Poštnina plačana v gotovini
Cena din 1. - Preizo L 0.30
Štev. 139
V Ljubljani, v petek, 20. junija 104i-XIX
Leto VI.
Izključna pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Union« Pnbblicita ltaiiana S. A, Milano.
UredBlitvo la tptiui KopKoim 6, Ljnbljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva t.
Concessionaria esclusiva per la pnbblicita di provenienza ltaiiana ed eetera: Unione Pnbblicita ltaiiana S. A., Milano.
Težke angleške izgube v bojih pri Sollumu
Letalski napadi na angleške postojanke pri Tobruku in naprave pri Marsa Matruhu
Rim, 19. junija, lp. Glavni stan oboroženih sil objavlja:
Severna Afrika: Letalstvo je nadaljevalo s razbijanjem ostankov angleških žet, ki se umikajo. Sedaj £istijo ozemlje in zbirajo moštvo in gradivo, ki ga je sovražnik pustil na bojišču. Sovražnik je moral pustiti na bojišču okro* 200 tankov. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih še šest sovražnih letal in tako znašajo izgube angleškega letalstva, povzročene zaradi delovanja le-
talstva osi v štirih dneh bitke pri Sollumu skupaj 42 letal.
Pri Tobruku so bile bombardirane postojanke, prav tako pa tudi naprave pri Marši Matruhu.
Angleška letala so znova bombardirala Ben-gazi.
Vzhodna Afrika: V Vzhodni Afriki je položaj v glavnem nespremenjen pri Gali in Si-damu, topništvo pa je bilo delavno okoli Gondarja.
Berlin, 20. junija, s. Britanski poraz na bojišču pri Sollumu se kaže v vedno hujših obrisih, kakor to poročajo s pristojne strani. Po vesteh, ki so sedaj prispele, je padel v roke italijansko-nemških čet obilen vojni materija!, kakor na primer topništvo in protitankovski topovi. 17. junija so nemški oddelki po trdi borbi prisilili k molku eno sovražnikovo topovsko baterijo ter uničili v«?4e ^“»ilo lanov.
Italija in Nemčija dali zapreti vse ameriške konzulate in ameriške potovalne agencije
Uslužbenci vseh teh diplomatskih uradov in agencij bodo morali zapustiti Italijo »n Nemčijo najkasneje do 15. julija
Rim, 20. junija, s. Zunanji minister grof Ciano je izročil včeraj veleposlaniku ameriških Združenih držav noto, v kateri opozarja, da je dalo delovanje in stališče konzularnih uradnikov Združenih držav v Italiji povod za resne posledice in zato sporoča, da italijanska vlada zahteva od vlade Združenih d.-žav, da odpokliče vse konzularne funkcionarje in uradnike ameriških konzulatov in da do 15. julija zapre konzularne urade v Kraljevini, dalje na ozemljih, ki spadajo pod suverenost Italije in na ozemljih, ki so jih naše čete zasedle. Italijanska vlada si je rezervirala tudi pravico, da zapre tudi urade »American Express Company« v Italiji.
Berlin, 20 .junija, s. Zunanje ministrstvo je včeraj izročilo odpravniku poslov ameriškega veleposlaništva noto, v kateri nemška vlada sporoča, da je bilo vedenje ameriških konzularnih predstavnikov in funkcionarjev potovalne agencije »American Express Company« že dolgo časa v nasprotju z običaji gostoljulija. Nemška vlada je zaradi tega priisljena sporočiti to Združenim državam in zahtevati, da morajo ameriški konzulati, ki obstajajo ^ na ozemlju Reicha, kakor tudi konzulati na Norveškem, Holandskem, v Belgiji, Luksemburgu, v zasedenem ozemlju Francije in Srbije in v zasedenih delih Grčije, zapustiti svoje sedeže in oditi v Ameriko najkasneje do 15. julija ter zapreti vse konzulate. Istočasno ipa nemška nota zahteva tudi zaprtje vseh sedežev agencije »American Express Company* in odstranitev vseh njenih uradnikov. Tej agenciji je postavljen termin za odhod do 15. julija _ Berlin, 20. junija, s. V tukajšnjih političnih krogih pravijo, da do včeraj popoldne še ni prispel noben odgovor na odločno protestno noto nemške vlade zoper zaprtje konzulatov ter železniških in turističnih uradov Nemčije y Združenih državah.
Utemeljitev nemškega ukrepa
Berlin, 20. junija, s. V zvezi z izročitvijo nemške note odpravniku poslov amerikanskega veleposlaništva pripominjajo s pristojnega mesta, da so imele nemške oblasti na razpolago zadosten dokumentarni material, ki v celoti opravičuje dejanje nemške vlade. Nekatere primere spletkarjenja in tajne informacijske službe, katero so izvrševali ameriški konzulati, je bilo objavljenih:
1. Konzul Sidney Redecker v Frankfurtu ob Maini j« jeseni 1939 dobavljal material za proti-
Kralj Boris na Slovaškem
Bratislava, 20. junija, s. Bolgarski kralj Boris je včeraj prispel sem privatno na obisk. Takoj po svojem prihodu je imel dolg in prisrčen razgovor s predsednikom republike dr. Tisom, pri čemer je bil navzoč tudi predsednik slovaške vlade ar. Tuka. Kralja Borisa je spremljal tudi bolgarski poslanik na Slovaškem.
Tajna seja angleškega parlamenta
o	stanju angleške trg. mornarice
Rim, 20. junija, s. Iz Londona poročajo, da se bo v kratkem sestala spodnja zbornica na tajno sejo, toda dan sestanka ni bil objavljen. Na seji bodo razpravljali o položaju trgovske mornarice spričo sedanje bitke na Atlantiku. Churchill, ki je naznanil ta dnevni red, ie zahteval, da bo sodelova} v razpravi o položaju trgovske mornarice edinole na tajni seji, ker bi bila javna razprava za državne koristi nevarna. Pristavil je, da predstavlja _ borba na Atlantiku nepretrgano operacijo, ki ima značaj skrajne resnosti v vedno večji meri, o čemer nihče ne more dvomiti. Churchill je zaključil z zatrdilom, da bo za Anglijo velika slava, če se ji bo posrečilo do srečnega zaključka privesti to bitko.
Angleški častni doktorat za Roosevelta
Rim, 20. junija, s. Kot povračilo za univerzitetno čast, katero je Churchillu podelila ameriška univerza v Rochestru, je angleška ox-fordska univerza sklenila dati Rooseveltu naslov častnega doktorja civilnega prava. S tem •vojim sklepom je znana angleška univerza, v kateri so se duhovno oblikovali številni angleški rodovi, večinoma iz britanske oligarhije, uradno priznala Rooseveltu, da na_ isti način pojmuje civilizacijo kakor Angleži, ki so si naredili iz prava lovskega čuvaja za svoje plu-tokratske fevde in pojmujejo civilizacijo kot svojo zasebno last v svojem velikem imperialnem lovu.
nemške propagandne konference in je razen tega oddajal informacije o gospodarsko-vojaških vprašanjih, ki so bila tajnega značaja. 2. Generalni konzul v Miinchenu Orsendielsen ter konzul Roy Wover sta se udejstvovala v nasprotju z nemškimi interesi in sta januarja leta 1940 izjavila _ ob navzočnosti nemških osebnosti svojo sodbo, ki je bila naperjena proti Nemčiji in proti nemški vladi. —
3. Generalni konzul v Kolnu Alfred Pliefoth se je močno pregrešil jeseni 1939 in spomladi 1940 z vohunstvom proti Nemčiji in se je posluževal tajnih šifer, glede katerih se je na skrivaj sporazumel z belgijskim generalnim konzulom v Kolnu in mu dobavljal podatke, ki so se nanašali na napredovanje Nemcev v Belgijo, Holandijo in Luksemburg.
4. Podkonzul v Hamburgu Ralph Getzinger se je bavil z vohunstvom v letu 1941 proti Nemčiji in je izdelal osnutek železniške mreže in glavnih cest z njihovimi zvezami na posamezne železniške pro-
e v velikih komunikacijskih odsekih Hamburga.
sti je razen tega sestavil pregled vojaških naprav
v okolici Hamburga in potem skušal ta material odposlati ven. 5. Bivši uradnik ameriškega generalnega konzulata v Oslu Ivar Jackobson je v začetku decembra 1940 med potovanjem od Osla v Moskvo, kakor se je ugotovilo na meji med Norveško in Švedsko, nosil s seboj števine rokopise, v katerih so bili nanizani nemški vojaški ukrepi na Norveškem. Ti dokumenti so bili očitno namenjeni za porabo v protinemški propagandi v tujini. Razen tega je bilo v njegovih rokopisih tudi poročilo o prevozu nemških enot v severno Norveško in o drugih nemških vojaških ukrepih. Jackobson je priznal, da je dobil te zapiske od bivšega ameriškega konzularnega uradnika v Oslu dr. Franka Nelsona, ki jih je bil sam osebno naredil. 6. Konzul Cecil Gross in konzul Leighunt sta v jeseni 1940 bodisi posebej, bodisi skupaj dala na razpolago za več mesecev v svojih konzularnih sedežih stanovanje za britanskega podanika in uradnika bivšega angleškega konzulata v Parizu Suttona, dokler ta ni bil aretiran, ko je zapustil sedež ameriškega konzulata. Sutton je med svojim bivanjem na ameriškem konzulatu vodil vohunstvo proti Nemčiji in je bil zaradi tega obsojen na visoko zaporno kazen. Dalje sta dala Gross in Hunt zavetišče v Parizu nekemu angleškemu uradniku. ki je pobegnil ie vojnega zapora. Uradnica Elisabeth Deegand je imela vpisanega tega uradnika kot podpiranca, ki je bil sam izročil prošnjo v ta namen.
Maršal de Bono v Novem mestu
Ljubljana, 20. junija. S pregledom XIII. topniškega polka je Maršal De Bono zaključil pregledovanje italijanskih čet, ki so nastanjene v Ljubljani. Po končanih pregledih v Ljubljani je Maršal izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad vojaško disciplino in udarno silo ljubljanskih čet. Vsa ljubljanska posadka pa je svojo vojaško pripravljenost tudi pokazala v mimohodih, ki jih je imela oba dni, ko je bil Maršal v Ljubljani.
Maršal De Bono je včeraj zjutraj zapustil Ljubljano. Spremljal ga je poveljnik Armadnega zbora Eksc. Mario Robotti. Maršala je vodila pot proti Novemu mestu. Na mestni meji na Dolenjski cesti je čakala Maršala pri odhodu častna četa vojakov z godbo. Maršal je pred odhodom proti Novemu mestu pregledal častno četo.	_	.
Ko je četo pregledal, se je Maršal prisrčno poslovil od Visokega Komisarja Eksc. Emilra Graziolija. Skupaj z Armadnim Poveljnikom Eksc. Robottijem se je maršal vsedel v poseben avtomobil in se odpeljal proti Novemu mestu.
Novo mesto, 19. junija.
deležni s prihodom Maršala Italije, vojskovodje de Bona, ki se te dni mudi v Ljubljanski pokrajini in nadzoruje vojake italijanske Vojske na tem teritoriju. Me6to ge je za prihod Maršala lepo pripravilo, zlasti glavni trg je bil ves v italijanskih in fašističnih zastavah, ki so vihrale iz hiš visokemu gostu v pozdrav.
K maršalovemu sprejemu so se na glavnem trgu zbrali vsi oddelki tukajšnje posadke in zastopniki tukajšnjih uradov in ustanov s političnim komisarjem dr. Grisellijem in mestnim županom dr. Polenškom na čelu. Kmalu po 10. uri se je z avtomobilom s svojim spremstvom pripeljal Maršal in najprej sprejel poročilo častnika. Po pozdravu z navzočimi višjim oficirji in političnim komisarjem, je Maršal pregledal zbrane vojaške oddelke. Ob tej priliki je marsikaterega oficirja in vojaka prijazno nagovoril in se pozanimal za njegovo življenje. Po pregledu čet se je Maršal s svojim spremstvom in civilnim komisarjem povzel na tribuno, nakar so tukajšnji oddelki pehote in topništva ob zvoku vojaške godbe pred njim izvršili 6trumen mimohod. Po končanem defileju je Maršal obšel še častno Četo, nato pa je s svojim
včeraj
NovomešSani in vsi tukajšnji uradi so bili že I spremstvom zapustil Novo mesto in nadaljeval svo-■aj obveščeni o visokem obisku, ki ga bodo » je inšpekcijsko potovanje*
izmenjava brzojavk med Hitlerjem in predsednikom
turške republike
Berlin, 20. junija, s. Ob priliki podpisa prijateljske pogodbe med Nemčijo in Turčijo je poslal predsednik turške republike Isrnet Ineni sledečo
brzojavko:
»Ob priliki podpisa nemško-turške pogodbe,
ki potrjuje čisto in pravo prijateljstvo med Turčijo in Nemčijo, si štejem v posebno srečo, da vam morem poslati zraze čustev svojega globokega zadovoljstva. Od danes stopata naža naroda v obdobje medsebojnega zaupanja in s trdno voljoi da se bosta vedno držala osnov teh odnošajev. ^ Ob tej srečni priliki vam pošiljam zagotovil* mojega popolnega prijateljstva. Ineni.«
Hitler je takole odgovoril:
»Ob priliki podpisa pakta, ki označuje odkritosrčno prijateljstvo med našima dvema državama, vam sporočam v odgovor na prijateljsko brzojavko, ki ste mi jo poslali, da tudi mene preveva čustvo živega zadoščenja nad sklenitvijo te pogodbe. Tudi jaz sem prepričan, da stopata naši dve državi na ta način v obdobje trajnega medsebojnega zaupanja. Medtem se vam zahvaljujem živo tudi z« zagotovila vaših prijateljskih čustev in vam isto vračam z najbolj vročimi željami. Hitler.«
Prav tako sta si izmenjala brzojavki oba zunanja ministra Turčije in Nemčije.
Sirijsko bojišče
Beyruth, 20. junija, s. Uradno poročilo francoskega poveljstva v Siriji pravi:
Proti večeru 17. in okrog poldneva 18. junija so oddelki levantske mornariške divizije ob obali bombardirali z najboljšim uspehom britanske čete, ki operirajo pri Sidonu. Na istem odseku so naše patrulje zelo delavne. Na odseku pri Gezine so v teku operacije. Utrdili smo svoje postojanke pri Mergyaumu, katerega naše čete drže krepko v svojih rokah, v nasprotju s trditvami angleškega radia.
V	srednji Siriji so naši oddelki, ki so operirali v zadnjih dneh, ujeli 17 častnikov z enim polkovnikom in 500 mož, obenem pa tudi večje število vojnega materiala. Na odseku pri Concitri in pri Ezri so naši obveščevalni oddelki še naprej zaposleni s svojo nalogo. Na odseku pri Kisue so v teku očiščevalne operacije. Naše letalstvo nadaljuje brez odmora s svojimi ogledniškimi poleti in bombardiranjem sovražnikovih železnic, zbirališča sovražnikovih čet in materiala. V noči od 17. na 18. junij je bil Beyrouth trikrat bombardiran. Gmotna škoda je neznatna, pač pa je treba obžalovati smrt šestih ljudi, 20 pa je bilo ranjenih med libanonskim civilnim prebivalstvom.
I Potopitev angleške ladje
Lizbona, 30. junija, s. Angleška tovorna ladja »Empirewarrior«, ki je vozila premog, »e je potopila na morju pred Aiamontom blizu. špansko-portugalske meje. Na ladjo eo namreč neznana letala vrgla več bomb. Ljudje z obrežja so lahko opazovali potek napada in videli, kako se je ladja vnela in potopila. Posadka 25 mož se je rešila na čolne, potem pa jih je rešila neka portugalska ribiška ladja.
Bivši jugoslovanski kralj Peter M na poti v Ameriko
Beyruth, 20. maja. s. Zaradi zadnjih do-
fodkov je bivši jugoslovanski kralj Peter II., i se je mudil nekje na vzhodnem Sredozemlju, zapustil to svoje zatočišče, ter je prispel zdaj v Kairo, odkoder bo nadaljeval svojo pot preko Rtiča dobre nade v Veliko Britanijo ah pa
v	Združene ameriške države. Bivši mladi kralj se je izrazil, da bi se rajši podal v Združene države.
Izplačevan|e mezd In plač v lirah
Visoki Komisar sporoča, da se bo izplačevanje mezd in plač od sedaj naprej moralo vriiti v italijanskih lirah in sicer na temelju prejšnjih dinarskih plač, preračunanih v italijanske lire po sedaj veljavnem tečaju.
Nastopi italijanskih glasbenih umetnikov v L ublrani
Tiskovni urad Visokega Komisariata sporoča:
Na pobndo Eksc. Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki je našel pripravljenost za takojšnje sodelovanje v predsednika fašistične zveze profesionistov in umetnikov narodnega svetnika Di MarzJa, je zagotovljena Ljubljani prva serija koncertov, ki bodo od konca junija do začetka avgusta. Pri teh umetniških nastopih bodo sodelovala najboljša umetniška imena italijanske glasbe s sporedom, ki bo zelo zanimiv in redek. Prvi koncert bo priredila trojica Casella-Poltronieri-Bonucci. Tem bo sledila trojica Ruta-Tassinar-Sabatini in potem še štiri drnce skupine. Krajevni glasbeni krogi, med katerimi je vest vzbudila živo na* vdusenje, so izrazili Eksc. Visokemu Komisarju Grazioliju vse priznanje za pospeševanje glasbe.
Vesti 20. junija
Pogajanja za turško-italijansko trgovinsko pogodbo so se začela v Ankari. Verjetno bo trgovinska pogodba podpisana že prihodnji teden.
Prva skupina Italijanov i* Sirije je prispela v
Bukarešto. Sprejeli so jo predstavniki italijanskega konzulata v Bukarešti in zastopniki krajevnega fašija. Vseh 58 članov skupine je danes nadaljevalo pot v domovino.
Predsednik agencije Stefani senator Morgagni se je mudil v Atenah in organiziral tam podružnico agencije za Grčijo. Sprejel je tudi zastopnike krajevnega tiska in zatrdil, da bo agencija Stefani dala vso svojo poročevalsko služilo
5;rškim listom in da bo organizirala tudi kra-evuo poročevalsko službo.
Z boji pri Sollumu se bavi tudi ves slovaški tisk in močno poudarja uspeh, ki se je jMi-srečil združenim italijanskim in nemškim silam v bojih proti Angležem.
Hitler je včeraj sprejel feldmaršala Lista, ki mu je poročal o vseh podrobnostih vojaških operacij v Srbiji in v Grčiji, katere so bile pod njegovim vrhovnim poveljstvom. Hitler je izrazil svoje veselje nad odlično disciplino in udarno silo zmagovitih nemških čet.
Švedski listi razpravljajo o angleški letalski proizvodnji in pravijo, da se zdi, da ta proizvodnja nekoliko pada zaradi pomanika-nja surovin. Zaradi tega padca proizvodnje je Anglija tudi doživela svoj poraz v Grčiji in na Kreti.
Moštvo nekega nemškega reševalnega letala je nedavno rešilo iz morja pet britanskih pilotov, katerih letala so bila težko poškodovana in so morala zasilno pristati na morju.
Berlinski uradni krogi pravijo, da so Nemci
v bitki za Kreto ujeli skupno 18.735 ujetnikov, med katerimi je bilo 5600 Grkov, 13.125 Britancev ter nekaj vojakov drugih narodnosti. Med Britanci je bilo 2083 Avstralcev, Novozelandcev pa 1593.
Ameriško mornariško ministrstvo je sporočilo, da bodo julija začela delovati letalska in pomorska oporišča na Bermudih in na No-
vi	Zemlji in da bosta tem oporiščem poveljevala višja častnika Hichey in Morgan.
Znani sovjetski polarni letalee Červičeni je s 6vojim vodnim letalom >Ser« odletel na nov polarni polet. Njegov polet ima namen pregledati arktične predele in morja «b vzhodni Sibiriji.
Obletnica smrti Stjepana Radiča in tovarišev, ki so bili ubiti v skupščini, so danes praznovali v Zagrebu. Vstaška vlada je ta dan proglasila za dan narodne žalosti. Zastopstva vseh oblasti so bila pri žalni službi božji. Vsi listi se spominjajo žrtev Radiča in tovarišev za hrvaško domovino.
Boksarski prvak Joe Louis je branil svoj naslov v Newyorku proti boksarju Billyju Connu. Zamorec Luis je zmagal po trinajsti rundi s tem. da je nasprotnika z udarcem pobil na tla.
Bolgarsko-hrvaško društvo je bi'o ustanovljeno v Sofiji, da bo skrbelo za poživitev prijateljskih stikov med Bolgarijo in Hrvaško.
Novo nemško lovsko letalo >He 118« je bilo te dni izdelano in eo časopisi prinesli njegovo sliko. To letalo ima večje delovno okrožje. Letalo se odlikuje tudi po svoji udarni eili. Oboroženo je s strojnicami in s topom nove v rete, kakor tudi z posebno vrsto motorja.
Pripovedka o padalcih
Berlin, 20 junija, s. Kakor poročajo številni ameriški listi iz Londona, so se baje nekateri angleški padalci spustili na ozemlje zasedene Francije. Kakor pa pravijo nemški pristojni krogi, gr« le za posadke različnih britanskih lovskih letal, ki so bila zbita od nemških lovcev nad imenovanim ozemljem. Vsi sovražnikovi piloti so bili pri tem ujeti.
500 din nagrade
dobi kdor izsledi skoraj novo moško kolo x dinamo znamke Dtlrkopp evidenčna številka 198107. Kolesa so kromasta z modro črto po sredini. V ostalem je modre barve, s tovarniško Mevilko 1769002. Ukradeno je bilo 19. t. m. dopoldne i> dvorišča Kresije. Sporočiti na upravo »Slovenskega doma* pod »Dobra lutfrada^ 20?
Nemško-turška pogodba -nov „diplomatični šah" Angliji
Njen podpis je v hrvaških političnih krogih naletel na veliko zadovoljstvo
Zagreb, 19. junija, s. Nov velik uspeh Osi
ki je bil dosežen s sklenitvijo prijateljske nem* ško-turške pogodbe, so sprejeli v tukajšnjih političnih krogih z največjim zadovoljstvom. Razlagajo ga kot odločilno dejanje, ki kaže, da ima Turčija namen tudi praktično odkloniti vsakršno sodelovanje z Veliko Britanijo, nasprotno pa spoznava važnost in potrebo postaviti se ob stran Italije in Nemčije.
Časopisi, ki posvečajo temu dogodku posebno pozornost, poudarjajo, da je bil Angliii napovedan s tem nov »aiplomatični šah«. '1 udi senca angleško-turške pogodbe je izginila, medtem ko Je na drugi strani Velika Britanija izgubila že velik del svoje učinkovitosti po vojaških uspehih držav Osi. Večerna izdaja »Hr-vatskega naroda« v svojem članku poudarja,
da je bila pogodba med Nemčijo in Turčijo sklenjena vprav v trenutku, ko so imperialne
čete nameravale naskočiti Dojno črto Sollum-Capuzzo. Tako piše, kako je prišlo do podpisa pogodbe in nadaljuje: Politični in vojaški položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu in na najvzhodnejšem področju Šr<*U>zemskega morja se je zdaj popolnoma preobrnil v korist sil Osi. Zmaga v Grčiji in bliskoviti razpad Jugoslavije sta Turčiji jasno pokazala, na kateri strani s on jeni pravi interesi. Turčija seje zdaj končnoveljavno oddaljila od Anglije. Važnost nemško-turške pogodbe se bo v kratkem pokazala. Medtem ko postaja položaj Velike Britanije na Vzhodu_ čedalje obupnejši, je položaj Italije in Nemčije na tem podroej-! zmerom boljši.
Manifestacija italijansko-hrvaškega prijateljstva
ob koncu leta na Italijanskem kulturnem zavodu v Zagrebu
Zagreb, 20. junija, s. Velika manifestacija ita-lijansko-hrvaškega prijateljstva Je bila prirejena v slavnostni dvorani Glasbene akademije v Zagrebu ob priliki, ko je bilo končano akademsko leto na Italijanskem zavodu za kulturo. Navzočni so bili visoki zastopniki Italije, Hrvaške in prijateljskih držav. Poglavnika, ki se mu slovesnosti ni bilo mogafe udeležiti, je uradno zastopal minister Erkovič.
Maršala Kvaternika so ob njegovem vstopu v dvorano navdušeno pozdravili. Maršal je odgovoril z vzklikom »Živel Ducel«, kar je sprožilo viharne manifestacije navdušenja, ki so veljale Be-nitu Mussoliniju. Nar. svetnik Cosichi je poklical v spomin delovanje Evgena Kvaternika, velikega prednika sedanjega maršala v letih od 1859 do 1866, ter njegove stike z Garibaldijem, Cavourjem in Cairolijem za pripravo pohoda v Dalma-
cijo, ki naj bi ga uresničili italijanski in hrvaški prostovol jci pod Garibaldijevim poveljstvom... Govornik je potem primerjal življenje maršala Kvaternika in Poglavnikovo življenje ter opozoril nato na razne naloge, ki jih bo Hrvaška poklicana rešiti za veličino zahodne civilizacije v okviru tistega novega reda, ki ga Italija in Nemčija ustvarjata s pomočjo svojega orožja. Izvajanja je končal s tern, da se je spomnil hrvaških, črnogorskih in makedonskih mučenikov, ki so padli za svobodo, ter je pozdravil hrvaško mladino, ki vedno koraka skupno z italijansko mladino za zmago večnega duha.
Navzočni so njegov govor, ki je bil često prekinjen z navdušenimi vzkliki Italiji, sprejeli z viharnimi manifestacijami, ki so se potem spet ponovile, ko je maršal Kvaternik globoko ganjen spregovoril nekaj besed, s katerimi se je zahvalil Duceju in zmagovitim silam Osi.
Letalski napad na pristanišče v Aleksandriji
Berlin, 19. junija, s. Poročajo, da je 18 nemških letal v noči na 18. junij bombardiralo z uspehom vojaške naprave v pristanišču Aleksandrije. Bombe velikega in največjega kalibra so povzročile škodo med pristaniškimi napravami. Več angleških protiletalskih baterij je bilo prisiljenih k molku.
Izjava ameriškega vojnega ministra odkriva prave cilje kapitalistov
TVashington, 19. junija, s. Ameriški vojni minister Stimson je izjavil pred kongresom, da se nahaja svet sedaj v kritičnem obdobju. Po tej zatrditvi je ameriški vojni minister popolnoma od-bo -krito izrazil upanje, da se utegne vojna zelo zavleči in kolikor bolj se bo vojna vlekla, toliko gt^/več koristi utegne odnesti Amerika. Tako se je Stimson izkazal kot odkrit zastopnik judovskega plemena, ki je imel vedno velik vpliv na ameri-
Novice s Hrvaške
Zagreb, 20. junija, s. Na zborovanju, kakršna od časa do časa prirejajo hrvaški delavci v Zagrebu, ie spregovorilo nekaj članov hrvaške vlade, med njimi tudi zunanji minister, ki je izjavil, da za novo Hrvaško stoji 300 milijonov ljudi in tri najmočnejše vojske na svetu: italijanska, nemška in japonska. Tako je neodvisna hrvaška država zdaj izven vsake nevarnosti.
Zagreb, 18. junija. 8. Včerajšnji večerni hrvaški listi obširno razpravljajo o ostrih bojih okrog Solluma in pravijo na podlagi poročil agencije Stefani, da je imel sovražnik velike izgube tako v moštvu kakor tudi v orožju. »Hrvatski glas« posebno poudarja, da je italijansko nemško letalstvo z uspehom bombardiralo zbiranje čet in sovražnikove prevoze, končno pa so sile Osi odbile vsak sovražnikov napad. Bitka je v teku in se razvija v korist Italijanov in Nemcev.
Zagreb. 20. junija, s. Vsa alpinistična hrvaška društva so razpuščena. S posebnim odlokom, ki je bil izdan včeraj, je prepovedan vsak stik s Srbi na športnem polju.
Zagreb, 20. junija, s. Na raznih hrvaških področjih so že začeli žeti ječmen. Žetev je letos izredno dobra. Med tem pa se nadaljuje sistematično organiziranje razdelitve najnujnejših živ-Ijenskih potrebščin. Tudi trgatev obeta biti odlična.
Zagreb, 18. junija, s. Včeraj je odpotovala v Nemčijo nova skupina 4000 delavcev. Tudi ti bodo zaposleni pri poljskih delih, kakor vsi tisti, ki so odšli na delo v Nemčijo že pred časom.
ške vladne posle. Hitler je imel prav, ko je označil za dejansko odgovorno za sedanjo vojno judovsko kapitalistično kliko. To so špekulanti in dobičkarji ter zastopniki borze, vsi pa iz judovskih krogov, ki jim gre le za lastne posle in se za vse drugo ne brigajo.
I	Težave z vodo in elektriko v Angliji
Rim, 20. junija, s. Vojaški neuspehi angleških čet so povzročili v britanskem javnem mnenju težak vtis, posebno pa zaradi učinkovitega letalskega bombardiranja od strani italijanskih in nemških letal, ki so zapovrstjo in neprestano bombardirala središča vojaških in industrijskih vojaških naprav. Bitka na Atlantiku je povzročila v Angliji težave s preskrbovanjem, kar je povzročilo tudi posebne apele angleških oblasti na prebivalstvo. naj štedi. Poročajo tudi, da so se sedaj pojavile težave v preskrbovanju z vodo in električno energijo v mnogih angleških mestih. V mnogih središčih so zadnja bombardiranja poškodovala električne naprave v takšni meri, da so morali nekateri deli vojne industrije začasno ustaviti delo. Včerajšnji »Manchester Guardian« priporoča anglškemu ljudstvu, naj se omeji v porabi vode in električnega toka na najnujnejšo mero. Nepotrebno je poudariti to vest, ki dokazuje, da postajajo čimdalje hujši pogoji, v katerih živi angleško prebivalstvo.
Športne vesti Polfinale za pokal SNZ
V	nedeljo se bodo na zelenem polju srečali štirje nasprotniki v semifinalu za pokal Slovenske nogometne zveze. Tekmovanje za ta pokal traja že en mesec in sedaj smo prišli do semifi-nala, v katerega so ee plasirali: Slavija, Ljubljana, Hermes in Mars. Samo štirje so ostali od 11 klubov, ki so se začeli boriti za pokal. V nedeljskih srečanjih se bodo sestali naslednji pari: Hermes bo imel na svojem igrišču v gosteh mlade Slavijaše. Ce že ne drugega, je dosedanji uspeh Slavije prav lep. V Hermesu bodo Slavijaši naleteli na močnega nasprotnika, s katerim bodo najbrže potegnili krajši konec. Pa nič čudno ne bi bilo. Vsekakor hujše srečanje pa bo med Ljubljano in Marsom. Iz dosedanjih srečanj bi mogli zmago prisoditi Ljubljančanom. Sicer so pa bile tekme med obema vedno lepe in borbene in bodo prijatelji nogometa gotovo prišli na svoj račun.
Tekme bodo takole:
Hermes : Slavija ob 10 na igrišču Hermesa.
Mars : Ljubljana ob 10 na igrišču Ljubljane.
Prav tako se bodo srečali juniorji v prvenstvenem tekmovanju. Nastopili bodo naslednji
Novice iz Države
Čudna pota strele. Blizu mesta Biella je gradič Zumaglia, v katerega je pred nekaj dnevi med nevihto udarila strela. Ognjena krogla je poškodovala star stolp gradu, skakala po raznih nadstropjih poslopja, razcefrala štiri pinije, uničila električne naprave in stekla v oknih in ožgala opravo. Potem je smuknila v kuhinjo mimo čuvaja, ki se je samo zelo prestrašil, in padla na grobnico, v kateri se nahajajo zemeljski ostanki lombardskega škoda Della Torreja, ne da bi povzročila kakšno škodo. 0 tej grobnici je razširjena neka pripovedka, ki pravi, da je bilo truplo škofa večkrat od neznanih tatov oskrunjeno. Pozneje so truplo	čez nekaj let	našli in	ga prenesli v gradič
Zumaglia, ki je bil	škofova	last.	Zraven smrtnih
ostankov Škofa so našli tudi belo skalo, ki je bila potem	postavljena	tako, da bi	poznejši rodovi
lahko	identificirali	mrtveca.	Tej	skali pripisuje
ljudstvo čudežno moč, kajti med prenosom trupla je namreč ta majhna skala pridobila mnogo na svoji teži in jo je moralo potem nositi štirinajst mož. Očividci pripovedujejo, da je tedaj, ko je strela udarila ob grobnico, skala zažarela v rdeči svetlobi in je takšna ostala oseminštirideset ur. Skala se je spremenila v žarečo kroglo in zdelo se je, da se bo opekel vsakdo, kdor se je bo dotaknil. Toda na začudenje vseh je bila skala popolnoma mrzla. Seveda je ljudstvo ta nenavadni dogodek začelo razlagati pač po svoje.
Vso živino bodo morali vsi lastniki prijaviti po stanju v noči 30. junija letos krajevnim oblastem v vsej Kraljevini. Prijavljali bodo vse krave, konje, bivole, svinje, ovce in kozle. Pri kravah mlekaricah, morajo navesti tudi količino mleka, ki jo krava da. Isto določilo se nanaša tudi na drobnico.
Delavce zasul plaz. V okraju Monte Martino pri Neapolju so bili štirje delavci na delu v kamnolomu, ko se je nenadoma s pobočja hriba vdrl plaz. Dva delavca je zasulo, druga dva pa sta se še pravočasno ognila plazu. Delavci so takoj prišli reševat, toda eden od nesrečnikov je bil že mrtev, drugega pa so odkopali težko pobitega in polom-lomljenega.
Z Goriške in Krasa
Trojčke je rodila v tržaški bolnišnici žena težkega delavca Viktorija Dušič. Vsi trije otroci, dve hčerki in en sinček, so popolnoma zdravi in zato zdravniki mislijo, da bodo ostali vsi pri življenju. Otroci so dobili imena: Lidija, Marija, Luiza in Renato. Dušičeva je imela doslej že dva otroka. Za očeta trojčkov pravijo tržaški časopisi, da je doma najbrže iz Albanije.
Zemeljski plin metan bodo v večji meri uporabljali tudi v Trstu. Posebno industrija se bo lahko v veliki večini okoristila s tem novim sredstvom, ki se da uporabljati v tekočem in plinskem stanju. Tržaški župan se je že zanimal za to pridobitev in sedaj študirajo, kako bi najboljše uredili in uvedli porabo novega plina. Metan bi v mnogih primerih lahko nadomestil boljši premog, ki je v sedanjih razmerah drag in ga je tudi težje dobiti kakor pa poprej.
Večja skupina delavcev bo iz Trsta odšla v Nemčijo na delo. Prvenstveno pridejo v poštev tisti delavci, ki so bili brezposelni. Vsi, ki so se bili že prijavili za delo, bodo dvignili te dni svoje potne liste in vse potrebne dokumente. Odhod tržaške delavske skupine je napovedan za 25. junij.
Nesreče. Večji kamen je valil pred domačo hišo Anton Špezal. Nesreča pa je hotela, da se je pri tem spotaknil in mu je skala zdrknila na desnico. Poškodba pa ni težka. Sobar Josip Škamperle pa je med vožnjo padel s kolesa na cesti in se precej pobil po obeh rokah in po rami. Dveletni Flavij Colja pa je padel doma in si zlomil kost v levem kolku.
Vosek je zgorel v cerkvi. V božjepotni cerkvi v Barbani je v zakristiji nenadoma začelo goreti. Ogenj 6e je vnel tam, kjer je bilo spravljenih sedem stotov voska. Ogenj je v kratkem času razbesnel in je uničil vse cerkvena oblačila, preproge in razne druge cerkvene potrebščine. Iz gorečega voska se je naredilo toliko dima, da je napolnil vso cerkev in oemodil vso cerkveno slikarijo in okrasje.
Na 15 let ječe, na izgubo državljanstva in na denarno kazen 25 milijonov pezet je bil
od madridskega sodišča obsojen bivši španski zunanji minister Alvarez del Vayo, eden izmed rdečkarskih voditeljev, ki so vodili komuniste v španski državljanski vojni. Alvarez del Vavo živi nekje v Ameriki. Njegovo ime, kakor tudi ime bivšega španskega predsednika vlade, ie postalo posebno znano zaradi tatvin cerkvenih posod, katere so v njunih kovčegih našle francoske oblasti, ko sta po zlomu revolucije oba pribežala v Francijo.
pari: Slavija : Ljubljana ob 15.30 in Mars : Grafika ob 16.45 na igrišču Ljubljane. Na igrišču Korotana pa se bodo srečali juniorji Korotana in Jadrana. Tekma se bo začela ob 9.30.
Da bo nogomet še bolj pester pripravlja SK Moste turnir, pri katerem bodo sodelovali Grafika, Jadran in prireditelj.
Ljudske predstave v Drami
Letos vlada kljub poletnemu času za gledališke predstave nenavadno zanimanje, o čemer pričajo domala stalno razprodane hiše. Zato bo igrala naša Drama tudi še po oficdelnem sklepu sezone, ko bodo odigrane vse predstave za abonente. Zadnja abonentska predstava v Drami bo v četrtek, 19. t. m. V načrtu so ponovitve najuspelejših predstav zadnjih dveh sezon, in sicer dela klasikov, italijanski, slovenskih in drugih dramatikov. To so: Shakespeareova dela: »Othello«, »Romeo in Julija« ter »Komedija zmešnjav« in Schillerjevo »Ko-varstvo in ljubezen«, izmed italijanskih del bodo uprizorjena: Praga: »Zaprta vrata«, Benedetti: »Trideset sekund ljubezni« in »Rdeče rože« ter Camasio in Oxilio »Bog z vami, mlada letal«. Slovenske igre: Kozak: »Lepa Vida«, Milčinski: »Cigani« in Detela: »Učenjak« ter Golievi mladinski igri »Princeska in pastirček« in »Sneguljčica«. Od tujih dramatikov pridejo na vrsto: Klabund: »Krog s kredo« in »Praznik cvetočih češenj«, Gogolj: »Revizor«, Gehri: »Šesto nadstropje«. Vuolijoki: »Žene na Niskavuoriju« in Schonthan: »Ugrabljene Sa-binke« tr mladinska predstava Burnettove: »Mali lord«.
Predstave bodo izven abonmaja, ljudske predstave po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Vršile se bodo v običajnem večernem času ob 19.30 Na ta način bo vsakomur omogočen obisk najusp'’ lejših iger preteklih sezon.
Trate ob bregovih Ljubljanice naj bodo čiste
Terasa na opornem zidu Ljubljanice vzdolž Hribarjevega nabrežja s svojo smaragdno zeleno trato najučinkoviteje poživlja vso sivino težkega zidovja. Čudovito prijeten je pogled na to žametno zeleno preprogo nad kalno vodo in vsakdo si želi, da bi tudi terasa na drugi strani Ljubljanice dobila tako lepo trato. Toda vsaka preproga mora biti čista in snažna, ne pa nasmetena in nastlana s papirjem in najrazličnejšo šaro, kakršne so večkrat terase ob Ljubljanici na obeh straneh tro-mostovja. Odrasli ljudje so bili menda že dostikrat opozorjeni, kako grda razvada je v Ljubljani tako smetenje ulic in cest, vendar pa moramo naše, za snago mesta tako vnete občane še posebej opozarjati, kako grdo kvarijo ugled mesta z najraznovrstnejšimi odpadki posejane terase, nasmetene zelene trate ter bregovi Ljubljanice. Precej bolj bo treba paziti tudi na našo mladino, ki smatra bregove in terase ob Ljubljanici za smetišča in igrišča, kjer lahko počenja, kar hoče. Kadar je Ljubljanica zaprta, je pa spet njena struga torišče mladinskih iger, kamor se paglavci podajajo na pustolovsko iskanje zakladov, drugi jim pa mečejo v strugo najrazličnejše predmete v splošno zabavo gledalcev. Seveda se pa med gledalci marsikdo tudi zgraža ter vprašuje, če v Ljubljani ni mogoče napraviti reda tudi na bregovih in terasah Ljubljanice ter v njeni strugi 6ami. Davkoplačevalci in prijatelji snažne Ljubljane naj pa premislijo, da spravljanje smeti prav mnogo velja ter je zato tudi v njihovo korist, če sami malo pazijo na red ter opozarjajo male in velike občane, naj se odvadijo metati smeti in odpadke na oporno zidsvje. bregove in v strugo Ljubljanice.
ant
Manjše nesreče
Bibič Jože iz'Tyrševe ceste 17 je imel dala pri žični ograji. Nerodno je delal in se je pri delu precej opraskal po rokah. — Včeraj je pred Ljudsko tiskarno nek avtomobilist podrl kolesarko Tomico Ljubo in ji prizadejal manjšo poškodbo Kolo pa ji je avto čisto zdrobil. Škodo bo moral poravnati pač tisti, ki je zakrivil trčenje. — Hudo nesrečo pa je doživel Dečman Janez, ki je usluž-ben pri Avtomontaii v Šiški. Delal je pri nekem stroju na električni pogon. Tako nespreten je bil, da ga je stroj zagrabil za prste in mu jih odtrgal.
Matijus Jože, delavec iz Dolenjega Logatcu je padel s kozolca in je dobil notranje poškodbe. Klepar Koncilija Viktor iz Kleč je imel smolo na kolesu. Nekdo ga je podrl s kolesa. Zlomil si je desnico in dobil tudi notranje poškodbe. Dijak Tepina Jože, ki je doma iz Kosez je padel z drevesa in se močno potolkel po životu. Drugih nesreč pa ni bilo.
Apeliramo na slovensko umetnost ljubečo javnost. Umetniiko društvo Slovenski lik se kot Osrednja strokovna organizacija mladih slovenskih slikarjev in kiparjev s svojimi perečimi željami vljudno obrača na cenjeno občinstvo. Agilno društvo, ki je priredilo letos že dve uspeli razstavi, potrebuje v svrho gmotne podpore za svoje člane primernih naročil, katera so zmožni strokovnjaško izvršiti v vseh slikarskih in kiparskih tehnikah, po zelo zmernih cenah. Društvo ima v tvojih pravilih predvideno tudi podporno članstvo, izredno za višje zneske, podporno za vsak znesek. Izdalo je tudi I. serijo 6 umetniških razglednic slovenskih mladih umetnikov, ki se dobe pri Akademski založbi ali pa na čekov. rač. št. 17.973 po 15 din. Ker je v pripravi nova razstava, društvo in njegovi člani nujno rabijo denarja. Podpiranje društv3 mlade slovenske generacije toplo priporočamo.
VVallncet
Na sever, potepuh!
Končno se je policijski avtomobil oddaljil proti Ogdensburgu, sosedje pa so se razšli in se skrbno zaprli v svoje hiše.
Tudi miss Ellen se je vrnila v hišo, kjer sta jo nestrpno pričakovala Oktober in Robin.
»Odšli so. PoStm nabiralnik je zlomljen in izpraznjen ...«
Noge je niso več držale. Zrušila se je na bližnji stol. Toda tudi sedaj si še ni dala miru. Kmalu je zopet vstala in stekla v prvo nadstropje... njen oče je mirno spaL
Robin je medtem v jedilnici skrbno zastri okna in šele nato prižgal luč.
»Vrni se v posteljo!« je rekel ieni.
Oktober pa je odločno odkimala.
»Res mi je nemogoče. Vsaj sedaj ne. Če se bom čutila utrujeno, pa bom takoj odšla.«
Zavila se je tesneje v plašč in sedla na divan.
»Če res hočeš ostati tukaj, tedaj pojdi najprej v svojo sobo in se obleci. Pripovedoval ti bom takšne stvari, da ti bo kri zledenela.t
Oktober ga je takoj ubogala.
»Nocojšnja noč bo pa res zanimiva,« je dejala, preden je odšla.
Prav kmalu se Je vrnila, vsaj za silo oblečena.
»Sedaj pa le začni s pripovedovanjem.«
Zopet je sedla na divan, on je pa z rokami na hrbtu korakal po sobi. Oktober ga je pazljivo motrila in premišljevala, čemu neki tako grbanči čelo. Saj se je za nocoj vsa zadeva srečno končala.
»Policija gor ali dol... naj bo Lenny živ ali mrtev,.. ptički gotovo Se niso Sli spat«
j »Ali misliš, da se bodo zopet vrnili?«
»Tako gotovo kot sem tu.«
»Ko boš končal s svojimi nerazumljivimi opazkami, te prosim, da bi bil tako ljubezniv in mi pojasnil, zakaj misliš, da se bodo še vrnili.«
Robin se je tiho zasmejal.
»Poslušaj torej. Preblizu sem, da bi Elfrida popustila od svojih teženj. Samo nekaj bi jo moglo zadržati. Toda to ni puška ali samokres, ampak polnilno pero.«
Oktober pa je zmajevala z glavo, kar ga ni razumela.
»Ali ne razumeš? Po dolgem času mi Je danes bilo mogoče zopet pisati. Ko sem odnesel pisma v nabiralnik, so me opazovali iz zasede. In ko se jim je napad ponesrečil, so se »pravili nad poštni nabiralnik in ga izpraznili. Vsebino so odnesli v glavni stan — to je v avtomobil. Nifci najmanj ne dvomim, da EUrida še ni šla spat.«
»Kaj si pa neki pisal?« ga je radovedno vprašala Oktober.
»V najvažnejšem pismu so stale zelo pomembne besede: ,To pismo je skoraj dobeseden prepis onega, katerega sem Vam včeraj poslal iz Little-berga, toda bojim se, da se je omenjeno pismo izgubilo.*«
»Ali si snoči poslal kakšno pismo iz Little-berga?« ga je vprašala začudeno.
On pa je odkimal.
»Nikakor ne... to je le genialna izmišljotina. Radoveden sem, če se bo Elfrida ujela na to zanjko.«
»Na koga pa je bilo pismo naslovljeno?«
»Na mojega prijatelja, ki se piše Mortimer. Ta človek je v službi pri nekem tepcu.«
»Veš kaj. najbolje je, da srploh ničesar več ne
pripoveduješ, ker prav ničesar ne razumem. Strašno sem razočarana.«
Predlagal ji je, naj gre spat in naj se pošteno naspi Ona pa o tem ni hotela ničesar slišati. Poiskala si je knjigo, katero je že pred večerjo čitala in katero Je miss Ellen že postavila na prejšnje mesto. Zatopila se je v branje, Robin pa se je vrnil k pisalni mizi in znova pričel pisati.
Ura v veži je pričela biti.
Oktober je dvignila glavo in štela udarce. Dvanajst!
Robin se je ozrl k njej.
»Ali dobro slišiš?« jo je tiho vprašal.
»Gotovo. Čemu vprašuješ?«
Ni ji odgovoril; njegov pogled se je uprl v vrata.
»Nekje zvoni.«
Sedaj je slišala tudi ona. Skozi zaprta vrata je bilo zvonček komaj slišati
»Ali misliš, da je miss Ellen?... mogoče je njenemu očetu slabše?... Ali naj grem pogledat ...?«
Pomignil ji je, naj ostane na mestu, sam pa se je napotil k vratom, ki so se prav v tistem hipu na stežaj odprla. Miss Ellen je vsa trepetajoča planila v sobo.
»Nekdo je pri vrtnih vratih In zvoni...« Je zajecljala. »Polnoči je že... Nek avtomobil se je ustavil tik pred vratmi...«
»Res?... Ali naj grem odpret?«
Na Robinovem obrazu ni bilo mogoče razbrat* čustev, ki so ga navdajala.
Miss Ellen Je vztrepetala.
»NI treba; grem sama odpret.«
Njen glas je bil navidezno miren, toda spoznati je bilo mogoče, da se z vso silo premaguje.
Z odločnimi koraki je odšla iz sobe. Robin j> je sledil in tiho rekel svoji ženi, da naj ugasne luč. V veži je vzel samokres iz žepa. Miss Ellen je previdno odprla hišna vrata.
»Kdo je?« je vprašala.
»Neka gospa, ki ieLi govoriti z mr. Robinom Beausere.«
Robinu je od začudenja skoraj padel samokrc? na tla. Neznanka, ki je želela govoriti z njim, je bila... lady Georgina.
XIII.
»Dovolite ji, naj vstopi,« je Robin zašepetal hišni gospodinji, sam pa se je tiho vrnil v jedilnic0
K sreči je Oktober luč le privila, tako da ie soba v hipu bila zopet razsvetljena.
Georgina je bila sama; to je opazil takoj, ko se je njena visoka postava pojavila med vratm1-
»Le vstopite, Elfrida,« ji je dejal in stopil na stran, da je mogla mimo njega.
V	roki je držala lornjet. Dvignila ga je k očem in dolgo časa motrila Oktober. Deklica pa se zarad; tega ni niti najmanj zmedla; ostala je mirna mi resna.
»Ali je to ono dekle?« je vprašala lady G®" orgina.
»To je moja žena,« je mirno odgovoril Robni'
»Ali je to mogoče!«
Ironična prijaznost more bit! tudi žaljiva; ? vendar lady Goorgina ni niti najmanj hotela žali'1 Prišla je prav za prav z belo zastavo in z mirov nimi predlogi. Res je v svoji usnjati torbici nosn11 dokument, ki naj bi predstavljal premirje in obenem reparacijo, čeprav le enostransko.
Dalje.
Navodila za rabo živilskih izkaznic
Ljubljana, 20. junija.
Po razpisu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino bodo v soboto, 21. junija uvedene živilske nakaznice za kruh, moko, riž in testenine. Od tega dne dalje smejo trgovci, peki in gostilničarji oddajati ta živila izključno samo za ustrezajoče odrezke nakaznic.
Danes 60 trgovci v mestnem preskrbovalnem uradu dobili nakaznice za svoje odjemalce, prebivalstvo naj jih pa pri svojih trgovcih zahteva v petek, da v soboto in nadaljnje dni ne bo brez kruha ali moke.
Kakor smo že objavili, bo imel vsak državljan, ne glede na starost ali spol, pravico na eno živilsko nakaznico, glasečo se na njegovo ime, z odrezki te nakaznice pa na 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha ter na 1 kg riža m na 1 kg testenin na mesec.
Pridelovalci žita in njih družine, prav tako tudi oni, ki imajo še zalogo moke, bodo imeli pravico samo na 1 kg riža na mesec ter bodo zato dobili živilsko nakaznico brez odrezkov za moko ali kruh in testenine.
Živilsko nakaznico mora podpisati lastnik nakaznice ali njegov namestnik (varuh, skrbnik).
Nakaznica je neprenosna. Zato ne smemo nakaznice odstopiti ali prodati drugemu, da bi jo izkoriščal zase.
Odrezek nakaznice odstriže trgovec, pek ali gostilničar takrat, ko da dotično ž!vilo. Te odrezke morajo trgovci in peki nalepiti na papir, in sicer po 100 odrezkov po 200 gr moke ali po 200 gr kruha na stran. Te pole morajo imeti žig trgovca ali peka ter jih mora trgovec datirati in podpisati.
Trgovcem in pekom bo mestni preskrbovalni urad obnavljal zaloge moke edino na podlagi predloženih odrezkov po enkrat na teden, in sicer po razporedu, ki bo še objavljen.
Lastnik nakaznice ne sme izročiti odrezka trgovcu ali peku ali gostilničarju, ne da bi dobil ustrezajočo količino živil.
Duplikatov živilskih nakaznic ne bo mogoče dobivati
Osebam, ki se hranijo v gostinskih obratih, odstriže gostilničar odrezek za kruh, riž in testenine ali za juho z rižem ali s testeninami za dotični koledarski dan. S kuponi, ki je njih veljavnost zapadla, ni v gostinskih obratih mogoče nabavljati naštetih živil. Odrezki za kruh so deljivi na dva dela, da se
jih lahko poslužujejo tisti, ki dobivajo hrano po gostinskih obratih. Lastniki gostinskih obratov ne smejo postreči niti s kruhom niti z rižem, niti s testeninami, niti z juho z rižem ali testeninami, ne da bi dobili ustrezajoči odrezek. Z dobljenimi odrezki si nabavi lastnik gostinskega obrata racionirana živila pri svojem trgovcu ali peku.
Vsaka nakaznica ima na desni strani 3 na-ročilne listke (na karti označeno kot »listek za zapis«), in sicer za riž, testenine, moko ali kruh za mesec julij. Ti naročilni listki so samo za merilo potrebe za prihodnji mesec.
Vsi lastniki živilskih nakaznic bodo morali takoj po prejemu živilske nakaznice izročiti svojim trgovcem pravkar omenjene na-ročilne listke za riž, testenine ali moko. Tudi oni, ki so se odločili deloma za moko in deloma za kruh, naj odrezke za moko ali kruh izroče svojemu trgovcu. Oni pa, ki so se odločili samo za kruh, naj pa odrezke za kruh izroče peku.
Trgovci in peki morajo predložiti te naročilne listke (listke za zapis) mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do srede, 25. t. m. Naročilni Listki naj bodo zbrani za vsako vrsto blaga posebej in nanizani na nitkah do skupne količine 100 kg. Tvrdka naj k vsakemu takemu svežnju naročilnih Listkov pritrdi košček lepenke s svojim žigom, številom naročilnih listkov, z vrsto blaga, datumom in podpisom trgovca ali peka.
Trgovec ah pek mora ob prevzemu naročilnega listka potrditi prejem tega listka na nakaznici zgoraj na desni strani, kjer je tiskano »2ig ali podpis peka« oziroma >2ig ali podpis trgovca«.
Kruh bodo prodajali peki po dosedanji ceni in teži, t. j. 1 kg kruha za 5 din, trgovci bodo pa prodajali kilogram moke po 5.50 din.
Sleherni državljan mora strogo in vestno upoštevati ta navodila ter bo zloraba strogo kaznovana.
Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani.
Veselo razpoloženje ob savskih bregovih
če si hočete za nekaj trenutkov razbremeniti živoe in uiti dnevnim skrbem^
pojdite še vi tja
Prihranite si čakanje!
Kdor še ni menjal denarja v lire, se velikemu navalu na menjalne zavode lahko izogne. Kako? Mimo naj vzame svoj denar in ga naj naloži v bančne zavode. Tam naj ga pusti, pa čeprav samo za kratek čas. Ves naloženi denar bodo namreč bančni zavodi sami zamenjali v lire. PosluŽite se tega načina in si prahranite dragoceni čas
Gostovanje Nonijeve in Manoševskega
Včeraj je bila v Operi predstava »Traviata«. Kot Violetta je nastopila gdč. Alda Nonijeva iz Trsta, v vlogi Alfreda pa bivši zagrebški in nazadnje mariborski tenorist g. Manoševski, ki smo ga letos že slišali v Plesu v maskah. Gdč. Nonijeva je postavila svojevrstno Violetto, ki je bila igralsko najboljša in najmočnejša v zadnjem prizoru, ki smo ga pri nas do sedaj črtali, močno prepriča njena smrt. Lepo igro je podala tudi v tretjem dejanju; ostalo je bilo sicer dobro, pač pa ne v toliki prepričujoči meri gospe Gjungjenčeve v igri ni dosegla. Pevka se v prvem dejanju še ni mogla sprostiti; zdi se, da ni bila glasovno dovolj razpoložena; v naslednjem dejanju pa je bila na višku. Oblikovala je muzikalno zelo dobro in je v tem dosegla prav lep uspeh. Pevka ima lep in čist glas, ki je dobro šolan, le nekateri višinski toni zvenijo še v stisnjenosti. Dobra vokalizacija ji omogoča Jep ton in razločno izgovorjavo. Pela je v italijanščini. Gosp. Manoševski je bil v prvem dejanju bolj šibak v petju, težak v višinah in tudi muzikalno oblikovanje je bilo precej ohlapno. V nadaljnjem se je izboljšal in za arijo v drugem dejanju dobil aplavz pri odprti sceni. V splošnem je igralsko zadovoljiv razen v nekaj pretiranih momentih. Omeniti nam je še g. Janka kot očeta, ki je v tej predstavi za
svoje petje doseglel najlepši uspeh. Tako ga v tej vlogi še nismo zlepa slišali peti. Občinstvo mu je ob koncu dejanja priredilo prave ovacije. Orkester pod g. Štritofom je parkrat zašel v neskladnost z odrom. Zbor je bil dober in tudi ostali solisti. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno.
Prosto potovanje po pokrajini
Okupacijska oblast je dovolila prosto potovanje po Ljubljanski pokrajini. Posledice so se že pokazale. Ljudje so se sproščeno razipršili po okolici, železnica zaznamuje večji promet, ceste so polne kolesarjev po deželi, kmetje prihajajo in odhajajo, še najbolj pa se pozna sprememba na poveljstvu karabinerjev, kjer so dosedaj izdajali dovoljenja. Naval je pojenjal, le tisti se še zatekajo na policijo, ki potujejo čez mejo. Največji promet bo pa gotovo v nedeljo, ljo bodo ljudje izrabili to ugodnost ter pohiteli v lepo božjo naravo.
Novomeški okraj šteje sedaj okrog 90.000 ljudi. *
»Ljubljanski zvon« bo imel dobrodelni koncert v korist Rdečega križa. Koncert bo v Filharmoniji 7. julija.
Končno je sonce prišlo do svoje moči. Nebo je jasno, sonce vroče pripeka, človek kar ne more zdržati doma. Popoldne je kar soparno. Človek 6i poišče če se le da, nekaj prostega časa, da pohiti v naravo, kjer se lahko sprosti in se razgiba na svežem zraku in okoplje na toplem soncu. Tistim, ki so že prve sončne dni izrabili in hodili proti Savi, so se zdaj pridružili že mnogi drugi. Na cesti srečuješ stare prijatelje, ki že leta in leta hodijo na Savo. Tu je meja. Čez most ne moreš, če nimaš potrebnega dovoljenja. Pregled je strog
Tem bolj živo pa je pri nas. živ-žav se začne že takoj ob črnuškem mostu in se vleče vse do Tomačevega in še naprej tja proti Jaršam. Prva velika postojanka je pri znanem kopališču »Šternu«. Ljudi sicer še zdavnaj ni bilo toliko kakor jih je bilo to nekdaj. In sedaj, ko je kopališče spet dostopno, pa ljudje še vedno mislijo, da ne smejo tja. Pa ni tako. Sicer je na kopališču stalno
Ko zamenjujejo denar...
Tri dni samo zamenjujejo tisočdinarske bankovce. Tako je napisano na velikih lepakih. In ljudje so se vdrli pred hiše, kjer zamenjujejo denar. Zamenjava denarja je razgibala Ljubljano. Blagajne so odprli, denar so začeli preštevati, serije bankovcev zapisovati. In potem so odšli stat v dolgo vrsto. Pred bankami, posojilnicami, čaka dolga kača ljudi. Vse hoče menjati jur je. V vrsti opaziš tudi ljudi, o katerih bi mislil, da nimajo niti božjaka v žepu. Sedaj pa stoje z jurji v rokah. Kar malo sram jih je, ko srečujejo prijatelje, katerim so sicer vedno jadikovali kako hudo jim je, in kako le za silo žive.
Nazboljše bodo še opravili tisti, ki tmajo svoj denar naložen v bankah ali hranilnicah, kajti denarni zavodi bodo že sami zamenjali ves denar. Mnogo več pa je tistih, ki čakajo v vrsti. So pa petičniki,' kd se jim tudi ne da, da bi čakali pred bankami in denarnimi zavodi. Sicer izpolnijo predpisane pole, potem pa vse skupaj oddajo prijateljem, ki stoje med prvimi v vrsti. Še bolj priročni pa so tisti, ki kar pred bankami sklenejo nekakšno družbo, ki izmed sebe izbere zanesljivega člana, ki mora potem v vrsto. Ta se pač žrtvuje za ostale. In takšnih družb je vedno več, in obnesejo se tudi. Včeraj so zamenjavali denar samo na treh krajih in to: pri finančni direkciji na Krekovem tegu, pri davčnem uradu za okolico in pri finančnem oddelku. Najhujše je bilo menda na dvorišču finančnega ravnateljstva. Kar cela vojska je bila za pole, ki so jih prinesli uradniki na dvorišče. Vsak jo je hotel imeti prvi in se je bal, da ne bi ostal brez nje. Jurji so frčali po mizah, številke so strokovnjaško pregledovali in jih zapisovali v pole, kakor se to mora.
Tudi danes zjutraj so ljudje ž# zgodaj čakali v vrstah. O če bi imel samo polovico tega denarja kar ga imajo sedajle ljudje pri sebi, si je mislil marsikdo, ki je šel mimo dolge vrste čakajočih v službo. Potolažil pa se je s tem, da pripada veliki skupini tistih, ki imajo le malokrat jurja v čepu, ali pa ga morajo takoj »pretopiti« v drobiž, da pripada ljudem, ki žive iz rok v usta.
Ribolov ob Dalmaciji. V Benetkah je bilo več razprav v ribolovskem društvu o lovu rib c* dalmatinski obali. Sodelovali so številni italijanski ribolovski strokovnjaki. Da bi pospešili ribolov, bodo poslali ob dalmatinske obale več 6kupin ribičev iz Chioggie. Ribiči iz tega kraja so do nedavnega imeli svoje čolne na vesla, sedaj pa se bodo motorizirali. Povrh tega bodo organizirali tudi posebno prodajno organizacijo, ki bo skrbela za pošiljanje rib tja, koder je poraba največja. Delavska banka je sama kupila več motornih čolnov, od katerih jih je dala za lov ob dalmatinskih obalah na razpolago 20.
WAY - ADDOBBI A NOLO
P JER CERIMONIE
21, Vin Fontana — MILANO — Via ronfana. 21
OKRASKI WAY V NAJEM
ZA SLOVESNOSTI 21, Via ronlana — MILANO — Via romana, 21
1TALMUSICA
VIA LE REGINA ELENA 15 - MILANO
Lemigllorifltarmonidte
Ingrosso e dettaglio. Spedizioni ovunque. Cercasi Concessionario per Lubiana.
NajboljSe harmonike
na debelo in drobno. Pošiljamo kamorkoli. Iščemo poverjenika za Ljubljano.
Tihotapili so platino iz Združenih držav. Dva strežnika, po rodu Madžara, ki eta bila v službi pri letalski čezoceanski pošti, so te dni prijeli skupno s še nekim drugim moškim, ker sta tihotapila iz Združenih ameriških držav dragoceno platino ter na ta način kršila določbe zakona o narodni obrambi. Vsi trije aretiranci so bili organizirali pravcato tihotapsko službo med New Yorkom in Lizbono. V to afero je bilo zapletenih še nekaj drugih oseb, ki so pomagale pri tihotapstvu.
Naročajte »Slovenski dom«!
A. T. 1. L A. • Torino
Via Pesaro, 48
Industria Biancheria Industrija moškega uomo cerca introdotto perila lit« vpeljanega raporeaentante	zastopnika
Collegio femminilB di nostra signora di Slon
Trieste, Via Aliče
Giardino d’infanzia. Scu-ole elementari. Istituto Magistrale completo.Gin-nasio parificato. Corsi di coltura, di lingue, di mušica. Edificio moderno in magnifica posizio-ne con vasto parco. In due ville annesse al Col-legio, pensione per si-gnore e signorine. Infor-mazioni dettagliate presso la Direzione.
1 — telefono 47-67 Otroški vrtec. Osnovni razredi. Pripravnica za učiteljice. Javna gimnazija. Tečaji za kulturo, jezike in glasbo. Moderno poslopje v lepi legi, obdano z obširnim parkom. Poleg tega dve vili v parku, pension za gospe in gospodične. Natančnejši podatki pri ravnateljstvu.
nekaj desetin italijanskih vojakov, zaradi česar pa kopanje ni prepovedano. Kopalcev je od dne do dne več, posebno dijakov in študentov je precej. Veliko je vedno prijateljev okroglega usnja. Kako pa tudi ne, ko je pa na razkolago tako lep prostor za nogomet. Hitro se vsako popoldne zbero bosi nogometaši in igra se začne. Traja pa kar dve uri ali pa še več. Med igralci so seveda tudi italijanski vojaki. Z nasitni fanti so že postali kar prijatelji. Kdor ne igra, se pa zabava na drug način. Skupina vojakov prepeva v travi zraven grmovja domače italijanske pesmi, ob kuhinji pa sedi na hlodu vojak, ki spretno prebira luknjice na piščali Da ga satno slišite kako igra! Vse, kar želite vam zaigra. Domače pesmi ima najrajši. Zaigra vam tudi po notah. Ljudje nru dajejo priznanje. Med vojaki in domačimi fanti pa živ razgovor o tem in onem. Nekaj po slovensko, nekaj po italijansko, vendar pa tako, da se končno le razumejo. Med vojaki jih je tudi precej iz gori-ških in istrijanskih krajev. Ne govore dobro slovensko, ali pa težko, razumejo pa vse. Dobri fantje so to.
Kopalcev je ob vsem desnem bregu dovolj. Nekateri, ki jim ni do družbe, samevajo in bero knjige ali pa se uče. Največ pa je takih, ki Jščejo prijateljev, da potem z njimi v družbi prebijejo nekaj veselih uric Na pol poti proti Tomačevetuu se je »ugnezdila« skupina prijaleljeo, ki so lani še »taborili« pod drevesi na oni strani nedaleč od Kernca. Letos so si morali narediti čisto novo igrišče, kajti to so navdušeni »volejbalisti«. Koliko je bilo dela, preden so posekali grmovje, odstranili korenine, pokosili travo, zasuli jarke in jame! Delali so skoraj vsi nekaj dni zapored. In sedaj uživajo. To je republika zase. Ce je le malo sonca, so vsi na mestu. Niti enega ne manjka. Novega prostora so se že navadili. Počutijo se kakor člani ene družine.
In še dalje proti Tomačevemu. Vse je razgibano, vse je veselo, vse se vesili prostih uric. Povsod igre, povsod zabave. Takšno je življenje na bregovih Save. Pridite še vi, di si odpočije*” živce, da se naužijete sonca in verjemite, da s" boste proti večeru zadovoljni vrnili domov.
Koledar
Danes, petek, 20. junija: Srce Jez Sobota, 21. junija: Srce Marijino.
Obvestila
Nnočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Večer italijanske in slovenske lirike. Narodno gledališče v Ljubljani priredi v ponedeljek, 23. t m. v operi pomemben recitarijski večer italijanske in slovenske lirike. Posvečen liriki dveh narodov, bo razdeljen v dva dela in izvajan v dveh jezikih, in sicer tako, da bodo italijanske presnitve prednašane v slovenskem prevodu drja A. Gradnika, slovenske pa v italijanščini, v prevodih ge. Marije Samerjeve, L. Satvinija in prof. Umberta Urbanija. Tako bo prvi del sporeda obsegal izbor italijanske lirike, ki je sestavljen tako, da 1» nudil kratek pregled velike italijanske jjoezijb od Danteja do Enrica Fornisa, drugi, slovenski, pa bo obsegal slovenske poete od Prešerna ddr/Vide Tauferjeve. Uvod v ta znameniti večer bo govoril med nami bivajoči zaslužni posredovalec slovenske književnosti med Italijani, profesor Umberto Urbani. Recitirali pa bodo člani Narodnega gledališča v Ljubljani, ge. Mila šaričeva, Mira Danilova, Mileva Boltar-Ukmarieva in gg.: režiser Ciril Debevec, Slavko Jan, Emil Kralj in režiser Ivan Levar. Recitarijskf večer bo svojevrsten pri-nos k zbližaniu dveh narodnih kultur in bo nudil bogato in pobudno razvedrilo vsem poznavalcem in ljubiteljem poezije, čisti dobiček prireditve je namenjen v dobrodelne svrhe.
Glasbena šola »Sloga« bo imela ob sklepu šolskega leta tri produkcije in sicer: v soboio 21. t. m., v ponedeljek 23. t. m. in v sredo 25. t. m Produkcije bodo v Slogini glasbeni dvorani, Pip žakova ul. 19. vsakokrat ob 17. uri Nastopijo gc jenci raznih oddelkov.
ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 19.30:
Petek, 20. junija ob 15. uri: Revizor. Izven. Ceru od 14 din navzdol. — Ob 19.30: Via mah Izven. Cene od 20 din navzdol. Igra skujiin mariborskih slovenskih igralcev.
Sobota, 21. junija: Lepa Vida. Izven. Cene o 14 din navzdol.
OPERA Začetek ob 19:
Petek, 20. junija: Zaprto.
■ MRAKOVO GLEDALIŠČE
(Frančiškanska dvorana)
Sobota, 21. junija ob 20: »Sinovi starega Rim!;,. Cene globoko znižane. Predprodaja od 10- . in od 15—17,
V Puharjevi ulici sta ge našla 2 ključa. Dobita se na Bregu, policijska stražnica.
Charlie Chan v San Franciscu
»Ali se družiš s Henrikom Lijem?«
Ki-Lin je zamižal.
»Nimam te časti,« je hladno odgovoril.
Ker je razumel, da njegov rojak ne bi rad še naprej govoril o tej stvari, je Chan vstal in rekel:
»Hvala ti za tvojo brezmejno ljubeznivost Dolžnost me sili dalje.«
Tudi Ki-Lin je vstal:
»Ta kratki obisk se ne računa, zato upam, da boš prišel ponovno. V mojem domu 6i vedno dobrodošel.«
»Vem, in prav gotovo bom spet prišel, čeprav me delo tare. Torej na svidenje!«
Rojak ga je pospremil do vrat.
»Želim ti mnogo uspeha,« je rekel z glasom, ki je zvenel tako prisrčno, kakor da bi povedal še mnogo več, kakor pa samo to obrabljeno željo.
Chan je odkorakal proti Jackson Stree-tu. Na sredi te strme ulice se je ustavil pred »Domom- Vzhoda«, ki je bil zgrajen s precejšnjim razkošjem. Tu so živeli najbogatejši člani kitajske naselbine.
Chan je stopil v preddurje in začel ogledovati pisemske nabiralnike. Tako je
odkril, da stanuje Henrik-Li v drugem nadstropju. Povzpel se je v tretje nadstropje in je skoraj neslišno stopal, ko je šel mimo vrat Henrika-Lija. Ko se je kratek čas zadržal na_ stopnicah tretjega nadstropja, je spet odšel dol. Toda nekaj stopnic pred koncem mu je spodrsnilo in z velikim ropotom se je strkljal do drugega nadstropja. Vrata stanovanja Henrika-Lija so se odprla, na pragu jpa se je pojavil majhen, debelušen Kitajec v domači obleki.
»Ali ste se kaj pobili?« je ljubeznivo vprašal.
»Joj!« je vzdihnil Chan in se težko pobiral. »Nesreča me preganja. Noga se mi je izpahnila na teh spolzkih stopnicah.«
Poskušal je stopiti, pa ni mogel. — »Verjetno 6em si zlomil nogo. Da bi le mogel vsaj eno minuto posedeti!«
Mali možiček je na široko odprl svoja vrata.
»Izvolite vstopiti v moje revno stanovanje. Moji stoli so prosti, sicer brez vsakega udobja, pa vas vendar prosim, da se jih pioslužite.«
t Chan se je zahvaljeval in klanjal in
stopil za njim v zelo razkošno opremljen | salon. Zidovi so bili prevlečeni s svilo, j stolipa prevlečeni z žametom v odgovar-! jajočih barvah.
Deček približno trinajstih let Je sedel pred radijskim aparatom in poslušal prenos plesne glasbe. Nosil je skavtsko uniformo, okrog vrata pa je imel zavezano rumeno ruto.
»Izvolite sesti semkaj,« je rekel Henrik-Li in jmkazal na ogromen naslanjač iz zelenega žameta. Upam, da vas noga ne boli več tako 6trašno.«
Deček je zaprl aparat, se obrnil k Chanu in ga začel gledati s svojimi ve« likimi črnimi očmi.
»Neprijeten doživljaj,« mu ie piojasnil oče. »Ta gospiod si je izpahnil nogo na naših strašnih stopnicah.«
»To je pa res neprijetno,« je rekel deček, v očeh pa mu je zasijal nov ogenj.
»Vsi skavti znajo prevezovati. Takoj grem jx> 6VOjo torbico z zavojnim materialom.«
»Ni, nikar,* se je branil Chan. »Nikar se ne trudite, saj bo hitro minilo samo od sebe.«
»To zame ni noben napor,« je trmasto odvrnil deček.
Chan ga je z velikim naporom prepričal in končno je deček sklenil oditi.
»Odpočil se bom nekoliko v tem naslanjaču, če vam nisem v napoto,« je rekel Chan. »To se mi je dogodilo, ko sem iskal svojega prijatelja... nekega Li-Gunga.«
Drobne oči Henrika-Lija so se za trenutek odmaknile od stike srednjeveškega Kitajca, ki je visela nad kaminom;
»Vi gte prijatelj Li-Gunga?« je vprašal Henrik Lin.
Chan je zapazil pogled, ki ga je Henrik Li vrgel prot. sliki.
»Da... Vidim tukaj njegovo sliko na tako bogatem okviru. To pomeni, da je bival pri vas? Končno je moje iskanje kronano z uspehom!«
»Stanoval je tukaj,« je odgovoril Li, »toda zjutraj nas je zapustil.«
»Oh!« je vzkliknil Chan. »To pomeni, da sem zamudil. Ati bi biti tako ljubeznivi in mi povedali, kam je odpotoval?«
Henrik Li je bil zelo diskreten:
»Potuje po svojem j>oslu in to me nič ne briga.«
»Razumem. Toda zelo srečen bi bil, če bi mogel z njim govoriti. Neki moj prijatelj, amerikaneki gospod, ki odhaja na dolgo in precej nevarno raziskovalno potovanje, bi rad vzel Li-Gunga v svojo službo. Nagrada bi bila zelo visoka.«
Li ie odkimal z glavo.
»Vaš predlog ne bi mogel pridobiti Gunga. On ima že zelo lepo službo.«
»Ah, da! Še vedno je v službi polkovnika Beatema, ali ne?«
»Verjetno.«
»Ponudba, ki sem mu jo mislil v imenu svojega prijatelja sporočiti, je zelo privlačna. Morebiti bi ga njegova jve-stoba do polkovnika zadržala, zvestoba, ki traja ie toliko let . saj se že ne spomnim več, koliko let to traja. Koliko let dela vaš cenjeni sorodnik za polkovnika Beatema?«
»Že tako dolgo, da se v njegovo zvestobo sploh ne da več dvomiti,« je izmi kajoče odgovoril Li.
»Morebiti že petnajst let...« je pr skušal Chan.
»Morda.«
»Znabiti pa še več?«
»Ne vem.«
»Velik človek je ta polkovnik Beatem je nadaljeval Chan. »Odličen raziskov lec. Li-Gung je lahko srečen. V druži s polkovnikom je prepotoval Perzijo, ln dijo in Tibet. Ali vam je morebiti k n pripovedoval o svojem potovanju s pol kovnikom »kozi Indijo?«
»Moj sorodnik zelo malo govori,« i> odgovoril Li 6 trmastim pogledom, ki :c sijal iz njegovih drobnih, šiljastih oči.
koli ne dajo miru, se le da. Skrbe naj ie moljem najhujši jajčeca in jih uniči. 1 prvih lepih pomla-
Kralj Gustav - najstarejši vladar na svetu
Za 83 letnico rojstva so mu zapeli: »Naj Ti bo lahka krona na Tvoji
glavi...«
Švedski kralj Gustav je bil te dni star 83 let. Vsekakor so to že lepa leta, saj so redki, ki jih dožive. S 83 letnico rojstva kralja Gustava se v svoji včerajšnji številki bavi tudi >11 Giornale d’Italia< in piše nekako takole:
Rea je, da je 83 let že lepa starost, toda ni toliko zanimivo poudarjati število let, ki jih je kdo doživel, pač pa mnogo bolj, da so njegove duševne sile ostale sveže, taikorekoč nedotaknjene. Kralj Gustav, ki je danes najstarejši vladar na svetu, je v svoji duševnosti še vedno tako svež, kakor pred dvajsetimi ali celo petdesetimi leti. V resnici je on še vedno tisti mož, ki vodi usodo svojega naroda. Švedski poslanik v Rimu, Beck-Friss, ki je ob priliki 83 letnice kralja Gustava govoril o njegovi osebnosti, ga je v globokem spoštovanju in vdanosti imenoval »svetnika med svojimi sv6tniki< ter poudaril, da se mora Švedska zahvaliti zahvaliti samo modremu kralju, da je v sedanji svetovni vojni ostala še nevtralna.
Ob priliki kraljeve 83 letnice je bil prirejen na švedskem poslaništvu v Rimu velik sprejem,
na katerem je bila med drugimi tudi baronica de Bildt, vdova ministra Carla Bildta, znanega zaradi diplomatskih in književnih zaslug začasa kralja Umberta. Navzočni so bili na slovesnosti tudi številni inženirji, industrijalci in časnikarji. Izgovorjenih je bilo več navdušenih zdravic, v katerih so govorniki želeli sivolasemu kralju Gustavu še mnogo let plodnega življenja, nato pa so zapeli tudi pesem, ki med drugim pravi: »Naj Ti bo lahka krona na Tvoji glavi...<
V švedski prestolnici so časopisi posvetili številne tople članke za 83 letnico kralja Gustava. V njih med drugim poudarjajo, da je Švedska vprav za njegovega vladanja doživela največji napredek na socialnem polju. Lahko se reče — pišejo listi — da danes na Švedskem ni več političnih strank, ki bi si nasprotovale. Vsi Švedi 90 se združili in vse navdaja ista in edina želja, delati skupno za blagor domovine. Kralj uživa med ljudstvom vedno večjo ljubezen in priljubljenost, prav tako pa tudi ostali člani Kraljevske Hiše.
Rečna zveza med Renom in Varšavo
Prevoz blaga bo cenejši, znatno pa bodo razbremenjene železnice
Zastopnik urada, ki km nalogo skrbeti za plovbo na področju varšavskega okrožja, j« dejal, da je vpostavitev trgovskega prometa po vodni poti od Rena, Labe »n Odre, to se pravi po prekopih, ki bodo speljani preko teh tren nemških rek do Varšave, stvar, ki je docela izvedljiva. Ko bodo prekopi izkopani in se bo po njih začel brez dvoma izredno živahen promet, bodo železnice v znatni meri razbremenjene. Prvi čolni iz Berlina so
pred kratkim že prispeli v Varšavo. Zastopnik omenjenega urada je pri tej pritoki govoril tudi o vprašanju brodarine in o tem, koliko čaea bo potrebovala trgovska ladja za pot od Rena do Varšave. Vsekakor bo prevažanje blaga po tej vodni poti šlo izredno nrtro od rok, zelo važno pa j« pri tem tudi dejstvo, da bo prevoz dokaj cenejši, kakor pa je zdaj, ko se morajo v ta namen posluževati železnic.
Plemenito delanle dveh novoporočencev
Zgled, ki zasluži, da bi našel mnogo posnemale« v, sta dala te 'dni dva italijanska novoporo-čenca. Ko e ta se vzela, so jima njimi sorodniki in prijatelji nanositi mnogo poročnih daril, kakor se dogaja vsej, kadar se poročite dva, ki ju imajo ljudje radi. uotovo sta bila teh daril tudi vesela. Toda spomnila sta se pri tej prilik ina tiste številne italijanske mladeniče, ki so se borili za domovino, nekateri morda že po več let, bili ranjeni in se zdaj zdravijo po bolnišnicah. Zato sta se odločila, da	bosta te	vojake	na	svoj poročni dan
obdarovala.	Za denar,	ki	sta	ga	prej namenila za
prireditev slovesne svatbe, sta nakupila najrazličnejših daril in jih potem osebno nesla v rimsko bolnišnico sv. Jakoba ranjencem, ki so se globoko ginjeni prisrčno zahvaljevali zanje.
Velik razvoj industrije v Holandski Indiji
Spričo dejstva, da se je položaj zaradi sedanj vojne do temeljev spremenil, je vlada Holand-fil# Rudije	zaprosila	za	50	milijonov holandskih
gtildmarjev	posojila,	ki	ga	bo	porabila za na-
daljnjo industrializacijo te nizozemske’ kolonije. Tako imajo med drugim v načrtu zgraditev novih tovarn za aluminij, železo in jeklo, dalje tovarn za steklo, amonijak, žvepleno kislino, papirnic, žag, predilnic itd. Začeli so zdaj že preurejati tudi prejšnje obratovalnice, ki so obstajale pred sedanjo vojno. Med njimi so: tovarna za izdelovanje električnih svetilk znameke Philips v Surabaji, papirnica v Latjesu, predilnica v Tegalu, ki jo bodo razširili, tovarna keramičnih izdelkov, rafinerija bencina, kakršnega uporabljajo za letala, tovarna živi'1, zlasti maščob ter tovarna za pločevino.
Družba Roni-Tolo, ki proizvaja krom in ni-kel, namerava te stvari izdelovati na kraiju samem in bi morala v ta namen zgraditi hitro nove naprave. V načrtih imajo dalje zgraditev topilnice za pločevino. Verjetno bodo investirali v ta namen tudi velike vsote kitajskega denarja zlasti_ za zgraditev in povečanje predrilniških obratov in tovarn za gumi. Zgraditi nameravajo končno še veliko novo tovarno, v kateri bodo izdelovali lesene izdelke kot nadomestke, na primer lesene podplate za čevlje in podobne stvari.
Naročajte In širite
»Slovenski dom« j
Sodobno voillo ta pobiranje smeti.
Nezaslišan primer podivjanosti:
Z dinamitom
nad cerkveno zakladnico
V Espooju blizu finske prestolnice Helsin-kija so neznanci izvršili tako svojevrsten in divjaški rop, da enakega ali vsaj podobnega gotovo še ni bilo do sedaj nikjer. Vdrli so slcrivaj v tamkajšnjo cerkev z namenom, da izropajo cerkveno zakladnico. Res se jim je tudi {»osrečilo priti do nje, bila pa je tako močno in varno zaprta, da ji niso mogli do živega. Toda računali so v svojem divjaštvu tudi na to. Zato so prinesli s seboj dinamit. Zakladnico so navrtali in pognali v zrak. Učinek eksplozije je bil tako silovit, da se je porušil tudi del cerkve. Tako so se v svoji nezaslišani podivjanosti maščevali, ker se jim ni posrečilo zakladnice drugače odpreti in odnesti bogatega plena.
Iz razstave slovenske moderne v Jakopičevem paviljonu
Vrvi in vreče iz bananinih olupkov
Agenzia Nazionale poroča iz Rima, da je neka velika španska družba začela pred nedavnim na debelo uporabljati olupke banan za pridobivanje prediva, iz katerega potem izdeluje vrvi in vreče. Za predelovanje teh olupkov se v glavnem poslužuje strojev, ki so zelo lahki in jih je zato brez težav mogoče prenašati iz kraja v kraj. Ves postopek izdelovanja vrvi in vreč iz bananinih olupkov je od sile enostaven in ga mirne duše lahko zaupajo domačinom samim, ne da bi bilo zato treba kakšnih posebnih strokovnjakov od drugod. Takšni stroji v razmeroma kratkem času lahko narede po 400 kg vlakna. Namenjeni 60 zlasti ti-tim krajem, ki so izredno bogati na bananah.
Frančišek Smerdu se je rodil leta 1908. v Postojni. Dovršil je kiparsko akademijo v Zagrebu pri Meštroviču. Razstavljal je v Ljubljani.
Predraga je obleka, da bi jo žrli molji
Gospodinje, ne dajte miru živalicam, ki ljubijo temo in nesnago 1
Molji povzročajo v gospodinjstvu mnogo škode. Moljev metulj počiva podnevi v kakšnem temnem prostoru in se prebudi šele, ko nastopi mrak. Navadno letajo okrog le samci, medtem ko žde samice v temnih prostorih.
Moljev je več vrst. Suknjarski molj, ki ga najdemo v volnenih oblekah, je rumeno-rjav in se sveti. Zadnji par krilc je svetlejši od prednjih. Na krilcih nima znamenj. Molj, nevaren kožuhovini ali krznu, ima spredaj ilovnato rumena krila. Zadnji par pa je pepelnato siv in se sveti. Molj, ki razjeda klobučevino, žamet itd., pa ima rumeno glavico. Sprednji par je črno-rjavo lisast, zadnji par pa je pepelnato-siv. Samica zleže d o 200 i a i £ e e.
Odloži jih v obliki vrvice najrajši na volneno blago, na kožuhovino ali klobučevino, to pa zato, da imajo gosenice takoj dovolj hrane, ko se izležejo. Leteči molji živijo osem tednov in poginejo, ko zležejo jajčeca.
Gosenice so zelo požrešne. Živijo 90 dni in se hranijo z dlako, volno, kožuhovino, z žametom, s perjem, ščetino in žimo. Pri dobri hrani se tako razvijejo in zrede, da so proti koncu svojega življenja
t 300 krat težje kakor prvi dan. Tičijo v malih, nekaj centimetrov dolgih cevkah, ki si jih narede iz finih niti v gubah, med dlako napadenega blaga in kožuhovine. Cevke so obložene s koščki naglodanega blaga. V teh cevkah gosenice nemoteno žive in žro, dokler se ne zabubi jo.
Konec februarja in v začetku marca je končana doba preobrazbe. Iz gosenice nastanejo majhni metuljčki, ki kot vešče letajo okrog in rojijo. V aprilu ležejo jajčeca. Čez dva do tri tedne se izležejo gosenice, ki takoj začno s svojim škodljivim delom in
pridno žro 70 d ni, dokler se ne zabubijo. Novi metulj izleti, ko lipa zadehti, to je v mesecu juliju. V septembru zležejo samice jajčeca, iz katerih po treh tednih zlezejo gosenice, ki v mesecu septembru in oktobru prično žreti. To delo opravljajo do decembra, ko se zabubijo.
Molji ljubijo mir, temo, toploto in nesnago. Sovražijo pa sonce, svetlobo, nemir, prepih, mraz, tiskarsko Črnilo, močne dišave, poper, petrolej, terpentin, naftalin itd.
Gospodinje naj jim temveč naj jih motijo, kar za prepih in hlad. Sonce sovražnik, ker posuši njih Zato naj znosi gospodinja v danskih dneh
na sonce oso volneno obleko.
kožuhovino in klobučevino. Natančno naj pregleda posebno vse skrite prostorčke med gubami obleke, jo stepe in dobro skrtači, predvsem žepe, robove, našitke in gube, da odstrani jajčeca, ki jih je tja morda odložila moljeva samica. V žepe naj potem dene močnih dišav, zavije obleko v časopisni papir in shrani v omaro, ki jo je prej temeljito osnažila. Tudi blazinasto pohištvo in preproge je treba prezračiti in stepsti. Pozornost naj posveča .tudi kovčegu, v katerem so volnene nogavice, rute, šali itd. Pozabiti seveda ne sme gospodinja na zaboj s krpami, kjer bi lahko imeli molji naj-lepši mirni kotiček. Na krzno, ki do zime ne bo v uporabi, naj da
dovoli naftalina.
ga zavije v časopisni papir in ga spravi v škatlo ali kovčeg, ki se dobro zapira.
Ne bi škodovalo, če bi gospodinja vsaj enkrat na mesec malo pogledala za molji, zlasti pa še v aprilu, maju, oktobru in novembru, ko opravljajo gosenice svoje škodljivo delo.
Rentgenski aparat na 1,200.000 volvo.
Marini Ital« Balbot
Italijanski refi nad svetom
Stormi d * 11 a I i a moodo
V	slehernem letalen, ki premaga Ocean, je gotovo izpolnitev zapovedi, ki jo daje moderna omika, ko se kar najbolj zagrizeno bori, da bi odpravila razdalje in da bi naredila sožitje človeške rodbine od enega do drugega tečaja bolj domače.
Zdaj ni več novih zemlja, da bi jih odkrivali. Nekoč so bili naprednejši narodi tisti, ki so korakali k tistim, še preprostejšim in bolj neomikanim narodom na novem svetu. Zdaj pa se mora stara celina veliko učiti od ameriške mehanične omike.
Toda dotok in odtok radovednega človeškega rodu s te in z one strani vpostavlja med obema celinama pravo razmerje. Nič manjše ni namreč poželenje Amerikancev, da bi se približali stari Evropi in spoznali njo, skupno mater in neizčrpljivi vir luči ter duhovne toplote. e
Reči moram, da je čar atlantskega preleta posebno privlačil Italijane. V slavnem oddelku atlantskih letalcev ima Italija častno mesto. Italijani predstavljajo po številu skoraj polovico letalcev vsega sveta, ki so preleteli Ocean, če danes vprašate letalca na našem polotoku, katera je glavna njegova misel, vam bo odgovoril, da je to misel, kako bi z letom dospel v Ameriko.
K splošnim nagibom, ki spodbujajo vse narode proti novemn svetu, pridružuje italijanski narod še posebno čustvo simpatjie, ljubezni in hvaležnosti do zemlje, ki jo je odkril Italijan, ki nosi ime drugega Italijana in v kateri žive, delajo in uspe-vajo stotisoči Italijanov. Druga domovina, je bilo rečeno, pa ne samo v podobi.
Skromni kmet iz Lucce, dolinar iz Piemonta, nedolžni gorjanec iz Calabrije, vsi ti pogosto poznajo ameriško zemljo, njene ceste, potegnjene čez neskončne prostore od enega do
drugega mesta, poznajo čudovite skrivnosti njenega bogatega podzemlja, čudesa velikih gozdov, ki jih režejo mogočne reke, morda bolj kakor pa poznajo domači kraj. Družinske vezi med tistimi, ki ostanejo, in med onimi, ki tekajo po cestah novega sveta, so pogosto tako tesne, da je na dnu duš bila razdalja med Italijo in Ameriko odpravljena že dosti prej, kakor pa je letalo zmanjšalo pot čez Atlantik na nekaj malo ur leta.
Toda največji napor italijanskega letalstva v desetem letu po njenem ponosnem vstajenju je veljal skoraj izključno Južni Ameriki, to pa zaradi skupka raznih okoliščin.
Ko sem leta 1928 s skupino častnikov in industrijcev odšel na mednarodni letalski kongres v Washingtonu ter sem prvič imel priliko obiskati Ameriko od New Yorka do Los Angelosa, od kanadskih meja do Mehikanskegn zaliva, tedaj se je začela oblikovati v razločno sliko volja, da bi z one strani Atlantskega morja vodil sem italijanski letalski oddelek. Temelji za to so bili dani tudi med dolgimi ugodnimi urami, ko smo se na »Conte Grandeju« vračali domov.
Neposredno spoznanje z veliko zvezdnato republiko je v moji duši pomnožilo stari čar, ki ga je imela name. Opažal in ocenjeval sem bolj kakor kdaj koli važnost, ki jo je Amerika imela v svetu za splošni napredek omike.
To ljudstvo, ki ga je vojna spravila iz njegove nedotakljive osamljenosti in ga pomešala z našim v krvavi žrtvi junaštva, ko se je zdelo, da se vse vrednote modernega sveta pogrezajo v vrtinec, je imelo izpolniti še veliko poslanstvo: bilo je geni-jalni prvak mehaničnega napredka; neskončna zaloga optimizma, zdravja, sile, poroštvo stalnejšega miru. Tako se je zdelo na dan po strahotnem podoru, ki je pustil stari svet napol pokopan pod pepelom razvalin, v notranjščini pa so ga razdvajala trgajoča nasprotstva In ga je težila negotovost o jutrišnjem dnevu.
Toda še prav posebno me je zanimal napredek Amerike v letalski tehniki in letalski delavnosti. Amerika je še vedno držala prvenstvo, katero so ji v začetku stoletja nesporno zago-
tovili prvi poleti bratov Wrig(ht. Letalstvo je bilo bistvena sestavina njene omike, orodje in vzpodbuda pri njenem vrtoglavem osvajanju, drzen predujem na bodočnost, ki že prihaja.
Civilna uporaba in tehnična preobrazba vojnega letalstva v vseh službah ,ki jih zahteva moderna tehnika, vse to je v Ameriki bilo utrjeno in navadno dejstvo, oblika ustaljena v navadi, medtem ko so v Evropi še delali prve poskuse med sovražnostjo in med nezaupljivostjo širokega občinstva.
Približati se in če mogoče ustvariti stalno zvezo s tem letalskim svetom tako samozavestnim, že zmagovitim v duhu in mogočnim v številu, to je, sem si dejal, poslanstvo, vredno Mussolinijeve Italije.
Na »Conte Grandeju« so bili pogovori živi in razgibani Brž sem zavrgel zamisel o osamljenem letu enega edinega stroja, čigar uspeh bi bil imel samo delni pomen, zakaj pred njim so bili že podobni poskusi in ne bi bil rodil tistih posledic višje družabne in državljanske vrste, kakor sem si jih pa obljubljal. Moja zamisel o množičnem letalstvu je preveč znana, da bi jo tu moral ponavljati. V načrtu za polet iz Italije v Ameriko je bilo na pretek dokazov, da jo potrdijo.
Mislil sem med drugim ne samo na ugled, temveč na nujno skušnjo, ki jo je Anglija dobila glede svoje mornarice, ko je stoletja pošiljala pomorske oddelke na pota po vseh morjih sveta, če ni na zemeljskem svetu bilo niti enega pristana, ki bi ga angleški mornar ne poznal, je to bilo posledica zgodovinskega pravila stare Anglije* da je pošiljala na morja cele p®" morske oddelke, da razvijajo v vseh vetrovih ponosno zastavo domovine povsod, kjer jim morje dovoljuje prehod ali Izhod.
Italijansko letalstvo, sem ponavljal sam sefci, bo nekega dne imelo ne le majhno skupino letalskih mojstrov, katerim se je sreča nasmehnila v izredni prigodi, temveč bo imelo stotine in stotine pilotov navajenih, da izzivajo najbolj tuje in najbolj oddaljene nebesne svode sveta,
(Nadaljevanje sledi.)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž. Jože Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - >Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina Je 14 din, za inozenutvo 25 din - Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 _ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana n Telefon štev. 40-01 do 40-05 -