TRGOVSKI LIST Časopis zsa trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 27. oktobra 1934. štev. 121. Jugoslovanskemu Kati Soas, predsednik Združenja trgovcev v Lubljani; J)l/C fKMn£4H&M stoletnici Dva velika in pomembna jubileja praznuje te dni ljubljansko in z njim tudi vse slovenske trgovstvo: stoletnico, odkar je dobilo trgovstvo z ustanovitvijo Reprezentance trgovskega stanu svojo prvo stanovsko organizacijo in stoletnico prve trgovske šole v Ljubljani, ki je bila tudi prva trgovska šola na vsem slovanskem jugu. Oba ta jubileja sta za trgovstvo, a tudi za razvoj vse naše trgovine tako važna, da je hotelo ljubljansko trgovstvo proslaviti ta dva velika dogodka na širši bazi. Zato sern tudi na občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Konjicah povabil vsa združenja na proslavo, ki jo je hotelo prirediti v ta namen Združenje trgovcev v Ljubljani. Že so bile tudi priprave za proslavo v polnem teku, ko so nakrat padli v Marseju oni zločinski streli in je vso Jugoslavijo zajela tako globoka žalost za svojim vzvišenim voditeljem in kraljem, da je bilo kar hipoma ustavljeno vse javno življenje. V tej splošni narodni žalosti seveda ni mesta za nobene proslave im zato se bo tudi trgovstvo spominjalo obeh svojih pomembnih jubilejev le v svojem stanovskem in strokovnem časopisju. Ko gledamo nazaj v dobo pred sto leti ter v duhu preletimo ves veliki razvoj, ki ga je v tem času doseglo slovensko trgovstvo, moremo s ponosom konstatirati, da smo zvesto in uspešno nadaljevali tradicijo, ki so jo uveljavili pred sto leti naši predniki. Če so oni z ustanovitvijo Reprezentance trgovskega stanu položili temelj za stanovsko organizacijo trgovstva, smo mi na teh temeljih zgradili trdno in močno stavbo, ki je dobila baš letos z ustanovitvijo Centralnega predstavništva vsega jugoslovanskega trgovstva na velikem manifestacij-sketn sliodu v Skoplju svojo ponosno dovr-šitev. S posebnim zadoščenjem pa more pokazati na svoje delo v teh letih slovensko trgovstvo, ker je njegova organizacija dovršena v tej meri, da je priznano v vzgled vsemu jugoslovanskemu trgovstvu. Seme, ki je bilo položeno v zemljo z ustanovitvijo Reprezentance trgovskega stanu, je danes mogočno drevo, ki dokazuje, da je slovensko trgovstvo zvesto izpolnilo svojo dolžnost dio svojega stanu. Pa tudi naši drugi veliki jubilej — stoletnico prve trgovske šole — moremo praznovati s ponosom. Ni treba nič drugega, ko da pokažemo na ravno letos dograjeno ponosno stavbo Trgovske akademije in jasno je izpričano, da se je slovensko trgovstvo vedno zavedalo, da je za napredek trgovine strokovna naobrazba prvi pogoj. Naglasiti pa moramo pri tej priliki, da bi bili doseženi še mnogo večji uspehi, če bi bilo strokovno šolstvo deležno tudi večje državne podpore. V tej smeri se mora nadaljevati naše delo, ker more napredovati samo ono narodno gospodarstvo, ki se more opreti na popolnoma izvedeno strokovno šolstvo. Ljubljana je bila od nekdaj važno trgovsko mesto, in to ne le zaradi svoje odlične zemljepisne lege, temveč tudi zaradi sposobnosti in solidnosti njenih trgovcev. To veliko dedščino, ki smo jo prejeli od svojih prednikov, smo zvesto očuvali in mirno moremo reči, da je solidnost slovenskega trgovca danes prav tako povsod pri-poznana, kakor je bila na glasu pred sto leti. In na podlagi te solidnosti in sposobnosti slovenskega trgovstva gledamo tudi z zaupanjem v bodočnost. Naj bi bili časi še tako težki, naj bi bile razne ovire za razvoj trgovine še tako velike in naj bi končno nerazumevanje za gospodarska vprašanja na odločujočih mestih še tako otežkočalo pravi razvoj gospodarstva, bo vendar slovensko trgovstvo, oprto na svo- S poslednjo voljo blagopolcojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinite-Ija smo določeni za kraljeve namestnike vzvišenemu sinu, nasledniku prestola, kralju Jugoslavije, Njegovemu Veličanstvu Petru II. v smislu odstavka 2. čl. U2. ustave. To težlco dolžnost smo prevzeli, polo-živši predhodno v smislu odstavka U. čl. U2. ustave pred narodnim predstavništvom prisego, da bomo Nj. Vel. kralju P etru II. zvesti in da bomo čuvali nad vse edinstvo naroda, nezavisnost države in celino državne oblasti. Vršeč kraljevsko oblast, bomo mi vedno in edino imeli pred očmi interese prestola in blagor Jugoslavije. V naši plemeniti nalogi za napredek kraljevine Jugoslavije smo prepričani, da bo z nami ves naš narod, ker smo imeli priliko videti v teh težkih dneh in usodnih momentih, kako velika je bila ljubezen in globoka vdanost vsega naroda svojemu viteškemu kralju Zedi-nitelju in kolikšno je spoštovanje do velikega dela, ki ga je s samozataje-vanjem ustvarjal. Naša sveta dolžnost je, da čuvamo veliko delo svojega narodnega voditelja, delo, ki nam ga je zapustil v sveto sporočilo v bolestnem trenutku, ko se je poslavljal od življenja, in da združeni in složni še bolj delamo za napredek in krepimo svojo ljubljeno državo da bi jo z vedrim čelom in z radostjo v srcu izročili Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II., ko bo dorastel, da ho na svoja pleča sprejel težko breme državne uprave. Vse svoje življenje, vse svoje moči je blagopokojni viteški kralj Zedinitelj posvetil svojemu narodu. On sam je s tem dal primer in pokazal pot, kako se služi blagru in interesom svojega naroda, a usoda je hotela, da tudi njegova tragična smrt izpriča vsemu svetu, ka- Kakor danes, tako je bilo trgovstvo tudi prd sto leti, ko si je ustanovilo svojo prvo stanovsko organizacijo, na prelomu dveh dob. Še so bile takrat žive posledice velikih Napoleonovih vojn, kakor tudi še danes nismo premagali vseh težav, ki jih je zapustila svetovna vojna. In kakor danes, tako se je moralo tudi takrat trgovstvo in vse gospodarstvo popolnoma preorientira-ti, ker nova doba je prinašala vedno nove potrebe in zahteve. Uvedba Napoleonovega kontinentalnega sistema je po eni strani težko udarila vse trgovce, ki so imeli angleško blago, ker so Francozi brezobzirno zažgali to blago, kjer so ga le dosegli. Na drugi strani pa je novi sistem odpiral tudi nove možnosti za razvoj in razmah gospodarstva, ker je silil h gospodarski osamosvojitvi in k ustanavljanju domačih podjetij. Cela vrsta novih tvornic je tudi nastala in tako je do- je organizacije in svojo dobro strokovno kvalifikacijo premagalo vse težave, kakor jih je premagovalo že celo stoletje. Nismo pa prevzete dedščine le očuvali, temveč jo še pomnožili in razširili. Trgovina, ki je bila pred sto leti še v veliki večini v rokah tujca, je danes čisto naša in osamosvojitev slovenske trgovine je že skoraj popolnoma izvedeno dejstvo. Ta osamosvojitev je podlaga za gospodarsko osamosvojitev našega naroda in zato ni danes slovenski trgovec le borec za svoje stanovske pravice, temveč predvoditclj v boju za uveljavljenje pravic vseh gospodarskih stanov. Boj slovenskega trgovstva ko je naše narodno edinstvo čvrsto in nerazdružno. Na nas leži velika dolžnost in zgodovinska odgovornost, da njegovo veliko delo čuvamo in da bomo dostojni svojega slavnega vladarja. Mi smo prepričani, da nas bo pri tej težki nalogi podpiral ves jugoslovanski narod, ker se zavedamo sile duha in ro-doljubja, ki sta vedno bila odlika naše viteške zemlje. Zedinjeni v tugi in boli za izgubljenim svojim velikim kraljem, združeni v■ ljubezni in vdanosti do države in doma Karagjorgjevičev, bodo Jugoslovani še enkrat pokazali vsemu svetu, da jih noben udarec usode ne more omajati in da so vedno v stanju, da svojo državo močno in zbrano povedejo v boljšo bodočnost. To bo tudi naša najboljša skupna služba kraljevskemu domu in kraljevini Jugoslaviji, čvrsto združeni znotraj, varni in spoštovani od zunaj, vojaško dobro pripravljeni, smo v stanju, da gledamo z vedrim čelom - bodočnost. Na ta način bo veliko delo viteškega kralja, močna in napredna Jugoslavija, še bolj učvrščena in bolj napredna v splošen dobrobit naroda. S temi mislimi se združimo okoli mladega kralja Nj. Vel. Petra II., nad katerim materinsko bdi tudi njegova vzvišena mati, Njeno Veličanstvo kraljica Marija, in z vero v Boga glejmo vdano v bodočnost. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II.! živela Jugoslavija! Dne 25. oktobra 193A v Beogradu. Kraljevski namestniki: Pavle s. r. Dr. Radenko Stankovič r Dr. Ivo Perovič s. r. (Slede podpisi vseh ministrov.) bila Ljubljana sladkorno tvornico in predilnico, ustanovila se je steklarna v Zagorju in v Ljubljani je z uspehom delovala tudi fajančna tvornica. Pa tudi železarne so bile takrat dobro zaposlene, zlasti pa puškama v Borovljah, ki za časa neprestanih voj kar ni mogla zadostiti vsem naročilom. Vrhu tega pa je cela vrsta novih iznajdb še pospeševala razvoj industrije. Tako je že 1. 1828. prevozil prvi parnik na vijak iz Trsta v Benetke v 10 urah, že pa je dal tudi patentirati svoj kolesni pogon na vesla VVilliam Morgan. Tako močan je bil takrat razvoj industrije in obrta, da je 1. 1844. bila v ljubljanski redutni dvorani že prva industrijska in obrtna razstava, ki je glasno pričala o lepem razvoju naše domače industrije in obrta. Podoben razmah industrije ter obrta smo doživeli tudi sedaj po svetovni vojni. je postal danes že čisto identičen z bojem za napredek našega gospodarstva in v tem je tudi ona velika moralna sila, da moremo praznovati oba svoja velika jubileja z vso vero v lepšo bodočnost našega gospodarstva in našega naroda. Ob obeh velikih jubilejih more slovensko trgovstvo s samozavestjo polagati račun o svojem delu, ki ga je storilo v preteklosti, ker to delo dokazuje, da je popolnoma storilo svojo dolžnost tako do lastnega stanu ko do vsega naroda. Želimo le eno, da bi bilo to delo tudi vedno priznano in pravilno ocenjeno na odločujočih mestih jn da se prizna slovenskemu V začetku splošno pomanjkanje blaga, nato avtarkija, ki je kakor kontinentalni sistem pred sto leti zavladala nad vso Evropo, so s svojimi carinskimi barierami naravnost silile k osamosvojitvi od tujih izdelkov. Razlika pa je v tem, da se je pred stoletji izvedla ta osamosvojitev z domačim kapitalom in z domačimi silami, v današnjih dneh pa se pretežno izvaja le s tujim kapitalom in s tujimi močmi. Vzrok je pač poleg razlike v prometnih razmerah tudi v glavnem v tem, da je bilo pred sto leti primeroma več domačega kapitala ko pa danes, ko se pošteno zasluženi kapital trgovstva kar izgublja v primeri s sedanjim svetovnim velekapitalom. Ustvaritev popolnoma domače industrije in obrta je pač mogoča le, kadar se more ta opreti na močno domačo trgovino. Pa tudi izprememba prometnih poti je postavila naše trgovstvo pred sto leti skoraj pred enake naloge, kakor jih mora rešiti trgovstvo danes. Do uvedbe kontinentalnega sistema je šla glavna trgovska pot na Trst in nato čez morje, ker je Anglija bila velika dobaviteljica blaga. Z zmago Napoleonovih vojsk je bila ta pot zaprta in trgovstvo je moralo najti novo orientacijo. Tudi svetovna vojna je dala podobne posledice. Tudi ta nam je zaprla Trst, naše najbolj naravno pristanišče. A vzela je vrhu tega Sloveniji tudi pot do morja. Edini izhod iz tega fatalnega dejstva je bila zgraditev nove zveze do morja. A ta zveza je ostala še do danes neizpolnjena zahteva. Ali se je čuditi, če je potem izostal tudi razmah trgovine in s tem tudi nastanek onega domačega kapitala, ki ga potrebujemo za svojo gospodarsko osamosvojitev? Po svetovni vojni pa smo bili postavljeni še pred drugo veliko nalogo. Ves promet je bil dirigiran po železnicah, ki so vodile od severa na jug, osvoboditev pa je spreobrnila smer prometa in ga dirigirala v smeri od zapada proti vzhodu. A potrebnih železniških zvez ni bilo. Ni se zato čudili, če z osvobojenjem nastalo novo veliko gospodarsko ozemlje ni moglo oživeti v oni enotnosti, v kateri bi pri količkaj ugodnejših prometnih razmerah čisto gotovo oživelo. Ni se moglo naše gospodarsko življenje povečati v tej potenci, na katero ga je sicer osvobojenje dvignilo, ker se ni obenem tudi baza primerno dvignila. A paralelo z dobo pred sto leti moremo še z mnogimi poučnimi primerami nadaljevati. L. 1824. je presenetil Stephenson svet s svojo prvo železnico. Pet let kes-neje je že dobavljala Anglija Franciji prve lokomotive in skoraj istočasno je tudi v Avstriji potekla iz Budjejovic prva železnica. Cisto novi vidiki so se začeli odpirati s Stephensonovim izumom in v čast našim prednikom treba reči, da so se da-lekosežnega pomena nove iznajdbe popolnoma zavedali. En cel milijon goldinarjev je zbralo trgovstvo za novo železnico in s tem doseglo, da ni bila Ljubljana odrezana od železnice. Toda šele 1. 1849. je prišel prvi »hlapon« v Ljubljano, 1. 1857. pa v Trst. Kakor pred sto leti železnica, tako odpirata danes avtomobil in aeroplan čisto nove prometne možnosti. In kakor pred sto leti, tako se tudi danes trgovstvo zaveda pomena teh novih prometnih sredstev in zato zahteva vedno znova in znova trgovstvu tudi v javnem življenju ono mesto in ona veljava, ki mu po njegovem pomenu in delu gre. Bo to le v korist tudi vsemu našemu narodnemu gospodarstvu, ki more napredovati le, kadar cvete in prospeva trgovina, ki v prvi vrsti ustvarja narodni kapital. Ob stoletnici prve reprezentance trgovskega stanu more biti naše geslo samo eno, da s požrtvovalnim delom za napredek naših organizacij utrdimo veljavo trgovskega stanu v javnosti in s tem omogočimo, da f>odo zahteve gospodarskih stanov in še posebej trgovskega stanu vedno v polni meri upoštevane. UdaMH/iiw JUfiutceniaitce tegovskefa. zgraditev novih prog in zlasti tudi širokih avtomobilskih cest. Trgovina živi od prometa, iz trgovine pa dobiva narodno gospodarstvo njemu potrebni kapital. Vse je povezano eno z drugim in če zastaja eno, zastaja vse. Zato tem bolj občutimo, če so ostale vse zahteve po novih prometnih potih neizpolnjene. A kakor danes, tako je tudi pred sto leti davčno vprašanje razburjalo duhove, ker je zastajalo poslovno življenje zaradi krize, ki je zadela kmeta. Potrebe države pa so rasle in tako je nastajala ona ne-možnost, da se je zahtevalo vedno več dajatev, čeprav je zaslužek padal. A pri tern je še birokratizem, ki je bil tedaj še hujši od današnjega, povsod delal prostemu razvoju ovire. V tej stiski je moralo trgovstvo povzdigniti svoj glas in zahtevati večje upoštevanje svojih pravic in to je bil tudi razlog, da se ni moglo zadovoljiti le s kranjsko komercialno komisijo, ki je na prav birokratičen način poročala višji gosposki o potrebah gospodarstva. Zahtevalo je zato svoje stanovsko zastopstvo in ga polagoma tudi doseglo, v mnogem po zaslugi tedanjega ljubljanskega župana Hra-deckega, ki je zahteve trgovstva krepko podpiral. Ker je na Dunaju in v drugih deželnih mestih že obstajalo stanovsko zastopstvo trgovstva, je bila zahteva trgovcev tem bolj utemeljena in z odlokom z dne 20. decembra je ilirski gubernij tudi dovolil, da se ustanovi trgovska reprezentanca. Vendar pa je pripomnil, da nova organizacija ne sme biti podobna starim cehom, ker je pač nova doba s tem ostankom fevdalizma popolnoma pometla. Končno je predpisal ilirski gubernij, da morajo biti vse panoge zastopane, zlasti pa špedicije in trgovine z deželnimi pridelki, ki so bile takrat najvažnejše. Na podlagi tega odloka je razpisal ljubljanski magistrat volitve, ki so bile dne 20. marca 1833. in ki jih je vodil župan Hradecki. Kot prvi reprezentanti trgovskega stanu so bili izvoljeni: Josip Schmidt, za špecerijo, Fran Gregl za manufakturo in Janez Kristijan Kanc za špedicijo. Ni pa še bila ta reprezentanca popolna, ker važne trgovske panoge še niso bile zastopane, vrhu tega pa so se pokazali še dnini nedostatki. Zalo so biil 1. 1834. izvoljeni še substituti, in sicer so bili izvoljeni: Ignacij Bernbacher za manufakturo, Alojzij Wasscr za špecerijo in Ignacij Engler za špedicijo. S tem je bila Reprezentanca trgovskega stanu definitivno ustanovljena in trgovstvo je dobilo svojo prvo stanovsko zastopstvo. Da je trgovstvo dosorvlo ta svoj uspeh, je v mnogem posledica pravic, ki so jih dobili trgovci z Napoleonovo Ilirijo. Po vzorcu trgovskih zbornic v Franciji se je ustanovila tudi v Ljubljani trgovska zbornica za Ilirijo. Kakor druge zbornice, tako je tudi ljubljanska pošiljala svojega delegata v trgovski centralni svet v Parizu. Leta 1812. je nadalje Ljubljana dobila svoje posebno trgovsko sodišče, ki je sodilo v vseh trgovinskih sporih. Te v Iliriji dosežene pravice so bile tudi pobuda, da trgovci niso odnehali s svojo zahtevo po stanovskem zastopstvu. Podobne naloge se čakale po svetovni vojni in čakajo še danes tudi naše trgovstvo. Davčno vprašanje in druga vprašanja se ne rešujejo, kakor bi odgovarjalo interesom trgovine in gospodarstva. Zato je naše trgovstvo spoznalo, da more doseči pravo rešitev le, če bo združeno in složno, in to ne le slovensko trgovstvo, temveč vse jugoslovansko trgovstvo. To mora dobiti svojo centralno reprezentanco, svoje osrednje predstavništvo, ki bo skrbelo, da bo vse jugoslovansko trgovstvo enotno nastopalo. In letos je bila v Skoplju ta velika trii sel izvedena, njena koristnost pa je bila že lani v težkem boju za izpremembo novih davčnih predlogov uspešno preizkuse na. Ob stoletnici se je takole skromna Reprezentanca ljubljanskega trgovstva iz-premenila v mogočno zvezo vsega jugoslovanskega trgovstva, združeno v Osrednjem predstavništvu zvez trgovskih združenj. V' prvi vrsti po zaslugi slovenskega trgovstva je prišlo do te zveze in tako je slovensko trgovstvo dokazalo, da je danes, kakor pred sto leti in vselej na višku svoje naloge. Zato pa tudi upamo, da bodo dosežene tudi še vse druge zahteve našega trgovstva in da bodo ustvarjeni oni pogoji, ki v novi dobi edino omogočajo razmah in razvoj gospodarstva. V delu za dosego tega cilja* proslavlja tudi slovensko trgovstvo pomembno stoletnico svoje prve stanovske organizacije. psva mta Blagodejen vpliv ustanovitve Reprezentance trgovskega stanu se je takoj pokazal na šolskem polju. Vedno nove naloge, ki jih nalaga trgovstvu nova doba s svojim novim duhom in novimi iznajdbami, so zahteval od trgovstva vedno večjo strokovno naobrazbo. Trgovci niso mogli biti več kos svojim nalogam brez dobro kvalificiranega naraščaja. Zato je tudi bilo prvo delo nove Reprezentance, da se je ustanovila trgovska šola. Na iniciativo Josipa Schmidta, ki je bil takrat sploh eden najbolj delavnih trgovskih organizatorjev, kakor bi dejali da nes, je bil sklican sestanek trgovstva, na katerem je bila sklenjena ustanovitev trgovske šole v Ljubljani. Na sestanku so bila od trgovcev tudi takoj podpisana potrebna sredstva, da je bila zagotovljena plača ravnatelja in honorarji učiteljev. --Organizacija šole je potem hitro napredovala in dne 11). oktobra 1834 je bila ustanovitev šole tudi izvedena. O tem velikem dogodku je bil napisan svečan protokol v posebno, zlato obrezano in v žamet vezano knjigo, ki jo je daroval Ignac Bernbacher. V uvodu pravi protokol, da je c. kr. ilirski gubernij z odlokon: z dne 14. junija 1834, št. 11323 najmilostljiveje dovolil, da se ustanovi trgovska šola. V počastitev najvišjega godu N j. Vel. Franca L pa se je slovesna ustanovitev šole preložila na cesarjev god, na dan 19. oktobra. V navzočnosti Nj. Ekscelence gospoda deželnega guvernerja barona Josefa Camilla pl. Schmidburga ter zastopnikov drugih uradov, prijateljev in pospeševateljev se je ta ustanovitev tudi izvedla. Nato se nahaja v protokolu na kratko zgodovina nastanka šole. Dne 20. marca 1832 od vsega trgovstva izvoljeni in dne 20. decembra od visokega gubernija potrjeni člani Reprezentance trgovskega stanu, gospodje Franc Gregel, Joh. Kanc in Ferd. Schmidt so na svoji seji dne 16. septembra 1833 sklenili, da treba za napredek njim zaupane mladine ustanoviti v skladu z mestnim magistratom in guber-nijem trgovsko šolo. S pomočjo vsega trgovstva je bil ta sklep potem tudi uresničen in nova šola je bila ustanovljena, za njenega ravnatelja pa do!cxen Jaeob Franz Mahr. Na ta protokol se je kot prvi podpisal deželni guverner Joseph Camillo Freiherr v. Schmidburg, kot drugi pa knezoškof Anton Alojzij Wolf. Podpisan pa je župan IIradecky, toda šele med zadnjimi. Po gostih so se podpisali tudi vsi trgovci in na vodilnem mestu člani Reprezentance. Takoj nato pa slede v knjigi protokoli o potrjenih izpitih. Kot prvi je delal izpit Rudolf Traun iz Ljubljane, ki je bil nameščen pri Bratih Schreyer. Izpraševalna komisija je bila sestavljena tako-le: magistralni svetnik Bernhard Globus kot magistralni komisar; Ferd. Schmidt, Ig. Bernbacher, Ig. Engler in Alois Wasser kot člani Reprezentance trgovskega stanu. I. Skube in Jos. Aichholzer pa kot izpraševalna komisarja iz trgovskega stanu. Br. Schreyer pa kot delodajalec kandidata in končno ravnatelj Mahr. Na podlagi izpita je dobil kandidat to izpričevalo: verouk: prvi red z odliko, kaligrafija: prvi red, trgovska veda: prvi red z odliko, trgovsko računstvo: prvi red z odliko, enostavno knjigovodstvo: prvi red, trgovsko zemljepisje in zgodovina: prvi red z odliko, trgovski poslovni slog: prvi red z odliko, blagoznanstvo: prvi red z odliko in trgovsko ter menično pravo: prvi red. Njegovo vedenje je bilo ves čas učne dobe v popolno zadovoljstvo šefa in je popolnoma odgovarjalo predpisom šole. Zato se mu izdaja izpričevalo in se proglaša kot »comis«, kot trgovski sotrudnik. Prvi izpit je bil dne 16. maja 1835. Šola je pod spretnim vodstvom Mahra dobro napredovala in si polagoma pridobila tako velik sloves, da so jo obiskovali iz vseh dežel na avstrijskem jugu. Zlasti iz Bosne in tudi iz Srbije je bilo na šoli vedno mnogo gojencev. Mahrova šola nam je vzgojila celo generacijo najodličnejših trgovcev in zato bo ostala v zgodovini slovenskega trgovstva v častnem spominu, čeprav ni v nacionalnem pogledu odgovarjala zahtevam in potrebam slovenskega trgovstva. Z ustanovitvijo trgovske šole je Reprezentanca poskrbela za dober naraščaj in s tem tudi zagotovila gojitev one lepe tradicije v trgovstvu, vsled katere je ljubljanski trg vedno slovel po svoji solidnosti. Novo pobudo pa je dobilo pozneje trgovsko strokovno šolstvo, ko je prišel gremij v slovenske roke in ko se je po zaslugi Ivana Hribarja ter Ivana Kneza ustanovila slovenska gremijalna šola, ki praznuje to leto svojo petindvajsetletnico. Po osvobojenju pa je doživelo slovensko trgovsko šolstvo še nov razmah in ustanovljeni sta bili trgovski akademiji v Mariboru in v Ljubljani ter cela vrsta trgovskih tečajev, da more danes s ponosom gledati slovensko trgovstvo nazaj na ustanovitev trgovske šole pred sto leti, ker je takrat začeto delo uspešno nadaljevalo in ga izpopolnilo do te mere, da povsem odgovarja nalogam in zahtevam današnje dobe. Ponosna stavba Trgovske akademije v Ljubljani ter vzorno urejena gremijalna šola v Trgovskem domu to dovolj jasno pričata. Želeti bi bilo le, da bi tudi javne oblasti v večji meri skrbele za napredek trgovskega šolstva in da bi na deželi bilo za trgovsko šolstvo vsaj primeroma tako poskrbljeno, kakor je v mestih. 2>c£iii£ne Z največjim zadoščenjem sprejemamo vest, da je vlada ustregla enodušni zahte- vi vsega jugoslovanskega trgovstva ter zaščitila domačo trgovino pred invazijo veleblagovnic. Uredba, s katero so veleblagovnice (Warenhauser) prepovedane, se glasi: Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo in na temelju 3. odst. čl. 140. finančnega zakona predpisal to-le uredbo o prepovedi ustanavljanja trgovin v velikem obsegu: Clen 1. Prepovedano je ustanavljanje trgovin v velikem obsegu, velikih skladišč po čl. 140., odst. 3., obrtnega zakona. Clen 2. Za trgovine velikega obsega se smatrajo trgovine, ki v večjem obsegu trgujejo z blagom raznih strok, razdeljenim po oddelkih po vrstah blaga in v prostorih, ki obsegajo več kakor eno nadstropje. Clen 3. Prepovedano je tudi razširjanje obstoječih trgovin velikega obsega,^ bodisi da bi se uvedle nove stroke bodisi da bi se razširili prodajni prostori. Clen 4. Prepovedi po čl. 1. te uredbe se ne nanašajo na trgovine velikega obsega, pt n f 1 barva, plasira in ke- /0 V lA lird trajanja njegov© uporabnosti, od njegove življenske dobe. Praksa pravi, da stroj ži- vi povprečno 20 let, parni stroj kakšnih 15 let. Stroji, kateri naglo tečejo, kakor Dieselovi motorji, bencinski motorji, dinami, elektromotorji in podobni se izrabijo v 10 do 15 letih, avtomobili, motorni čolni in podobni pa trajajo kvečjemu 10 let. Odločilna je tedaj življenska doba stroja. Ako se stroj izrabi v desetih letih, tedaj se mora sako leto obratovanja odpisali od nabavne vrednosti 10%. Seveda s tem še ni rečeno, da je stroj po desetih letih v resnici brez vsake vrednosti. Večinoma Ima stroj g-e neko obratno vrednost. Če jo je pa popolnoma izgubil, ima vsaj vrednost starega železa. Vrednost materiala se navadno računa z 10% nabavne vrednosti stroja. Upoštevati se mora snov, iz katere je stroj narejen. Ako je v strojnih delih mnogo bakra ali medi, je seveda materialna vrednost stroja večja. UatoUMŠUu MZ*. Pirčeva sladna fcava je prvovrsten om