Veselo veliko noč, lepo pomlad in veliko užitkov v mesecu Tartinijevega rojstva vam želi uredništvo Portorožana.
Ф
Ш
<M
?Atm
Pa Itn M spomladanski izleti!!! Nikoli tako pestra ponudba različnih desti-nacij in programov! Zahtevajte svoje programe
- brezplačno vam jih pošljemo na dom! Nekaj iz naše ponudbe:
GRČIJA (Atene, San tori m\ Meteor a, Peleponez, Kreta....)
ITALIJA (Rim, Sicilija. Sardninija, Elba. Cinque Terre....)
ŠPANIJA (Costa Brai\a, Veliki španski krog,...)
FRANCIJA (Pariz, Gradovi Loare, Ažurna obala, Provansa,...)
NIZOZEMSKA. LONDON. SKANDINAVIJA, BAVARSKA in NJENI
GRADOVI PRAGA, BUDIMPEŠTA, DUNAJ,...
ODPOTUJMO V SVET GLASBE (Aida, Madame Butterfly, Lepotica in
zver,...)
PRVOMAJSKA SMUKA V TIGNES-u Ugodni plačilni pogoji!!!
PRIJAVEJNINFORMACIJE: Turistična agencija PALMA, Obala 16 - 6320 PORTOROŽ - tel/fax (066) 74-502 in (066) 75-963
frizerski salon metropol
Slavica Udovič s.p. GH Metropol
Portorož, Obala 75a Tel.: 066/74493
Nega las
Vaši lasje Vam bodo hvaležni in v ponos. Storite Ц za njih! Z veseljem in strokovno Vam bomo pomagali v salonu za zdravljenje in nego las.
PORTOFLESI
o Pa začnimo kar pod Sečo. је^ zmeraj lep kup zemlje, ki so jo tja prepeljali pri grandioznem odkopu za gradnjo Metropolove garažne hiše. Da sodi polotok $eča v krajinski park, ni nikomur mar...
o Tudi kup zemlje pred Marino, ki se je ob gradnji omenjene garažne hiše še povečal in še bolj zakril pogled na morje, očitno nikogar ne moti. Ne moti pa tudi samooklicano parkirišče avtobusov sredi naselja... o Market Lucija (nekateri so mu, po njegovem lastniku, rekli kar "Pri Jeretiču") v hotelskem naselju Metropol so zaprli. Ugibanj, zakaj je moral Jeretič svojo uspešno in dobro založeno trgovino zapreti, je bilo (in je še) veliko. Menda pa ni v nikakršni zvezi s prodajo celotnega objekta - last Metropolove družbe - v kateri sta obratovali tako trgovina kot pivnica, podjetju Bitermu. Najbrž bo še najbolj držalo, da se je lastnik marketa prezadolžil. No, njegove zveste kupce je to precej razžalostilo, nekateri (beri: konkurenčni trgovci) pa si manejo roke. o Ob portoroški promenadi bo morda končno le odprla svoja vrata
ribarnica, potem ko jo napovedujemo vsaj dve leti. o Portorož je razširil svojo ponudbo. Dobil je še dve novi zlatarni oz. trgovinici filigrana. Očitno so ti izdelki edino, kar gre v Portorožu za med...
o Ljudje smo se že navadili na lep, nepozidan prostor sredi Portoroža, kjer je podjetje Mibex Group (zdaj Ars inženiring) zrušilo nekdanja hotela Helios in Orion. Nekateri so že ujčkali idejo, da bodo prostor nekoč uredili v park. Ah, računi brez krčmarja! Zdaj se je vmešala država (Ministrstvo za okolje in prostor), ki je v drugostopenjski obravnavi ugodilo pritožbi Mibexovcev zoper odločbo koprske enote Inšpektorata R Slovenije, s katero je ustavilo gradnjo oz. obnovo objektov, češ da je v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem. Zdaj je Ministrstvo (po skoraj dveh letih) ugotovilo, da to ne drži. Mi pa vemo le, da sta bila objekta po srednjeročnem planu občine predvidena za rušenje... "Štorja" seveda še nima svojega konca, o Grand hotel Palace se je ob radikalni obnovi oddel tudi v novo barvo. Belo fasado (v kateri je vzbujal videz sterilne bolnišnice) so prebarvali v toplo zemeljsko barvo. Bravo! Upamo, da se bo kmalu podobno preoblekla tudi stavba Term. Komaj pa čakamo, da se popeljemo z novim razglednim dvigalom ob hotelu, o Bistro hotelov Morje je prav tako prelevil svojo podobo: ves je v
modrih odtenkih, razširil se je in spremenil svoje ime v Rivo. o Kot smo napovedali, so ob spodnjem delu Belokriške ceste odstranili topole. Odgovornim polagamo na srce, naj ne pozabijo posaditi nadomestnih dreves, primernih našemu podnebju! o Do izteka zunanjega zidu piranskega pokopališča nad Fieso so podaljšali javno razsvetljavo. Tisti, ki bodo nadaljevali pot v Fieso, pa bodo še naprej tipali v temi. Da je le pot k mrtvim svetla! o Vsi že veste o luknji, ki je zazevala na zemljišču za piransko stolnico. Se bo lepega dne kar sesedla? Si predstavljate Piran brez svojega simbola? Kot brez glave! Ali koga ob tej viziji kaj stisne v želodcu?
NASI OBRAZI
VEČ KOT LE USPEŠEN DIREKTOR
Malo je pri nas managerjev, najbrž bi jih lahko iskali z lučjo pri njihove akcije, za človečnost...
Sodobni slovenski manager pač noče videti revščine, bolezni, brezdomcev, človeške bede in brezupa...
Dobiček, sto odstotna učinkovitost, produktivnost... to so vrednote našega novodobnega poslovneža. Ni prostora za človeške slabosti, šibkosti in nebogljenost, ni časa in volje za droben nasmeh, za solidaren, topel stisk roke, za prijaznost, za človeško bližino...
Zato smo bili presenečeni, ko izvemo, da živijo med nami tudi drugačni managerji! Čeprav "ta naš" sebe tako ne imenuje, ampak pravi, da je direktor, tak - kot pravi sam - "še nekoliko iz socialističnih časov". "Kje je? Takoj ga moramo predstaviti v Portorožanu", sklenemo v uredništvu. 53 (!) krat je že dal svojo kri, vzame si svoj dragoceni čas (in njegove minute so res vredne denarja!) tudi za tako "obrobne" stvari, kot je na primer Rdeči križ... In letos mu prav Rdeči križ kot krvodajalcu podeljuje tudi priznanje.
Dogovoriva se za pogovor v njegovi pisarni. Pa ga ni bilo tam. To nikakor "ne gre skupaj" s podobo, ki sem si jo ustvarila o Borisu Požarju. 0 njemu, direktorju Mercator - Degroja, namreč teče beseda. No, bil je le majhen nesporazum. Pogovor kmalu potem sproščeno steče, čeprav se prej nisva poznala. Povem mu, da ga ne predstavljamo zaradi uspešnega vodenja njegovega podjetja, ampak kot krvodajalca, ki je tudi uspešen poslovnež. Zdi se mi, da ga to nekoliko preseneti in da mu je malodane nerodno.
"Začel sem dajati kri iz nekega občutka, da sem zdrav, da se dovolj ukvarjam s športom... Zakaj torej ne pomagati drugim?" se spominja, ko je v sedemdesetih letih postal krvodajalec. Potem, ko se je po ekonomski fakulteti v Ljubljani zaposlil v tedanji Preskrbi (TOZD Nanosa, danes je njegov naslednik Degro), so z delavci organizirali prave množične krvodajalske akcije. "Takrat, ko smo bili mladi junci, smo bolj razmišljali, da imamo en dan "fraj", ko damo kri, kot kaj drugega", pripoveduje o tej svoji odločitvi. Zdi pa se mu, da je zdaj večje povpraševanje po krvi kot pred dvajsetimi leti, ali pa je zdaj morda krvodajalcev manj... Sam ima krvno skupino AB, ki ni tako univerzalna kot na primer skupina 0, pa ga včasih iz Zavoda za transfuzijo kar domov pokličejo, ker so v škripcih za kri. Za humanitarne aktivnosti kot direktor Degroja - če je le v moči podjetja - nikoli ne odreče pomoči. Včasih jo ponudijo v obliki blaga, nazadnje so na primer Rdečemu križu posodili v Sečovljah svoj prostor za skladišče.
In tako pogovor od krvodajalstva, humanosti... skoraj neopazno preide - k Degroju, kjer je Boris Požar direktor od 1. novembra 1990. Kot mlad ekonomist se je v Preskrbi (prednica Degroja) zaposlil na delovnem mestu referenta za maloprodajo, bil je vodja komerciale, potem se je za devet let preselil v industrijo - v koprski Iplas, kjer je bil v njegovih zadnjih vzdihljajih tudi direktor enega od njegovih tozdov.
belem dnevu, ki bi imeli posluh tudi za humanitarne organizacije in
"Vendar ni bila moja krivda, da je šel v stečaj... Iplasov TOZD AFK sem vodil le zadnjih osem mesecev, na dno so ga spravili drugi, že prej. Bila pa je zame ta služba dobra šola..." Po upokojitvi prejšnjega direktorja pa se je Boris Požar vrnil, kjer je začel - le da tokrat za direktorja - v Degro. Takrat je bilo v podjetju zaposlenih 580 delavcev, postopoma, da je bilo čimmanj boleče - so število zaposlenih zmanjševali, tako da jih je zdaj 505. Firma je danes uspešna, trdna; skrbi, da bi njeni delavci imeli solidne plače, kar pa je "skregano z logiko velikih dobičkov", kot pravi. Degro imamo vsi za domače podjetje, vendar je v resnici hčerinsko podjetje Mercatorja, ki je - po končanem lastninjenju - tudi njegov lastnik. "Na žalost so Ljubljančani lastniki celotnega Mercatorja in zaenkrat je to zabetonirano," pravi Požar. Degro je poslovno uspešnejši od povprečja celotnega Merca-torjevega sistema, zato se centralističnim tendencam še uspeva upirati. "Težnje so, da bi šlo vse v prestolnico; tu bi bil le nek profitni center brez žiro računa... Če se to kdaj zgodi, potem se raje umaknem", se mu zabliska v očeh. In takrat pomislim, da zna biti tudi zelo trd in neizprosen. "Naša firma je zdrava in ne rabi sveže krvi", takoj najde prispodobo v krvodajalstvu. "Najbrž ste zelo trmasti...?" previdno potipam. In tako izvem, da je po horoskopu oven; zanje pa je znano, da jih odlikuje trma in odločnost. Rekla bi, da tudi neizmerna energija, kajti Boris Požar se ukvarja še z marsičem. Ko je bil mlajši, je igral nogomet, danes rad balina in igra tenis. "Tudi iz poslovnih razlogov," trdi, "tako sem se na primer med igranjem tenisa z direktorjem Elana dogovoril za "Elanov teden", ki naj bi bil poleti v trgovini športnih artiklov v Portorožu. Takrat naj bi pri nas gostovali znani slovenski športniki: Kejžarjeva, Vehovar, padalka Irena Avbljeva..." Je tudi član portoroškega pevskega zbora in je sploh silno družaben človek.
"Kaj pravi na vse to moja žena?" se retorično vpraša, kot bi mi bral misli. "Ja, da sem dober mož predvsem "navzven", se nasmeje. Sicer pa je oče dveh že odraslih hčera (18 in 24 let). Prizna, da je bil ob rojstvu druge hčere nekoliko (neprijetno?) presenečen, a danes pravi, da "ne bi nobene hčere zamenjal za sina!" "Živite torej med tremi ženskami..." "Med štirimi", me popravi in pove, da ima še pet let staro psičk, mešanko. Edino, kar ga (nekoliko) moti pri njegovih ženskah, je, da niso najbolj navdušene športnice. Kar pa lahko nadomesti s sprehodi s svojo živahno psičko.
Boris Požar se ima za domačina od nog do glave, saj se je zares rodil v Piranu. Oče je sicer doma iz Brkinov, mama pa je domačinka. Kot otrok je živel v Portorožu - nad hotelom Riviera. "Portorožanke so v tistih časih rojevale v vojaški bolnišnici, ki je bila v takratni srednji stavbi hotela Riviera", se spominja svojega otroštva. Kdo ve, kako nanese beseda na politiko? Boris Požar pove, da je odklonil "snubljenje" vseh strank, da v Degrojevih trgovinah ob volitvah ni dovolil lepljenja propagandnih plakatov političnih strank, odklonil jim je tudi denarno pomoč. "To je bilo za firmo dobro", je prepričan.
Pogovor pa sva končala - na začetku - pri krvodajalstvu. Pove, da je že marsikoga prepričeval, da dajanje krvi ni nevarno za okužbo z virusom AIDS-a. Marsikoga je bilo namreč tega strah. "Pravzaprav pa je darovanje krvi tudi priložnost za dober in hiter zdravstveni pregled", zaključi Boris Požar, kot bi tako hotel prepričati še zadnje omahljivce.
Livija Sikur Zorman
DEGRO JE USPEŠNO PODJETJE
MI MED SEBOJ
Vodstvo IVI - Degroja ima še veliko načrtov, kako se približati svojim kupcem in še izboljšati poslovanje:
-	Že zdaj je izbira v njihovih trgovinah tako rekoč enaka tisti, ki jo imajo "privatne" trgovine (čeprav je tudi Degro - v okviru Mercatorja - že olastninjen); tudi prodajalke in prodajalci v njihovih trgovinah ne zaostajajo več po prijaznosti in ustrežljivosti za trgovci v takoimenovanih zasebnih trgovinah (le tu in tam bo treba "izpiliti" kakšno pomanjkljivost).
-	Ves čas se trudijo izboljšati svoje kapacitete. Tako so na Belem križu pravkar obnovili svojo restavracijo in bife, v Jagodju pri Izoli so uredili sodobno restavracijo, ki je zelo primerna za poslovna kosila in zaključene družbe... Načrtujejo pa še več: v okviru sistema Mercator naj bi na območju koprskega Tomosa nastal velik nakupovalni center, kjer bi svoje seveda pristavil tudi Degro kot Mercatorjevo hčerinsko podjetje.
-	Pripravljajo pa tudi selitev uprave Degroja in skladišča, ki sta zdaj pri lucijskem Diskontu, v območje obrtne cone v Luciji. Potem bo dovolj možnosti za povečanje trgovine Diskonta, morebiti tudi za ureditev trgovine z železnino, ki jo Lucija zdaj že nujno potrebuje, za izboljšanje ponudbe v trgovini s pohištvom in morda bi se z bodočim izvajalcem uspeli dogovoriti še za ureditev dodatnih garažnih mest, za katera je na tem območju že stiska. V obrtni coni pa načrtujejo trgovino po sistemu "cash and carry" (brez prometnega davka). Pravzaprav si je vodstvo Degroja močno prizadevalo, da se je spremenila prvotno načrtovana trasa obalne ceste, ki bi bila območje obrtne cone razpolovila. Zdaj pa so obrtni coni odprte vse možnosti za razvoj, za nova delovna mesta...
-	Načrtov je še več, a naj jih prihranimo za kdaj drugič...
NAŠA KITARISTKA JE BILA DRUGA
Na republiškem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je bilo 19. marca v Ljubljani, so iz piranske glasbene šole sodelovale: violinistki Nežka Gerželj in Rea Šribar, ki je med štiriinpetdesetimi mladimi violinisti bila štiriindvajseta ter kitaristki Jelena Basa in Saraja Šribar. Desetletna Saraja Šribar je bila zares odlična, saj ji je komisija podelila drugo mesto (prvega in tretjega pa sploh ni podelila)
ČESTITAMO, ZAHVALJUJEMO, VOŠČIMO
JAVNA ZAHVALA odboru Zveze borcev občine Piran
Hitro tečejo leta za vsakogar od nas... Le pri Kristini DRENIK in Tončki SENČAR so se ustavila, kajti ti dve tovarišici, voditeljici odbora Zveze borcev Piran, ne poznata ne let ne utrujenosti, kadar se je treba žrtvovati za vse nas člane in nečlane ZB.
Njima dvema in njunim sodelavcem, ki jima po potrebi zmeraj pomagajo, gre neizmerna zahvala za veliko odgovornost in za delo pri organiziranju raznih prireditev ZB, s katerimi nas vedno izredno lepo presenetijo: z izleti, srečanji..., kjer člani Zveze borcev skupaj s prijatelji najdemo vedno znova naše človeško dostojanstvo, sprostitev in lepe misli, ker nam je takrat vsem lepo pri srcu. Letošnji 8. marec je bil eden takih prelepih doživetij, ki sta nam ga Kristina in Tončka skupaj s sodelavci pripravili. V restavraciji hotela Riviera v Portorožu je bilo ob tem dnevu enkratno, prelepo vzdušje! Videlo se je, da so vsi, tudi betežnejši, pozabili na svoje telesne in duševne tegobe, ki jih pač vsak ima. Seveda smo bile ženske tega dne v ospredju dogajanja - bodisi same ali v družbi svojih mož. Že ob prihodu je vsaka dobila svoj nageljček.
Naši delovni tovarišici sta nam večer popestrili s Piranskim oktetom, nastopom šolskih otrok in vmesnimi dogodki, kot je na primer srebrni glas mlade pevke Sare. Ob veseli plesni glasbi smo pa kar vsi pozabili, da so nam noge že okorele in smo med plesom kar dobro poskočili do poznih ur. Mislim, da ni dovolj, da naši organizatorki pohvalimo le na skupnih vožnjah. Kristina in Tončka si zaslužita javno pohvalo in zahvalo za svojo res veliko požrtvovalnost pri organiziranju naših srečanj! Hvala vama torej za vse, kar sta do sedaj naredili za vse nas! Želimo, da bi bila vajina vnema še naprej tako velika, da bomo lahko še večkrat, z vajino pomočjo, skupaj veseli.
Marija Fatur, Lucija
Rokometni klub M - Degro Piran je v lanskem letu požel lepe uspehe, za katere pa je še posebej zaslužen njihov generalni sponzor. Zato se svojemu generalnemu sponzorju trgovskemu in gostinskemu podjetju Mercator - Degro, ki jim že dlje časa stoji ob strani še posebej iz srca zahvaljuje.
Posebno zahvalo pa namenjajo še direktorju M-Degroja, g. Borisu POŽARJU.
V Centru za korekcijo sluha in govora Portorož imajo v marcu veliko slavljenk. Svoj rojstni dan praznujejo: Tanja MUSAR (17.3.), Jožica RUPNIK (18.3.), Mirjam STOK (18.3 ), Marjana KUMP (19.3.), Vesna FRANCIČ (22.3.) in Erika PERŠIN (26.3 ). Vsem najiskrenejše čestitke od sodelavk in sodelavcev.
Tanti auguri od Ottavia VEGLIACH di Pirano che il 5 aprile compie 70 anni. La ricordano affettuosamente la figlia Valentina, i nipotini Diana, Alice e Tomas ed i generi Luka e Miloš.
Naša sodelavja in neutrudna sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Piran Valentina KLEMŠE je praznovala svoj rojstni dan 12. marca. Vse najboljše in še veliko energije ji želimo Portorožanovci, aktivistke Rdečega križa in prijateljice.
L'otto maržo ha festeggiato il suo compleanno Darinka SVETTINI. Auguri con affetto dai familiari ed amici.
29. marca praznuje svoj rojstni dan Zvezdana KEKIČ - BIDERMAN, nekaj dni za njo pa (6. aprila) bo praznoval svoj 6. rojstni dan njen sin Aleks. Obema iskreno čestitajo njuni domači.
Auguri per il compleanno a Natalia VIDMAR SOBAN (il 24 maržo) ed a Mario ARGENTIN (il 4 aprile) dagli amici del coro.
I familiari e gli amici augurano un buon compleanno a Robert SMREKAR (il 27 maržo) e ad Ivan BRAGHIERI (il 2 aprile)
POL STOLETJA SREDNJE POMORSKE ŠOLE:
Utrinek z začetkov šole
Meseca marca daljnega leta 1947 so zaorali ledino in začeli s poukom za poklic pomorca v slovenskem jeziku. Pri postavljanju šole je bilo marsikaj improvizirano kot je bilo tudi vse drugo v tistem povojnem času... Prvega ravnatelja, dr. Franca Škerlja, je poveljništvo pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje zadolžilo, da ustanovi šolo in tedanjo mladino pritegne k študiju pomorstva. Ker je bil po naravi odprt za vse vrste novotarij in ker mu iniciativ nikoli ni zmanjkalo, se je te naloge lotil zagnano. V Žusterni pri Kopru je najel dve prazni hiši: eno je namenil za šolo, drugo za dijaški dom. In potem se je odpravil po šolah, da bi dijake navdušil za novost. Pravil jim je, da imamo zdaj končno tudi Slovenci svoje morje in da bomo kmalu dobili še svojo trgovsko floto, poleg katere bo postopoma zrasla še vsa potrebna infrastruktura, ki jo potrebuje pomorsko gospodarstvo, vključno z luko. Seveda so se našli navdušenci, ki so začeli agitirati po gimnazijah. Zbralo se jih je devetind-vajse, prispelih iz vseh vetrov: iz partizanov, ameriške vojske, nemškega ujetništva, mlajši pa iz gimnazijskih klopi. Nekateri med njimi niso še nikoli prestopili praga slovenske šole. Zbirno mesto za začetek pouka je bilo v Kopru 1. marca 1947.
Lepo in zanimivo je bilo prej poslušati vse mogoče o študiju pomorstva. A na kraju samem, v Žusterni, sta od vsega govorjenja o
visoko specializiranem študiju pomorstva ostali le dve prazni stavbi. Poln vzleta je ravnatelj, dr. Franc Škerlj seboj pripeljal pribočnika Johna, ki bi ga lahko imenovali "tutto fare". Ni bil niti iz naših krajev, niti ni bil Slovenec, a odlikoval se je po izredni lastnosti - da je vedel, kje lahko izbrska, kar je šola potrebovala za svoje delo. In tako se je začelo potovanje s tovornjakom po obali. Najprej v Portorož na vojaško upravo po vojaške brande, v Koper po šolske klopi, v Ankaran po sanitarije, itd... Čez teden dni je šola končno lahko začela s poukom... Zdaj pa je učence čakalo trdo delo: treba je bilo začeti z učenjem. Še posebej naporno je bilo za tiste, ki tri, štiri leta niso imeli knjig v roki, še več truda so morali vložiti tisti, ki so morali izpopolniti svoje pomanjkljivo znanje slovenskega jezika. Po maturi so fante sprejeli v jugoslovansko trgovsko mornarico na Reki, kjer niso imeli pripomb na njihovo znanje.
Po ustanovitvi Splošne plovbe v Piranu, se jih je večina prijavila za delo v domačem podjetju. Študij so nato lahko nadaljevali na Reki, kjer so tudi polagali potrebne državne izpite. Koliko generacij maturantov raznih pomorskih strok je doslel izobrazila in vzgojila ta šola in koliko jih še bo!
Osrednja slavnost ob 50. letnici Srednje pomorske šole je 28. marca v portoroškem Avditoriju.
prof. Milica Maslo:
EVROPSKI TEDEN STRPNOSTI: OD 21. DO 26. MARCA
I
Na prvi pomladni dan, 21. marca 1995, je prvič stekla kampanja Sveta Evrope proti rasizmu. V Strasbourgu so se v to kampanjo, ki je bila izredno odmevna v medijih, vključili številni umetniki in politiki. Slovenija se je vključevala z akcijami, ki jih je organiziralo Ministrstvo za šolstvo in šport oz. Urad za mladino. Gotovo se še spominjate slovenske kampanje: vsi drugačni - vsi enakopravni. Letos teče medijska akcija z nazivom - privošči si drugačnost. Zgodovina tega dne sega v Južnoafriško republiko, na začetek šestdesetih let, ko je 70 temnopoltih ljudi umrlo zaradi rasizma. OZN je leta 1967 - v spomin na ta grozljivi dogodek - razglasila 21. marec za dan boja proti rasizmu.
Morda se bo zdelo nenavadno, da smo v Sloveniji akcijo proti rasizmu poimenovali teden strpnosti. Vendar rasizem presega diskriminacijo ljudi glede na barvo kože. Lahko ga razširimo na najbolj banalne nestrpnosti, ki se vsakodnevno dogajajo v našem okolju. Ravno to je razlog, da želim opozoriti na to akcijo. Sprašujem se namreč, kdo so naši črnci, ru-menokožci in rdečekožci? Kdo so nam enaki in enakopravni, čeprav tudi drugačni? Ali se vam je zgodilo, da je kdo v vaši prisotnosti z neprikrito nestrpnostjo govoril o bosancih, šiptarjih, ciganih, ki niso dobri za nič drugega kot za pometanje naših ulic. Koliko nestrpnosti je v našem okolju zaradi različnih političnih pogledov, zaradi katerih se skregajo celo najboljši prijatelji! In, kako vzgajamo naše otroke glede drugačnosti v spolni usmerjenosti? Vsak dan bolj živimo v multikulturnem in etnično pisanem okolju in vse bolj moramo biti strpni do ljudi drugačnih navad, videza in kulture. Nihče ne more trditi, da pa v piranski občini nimamo tovrstnih problemov. Sruktura prebivalstva se je zaradi naše gospodarske usmerjenosti v turizem in nekdanje skupne države v zadnjih desetletjih bistveno spremenila. Kljub temu se naša skupnost ni in se še vedno ne odziva ustrezno. Kaj se dogaja? Asimilacija, izolacija ali emarginacija? Kaj naredimo za integracijo in inkulturacijo? Ali sta možni in kaj sploh hočemo narediti? Staro mesto Piran postaja vse bolj neke vrste geto (tako se sliši med ljudmi) in nihče se noče ali morda ne upa lotiti problema. Patologija narašča in je ni mogoče z lahkoto zajeziti, ker ima globoke korenine. Za to pač ni kriv nihče, niti tisti, ki se iz starega Pirana odselijo na boljše. V Piranu ostajajo ljudje, ki nimajo kam. Mnogi živijo v
stanovanjih z zelo slabimi bivanjskimi pogoji, kakršni so značilni za staro mestno jedro. Ali je tako priljubljena fraza (ob kateri dobim kurjo polt), da Piran umira posledica dejstva, da v njem neka kultura odmira, druga pa se ne more ustrezno razviti, ker je struktura prebivalstva tako raznolika in ne najdemo skupnih interesov, ki bi ljudi združevali?
V glavnem se razživimo ob temah, ki nas še dodatno ločujejo in o katerih ne moremo uskladiti stališč. Usmerjeni smo negativno, razpoloženi pa depresivno in pesimistično. Tako vzdušje se mi zdi skrajno nevarno, ker so vzroki umiranja Pirana nekje tam, kjer prebiva in spi "veliki črni tabu", ki si ga ne upamo zbuditi. Potrebno bi bilo preobrniti vse v pozitivno smer in Piranu vrniti življenjski utrip, ne glede na to od kod in kdaj je kdo prišel. Privoščimo si drugačnost in jo dovolimo tudi drugim. Naj nas bogati, ker nobenemu nič ne jemlje; le meje dobrega okusa in strpnosti do drugačnih ohranimo, da ne bomo živeli v kaosu. Če boste te dni slišali prepevati Vlada Kreslina bosanske sevdalinke z mladimi begunci, vedite, da je to del programa Urada za mladino namenjenega spodbujanju strpnosti med ljudmi.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
DOBER GLAS SE SLIŠI V DEVETO VAS
Degrojeva restavracija z bifejem na Belem križu je že dolgo na dobrem glasu. Vodstvo želi ta sloves še utrditi, zato so začeli gostišče že lani prenavljati in mu dodali zimski vrt. Letos so z obnovo nadaljevali: zamenjali so tlake, preuredili so sanitarije, ki so jih uredili tako, da jih bodo lahko uporabljali tudi invalidi. In če dobro restavracijo prepoznaš po sanitarijah, potem bo belokriški gostinski lokal zagotovo ohranil pridobljeni sloves!
Degro je lani za to obnovo odštel okoli 20 milijonov tolarjev, letos pa še okoli 25.
KDAJ BO POTEKALA SANACIJA GLAVNEGA PORTOROŠKEGA POMOLA?
V kakšnem stanju je osrednji portoroški pomol, čivkajo že vrabci. Lansko poletje je občina pri pristojnih republiških inšpekcijah komajda uspela izprositi, da so ladjam dovolili ob njem še za nekaj časa ustavljati. Čeprav so portoroški lastniki čolnov in ladij že precej let prej odgovorne skušali opozoriti, da je pomol v slabem stanju in da je nujno potreben sanacije, jih ni nihče hotel slišati. Seveda, kaj naj bi neki preprosti čolnarji vedeli! Ko pa se je zganila republika, se je morala - hočeš nočeš - zganiti tudi občina. Podjetje Okolje je po pooblastilu občinskega sveta izvedlo javni razpis za izbiro najugodnejšega izdelovalca potrebne dokumentacije za sanacijo glavnega pomola. Dokumentacijo je - kot najugodnejši ponudnik - izdelala piranska Projektiva inženiring na podlagi predhodnih preiskav Zavoda ZRMK Ljubljana in Geološkega zavoda. Na razširjenem delu pomola (kjer pristaja tudi Prince of Venice) ni predviden obsežnejši konstrukcijski poseg, zato bi katamaran (s 350 BRT) lahko pristajal še naprej, sjto ne bi vplivalo na potek sanacije. Največji poseg pa naj bi potekal na ožjem delu pomola, za katerega projekt predvideva odstranitev zgornje plošče, vzdolžnih in prečnih nosilcev. Ob ožjem delu pomola lahko zaradi premajhne globine morja varno pristajajo le plovila do 100 BRT. Okvirna vrednost sanacije je ocenjena na 47.935.400,00 SIT (vrednost predhodnih preiskav pa je 1.036.066,00 SIT). Zdaj se bo moral občinski svet odločiti, da poišče še najugodnejšega izvajalca. Denar za potrebno popravilo pomola naj bi zagotovila občinski in državni proračun, nekaj pa naj bi ga prispeval tudi lastnik prestižnega katamarana. Seveda se portoroški ladjarji, ki imajo dovoljenje za privez in pristajanje ob tem pomolu, bojijo, da bo njegova sanacija potekala med turistično sezono, zato je eden od njih, kapitan Franjo Žele, že protestiral pri Okolju Piran, ker meni, da je časa za urejanje pomola dovolj v izvensezonskem času.
L.S.Z.
LANSKO LETO JE BILO ZA DROGO ŠE USPEŠNEJŠE
Droga Portorož je uspešno zaključila minulo poslovno leto. Njena celotna realizacija je bila preko 11 milijard tolarjev, kar predstavlja 23 odstotno povečanje glede na leto 1995: na domačem trgu je Droga ustvarila 9 milijard tolarjev, na tujih trgih pa preko 2 milijardi tolarjev. Bruto dobiček so povečali za 30 % in znaša po nerevidiranih poslovnih rezultatih nekaj nad 1 milijardo tolarjev.
V portoroški Drogi so prodajo lani povečali za 13%; na domačem trgu za 5, na tujih trgih pa kar za 33 odstotkov. Največji porast prodaje so dosegli z izvozom kokošjih paštet, ki predstavljajo preko 40 odstotkov celotnega Droginega izvoza. S paštetami je Droga vse bolj prisotna tudi na zahodno evropskih trgih.
Kljub nenehni rasti konkurence na domačem trgu - predvsem pri uvoženih izdelkih - je portoroškemu podjetju uspelo zadržati vodilne tržne deleže pri kavi, čajih, rižu, polenti in mlevskih izdelkih ter soli. Lani so uspeli povečati tudi produktivnost: na vsakega zaposlenega se je povečala za 10%, dodana vrednost pa za 13% na zaposlenega.
Lani je Droga uspešno zaključila tudi lastninjenje podjetja. Sklicali so dve skupščini delničarjev in dvakrat razdelili dividende; za leto 1993 in 1994 v višini 679 SIT na delnico ter 784 na delnico za leto 1995. Junija so začeli kotirati tudi na Ljubljanski borzi (B kotacija). Izhodiščna cena njihove delnica se je od 13.221 SIT dvignila konec leta na 22.200 SIT. Tržna kapitalizacija delnic je znašala nekaj nad 5 milijard SIT. V lanskem letu je Droga nadaljevala s politiko intenzivnega investicijskega vlaganja. Najpomembnejša naložba je bila posodobitev in avtomatizacija proizvodnje kave in čajev. Zaključili so tudi dve leti trajajoči projekt Strateški poslovni načrt, v katerem so si opredelili razvojno strategijo in dolgoročne cilje.
* Cilj: Nadaljevati z uspešnim poslovanjem - V dobrih treh desetletjih obstoja se je Droga Portorož razvila v eno izmed vodilnih podjetij slovenske prehrambene industrije.
Za letos v Drogi načrtujejo, da bodo dosegli za 14 odstotkov višjo realizacijo kot v letu pred tem in dobiček povečali za dobrih 20 odstotkov. Prodaja naj bi prav tako porasla za 20% - od tega nameravajo za 50% povečati izvoz (predvsem v države bivše Jugoslavije). Deset odstotna investicijska vlaganje od višine realizacije bodo namenjena predvsem avtomatizaciji proizvodnje, novim izdelkom in izgradnji nove tovarne.
Vsi napori delavcev Droge in njenega vodstva so torej usmerjeni k uresničevanju zahtevnih ciljev, ki so jih opredelili v Strateškem poslovnem načrtu Droge: k povečevanju dodane vrednosti proizvodom, racionalizaciji stroškov, izboljševanju organiziranosti dela in spodbujanju zaposlenih k boljšim poslovnim rezultatom.
* Droga Portorož je uspešno pridobila certifikat kakovosti ISO 9Q01 za razvoj, proizvodnjo in prodajo kave, čajev, začimb, mlevskih izdelkov, želiš in ekstrak-tov. Certifikacijsko presojo in izdajo certifikata je opravila priznana mednarodna certifikacijska hiša Bureau Quality International iz Londona.
Kakovost je del poslovne strategije Droge Portorož. Z mednarodnimi standardi kakovosti so v Drogi še bližje zastavljenim strateškim ciljem in razvojnim strategijam.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU

s
RAZPRAVA ŠE 0 VARIANTNI REŠITVI DOSTOPA K HOTELU PALACE?
V Krajevni skupnosti Portorož je bila 19. marca javna obravnava sprememb zazidalnega načrta za območje starega hotela Palace. Obnova hotelskega objekta naj bi potekala v njegovi prvotni zasnovi. Zrušili bi zadnji, nekvalitetni del hotelske stavbe (stare terme) in objekt z bazenom v parku hotela. V okolici hotelske hiše pa bi podrli le dva objekta (prej je bil predviden veliko večji obseg rušitev): čevljarsko delavnico in bivšo krojaško delavnico oz. trgovino. Hotel naj bi ohranil približno enako število ležišč, okoli tristo; število parkirišč naj bi doseglo številko 174, kar je v skladu s predpisanimi standardi.
Glavni vhod v hotel - torej recepcija - je predvidena na zadnji, severni strani hotela. Dostopna pot do nje bi potekala po ustaljeni poti skozi portoroški center, mimo Term in po obnovljeni Stari cesti za hotelom. Del krajanov je menilo, da je takšna rešitev slaba. Predlagali so, naj se predvidi dostop neposredno s Koprske ceste. Predstavnica storkovne službe občine Piran je pojasnila, da so to pomanjkljivost že ugotovili in na svojo pest naročili izdelavo variantnega predloga dostopa. Ko bo projekt izdelan, ga bodo najbrž javno predstavili in za 14 dni podaljšali javno razgrnitev celotnega zazidalnega načrta Palacevega območja. Po mnenju direktorja Hotelov Palace, g. Danila Daneua je sedanji projekt rodil predvsem veliko vprašanj. Kot eno večjih pomankljivosti mu je očital, da se ne ukvarja, kje bo bodoči luksozni hotel imel svojo plažo, razen tega pa povsem spregleda, kako zaščititi vrtino termalne vode, v območju katere predvideva garažna mesta. Po njegovem je vprašanje obnove hotela Palace problem celotnega kraa, zato je letos še čas, da se vse ideje soočijo in dozorijo, v roku dveh let pa naj bi se projekt le uresničil. Predstavnik avstralskega podjetja Toncity, ki je zainteresirano za obnovo hotela (ocenjena vrednost investicije je 33 milijonov DEM) je pojasnil, da je portoroška investicija pogojena z izgradnjo njihovega poslovnega centra v Kopru.
Glede koprskega Toncityjevega načrta pa vemo - vsaj iz časopisnih vesti - da je odprtih vprašanj še dovolj.
Livija Sikur Zorman
TRIINDVAJSET NOVIH BOLNIČARJEV
Območna organizacija Rdečega križa Piran je 11. marca zaključila s ciklom predavanj, ki jih predvideva tečaj prve pomoči za pridobitev naziva bolničar. Zaključni izpit je uspešno opravilo 23 tečajnikov, ki so se odločili obiskovati tečaj. (Potekal je v prostorih KS Portorož). Tečaj sta vodila dr. Marjan Radešič in medicinska sestra Vojka Pavletič. Pa še naštejmo vse, ki so uspešno opravili osemdeset urni tečaj bolničarja: Bojan Stele in Tanja Zadel z lucijske osnovne šole, Nadja Janko in Sonja Stanič z OŠ Cirila Kosmača v Piranu, z Visoke hotelirske in turistične šole sta bila uspešna Igor Jurinčič in Rizah Palamar, s fakultete za pomorstvo in promet Metka Uhelj, Roman Starin, Danjela Tuljak, Dean Paliska, Daša Fabjan in Valter Suban, Janez Rihtaršič iz Centra Elvira Vatovec v Strunjanu, pa še Olga Peric, Milan Čehovin, Aljaž Mavrič, Enis Beganovič, Matjaž Guzič, David Čeligo, Aleš Čeligo, Alen Čepar, Nevia Bele in Tanja Nedoh.
V.K.
SREČANJE KRVODAJALCEV JUBILANTOV
V	portoroškem hotelu Riviera je bilo 22. marca srečanje krvodajalcev - jubilantov, ki ga že tradicionalno pripravlja Območna organizacija Rdečega križa Piran. Več kot šestdesetim prisotnim na srečanju je lep pomladanski večer še dodatno olepšal bogat kulturni program, na katerem je nastopil Ženski pevski zbor Lucija pod vodstvom Helene Jureš, trio Bora, pa recitali Danice Lapanja-Kekič in Cesarine Smrekar.
V	pozdravnem nagovoru je predsednica Ana Jakič v prispodobi dejala, da je krvodajalstvo kakor pomlad, ki oživi življenje in hkrati daje novo upanje mnogim, ki kri potrebujejo.
Naš župan, g. Franko Fičur pa je v svojem govoru povzel, da je krvodajalstvo pravo gibanje za življenje v tem nemirnem, odtujenem in preveč hitrem vsakdanjiku. Občinsko priznanje, plaketo občanu je župan izročil g. Borisu Požarju, sicer uspešnemu poslovnežu in direktorju portoroškega Mercator Degroja. Ne le, da je 53-kratni darovalec krvi - g. Požar tudi sam, z lastnim vzgledom, pospešuje in krepi zavest o pomenu krvodajalstva v svojem okolju. Z Rdečim križem že več let plodno in uspešno sodeluje. To, da sta "bisnis" in humanost združljiva, še kako drži!
Prisotne je pozdravila še predstojnica Oddelka za transfuziologijo pri Splošni bolnišnici Izola, gospa Irena dr. Kramar ter predstavnik republiškega Rdečega križa, gospod Damjan Slabe. Letošnji nagrajenec zavarovalniške hiše Slovenica je bil 60-kratni darovalec Anton Božič iz Sečovelj. Posebne nagrade - svoja umetniška dela - pa je osebno poklonil znani akademski slikar in kipar Jože Pohlen naslednjim krvodajalcem: Jelki Bužekljan (kri je darovala že 60-krat), Nadi Cunja (darovalka je bila že 64-krat), Edvardu Kranjcu (za 80 krat darovano kri) in Janku Novaku, ki je še zmeraj piranski "rekorder" v darovanju krvi, saj jo je dal že 102 krat. Slikar Pohlen je ob tem še izrazil svojo bojazen, da se bližamo temnemu srednjemu veku in da so prav krvodajalci lahko podoba dobrega, svetlega, ki bi razbila in pregnala to grozečo nevarnost človeštva. Sebičnost, brezbrižnost, neosebnost in odtujenost sestavljajo to temo, ki ogroža naš obstoj. Tiha atomska bomba bi ji lahko rekli...
V.K.
OGLEJTE SI MAVRIČNOST PIRANA
V kavarni Galerija Tartini na Tartinijevem trgu v Piranu bo 5. aprila ob 20. uri zanimiv dogodek z naslovom MAVRIČNOST PIRANA - multimedijski dogodek - dia projekcija fotografij Pirana skozi objektiv znanega fotografa in ljubitelja starega mesta, S. Simiča Simeta. Vse se bo dogajalo ob glasbeni spremljavi umetnika Lada Jakše.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
SPOMIN NA TRAGIČNI DOGODEK OBELEŽILI TUDI S POŠTNIM ŽIGOM
Pretekla so mnoga leta, 76 jih je letos, a ostal je spomin na grozljiv dogodek, ko so 19. marca 1921. leta italijanski fašisti v Strunjanu streljali z vlaka, ki je vozil iz Poreča v Trst, na tamkajšnje otroke.
Ubili so Domenica Bartoleta, Renata Brajka, pet otrok pa ranili, od katerih so Maria Brajka in Antonia Her-vatiča pohabili za vse življenje. V spomin na ta dogodek, ki pretrese še po tako dolgem času, je Društvo borcev NOV ob obletnici pripravilo komemoracijo pred spomenikom v Strunjanu, na kateri so se poklonili mladim žrtvam fašizma. Portoroško filatelistično društvo je obletnico obeležilo s priložnostnim poštnim žigom.
Vam je ta veličastni vhod kaj znan? Res je, da so na fotografiji ljudje iz drugih časov, da teh ljudi ni več..., vendar jih je ta portal še do konca lanskega leta preživel in pričal o nekdanjih časih, o nekdanjih ljudeh... Potem so začeli graditi garažno hišo pod Metropolom (ki bo nekoč pričala o sedanjih časih in sedanjih ljudeh) in impozanten vhod se je moral umakniti asfaltu, po katerem je bil med gradnjo speljan promet skozi park. Investitorji so prisegli, da so vhod v park nekdanje ville S. Lorenzo (zdaj v park okoli Grand hotela Metropol) odstranili le začasno in da se bo po končani gradnji spet vrnil na svoje mesto. Radi bi jih spomnili na to njihovo obljubo, da bi morebiti ne utonila v pozabo! Verjamemo, da bodo upravljalci GH Metropol to kmalu naredili, kajti s tem bo park in z njim hotel znova pridobil svoj šarm.
Sladke dobrote iz pekarne Stari pek, ki jih lahko dobite v njihovi trgovinici v Luciji (nasproti vhoda v videoteko Miki) ali v portoroški slaščičarni Mignon, zagotovo poznate.
Zato se vam ne bo težko odločiti, da se z velikonočnimi dobrotami založite pri Staremu
peku ali v Mignonu. In ko se ob lepem pomladnem popoldnevu sprehajate po Portorožu, ne pozabite zaviti še v Mignon. Ob dobrotah, ki jih ponuja, se vam bo zdel svet lepši in - slajši!
Polepšajte si velikonočne praznike z najboljšim iz peči Starega peka: pincami, colombami, sladkim kruhom...
-Czjio uzLiko hoc in najLsjjlo Ј2<. vam ze Cita
M:, V
•2 u

AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA!
BLACK & DECKER orodij v mesecu aprilu.
Kje? V trgovini PO&7LObala 1 1 1 v Luciji. V trgovini vam lahko ponudimo še širok izbor artiklov iz našega programa: vijakov, ključavnic, kljuk, pohištvenega okovja in drugo...
Za nakupe nad 2000 SIT priznamo 3°/o popusta, nad 500G SIT pa B°/o popusta.
LJUDSKO IZROČILO POPESTRILO 8. MAREC
Na povabilo luci-jskega vrtca Morje so se tudi letos starejše krajanke poveselile na Dan žena. V vrtcu so jim ob že tradicionalni čajanki pripravili zanimiv zabavni program. Ljudski godec Marino Kranjac jim je prijetno godel in igral na razna ljudska glasbila, predvsem na takšna, ki jih danes le še redko poslušamo. Istra pa je zaživela s svojim kulturnim izročilom v nastopu malčkov, ki so prav spretno odpeli in zaplesali istrske narodne, žal že skoraj pozabljene pesmi in plese.
Ob radosti srca so se tudi oči iskrile v občudovanju keramičnih izdelkov, ki so jih prav za 8. marec predstavile vzgojiteljice na svoji razstavi. Praznovanje 8. marca v vrtcu je zopet potrdilo, kako pomembno je spletati vezi med generacijami in ne pozabiti na naše bogato ljudsko izročilo. Foto: VRTEC MORJE.
B.M.
PLINIFIKACIJA
Svet Krajevne skupnosti Portorož je na svoji zadnji seji dne 11. marca dal predhodno soglasje k idejnemu projektu za plinifikacijo občine Piran. Strokovne podloge za lokacijski načrt plinifikacije je izdelalo eno od najbolj usposobljenih podjetij za to področje, IBE iz Ljubljane. Izdelavo strokovnih podlog je financirala družba Petrol, nosilec plinifikacije v naši občini pa je javno podjetje Ogrevanje, ki se že pripravlja na 1. fazo plinifikacije dvajsetih stanovanjskih stolpičev v Luciji. Predračunska vrednost te investicije znaša 43. milijonov tolarjev, za kar namerava javno podjetje vzeti dolgoročni bančni kredit. Če bo občinski svet investicijo potrdil, se bodo dela začela že letos aprila.
Mercator-Degro
Vaš najboljši sosed
Portorož vas vabi v svojo trgovino TEKSTIL v Luciji, Obala 103, kjer vam nudijo bogato izbiro pomladanske in poletne kolekcije priznanih blagovnih znamk.
V trgovini SONČEK v Luciji pa boste našli vse za svoje otroke: od dojenčka pa do najstnika - tudi priznanih blagovnih znamk.
PORTOROŽ vas v teh predvelikonočnih dneh vabi tudi v svoje lepo založene markete, kjer vas čaka - poleg vsega ostalega -tudi ugodna velikonočna ponudba: od šunk, vina, potic pa do čokoladnih jajc.
^etl	AJVtfJUs
SjtlUceMŽh&' fsi&yhlkt.
PRAVILA DELOVANJA KS PORTOROŽ
Svet občine Piran je na svoji 21. seji dne 30. januarja letos obravnaval pravila delovanja vseh krajevnih skupnosti v naš občini in z manjšimi pripombami izdal soglasje k tem pravilom, k jih je Svet KS Portorož že potrdil. Krajane obveščamo, da si Pravila delovanja Krajevne skupnosti Portorož lahko preberejo na sedežu KS Portorož, Obala 16 vsak delovnik od 8. do 14. ure.
PIRAN PIRANU
VSI LJUDJE SMO SI V BESEDAH PODOBNI, LE V DELIH SE RAZLIKUJEMO.
Meščane Pirana in vse, ki v Piranu opravljajo svoje poslovne dejavnosti pozivamo, da po svojih močeh pripomorejo k večji urejenosti jn čistoči mesta.
Ker nas vse strukture uprave negirajo v naših potrebah in hotenjih, ostajamo meščani in del obrtništva prepuščeni životarjenju v mestu, za katerega vesoljna Slovenija trdi, da smo turistični biser. Tu pa se pravljica o sreči konča.
Hramba in odvoz smeti, potepuške živali, nevzdržna obremenitev pri vstopanju na Tartinijev trg (ob še vedno neurejenem plačevanju "mitnine"), nespoštovanje obratovalnega časa lokalov, ki ne spoštujejo človekovega okolja in potrebe po javnem stranišču, parkirna hiša, katere gradnja je zopet spretno prestavljena...
Za nameček se skoraj pet tisoč meščanov vseh starosti, ki se v sezoni z vikendaši in počitniškimi domovi poveča na osem tisoč duš, ne more zateči k zdravniku v piranski zdravstveni dom, ki je bil zgrajen s samoprispevkom, marveč mora v Lucijo. Pri vsem prometnem cirkusu je slika popolna.
ZATO TOKRAT TO PISMO NAMENJAMO MEŠČANOM PIRANA IN VSEM OBRATOVALNICAM V NJEM.
Kar lahko storimo skupaj in sami za naše mesto, storimo to z občutkom, da delamo za naše mesto in zase.
* Ko odlagamo smeti, jih odložimo na pravo mesto in v pravi smetnjak. Trdno zavežimo vrečko, da se vsebina ne raztrese. Za sabo zaprimo pokrov na smetnjaku!
Gostinci bi lahko bolje zavarovali ribje in ostale odpadke, saj okoli
dobre kuhinje ne smrdi.
*	Trgovci naj kartone razstavijo, zložijo in zavežejo tako, da veter in razposajena otročad ne razmeče vsega po ulicah in trgih.
*	Če imamo v kleti ali podstrešju kilogram barve, obarvajmo vhodna vrata, kletno okno ali železje na njem.
*	Postavimo na okno kakšno cvetico ali posadimo v lonček petršilj, saj je čisto podoben cvetju, pa še koristen je.
*	Če si malčki, ki jih imamo vsi radi, zaželijo žival, mu kupimo na primer kanarčka, zlato ribico ali želve. Nekoč si v Piranu lahko srečal človeka, kakšno muco in veter. Psov ni bilo.
JAVNEMU PODJETJU OKOLJE, KATEREMU PORAVNAVAMO MESEČNE RAČUNE ZA ODVOZ ODPADKOV PA TOLE.
Sezona s hitrimi koraki prihaja v Piran. Poskrbite za redno čiščenje ulic, pranje smetnjakov in ulic ter pogostejši odvoz odpadkov - tudi med prazniki, ob sobotah in nedeljah.
KOMUNALNA INŠPEKCIJA naj nameni več pozornosti problemom našega mesta, problemom vsakdanjosti; torej problemom, brez katerih bo Piran resnično postal biser slovenskega turizma.
Storimo to za Piran, mesto, ki zasluži pozornost nas vseh.
ČLOVEK JE PONOS IN SRAMOTA OKOLJA.
Društvo za kulturo bivanje Piran
KJE NAJ BO GARAŽNA HIŠA V PIRANU?
Nedavno sta bila meščanom predstavljena dva lokacijska načrta (LN) za izgradnjo garažnih hiš v mestu Piran. Ena lokacija garažne hiše je bila predvidena na mestu sedanje bencinske črpalke, druga pa pod mestnim obzidjem nad ulico IX. korpusa. Iz razprav udeležencev dveh javnih razprav je bilo razbrati nestrinjanje z obema predloženima lokacijama, kar pa ni bilo presenečenje. Večina razpravljalcev se s predlogi ni strinjala predvsem zato, ker sta bili obe garažni hiši predvideni preblizu njihovih domov: bali so se hrupa in izpušnih plinov, ki bi nastajali v območju garažnih hiš. Lokacija garažne hiše pod obzidjem se je razpravljalcem zdela še posebej nevarna, ker je (pre)blizu vrtca, stadiona ter stanovanjskim objektom.
V kolikor pa bi se le odločili za izgradnjo, so zahtevali, da se najprej rekonstruira dostopno cesto od križišča na Belem križu do same garaže, kot tudi da se naredi ustrezno protihrupno zaščito in zagotovi varen prehod čez cesto za pešce (stanovalce in šolarje). Kot običajno je največji problem -denar, ki je za tako gradnjo potreben. Ponovno je bilo tudi izpostavljeno vprašanje glede lokacije garažne hiše ob cerkvi Sv. Jurija, ki bi bila zgrajena neposredno ob samem klifu in bi s svojo konstrukcijo preprečila njegovo nadaljnjo erozijo. Zdaj namreč preti nevarnost, da se župnišče in del javne poti za Fieso zrušita. Ce pomislimo na stanje cerkvenih obokov (spodjedanje temeljev obokov, nerešeno odvodnjavanje platoja za cerkvijo, slabo stanje cerkvenih obokov), potem to vprašanje ni bilo tako neumestno.
Lokacija garažne hiše pri bencinski črpalki je nekoliko manj sporna. Pomisleki pa so vendar bili in sicer podobni kot za lokacijo pod obzidjem. Na obeh javnih razpravah so razpravljalci večkrat predlagali, naj se garažna hiša zgradi na Fornačah: ob čistilni napravi ali ob sami prometni zapornici. Takšno lokacijo so v preteklosti že obravnavali, vendar so jo krajani na podobno organizirani javni razpravi, zavrnili.
Za samo mesto je bilo v preteklosti predlaganih že nekaj lokacij garažnih hiS, vendar so zmeraj naletele na odpor okoliških prebivalcev, kar je sicer razumljivo. Preden se bo Občinski svet odločil za sprejem ene od predlaganih lokacij za garažo, bo moral dobro pretehtati pripombe ali predloge krajanov. Garažna mesta so samo eden izmed pogojev, da bi lahko mesto bolje zaživelo. Mestu bo potrebno vrniti tudi del kulturnih institucij in drugih ustanov, ki naredijo mesto zanimivejše in živo. Odločitev ne bo lahka. Vendar le že skrajni čas, ko je potrebno od besed preiti k dejanjem.
KDAJ BO PEŠ POT ZA FIESO VARNEJŠA?
O pobudi Krajevne skupnosti Piran, da bi se ustrezno uredilo peš pot med Piranom in Fieso, ki se vije ob morju, smo že pisali. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa pravi, da je klif, kjer je peš pot, v občinskih planskih dokumentih opredeljen kot naravna dediščina, kar ga postavlja pod poseben varovalni režim.
Predlog piranske KS je po mnenju Zavoda nesprejemljiv ker predvideva pretirano širitev poti. Menijo pa, da bi boljše in redno vzdrževanje poti, obnova ograje ob njej (kar bi zagotavljalo varnost sprehajalcev) že predstavljalo rešitev problema te poti. Občina pa je v program svojega Sklada stavbnih zemljišč uvrstila tudi ureditev te poti...
SPET O FIESI
Naša zelena Fiesa že vso zimo odmeva od ropota strojev in od gradbenih del, ki naj bi iz doline naredili nekaj posebnega. Vse to za uspešnejši turizem, v zadnjih nekaj letih zastopajo pretežno otroci. Hvala Bogu so vsaj ti napolnili naše domove in njihove blagajne.
Je pa za Fieso velika sramota cesta od "Litostroja" do obale: posuta je z debelimi ostrorobnimi kamni, na katerih se spotikajo in tudi padajo turisti, ki jih v dolino zvabi veliko zelenja in jezera.
Večji otroci, pred sezono in po njej pa mlajši in predšolski, pogosto jočejo z razbitimi koleni. Starejši kar psujejo, vendar doslej brezuspešno, ker gospodje, ki te zadeve rešujejo, verjetno še niso hodili po tej cesti v Fieso. Lahko bi sicer rekli, da pelje v Fieso lepa asfaltirana cesta - ki pa je žal v času turistične sezone tako zatrpana z avtomobili, da je pešhoja ob njih - mirno lahko trdimo - nemogoča.
Ureditev tega cestišča je bila, kolikor vem, predvidena že pred desetletjem. Takrat se je našel denar, ni pa bilo izvajalca. Ko se je našel ta, pa je denarja zmanjkalo. Ali se ob vseh delih, ki potekajo zdaj v Fiesi, ne bi že pred letošnjo sezono našel denar (in izvajalec) tudi za omenjeno cesto?
I.P.
SEMINAR 0 TRPINČENJU IN ZLORABI OTROK
V okviru programa "Varujmo se Varljivega Videza Varnosti" (WW), ki ga je društvo prijateljev mladine Piran začelo lani novembra z Uradom kriminalistične službe Koper in Centrom za socialno delo Piran, je 21. in 22. marca na piranski osnovni šoli potekal dvodnevni seminar na temo Trpinčenje in zloraba otrok.
Naj izpostavimo le najakutnejše teme, o katerih je na seminarju tekla beseda: o nasilju v družini, o tistem med in nad otroki v institucijah za otroke, o spolni zlorabi in o njenem preprečevanju. Pokrovitelj seminarja je bil Urad za žensko politiko.
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 066/76-719
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten
-	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
-	pleskarska dela
-	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
SALON POHIŠTVA LUCIJA
MERCATOR DEGRO PORTOROŽ IN GORENJE NOTRANJA OPREMA
goreri\eKuhinje
KUPCEM NA USLUGO V PRODAJNI AKCIJI KUHINJ GORGNJG PO TOVARNIŠKIH CGNAH
V SALONU POHIŠTVA V LUCIJI NAD DISKONTOM OD 24.03.1997 DO 26.04.I997.
NUDIMO PRODAJO KUHINJ NA KREDIT M-BANKE!
.........ацрршШИШШШШИШШ
ZLATI GRB PIRANA DVEMA "PORTOROŽANOVCEMA"
Občinski svet se je odločil priznanje občine Piran - Zlati grb Pirana - letos podeliti Avgustu Gojkoviču, ki je v povojnem obdobju v vaseh naše občine zaoral ledino na prosvetnem in kulturnem področju. Sadovi njegovega dela so vidni še danes. Občina se mu bo na ta način poskušala oddolžiti za prosvetno in kulturno buditeljstvo (v Portorožanu smo ga že gostili pred dvemi leti v Naših obrazih - gl. Portorožana št. 4, april '95) ter Vojki Štular za ves trud, ki ga je vložila pri ponovnem vzpostavljanju Gimnazije v Piranu in za doprinos k razvoju šole v kvalitetno in humano institucijo, (tudi ga. Štularjeva je že gostovala kot Naš obraz v našem listu - gl. Portorožana št. 9, september '93, ko je bila gimnazija šele vpisana v sodni register).
Priznanje jima bo Občina Piran podelila ob eni svojih svečanih priložnosti.
NE POZABITE ODDATI VLOGE ZA UVELJAVITEV OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO '97. (ČAS JE DO 31.MARCA!)
OBRAZEC POŠLJITE PRAVOČASNO NA Center za socialno delo Piran.
4

Polona, 4,5 let, vrtec Barčica, Portorož
UIMIOGRRDnJfl
LUDVIK KRIZMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132
MAREC SE PREDSTAVI
Po starem rimskem koledarju je bil prvi mesec v letu. Poimenovali so ga po rimskem bogu vojne Marsu. Slovensko ime je SUŠEČ, stara imena so še: breznik (po brezah), mali traven (trava začne zeleneti), vetrnik (po vetru), sušnik (ker je precej suh), postnik (po postu), cepljenak (po cepljenju dreves), brstnik (po brstenju), ranoživen (prvi, ki oživi iz zimskega spanja), spomladanjec (v marcu se začne pomlad) in tretnik (tetji mesec v koledarju).
Mesec marec je torej mesec začetka pomladi, ko se narava prebudi iz zimskega spanja, zacveti, zaživi. Letos je marec tudi mesec, v katerem praznujemo veliko noč. Je premakljiv praznik, ki narekuje datume tudi drugim praznikom. Zakaj je velika noč premakljiv praznik in kako se določi? Preprosto. Velika noč je vsako leto prvo nedeljo po prvi polni pomladanski luni. Letos bo ta ponedeljek 24. marca in prva nedelja po njej je 30. marca. Ostale premakljive
Velikonočna voščila iz leta 1902
praznike pa zračunamo tako: štirideset dni pred veliko nočjo je pust, dan po pustu pa pepelnica, s katero se začne postni čas. Štirideset dni po veliki noči je Vnebohod, petdeset Binkošti in šestdeset sv. Rešnje telo.
Ako sušca grmi, dobra letina prihiti in če sušca prah okrog prometa, prav dobro letino nam obeta, sta dva značilna stara slovenska vremenska pregovora za marec. Ostali so vezani na god svetnikov. Pomembnejši svetniki, ki godujejo v marcu so:
• Sv. Kunigunda (3. marec), žena bavarskega vojvode Henrika, ki je leta 1014 postal nemški cesar (Cerkev tudi njega časti kot svetnika).
Bila sta brez otrok in bi naj po legendi že pred poroko sklenila, da bosta živela deviško življenje. Sv. Kunigunda je zavetnica nosečnic in otrok tistih, ki trpijo zaradi obrekovanja.
-	Sv. Doroteja (12. marec), ki je umrla mučeniške smrti leta 304. Ime pomeni "božji dar", pri nas pa so uveljavljene oblike Dora, Dorica... Ta svetnica je zavetnica nevest, cvetličarjev in vrtnarjev.
-	Sv. Jedrt, Gertruda, slovensko Jerica (17. marec) je živela v 7. stoletju in v Nivellesu pri Bruslju ustanovila ženski samostan. Je zavetnica vrtnarjev, ker se ob njenem godu začne delo po vrtovih, ter priprošnjica proti podganji in mišji nadlegi (nekoč).
-	Sv. Jožef (19. marec) je zavetnik delavcev in obrtnikov, tesarjev, mizarjev (poseben praznik 1. maja), vzgojiteljev, družin, očetov in priprošnjik za srečno zadnjo uro. Zaradi njegove izjemne vloge v zgodovini odrešenja je od leta 1870 zavetnik vesoljne Cerkve. V
Sloveniji je veliko cerkva posvečenih sv. Jožefu. Ime pa je med najpogostejšimi pri nas (v različnih oblikah). Pregovor pa pravi: Svetega Jožefa vreme ugodno, obeta nam leto rodno in plodno.
Seveda ne smemo pozabiti še na 8. marec, mednarodni dan žena, razen v Veliki Britaniji, ki tega praznika sploh ne poznajo. Oni praznujejo dan matere, 9. marca in je za božičem eden največjih praznikov. Dva dni za dnevom žena (10. marca) goduje 40 mučencev (ta dan "praznujejo" moški). In še pregovor: Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči.
ALBERTO PUCER
VELIKA NOČ 1997
Semena iz naročja zemlje
trpijo skozi skorjo v sonce in zrak;
cvet in list se odpirata v svobodo.
Človek vedno znova trga okove
notranjega in zunanjega suženjstva.
V te napore narave in človeka
prinaša v teh dneh zgodovinski spomin
krščansko sporočilo velikega četrtka:
LJUBITE SE MED SEBOJ kot osnovo vesoljnega bratstva,
sporočilo velikega petka: BOG JE TAKO
LJUBIL SVET, DA JE DAL SVOJEGA EDINEGA SINA;
sporočilo velike noči: KRISTUS JE VSTAL,
VSTALI BOMO TUDI Ml.
To veselo novico delim z vsemi, ki tipajo po zadnjih spoznanjih o človeku in odkrivajo njegovo pravo presežno veličino.
oče Franc, portoroški župnik s sodelavci
TA POMLAD!
Pomlad je zelo lep letni čas. Toda pomlad ne pride, kot bi pritisnil na gumb! Pride, ko je čas za to. Tone in Maja pa tega še nista vedela. Ob koncu zime so pokukali prvi zvončki in trobentice. Zadnje krpe snega so pokrivale travnike in doline. Otroka sta veselo skakala po lužah odtaljenega snega. Maja je padla v eno od luž. Tone ji je hotel pomagati, a se je spotaknil ob kamen in še on padel v lužo. Bila sta mokra in tresla ju je mrzlica. Mama je ugotovila, da imata vročino in morala sta v posteljo. Čez nekaj dni se je pomlad zares začela. Tone in Maja pa sta lahko samo gledala, kako je zunaj lepo.
JAN KLEMŠE, 3.r. OŠ Cirila Kosmača (Podružnica Portorož)
FINANČNE NOVICE
I ft
Na začetku tega leta smo že imeli opravka z visokimi dobički in še večjimi izgubami na borzi. Trgovanje na borzi se je torej začelo zelo burno. Cene na borzi so močno poskočile zaradi prihoda tujega kapitala na naš kapitalski trg. Na pustni torek pa je Banka Slovenije sprejela sklep, s katerim je omejila oz. močno otežila dotok tujega kapitala v Slovenijo. To je naredila zaradi viška deviz pri nas - kar je potiskalo tečaj tujih valut navzdol in še bolj otežilo položaj izvoznikov - kakor tudi zaradi zaščite podjetij pred sovražnimi prevzemi tujcev. Pri nas namreč zakona o sovražnih prevzemih nimamo, to pa je eden izmed temeljnih zakonov, ki običajno ureja nakupe velikih delov podjetij. No, pustimo to. Bistveno je namreč, da je ta ukrep povzročil katastrofo na borzi, saj so cene vrednostnih papirjev padle za 20 do 40 odstotkov. Pozneje se je situacija sicer nekoliko popravila. Vendar pa imamo danes opravka s trgom, ki je vsak dan v upadanju tako, da obeti za naslednje mesece niso prav nič rožnati. Promet torej pada: v januarju je bilo kar 15 - 20 milijard sit prometa na mesec, v marcu pa jih bo največ 5.
obrnejo na borzne posrednike in to takrat, ko delnica že začne kotirati na borzi. Naj gredo k borznim posrednikom tja, kjer se dejansko trguje ne pa v poslovalnice, ki so razmetane po vsej Sloveniji. Le tako boste lahko prepričani, da bo borzni posrednik vaše delnice prodal po res najugodnejših cenah, ki veljajo v tistem trenutku.
Res pa je, da preveč govorimo le o prodaji, ne pa tudi o nakupu delnic. Nakup delnic daje namreč možnost izjemnega zaslužka. Pravi čas za nakupe pa je, ko cene na borzi padajo. Ko rastejo, smo običajno že prepozni. Zato je potrebno zbrati pogum in si najti solidnega borznega posrednika, ki nam bo postregel z informacijami in nas bo usmeril v dober nakup. Cene delnic naših podjetij so - glede na njihovo premoženje - zelo nizke, če jih primerjamo s tujino. Pričakujemo, da bodo cene v naslednjih letih naraščale in nam omogočale velike zaslužke. Pomembno je delnico kupiti dovolj poceni in predvsem - ne smemo biti nestrpni. Rezultat se ne pokaže v enem dnevu, pa tudi v enem mesecu ne. Vendar vam, če boste upoštevali osnovna navodila, verjetno ne bo žal.
Pa vseeno poglejmo, kako poslujejo podjetja, katerih delnice kotirajo na borzi in so iz naše regije. To so zaenkrat štiri podjetja: Marina Portorož, Luka Koper, Droga Portorož in Istra-Benz Koper. Značilno za ta podjetja je, da so nadpovprečno uspešna, da so njihovi rezultati iz leta v leto boljši in da njihove cene niso padle toliko kot ostalim. Imamo torej opravka z dobrimi podjetji, katerih delnice so dokaj stabilne. Zato se njihovih delnic ne splača prodati, saj lahko pričakujemo na dolgi rok lepe dividende in rast cen.
Pomembna novost zadnjih dni pa je sklep agencije za trg vrednostnih papirjev, da naj se na borzo uvrstijo tudi delnice pooblaščenih investicijskih družb (PID). Z
njimi se je namreč začelo trgovati "na črno". Cene pa so sramotno nizke t.j. okoli 100 SIT

borzno posredniška družba
za delnico. To pomeni, da dobi imetnik certifikata za 400.000 sit, ki je dobil 380 delnic PID-a, danes le 30 do 40 tisoč sit za svoj certifikat. To je bistveno premalo in mnogo manj, kot so delnice PID-a dejansko vredne. Zato priporočamo vsem, naj teh delnic ne prodajajo, dokler ne začnejo kotirati na borzi, saj bodo takrat dobili zagotovo več denarja. Vedeti morate, da akviziter, ki se oglasi pri vas doma, da bi od vas kupil delnice; zelo dobro ve, zakaj je prišel. Najbrž ne zato, da bo imel izgubo! Pričakujemo, da bodo te delnice začele kotirati na borzi jeseni in takrat bo mnogo več o tem jasnega. Ob tem pa naj vseeno omenimo izjemo. Klub Modrih, podjetje iz Kopra, za delničarje Modrih linij nudi kredit v višini 600 sit za eno delnico Modre linije, pri čemer daje poroštvo za odkup delnic po zapadlosti kredita po najmanj 600 sit.
To pa je bistveno več, kot ponuja danes kdorkoli za delnico PID-a, velja pa to samo za delničarje Modrih linij.
Spet ponavljamo, naj se ljudje
15
PFC
IntGrfin
Primorski Finančni Cenler Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih
papirjev na borzi, ■
nakupi in prodaje privatizacijskih
delnic, z katerimi se že lahko trguje, ■
vpis investicijskih kuponov
vzajemnega sklada PIKA, ■
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
□1_la
Leon Klemše
IVANU ČELIGU V SPOMIN
Po nesrečnem slučaju je preminil IVAN ČELIGO, Seča 198, naš spoštovani predsednik, sodelavec in občinski svetnik naše stranke, predvsem pa naš prijatelj.
Njegova smrt je povzročila v našem odboru globoko vrzel, med nami vsemi pa veliko praznino. Ne moremo se sprijazniti z mislijo, da ga ni več med nami, da je njegovo mesto prazno.
Bil je dober in zelo požrtvovalen predsednik naše stranke, kjer nas je vodil, ne samo z besedo, ampak tudi dejavno. Vsi, ki smo delali z njim, se žalostno zavedamo, koga smo izgubili in težko nam je.
Vsi njegovi odborniki in člani DeSUS-a, ki smo ga poznali, se spominjamo Ivanove družine, ki za njim globoko žaluje in vsem skupaj izrekamo naše iskreno in globoko sožalje.
Kot da bi imeli občutek, da nas, spoštovani Ivan, slišiš, ti izrekamo neizmerno zahvalo za vse, kar si storil za nas in tudi - žal - za neizpolnjene načrte, ki si jih imel. Počivaj v miru in Slava ti.
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS Občinska organizacija Piran
TRGOVINA S PERILOM TPC LUCIJA, OBALA 114 Tel. 771-805, fax 770-884
Pomlad je pred nami. Vse, kar zase in vaše "drage" želite, pri nas dobite! NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH:
-	PERILO (Liberti, Quore matto, Lisca, Komet, Skiny, Comet,
Beti, Galeb...)
-	NOGAVICE otroške, ženske in moške vseh barv in vzorcev
-	ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE:
- Ibici (modne in proti krčnim žilam 40, 70,140 den)
-	Oroblu (EX-CELL obdeluje celulit)
- Sanpellegrino (Lift Up oblikuje postavo) - Filodoro
-	PIŽAME IN SPALNE SRAJCE
-JUTRANKE
-	KOPALKE (Liberti in Quore matto)
- ZA BODOČE MAMICE: - modrčke za dojenje
-	hlačne nogavice za nosečnice UGODNOSTI: - OBROČNO PLAČILO NA ČEKE
- DIJAKI S ČLANSKO IZKAZNICO 10% POPUSTA TEČE ŽE ČETRTO LETO NAŠEGA POSLOVANJA, ZATO SE NAŠIM STRANKAM ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO TUDI V BODOČE
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617 vas pričakuje ob vhodu Boutique ASCADA * z najnovejšimi pomladnimi modeli ženskih oblačil v ta hip najbolj modnih barvah: v sončno rumenih, veselo zelenih, toplih oranžnih...
* in s pestro izbiro modelov za ženske klasičnega okusa. Prepričajte se. Sončne velikonočne praznike in toplo pomlad vam želi
^еА^лЈјАлС
мш
d.o.o.
PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO
LUCIJA-OBALA 116 TEL. 066/771-998
VSAK DAN - OGNI GI0RN0 8.00 - 12.00 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABAT0 8.00 - 13.00
ZA ZDRAVO SPANJE
Za zdravo spanje človeka je najpomembnejše čisto okolje, kar je seveda znano. Še skoraj najbolj pomembno pa je, da spimo na čistem ležišču: brez prahu, umazanije in nadležnih pršič. Strokovnjaki in zdravniki so ugotovili, da se v jogijih nahaja nevidno bolezensko jedro - hišna pršica. Posledice so znane: alergija na hišni prah, srbečica, bronhitis in vnetje sluznice. Tega se lahko ubranimo s posebno metodo čiščenja žimnic (jogija). Pod geslom "V BOJU PROTI HIŠNIM PRŠICAM" so to novo metodo čiščenja imenovali "POTEMA" sistem.
Novost, ki jo v zadnjem času nudijo na slovenskem tržišču, je pravzaprav tako imenovano antibakterijsko čiščenje jogijev. Ta zdrava in koristna storitev bo (ali je že) marsikomu olajšala težave in mu vrnila miren spanec. Veliko ljudi namreč ne najde odgovora na vprašanje, zakaj nemirno spijo. Mnogi še zdaleč ne pomislijo, da se vzrok skriva prav v njihovem ležišču. Verjeli ali ne, jogi je eden najbolj umazanih predmetov, s katerim ima človek neposreden stik več kot tretjino svojega življenja! V njem so bakterije, trosi, virusi in hišne pršice. Njihov izloček guanin je eden najhujših alergenov za človeka, saj povzroča srbečico, alergije in celo astmo. Majhne pršice - veliki problemi!
Ali res dovolj poznamo to nadležno živalco, ki nam povzroča nemalo težav in skrbi? Kihanje, zamašen nos, srbenje, solzenje, kašljanje, dušenje, migrene, pa se pravi asmatični napadi, to so težave ljudi alergičnih na hišne pršice. Ta majhna živalca (s prostim očesom nevidna, saj meri komaj 0,2 - 0,5 milimetra) je sivo beli pajkovec in se hrani z našimi odmrlimi kožnimi luskami, ki jih v našem ležišču puščamo v izobilju. Postopek čiščenja jogijev
je zelo preprost in enostaven. Z drsenjem aparata, ki oddaja visoko frekvenčne vibracije po ležišču, se umazanija v notranjosti ležišča spreminja v prah, ki ga vakumski sesalnik takoj izsesa.
Sam čistilni postopek je za zgradbo žimnice neškodljiv in je primeren za vse vrste ležišč, kajti ne povzroča hrupa in prahu. Človeku in okolju je prijazen, saj ne vsebuje kemikalij. (Prisotnost guanina se ugotovi v "mini laboratoriju" v nekaj sekundah.) Intenzivno UV sevanje posebne žarnice na aparatu hkrati uničuje bakterije, viruse in trose. Med čiščenjem jogi ostane ves čas v posteljnem okvirju. Zakaj očistiti jogi? Zato:
1.	ker ga uporabljamo več kot tretjino svojega življenja, pa ga še nismo očistili;
2.	ker je raziskava pokazala, da se s tem sistemom čiščenja doseže 99,9% antibakterijski učinek;
3.	ker so hišne pršice, ki se nahajajo v jogiju, eden najhujših povzročiteljev alergij;
4.	ker je sistem "POTEMA" edini specializirani in patentirani sistem za čiščenje vseh vrst ležišč (jogijev);
5.	ker jogija ni mogoče prati;
6.	ker je raziskava pokazala, da je od 484 jogijev kar 423 umazanih, kar pomeni, da je vsebnost guanina v njih prekomerna. Zagotovite si mirno in zdravo spanje na (zares) čistem ležišču.
Š.S.
		
Marec 1997	portorožan it. 3	13
PROGRAMMA DELLE MANIFESTAZIONI PER IL MESE DI APRILE
*	MARTEDI' 8 aprile 1997 alle ore 18.00 In Casa Tartini: CONFERENZA organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT del prof.ROBERTO STAREC, SUL TEMA: "CERIMONIALITA' E RITI NEL CICLO VITALE: NASCITA, MATRIMONIO E MORTE". (CON DIAPOSITIVE).
*	GIOVEDI' 10 aprile 1997 alle ore 20.00 in Casa Tartini: CONCERTO della pianista ALBERTINA DALLA CHIARA (Musiche di :Franz Schubert, F.Chopin, Franz Liszt).
*	VENERDI* 11 aprile 1997 alle ore 17.00 in Casa Tartini: PRESENTAZIONE DELLE POESIE DI ELIZABETA POSPEH.
*	GIOVEDI' 17 aprile 1997 alle ore 20.00 in Casa Tartini: CONCERTO del TRIO LEGRENZI: Vasco Magnolato al flauto, Giu-liano Vio al violoncello, Michele Lenuzzi al clavicembalo. (Programma a tema "La musica della Serenissima"; musica di G.Legrenzi, A.Vivaldi, A.Lotö, G.Tartini, B.Marcello.)
*	MERCOLEDI' 23 aprile 1997 alle ore 20.00 in Casa Tartini: APERTURA DELLA MOSTRA DEI LAVORI DEL GRUPPO DI PIT-TURA guidato da Fulvia Zudič.
*	GIOVEDI' 24 aprile 1997 alle ore 19.00 nel DUOMO DI PIRANO: Messa in onore di S.GIORGIO Patrono di Pirano, in lingua italiana con la partecipazione del Coro della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano e del Coro Parocchiale di Roiano (TS) diretto dal maestro Fabio Nossal.
Alle ore 20.00 CONCERTO delPorchestra diretta da S. Zannerini solisti G.BIasco (flauto), E.Guerrato (chitarra). Musiche di: M. Giuliani, G.Tartini, F.Carulli.
*	SABATO 26 aprile in Piazza Tartini III CORSA CITTA' DI PIRANO organizzata in collaborazione con la SOCIETA' SPORTIVA "PIRANO" TORNEO DI PANDOLO IV EDIZIONE.
TRA PITTURA, SCULTURA E POESIE
Si intitola "BITRIDIMENSIONEPOESIA" la mostra inaugurata il 15 marzo nell'ex chiesa delle Cappuccine a Burano (Venezia) -(aperta sino al 3 aprile).
L'esposizione presenta opere di pittura e scultura di Antonio Dei Rossi e Fulvia Zudič corredate dalle composizioni Verbo-Visuali delPartista e poetessa Michela Giacon. Dei Rossi e Zudič si innestano nella ricerca astratto-concettuale
con una personale rifles-sione sugli archetipi. At-traverso una ricognizione/ decostruzione delle strut-ture primarie pervengono a soluzioni in cui si incro-ciano tensione analitica e impatto materico.
Le poesie visive di Giacon dialogano con le opere dei due artisti, costituen-done il complemento di senso- e anche di non-senso- in vista di quel re-ciproco rinforzo dei lin-guaggi gia1 auspicato ed esperito dalle Avanguardie. Umberto Daniele
Decorozione floreole di Jano Crnošija per la serata dedicata alia donna
DEDICATO ALLE DONNE
Parliamo di donne e, quando parliamo di donne, lo facciamo in modo particolare durante la giornata internazionale della donna che e' Г 8 marzo. Questo e' il giorno in cui gli "angeli del focolare" vivono le loro 24 ore di gloria ricevendo regali ed omaggi floreali (mimose in particolare), come simbolici tributi di stima da parte dei componenti di sesso maschile che gravitano intorno ad esse.
In Casa Tartini abbiamo festeggiato la "SERATA DEDICATA ALLA DONNA" in modo un po1 speciale, con un recital di poesie, una mini sfilata di moda ed una mostra di modelli e lavori femminili. Nella sala delle vedute, venerdi1 7 marzo davanti ad un pubblico prettamene femminile, la piccola e graziosissima Elena Dojcinovski ha raccontato una fiaba, dopodiche' e1 iniziato il recital del gruppo letterario guidato da Daniela Paliaga e quello letterario dialettale guidato da Luisella Ravalico: abbiamo avuto modo di ascoltare alcune poesie scritte da Lean Ravalico-Pegan e Maria Palakovič (gia' da tempo apprezzata e premiata per le sue poesie in lingua ed in dialetto), Irma Fonda ha presentato due scritti che possono essere definiti "quadretti di un tempo che fu.." scaturiti dalla sua prolifica penna, intitolati" pan in casa" e "pan de figo". L'ultima poesia recitata a piu' voci era lafamosa "a mia moglie" di Umberto Saba.
La mini sfilata di modelli creati da Mariuccia, Mariella e Daniela, e' stata molto apprezzata ed applaudita dalle signore presenti in sala.
II programma della serata si e' concluso con la visita alia mostra del gruppo di lavoro manuale guidato da Maria Grazia Benussi e dei disegni del gruppo di moda e design guidato da Fulvia Zudič.
Colgo Poccasione per citare due delle molte date storiche che rigurdano P8 marzo e che forse non tutti conoscono:
nel 1912 in Russia le donne scelsero Pultimo sabato di febbraio come giorno dedicato alia lotta "per il pane e per la pace", dopo Pabdicazione dello zar il governo provvisorio concesse alle donne il diritto di voto. Era sabato 23 febbraio secondo il calendario giuliano, secondo il nostro calendario gregoriano era Г8 marzo; nel 1977 con la risoluzione 32/142 del 16 dicembre PAssemblea Generale delle Nazioni Unite dichiaro' P8 marzo Festa Internazionale della Donna.
In ultimo certa di interpretare il pensiero di tutte le donne, special-mente in questi tempi, vorrei ricordare a tutti gli uomini che un gesto affettuoso o una parola gentile non sono delle prerogative limitate ad un solo giorno dell'anno, ma sarebbero la vera dimostrazione di rispetto e amore se diventessero una cosa normale e di ogni giorno.
Adriana Can

PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK V LUCIJI SMO DOMA ŠPORTNIKI
Ponovno, kot že ničkolikokrat, smo dokazali, da radi tekmujemo, in seveda smo ponosni na vse uspehe, ki jih dosegamo. In teh ni malo! Ko smo se v vašem listu prvič oglasili, smo poročali o vstopu v ŠKL-ligo (* šolsko košarkaško ligo - op.ured.). Danes smo že v osmini finala in pred nami so novi izzivi. Želimo si lepe igre in tega, da bi zmagali, saj znamo v igri uživati.
^ Znamo pa še kaj drugega. Šolska tekmovanja - kot osnova piramide - rastejo v občinska, kjer smo osvojili naslove prvakov v odbojki za dečke, košarki, nogometu in namiznem tenisu.
Vse to je odskočna deska za področna tekmovanja, kjer smo osvojili drugo mesto v košarki, saj smo morali priznati premoč košarkarjev iz Divače in košarkaric iz Postojne. V igri malega nogometa smo si pridobili pravico nastopa v republiškem četrtfinalu. Ob vsem tem ne smemo mimo izvrstnih uspehov naše navijaške in plesne skupine, ki je na svoji prvi poti k vrhu osvojila prvo mesto. Naj omenimo, da so naše navijačice skupina, ki je v lanskoletnem finalu osvojila naslov državnih prvakinj.
Napad in obramba
Navijačice imajo tudi veliko zaslug..
Tako, pri nas se potrjuje, da je življenje s športom bogato in prijetno.
Zato - če želite uživati z nami, obiščite naše prireditve, bodite z nami in med nami!
novinarji ŠŠD pri OŠ Lucija
♦9?
eüromib
IMPORT - EXPORT
d.o.o.
Slovenske železnice skladišče SISAK 3, ob luki b.š. 6000 Koper, Slovenija Tel./fax: +386/66/22093, tel.: +386/66/391-144
SANITARNA KERAMIKA KERAMIČNE IN GRESS PLOŠČICE
SKLADIŠČE JESTVINA
EUROMIB
-	KOPALNE IN TUŠ KADI
-	VODOVODNE ARMATURE
Za kupljeno blago nad 40.000 SIT brezplačen prevoz. Možnost kredita.
t
CARINA
GLAVNI VHOD LUKA KOPER
Ne priporočamo!
m

PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK
ŠD PIRAN PREPRIČLJIVO NAJBOLJŠE
Na mednarodnem teku prvenstva Triveneta 16. marca letos so tekmovali tudi primorski tekači: iz Športnega društva Pirano in Atletskega kluba Koper.
V	italijanskem mestecu Sambucche blizu Trevisa so na štiriinpol kilometrih dolgi progi prevladovali piranski tekači.
V	absolutni konkurenci deklet je zmagala Pirančanka Svetlana Bajič, druga je bila Nena Mataija (AK Koper), tretja prav tako Pirančanka Danijela Gidunovič. V kategoriji od 15-17 let je prvo mesto osvojila Ljupka Stanimirovič (ŠD Piran), med dečki do 11. leta je bil prvi Miloš Bajič, tudi iz ŠD Piran. V kategoriji od 12-14 let je drugo mesto osvojil Semir Bečič, tretji Isen Veseli (oba ŠD Piran).
Med starejšimi dečki, do 17 let, je prvo mesto osvojil Mišo Jovičič iz ŠD Piran.
Športno društvo Piran je bilo med 32 nastopajočimi klubi tudi ekipno prepričljivo najboljše.
I.L.
ROSETOUR PIRANHA PRVI
Sredi letošnjega marca je piranska ekipa ROSETOUR PIRANHA s podporo glavnega sponzorja, turistično agencijo Rosetour Portorož -izpeljala prijateljski turnir v hokeju in line. Povabilu so se odzvali "Svedri" iz Ljubljane ter "No limits" iz Kopra. Domača ekipa je dokazala, da se redni treningi obrestujejo. Po treh odigranih tekmah: proti "Svedrom", "No limits" ter sestavljeio ekipi obeh omenjenih moštev, so domačini dosegli tri prepričljive zmage, saj so premagali "Svedre" z rezultatom 4:0, "No limits" 11:2 ter mešano ekipo z 2:0.
Najboljša strelca turnirja sta bila igralca Pirana: Letica ter Žlebnik vsak s štirimi zadetki. Končni izid:
1.	Rosetour Piranha Piran
2.	Svedri Ljubljana
3.	No limits Koper.
Dario Bartole
TEK ZA POKAL MESTA PIRAN
Ob praznovanju dneva upora proti okupatorju (27. april) in praznika dela bo Športno društvo Pirano 26. aprila pripravilo 2. tekmovanje v teku "Pokal mesta Piran", katerega pokrovitelj sta Občina Piran in Skupnost Italijanov Piran. Začetek teka bo v Piranu na Tartinijevem trgu, kjer bo tudi cilj. Dolžina proge za člane, članice, mladince in mladinke bo 8 kilometrov, proga za dečke in deklice rojenih od leta 1982 dalje bo 5 kilometrov. Tek za dečke in deklice se bo začel ob 10. uri, za ostale pa pol ure kasneje (10.30.uri)
VPIS IN INFORMACIJE
Predprijave lahko pošljete na naslov:
Športno društvo "Pirano", Kajuhova 12, 6330 Piran, telefon
066/73-529 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ali Ivu
Lazarju, Brkinska 3, Izola, po 20. uri na telefonu 066/63-600.
Prijavite se lahko tudi na dan teka, pred samim startom na
Tartinijevem trgu (med 8. in 9.30 uro).
Štartnina znaša 500 SIT.
Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. Zdravstvena pomoč bo zagotovljena. Tekmovanje se bo izvedlo v vsakem primeru in vremenu!
ROKOMETNI KLUB M-DEGRO PIRAN
Decembra lani je bila v Športni dvorani Lucija javna prireditev ŠPORTNIK PIRANA '96. Kot najboljša ekipa v kolektivnih športnih panogah je za bila uvrstitev v polfinale državnega pokala in za doseženo 5. mesto v I. državni ligi nagrajena članska ekipa ROKOMETNEGA KLUBA M-DEGRO PIRAN. Prav tako je bila za najboljšo mlado športno ekipo izbrana KADETSKA ROKOMETNA EKIPA M-DEGRO PIRAN in sicer za osvojitev naslova vice prvakinj države.
Za člansko ekipo M-DEGRO Piran igrajo: Mojca Hvala, Barbara Panger, Alenka Skof, Maja Güstin, Ivana Batistič, Martina Vrčon, Andreja Juraga, Vladoša Nižetič, Sabrina Kondžič, Alenka Popičl Dunja Žugelj, Nada Tutnjič, Tjaša Nižetič, Tina Jančič, Nina Kuštrin.
Za dosežene uspehe so zaslužne vse igralke in trener, vendar brez sponzorjev in donatorjev ter predsednika kluba in uprave spet ne bi šlo.
Državne vice kadetske prvakinje pa so: Nina Kuštrin, Suzana Veseli, Barbara Panger, Snežana Zloch, Violeta Jovičič, Ivana Batistič, Martina Vrčon, Andreja Juraga, Tjaša Nižetič, Helena Horvat, Tina Jančič, Alenka Popič, Gordana Vukobrad, Katja Maršič.
Ob tej priložnosti bi radi obvestili javnost, da so se po dolgih letih ponovno zbrale nekatere starejše igralke Rokometnega kluba Piran ti. VETERANKE, ki so uspešno prestale "krst" in 15. marca ponovno zaigrale na 6. mednarodnem ženskem veteranskem rokometnem turnirju v Izoli. Vabimo vse bivše igralke Rokometnega kluba Piran, da se nam pridružijo na rekreacijskih treningih. Več informacij o terminih treningov dobite pri Tanji Bejek (roj. Prinčič) na tel.št. 771-629 in Vidi Flego (roj. Draksler) na tel.št. 746-829.
Rokometni klub M-DEGRO Piran
MAYGUT
APARTMANI
FIZIOTERAPIJA
FIZIOTER API JA
Letoviška 11,
6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058
FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE
ROČNA MASAŽA/MASSAGGIMANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA
PIRAN
POREČ
r
PORTOROŽ CENTER
MAYGUT
FIZIOTERAPIJA
PORIOROŽANOV ŠAHOVSKI KOTIČEK vili. ŠAHOVSKI TURNIR OPEN PORTOROŽ 97 ALI KRONOLOGIJA NEKEGA INFARKTA, KI PA GA, ŽAL ALI NA SREČO, NI BILO...
Mecenstvo, sponzorstvo, pokroviteljstvo... so bili moralna dolžnost in - na nek način privilegij - bogatih!
Prihodnje leto mineva 40 let od - zdaj lahko že rečemo legendarnega - portoroškega turnirja, znanega tudi kot Fischerjev turnir. Ali bo ta jubilej priložnost za proslavo in promocijo turizma in Portoroža?
V portoroškem turističnem društvu so v tej smeri že povlekli prve poteze.
Kot vedno: upov in načrtov je zmeraj več, kot je možnosti za njihovo uresničitev. To je potrdil tudi letošnji portoroški PALACE-ov šahovski tradicionalni turnir. Vse želje, upe in hotenja je namreč postavil na trda tla šahovske realnosti. Ob koncu turnirja je slika, ki jo je "namalalo" 60 šahovskih umetnikov, izgledala takole: prvi je bil presenetljivo bolgarski mednarodni mojster Delčev, ki je, razen nagrado v višini 3.500 DEM, kot gost hotelov PALACE, dobil še vabilo za sodelovanje na šahovskem turnirju prihodnje leto (PORTOROŽ '98). Takšno povabilo je dobila tudi prva dama turnirja, madžarska šahistka Medvegy. Obe nagradi, tako moška kot ženska sta odšli v tujino. Končni vrstni red pa je bil: Delčev 7, Cebalo, Kožul, Rotstein, Sutovski, Nikolov 6,5, Tukmakov, Ferčec, Timošenko, Šitnik 6, Tratar, Kragelj, Pavasovič, Črepan, Daels, Stevič, Medvegy, Bednarič, Riegler, llijin, Belamarič 5,5...
Drugi del turnirja - bil je prav tako razburljiv, živčen in napet - se
je odvijal izven šahovnice - na relaciji sponzorji - organizatorji turnirja. Gledano objektivno je to splošni problem pri vseh prireditvah. S tega zornega kota potem niti ni bilo tako zelo strašno. Težave in skrbi pa se začnejo, ko se splošnost pojava udejani na konkretni prireditvi in na konkretnih osebah! Tedaj mrzlično iščemo možnosti, da bi rešili, kar se rešiti da. Pot reševanja problema se odvija nekako tako: šahovski organizator sestavi predračun šahovskega turnirja, pol leta pred datumom prireditve ga pošlje vsem odgovornim. Torej je časa dovolj, da potencialni sponzor premisli, razmisli, domisli... kaj, kdaj, kako, koliko. Priznam, da v tem primeru sicer obstaja skoraj hamletovska dilema: biti ali ne biti sponzor oz. prevedno v vsakdanji jezik - dati ali ne dati denarja. Jasno je, da bi sponzorji najraje videli, da turnir je - a brez denarja. Žal pa tej dilemi ni kos niti Salomonova modrost, še manj pa živi, smrtni, grešni in ne preveč modri organizatorji turnirja! No, kljub temu pričakovanega infarkta ni bilo (žal ali na srečo?).
Pa da slika le ne bo tako "črna", je treba le priznati, da so se sponzorji na koncu obnašali kot ljudje, ki gledajo globje in širše. In to je vendarle vzpodbudno. Bi pa bilo vseeno zaželeno, da se v prihodnje takšnih razburljivih situacij poskušamo raje izogniti. Tudi zaradi infarkta!
Jovan Nikolič
Leta 1993 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila bolezen TBC (jetika) za globalni problem in jo uvrstila med vodilne infekcijske bolezni, zaradi katere je umrlo že veliko ljudi in jih bo v naslednjih 10-ih letih še več, če se bo trend širjenja bolezni nadaljeval. Ravno zaradi tega se je lotila boja proti TBC s programom, ki naj bi ga kot nujno sprejele vse države. Zdravstveni delavci in prostovoljci naj bi v prvih dveh mesecih spremljali zdravljenje in ugotavljali njegovo napredovanje, kar se je pokazalo v mnogih državah kot precej uspešno.
TBC je kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Mycobacterium tuberculosis. Bolnik s tuberkulozo je le člen v verigi okužb, ki jo je treba nemudoma prekiniti. Zato je potrebna prepoznava, prijavljanje in zdravl-Me. Najpogostejša je TBC pljučna bolezen, prizadeti pa so lahko vsi telesni organi in tkiva.
Z bacili, ki povzročajo TBC, se srečamo, ko pridemo v stik s tuberkoloznim bolnikom. Ta izloča - predvsem ob kašlju ali celo pri Qovorjenju - drobne kapljice, ki vsebujejo bacile in dlje časa lebdijo v zraku. Bacili vstopijo v dihala in tam ostanejo do konca
7. APRIL - SVETOVNI DAN ZDRAVJA
vašega življenja. Vstop bacilov TBC v dihala zdravega človeka imenujemo prvo okužbo. Ta je običajno v mladosti in poteka večinoma neopazno. Prvo okužbo prepoznamo s tu-berkulinskim testiranjem.
Osebe, ki imajo v svojih dihalih bacil TBC, lahko ostanejo zdrave za vse življenje in nikoli ne obolijo. Nekateri med njimi, ko jim pade odpornost, zbolijo takoj po okužbi ali kasneje v življenju. Bacili v telesu se začnejo razmnoževati in povzročajo bolezen - TBC. Koga danes ogroža TBC? Odrasle in otroke, ki so bili v stiku z jetičnim bolnikom. To pomeni, da z njim živijo ali delajo v istem prostoru. Ogroženi so okuženi z virusom AIDS-a, priseljenci iz drugih krajev, socialno šibkejše osebe brez dohodkov, brezdomci, kronični alkoholiki, narkomani ter ljudje z drugimi kroničnimi obolenji.
Naj vam še predstavim Dispanzer za pljučne bolezni in TBC, ki dvakrat tedensko deluje v Zdravstvenem domu v Piranu. Preglede opravljajo zdravnik specialist pulmolog, rentgenski tehnik in višja medicinska sestra. Razen odkrivanja in spremljanja zdravljenja, pa zdravstvene vzgoje kroničnih pljučnih bolnikov (bolniki z astmo, kroničnim
bronhitisom, pljučnim rakom in alergijam;) posvečamo veliko skrb tudi TBC bolnikom, ki so ne le zdravstveni problem, ampak tudi socialno-ekonomski, zato vključujemo v njihovo zdravljenje tudi patronažno službo. TBC je bolezen, ki zahteva šest ali devet mesečno zdravljenje in stalni nadzor. Ob odkritju TBC bolnika moramo pregledati vse ožje družinske člane, ki so bili z njim v stiku. Če je test pozitiven, se zdravnik odloči za rentgensko slikanje in pregled. Ugotovil bo, ali so že zboleli za tuberkolozo ali pa so samo okuženi z bacilom TBC. V primeru, da obolenja še ni, se bo odločil za zaščito - kemoprofilakso, ki traja 6 mesecev.
Tuberkulinsko testiranje se obvezno izvaja tudi pri otrocih in mladostnikih v sedmem razredu osnovne šole ter študentih ob vpisu v prvi letnik.
V občini Piran letno odkrijemo pet do sedem bolnikov z aktivno pljučno TBC.
Kljub temu da TBC danes uspešno zdravimo, ne zanemarjajmo boja proti tuberkolozi, kajti lahko jo tudi uspešno preprečimo.
TATJANA DETONI, višja medicinska sestra Zdravstveni dom Piran
PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK
PRIMORSKI ROCK & ROLL
Rock & roll klub KIWI iz Pirana bo najbrž zelo razveselil ljubitelje tovrstnega plesa, ko bodo prebrali o presenetljivih rezultatih Kiwijevih plesalcev. Na tekmovanju, ki je potekalo 8. marca v Mariboru, sta Nicoletta TUL in Tirni KOS iz Pirana nastopila prvič in takoj osvojila odlično 3. mesto v kategoriji "mini". Z enakim rezultatom se lahko pohvalita tudi Tjaša BEDENE in Niko SARDOČ iz Izole, ki tekmujeta v višji kategoriji (pionirji 2), katera zahteva že težje plesne figure. Seveda si zaslužita oba para naše čestitke!
bJBBBm		~ i : :
		
JK PIRAT IMA NOVEGA PREDSEDNIKA
Na začetku marca je v prostorih krajevne skupnosti Portorož potekala redna letna skupščina. Člani jadralnega kluba so poslušali poročila o delu posameznih sekcij in celotnega kluba ter finančno poročilo. Zabeležili so desetletnico uspešnega dela modelarske sekcije, ki jo vodi g. Dušan Černe. Ugodno so ocenili lanskoletno delo, zlasti športne rezultate, urejanje kluba in načrtno delo dosedanjega vodstva in predsednika g. Karla Boleta.
Razrešili so dosedanje organe kluba in izvolili nove. Odslej bo klub vodil g. Žare Lipušček, podpredsednik pa je g. Dušan Puh.
Za letošnje leto so sprejeli načrt dela. Največ pozornosti bodo člani in vodstvo kluba namenili jadralnemu tekmovalnemu športu, vzgoji podmladka, modelarski dejavnosti in ljubiteljstvu starih bark. Nadaljevale se bodo priprave za gradnjo doma vodnih športov, ki naj bi se pričela v letu 1998.
(B.M. in M.M.)
PISMA PORTOROŽANU ODMEVI NA RAZLIČNE ČLANKE V PORTOROŽANU
Že nekaj časa se ob prebiranju raznih pobud posameznikov sprašujem, ali imamo v mislih, razumu, srcu le še denarnico, saj kažejo, da nas vse bolj zapuščajo vrednote, po katerih smo bili svoje dni cenjeni, spoštovani. Z raznimi pobudami kažemo na to, da nam ni mar ekologija, estetika, niso nam mar več spomeniki...
Gledam, opazujem Portorož in življenje v njem. pa se sprašujem, kaj bi bilo v njem turistu lepega, privlačnega, toplega... Hoteli, ki spominjajo na bolnišnice, ograje, zapore, prepovedi, hrup na nebu, "čistoča" morja, po katerem večkrat plavajo mastni madeži, ali plaža, katero so letos prekrili z rdečim peskom, da so se ob vetru in hoji dvigovali oblaki prahu? Turisti so se zgražali, domačini pa sramovali. Kolikor se hoteli trudijo za kvalitetnejše usluge, toliko potem drugi, ki razmišljajo le od danes do jutri, vse nemarno izničijo! O odgovornosti za tako početje pa verjetno nihče sploh ne razmišlja.
-	Potem zasledim članek, poln opolzkega sprenevedanja "Bi Portorož z odstranitvijo (vsaj enega) skladišča soli svobodneje zadihal?" *(V decembrski številki Portorožana - op. uredništva). Portorož bi svobodneje zadihal z zmanjšanjem hrupa na cesti in nebu, z odstranitvijo vsemogočih ograj, z večjo ekološko zavestjo, kar pa je zagotovo sprto z razmišljanjem o postavitvi pristanišča v Portorožu, da bi potem lahko nekaj "Hokus-pokus" ladij onesnaževalo morje in obalo. Zanimivo je, da ima stranka SDS postavitev pristanišča (na Fizinah -op. uredništva) celo v svojem programu in da ista stranka v istem programu govori o svojem trudu za izboljšanje ekologije. Ob tem pa ji ni mar za tehnični muzej, ker ga verjetno ni dala zgraditi ta stranka. * (Govor je o skladiščih soli na Fizinah.
-	Bliža se poletje in z njim bodo prišli turisti. Ker me naša obala, mesta, okolje, spominja bolj na južne kraje - seveda zaradi umazanije, ki je opazna na vsakem koraku, predlagam portoroškemu Turističnemu društvu, da ob koncu tedna organizira prostovoljno akcijo čiščenja okolja (pobiranje odpadkov). Za opravljeno delo pa naj se izstavi račun OKOLJU, katero verjetno, ne organizacijsko ne iniciativno, takšne akcije ne zna speljati. Kakor tudi ne vidi, da že več kot deset let ljudje vestno ločujemo papir, steklo ter ostale odpadke v posamezne zabojnike, odvažanje pa je za vse vrste odpadkov še zmeraj skupno. To omenjam zato. da ne bi nekoč kdo poudarjal, kdo mora koga vzgajati.
-	Tudi članek "Mačehovski odnos Športnega centra do vaterpolis-tov" oziroma odgovor tega centra na omenjeni članek (objavljeno lani v 10., odgovor pa v 11. številki Portorožana - op. uredn.) še zdaleč ne pove resnice. Odgovor le zamegljuje in pove osebno stališče nekaj oseb, ki nikakor ni stališče krajanov. Zato svetujem, da vodstvo centra prisluhne krajanom, kateri so s podpisi jasno izrazili ^
PISMA PORTOROŽANU
p®3 zahteve po izgradnji vodnega centra.
Krajani in klub VATERPOLA želimo našim otrokom, vsej mladini, omogočiti treniranje na domačem terenu in ne - kot se dogaja sedaj -da se otroci vozijo na treninge v Umag, Trst... Nočemo bazena olimpijskih dimenzij, želimo le, da Športni center prisluhne željam, potrebam in predlogu Vaterpolo Kluba, ki predlaga rešitev za polovično ceno, kot jo išče Športni center.
Nina Ravbar, Senčna pot 82, Lucija
Pojasnilo uredništva k pripombi avtorice na vestičko z naslovom "Bi Portorož z odstranitvijo (vsaj enega) skladišča soli svobodneje zadihal?", ki je bila objavljena v lanski novembrski številki (št 11) Portorožana na prvi strani. Predlog za rušenje vsaj enega skladišča soli na Fizinah v Portorožu je dalo nekaj posameznih krajanov prisotnih na javni obravnavi osnutka ureditvenega načrta za obalno območje Bernardin - skladišče soli, ki je bila 14. novem bra'96 v prostorih KS Portorož Omenjeni predlog je bil na obravnavi sprejet kot pobuda tega zbora in ne kot pobuda katerekoli stranke. O kulturnem, estetskem, upq^abnem, itd... pomenu obeh skladišč soli ima pač vsak pravico misliti, kar hoče in svoje mnenje tudi povedati... Če ga bodo potem vsi po piramidi navzgor - do vrha, kjer se o tem resnično odloča - tudi zares upoštevali, pa je drugo vprašanje... Tako ima na primer bralka N. Ravbar čisto legitimno pravico, misliti drugače. "Zmagali" pa bodo najbrž bolj prepričljivi in utemeljeni argumenti...
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Marta BRILEJ s Strme poti 1.000 tolarjev, gospa iz Mirnega kota, ki pa ne želi biti imenovana 1.500 tolarjev, ga. L.H. 2.000 tolarjev, ga Štefanija 0GRIN s Sončne poti 2.000 SIT ter Gordana in Iztok ČADEŽ s Seće 1.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
KOPER
elikonl
Podjetje za čiščenje poslovnih prostorov in gospodinjstev
Sedež: Budičinova 8, Koper
Pisarna: Muzejski trg 7/2, Koper
tel.: 066/22-955
tel./fax.: 066/23-390
OPRAVLJAMO STORITVE:
-	čiščenje poslovnih prostorov in gospodinjstev
-	generalno čiščenje marmorja, PVC gume itd. z ustreznimi premazi
-	pranje itisona, tepisona, stekla
-	antibakterijsko čiščenje jogijev brez kemikalij
DOMAČA gostilna PORTON na Sončnem nabrežju 18 v Izoli tel. 066/64-506 ODPRTA VSAK DAN OD 11. DO 24. URE
Nudimo:
-	domače istrske jedi (bobiči, njoki...)
-	ribje jedi it i special it et e (tudi rižansko postrv)
-	žabje krake in domač kruh...
Pri PORTONU vam lahko pripravimo družabna srečanja, poslovna kosila in večerje, poroke in druga srečanja večjih skupin (do 80, 90 ljudi in
več).
Pri PORTONU smo uspešno pripravili poslovna kosila, večerje in druga srečanja pomembnih firm z Obale (Luke Koper, Jestvine, Primorskih novic...)
Prepričajte se!

цчу.тм
PISMA PORTOROŽANU
BRALEC S SEČE ODGOVORNE NA OBČINI SPRAŠUJE 0 KANALIZACIJI NA SEČI
Ime mi je Iztok Čadež, rojen sem 19.7.1957 v Kopru, stanujem na Seči 90. Od leta 1993, odkar urejujem potrebne zadeve okoli uporabnega dovoljenja za našo hišo, so se začeli problemi. Najprej sem si prebral zapisnik o prevzemu te stanovanjske hiše in tam ugotovil pripombe oz. zadržke za neizdajo tega dovoljenja. Sanitarni inšpektor, g. Ivan Stopar, ni bil zadovoljen z greznico. Po nekaj pogovorih z njim sem ugotovil, da bi morala biti greznica precej večja od obstoječe, kar pa bi potegnilo za sabo preveč stroškov. Kot sledi iz omenjenega zapisnika, sem od projektanta te kanalizacije, g. Sergia Laganisa (z Urada za urejanje prostora občine Piran - op. uredništva) zahteval dopis s pojasnilom, kdaj bo v našem naselju zgrajena kanalizacija. Dopis, s podpisom g. Kočevarja, vodje Urada za urejanje prostora (kamor sodi tudi sklad stavbnih zemljišč - op. uredništva) sem tudi prejel. Iz dopisa je razvidno, da so za ureditev kanalizacije Seča -Paderna namenjena določena sredstva. To potrdilo/dopis sem poslal sanitarneu inšpektorju, g. Stoparju, vendar to ni bilo dovolj. Napisal sem tudi prošnjo za pridobitev začasnega uporabnega dovoljenja in jo poslal g. Mallyju na občino, vendar mi do danes nanjo ni odgovoril.
Leta 1995, pred volitvami za župana, so začeli z deli na območju, ki prihaja od hriba pri gostilni "Pri Tinetu" mimo "Droge" do črpališča. Takrat sem upal, da bo kanalizacija kmalu prišla tudi do naše hiše. Zgradili so jo do črpališča pri "Drogi" in tam se je tudi končala: 30 m pred našo hišo! Kmalu za tem je na tem področju na občini začel delati drug projektant, g. Valter Klobas. Tudi z njim kontaktiram in se pogovarjam in tudi on spet obljublja. V lanski decembrski številki Portorožana sem prebral, da je za leto '97 predvidena izdelava dokumentacije za gradnjo kanalizacije med Sečo in Pademo.
Želel bi izvedeti od osebe, ki je za to kompetentna, da mi posreduje resno (verodostojno) informacijo ali bo kanalizacija Seča Paderna narejena pred letom 2000 oz. kdaj bo!
PORTOROŽAN SPRAŠUJE OBČINO PIRAN OZ. NJEN SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ, KDAJ BO - REALNO REČENO - ZGRAJENA KANALIZACIJA SEČA - PADERNA IN V IMENU SVOJEGA BRALCA PRIČAKUJE TUDI ODGOVOR!
r 09»M0 SE V PERgo ^
^	PIZZERIA - PUB	1
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775
vsak dan od 17.00 do 02.00
glasba v živo
Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči
špageti, tortelini. ravioli, peresniki
iL
Meso na žaru
sampinioni na zaru
in se in se
-d

Marinko Babic s.p. Obala 127, Lucija tel.: 066/772-516 mobitel: 0609/615-943
LUCIJA
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
RENTACAR
ORGANIZACIJSKE STORITVE
VZDRŽEVALNA DELA V STANOVANJSKIH OBJEKTIH
L
OKREPČEVALNICA Lucija, Obala 120 Tel: 066/771-866
KUL-(T)-URA galerija casino gosti cihlarjeve slike
Ob koncu marca so v portoroški galeriji Casino odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Jureta Cihlarja.
jure Cihlar, ki živi in ustvarja v Portorožu, je imel že več kot štirideset osebnih razstav, sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter za svoja dela prejel šestnajst nagrad in priznanj.
Njegova likovna dela, opredeljena s krajino, atmosfero kraškega in istrskega okolja, marin, obmorskih vedut, so specifična in hkrati verna podoba okolja, ki ga ima umetnik rad in mu nudi inspiracijo. Barve in poetično lirične podobe njegovih slik nam v času, ko je prihod pomladi zapisan ne le v naših dušah, pač pa tudi v koledarju... zagotovo nudijo umetniški užitek.
med petjem in plesom
Aprila je KUD Karol Pahor pripravil dve prireditvi (obe bosta v portoroškem Avditoriju):
-	v petek, 11. aprila ob 20.00 uri bo revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 97 - večer ljudskih pesmi.
Nastopilo bo 6 skupin in sicer: Pevska skupina "KANTADORI" Gračišče, BISTRIŠKE ŠKUORKE Ilirska Bistrica, ženska pevska skupina "ROŽE MAJAVE" Rezija, ženska pevska skupina "STU LEDI" Trst, pevska skupina HRUŠIŠKI FANTJE" in "ŠAVRINSKE PUPE EN RAGA-CONI". Program bo povezovala Rožana Koštial. (Vstopnina 500 SIT).
-	v petek, 26. aprila ob 20.00 uri pa bo folklorni večer:
PODROČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH
SKUPIN
(Vstopnina 500 SIT)
STUDIO JANA BERNARDIN
modeliranje nohtov in prodojo
^ •	-terapija pogrizenih nohtov,
v . ' A - protetika deformiranih nohtov, 4 'Ii - podaljševanje naravnih nohtov v obstoječo in želeno
^_.	obliko,
^ -	- manikura naravnih nohtov,
- prodaja preparatov za nego naravnih nohtov NOVO - NOVO - NOVO - NOVO profesionalni make-up Naučite se poudariti poteze, ki so vam všeč in spretno prikriti tiste, ki vam niso! Pogrizene in lomljive nohte vam strokovno uredimo in podaljšamo z visokokvalitetnimi materiali ter vas odvadimo grizenja nohtov. URNIK: vsak ponedeljek, sredo in petek - popoldan; vsak torek, četrtek, soboto - dopoldan.
Obala 2, Portorož, tel.: 475 60 15
PISMA PORTOROŽANU čistoča v piranu
Vsak občan, sprehajalec ali turist lahko opazi kršitve javnega reda in čistoče v samem mestu Piran: ob obali ali na sprehajalnih poteh, ki vodijo v periferijo mesta. Z najrazličnejšimi odpadki in iztrebki so vedno onesnažene ozke, s kamni tlakovane poti, ki vodijo iz mesta proti stolnici, prav tako okolica stolnice, kjer se najdejo tudi rabljene brizgalke in igle. Na majhnem pasu obale, nasproti stavbe, ki je služila kinodvorani in kjer se lahko otroci igrajo na pesku, so si moški omislili stranišče. Močno zaudarja po urinu (morje do tega mesta ne sega in ga ne more izpirati), v poletnem času se pridruži še vonj iz smetnjakov, poleg tega pa še smrad živalskih iztrebkov.
Prizadeti občani se sprašujemo, zakaj je stanje tako. Lastniki psov, ki onesnažujejo mesto, ne plačujejo kazni, nihče jih ne nadzira. Nihče ne kaznuje ljudi, ki onesnažujejo javne prostore. Zakaj inšpekcijska služba ne opravlja teh nalog? Zakaj ljudje mečejo odpadke, kamor se jim zljubi?
Dosti je bilo že govora o javnem stranišču...
Občani zaradi takega stanja trpimo in opozarjamo odgovorne službe, da naj kaj ukrenejo!
Štefka Tomac, Piran Društvo za kulturo bivanja Piran
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko
interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
očistimo naše okolje
Pomladni meseci so že tradicionalno namenjeni radikalnemu čiščenju našega okolja, naših kleti, podstrešij, ... Zavihajte rokave in se aprila priključite vsakoletni akciji "Očistimo naše okolje".
Javno podjetje Okolje bo aprila kot sicer vsako leto na ustrezna mesta namestilo zabojnike za kosovne odpadke (o datumu in kraju, kjer bodo zabojniki stali, bodo občane še obveščali preko sredstev javnega obveščanja). Mi pa pozivamo vse, da se pridružijo velikega pomladanskega čiščenja.
il
KLUB MLADIH PIRAN -MLADINSKI SERVIS
ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV
IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14, II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00-15.00 razen sobot, nedelj in praznikov
kavarna GALERIJA
na Tartinijevem trgu v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
RADIO OGNJIŠČE
-фг-
STUDIO KOPER 91.2 MHz
NAŠA BARBARA Vsako soboto 17:15-18:30
GLASBENI LEKSIKON Vsako sredo 16:15-17:00
PORTOROŽANOV
tr
PE15CIVENDOLO
*	Da je s TURIZMOM pri nas nekaj hudo narobe, potrjuje zapis v Primorskih novicah, da je pokritje letnega dela portoroškega Avditorija za turizem nujna naloga, če želi Portorož ostati kongresno mesto.
Piranski teater tone v pozabo!
*	RIBIČI so ponovno menjali kralja, niso se pa pogovorili o svojih medsebojnih odnosih.
Država še naprej nič. Molči in čaka, da ribiči ponovno menjajo kralja...
*	DELOVIŠČE, ki sicer ne zasluži popolnoma tega imena, je odprto že tri mesece... (zapis spet v P.N.)
Kakšno pa naj bi bilo delovišče v popolnoma nenavadni situaciji, ki je možna le v Piranu. Dotrajan mestni sistem kanalizacije, vode, elektrike in tlaka je bil potreben obnove.
Malo pa je treba tudi potrpeti, če imaš rad mesto, kjer živiš in ob spoznanju, da se je oblast končno spomnila tudi nate.
Trgovci in gostinci pa morajo že po zakonu dobiti nekakšno olajšavo ali pomoč, saj smo v Evropi...
*	GARAŽE
Ko je pred leti SMELT razgrnil načrte za gradnjo garažne hiše pod piransko stolnico, je cerkev molčala, Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zganjal hudiča in občina čakala na rezultat.
KS Piran je takrat nakazala celostno, rešitev dolgoročno, ker je v načrtih videla sanacijo cerkve, dostopa na punto in v Fieso, s tem pa tudi rešitev prometnih zagat.
Danes vemo, da je tudi zemlja okoli stolnice občinska, občina celo trdi, da je državna. Sprenevedanje, da te zvije. Pirančani pa še vedno verjamejo v garažno hišo...
PESCIVENDOLO
NEOKOALICIZMI
V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da se je v Piranu oblikovala nova politična koalicija, ki jo sestavljajo LDS in njeni politični sateliti: SKD, Zveza za Primorsko, Lista za turizem, en košček Zelenih, SNS, DeSUS. Izven koalicije pa so ostali SDS, Zveza za piransko občino in ZLSD. (BY
PASS KOALICIJA KOT BY PASS PODJETJE)
* ★ *
Sicer pa je nova koalicija nastajala tudi po direktivah in dirigiranju "od zgoraj" (oh, vrnili so se lepi, dobri stari časi, ko so drugi mislili namesto baze!) LDS je na pritiske DeSUSA in po komandi svoje centrale iz Ljubljane naredila "usodni zgodovinski" korak in prekinila sodelovanje s SDS. Naslednji zgodovinski korak je bil, da so se predstavniki LDS-a začeli spogledovati (beri: pogajati) z Združeno listo. Vendar pa še ni preteklo dovolj vode, da bi ZLSD pozabila, kako jih je LDS na državni ravni "nategnila", ko se je pri oblikovanju nove vlade spečala s SLS. Še najbolj se je povezavi z eldees upirala nova predsednica občinskega odbora ZLSD, ga. Vojka Štular. Eldeesovci so se menda še posebej potrudili in jo prišli snubit kar domov. Pa se gospa takšni tovarišiji ni dala prepričati. (KO SE DAMA ODLOČI, DA BO (OSTALA) DAMA, BI JO (MOGOČE PREPRIČAL LE PARTIJSKI DANDY B. PAHOR)
Istočasno kot LDS se je tudi ZLSD lotila sestavljanja svoje koalicije (ki bi seveda nujno preprečila sestavo LDS-ovske), s čemer se je župan Franko Fičur malce prezgodaj pohvalil Sašu Šramlu, sicer prvaku LDS, tajniku občinske uprave in občinskemu svetniku. Ko je Šraml to slišal, ga je menda kar hladen pot oblil. Takoj je stekel v zgornje nadstropje občinske stavbe v prostore upravne enote na posvet in po pomoč h Klavdiju Mallyju (ki je bil na zadnjih občinskih volitvah LDS-ov kandidat za župana). Mally je ročno, pronicljivo ugotovil, da je vrag vzel šalo na stran, da je treba zavihati rokave, rešiti kar se da in takoj oblikovati novo koalicijo. Seveda je Šramlu narekoval jasna navodila, kdo sme vstopiti vanjo in koga mora pustiti pred vrati. (TRESLA SE JE GORA, RODILA SEJE MIŠ)
In kakšni so bili argumenti, s katerimi so modreci prepričevali kandidate za
03 novo koalicijo? Povsem običajni: nekaj so jih prestrašili, da bodo izgubili službe in pozicije, druge so prepričevali, da bo ZLSD začela delati po občini čistko, ipd. , ako se seveda ne pridružijo neokoaliciji... Za nekatere so si vzeli čas in jih lovili po Piranu, da bi jih vključili v novo zvezo, nekatere pa so kar vključili in jih tako postavili pred dejstvo. Tako jih je nekaj šele iz časopisa izvedelo, da so člani nove by pass koalicije (ARGUMENT «STEZO": PRIDI Z NAMI, BODI "IN")
Vozadnju vsega tega na novo vzpostavljenega kolaborazionizma naj bi bilo menda tudi imenovanje nove direktorice Avditorija. Ob tem naj bi se LDS in SDS sprla. Ker SDS v svojih zahtevah ni hotela popustiti, jo je LDS nagnala iz koalicije in stvar je bila zaključena. Seveda pa je bila ob tem užaljena Lista za turizem, kateri je LDS obljubljala, da bo na čelo Avditorija lahko postavila svojega človeka. Vendar je obljubo zatajila. Seveda v Listi za turizem kuhajo zamero in obljubljajo osveto. Če bo LDS Še naprej uveljavljala svoje neobalkanske metode "nad-mudrivanja", ji bodo "turisti" odrekli poslušnost, pa čeprav bodo potem "out". (BOLJE (AUT)IST KOT (IN)TRIGANT)
Ob ustanavljanju novega občinskega turističnega giganta Gospodarsko interesnega združenja - GIZ-a so na zadnji seji občinskega sveta zopet lahko poslušali lamentacije turističnih ekspertov, kako občina ne pomaga turističnemu gospodarstvu. Če pa že kdaj pomaga, pa to naredi z zamudo. Če pa pamaga z zamudo, je enako kot da ne bi naredila nič. Občina v letošnjem proračunu za potrebe GIZ-a načrtuje sredstva v višini 34.000.000,00 SIT. Ta sredstva naj bi porabila za promocijo turizma v naši občini. Pa je pricurljalo na dan, da v GIZ-u samo za plače zaposlenih predvidevajo 26.000.000,00 SIT. S takim planom bi torej evidentno bore malo ostalo za promocijo! (pA BI NAMESTO TEGA BILO NEKAJ (NESLABO PLAČANIH) DELOVNIH MEST
- ODLIČNA PODLAGA ZA NOVE KOALICIJE)
★ * *
^i isti turistični delavci, ki danes zahte-■ vajo ustanovitev GIZ-a, pozabljajo, kako Je še pred kakšnimi sedmimi leti obstajal Гпр Portorož in kako so ta isti delavci z peljem TOP Portorož likvidirali, da bi nato ahko gospodarili vsak v svojem fevdu. (NE0FCVDALCI)
NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA:
VELIKA NOČ V NAŠEM KRAJU (PROSTI SPIS)
Zgodovina ve povedati, da smo Slovenci ta praznik poznali že davno pred dnevom, ko je ljubljanski škof prvič govoril po televiziji in ko je tako postala Velika noč uradno priznana. Moj
tata pravi, da so takrat komunisti šunko in pirhe jedli samo skrivaj, od tega dne dalje pa so jih začeli celo barvati; pri tem je marsikdo tudi samega sebe prebarval v črno, misleč, da je rdečim za zmeraj odklenkalo. Moj tata meni, da so bili tudi sicer ravno črni in rdeči tisti, ki so od zmeraj najbolj vneto "farbali" ljudske množice, pa se mi zato sila čudno zdi (spričo tolikšne pleskarske vneme), da je imela pred leti tovarna barvil Aero Celje nekakšne težave. Na te besede je moja mama spravljivo pripomnila, da tudi moda oblačenja vsako leto menja barve, pa se zato nihče ne razburja; okusi se pač spreminjajo. Moj tata je odvrnil, da je v politiki sprememba okusa glede barve precej draga reč, pri čemer račun poravnajo zmeraj tisti, ki se sploh ne ukvarjajo s politično slikarijo ali pa so celo barvno slepi.
Prvi znaki bližajoče se Velike noči v našem kraju so tuji avtobusi priletnih turistov, ki so si
običajno na las podobni in vzorno varčni. Pričajo o tem, da so turistični delavci začeli počasi obračati kolesje svoje aktivnosti in da jim bo najkasneje ob koncu poletne sezone uspelo privabiti tudi kaj razsipne mladine. Moj tata pravi, da bi z malo več smisla za reklamo turistični sektor prav to pomlad lahko zaslužil več kot običajno: v svojo ponudbo naj bi vključil ogled piranske stolnice oziroma vidnega znaka božje jeze, ki grozi, da bo lastni hram pogreznila v zemljo, odkar iz jezera v Fiesi smrdi po gnojnici prav do nosu sv. Jurija na vrhu zvonika. Druga možnost bi bila ta, da bi jamo za cerkvijo razkazovali kot najnovejše odkritje pradavnih katakomb; saj turisti itak vse verjamejo, za kar se moramo spet zahvaliti našim turističnim dejavnikom, ki skrbijo, da tujina ne izve česa preveč o slovenskih znamenitostih. Moja mama, blaga duša, je pripomnila, da to površno obveščanje mogoče le ni tako zgrešeno, saj zanimanje lahko pritegnemo tudi s skrivnostnim, pomenljivim molčanjem, ki v tujcih zbudi radovednost in začnejo potem trumoma siliti v deželo, ki tako ljubosumno skriva podatke o sebi. Pa je moj tata na te besede odvrnil, da je očitno vedno manj radovednosti na tem svetu.
O tisti jami za piransko stolnico imam seveda jaz čisto svoje mnenje: mislim, da gre za čudež! Nebo je nedvoumno namignilo, kje naj občina začne z gradnjo podzemne garažne hiše in je tudi že izvedlo prvo fazo! Ko sem naglas povedal te misli, je moj tata nekaj časa molčal, nato pa vidno presunjen dejal, da imam prav, saj edino božji čudež lahko reši piranske prometne zadrege; dan, ko jih bo za zmeraj konec, pa bi morali proglasiti za občinski praznik. Resno je še dodal, da je čudež Kristusovega vstajenja od mrtvih prava malenkost v primerjavi s čudežem urejenega prometa v Piranu (če se bo sploh zgodili).
Morda bi se ta religijozni pogovor še nadaljeval, če se tata ne bi domislil, da mora pohiteti v bife "Pri žejni sipi", kjer je bil tisto uro sestanek odbora zagovornikov gradnje zaprtega plavalnega bazena za plavalne treninge (kot veste, so navdušenci zbrali blizu dva tisoč podpisov v podporo gradnje). Moja mama je posmehljivo pripomnila, da gre bržkone za sestanek odbora podpornikov bifeja "Pri žejni sipi", pa je tata užaljeno odvrnil, da je stvar resna, saj je omenjeni bife celo obljubil znaten prispevek - cisterno neklorirane vode na dan otvoritve bazena. Mamine pripombe o tem, da bo na ta račun pripravljalni odbor požlampal dve cisterni žlahtne kapljice, ni več slišal.
Ob koncu domače naloge želim vsem skupaj veselo Veliko noč! Doslednim ateistom, ki se bodo odpovedali šunki v imenu svojega prepričanja, pa tolažba: niste sami - na svoji strani imate vse vegetarijance tega sveta!
Sonja Požar, Lucija
Številka/numero 3* marec/marzo 1997* letnik/anno VII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/ REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16 Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABO-RATO: Adriana CAH, Umberto DANIELE, Tatjana DETONI, Milica MASLO, Valentina KLEMŠE, Dario BARTOLE, Gašper P. KUŠTRIN, Alberto PUCER, Leon KLEMŠE, Milan MAHNIČ, Marta BESENIČAR, Ivanka PIRNAT, oče Franc, novinarji ŠŠD OŠ Lucija, Ivo LAZAR, Sonja POŽAR in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI, Rudi MRAZ
TRKAMO NA VAŠE SRCE
V noči od 28. februarja na 1. marec je v Dragonji št. 110, pri družini Čeligo, močno zagorelo. Rdeči petelin jim je "požrl" kar tričetrtine stanovanjske hiše. Škoda je ocenjena na okoli 5 milijonov tolarjev.
Žal družina hiše ni imela niti zavarovane, tega denarja pa sama tudi nima. Zato upajo na pomoč sorodnikov, občine, do-natorjev...
Območna organizacija Rdečega križa Piran se je odločila za akcijo zbiranja sredstev za družino Čeligo. Vsi, ki ste pripravljeni družini, ki je tako rekoč čez noč v požaru izgubila skoraj vse, priskočiti na pomoč, lahko svoj denarni prispevek nakažete na žiro račun št. 51410-67880581.
Na položnico v predalček, ki označuje zvezo, vpišite številko 88, pod "namen" pa vpišite "za družino Čeligo".
Družino Čeligo (žena Stanislava, mož Roman in hči Alenka) lahko dobite po telefonu na št. 79-071.
Imena donatorjev bodo po zaključeni akciji javno objavljena (po 15. aprilu).
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
♦	Nudim ŠIVILJSKE STORITVE: izdelovanje in popravilo oblačil. Informacije: 772-070.
♦	GOLF, letnik '82, rumene barve, prevoženih 164.000 km, solidno ohranjen prodam'. Cena po dogovoru. Informacije: 771-177, zvečer.
♦	PRODAM POROČNO BOLEKO (ročno šivana) - za informacije pokličite na tel.št.: 75-058 po 15.uri.
♦	Prodamo RAČUNALNIK 486 SX (Cena od 600 do 700 DEM). Tel.: 79-341, kličite med 14. in 17.uro.
♦	ŽENSKI PEVSKI ZBOR LUCIJA potrebuje pevke - altistke. Zainteresirane se oglasite na vajah zbora, ki je v stavbi KS Portorož, Obala 16 (II. nad.) ob sredah in petkih od 19. ure dalje.
♦	Uspešno nudim pomoč pri UČENJU MATEMATIKE ZA SREDNJE ŠOLE. Pokličite na 74-536, Anela!
♦	Prodam peč za etažno ogrevanje Central 20. Tel.: 73-761
♦	V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
splošna banka koper
Imate radi udobje, praktičnost, cenite svoj dragoceni čas?
Potem morate poznati prednosti, ki jih nudi tekoči račun Splošne banke Koper:
Za plačevanje nakupov v trgovinah lahko uporabljate plačilno kartico ACTIVA ali ACT/VA EUROCARD, za dvigovanje gotovine pa priročne bankomate.
Če se odločite za trajni nalog, prepustite Splošni banki Koper, da iz vašega tekočega računa redno plačuje mesečne obveznice [voda, elektrika, RTV naročnine.. J.
Če pa se odločite za banko na domu plačujete položnice in različne račune kar od doma, pri čemer kuverto s položnicami in računi vržete v najbližji poštni nabiralnik ali oddate v vam najbližji poslovni enoti Splošne banke Koper.
24
portorožan it. 3
Maržo 1997
[ AVDITORIJ PORTOROŽ APRIL 1997
SOBOTA, 5. IV. 97, od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 17.00
Tartinijeva hiša Piran
Avditorij Portorož in Muzikološld inštitut Znanstveno raziskovalnega centra S AZU prirejata: MEDNARODNI KOLOKVIJ GIUSEPPE TARTINI IN NJEGOV ČAS
sodelujejo: Darja Mihelič, Boris Šinigoj, Boris Horvat, Veronika Brvar, Pierluigi Petrobelli, Pierpaolo Polzonetti, Dalib or A (iklavčič Vstop je prost
SOBOTA, 5. IV. 97, ob 20.30
Avditorij - glavna dvorana
KONCERT V POČASTITEV TARTINIJEVEMU
ROJSTNEMU DNEVU
Komorni orkester SLOVENICUM
dirigent: Uroš Lajovic
solist: Črtomir Šiškovič - violina
program: Tartini, Vivaldi, Mozart
cena vstopnice: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.000 SIT)
PONEDELJEK, 7. IV. 97, ob 19.00
PREDAVANJE
Kako razumeti bolezen pri psihofizičnih neravnovesjib in si pomagati s vodo, blatom in toploto
predavatelj: Franc Božjak
cena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT)
PETEK, 11. IV. 97, ob 20.00 PRIMORSKA POJE - revija pevskih zborov
v organizaciji Kud Karol Pahor iz Pirana cena vstopnice: 500 SIT
SOBOTA, 12. IV. 97, ob 20.30
GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Stalno slovensko gledališče Trst
Boris Kobal: AFRIKA ali NA SVOЛ ZEMLJI
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Adrijan Rastja, Vladimir Jure, Maja Blagovič, Barbara Cerar, Franko Korošec, Inacio Bintchende, Stojan Colja, Janez Beličič Satirična komedija o ne samo zamejskih zadevah. Uspešnica, ki izvablja salve smeha na odrih po vsej Sloveniji in hkrati nastavlja ogledalo našemu značaju.
;ena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 700 SIT)_
PONEDELJEK, 14. IV. 97, ob 19.00
PREDAVANJE
Gibanje za naravno prehranjevanje in zdravo življenje: Glavni vzrok za človekovo bolezen so medčloveški odnosi in prehrana
Človek kot večplastno bitje in medsebojni odnosi med ljudmi so najpomembnejši vzroki človekovih težav. Obravnavali bomo človekovo naravno popolno prehrano in poskušali odgovoriti, zakaj nam hrana iz rok zdrave osebe prinaša zdravje. predavatelj: Jožef Horvat
cena vstopnice: 1.000 SIT (študentje, upokojenci 500 SIT)
SOBOTA, 19. IV. 97, ob 20.30
KONCERT ZABAVNE GLASBE 30 LET SLOVENSKE POPEVKE 3 BIG BAND in gostja METKA STOK
Orkester iz Izole je eden redkih jazzovskih orkestrov v Sloveniji. Od prvega leta 1991 ga vodita dirigent in saksofonist Peter Popovs ki ter trobentač Aleš Bolje. Uspešno so nastopali doma in v tujini. Dvajset članski orkester sestavljajo glasbeniki iz vseh treh obmorskih občin. Skladbe, ki jih izvajajo, izhajajo iz obdobja swinga pa tudi iz novejše dobe. cena vstopnice: 1.000 SIT
ČETRTEK, 24. IV. 97, ob 20.00
OTVORITEV RAZSTAVE
OBALNI LIKOVNIKI - NAJNOVEJŠE STVARITVE .
v sodelovanju z galerijo Insula iz Izole
SOBOTA, 26. IV. 97, ob 20.30
PODROČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
ODRASLIH
v organizaciji Kud Karol Pahor iz Pirana cena vstopnice: 500 SIT
FILMSKI PROGRAM
PETEK, 4. IV. 97, ob 20.30 komedija JERRY MAGUIRE
režija: Cameron Crowe; gl. vlogi: Tom Cruise, Kelly Preston
NEDELJA, 6. IV. 97, ob 18.00 * 20.30 komedija JERRY MAGUIRE
režija: Cameron Crowe; gl. vlogi: Tom Cruise, Kelly Preston
NEDELJA, 13. IV. 97, ob 18.00 * 20.30 biografija ŽIVLJENJE S PICASSOM
režija: James Ivory
gl. vloge: Anthony Hopkins, Natascha McElhone, Julianne Moore
TOREK, 15. IV. 97, ob 16.00 * 18.00 * 20.30 IGRANI FILM - 101 DALMATINEC
režija: Stephen Herek; gl. vloge: Glenn Close, Jeff Daniels
PETEK, 18. IV. 97, ob 20.30
PRIKAZEN IN SENCA (The ghost and the darkness)
režija: Stephen Hopkins; gl. vlogi: Michael Douglas, Val Kilmer
NEDELJA, 20. IV. 97, ob 18.00 * 20.30 SLOVENSKA PREMIERA
grozljiv spopad z naravo DANTEJEV VRH (Dante's peak) Film z najboljšimi zvočnimi efekti doslej.
režija: Roger Donaldson
gl vlogi: Pierce Brosnan, Linda Hamilton
PETEK, 25. IV. 97, ob 20.30 komedija MARS NAPADA (Mars attacks)
režija: Tim Burton; gl. vloge: Jack Nikolson, Glenn Close, Annette Bening, Danny De Vito, Pierce Brosnan, Michael J. Fox
NEDELJA, 27. IV. 97, ob 18.00 * 20.30 komedija MARS NAPADA (Mars attacks)
režija: Tim Burton; gl. vloge: Jack Nikolson, Glenn Close, Annette Bening, Danny De Vito, Pierce Brosnan, Michael J. Fox
Abonma za VSE filme ob 20.30 je 2.000 SIT. Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT.
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.
Do 31. maja 97 bo potekala v Avditoriju humanitarna akcija BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA, s katero želimo organizatoiji (AVDITORIJ Portorož, Radio CAPRIS in Ministrstvo za notranje zadeve) opozoriti na nošenje varnostne čelade.
V akciji sodelujemo tako, da na poseben letak prilepimo tri vstopnice filmskih predstav in odgovorimo na šest vprašanj. Veljajo filmske vstopnice, ki so bile kupljene v Avditoriju v času od 21.3. do 31. 5. 97. Letake lahko dobite na blagajni Avditorija, v šoli, so pa tudi priloženi prospektu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Izpolnjene letake vržete v posebno skrinjico v preddveiju Avditorija.
Vmesni žrebanji bosta 13. aprila, ko bo za nagrado športna torba ASICS, in 4. maja, ko bosta podeljeni kolesarska čelada in trenerka ASICS. Glavno žrebanje bo 31. maja, ko bomo podelili SCOOTER Italjet in čelado, telefon GSM, trenirko atletskega društva Aurora, športne copate ASICS in kolesarsko obleko (majico in hlače) Rudy project
Imena dobitnikov nagrad bomo objavili prvi četrtek po vsakem žrebanju v preddveiju Avditorija, na radiu Capris in na kabelski televiziji CATV Capris. Srečno!
AÜDITORIO PORTOROSE APRILE 1997
SABATO MV-97 daDe 9JO aDe 13.00 e dalle 15.00 alle 17.00
Cosa Tartini J i Pirano
l?Auditorio P trto rose assieme all'Isti tu to musicologico del Centn per la ricerca scientific* SAZU organizzano: COLLOQUIO INTERNAZIONALE GIUSEPPE TARTINI E LA SUA EPOCA
collab orano: Darja Mihelič, Boris Šinigoj, Boris Horvat, Veronika Bn-ar, Pierluigi Petrobelli, Pierpaolo Pol zonetti, Dal ib or S I i kl a\*čič L'entrata e libera.
SABATO 5-IV- 97 alle 20.30
Audit ono - sala principal e
CONCERTO IN ONORE DELL'ANNWERSARIO DEL COMPLEANNO DI TARTINI Orchestra da camera SLOVENICUM
dirige: Uroš Lajovic
solista: Črtomir Siškovič - violino
programma: Tartini, Vivaldi, Mozart
prezzo del biglietto: 1.500 SIT (študenti, pensionati 1.000 SIT)
LUNEDf 7- IV- 97 aUe 19.00
CONFERENZA
Come comprendere la malattia in casi di mancato equilibrio psicofisico e aiutarsi con applicazioni di acqua, fango e calore
relatore: Franc Bozjak
prezzo del biglietto. 1.000 SIT (študenti, pensionati 500 SIT)
VENERDI411- IV- 97 ALLE 20.00 PRIMORSKA POJE - presentazione di cori
organizzato dal Kud Karol Pahor di Pirano
prezzo del biglietto: 500 SIT_
SABATO 12- IV- 97 alle 20.30
SPETTACOLO TEATRALE
Stalno slovensko gledališče Trst
Boris Kobal: AFRIKA ali NA ^ОЛ ZEMLJI
Regia di: Bons Kobal
Interpreti: Adrijan Rus tja, Vladimir Jure, Maja Blagovič,
Barbara Cerar, Franko Korošec, Inacio Bintchende, Stoj an Colja, Janez Beličič Commedia satirica che tratta di fatti non solo terrieri. Un successo sui palcoscenici sloveni che provoca raffiche di risate e alio stesso tempo porge lo specchio al nostro carattere. prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti, pensionati 700 SIT)
LUNEDI4 14- IV- 97 alle 19.00
CONFERENZA
Movimento per Palimentazione naturale e la vita sana: La causa principale delle malattie delPuomo sono i rapporti interpersonal! e 1'alimentazione
L'uomo come persona con strati molteplici e rapporti reciproci tra persone, in particolar modo nelle famiglie o tra partner, sono tra le cause principali di tutti i problemi dell'uomo. Affronteremo Targomento dell'alimentazione naturale completa dell'uomo: perche il cibo dalle mani di una persona sana porta salute, relatore: Jožef Horvat
prezzo del biglietto: 1.000 SIT (študenti, pensionati 500 SIT)
SABATO 19-IV-97 alle 20.30
CONCERTO DI MUSICA LEGGERA 30'"ANNI DELLA CANZONE SLOVENA 3 BIG BAND e METKA ŠTOK
L'orchestra di Isola e una delle poche orchestre jazz in Slovenia. Sin dagli inizi che risalgono al 1991, I 'orchestra esotto la guida del direttore d 'orchestra e sassofonista Peter Popovski e del trombettista Aleš Bolje. Con le loro esibizioni hanno ottenuto successo sia in Slovenia che all 'estero. L 'orchestra conta venti membri, tutti musicisti provenienti dai tre comuni del lit orale, e i brani che vengono proposti spaziano dall 'epoca dello swing fino a tempi piu recenti. prezzo del biglietto: 1.000 SIT
GIOVEDf 24- IV- 97 alle 20.00 INAUGURAZIONE DELLA MOSTRA DISEGNATORI DEL LITORALE - LE ULTIME CREAZIONI
In collaborazione con la galleria Insula di Isola
SABATO 26- IV- 97 alle 20.30
INCONTRO DI GRUPPI FOLCLORISTICI ADULTI
ORGANIZZATO DAL KUD KAROL PAHOR DI PIRANO prezzo del biglietto: 500 SIT
CINEMA
VENERDI4 4-IV-97 alle 20.30 commedia JERRY MAGUIRE
di Cameron Crowe; con Tom Cruise, Kelly Preston
DOMENICA 6- IV- 97 alle 18.00 * 20.30 commedia JERRY MAGUIRE
di Cameron Crowe; con Tom Cruise, Kelly Preston
DOMENICA 13- IV- 97 alle 18.00 * 20.30 biografia SURVIVING PICASSO
di James Ivory; con Anthony Hopkins, Natascha McElhone
---^
MARTEDf 15 - IV- 97 alle 18.00 - 20.30 film LA CARICA DEI 101
di Stephen Herek; con Glen Close, Jeff Daniels, Joely Richardson
VENERDf 18- IV- 97 alle 20.30 aventura SPHUTI NELLE TENEBRE
di Stephen Hopkins; con Michael Douglas, Val Kilmer
DOMENICA 20- IV- 97 aUe 18.00 * 20.30 PRIMA VISIONE
scontro terrificante con la natura DANTE'S PEAK
di Roger Donaldson; con Pierce Brosnan, Linda Hamilton
VENERDI 25- IV- 97 aUe 20.30 commedia MARS ATTACKS !
di Tim Burton ; con Jack Nikolson, Glenn Close, Annette Bening, Danny De Vito, Pierce Brosnan, Michael J. Fox
DOMENICA 27- IV- 97 alle 18.00 * 20.30 commedia MARS ATTACKS !
di Tim Burton ; con Jack Nikolson, Glenn Close, Annette Bening, Danny De Vito, Pierce Brosnan, Michael J. Fox
L'abbonamento mensile per tutti i film delle 20.30 £di 2.000 SIT. D prezzo del biglietto per lo spettacolo delle 18.00 e4di 500 SIT, per quello delle 20.30 e di 600 SIT
I programmi possono subire variazioni.
*
Fino al 31 maggio all 'Auditorio potrete collaborare all 'azione umanitaria IL CASCO PROTEGGE LE TESTE INTELLIGENTI con la quale gli organizzatori (AUDITORIO Portorose, Radio CAPRIS e il Ministero per gli affari interni) desideriamo awertirvi sull 'uso del casco.
Per partecipare all 'azione dovete incollare tre biglietti d'ingresso per il cinema all 'Auditorio che saranno venduti tra il 21 e il 313-97 sulle apposite cartoline che vengono distribuite alia cassa, a scuola e allegate al biglietto informativo del Consiglio per la prevenzione e I 'educazione sul traffico della Repubblica Slovena. Su questi volantini troverete sei domande, alle quali dovrete rispondere correttemente. Le cartoline compilate dovranno essere imbucate nell 'aposito contenitore.
L 'estrazione dei premi avrä luogo il 13-4 (borsa sportiva ASICS) e il 4-5 (casco da ciclista e tuta sportiva ASICS). L 'estrazione finale si svolgera' il 31 maggio, quando potrete vincere uno SCOOTER Italjet con casco, un telefonino GSM, una tuta sportiva della societä sportiva Aurora, scarpe da tennis ASICS e un completo da ciclista Rudy project. I nomi dei vincitori verranno resi noti il primo giovedi dopo le estrazioni all 'Auditorio, sulle frequenze di Radio CAPRIS e sulla TV via cavo CATV Capris. Buona fortuna!
----'