Posamezna številka 20 vinarjev, v Stev, 38, y Ljubljani, v četrtek dne 27. februarja 1919. Leto I« VEČERNI LIST f«» ce!o!etno po pošti X 40'—. ti IjuJsljano K 3fi —• Inserati: Enostoipna petilvrsta (59 mm HroJtt k I mn • polletno „ . „ 5:0'—. „ „ 18'— »j sn g g n «■ g* |i H 0>| B Al | ■# visoka ali nje prostor) ca enkrat po SO (in., t* dre* • Četrtletno „ . „ 10’—, „ „ „ 9 — SuS 3* j I -! 5 I 8? a V #» Ki B a 9W ff* al SU I Si ln we£ltral P® 45 *•#. — 01» sobotah d*o|nl tirff. — n "j |J0seCfl» mu., 3-53, «, „ 3— 11 la J p K | ij L Sl Ul« L II H« 11% Pajlnoo: Encstolpna patitsrsl* K t’—. — Izhaja »sat Uraditištuo in u>rsva: Kopiiarjna uiica S, — TaiefcnSO, dan, Izvzemi) nedelja In praznike, ob S. ort popoldne. Ha«»g, 26. febr. (Lj. k. u.) Hollansch Nieuws Bureau javlja iz Washingtona: Anarhist Nargoski jc napade! predsednika Wilsona. Nargoskega so zasačili, ko je okušal vdreti v stanovanje predsednikovo, Napad na Wi!sona. na stopnicah in ga zaprli po ljuli borbi. Imel je sabo revolver in je izpovedal, da je hotel poskusiti, govoriti s predsednikom. Haag, 27. lebr. (Lj, k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Po semkaj došlih vesteh jc bil predsednik VViJson pri atenta- Wiison ranjen? tu baje ranjen na levi strani prsi. Resničnost te vesti se še ne da ugotoviti. Berliu, 26, febr. (Lj. k. u.) Cehoslov, •o i^rac^ P°foča: Glasom brzojavke Usta »Berliner lageblatt« iz Berna so dospele tjakaj privatne vestit, ki javljajo, da je v Milanu izbruhnil upor, ki ga je dala vlada udušiti strojnicami in artiljerijo. Berlin, 26. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov, tisk. urad poroča: »Achtuhrabendblatt« Krvav upor v Milanu. javlja iz Curiha: Povodom osvoboditve Serattija, ki je bil svojčas zaradi turinskih dogodkov obsojen, so bHe v Milanu in v Bologni velike manifestacije delavčev, 40.000 delavcev je korakalo z zastavami po ulicah Milana in Bologne in vzklikalo ruski revoluciji. Delavci so zahtevali takojšnjo ugoditev socialističnih zahtev. Amerika ne bo še demobilizirala. London, 26. febr. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča z Washingtona, da je finančna komisija za vojaške posle vslcd prošnje vojnega tajnika in generala Mar- cha v armadne predloge zopet sprejela določbo o pridržanju armade 1 in pol milijona mož. Mažarske ministre internirajo. Budimpešta, 26. febr. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Bivša ministra baron ‘n baron Szurmay sta bila s po-1 čilskim spremstvom odvedena od vzhodnega kolodvora v njiju internacijski kraj, v sa postan v komitatu Zali. *2una,j 26. fcbr. (L), le. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Danes so v Budimpešti bivšega ministrskega predsednika dr. Aleksandra Wekerla, bivšega državnega tajnika mejnega grofa Jurija Pallavicinija, groša Josipa Karolyja in škofa grofa Mi-kesa stavili pod policijsko nadzorstvo. Jutri bodo odrejene nadaljnje internacije. Spartakovci obkoljujejo Weimar. Berlm, 26. febr, (Lj, kor. u.) Glasom oslov. tisk. urada poročajo iz Wei-B!£r>a: Dobro poučeni krogi vidijo v no-Y!;? jPartakovskih nemirih v srednji Nem-ij . načrt. Gre za nekako obko- )en;e Weimarja, Parola, ki so jo izdali de-Vci m Halleiu proti narodni skupščini. kaže dovolj jasno, kaj nameravajo. Doslej še ni mogoče opaziti, v kolikor razvoj dogodkov vpliva na potek narodne skupščine. Neposredne nevarnosti za narodno skupščino ni. Sodijo, da so razpoložljive čete dovolj močne, da odbijejo vsak napad nti naroda« skupščino, i Goričani. Nekdo, ki prihaja iz Goriške, nat) poroča, da se zadržijo goriški Slovenj proti Italijanom častno. Ena sama želj* prevzema vse, da jih Italijani zapuste kolikor mogoče kmalu. Tudi vojaštvo sanu; je nezadovoljno, socialističen revcluciona* ren duh se širi med njimi bol) in bolj. Po nekaterih občinah so Italijani s silo pobrali slovenske pečate. Po šolah so zahtevali, da se poučuje italijanščina vsaj eno uro na dan. Nekatere šole in starši so se odločno uprli proti temu in izjavili, da raje ne pošiljajo otrok v solo. Zahtevali so tudi, da se da opoldne, po šoli otrokom jesti. Italijani se hočejo na vsak način prikupili ljudem. Nekega župana šikanirajo, ker sc radi bolezni ni mogel peljati poklonit polit, komisarju. Sploh silijo, da bi občine občevale z italijanskimi oblastmi italijansko. Skoraj enoglasno so županstva izjavila, da ne bodo dopisovala v italijanskem jeziku. Dopise, ki jih pošiljajo glavarstva županom in duhovnikom,‘vračajo skofo vsi, kar je prav posebno neustrašeno, ker je za tak čin pri italijanskem terorju treba veliko poguma. Noben teror ne ustrahuje naših bratov, da bi se uklonili. »Goriškega Slovenca« pošiljajo na občine in na urade. Poslali so ga tudi nekaterim duhovnikom, ki so ga pa vrnili ali vrgli v stran. Ljudstvo ne mara ne vsiljene vlade in tudi ne vsiljivega jim lista. Italijani hočejo premamiti ljudi na vse mogoče načine, Ker se ljudstvo iz bedastega >Gori« škega Slovenca« norčuje, skušajo vliti Slovencem svojo »kulturo« potom kinematografov, ki jih ustanavljajo po deželi. Tako so n. pr. v Cerknem ustanovili kar dva kinematografa ter eno gledišče. Da je to gledišče nekaj prvovrstnega in kulturnega, si lahko mislimo, Čudno pa ni, da je Lah ravno na tem polju tako domač, Bolj bi spadal med Lahe cirkus, saj imajo hvaležen priimek »harlekinov«. Hvala našemu ljudstvu, da se tako junaško drži. Splošno vlada med Goričani trdno prepričanje in zaupanje, da se bo vprašanje za slovensko Goriško nčodnn rešilo, Bog daj srečo! Prad novimi boji. Lipsko, 26. febr. (Lj, k, u.) Dan, kor. urad poroča: V seji delavskih svetov so danes popoldne sklenili s 40.000 glasovi proti 5.000 glasovom, da se prične jutri zjutraj generalni štrajk, Draždane, 27, febr, (Lj, k, u,) Čeli osi, tisk, urad poroča; V Lipskem so včeraj popoldne sklenili s 33.609 glasovi proti 5312 glasovom generalno stavko. Stavkali bodo tudi železničarji. Večji del železnic je že včeraj popoldne ustavil obrat.. Dnevniki najbrže danes ne bodo izšli, Lipsko, 25. feb. (Lj. k. u.) Čehoslov. tiskovni urad poroča; Tudi za vso Tu- rin^ijo so progi; sili g. ncrulno stavko, kateri, sc je dosedaj pridružilo 23 mest. Draždane, 27. febr. (Lj. k. u.) Čehosl, tisk, urad poroča: V Draždanih so špar-takovci zasedli kolodvor in javna poslopja, Weimar, 26. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Promet na železniški progi Berlin-Weimar se je danes vzdrževal preko Lipskega. Vlak s parlamentarci, ki je danes zjutraj ob 8. uri 30 minut odšel iz Berlina, je dospel v Weimar čez Lipsko, Nocoj se v Lipskem proglasi splošna stavka, vsled česar bo ustavljen tudi železniški promet čez Lipsko, fCako postopajo fted. Maribor, 26, febr, (Lj, k, u.) Nemške vojaške oblasti ne priznavajo premirja. Tu sem je došel originalen dokaz njihovega postopanja. Nemški inž, Plcschint-schnigg iz Celja je imel od naših oblasti izkaznico za potovanje na Nemško Koroško, Ko je prišel na mejo pri Labudu, ga je ustavila nemška posadka ter se mu je reklo, da ga ne puste preko meje, ker ne poznajo premirja. Mož ni hotel tega verjeti in je zahteval potrdila. Dali so mu pismeno potrdilo, ki slove: Obmejno obrambno poveljstvo v Labudu 18> februarja 1919. Podpisano poveljpištvo potrjuje, da g. ing. Plescliintschnigg ne sme prekoračiti kraja, dokler ni nastalo premirje. Nemška predrznost Maribor, 26. febr, (Lj. k. u.) O predrznosti tukajšnjih Nemcev dokazuje nastopni dogodek: Josip Kikmajer, ltantincr v tukajšnji topniški vojašnici, je v nekem državnem uradu zagrozil: »Tudi proti vam ®e bodo morale izvajati represalije. Sploh pa bo tako ali tako prišlo do povračila.« *— Kikmajer je bil samo policijsko obsojen pa 100 kron globe. Dunajski župan vstopi v v!m Dunaj, 27. febr, (Lj. k, u.) Čehoslov. Ksk, urad poroča: V merodajnih parlamentarnih krogih menijo, da bo župan dr. ,Weiskirchner vstopil v novi kabinet kol državni tajnik za trgovino in promet, V (tem primeru bo dr. Weiskirchner še pred iiovimi volitvami odstopil z županskega »nesta. Doslej ta vest še ni bila potrjena, Nemška Avstrija — druga Švica. Ženeva, 26. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. lisk, urad poroča: »Temps« se bavi po-Irobno z bodočo obliko političnih odno-lajev v Nemški Avstriji. List meni, da mora ententa preprečiti spojitev Nemške Av- Strije z Nemčijo. V to svrho bi sc morala femška Avstrija proglasiti za nevtralno državo po vzoru Švice pod varstvom en-lente. Zato je predvsem potrebno, da se d Nemški Avstriji uvede švicarska ustava. Rusija m 'bo napadla Nemčije. Dunaj, 26. iebr, (Lj, k, u.) Dun. kor. urad poroča: V brezžični brzojavki »Vsem« zavrača sovjetska vlada obdolžitev, da pripravlja napad na Nemčijo in zagotavlja, da nikakor ne namerava špartakislično gibanje porabiti za povc-d invazije. Slovesno izjavlja, da je neresnična trditev, da namerava Trockij invazijo sovjetskih armad v zapadno Evropo in veli, da ta trditev poizkuša zasejati razdor med nemškim Lri ruskim narodom. Berlin brez Imriave, razsvetljave • v * n m živil Berlin, 26. febr. (Lj, k, u.) Dun, kor. urad poroča: Danes je bila plenarna seja velikobcrlinskih delavskih in vojaških svetov. Med dolgo debato o opravilniku so predlagali neodvisni, naj se obravnava tudi o novi izvolitvi izvrševalnega sveta. Predlog je bil sprejet, tako tudi predlog komunistične stranke glede sklicanja plenarne seje vsakih 14 dni. Kakor poročajo večerni listi, je naznanil predsednik, da bo Berlin v prihodnjih 14 dneh nemara brez premoga in električne luči, morebiti tudi brez živil. Dolžnost delavskih svetov da je, da dfelujejo z vsemi močmi na to, da ne izbruhne politična in gospodarska anarhija. [kliko škode.so napravili špar-takovcl Berlin, 26, febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Glede vsekovrstne škode, povzročene pri špartakovskih nemirih, so doslej naznanili nad 4000 primerov. Zahteve za odškodnino znašajo nad 40 milijonov mark. Napadalca ministra Suerja prejeli. Berlin, 26. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: »Achtuhrabendblatt« javlja i/. Monakovega: Povzročitelja zavratnega napad i na ministra Aucrja so zaprli. Mož je član revolucionarnega delavskega sveta, ni pa pripadnik špartakove zveze. Budimpešta, 26. febr, (Lj, k, u.) Ogrski kor. urad poroča: Današnji ministrski svet, lri je zboroval od petih popoldne do enajstih ponoči, jc sklenil, da se bodo volitve vršile . a narodno skupščino v prvi polovici meseca aprila. Vlada stoji na sla* lišču, da se razpišejo volitve za vso Ogrsko, brez ozira na to, ali so kateri kraji zasedeni po sovražniku. Volitve se bodo vršile po sistemu volilnih list in z zagotovitvijo manjUnjskih zastopstev. Italijani i&mentir&jo. Bern, 26, febr, (Lj. kor. ur.) Dun. k* urad poroča: Tukajšnje italijansko poslaništvo je izjavilo* da so po luzernski A gorice Central razširjene vesti iz Ljubljane, po katerih je v Italiji izbruhnila revolucija, popolnoma neresnične. If koroškem suženjstvu. K drugim krivicam še mal donesek s koroškega vilajeta. Rud. Potočnik, voj, kurat rezervne bolnice v Beljaku, je bil naprošen, naj 5. in 6. prosinca Podklo-štrom opravi službo božjo, ker je bila žup-7. nija vsled nemške nasilnosti brez duhovnika. Pri vojaškem svetu v Beljaku jo prosil za legitimacijo. Dali so mu jo in zagotovili, da se mu ne more nič žalega zgoditi. Če bi pa imel kake neprijetnosti, se bo vojaški svet prvi potegnil za njegovo prostost. Kljub vsem tem garancijam svoje osebne prostosti, je bil 5. prosinca (. 1. Podkloštrom kot komitadži - kurat uje La Pomagala ni nobena legitimacija. Ko pride 6. prosinca z drugimi ujetimi jugoslovanskimi častniki v Breže, so mu večkrat zagotavljali, da se bo, mogel zagovarjati pred kompetentno instanco, A do zadnjega nič. Krog 10, prosinca se je neka vi-sokosloječa oseba potegnila pri kor v; ki deželni vladi za njegovo oprostitev. Dcži predsedni.k dr. Lemisch je zagotavljal, fkise je kuratu zgodila krivica in da ga takoj oprosti. Res pride 10./I. v Breže brzojavka, naj ga spuste, a pet minut pozneje telefonira neki zagrizenec: »stregstens zu inter-nieren« — zaprite ga najstrožje. Zanimiv; slučaj za onega, ki hoče študirati oblast ia;4 moč predsednika »Koroške republike«, A to še ni najostudneje. Da bi nihče več ne mogel posredovati, so na podlagi prveJj brzojavke rekli, da je Potočnik že davno prost, a vso njegovo korespondenco, v kateri sc je obračal do vplivnih mest za posredovanje, so pridržali. Celo srbskim in ruskim ujetnikom se je v nekdanji Nemški Avstriji godilo bolje. V Celovcu, kamor so prišli naši ujetniki-častniki 9. t. m., so jih drugi dan zaslišali in 13. t, m, spustili na svobodo. Dobil je sicer od nemškega vojaškega poveljstva za Koroško legitimacijo, ki bi mu po človeški pameti zasigurala miren povratek v domovino. A šikan še ni bilo konca. Hulgerth obrača, Mihel obrne. Na poti domov je imel silne težave s štacijskim poveljstvom Podkb#-štrom. Šele po dolgem obotavljanju so m« Prepustnico vidi rali. Na poti čez Koren v kranjsko goro ga dohiti nemška patrulja, kateri prepustnica, izdana od najvišje vojaške oblasti za Koroško, ni prav nič im-ponirala, češ, vojaški svet Podkloštrom ic sklenil drugače- In res ga cel dan niso spustili dalje. Šele 17, t, m, so ga spustili popolnoma. To je zgled nemške človekoljubnosti in doslednosti. To je hvaležnost zato, da je ostal pri bolnici v najbolj kritičnih dneh meseca novembra, ko so nemški strežniki z malimi izjemami vsi zbežali iz bolnice in so puščali bolnike ležati v gladu in nesnagi kot živino, ko so jim pogosto pokradli vso imovino in mrtvim Potegnili zadnje cunje s telesa. u u. ro kr Prva zaplemba slovenskega lista v »Večerni List« je doletela tzredna čast, da jo bil izmed slovenskih listov prvi zaplenjen, odkar obstoji Jugoslavija. Cenzura nam je namreč čr-Ptu^eilo o Italijanih v Mariboru oliko v pojasnilo, da ne bo občinstv< razburjeno, češ, da se jo bogvekaj zgodilo. kr 1 iboveljska družba in rudarji. Vče-aJ so se pred sejo vlade oglasili v dežel-'le™ dvorcu zastopniki rudarjev iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, Sprejela sta ju za Predsednica vlade prelat Kalan in poverjenik Kristan. -— Odposlanci so Prosili odpomoči v neznosnih razmerah. , j00 razgovorom se je dognalo, da vodstvo ,’boveljske družbe hoče delali nasproti rz^vi nekako pasivno rezistenco in da bi eružba nič proti temu ne imela, če rudarji delo ustavijo, Vlada je zato v včerajšnji sep sklenila, pozvati vodstvo trboveljske muzbe, da skliče za 10. marca v posvet zastopnike vodstva in rudarjev, navzoči pa bodo tudi zastopniki vlade. Takoj pa j na kce mesta strokovnjak, ki vso zadevo natančno preišče. — Produkcija premoga se mora zvišati in rudar mora P1 ? ..zaslužiti, da se more tudi ob tej ragmjj preživljati, to zahteva vlada 'in noče tudi izvesti, kr Vodna moč Kolpe. Ker se bo v Jugoslaviji začela intenzivna industrija, bi javnost opozorili na vodno moč Kolpe. Pri Starem trgu (okr. Črnomelj) i se z izpeljavo vsporednega 15 metre • li ega *n ^ km dolgega kanala po ja o ugodnem terenu preprečilo pada-..'|0, ln ostenje vode, čemur je Kolpa ter sc dosegel padec 15 iT. T’ Doseglo. bi s tem velikan-S električno moč. Naši strokovnjaki čni,i o 8 '0’giedali teren, še v mirnem Stenski n« taa- Vrihaiali dunajski, pese So nnvlVi franoo9ki inženerji ter se jako povoljno izražali o nerodnostih glede proizvajanja elektrike, toda Kolpa je bila — mejna reka. Kadar so bila E si tla na ?unaju> delala Budimpešta zanjo m nasprotno. Sedaj pa iab,aJaprek,a Pa,d1?- Zato upam- da ta *aklad no bo, kakor mnogo drugih S* "ak.opan- »Pripominjamo, da se bo kr Tatovi pri Dev. Mar. v Poli«, v mu od 23. na 24. t. m. so zlikovci (ne- godna triperesna deteljica)* poizkušali vlomiti v Gospodarsko društvo. Čuki jih je pri tem poslu prodajalka tor od-podiia. Pri oknu so pustili samo dolgo desko, po kateri so skušali priti v prodajalno. Sploh so v naši občini vlomi že na dnevnem redu. Prejšnji teden so vlomili pri trgovcu Ravniharju v izložbeno okno ter pobrali vse, kar jo bilo v njem. — V Slapah so se zadovoljili z denarjem in zlatnino. Se prej pa so vzeli pri mesarju »Kajžnem« pitanega prešiča. Sledovi so bili vidni precej daleč. Mariji. .Tuvan so ukradli malega prešička ter konjsko opravo. Različno se govori. Pred to drhaljo ni ničesar več varnega.. Upamo in obenem pozivamo tukajšnje orožništvo, da se potrudi dobiti to tatinsko družbo v roke. kr Hrvatsko - srbski abstinenije, Zagreb, 26. febr, (Lj. k, u.) Dogovori abstinentov iz Hrvatskc in Slavonije s srbsko veliko ložo abstinentov so v toliko napredovali, da bo pričelo glasilo hrvatskega društva abstinentov »Novi život« izhajati kot skupno glasilo, kr Izvoz prtljage in živil. Kraljevo ministrstvo z,a trgovino in industrijo v Bcl-gradu je z odlokom štev. 856 od 10. t. m. odredilo, da smejo pri prehodu iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvo potniki vzeti s seboj brez posebnega izvoznega dovoljenja najpotrebnejšo prtljago, obleko, perilo in obutev^ za izključno osebno potrebo potnikov za čas potovanja in istotako živila za tri dni. Ta določila veljajo tudi v slučaju selitve v inozemsto. Za vse drugo blago in istotako za živila, v kolikor presegajo gornjo množino, je potrebno izvozno dovoljenje, ki je izdajajo dosedaj v to določena mesta. kr Prodaja tobaka v Bslgrodu, Uprava državnih monopolov v Srbiji je začela te dni v Belgradu v svojih razpečevalni-cah v lastni režiji prodajati tobak in tobačne izdelke. Vsak kadilec more kupiti vsak dan 20 svalčic ali pa zavojček tobaka. Prodaja se tobak samo za srbski denar. Cene so naslednje: svalčice »srbska .specialiteta« 20 komadov din. 1*20, svalčice 1. vrste iz srbskega tobaka 20 komadov din. 080, svalčice tretje vrste iz srbskega tobaka 20 komadov din. 050, tobak srbski 3. vrste zavojček din, 0 35. kr Roditeljske večere na bclgraj-slcili šolali so začeti prirejati te dni. Tu ne gre samo za predavanja, marveč predvsem za medsebojno posvetovanje učiteljstva in staršev, o vsem, kar tiče šolske mladine. kr Frometne zveze med Srbijo in Rumunijo se v kratkem vpostavijo, in sicer železniške preko Banata in po Donavi iz Radujevca ali Prahove. kr »OpšUnskc Noviae«, uradno in informativno glasilo belgrajske mestne občine, začno v kratkem izhajati. 1 Naši oslepeli junaki na odru. Pokojni pesnik Medved je nekoč nagovoril z brezobzirno satiro častnika, ki je razkazoval v miru pridobljeno odliko- vanje: »No, za lajnarja imaš že patent.« Tako smo nekako splošno soditi in čustvovali o invalidih: kdor jo bil ranjen, ohromel, jo imel pravico iti na ulico in beračiti. Danes pa nam naši oslepeli junaki, oni, ki so izgubili za našo svobodo naj dražje — pogled — dokazujejo, da je bil ta beraški patent invalidom zmotna iznajdba pretekle dobo in da mora ta patent z dobo vred v grob. Ne samo, da sc oslepeli vojaki uče obrta, da delajo in hočejo živeti v prvi vrsii ob delu svojih rok, ne, tudi kulturno žive in hočejo to dokazati. Prvikrat stopajo pred občinstvo kot igralci na pozornici — ne zato, da bi kot nekdanji lajnarji beračili, ampak da dokažejo, kako žive telesno in duševno. Za vsakega jo nastop oslepelih na odru nekaj čisto izvirnega, novega. Zato je dolžnost občinstva, da se temu dejanju odzove, da z navzočnostjo manifestira za v— i d e j o dela. iz vrst oslepelih vojakov se je rodila misel: Pokažimo se ne kot berači lajnarji, ampak kot ljudje, ki kljub največji žrtvi prenašamo za domovino junaško svojo usodo in nočemo biti že itak težko preskušani Jugoslaviji v breme, ampak koristni udje lepe bratovske družbe Jugoslovanov. Ta sklep in ta čin jo tako zgleden, tako socijalno nov, da je njegova moralna moč več vredna nego slučajni čisti dohodek od te prireditve. Zato ne poudarjauo, da je privlačna sila teh igric v tem, lcer igrajo oslepeli, ne poudarjamo, da jo v tem, ko gre za to, da nekako miloščino damo, ki je pravzaprav naša dolžnost, ne, nič ni v tem, navzočnost občinstva naj v polni meri poudari zgled oslepelih invalidov, ki bodo govorili z odra. Vsi na krov, vsi na delol Živela ppava demokracija, živelo delo! Zato pa vsi, ki čustvujete tako, k prireditvi v soboto in nedeljo v dokaz, da med nami človek velja toliko, kolikor dela — ne pa kot nekdaj: Toliko, kolikor plača. 1 tridesetletnico svojega delovanja pri tvrdki A. Krisper obhaja dne 1. marca poslovodja tvrdke gospod Jernej Š e r j a k, občinski odbornik. — Omenjamo, da je gospod Jernej Š c r j a k obhajal pred par tedni tudi srebrno poroko. Gospodu jubilantu kličemo: Na mnoga leta! I Francosko-slovenska organizacija privedi v ponedeljek ob 8. zvečer svojim članom zabavni večer v veliki dvorani Narodnega doma. Člani se naprošajo, da pridejo k tej prireditvi v promenadni obleki. Vstopnice in na-naljna pojasnila se dobivajo od danes naprej vsak dan v mali dvorani Narodnega doma od 10. dopoldne do pol 1. opoldne in od A. do 6. popoldne. Člani lahko pripeljejo s seboj otroke od 12. leta naprej. 1 Društvo zasebnik uradnikov in urad* nic poživlja svoje člane, da se občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 2, marca t. 1. v mali dvorani Narodnega doma, zanesljivo in polnoštevlno udeleže, da bo občni zbor sklepčen. Tudi se naznanja članom, da je društvo dobilo nakazano večjo množino sladkorja, katerega razdelitev se ima odločiti na občnem zbor«. Pridite vsi, aihče naj ne izostane! I Tvrdka Zanki, Z ozirom na Poslano f. ravnatelja Medica v današnjem »Slovencu« nam naš izvestitelj poroča, da vztraja pri svoji trditvi glede besed, ki jih }W izgovoril g. Pairhuber o Srbih. Imenovana navaja tudi priče, ki so g, Pairhuber-ja slišale. Pozivamo te ptiče, preden objavimo njih imena, naj same v javnosti pojasnijo celo zadevo. Tudi trditev, da je g, Pairhuber edini Nemec, ki je nastavljen pri tvrdki Zanki v Ljubljani, menda nc drži, Izvdeli smo namreč, da so pri tvrdki nastavljeni še vedno trije Nemci, čeprav je Narodna vlada svoj čas izdala poziv, naj tvrdke čimpreje nadomestijo nemške uradnike s slovenskimi, 1 Ustanovitev CvKadbeuega ravna-ieijsiva v Ljubljani. Namesto sedanjih stavbenih uradov na Kranjskem (stavbni oddelek deželne vlade in deželni stavbni urad) sc ustanovi Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani, ki bo tvorilo glavni oddelek poverjeništva za javna dela. Za to Gradbeno ravnateljstvo se sistemizirajo za sedaj nastopna službena mesta za akademiCno izobražene tehnike z vsemi državnimi izpiti: en stavbni ravnatelj v V. čin. razredu; 5 stavbnih nadsvetpikov v VI. Cin. razredu, 12 stavbnih svetnikov v VIL čin. razredu, 15 stavbnih nadkomisarjev v VIII; čin. razredu, 12 stavbnih komisarjev v IX. čin. razredu, 10 stavbnih ad-junk-tov v X. čin. razredu in 5 stavbnih praktikantov z adjutom 2100 do 2400 K na leto, skupaj 60 službenih mest. Od teh mest se zasede 39 mest z sedanjim uradništvom obeh zgoraj imenovanih stavbnih uradov. p Vprašanje srbske demobilizacije. Or, V. Marinkovič je začel v belgrajski »Pravdi« priobčevati članke o vprašanju srbske demobilizacije. V prvem članku pretresa vse razloge, ki govore proti demobilizaciji pred končnoveljavnim sklepom miru, a upošteva tudi razmere v notranjosti, posebno v poljedelstvu in prihaja do zaključka, da bi bila previdno izvedena delna demobilizacija nujno potrebna in tudi v vojaškem oziru koristna. V drugem članku se podrobneje peča z demobilizacijo z vojaškega stališča, a je članek domalega zaplenjen. pltalijani in Bolgari, Pod tem naslonom pišejo belgrajski »Pravda« iz Soluna, da se pletejo med Bolgari in Italijani jako goste in čvrste niti. Italijanske okupacijske čete dajejo bolgarskim vstašem in ujetnikom svojo ^blcko, da se lažje gibljeta oziroma da morejo pobegniti. Italijanski politiki v skupinah potujejo na bolgarsko m bolgarski listi pišejo tako, kakor da ned Italijo in Bolgarijo že obstoja neka tveza. Italijani so na Balkanu iztegnili likalnice mnogo dalje, nego je kdaj sanjala rtara Avstrija. Tudi Grki že živo čutijo •ovražen italijanski pritisk in povdarjajo ►otrebo zveze s Srbijo, Vsekakor snuje talija na Balkanu nove zrnade. p Kiihlmann pri Viljemu, Haag, 26. feb. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad javlja: Kakor poročajo »Times«, je prejšnji državni tajnik za zunanje zadeve Kuhlmana po-, setil bivšega cesarja Viljema na Holandskem. Česar smo se bali, se je zgodilo: na grosupeljskem kolodvoru visi belo pobarvana deska z napisom: Velike Uplje. To nam kaže, da hoče poverjeništvo za promet kljub ugovorom Grosupeljcev ostati naklonjeno Velikim Upijani. A nri smo prepričani, da je prometno poverjeništvo v zmoti. V dokaz naj bodo nastopne vrstice! Prvi, ki je zanesel zmešnjavo v to krajno ime, je kranjski zgodovinar Valvasor, rekoč: G r o s s 1 u p p, k r a i-n e r i s c ti Veliko U p I j e. Mislil je pač, da je gross v imenu Grosslupp nemški gross = velik, opazil pa ni, da sledi za gross — lupp, tedaj bi moral pravilno pisati: Veliko Lupijo, ne pa Uplje. I)a je Valvazor napravil prevod le za svojo osebo, izpričuje sam v osmi knjigi str. 765., kjer našteva tedanje šmarijske podružnice, med njimi tudi grosupeljsko, pišoč: S. Michaeli s zu Grosuple in pri popisu brinjske graščine (Brinje) pripoveduje, da stoji gradič pod hribom ob vodi, ki so imenuje G r a s vi p -lizeza, dokaz, da ljudstvo tiste čase ni poznalo Velikega Uplja ali Velikih ITpolj, ampak le C r o s u p 1 j e in G r o-s u p e 1 j š č i c o. Ni vse suho zlato, kar pade Valvazorju i r. ust! V starih občinskih mapah ni ne tiru ne sledu o Velikem Uplju ali o Velikih Upljah! Pač pa je tuintam začetni g v krajnem imenu izpuščen, tako, da se ime glasi; R o s u p 1. Prvič se to krajno ime imenuje v ustanovni listini stiškega samostana iz leta 1136.: Grosi up p (Scliumi: Urk. Hgstb. I, 89). Prvi izmed slovenskih zemljepiscev in zgodovinarjev je navedel Valvasorja Franc Orožen. Leta 1901 je izšla v Ljubjla-ni njegova Vojvodina Kranjska, prirodo-znanski, kulturni in politični opis. V tem delu rabi za Grosuplje množinsko obliko Velike Uplje, dafn narod pozna le ednin-sko obliko, Orožen niše: »Šmarska planota se znižuje v ,., Vebkocpsljsko (grosupeljsko) kotlino (str. 58), Na vzhoda Turjaških gor je Velika Upeljska (grosupeljska) Kotlina (str. 83). Krka izvira pri Velikih Upljah (Grosuoljem) (str. 106). Grosuplje, pravzaprav Velike Uplje, je' važna postaja dolenjskih železnic (str. 203). Glavna proga gre na Velike Uplje fGrosuolje), Proga iz Ljubljane do Vebkih Uoe'< (Grosuplje) je nad 21 kra dolga ... iz Velikih Upelj (Grosuplje) drži mimo Žajine ., . kočevska železnica vozi iz Velikih Upelj (Grosuplje) v Predole . .. (str. 238). Tako Orožen! Vprašamo: Kakšen uspeh je pa dosegel Orožen s svojo pisavo tega krajnega imena pri izobražencih in pri ljud- stvu? Edino pravi odgovor je; nobena-, g a! Tako bi moralo tudi merodajni oblasti stati pred očmi staro geslo: Qmeta non movere! >■ Matrieula šmarijske fare iz 1. 1753 irna za to krajno ime oblike: Grcsupd, Grosupl in Groshtp, iz leta 1805 pa le Grosuple z izrecno povdarjemm fi. V bližini so vasi: Velika in Mala Stara vas pa Veliko in Malo Mlačevo, Kje pa so Male Uplje? Nikjer! Res ne vemo, kaj je na krajnih imenih Boštajn, Čušperk in Žužemberk slovenskega, pa tudi ne vemo, kaj je na domačem imenu Grosuplje nemškega, da bi morali skoro po tisočletni rabi tega imena pustiti ljudsko poznanrenovanje ter sc okleniti Velikih Upelj! Postaja se zdaj uradno imenuie: V c- 1 i k e U p 1 j e , a. vas in občina se imenujeta po starem Grosuplje. Čemu so dobre te zmešnjave!? Josip Švigelj. J’odsii Hrvati" m Ogrskem, Toliko govorimo o zvezi med Čehi in Jugoslavijo, o koridorju, ki naj nas veže. ■! Vedeti moramo, da je v tem koridorju /e predpogoj zveze, naselbine takozvanih »vodnih« Hrvatov, Raztreseni so okoli Donave in Pinke in okoli Novoselskega jezera — odtod njihovo ime — po šopronj-skir g jurski, železni in mošunjski županij?. Od Bruka ob Litvi doli do Kermenda nahajamo njihova sela, pomešana sicer z nemškimi in madjarskimi, a hrvatski glas • ni še izginil v njih. Morebiti zato ne, ker £o jih Madjari kot nenevarne pustili pri. < miru. V novejšem času so pa začeli Madjari preganjati tudi te Hrvate, !>egna3i i>o hrvaščino iz šole in cerkve ter niso trpeli nobenega izšolanega Hrvata, Ali naj postane Madjar ali pa naj se izseli, les. k or hoče. L. 1833 je te kraje v znanstvene svrhe prepotoval Poljak Kuharski, t. 1846 in J 1848 pa Hrvat Kurelac. Naselili so se i »vodni« Hrvati v sedanjih selih večinoma ■ 1. 1533. da zopet obdelajo kraje, ki so jih opustošili Turki povodom prvega obleganja Dunaja po Sulejmanu 1. 1529 in pa povodom napada na Sisek 1. 1532. A deloma so bili naseljeni tukaj že preje, suj so branili pod vodstvom Nikolaja Jurišiča omenjeni Sisek, V letih, ko je potoval tukaj Kurelac, jih je bilo še kakih 120,000, a od tedaj je preteklo že 70 let in nihče več ) se ni v znanstvu zmenil zanje. Dopisnik »Jadrana«, ki jim posveča le vrstice, pravi: Med vojsko, sem slučajno te kraje bolj natančno spozna!. Par mese* : ccv sem se mudil v hrvatskih vaseh in hišah. Uveril sem se, da bije v njih še vedno hrvatsko srce, V Gjuru (Rab) izdajajo list *Naše Novine« in imajo tudi društvo »Dobročinstvo-f, Pri mojem obhodu me je iskala mladina, govoril sem jih o lepih naših krajih na jugu in o morju, vzradostili so se in izrazili željo, da tudi oni postanejo »pravi Hrvati«, Dobri in lepi so ti ljudje, ne smemo pustiti, da jih Madjar in Ncmci raznaredijo, ne smemo jih pustiti v nemar in jim s svojo mahjbrižnostjo kovati obroč za rakev. Sicer jih v tridesetih letih ne bode .več in zastonj boš iskal hrvaške govorice v ravninah. Prvi njihovi sosedje so prekmurski Slovenci, ki se ravno te dni s silo upirajo raznarodovalnim poskusom Madjarov. »Vodne« Hrvate je zadela usoda, da so razkropljeni od Bruka preko Šopronja, Gjtua, Setu- batelja in Kermenda do Prekmurja, zato imajo pa danes tudi važno nalogo, spojiti Čehoslovake z Jugoslavijo, 15,8,000 Hrvatov ponuja Čehoslovakom roko kot naraven most do juga in s tem do morja, 1 o je za Čehe najskrajnejša pot na morje. lope! minister % za trgovino ir> obrt dr. Rittarac odstopil. Njegove poste vodil dr. tiorosec. Belgrad, 27. febr, Jugoslov, dopisni j Njegove posle bo vodil začasno pod-urad poroča, da je danes podal ostavko j predsednik ministrskega sveta dr. Ko-minister za trgovino in obrt dr, Stojan Ri- j rošec, bar&c. ------- sil m desni ibali Donave. Z ustanovitvijo Jugoslavije je postala Donava tudi naša reka. Z Donavo v zvezi je mnogo vprašanj, a dve sla zelo velike Važnosti za naš gospodarski in industrijski razvoj, } o so vprašanja o uporabi vodne sne na desni obali Donave od Golupca do 'n zgradba novega kanala za plovitbo u Gjerdapu kcd Lipe, Pred 25 leti jc že nastalo vprašanje o uporabi vodne sile na mdelu Donave, in to izključno na naši strani z znano »Lutrovo koncesijo«. Čeravno je bila ta konccsija zelo nepovoljna za nas,-vendar jc Avstro-Ogrska prepreda izvedbo tega načrta samo da zaustavi gospodarski in industrijski razvoj v Srbiji, anes se na celem svetu vsi narodi in države trudijo, da čim bolje izrabijo vodno vt- \n ta^° mora delati tudi Jugoslavija. bi lahko preskrbovali z donavskimi vodop?di celo nekdanjo kraljevino Srbijo 2 električno silo, katera bi gonila skoro vse tvornice in vse tramvaje in železnice, kakor tudi bi dajala najzadnji vasici električno luč. Ekonomski dobiček bi bil neizmeren, Zato zahteva belgradska »Pravda«, da se pri razpravah v Parizu o Donavi reši tudi to vprašanje, kako bi sc lahko po sklepu miru mogli podvzeti koraki za izkeriščevanje vodnih sil brez vsakega motenja od katerekoli strani, pa tudi od strani mednarodne donavske ko-niije. Po »Lutrovoj koncesiji« bi se lahko dobilo samo s hidrotehničnimi inštalacijami na desni obali Donave pri Dolenjem Juanovcu 20.000 konjskih sil, brez czira pa druge kraje. Vsi kraji skupaj pa bi dali ‘ahko do 200.000 konjskih sil. Po svolu. . s Jfp^eljska visoka šola na Dn-nsiu.JNizjeavstrijskt deželni Šolski svet ■ „ sklenil, da se učiteljska akademija sok Prcosnuje v učiteljsko vi- ',Ko soi°. ravnatelja je imenovan ai- V. Kammel. s Spletna voblka na Dunaju. Pri zad-v°*itvah na Dunaju je prišla na voli-V.Y Hersalsu v spremstvu svojih do-•l 01 ”100 letna starka in oddala glasovno, Ta starka, ki je doživela toliko po- litičnih preobratov do ženske volilne pravice, se imenuje Katarina Fischer, je Du-najčanka in živi pri svoji hčeri Ani Schmidt v Hernalsu, Vkljub svoji starosti je starka še vedno vesela in rada pripoveduje svoje doživljaje, posebno iz revolucije 1. 1818, ko jc negovala ranjence. Vdova je že 40 let, od 14 otrok žive trije, poleg tega ima 30 vnukov. Edino željo goji, da se ji povrne eden vnukov iz Sibirije. s Poseben klub. Najčudovitejši vseh klubov v Londonu je »večni klub«, ki ima vedno sto članov. Več kot sto članov ne sme biti v klubu. Če eden izmed članov umrje ali ga črtijo iz kateregakoli vzroka, tedaj more vstopiti nov član. Člani morajo skrbeti za to, da sc nahaja vedno kdo v klubu. Kdor se mudi v klubu, mora imeti pipo vedno prižgano. Zato se neprenehoma nahaja kdo v klubu, da ne vgasne ogenj, s katerim si prižigajo pipe, V 50 letih, kar klub obstoja, so pokadili v klu-hovih prostorih 50.000 kg tobaka, popili 20.000 litrov piva, 200 sodčkov »whiskya« in 572.000 steklenic portskega vina, da ne omenimo drugih pijač, ki so prišle na mizo. Zanimiv jc tudi klub »vzdihajoeih«. Člani morajo,, če ležijo v klubu, vedno misliti iia to,1 kar jitn leži boij na srcu... Zato večino držijo kaj v rokah, kar jih spominja na kakega rajnega — na primer šop las ali sliko, — Vsi v ljubezni nesrečni so dobri člani tega kluba. Dotični mora vedno mislili na nezvestega, katerega slike ne more iztrgati iz srca. Pri sestankih, ki se vršijo v klubu, govore člani zelo malo, ampak tem boij vzdihajo, Vsak član mora vzdihniti vsake četrt ure najmanj petkrat, sicer plača kazen. Posebne vrste je tudi klub »srditih«, katerega člani pridno kolnejo, se pridušajo in dajo zelo krepkim izrazom dučka. Strogo je prepovedano, vesti se v klubu olikano ali dostojno govoriti. Ta klub tudi zahteva od svojih članov varčevanje na vseh koncih in krajih, in res so klubovi člani na zunaj kot pravi berači, s Morilci LiebknscMa in Roze Luksemburg. List »Rdeči prapor«, ki je glasilo nemške komunistične stranke, zahteva, da naj kaznujejo morilca Liebknechta in Roze Luksemburg, češ, da brez zaslišanja nima pravice nihče in nikogar umorili, Posebno Rozo Luksemburg sn ubili, ko je ležala že nezavestna v avtomobilu« ko so jo peljali v zapor. s Nohti m značaj. Iz nohtov lahko sklepamo na značaj človeka. Oblika in barva teh nam povedo mnogo; tako pišejo angleški lisli. Angleži imajo namreč veliko veselje sklepanja iz zunanjih oblik na. človeški značaj in na la način znanstveno igračkajo: Vsi, ki imajo dolge in ozke nohte, so dobrosrčni, prijetnega značaja, samo zaupljivi, toda ne zaupajo drugim, Kdor ima male, okrogle nohte, ta je poredko zadovoljen, redko dobre volje, jezljiv, hudoben in se rad prepira za malenkosti, Debeli nohti so znamenje mirnega, veselega značaja. Tak človek ceni radosti dobrega kosila, spi dolgo in mirno pridobi si znatno premoženje in živi zadovoljno. Bledi nohti, ki se zdijo ko svinčeni, so znak razmišljujočcga, oielanholič' nega temperamenta, ki je navadno dober filozof ali znanstvenik. Dolgi, ozki, lepo oblikovani nohti pričajo o finem umetniškem okusu, lak človek je vesel družabnik in ljubitelj lepote. s Samo en par čevljev. Včasi je bil Bcthoven ostrega, precej odbijajočega vedenja. To je izviralo iz njegove gluhosti; ki se ji ni mogel priučiti, tupatam pa so bile vzrok tudi slabe gmotne razmere. Slabo jc gospodaril, pogosto pa so ga njegovi »bližnji« tudi pošteno oskubili. Včasi mu je manjkalo najmanjših stvari. Ko ga je spoznal Spohr in pričel z njim občevat^ g;t. je vprašal nekoč, ko ga dolgo ni videi v kavarni: »Ali ste bili morda bolni?« —< »Ne jaz, moj čevelj,« je odgovoril Betho-ven, in ker jih imam samo en par, sere bil obsojen na hišni zapor.« s Aretiran časnikar. Pred nekaj dnevi je bil v hotelu Royal v Zagrebu aretira* časnikar Bomemise, ki se je ravno raztovarjal z nekaterimi socijalističnimi delavci, ki jih sumijo, da simpatizirajo s ho« munističnimi idejami. Bil je kmalu zopef spuščen na svobodo, s Strašno ime. Friderik Veliki jo vprašal generala Carcmba: »Kako se vi prav za prav s polnim imenom imenujete?« Nazival se jo namreč vodne samo okrajšano: Carcmba. »Vaše Veličanstvo,« je odgovoril general, imenujem se Čiriča rikoraobarieiearemba.« — »Ej,« se je zavzel Friderik Veliki, »tako se pa vrag vendar le ne imenuje.« »No,« je dejal general. »Vrag s«; ne imenuje tako, on ni moje rodovine.« s General Botha. Glasovih burski general Botha, ki je znan še izza bursko-aii-gleške vojske v južni Afriki, je prišel pred par dnevi iz Belgije v London. s Aparat za ljubezen. Neki inženir v San Francesco je iznašel aparat, ki izmeri moč ljubezni in prijateljstva med dvema človekoma do največje matematične natančnosti. Pri tem merjenju čustev zgrabita oba »bolnika« za nek ročaj, ki je po mnogih žicah zvezan z nekim kolesjem, ki zaznamuje s pomočjo kazalca do lasu natančno ljubezensko nagnenje er.egado drugega. Če pa ni med obema nobene simpatije, tedaj se kazalec ne premakne, Ta aparat more baje celo zaznamovati intenzivnost. duševnih nagnent do najmanjših odtenkov. s Unaetmšk potvare. »Gcorges Prade« piše o umetniških fazilfikatih, O priliki ponarejen; Rodinovih del, je prišlo to vprašanje, ki ni novo, znova na površje. Nič ni tako »rociinskega« ko krivi Rodin. Isto velja za Corota, za Watteaua, za Rubensa, za Vincia in za vse druge, da se ne oživimo na antično umetnost. Kot v ljubezni je tudi v umetnosti vse samo iluzija. Verovati je treba! Zgodi se, da sc čudimo kaki Raia-elovi freski, ki jo je napravil, recimo: Ke-dp drugi, morda gledamo glasovilo Forna-rino, ki jo je naslikal Giorgione ali še verjetneje Sebastiano del Piombo. »Koliko je Corotovih slik, ki niso niti ... Troinlleber-tove ...« (ampak kakega drugega ponarejevalca) tako je govoril duhoviti Henri Ro-chefort, izvrstni poo, kakšni so ti ljudje. In rodit se j'-- v meni sklep, da res poizkusim, čo-, •1 nie dolže dobri ljudje, in njih trez- * *£avičnl, krščanski razum. 1 ovabil sem prijatelja in svet.oval- V 1 !TU! sPrcr*dja, češ, da nima urad-krafkf°Sl0Vanja zelo ho jo nad menoj in mi oči-knlrn. • °v’ kai(i vahiti pametne ljudi, b11 se vljudno KSS Svk0t 'se sP°‘!obi za norec. Po-čak.nni dokll 1>0t V Cnkaluico> ki°r nai ravnokar pokosifi.PridCj° S°SP°(1, ki 80 Ijalo^sobi^sS^rrc j° Uel'rtj /AkaS" l?ične o.^f.1 J , sr> koraki ener- in dol 'K/so hm UUlirieno hodila »or od nrelnv.- gO8?>0d' ki so bili pri-inštruioon'r,iam HO Popravljali V /a interesantne slučaje. ličen Vašo/i ^ ]° v vralih» aristokta- vrata so se odnrHa™P°tal P1’Cd •njin1’ 1’rosim! 0(,Plla 1(1 gospod so reldi: Kospo^odeHTm SP “> *• Bio osot^o v ,• »5 | ‘ '’'3. -mM »Tako iS ‘Jn,V i«»* »Ta lr n ,v., i "-uj jo r« v strahu in trepetu**' S°m 0<1»ovuril •kakor M ] Ki: ;k0*aili'rai^ sploh.« neumen, U01.0C> tepee, Hitro so se smsnod Z3 Ud "°s ,k>. el«ve. vstali ™ '” ta »topih proti meni: . »No. koko se drugače nočulho «u aji'1’ Jobro? Ali veliko duševno delate' kuko°r Ua ‘f'{n'eIlud? Irnate mogoče ljubezensko tragedijo za seboj?« «> m'* ,,iC’ Kospod zdravnik, jaz dobro počutim, spim prav iz-! > delam, kolikor morem, na iz- preliodu sem vsak dan, samo ljudje pravijo, da sem norec, zato pa sem prišel k vam, gospod zdravnik za duševne bčteže.« »Vos populi, vox Uei,« je mrmral zdravnik sam pri sebi in nato glasno pristavil: »Če žc hočete za vsako ceno vedeti, ali sto nori ali ne, dovolite, da vam pregledam možgane. Operacija bo kratka in poučna, kajti vi ste izboren eksemplar za mojo vedo. Samo mirni boste morali biti, kakor pri brivcu, da vas ne urežem.« (Konec prih.) Zagrebška borz Zagreb, 26, febr, (Lj. k. u .) Zaključni kurzi na današnji borzi: nia^o Denar: Bon)!a za trg., obrt in industrijo 465 485 Banka in hranilnica za Primorje na Sušakii, stare dclnico . . — novo delnico . „ 505 <515 Ilrvatska esifomptna banfea . „ 1405 1495 Brodska menjačKa banka .... 390 400 Hipotekarna hanka 445 460 Jadranska banka . ....... S95 010 Ilrvatska kreditna banka .... 1055 1070 Narodna l:anka, stare delnico . 460 475 Obrtna banka, . . 252 262 Poljedelska banka Prva hrvatska hranilnica, stare 9000 0200 „ » nove 8650 8800 Rcfka pučl-:a banka 210 215 Srbska banka — 810 ilrvatska deželna banka v Osjeku '— 085 PC. a Krasne komisije bedo uradovale v petek, dne 28. t.. m. Izdajale se bodo izkaznico za kruh in moko. a Gg. lirošni komisarji se prosijo, da prineso s seboj h krušni komisiji škarje ali nožič, radi rezanja kari. a Stranke, Ju »lobi vaj o meso psi Eozak Milanu in Vnovčevalnici, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13 v petek, dne 28. t. m., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Prinesti je s seboj: 1. staro iz- kaznico za meso; 2. rumeno ali zeleno legitimacijo za živila; 3. železničarji nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseh in 4, kdor jo ima izkaznico ubožne akcijo. Uradne ure dopoldne od 8- do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. a Meso na rdeče izkaznice B bo dolila mestna aprovizacija v petek, dne 28. t. m. in v soboto, dne 1. marca, v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc tale red: v petek popoldne od 3 do pol A. št. 1 do 200, od pol i do 4 štev. 201 do 400, od •t do pol 5 štev. 401 do 600, od pol 5 do 5 štev. 601 do 8^0, od 5 do pol (» štev. 801 do 1000. V soboto, dne 1. marca popoldne od 1 do pol 2 štev. 1001 do 1200, od pol 2 do 2 štev. 1201 do '1400, od 2 do pol 3 štev. 1401 do 1600, od pol 3 do 3 štev. 1601 do 1800, od 3 do pol 4 štev. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 štev, 2001 do 2200, od 4 do pol 5 štev. 220T do 2400, od pol 5 do 5 štev. 2401 do konca. a Prodaialca sladkorja se vabijo, da se /glase pri tvrdki Elbert, Kongresni trg radi nakazila soli, in sicer trgovci v I., II, in III, okraju dne 28, t. ra,; trgovci v iV,, V. in VI. okraja dne 1, marca; trgovci v VII., VIII,, IX, in XI okraju dne 3, maica. Sol se bodo prodajala na sladkorne karte za marec. Način prodaje se bode objavil v listih. Pred objavo v listih ne sme nihče prodajati soli. Osna*. V sredo ponoči je bilo vlomljeno v mojo shrambo za konjsko vprego ter rm ie tat okradel novo prsno konjsko vprego za kočijo, dva jermena k ojnicam pri uj/.Jtdi, gumijeve brzde. Ako je že kdo kupil ali pa če bi tat še kje prodaja? omenjeno vprego, prosim, da se mi to naznani. Prosim tudi opis osebe, kajti tat je le med tremi osebami nekdo. Stroške povrnem in dam nagrade 200 K. Pust Franc, tesarski mojster, Ljubljana, v Ljubljanr, Prečna ulica štev. 2, II. nadstr. (Telefon št. 15) prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko spadajoča opravila v mestu in rm deželi, dalje izvršuje ekshumacije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom ali po železnici. Velika zaloga 1310 najrazličnejših kovinastih in lesenih krst na kar se posebej opozarja p. n. občinstvo z dežele. - fCrraitova vrv. Homan. Spisal Aleksander Pclftfi, (Dalje.) »So .. . so ...« nisem mogel izprego-•ovoriii le besede. »S tvojim soprogom! Pojdi, Roza,« sem dejal čez nekaj časa, * ti me nisi ljubila nikdar!« »Nisem te ljubila! ... on pravi, da ga nisem ljubila!« »Kako moreš poročiti mojega smrtnega sovražnika, ki je ubil mojo dušo, Roza!« »Če že pade list z drevesa, je potem vseeno, kam ga nese veter. Mojim Staričem na ljubo sem storila to, in glej, tudi maščevati sem se hotela -,, tebi, Mašče-vala sem se... toda sebi. Pomiluj me in ne prekolni me! ... toda ne govoriva več o tem, Matja. Danes sva zadnjikrat skupaj, c, zadnjikrat! ali čutiš vso strahoto te besede? ali jo čutiš tako kot jaz?.,, biti zadnjikrat skupaj z onim, ki ga ljubiš! Zblaznela bom, poprej, ko ... o! Tolaži me, moj prijatelj, pa reči mi odkrito besedo jn četudi ni resnica, če tudi lažeš, reci mi, da me ljubiš bolj, ali vsaj toliko ko ono j vim; bojim se, da moje srce ne bi počilo radi slovesa, dasi srčno želim tega.« »Ne poslavljaj se, moj ljubi angel, saj se še vidiva .,,« »Ne bova videla več, Matija ...« »Mogoče . . .« »Ne ... ne več! , , , »Ti sama nočeš?« 10, »o az ne bi hotela? Jaz? . . . toda ni deklico ::O Roza, ti si prišla tedaj samo za lo le enkrat k meni, da me mučiš? To je ne-usimrjchc!« j »Ne, moja ljuba duša, nočem te žaliti, | odpusti mi! toda, da se pomirim... da bom j umrla srečno in mirno... če že moram ; Umreti, reci, da me ljubiš ...« Ljubil sem te in te ljubim, moja Roza! Koliko te ljubim? ti ne morem povedati; dokaz meje velike-ljubezni so te zdrobljene kosti. In povej, kako naj te prepričam, da «1 bila ti edina, ki sem jo kdaj ljubil in jo j bom ljubil.« »Hvala ti, Matija, hvala ti! Toliko nisem j upala, nisem mislila. Ce bi bila tedaj to ' vedela in bi bila gotova tega ,,. toda zdaj j K* vsak »če« prepozno.« j Trudno je sklonila glavo in zagledala zaročni prstan na moji roki. »Ha,« je nadaljevala z veseljem, »ta prstan je še na tvoji roki.« »In na moji roki ostane do moje smrti, Roza,« sem dejal. Res, moj dragi, res. Glej, tudi moj je še tu in vzela ga bom s seboj, kamor bom kmalu šla — v grob. O, ta prstan bo moja zvezda v črnem okrilju zemlje. Kaj misliš, dragi, ali bodo preživele naše duše naša telesa? Še pred eno uro sem želela umreti, izguiiti v nič; toda zdaj.,,« -vcrila sva dolgo, dolgo... kaj'pra-rirn'Ji bi bilo stoletje v ti sreči pre-lolgo? O moj Bog, kako dolgo je od tega, kašo daleč je trsti večer, 48 let se je razteg-lilo med njiip in med menoj; 48 let! Od iedaj nisem imel niti ene srečne ure. Moja 9uša sede pogosto na ladjo spomina in ve-»la skozi širok veletok let v onemu večeru, r izgubljeni raj. In listje, ki ga prinese od telenega drevesa moje izgubljene sreče, kladi moje golo čelo. Čas je, da grem,« je dejala »in te zapustim. Matija, tedaj.., kako naj se poslo- mogoče, hotela, sem te prosili samo, da obiščeš moj grob . . .« »Tvoj grob?« »Če urnrjem , . , toda, kako naj vem, kje me bodo pokopali. Toda če izveš, kam me bodo zagrebli, obišči me, dragi, pripogni se nad gomilo in izgovori moje ime ... o, slišala te bom, če bom zakopana še tako globoko, prišla bom k tebi in te bom obela, če se me ne boš ustrašil, ker ne bom več tako lepa, ko sem bila nekdaj; toda ne bom te ljubila manj, ko zdaj!« Trepetajoča me je stisnila na srce in me poljubila, kot bi mi hotela vdahniti svojo dušo. To je bil objem, kot bi se bilo sesulo nebo in padlo v globino pekla ter bi se bila zmešala blaženost in prekletstvo. Iztrgala se je iz mojih rok in zbežala. Jaz nisem mogel zaspati do jutra. Jokal sem , , , stokal ... ječal . . . Proti jutru sem zaspal. Sanjal sem divne sanje. V sanjah sem stal na bregu reke in zrl na . valove, ki, eo nosili umirajočega la-buda . , . labud je pel svojo zadnjo pesem, ki sem jo poslušal z občudovanjem. Naslednji dan sem slišal novico, da je Roza skočila v vodo in utonila. Ko sem ozdravil, sem obiskal mater mojega otroka. - Peljal jo bom na moj dom, Beti bom peljal na moj dom, mojemu otroku na ljubo,« sem mislil. »Ne rabim žene, toda dal sem otroku življenje, zato mu moram dati tudi ime. Jaz in Beti bova živela skupaj kot dva mirna soseda ... ne kot dve zvezdi na nebu, ki sc razsvetljujeta im ogrevata, ampak kot dva grička, ki branita drevesce pred vetrovi. In če bo mrtva lava krog mojega srca, okoli te izgorele gore, zopet pognala nove mladike , , ,? oh, ne! ne!« Šel sem k Beti. V sobi je bila neka stara gospa, Betina mati, ki je ujčkala na rokah malega otroka, mojega sina. Približal sem se mu . , . njegove oči so bile zaprte; spal je. Nagnil sem se nadenj in ga poljubil. Moje ustnice so bile gotovo mrzle, tako mrzle ko moje srce, ker je otrok glasno kriknil ob poljubu. Ali mi je hotel očitati, čemu sem mu dal življenje? ' »Kje je Beti?« sem vprašal starko. »Že je neltaf dni ni več tu,« je dejala. »Kje pa je?« »Na pokopališču.« i . »Gospod Andorlaki,« je dejala Belini mati z žalostnim in tresočim glasom, »gospod Andorlaki, niste ravnali plemenito * mojo hčerjo.« »Oštejte me, ljuba gospa,« sem odgo*1 voril. »Oštejte me dobro! Do konca Va« bom poslušal, ker vidim, da sem to zaslu-žil od Vas.« »Moja nesrečna hči,« je nadaljevala* ko je obrisala iz oči solzo, ki gotovo #< bila prva v njenem življenju, »Moja ne' srečna hči! vedela je, da ne poslane nikoli Vaša žena, da je ne boste vzeli v zakon in vendar se Vam je udala. Kolikokrat sem jo svarila: »Moja hči, pusti Andorla-kija, on te bo ogoljufal,,,« »Kaj me brt-ga,« je odgovorila nesrečnica, »ljubila 0 bom, če me tudi vara!« — »Toda sramota* zasramovanje, ki pride nate! , . ,« — »Vse to ljubi vsak, ki misli na to, Ali ljubim0 zato, da ne bi se upali prenesti tega?« T®-ko je mislila moja hči, gospod And0'' rlaki . . .« »Plemenita deklica!« sem vzdihnil. »Da, plemenita deklica! in Vi ste bil' tako neplemeniti proti nji. Kot sem dejala, ona ni upala, da bi*jo Vi poročili, 8 upala je vendar, da boste pogledali lopatam v naše stanovanje, da ji boste privoščili, če že ne ljubezni, vsaj košček usmiljenosti in vsaj pogled nanjo. Upala je, da boste prišli od časa do časa, da bi se oklenila Vaših kolen in dejala; , brcni me od sebe in podaj mi potem nogo, da jo poljubim! . . , To je upala moja hči; toda kot ste jo varali Vi, jo je varalo tudi njeno upanje, ubožico. Vi sc ji niste približali, niti. se niste zmenili za njeno usedfl. Ko so nesli otroka od krsta, ste ravno prišli z neko drugo žensko, kot ženin tj8' Bog ni pustil, da bi bil ravno tedaj postal soprog druge ženske. Moja hči je izvedele vse in se je radovala. Ni bila nevoščljiva* samo to jc želela, da ostanete svobode« oče svojega otroka. Ni več upala, da b< Vas videla še kdaj ko ljubica, upala pa je, da Vas bo videla ko mati, da boste obiskali svojega otroka in bo slišala iz Vaših ust: »Moj sin!« Ni slišala teh besed it Vaših ust in jc trpela, zdaj je konec njenega trpljenja. Kako bedno je moje življenje! . . . ona je bila edina, ki sem tj mogla reči: Moj otrok! a ob njeni smrti moram reči: Zahvaljen Bog!« Uboga gospa jc bolestno jokala. Bil sem ganjen malodane do solz, a vrelci mojih oči so bili posušeni one noči, ko seifl zrl v sanjah umirajočega laboda na valovih reke. »Uboga Beti!« sem vzdihnil, »Usodil ji je bila sovražna . . ,« »Usoda?« me jc prekinila. Usoda? da* to je že v navadi, da tožimo usodo, mest® sami sebe.« »Smem tožiti usodo,« sem dejal, »ker sem vse moje pogreške prav storil . . •* »Vi ste Vaše pogreške prav naredili?’* je vprašala babica mojega otroka z grenkim nasmehom in dvomom. (Dalje.) ! Izdajatelj konsorci) »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič, Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani-