)
v mestu, če mogoče z gostilno ter malim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu, se želi kupiti.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »J. H.«	699 3-3
C. in kr. dvorni založnik In papežev dvorni založnik
IOOO 62—7
lekarnar PiccoBi, lipibljai&i
.	Dunajska eeeta (lekarna pri angelju)
■ .«.'	opetovaao otHftmn, priporoča nastopne preizkušene izdelke-	______;
Salmijakove pustile. J2SKS
„AntirrheumOll" najboljše, bolečino ga-
* __seče sredstvo proti
trganju in podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h.
___olajšujejo hri-
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni.
7.plp7natn vino vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne P	" otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena poiliterska stekl. 2 kroni.
Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 60 franko zaboj in poštnina.
Tinktura za Želodec [e ,želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje __telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
Narofiila se tofino izvrie proti povzetju.
Obrtno naznanilo.
Da zadostim vsem zahtevam v vsakem oziru, sem svojo že 25 let obstoječo pekarnico temeljito prenovil in postavil vanjo parne peči, opremil svoje podjetje z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, zlasti stroji za gnetenje in mešanje, in najel izborno izurjeno osobje. To mi omogočuje, da morem izdelovati brezhibno, enakomerno, eksvizitno pecivo; ker kurim namesto z drvmi sedaj s premogom, morem tudi največjo množino kruha točno dobaviti v treh urah.
Pekle se bodo vse vrste finega peciva, dalje navadno pecivo in različen kruh, zlasti jako priljubljeni rženi kruh, za specialitete pa dunajsko pleteno pogačo, orehov« rožičke, orehove in rozinove štruklje, sladkorne rožičke (brioches) in buhtelne. Vedno so v zalogi različna čajna peciva iz tvorn. V. Schmidt in graški prepečenec F. Sprenga.
Naročila vseh vrst se sprejemajo v centralni proda-jalnici v Gradišču št. 5 in v podružnicah: v Prešernovih ulicah št. 50, v Kolodvorskih ulicah št. 26, na Krakovskem nasipu št. 4 in v baraki poleg tobačne tovarne.
Z zagotovilom, da se bom vedno trudil, da zadostim v vsakem pogledu vsem zahtevam, prosim obilnega poseta.
Z odličnim spoštovanjem
JEAN SCHREY.
720 2-2
Nc. I. -151/8-
4
Prostovoljna javna dražba.
Vsled dovolitve c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani se bode prodalo
= doc 26. rrjerca 1908 cb 10. tiri dopoldne —
v pisarni Aleksandra Hudovernika, c. kr. notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani
na prostovoljni javni dražbi
gospej Frančiški Leben v Ljubljani lastno posestvo pod vlož. štev. 237 katastr. obč. Petersko predmestje I. del, obstoječe iz njive pare. štev. 316.
Vsklicna cena: 6872 K. — Kot vadij je položiti znesek 700 K v roke sodnega komisarja.
Prodajalka si pridrži pravico v teku 3 dnij najvišji ponudek odobrili ali odkloniti. Na posestvu vknjiženim upnikom so pridržane njih zastavne pravice brez ozira na izkupilo.
Natančneji dražbeni pogoji se morejo vpogledovati v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
V Ljubljani, dne 20. marca 1908.
Aleksander Hudovernik 1. r.
c kr. notar kot sodni komisar
• •
Za dame!
elegantne klobuhe
Za otroke!
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
A. M-Mozetič sč^'4-2*
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
94fr Fiilijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Velika in moderna
zalega oblek
za gospode, dečke in otroke
A. KUNC
Ljubljana, Dvorni trg 3
(na vogalu Židovske ulice).
Zaloga lastnega izdelka talarjev in površnikov za prečastito duhovščino.
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih centh,	595 104 -6
Naročila po meri točno in priznano dobro.
Podružnic*
L"»K» > ■..|.lBl..«l Or.b.a 16, M.l. lir.d, Maal .11» II, CMlmi, B»0. tteik. Llpft, C«tta rtm.Ua «»»»<kf	VMII.g, KotI Hita. P1t.it.,
Citata la (iiber««.
Menjalni« n«
I. V.II..II. ., II T.baralr.ia. I, III Ua(.rg;>aa. 11 (»ag.l R.naw.g>), III. LI
ng.MR 37, IV w:..........- "
Gamp«. dorfev.tr.
D u a * J m
rag. hlnt
vang.aaa 37, IV Wlad..r H.aplatr.ai. 13, V S.hlDbrann.ratr.ai. 98 TI tiampe.dorfer.U. M, VII Marl.hlfaralr.ua T«, VIII L.r.h.nl.id.r.lr.ai. 1)3, IX Alarralr.aar )3 X r...rll.aalr.ua IV, X»lll V«krla(arrlnaaa ti, XIX 0»blln?.r H.apt.tr II Kit Hia.lll»l» «1
MsajainUita sialnlika družba 140 173
I
cj Jjj
E B € T
T
i
m-«
Dunaj. L, Woll7,eike 10,
kap&ta} K 20.000 50«, Baacr. s*kl*d K 8.5««.f»C»»
Majkni&ntnajil
in prodaja
7*sh rrtt rsnt, drfv/nih papirjev, «kci), prioritet, »astavnlc, artCk devu, valut in denar)*
osr Zamenjava In eskoinptir&oje
tnIrobjuiSh (anUvuic !a oblieacll, srečk ln knpnno«
Podruinioa i w Spfljetu. s	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komiinolne srečke n K157». - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000'-, promese na Tiske srečke a R T—. - žrebanje dne 1. aprila. — Glavni dobitek K180*—. Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižioe in na tekoči račun proti 41 (2 |o ob res t i m.	Podružnica! 11 Ceiovou. i
Delniška glavniom i • A ff.OOO.OOO. i i		1 Rezervni fond d 9 1 1 K aoo.oocs, « 1 9