1926 G O Poslanec Vladimir Pnšenjak: Vrednost našega denarja. (Konec.) Vrednost dinarja do I. 1923. Markiranje kron se je končalo meseca januarja 1920, a že koncem februarja 1920 opažamo, da je začela vrednost dinarja naglo padati, kar je prisililo vlado, da se je začela bolj zanimati za valutno politiko. Kot prvo obrambno sredstvo proti špekulaciji z valutami je bil sklep vlade, da so trgovina z valutami stavlja pod nadzorstvo vlade, odnosno finančnega ministra in da se prepove izvoz vseh valut brez razlike iz države. Uspehi niso izostali. Kur/ krone, katere vrednost se jo do konca 1. 1922. določala na borzah, — od 1. 1923. se samo določa vrednost dinarja, — na borzi v Cirihu,* ki je merodajna za ves svet, se je od začetka meseca marca 1920 do konca meseca marca 1920 dvignila za eno petino in znašala koncem leta za več kot začetkom marca. V 1. 1921. je znašal najnižji kurz 1.90, najvišji pa koncem marca 4, koncem leta je znašal kurz 1.90. V 1. 1922. je znašal najnižji kurz 1.40, najvišji pa koncem septembra 1.80, koncem leta ja znašal 1.40. Razmere od 1. 1923. dalje. V I. 1922. se je prenehalo z izdajanjem novih bankovcev, ustavilo se jo delo tiskarskega stroja, ki je stavljal nove bankovce v promet. Posledice niso izostalo. Dočim je znašal kurz dinarja 4. januarja 192*1 5.50 švicarskih frankov, se je 30. junija popel na 6 švicarskih frankov in je znašal koncem leta 6.40 švicarskih frankov, zaznamuje torej v 1. 1923. napredek za m. V 1. 1924. je dinar dalje napredoval. Koncem septembra je znašala njegova vrednost 7.30, koncem leta pa 7.80. Napredek od 1. 1923. naprej je znašal več ko 40%. V 1. 1925. opažamo sledeče: v mesecu januarja je poskočil kurz na 8.42, koncem marca je znašal le 8.32, poskočil pa do konca julija na 9.30 in je znašal koncem 1. 1925. 9.17. V primeri z 1. 1923. je bila koncem 1. 1925. vrednost dinarja večja za več ko 60%. V 1. 1926. opažamo počasno padanje vrednosti dinarja in znaša ista koncem aprila 9.11. Stalno ozdravljenje dinarja. Dinar se mora kljub znatnemu napredku v zadnjih letih prištevati med bolne valute. Dinar je bolan, ker njegova zunanja (borzna) vrednost ne odgovarja notranji kupovni moči dinarja. Dokaz za to trditev nudi dejstvo, da kljub temu, da je dinar od 1923. do 1. 1925. poskočil v vrednosti za * Kurz dinarja na borzi v Cirihu se pravi: Rednost 100 dinarjev, izr&žena v Švicarskih fran- Ne »me »o pozabiti, da je bila pred svetovno voino vrednost Švicarskega frr.uk« enaka dinarju. S P O ® a——iBM—BB—n i ■ -—L-..... ■ f ii 60%, niso padle cene ljudskim potrebščinam (špecerijsko balgo, manufaktura, železo itd.) za 60%, niso se znižali državni izdatki za 60%, ne državni proračun za 60%, ne davki za 60%, pač pa povečal proračun za več ko 70%. Povečanje vrednosti dinarja je povzročilo dejstvo, da se je prenehalo z izdajanjem novih bankovcev in da je v 1. 1924. bil izvoz iz naše države večji ko uvoz. Ako pa želimo doseči stalno ozdravljenje dinarja, ako želimo doseči, da bo njegova kupovna moč doma odgovarjala njegovi vrednosti na borzi, da bo njegova vrednost približno enaka italijanski liri ali vsaj češkoslovaški kroni, je potrebna temeljita sprememba v naši državni gospodarski in finančni politiki. V prvi vrsti je potrebno uravnotežiti državni proračun tako, da bodo državni dohodki resnično pokrivali vse državne izdatke, v katero svrho treba začeti z rednim odplačilom državnih dolgov uvesti točno izpolnjevanje vseh državnih obveznosti, prekiniti z zadolževanjem doma in v inozemstvu v obliki tako-zvanih letečih dolgov, treba pa tudi temeljito predrujračiti našo notranjo in zunanjo politiko. Brez pravega, resničnega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, brez bratskega sodelovanja v upravi države in zunanji politiki je nemogoče povzdigniti kredit države v inozemstvu in ozdraviti našo — bolno valuto. Padec cen živini, lesu in drugim kmet-slcim pridelkom, priča jasno o nezdravi valutni politiki, priča o naši bolni valuti, katero treba v interesu obstoja kmetskega stanu — čimprej ozdraviti. Jakob Lebel je jabolko novejše sorte, ki je pa vendar tudi že pri nas tako preizkuženo, da je bilo brez kakega pridržka sprejeto kot glavna sorta v saani izbor za Slovenijo, Vpeljal ga je pri nas najbrže rajni general Linner, ki je zasadil pred kakimi 40 leti znamenit sadovnjak v Begunjah pri Lescah. Na on-dotnem vrtu, ki ga še dandanes oskrbuje udova ga. Linner, lahko vsakdo vidi 35 do 40 let staro jablano te sorte, ki ima ob dobri letini po več sto kilogramov naj-krasnejšili plodov. Od ondot se je sorta razširila po bližnji okolici in kjerkoli jo imajo, so zadovoljni z njo, ker se v vsakem oziru izborno sponaša. Plod je debel, včasih tudi zelo debel, ploščat in na drevesu zelen. Ko se pa godi, lepo porumeni. Na solnčni strani je rdeče nisan. Meso je belo, sočno, prhko in vinsko-kiselkastega okusa brez dišave. Sicer po okusu ne spada med najfinejša zimska jabolka, vendar je dobra namizna sorta. Izvrstna je pa tudi za vsako drugo domačo uporabo, zlasti pa za trg. Jakob Lebel je pozno jesensko ali zgodnje zimsko jabolko. Septembra ie na drevesu zrelo, godno pa je že proti koncu oktobra. V shrambi počaka do januarja in še dalje. Vendar pa je najokusneje novembra in decembra. Ko se Ji K šts. godi, skoro nič ne zvene, ker se zaodene 7 debelo, mastno, voščeno prevlako. Drevo ima izredno bujno, močno in zdravo rast. Za mraz je skoraj neobčutljivo. V najhujših zimah ne pozebe pri mladih drevesih niti vrhno popje, ki ga pri marsikateri drugi sorti tako rad vzame mraz. Zato je ta sorta tako primerna ba$ za mrzlo podnebje. Prav tako ni nič izbirčna za zemljo ali lego. Raste in rodi povsod brez kake posebne strežbe. Tudi za bolezni je drevo neobčutljivo, ker ima debelo, o& spodnji strani kosmato, na zgornji pa vsetlozeleno, usnjato listje. Drevo se močno razraste in naredi širok, košat vrh. Glede rodovitnosti je malo sort, ki bi se mogle meriti z Jakobom Leblom. Nobeno leto ni brez sadja. Najmanj vsako drugo leto je pa tako polno, da komaj drži. Tudi to je nekaj vredno, da so plodovi enakomerno razviti, da ni preveč izbirka. Jakob Lebel je sorta, za katero s« zanimajo sadjarji po vsem svetu. Brez dvoma je vredna, da bi se tudi pri nas razširila. Zlasti bi jo priporočali za kraje, kjer so v bližini večja tržišča, ker se jako lahko proda. Cepiče in mlado drevje imajo vse naše večje drevesnice. SSabe krave - zguba za kmeta. Vsak pameten kmetovavec zna dobro, da ga stane liter mleka tem več, čim manj mleka da krava. Nasprotno pa pride mleko tem cenejše, čim boljša je molznica. To je tudi razumljivo, kajti krava ne uživa samo tedaj krmo, ko daje mleko, ampak tudi takrat, ko stoji suha. Nekaj zavžite krme rabi sicer za debelenje, nekaj za mleko, precejšno množino pa za vzdrževanje svojega telesa. Toda krava, ki nič ne molze, se ne debeli in ne vozi, porabi vao krmo samo za ohranjevanje telesnih moči. Ta hrana jI služi n. pr. za napravo toplote v telesu, za gibanje kirvi, za dihanje, za pregibanje na paši in v hlevu, za vsak udarec srca itd. To je vzdrževalna hrana. Za pripravo mleka v vimenu potrebuje krava toliko krme, kolikor več mleka daje. Iz tega sledi, da rabijo dobre molznice tedaj, ko so v polni mlečnosti, več tečne krme nego v suhi dobi. Naravno pa je, da čim manj mleka daje kaka krava, tem dražje pride to z ozirom na porabljeno krmo. Tako je prišel ogrski strokovnjak dr. I. Weiser 9 poskušnjami do sledečih številk, ki jih je objavil v >Poljoprivrednem Glasniku«, izracunavši, koliko stane krma za 1 liter mleka. Pri kravi, ki daje dnevno 1 liter mleka, znaša vrednost krme 6.18 Din, pri 2 litrih 3.48 Din, pri 5 litrih 1.87 Din, pri 10 litrih 1.33 Din, pri 15 litrih 1.15 Din in pri 20 litrih 1.06 Din. — Iz tega sledi, da čim več mleka daje krava, tem manjši je izdatek na hrani za 1 liter mleka. Zatorej: Slabe Molznico — ven iz hleva! 7l >DOMOLJUB< 1926 Štev. 20 Množina umetnih gnojil v vinogradu. (Na eno četrt orala.) Tu navedemo povprečne množine veljajo za primeroma dobre vinogradniške zemlje in za trte, ki so v precej dobrem stanju. "Kalijeva umetna gnojila: 80—100 kg kajnita ali 30—35 kg 42 % kalijeve soli. Fosforova gnojila: 40—50 kg superfos-sata ali 50—60 kg Tomasove žlindre ali 45—55 kg kostne moke. Dušienata gnojila: 30—40 kg čilskega solitra ali 35—45 kg žveplenokislega arao-niaka ali 45—55 kg apnenega dušika. Če je zemlja bolj ilovnata, znižamo te povprečne številke za 5 do 10 kg kalijevih gonjil ter jih zvišamo za 20 do 25 kg fosforovih in za 5 do 10 kg dušična-tih gnojil. Za bolj sprsteninasto zemljo jih zvišamo za 5—10 kg kalijevih in znižamo za 15—20 kg fosforovih in za 5 do 10 kg du=ičnatih gnojil. Trtam, ki imajo šibek les in slabo rast, dodamo 5—10 kg losforovih in 10—15 kg dušičnatih gnojil. Bujno rastočim trtam pa znižamo zgoraj določeno množino za 10—15 kg dušičnatih in za 5—10 kg fosforovih gnojil. Iz tu navedenih množin in dodatnih pojasnil bo vsakemu vinogradniku mogoče sestaviti za njegove vinograde primerno količino gnojil, ki jih potrebuje za svoj vinograd. Z@!eno gnojenje v vinogradu. Vsak kmetovalec ve, da postane zemlja po detelji močnejša, rodovitnejša. So namreč rastline, ki potom bakterijev na svojih koreninah nabirajo dušik iz zraka in obogatijo ž njim zemljo. K njim prištevamo sočivnice (fižol, grah, grašica, bob) in razpe detelje. Nekatere teh rastlin rabimo za zsleno gnojenje, da z njimi pogno-jimo z dušičnato hrano zemlji in ji obenem dodamo dovolj organskih snovi posebno tam, kjer nam primanjkuje hlevskega gnoja. Zeleni gnoj nam torej zrahlja tudi zemljo in pomnoži v njej sprstenino ali humus. Najprikladnejše je zeleno gnojenje v vinogradih, kamor je težko spravljati hlevski gnoj, ki ga tudi navadno kmetovalcu primanjkuje. V ta namen nam za naše razmere najbolj služi rdeča detelja (inkarnatka), ki precej hitro dora-ste in se da podkopati v dobi, ko je delo med trtami še mogoče. Inkarnatno deteljo posejemo avgusta meseca. Trte oplejemo in temeljito okoplje-mo, pri čem jih pognojimo s 200 kg Toma- ®2Ye, zll,ndre a 11 200 kg superfosfata i n 150 kg kaUjeve soli na 1 oral. To umetno gnojilo potrosimo po vinogradu in ga spravimo z okopavanjem v zemljo. To gnojenje bo veljalo trti kakor tudi detelji, ki se bo do spomlad bujno razvijala. Po okopa vanju posejemo okrog 20 kg semena inkarnatke na 1 oral m ga z grabljami spravimo plitko v zemljo. Do jeseni se bo detelja obrasla in vkorenieila ter spomladi krepko pognala Ko je detelja močno pognala v cvetje, tedaj ima tudi največ rastlinskih delov razvitih, vendar je še sočna. To je najboljša doba gnojenja. Deteljo pokosimo ali jo po-žanjemo s srpi ter jo pustimo na mestu en dan, da nekoliko ovene. Drugi dan jo pod-kopljemo po vsem vinogradu, nikakor pa ne k posameznim trtam. (Podkopavanje gnoja, najsi bo hlevskega ali zelenega ali umetnega k posameznim trsnim šiorom je nepravilno, kajti trtne korenine segajo po vsem vinogradu in ne samo okrog štorov.) S tem je zeleno gnojenje d o vri ..... Trte so se že spomladi deloma okoristile z umetnim gnojem, s katerim smo jili detelji. Z zelenim gnojilom dobijo še tisti del hranilnih snovi kalija in fosforove kisline, ki ga je vsrkala detelja vase. Kazen tega jim pa pride še zračni dušik v korist, ki ga je iz zraka zbrala detelja. Končno je ta rastlina prinesla v zemljo obilo organskih snovi, iz katerih se napravi sprstenina ali humus, ki obenem zrahlja tudi zemljo in jo dela bolj toplo. Tako izgleda to učinkovito gnojenje vinogradov. Uspeh tega gnojenja ne bo pa prišel do popolnega izraza že v prvem letu upcrabe, četudi se bo že nekoliko poznalo; pač pa se bo to pokazalo v drugem letu z bujno raščo trte in z možnim nastavkom zaroda. Tedaj bodo namreč razkroj* ne hranilni snovi v podkopani detelji in tr ne korenine jih bodo lahko uživale. Z ozirom na način obdelavanja vinogradov pri nas tvori zeleno gnojenje nekako spremembo. Obično se namreč vinogradi skopavajo pozimi ali spomladi. Pri zelenem gnojenju pride do okopavanja v avgustu oziroma maja—junija. Ker pa zri-dostuje tako gnojenje za tri lefa, se lahko napravi to spremembo pri obdelovanju vinogradov. Ponoviti treba pa. da se mora raztrosenje in okepavanje vsake vrste gnoja v vinogradu vršiti po vsej vinogradni ploskvi. Podkopavanje gnoja k posameznim trsom ni učinkovito. Zavarovanje deiavcev pri poljedeljskih strojih. Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam poroča: Zakon o zavarovanju delavcev v svojem § 6 iz splošne obveznosti zavarovanju izvzema poljedelske delavce in posle v poljedelskem delu. Ustvarja pa zavarovalno obveznost za delavce, ki so zaposleni pri takih delih, kjer se uporablja parna ali druga (ogenj, voda, plin, živina itd.) sila. Zavarovanje takih delavcev je neobhodno potrebno.. Obstojalo je tudi že pred vojno. Številke govore, da se pri takih delih pripeti razmeroma zelo veliko nezgod, ki so navadno tudi zelo težke narave. Od nezgod so prizadete gospodarsko slabejše osebe, kakor mali kmetje, poklicni delavci (hlapci in dekle). Zato je zlasti nezgodno zavarovanje nujna socialna ln gospodarska potreba. Odpor ni utemeljen. Tozadevni predpisi zakona pa imajo to nepopolnost, da za poljedelska podjetja ne ure-jajo zavarovanje tako, kakor to zahtevajo posebnosti življenja in razmer pri kmetskih posestnikih in pa posebnosti dela pri poljedelskih strojih. Urediti to zavarovanje na isti način, kakor je to urejeno za tovarniške alt obrtniške delavce, ni mogoče. Od tod jy iU(1j izviral odpor lastnikov poljedelskih strojev ki sicer splošno proti potrebi in važnosti zavaro. vanja niso izražali pomislekov. Da se janje tega zavarovanja olajša in prilagodi raj. meram, je osrednji urad za zavarovanje de-lavcev odločil, da se Dames!o poimenskega zavarovanja vsakega posameznega delavca pri strojih uvede komulativno, pavšalno zavarova-nje na ta način, da sta ta vsako konjsko sito stroja zavarovani dve osebi, to je, da se pla-čuje nezgodno-zavarovalni prispevek za tolikokrat po dve osebi, kolikor ima dotični stroj konjskih sil, brez ozira na to. koliko oseb je pri stroju dejansko zaposlenih. Ker je torej zavarovanje kumulativno, ima pravico do odškodnine (rente) vsaka oseba, ki ^e f)fj stroju poškodovala, torej tudi lastnik vfroj« sorodniki, sosedje in pa seveda tudi pavi poklicni de'a\ci (hlapci, dekle). liazume te pa, da so pri tem mišlje o le osebi• ' so pri stroju aii pri dol.čnem delu dejansko zapa. Meuo, torej ne otroci, ki pridejo >-b ajao k stroju, ali zunanje osebe, ki ds.Io )r> tdujeio ali podobno. Ta ureditev pa \•»'ja za irlatitniro, no pa ti. pr. za krmari /niče. Poimensko zavarovanje za IVczen in i.c-zgoue pa ostane >e nadalje v veljavi z;, po-klicne kurjače iu strojnike. Pa .-n more zavarovanje pri poljedelcih strojih (mlatiaiirati, sliimoreznirnli, krožnih žagali itd.) v polnem obsegu in še bolj odgovarjajoče prilag -■,, ki je zastopniku Osrednjega urada predložila s\oje predloge n zahteve. Upati jo, da bodo te zahteve upoštevane. Predvsem je bila stavljena zahteva, da se z»»anj*$i kiiiiiiilali.no Jtc-\ il<> o-' *'. Ben Vrednost denar.j;: 18, nia>a. . š dinar se je v zadnii thhi listali! )■:• fJ.11 centimov. Temu primerno -o s" tudi lii.ie valuto na doma- ili borzah držale približno na dosedanjem stanju, izv/.en»ši frunc iskega in belgijskega franka ter rmiiin-Tei/a le.if, katere valute so v zadnji i izredno padle. — Na boraih v Zagrebu in v Helgmlu se jc- plačevalo: 1 funt šterling J J in 275.0, ameriški tltlar Din 50.68. 1 nrrn-ka mar I'a Pin 13.50, 1 Švicarski frank Pin 10.97, 1 avstrijski šiling Din 8.02. 1 francoski frank Din 1.80, 1 italijanska lira Din 2.27, 1 ranju postane sneino bela. V zalogi pri A. 4 E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10 prihaja letos zelo malo tujcev v Italijo, ko so Nemci popolnoma odpovedali z ozirom na napade Mussollinlja. Borzna špekulacija 8e je tudi polastila padca lire in ga hotela ge bolj vreči z razširjenjem vesti, da je Mussolini ubit. Italijanska vlada je ukrenila potrebne mere, da se špekulacija odpravi. — Padec lire pomeni tudi za naše izvoznike lahko hud udarec in jim povzroči precejšnje zgube. Zato ni v našem interesu to nazadovanj? lire. Vladne mere proti špekulaciji so vendar nekoliko pripomogle, da je lira opomogla pri nas na Din 2.10. živina. Živinski sejem v Ljubljani 5. maja. Ta sejem je bil precej dobro obiskan in je bilo prignanih 356 konj, 2 žrebeti, 76 volov, JS krav, 11 telet, 347 prašičev za rejo in 2 kozli«.. Povprečne cene za kg žive teže » se plačevale: voli prvovrstni 11 Din, hiigovrstni Din 9.50, voli tretje vrste Din 1.50, krave debele Din 8—9, klobasarice Din 4—6, konji po kakovosti 1500 do 6000 Din komad. Prašiči za rejo 200 do 300 Din jemad. — Kupčija je bila začetkoma prav Svahna. Ko se je pa vlila ploha, je ves h met pcnelial. Kupovalo se je le za tu-fmstvo, za inozemstvo ničesar. Prodanih e bilo 60 konj in 2 žrebeti, 32 volov, 30 :rav. 6 telet in 238 prašičev. Mariborski prašičji sejem 7. maja. Na a sejem jc bilo prignanih 363 prašičev, o\ac in 4 koze. Kupčija je bila zelo ži-alinr«. Prodanih je bilo 251 prašičev, 2 kozi In 3 ovce. Cene so bile naslednje: prašiči J 6 tednov stari Din 100—125, 7—9 ted-a slan Din 150—200, 3—4 mesece stari X)—360 Din, 5—7 meoecev Din 400—500, -10 mesecev Din 550—700, 1 leto stari in 1500—t(:ri Ljubljani, kupila pri tvrdki T. Marinko, Ljub-jana; Hcla Ošina, Peke), kupila pri tvrdki Kari Sima, Pel;el - Poljčane; Ana Mršol, Kovor It. 35, kupila pri tvrdki Janez Golmajer; Lenčka Jug. služkinja pri dr. Kodermanu v Mariboru; Milkaf Klippa, Banija št. 91, kupila pri tvrdki Alberf Gostlich, Banja 88. 3314( Razprodaja! Oblastvena dovoljena prostovoljna popolna IU-prod&ja. Prodajalo se bo: ure, verižice, uhan/« prstani, zapestnice, namizna oprava iz pravega Id kina - srebra, šivalni stroji in dvokolesa za moike in ženske itd. Nc zamudite si ogledati te ugodn^ prilike! — Za mnogobrojni obisk vabi tvrdka JOS. ŠELOVIN - ČUDEN LJUBLJANA :■: Mestni trg Stev. 13. IfPPHP^I za £cviiErsko poštenih staršev* tfOfc-tlVil (akoj sprejmem. Hrana in stan. v hi! Ant. Zacukovec, čevljar, mojster, Sv. Kril, p, Lo». llfTlftCO šivalne STROJE, pnevmatiko in oprev l\UH.OM mo d0t,j(e najeenejc pri podružnici tvrdhe J. COP.EC t Preski pri Medvodah. — led htevajte ponudbel 33W Današnje stanje slov. kmetijstva. Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec. 3. Živinoreja. S poljedelstvom v ožjem pomenu besede je v tesni zvezi vedno tudi živinoreja, ki jepri ras morda še važnejši del kmetiškega gospodarstva nego poljedelstvo. O stanju našega današnjega kmetijstva si moremo ustvariti zato pravilno sliko šele tedaj, če raziščemo še stanje živinoreje, ker nam ta dopolni sliko, ki smo jo dobili o poljedelstvu. Kako važno mesto zavzema živinoreja v našem kmetiskem gospodarstvu, razvidimo že iz površine, ki je pri nas namenjena živinoreji. V prvi vrsti pridejo tu v postev travniki, pašniki in sadovnjaki, ki so zavzemali • Vrsto V vsej Jugoslaviji v letih 1920—1924 povpr. vsako leto V ljubljanskem okrožju 1. 1924 V mariborskem okrožju 1. 1924 V vsej Sloveniji v letih I92H-1V24 povpr. vsako leto •k upaj ha % dok. rrdoT. poni. skupaj ha •/.cdok, redov, po vri. skupaj 'U™ h* | po TI i. skupaj ha "t redo?. povri. travniki . . pašniki . . sadovnjaki . 1,501.416; 14-05 2,650009 j 23-67 189.208 j 1-70 153.299 127.677 3.460 34-62 28-84 0-78 1 113.927 29-58 69.372 18-01 9.603 2-49 256.300 198.061 15.109 31-6 24-3 i-8 skupaj . 4,400.633 39-42 284.435: 63.24 1 192.902 50-08 •169.470 57-7 Iz tega pregleda je razvidno, da je namenjena v Sloveniji prav debela polovica (57.7%) vse kmetijstvu posvečene površine izrecno živinoreji (v ljubljanskem okrožju celo 64.24%, t j. skoro dve tretjini). To pa še ni vse, kajti kakor smo videli pri opisu poljedelstva, je posejanih oziroma zasajenih tudi 33.000 ha slovenskih njiv z zelišči za krmo, a čimer se navedena površina dvigne na 502.000 ha ali 60% vse naše poljedelske zemlje. Pri tem pa še vedDo ni vštet sorazmerni del onih njiv, kterih pridelki nam služijo za prehrano prebivalstva in obenem tudi z a krmljenje živine (n. pr. njive z ovsem, ječmenom, ržjo, koruzo, krompirjem, repo itd.) in tudi ne one gozdne površine, ki nam služijo za pašo. Prav nič tedaj ne pretiravamo, če rečemo, da služita vsaj dve tretjini slovenske poljedelske zemlje le živinoreji, kar nam jasno dokazuje, da smo Slovenci pravzaprav bolj živinorejski nego poljedelski narod. Ce se sfedaj takoj ozremo še na pridelke, ki smo jih dobili s te površine n. pr. 1. 1924., dobimo sledečo sliko: Vrsta pridelka V ljubljanskem okrožju V mariborskem okrožju V vsej Sloveniji skupaj q na 1 ha <1 skupaj q na 1 ha <1 skupaj q na 1 ha q seno....... 4,532.169 638.231 243.173 29-56 4316 52-52 4,146.180 428.416 96.923 36-38 41-67 43-96 8,678.349 1,066.647 340.096 32-97 42-42 48-24 skupaj . . 5,413.573 _ 4,661.519 — 10,085.082 j — Ako prištejemo k temu pridelku sedaj se pridelek na pašnikih, katerih smo imeli 1. 1924. okroglo 212.500 ha (v ljublj. okrožju 130.61 ha in v mariborskem 82.387 ha) in za katere smemo računati nekako 15 q trave za vsak hektar, bi se zgo rajšnja številka povečala za nadaljnih 3,200.000 q, to je na 13,270.000 q. Razen tega pa moramo prišteti sem še one pridelke z ostalih njiv, ki jih uporabljamo za krmljenje živine, to je ječmen (65.000 q), rž (48.000 q), oves (300.000 q), koruzo (300.000 q), krompir (C47.000 q), repo (9,000.000 q) itd., kar znese tudi okroglo 3 milijone stotov tako, da moramo računati naših pridelkov za krmljenje živine letno na 16 milijonov stotov. S to krmo smo redili 1. 1924. naslednjo množino ži- vine: Vrsto živin« V vsej Jugoslaviji glav V ljubljanskem okrožju glav V mari-borsKera okrožju glav V vsej Sloveniji glav 1,053.875 28.340 32.599 61.139 goveda ...... 3,784.207 188.000 223.000 4I1.C00 2,517.955 U 2.095 197.118 30J.213 ovce........ 7,618.708 — — — koze ........ 1,718.308 7.270 8.7K7 13.057 osli, nie?gi, mule . . 103.969 247 80 327 28.623 — — — 14,931.850 419.000 622.000 1,04 i. (XX) Zaradi popolnosti slike bi bilo pa prišteti sem še 62.188 panjev čebel (v ljublj. okroiju 32.191 panjev, v mariborskem 29.997 panjev, v v.-ej Jugoslaviji pa 573.384 panjev). Jasnejšo sliko o stanju slovenske živinoreje pa dobimo, če pogledamo, kako je bila ta porazdeljena na naši površini, med našim ljudstvom in po naših kmetijah, kar nam kaže naslednja razpredelnica: Vrsta živali V vsej Sloveniji je odpadlo 1. 1924 g av (panjev) na 1 km' na 1000 kmeliskili prebivalcev na 1000 vseh prebivalcev na 1 kmet. posestvo, veliko nn