249. številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. oktobra. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za a v h tr o - o a e r h k e dežele za vse leto 15 gld., /a pol leta s gld., za četrt leta 1 gld., za jedon meneč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta I gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za meneč, po 30 kr za četrt leta. — Zntnje  dežele toliko več,  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeder krat tiska, po 6 kr., 6« se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulic ih It, 11, CpravniStvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila  t j. vse administrativne stvari.
Vabilo na n&ročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI ^AROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na d<mi
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3        30 ,,
„  jeden mesec.......I 10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanji m po pošti velja: Za vse leto  ...       ...       15 gld. — kr.
»  pol leta........8   „   — „
B četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
eJB^T" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. UjtrtivniAtvo <fSfov. Naroda",
Deželni zbor kranjski.
(Konec.)
Davkoplačevalci, naj bo na kmetih ali v mestih, so jako prozaični, kadar morajo globokeje segati v žep, ki je že malone izpraznjen po čedalje večjih javn h zahtevah. Schbnerer je nekoč vskliknil v državnem zboru Dunajskem: „Kadar je sklican državni zbor, tresejo se narodi v opravičenem strahu, da namerava zopet povišati davke in druga bremena". In žal, da ta strah nikoli ni bil prazen. Skoro v vsaki sesiji je državni zbor bil v tako zvani „Zv/angslage", da je moral glasovati za višji davek danes na petrolej, jutri na kavo, in zopet na hiše in zemljišča, na žganje, na slador in tako dalje brez konca in kraja. Vrhu tega pa je poostril vojaške dolžnosti in jih utegne še raztegniti na širše kroge in še več let službovanja. Še celo na ubogo šolnino je segel učni minister in
LISTEK.
Ukrajinske dume.
(Češki napi.sal E. J o 1 i n o k;  poslovenil P o d v i d o v fl k i.)
IV.
V ljubiniskeiu hrepenenji.
(Dni ju.)
Ali kaj s tem?
V dan Gospejin, ko se je iz prostega cerkvenega zvonika zvoneči glaB zvončeka razlegal daleč za trstje k peščinam, doneč do uboge vasice, zbrali so se pod lesenim, z mahom pokritim krovom, posvečenim hvali Gospodovo]. Bila sta tam i Efinika in Ivanek.
Ali kaj s tem ?
Ivanek ni gledal smelo k njej in jedva si je upal dvigniti k njej svoje oči. Vsaj je stal tam v prostej košulji, malo vezanoj in tudi čapke ni imel baš lepe.
Za to je bila Efimka polna cvetja iti vablji-vosti, bela njena obleka svetila se je i v temi mračne cerkve. Imela je niz bogat, zvoneč, takov, kakerš-nega ne bode imela v njih nobena molodico.
Oj, oj, spoznal je Ivanek, da sta jz dveh vnsij
državni zbor je tudi to obteženje ljudstva mrmraje sicer na znanje vzel.
No, tudi deželni zbori navadno neso nič boljši. Za pokritje vedno rastočih stroškov jim je najbližnji in najpripravnejši vir naklada na davke, kakeršne koli. Kjer išče država dohodkov, tam priklopljajo se dežele in po njihovem izgledu okraji in občine, tako da so na mnogih krajih raznovrstne nakh' le na neposredne davke višje, nego prvotni davek. Vsako leto po jednega ali več odstotkov višje, kaj to ? Malenkostni zvišek, tako se modruje, ue bode ugonobil davkoplačevalca. A konečno se zbirajo številke tako visoke, da so neznosne. Na Koroškem, kjer vladajo nemški liheralci, so že dospeli nad 60 odstotkov deželne naklade, zraven katere pa še pobirajo, kakor drugod, naklade na užitninski davek in na žganje.
Kranjski davkoplačevalci pa so gotovo bili prijetno iznenađeni, ko so slišali, da jim bode za 1 1889 celih 6 % menJ plačevati deželne naklade, nego doslej. In to se je zgodilo, ne da bi se zanemarjale deželne in narodne potrebe. Leta 1883, ko je stopila na krmil«) narodna stranka, znašala je deželna naklada 47 °/0 in zdaj, ko je končana šestletna doba, zahteva se od davkoplačevalcev le 38 °/0, ali devet krajcarjev od goldinarja direktnega davka menj , nego pred ^eiimi leti. Gotovo lep uspeh. In kako se je dosegel? Trije faktorji so k temu pripomogli: davek na žganje zakon, s katerim se je Ljubljansko mesto pritegnilo k stroškom ljudskega šolstva in konvertovauje zemljiško-odvez-nega dolga
Davek na žganje je bil nasledek agrarne en kete, ki je 1. 1884 v Ljubljani zborovala in sklenila, da je treba zatreti preobilno žganjepitje, ki kvari ljudstvo na duhu, na telesu in na premoženji. Tu in tam je bil ta davek z nejevoljo vsprejet, pa komur je mar za zdravo, krepko ljudstvo, ta mora pozdravljati vsako sredstvo, katero vsaj omeji nesrečno žganjepitje. Da pa se ne oškoduje domači pridelek, sklenil je deželni zbor oprostiti od deželne naklade doma iz vina, sadja itd. pridelane opojne pijače.
Zakon, po katerem mora Ljubljana jednako, kakor vsa ostala dežela, plačevati k normalno Solin da mu ne pristoja.   Togotil se je v duši, da se | ni narodil v njih, toda kalil si zato ni posebno ži-venja.
Misel ta utrdila se je še bolj v njem, ko je opazil kočo, v katerej je bila Etimka doma. Da! Niti takih koč, belih in pripravnih niso imeli v njih. Šepetal si je, da je Erimčina koča bolj podobna dvoru, nego njegovemu kazaškemu zavetju,
Ali kaj s tem? — — —
Tu se je zgodilo nekdaj, da je Efimka osirotela Čez noč Ivanek je poizvedel o tem stoprv v dan Gospejin pod lesenim krovom temne cerkve. Poznal je to na bledem obličji, po kojem so se usi-pale gorke solze srčne žalosti.
Užalilo se mu je in rad bi jo bil potešil z besedo utehe, ali okolu nje je bilo že polno inih ino-lojeev, kateri so se razgovarjali ž njo tako, kakor bi bila njihova.
Bili bi se mu gotovo posmehovali.
Zato je raje odšel molče in nekje zvunaj na stepi izvizal je na piščalki vse, česar reči ni znal in ni mogel . . .
Kdo ve, kam je zanesel pesen njegovo stupni
veter.
*
skemu zakladu, naložil je sicer glavnemu mentu ne malo breme, katero mora nositi v prid vsej deželi, zato pa ima tudi nemalih koristij po srečnem položaji, da je glavno mesto. In nasproti deželni zbor tudi uvažuje potrebe Ljubljanskega mesta, kar je dokazal s svojimi sklepi o deželni bolnici in o deželnem gledališči. Le z ozirom na Ljubljano se bode preložila bolnica iz mesta in deželno gledišče bode tudi v prvi vrsti Ljubljani na korist.
O konvertovanji zemljiško-odveznega dolga smo Se tolikokrat govorili, da so eminentne koristi, katera bode imela dežela od tega srečno dognanega dela deželnega zbora, že vsakemu znane Preostaja nam le, da se pridružimo zahvali, katero je deželni zbor izrekel prouzročitelju in neutrudnemu pospe-šitelju te ideje, g. dr. M o še tu.
Od teh za deželne finance srečnih uspehov obrnimo se do delovanja deželnega zbora na narodnogospodarskem, Šolskem, humanitarnem in sanitarnem polji. Da se omogoči zgradba železnic, dovolil je deželni zbor znamenite vsote: za dolenjsko železnico pol milijona goldinarjev, za Kamniško 70.000 ter je obečal podpirati železnico iz Kranja do Tržiča s 50.000 goldinarjev. Na naših državnih poslancih jfl zdaj, da izposlujejo pri vladi primerno podporo za dolenjsko železnico, katere važuost so tolikokrat poudarjali in da tudi ^lede Kamniške železnice desežejo večjo, nego obljubljeno državno podporo. Več za posamezne okraje potrebnih cest se je napravilo z d želno pomočjo, druge, mej njimi ona čez Wagensberg, bodo ae še delale. Uravnava hudournikov na Gorenjskem bode obvarovala vasi in zemljišča pred 'poginom. Zakon o pogozdovanji Krasa bode sčasoma, ako ne ostane le na papirji, spremenil kraške golicave v senčnate gozde. Zlanti deželni zbor ni štedil pri stroških za šolstvo, katero se lepo razvija in bode donašalo obilnega sadu. Cela vrata novih šol se je ustanovila, zgradila so se mnoga nova šolska poslopja z deželno podporo in tudi učiteljstvu zboljšal se je obstanek. Za vinarsko, sadjarsko in kmetijsko šolo bi'o je po preselitvi na Dolenjsko kupljeno primerno posestvo, katero je zdaj že lepo urejeno, da bode šola ne samo vzgojevala učence, temveč tudi dajala vzgled umnega kmetovanja. In obrtni pouk in obrtno
Za nekoliko dnij gnal je Ivanek svoje konje k vodi. Mijgle so bile že padle In po protji bičevja splivale so poslednje dijamantne rane rose. Žgeče sobice je razmeta o jasne žarke po dalekej stepi, katere nedosežni obzor je oživoval morda jedino le trepet božjih ptičev. Petja je bilo malo, ker po-pevalci so nesli svoj spev vedno v vrte k Ljubči.
Dušo Ivankovo mučila je ondaj nekaka čudo vita sumnja. Nikedar mu ni prišlo na misel toliko bajk, kakor danes, nikdar ni čutil toliko veselja verovati jim. Zdelo se mu je, kakor da bi se meglo i njegovo živenje premeniti kedaj v bajko, polno ne-miŠljenih krasot in čarov.
Le bujno žebe ga je včasih budilo iz ijubini-skih sanj. Sklonil je glavo zopet in zopet — in utapljal se rad v dela bajkinih sanj.
Tu zašumi najedenktat v trstji. Visoko protje se je razstopilo.
In glej!
Kazsedino napolnila je ladijca — tiho kakor prikazen.
Kakor v bajčici ni vodilo te ladijce nobeno veslo, ali ladijca prouikla je vendar skozi trstje m priplavala k bregu.
(Dalje prih.)
šolo je deželni sbor radodalno dovolil svoje pri spevke.
Veliko važnosti je tudi zdravstveni zakon, kateri ureja zdravstveno službo v občinah. Kranjska se sine ponašati s svojim zakonom, ker v nobeni drugi dežt li'ni'tako preskrbljeno za zdravniško pomoč, katera se je doslej bridko pogrešala na raznih krajih. Omenili smo že, da je deželni zbor sklenil, odpraviti i/ sredine Ljubljanskega SDSS ta infekcijsko bolnico in sčasoma tudi glavno bolnico, ako v ta namen priskočita kranjska hranilnica in mesto. Za najbolj usmiljenja vredne reveže, za uboge hirajoče ljudi je ustanovila dežela dvakrat, leta 1883 in lani hiralske ust »nove.
Da je narodna većina tudi vselej branila narodno stališče, ni treba še posebej poudarjati Raz veljavila je precej v prvem letu sklep prejšnjega zbora, ki je nemščino postavil na prvo mesto v deželnih uradih, in sklenila, da je uradni jezik slovenski, prihodnjemu deželnemu zboru pa že zdaj priporočamo, da jezikovno vprašanje uredi zakonito, tako za deželne urade, kakor za šole, pri katerih ima on pravico določevati.
K uspehom, katere je dosegel deželni zbor, pa je najbolj pripomogla sloga v narodni večini, katera se je čedalje bolj utrdila, ker je vsakdo spoznal, da le skupno, složno delovanja ustvarja pravi in stalni napredek v narodu Poslanci zdaj z mirno vestjo izročajo svoj mandat volilcem, svesti si, da so storili svojo dolžnost v prid svoji ožji domovini in narodu slovenskemu.
Slovenska učiteljska zborovanja
v Ljubljani v 2 3. dan oktobra 1888 leta. I (lovsko učiteljsko društvo
Predsednik g. dr. A. Jare t tvori sejo ob 9. uri, pozdravi navzočne ter naprosi tajnika-biagajnika, da n društvenem delovanji za preteklo leto na drobno poroča.
G. M. Močnik pravi, da vdov je bilo podpi-ranih 12 in sirot 23, za kar se je 1716 gld. 99 kr. izdalo. Za nakupovanje obligacij porabilo se je 485 gld. 27 kr. Vse premoŽenje znaša v gotovini 2081 gld 5 kr., v obligacijah pa 45.150 gld., vsega premoženja je tedaj 47.231 gld. Zbor sklene, da se imajo društvemki, kateri še kaj letnim? dolžujejo, še jedenkrat opominjati Kdor pa opomin prezira, se brezozirrio iz društva izbriše. Uplačevanje letnine se ima v prihodnje po določenih pravilih goditi od vseh društvenikov brez razločka, kdor bi termin zamudil, ravna se ž njim, kakor pri vsakej zavarovalnici.
Za podporo fiovoli se odboru 150 gld, katere sme mej prosilce po svojej previdnosti in vrednosti razdeliti.
Na novo pristopil ud g. B J. se vsprejme, ker je zadostil postavnim zahtevam. Stari odbor se voli z vsklikom.
Sloveufcko mileJjsl* društvo.
Takoj po „ Vdovskem učiteljskem društvu" prične zborovati „Slov. učiteljsko društvo". Gospod A. Praprotnik, predsednik društva, bil je uradno zadržan, zato otvori zborovanje njegov namestnik, pozdravi navzočne, (kakih GO—70 učiteljev) spominja, da >e letos sla.i 401- tuo vladanje cesarjevo, pod čegar krono so šolstvo lepo razvija, ter konča s trikratnim „Slava klici" na presv. cesarja. Na to povabi gosp. tajnika, da naj o društvenem delovanji nekoliko obširneje poroča
Tajnik g. Govekar Fran poroča nekako tako le: Lansko leto imeli smo običajni občni zbor vsled 11. paragrafa naših pravil dne 6. septembra. Pri tem zboru bili so z večino glasov izvoljeni naslednji gospodje: Funtek Anton, Ferlan Jakob, Govekar Fran, Kruleč Janez, Lapajne Ivau, Praprotnik Au drej, Stegnar Feiiks in Žumer Andrej. Konstituiral pa se je bil odbor tako: Andrej Praprotnik predsednik; Stegnar Feliks, namestnik; Tomšič Ivan, blagajnik; Govekar Fran, tajnik in Kruleč J. knjižničar.
Odbor zboroval je skoro vsaki mesec, zadnji čas še vekrat na mesec,  zaradi slavnostnega kon certa
Pri vsakej seji razgovarjalo in posvetovalo se je, kako koristiti narodnemu šolstvu in učiteljstvu sploh. Odbor je deloval v zmislu osnove in namere društva in tako hoče delati tudi v prihodnje na korist mile domovine, vere in cesarja. Potem omenja važuejših dogodkov bolj na drobno, kateri
so se vršili v odborovih sejali ter praši: „Učitelji so bili letos jedenkrat različnih inislij, nekateri so mislili, da bo šolstvo čvrsteje in,bolje napredovalo, ako se bodo duhovni še bolj za šolstvo zanimali, in se to v postavi izreče, drugi so se pa bali upliva duhovščine, bodi si iz tega ali druzega u/roka, česar nečem tukaj pretresovati. Da bi odbor „Učitelj, društva" v tem izrazil svoje mnenje, je hotel dne 6. marca sklicati pomnožen odbor, a k seji ni prišlo za sklepanje postavno število, druga seja v ta namen sklicana, je imela isti uspeh. Z;tto predsednik in tajnik nista hotela izjaviti se niti v tem niti v drugem smisln. Stvar se je po javnih listkih raspravljala In vsaki se je gotovo na k.tko stran odločil,
Sicer smo pa v ožjem odboru te misli, da to stvar prepuščamo modrosti in previdnosti naših g. državnih poslancev in nam ne gre v tako kočljive in politične stvari se spuščati, ker nas v to nihče ne sli in tudi ne prosi, dajati svete poslavodavnim zborom Tudi v naših okoliščinah ne kaže kostanja pobirati iz žerjavice našim nasprotnikom, ki komaj čakajo da to, da bi razdor napravili mej slovenskim učiteljstvom.
Dalje pravi, da se je v seji dne 6. junija odločil odbor, da napravi v proslavo 401etnegn vladanja, ako mogoče mrj počitnicami slavnostni koncert s prijaznim sodelovanjem gdč. učiteljic in g. učiteljev.
V seji dne 13. junija se je v ta namen odbor pomnožil ter volil slavnostni odbor nad hocu. G. profesor A. Nedved je iz posebne prijaznosti pre vzel vodstvo tega koncerta. Odboru „ad hoc" voljenemu se je vsled razposlanega vabila na udeležbo prijavilo toliko pevskih močij, da je bil odbor, kateri sicer nikdar ni dvomil o iskrenem patrijotizmu in vzglednej požrtvovalnostjo gg. sotrudnikov, najprijetneje iznenađen Upajmo da bode odbor za mnogovrstni trud, katerega si je s tem naložil , zadovoljno odškodovan. (Konec prih.)
Politični razgled.
NTofrtiiije dežele.
V L i] b I j n n   29. oktobia.
Mej dr/a» iiottUorsltiiui klubi levičarskimi se sedaj vrše pogajanja o skupnem postopanji opo /ieije. Osnovati hočejo izvrševalni odbor, kakor ga ima desnica, ki bi posredoval mej posamičnimi klubi. Poslednje ministerske premembe so preverile levičarje, da ničesar ne bodo dosegli, ako ue bodo jedini. Vlada se nanje ne bode ozirala. Za nekaj časa se torej utegnejo sjediniti, a za dolgo ne, kajti mej židovskimi pristaši avstrijsko nemškega kluba in protisemitskimi elementi nemške zveze je preveliko nasprotje, ki se ne da poravnati, temrnanj, ker si avstrijskonemški klub hoče vedno pr.svajati vodstvo.
Letos se hočejo Nemci zopet udeležiti volitev v Praški mestni zbor. Nekaj svojih pristašev utegnejo spraviti v mestni zastop, ker Cehi mej sabo neso jedini. Da hi pa bili Ćehi jedini, pa Nemci ne dobe nobenega mandata, če o tem poprej ne sklenejo s Cehi kacega kompromisa.
Viiaiije ilržave.
V soboto ob 12. uri se je otvorilo holgur-nU.it narodno sebranje.   Zbrali so se skoro vsi poslanci, če tudi je debel sneg po vsej severnej Bolgariji.   Prestolni govor se glasi:  „Sročen sem, da Vas vidim v prestolnici svoji zbrane za drugo redno zasedanje, katero bodete znali, kakor se nadejam, odlikovati  s  plodovitim  delovanjem,   udanostjo in ljubeznijo do domovine in krone.   Konstatujem, da se vsled splošnega miru in zadovoljnosti, pokoja in reda,  ki vladajo v deželi  vedno bolj  utrjuje pravična bolgarska stvar.   Gospodje narodni zastopniki moji I   Jeden najvažnejših  dogodkov minulega leta za Bolgarijo  bilo je otvorenje železnice Carigrad -Sofija-Vakarel. Ta železnica, katero je zgradila Bolgarija sama s svojimi sredstvi, je povzdignila kredit dežele in pridobila bolgarskemu narodu simpatije vseh izobraženih ljudij. Ta proga, ki je zvezala nušo prestolnico s prestolnicami in drugimi mesti evropskimi, daje tujcem priložnost  se pobližje seznaniti z  narodom  našim  in   pravično   ocenjevati njegov mirni in delavni značaj   ter  prizadevanja Bolgarov za moralični  in  gmotni  napredek,  za  svobodo in nezavisnost.   Gospoda moja, zastopniki naroda, na svojih potovanjih po deželi opazil sera v veliko zadovoljstvo, da ljubljeni narod moj bavi le z mirnim delom. V bližini sem se učil ocenjevati neprecenljive darove  in  izvrstna svojstva, s katerimi je Vsemogočni obdaroval  ta narod in se osobno prepričal o čuvstvih ljubezni, vernosti in udanosti domovini in osobi moji. Sijajni vsprejem, kateri so mi priredili povBod podložniki moji, je zelo ganil srci moje. izrekam zato narodu v osobi njegovih zastopniki zahvalo svojo. Gospodje poslanci  moji!   Jednako sem srečen, da {morem k o n s t a t o v a t i zares izredno marljivost, odkar sem nastopil prestol, ter prizadevanje za izvežbanenje hrabre vojske,  in da hkratu
vidim, da je ta vojska res dovolj razvita, ter bode, kadar treba, opravičila nade in zaupanje, katere stavijo vanjo domovina in presto!. Gospoda moja, zastopniki naroda! Moja vlada izdelala je sledeče na.ite zakonov in je bodo predložila vam v nretres :
1. Načrt zakona za grajenje železnice Jamboi Burgas;
2. načrt zakona za organizacijo zdravstvene službe v Bolgariji; 3. načrt kazenskega zakona; 4 načrt zakona o nasledstvu; 5. načrt zakona <> meri in tehnici. Nadejajoč se, da bodete popolno svojo pozornost obračali omenjenim predlogam in tudi onim, ki se b;>do vam le predložile ter z marljivostjo in pridnostjo delali za blagor in vebkost Bolgarske, jdičem na vas in ih lovaše božji blagoslov in izjavljam, da je otvorjeno drugo redno zasedanje petega narodnega sobranja*. Ves prestolni govor se bavi le z notranjimi zadevami. Izmej omenjenih načrtov je posebne važnosti nov kazenski zakonik. Do sedaj je baš v tej zadevi bil velik nedostatek. Sodilo se je deloma po samem razumu, največ pa po lurških zakonih, ki pa ne ugajajo za sedanje bolgarske odnosa je. Seveda je vprašanje, če bode novi kazenski zakonik ugajal potrebam dežele, če se je pri njega seHtavljenji dovolj oziralo na pravne nazore in običaje naroda, če se ni prepisal le iz kazenskega zakonika kake zapadne evropske države. Skoro se je bati, tla se je poslednje zgodilo, kajti bolgarski juristi so se šolali največ v Nemčiji in Franciji in se navzeli nazorov /apadne Evrope. Tak kazenski zakonik bi pa še manj Ugajal deželi, nego dosedanji turški. Kavno tako se je bati, da se nov zakon o nasledstvu ne bode dovolj oziral na prave potrebe dežele ter bi se ž njim hotelo morda uvesti rimsko dedno pravo, katero je že napravilo toliko škode v Evropi. V Bolgarske j so se dosedaj najbolj ohranile zadruge. V tej deželi je še več Zadrug broječih po 300 oseh. Na zudrugarstvo se bodo morali ozirati zakonodajalci, ako nočejo popotnem podkopat! narodnega blagostanja. Čudno je pa vsekako, da vnanjih zadev niti odnošajev s Turčijo mč ne omenja prestolni govor. Mi bi sodili, da je to znamenje, da v tem oziru se ni dalo nič veselega povedati narodnim zastopnikom in da je torej tudi izmišljena vest oficijiiznega lista ,-Svoboda", da so nemški, avstrijski in italijanski veleposlanik v Carigradu priporočali, da naj potrdijo Ferdinanda knezom bolgarskim.
ItusUl car vrača se zadovoljen s svojega potovanja domov. Povsod ga je narod z veseljem pozdravljal. Iz Batumu se je po morji odpeljal v Sena stopol, kjer Ogleda črnomorsko mornarice. Iz Se-vastopola   vrne se naravnost v Peterbuig.
V Itiiiiiinaiji bo volitve za vlado nepričakovano ugodno izpale. Od 174 poslancev jih je le 16 opozicijskih, če je verjeti vladnim poročilom. A pri tem je pa treba omenjati, da vladni jorgani tudi vse konservativce prištevajo vladni stranki, če tudi je mej njimi kaj mnogo prijateljev Rusije, ki neso s sedanjo vlado nič bolj zadovoljni nego so bili s prejšnjo. Te volitve so pa pokazale, kako malo je bila priljubljena prejšnja vlada.
Spiršk n zbornica otvorila se je prestolniin go vorom. Kralj se v prestolnem govoru zahvaljuje narodu, tujim vladarjem in vladam za sočuvstvo Bka zauo tnuob 25letnici njegovega vladanja. Nadalje konstatuje tesno vez mej narodom ter omenja zaroke kraljevićeve, ki je le rezultat obestranske naklonjenosti, in bi je vender boljše ne bila mogla doseči nobena politična previdnost. Rasztava, ki se otvori, pokazala bode napredek. V državnem gospodarstvu se je doseglo ravnotežje in narodno blagostanje se boljša. Predložila He bode zbornici reforma davkov, zakoni o grajenji poslopij in javnih zgradeb, o po-ranoženji občil. Konečno kralj pohvalno omenja vojske in mornarice
Hov«riioameriNki predsednik Cleveland je naročil zastopniku v Londonu, da naj Salisburv-ju naznani, da bi se. odnoŠaji mej Ameriko in Anglijo zboljšali, ku bi poslednja zamenila poslanika svojega v "VVashingtonu.
Dopisi.
I v. 4*ra«lc» 28. oktobra [Izv. dop.] Izrek: „Trkajte in odprlo se Vam bode, se zmirom uresniči. Ako pričakujemo pečenih golobov z nebes — gotovo prej umijemo, uegojutešimo svoje poželjenje. Sami si jih moramo uloviti ter peči. Tu imam zopet jeden dokaz za resničnost te trditve. Graški Slovenec hotel je uložiti v poštno hranilnico nekaj denarja. Ker je vedel iz gotovega vira, da ima pošta tudi slovensko-nemške knjižice, zahteval je takih. A do-dotični uradnik o takih knjižicah nič ni hotel vedeti. Dotičnik se pritoži na ravnateljstvo poštno-hranil-ničnega urada na Dunaji. Na slovenski pisano pritožbo dospel je sledeč v čistej slovenščini pisan odgovor:
P, št. 3598 ex 1888. Z ozirom jna Vaš cenjeni dopis od 30. septembra t. 1. se Vara javlja sledeče : Po došlem poročilu, katero se je vsled Vaše pritožbe od c. kr. poštnega urada na Graškem kolodvoru zahtevalo, je zatrjevanje dotičnega uradnika, da namreč pri ta.nošnjem uradu nemajo nemško-slovenskih uložnih knjižic, napačno in le od tod prihaja, ker je urndnik, kateri je 27. sep-
tembra t. I. poštno hranilniČno službo opravljal št* le pred kratkim časom bil tja prestavljen ter ni vedel, da so tam tudi nemško-slovenske uložne knjižice n porabo.
Da so v okom pride jednakim -lučajem za bodoče, dali so se postnemu uradu na Graškem kolodvoru potrebni sankali.
Na Dnnaji 22  oktobra 1888
Der Direktor des k  k. Postsparkassenaintes Waček,"
Mi sicer ne verjamemo, da dotičen uradnik ni vedel za nemško-slovenske knjižice — kajti pred kratkim zahteval jek drug Slovenec jednakih knjižic ter jih, se ve, na pritožbo tudi dobil, a „intento i ga capi!" Le povsod zahtevajmo svojih pravic ter ne strašimo se malega truda, kjer trkamo, se nam odpre.
šempasa 26. oktobra. [Izv. dop.] Kakor je bilo večkrat prej objavljeno po raznih slovenskih listih,  da je premeščen prečastiti g. Janez Klo-bovs, naš v obče priljubljeni in spoštovani kaplan, na Trnovo kot vikarij, se je to dne 18. t. in. — žalibog — tudi uresničilo.   Višje in boljše »topinje mu   sicer  ne  zavidamo, ker jo  povsem zaslužuje, kajti naredil je dne 9., 10. in 11. t. m  tudi župnijski izpit s posebno odliko, torej  zasluži še kaj več, kakor vikarijat na Trnovem, ali žal nam je vsem, tla smo ž njim in v njem izgubili tako izvrstnega duhovnika   in  unetega  narodnjaka. Prilično želim opisati še nekoliko njegovo ločitev od ms, ki Log daj, da bi bila le samo za nekaj časa. Na piedvečer, to je 17. t. m., imel je gospod Janez kot predsednik  našega , Bralnega društva" v društveni  sobani  tako  rekoč svojo  zadnjo večerjo z ostalimi odborniki  in  pevci.   Njemu na čast in v slovo prišlo je razen imenovanih tudi mnogo drugih odličnejših društvenikov k tej iznenadnej poslednjej skupščini. Okolu 7. ure zvečer bili smo že večinoma zbrani krog svojega dozdanjega izvrstnega gospoda predsednika. Akopram nas je bilo precej inje število nuvzočih, vladala je vender mej nami nenavadna tišina.   Vsi smo bili potrti in brati je bilo raz lica slehernega nenavadna  žalost in zamišljenost. Po raznem razgovaijanji poprime gospod Janez Klobovs besedo, zahvaljujoč se odboru in pevcem za marljivo sodelovanje na čast društvu in v blagor naroda, izrazujoč željo,  naj bi društvo  vedno in neprestano delovalo, kakor doslej že toliko let. Napil je društvu in vsem  društvenikom,  na  kar zapojo pevci nekatere kvartete.   Po končani prilični pesmi povzame  besedo   podpredsednik g. Jarnej Raj ar, ter našteva v daljšem govoru mnoge in velike zasluge g. predsednika za tukajšnje ,Bralno društvo", kakor tudi za splošno dnšno in telesno blaginjo cele fare, cele občine.   Zahvaljuje se mu toplo v imenu društva za vse dobrote, katere je ono v teku dveh let od njega, svojega predsednika, prejelo. Koncem govora napije mu govornik in navzočni zaorijo mu večkratni „Živio"!   Pevci zapojo še pesen „Slovo" tako  precizno   in z občutkom,  da so se oči vsem kar porjsele. In že je prišel čas, oni tužni in grenki trenutek, ko smo v zadnje podajali roke svojemu nepozabnemu gospodu Janezu. Drugi dan, 18. t. m., okolu 1. ure podoludne poslovi se gospod Janez od nas in mi od njega zadnjikrat. On sede v svoj voz in v večjem spremstvu na vozeh odpelje se na svoje novo mesto. V znak spoštovanja in ljubavi, kojo je on užival tu pri nas, spremljali so ga mnogi prija telji in znanci, vozeč se do Solkana. To nenavadno spremljevanje bilo je res ginljivo in kaj posebnega. Kakor bi trenil, zginil je ta sprevod ali to sprem stvo njegovo  izpred  naših  oči, zginil je pa tudi preč. gospod Janez izpred nas, toda le v osobi, a njegovi  dobri  in lepi nauki, njegovo vsestransko marljivo in uspešno delovanje ne pojde nam tako kmalu iz spomina. V duhu in v najboljšem spominu OBtaneš tedaj gospod Janez vender le vedno pri nas, to želimo vsi  tu ostali, da bi Te tudi v osobi že zopet kmalu mej  soboj  imeli, in to  za več času, kakor dodej, v kar sam Bog pomozi!  Na svidenje tedaj!
Domače stvari
— (Odlikovanje.)  G.  Ferd. Jan esc h kanceli8t oziroma    oficijal  pri   deželnem sodišči Ljubljani, dobil  je povodom svojega uinirovljenj zlati zaslužio križ.
— (Slovensko gledališče.) „Mlinar in in njegova hči4*, žaloigra v petih dejanjih, predstav Ijala se bode tudi letos na  dan Vseh Svetnikov
dvorani Ljubljanske čitalnice. Za prihodnjo nedeljo je opereta „Pot po nevesto" na ieportoirji.
(Iz Velikih Lašč) se nam piše : Danes 28. t. m. umrl je Podsmereko po dolgej bolezni gospod Ivan Gruden, notarski kandidat, izredno nadarjen mladenič in vrl narodnjak. Lahka mu žemljic«!
— (Dr. Ausserer) izstopil je  iz nemško narodne zveze  Zakaj, nam ni znano, a iz tega, da je za zmiraj ostavil Sevnico in se preselil na Dunaj, •klopamo, da neče več osrečevati  nehvaležnih Slovencev in da se je njegova zvezda utrnila
— („Društvena Beseda",) ki jo je včeraj zvečer priredila Čitalnica, bila je dobro obiskana, zlasti krasni spol bil je mnogobrojno zastopan. Prva točka bila je Tovačovskega nRožau, ki jo je moški zbor s čvetero8pevom : Bučar, Pelan, Puci h ar in Paternoster, jako dobro pel. Gospodičina M Vernikova deklamovala je potem iz Baumbach-Funtekovega „Zlatoroga"   pozdrav Triglavu in obširni oddelek,  ki opisuje  katastrofo na višinah Triglavskih in na Soškem  mostu   Deklamovala je s pravim  občutkom  in   razumom,   poudarjajoč vse krasote divnega proizvoda, zato nam je celo bolje ugajala, nego  zadnjič Dunajčanka WohlgemUth1 ki se je poskušala  v  stem predmetu.   Po Bendlovem 6 veter ospe VU: „0j draga moja, lahko noč!", ki so ga jako precizno prenašali gaj. Pribil, Štamcar, Pucihar  in Paternoster, nastopil je mešani zbor in pel dr. B. Ipavca „Želja". „Tak si lepa" in „Sred vasi".  Vse tri pesni zložene so v narod nem duhu in izredno prljaju poslušalcem, osobito v tako  vrlem  mešanem   zboru,  kakor je bil včeraj. Kot nova moč nastopil je potem g. M o ser, „Glas-bene Matice" novi učitelj. Gosp.  Moser je rodom in duhom Čeh in to mu že daje   prednost pred njegovima nemškima prednikoma,   ki   nesta umela gojencev svojih.   Pokazal   pa je včeraj   tudi svojo umetnost   na  goslih    Weniavvskega „Legenda" in „Mazurek" šli sta mu  gladko izpod loka, glasovi bili so polni in čisti in najtežje pasaže premagal je z lahkoto. Občinstvo odlikovalo je  g. M080rja in g. viteza Janušovskega, ki ga je spremljal na glasoviru, z obilnim priznanjem. Trospev iz Kreut.zer-jeve opere „Preuočišče v Granadi" peli so: gospodičina Daneševa, gg. Razinger in Pianecki. Prva dva sta  itak že znana  kot izboina pevca, g. Pianecki bil nam je nov. Njegov bariton je jako sonoron in čvrst in takoj prvi   „debut" bil ie jako ugoden. Zadnja točka, Zajcev „Večer na Savi" pel je moški zbor (čveterospev trg. Pribil, Štamcar, Pucihar in Paternoster)  Zbor bil je krepek in ubran, a nekoliko več živahnosti bi bilo še povišalo lepi efekt.
— (Jour-fixe „Sokola") bil je minulo soboto dobro obiskan. Posebno je zanimalo udeležence izvrstno sestavljeno humoristično berilo čast-uega člana preč. gospoda Davorina Trstenjaka: Praznovanje petdesetletnice moje „štokurew. Isto tako drugi dve berili, koje vse je z navadno prirojeno gibčnostjo prečital starosta društva gosp. Ivan Hribar. Bilo je tudi dokaj napitnic, mej katerimi nam je posebno poudarjati one gospoda staroste na jedro inteligence naroda. Pridružujemo se tudi mi njegovi želji v nadi, da besede neso padle na kamenita tla in da v bodoče vidimo prav mnogo gospodov doktorjev in profesorjev pri zabavnih večerih našega društva. Tako bode „Sokol" postal res zbirališče in sredotočje narodne sile. Mnogo so pri-mogli k lepemu uspehu tudi gospodje pevci, ker so neumorno z lepo ubranimi glasovi poživljali živahnost zabave.
— (Tihotapstvo na mitnicah) še vedno ni ponehalo, a se včasih slabo izplača. Tega se je včeraj dopoludne prepričal tukajšnji mesar T., hotefi skozi mitnico na Marije Terezije eesti utihotapiti okolu 21 kilogramov mesa. Zasačili so ga in mu naredili račun. Mesto 86 kr. užitnine, za katero je hotel prikrajšati mesto, moral je plačati 9 gl. 26 kr. globe.
— (Novembersk i avancement. ) V domačem pešpolku štev. 17. imenovan je gosp. major Avgust Salomon podpolkovnikom, stotnik diuge vrste g. Evgen Koušek stotnikom prve vrste, nad-poročniki gospodje Rajmund pl. Fladung, Jarnej Aljančič in Josip M i 1 a ve c imenovani so stotniki druge vrste, prva dva v polku, g. Mi lave c v 6. pešpolku. Pri 97. pešpolku je major Albert Stro rima yer imenovan podpolkovnikom.
— (Umirovljeno vojaštvo.) Po vojnega ministerstva izkazilih je pri nas umirovljenih: 28
bddeajgmajstrov, 17 podmaršalov, 142 generalnih majorjev, 556 polkovnikov, 457 podpolkovnikov, 147* majorjev, 3829 stotnikov in ritmajstrov, 906 nadpoiočnikov, 501 poročnikov, 144 avditorjev 669 vojaških zdravnikov, 157 računovodij, 50 vojaških duhovnikov in 1100 vojaških uradnikov. Vsem tem plačuje se na leto 11,840.000 gld. mirovnine. Poleg teh je pa tudi pri ruorn nci lepo število pen-zijonistov, ki vlečejo vsi vkupe 501.300 gl. na leto. Invalidov je okolu 40.000, ki posamič sicer ne vlečejo mnogo, a vsled svoie množine potrebujejo tudi več sto tisoč goldinarjev.
— (SI uk) ali kljunačev je te dni izredno veliko in da jih jeden lovec jedno popoludne postreli deset in Še več, ni nič izrednega. Izreden slučaj pa je bil včeraj zvečer, ko je na mostu na Viči jeden lovec z j. dnim strelom ustrelil hkratu dve sluki.
— (Izgubi! a) je preteklo soboto na mestnem trgu g. L. 274 gld. v papir zavitih Kdor bi izgubljeni denar našel in ga oddal magistratu, ali pa napeljal na sled onemu, ki je denar našel in ga obdržal, dobi dobro nagrado.
— (V Ž mi nji v Istri) bile so občinske volitve dne 15.. IG., 17. in 18. t. m. V drugem in tretjem razredu zmagali so navzlic vsej proti« agitaciji narodnjaki, v prvem razredu pa so marsikateri vidiki pogoltnili dano besedo, mej njimi tudi jeden duhovni pastir. Razmerje glasov pa tudi v prvem razredu navzlic nekaterim odpadnikom in strahopetnežein ni bilo Blaho, kajti narodna stranka imela je 28, nasprotniki 3o glasov.
— (Slovenskemu učiteljstvu na Goriškem). Tovariši! Znano Vam je gotovo, da je odprl bivši naš tovariš in ustanovitelj našega društva gospod Gašpar Likar, zdaj učitelj v pokoji, prodajalnico šolskih knjig in vseh šolskih in pisarskih potrebščin v Gorici. Vsak začetek pa je težak, zlasti pa začetek narodnega trgovca v našej Gorici; in mi vidimo, da ho kupčijske zadeve v tem pogledu jako napete. Tovariši! Propade-li bivši naš tovariš, ne bode častno to za učiteljstvo, ki ni imelo toliko zavesti, stanovske in narodne, da bi s svojimi uovci podpiralo svojega moža — tovariša in rojaka. — Odbor »Tolminskega učiteljskega društva" iz-polnuje samo kolegijalno svojo dolžnost, ako naj topleje priporoča svojega ustanovitelja in podpornega uda gospoda Gašparja Likarja vsemu zavednemu učiteljstvu, ostalemu razumništvu in narodu na Goriškem, da ga podpira z obilim narocevanjem, da ga vsakdo priporoča pri svojih znancih in prijateljih. Upamo, da besede naše ne bodo glas upijočega v puščuvi, kajti kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčev ej peti!
Odbor „Tolminskega učiteljskega društva".
— (Dal maci j a) ima letos dobro vinsko letino, a tudi živahno kupčijo, kajti došlo je mnogo kupcev s Francoskega, iz Nemčijo in Mndjarske. V Spletu prodali so v malo dneh do 50 000 veder. Cena je v Spletu od 6—10 gld. vedro.
Telegrami ,,Slovenskemu Narodu":
Potsdani 29. oktobra. Cesar zjutraj v Hamburg odpotoval.
Atene 29. oktobra. Ladija „Greif" včeraj priplula v Pire]. Vse grške in inozemske vojne ladije pozdravljale s streljanjem iz ka-nonov. Godba francoske admiralske ladij e „Vaubau" intonovala avstrijsko himno. Sekcij ski načelnik baron Reineck pozdravil Ster-neeka v kraljevem imenu. Sterneck obiskal s K os jekom Trikupisa, Dragumisa, pomorskega ministra Theotokisa, dvorne dostojanstvenike in katoliškega škofa Maramna.
JJIMMI zyor
Mtoji (331—24&)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
saSl<
rM? n j c i :
27, oktobra:
Pri Stonu: RazborSek v/. BiiiUi.  — K /.o i'. .Mostara. — Liikcžlč iz Gradca. — Kosar iz Blejsku Dobrove.
— Veigt z Dunaja. — Saprioger u. Peđuha. — Vodniler z Dunaja. — Ualfori iz Vidma. — M.trtinčio, (Jotitiz Kamnika.
Pri .ilulU-1: Ruiiiuau z Dunaja. — Dorn iz Krdke^a.
— Zieglur 2 Dunaja.
Tržne cene v VJiil>ljani
dne 27. oktobra t 1.
		-1. kr.		
Pšenica, hktl.			Spili povojen, kgr.	— TO
Rež,		.   4 56	Mirovo lu.islo, „	— HO
Jefimen, „		.   4 39	Jajee. jedno :   . ,	— 2b
Oves, „		.   2 44	Mleko, liter   .   .   . .	— H
Ajda, „		.   4 22	Govejo        meso, kf<i\	
Pl OSO, „		.    4 7 1	Telečje           „ „	— U9
Koruza, .		.    5 20	Svinjsko ,	— 46
Krompir, .		.  2 r>i i	KoitrnnoTO   , „	— 83
Leča, „		. 13		
Grah, n		. 13	Golob......	— 16
FHol,		. 11 -	Seno,   100 kilo .   . .	a r>
Mu slo,	kgr.	.    1 -	Slama,   „     „   . .	289
Mast,		. — 80	Drva     trda, 4 □:uetr.	k r>< >
Speh tri sen		. — 64	„   mehka, 4	4 27i
Meteorologično
poi očilo.
g n a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na » ram.
27. okt 1	7. zjutraj 2. pOOOl. i*, zvečer	748 8 mm. 7-177 mm. 74S 4 m in.	— 0 4° C lotrc o-2° 0	hre/.v. si. s/.li. •L »/.h.	U||-_-l L jas. jas.	OOG mm. dežja.
Srednja temperatura 5-10, za ,'J't0 pod normaloiu.
"borza
dne 29 oktobra t. 1. (Izvirno telegratićnu poročilo.J vreraj
Papirna renta.....gld. 89*10
Srebrna renta   .....     „ 82*66
Zlata renta...... , 109-80
bv .. marčna renta .... „ 97*70 Akcije narodne banke.   .   .     „   873-—
Kreditne akcije..... ,   312 40
London........ , 12*1*50
Srebro..... .   .     ,     —•—
Napol......... „ »*«2,/l
C. kr. cekini   .... „ 5*77
Nemške marke  .... , Mi'521/,
4 /, državne srečke iz 1. 1854     250 gld. Državne srećke iz 1. 1864 lOo „
Ogerska zlata renta 4°(u   .   . ... Ogerska papirna renta />"/„   . ... 5u/o Štajerske zemljišč, odvez, ohlig. Dunava reg. srečke 5u/0   .   .     100 gld. Zeralj. obč. avstr. 4',/ , zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. felera!04 Kreditne srečke ....   100 gld.
Rndolfove srečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. banke   .        120 ,, Tramnuvav-druSt.. velj. 170 gld.  a v.
—		dane.-.
—	gld.	H2*tfi
—	h	82 40
—	1)	109 80 q *7 »ti f\
_	n It	*» t ni) 873--
—		311-71)
—	ji	121-30
	11	9*62»/.
—		5-7;;
		60*46
133	gk	25 kr.
172	»»	75 ,.
101		Bfi ,,
<J2		65 .,
104		75 .,
120	11	75 „
122		75
»9		20
181		75
20		— M
114		-'5
228		75 ,.
Zahvala.
Najtoplejšo zahvalo za darovano prekrasni' vence na za udeležitev sprevoda naše nepozabne soproge, oziroma matere, talće, gospe
URŠULE VAJDE roj. MUSEC
in za vse dokaze srčnega sočutja izreka
V Ljubljani, dne 89. oktobra 1888.
žalujoča rodbine. 782 T7"a,jd.e_
Dva lepa prepeličarja,
dobro dresirana, prod, it* t a no po piko u-odni
ceni. — Več pove upravništvo ..Slovenskega Na-
(718—3)
rod;t
Zahvala.
NinprUrčnejšo zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijate jem in znaneem za mi.ogo doitaze sočutja mej boleznijo naše preljubliem: sopr-'ge, oziroma matere, gospe
MARIJE LUCKMAN ,
roj. DRECHSLAR,
ter vsem darovateljem prekrasnih vencev in mnogoštevilnim Udeležencem sprevoda k veenenm poči tku.
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1888.
733) Žalujoča rodbina.
500 mark
slavno-ne po-
plačani onemu bolneo 11 na plin'-ih, komur raba znane' „American ('onsnmptioti (Jure" trotovo HMM. Kašelj, bljuvanje in naduha nehajo so v nekaterih »ineii. Tisočem je že pomagalo, Katar, brlpa-vost, zaslizeiiju in praskanje po grlu itd. o<lpravi takoj. (,-eua steklenici mark 4.— proti povzetju ali predpoši-Ijatvi zneska. Ubojfi dobe od meno pomol zastonj proti potrjilu obiastva a i /.upniku.
Hopner, Druggist, (687—4)       Berlin SW., Alte Jacob^trasse 75.
ILUSTROVAN
Ml! II ll M K 01. Kil A I!
za leto 1889.
Uredil, izdal in založil "Dr-a-grotian Ilribar.
Dobiva
se v j**vi
..\sn odiii I isU oiiii - in v ImU turni .1. 4. t < 1111 ■ 11 i -v Ljubljani. — Cena -10 kr., po pofltl -15 lir.
Vsebina: Popolen kaleudurij, koledar, kateremu so priilejaii; tudi slo vanska imena, in cerkveni koledar Nadalje: Gonealogljtfc cesarske hiš-. Sedanji vlad nji evropski. Splošne določbe e kr. poSU:. lirzo javni cenik. Lestvica zh pristojiiine kolekov. Sejmi na KiHlijsketn, - Zabavili del: otiridesetletniea vladanja cesarja Prana Josip* I. Naši zus uini tnoije Dožja jiota Slovencev.   Na aveti veeor.   Suiušiiicii. — Naznanila
V1Z1TN1CE
pri porode „Narodna Tjskariia".
po ni/.kej ceni.
V    SKLADIŠČE Ar FILIP TlCHO v BRNU ^Zelnjf trh št. 21 in Radnicna ulice št.17.>^	
1 C i-» i >.! « .. zimsko blago za obleko, izvrstne baze, 186 cm. Široko, čista volna. Za celo moško obleko. Gil<l. 5*—.	Blago za ženske obleke, najnovejše   in najelrgaut ne j še,  za ji sen ;k o ii. zimsko se/.ouo, 100 fin. široko, /it 1 obleko lO metrov fM. i r»o.
Domače platno vkupe 30 vatlov. 1 kos *u gld. 450. 1 kos 6/, gld. 5-50.	V o|i|Mk - l«Mleu, čsta volaa, ^ najnovejše za jesensko in zimsko obleko. Ka 1 o lile k o lO metrov Kld. :«■—.
HumbuTŠko likovano statvino platno s/4 Široko, zlasti is moško perilo pripravno. 1 kes 30 vatlov  gld. 650.	Ženske srajce h dobrega lifoiin ali moć nega platna, s širokimi čipkami,   zadostne velikosti. 6 kom. gld. 375.
RuMiriki Otaford, Mirisnu! barve) v najnovejlih morolb, 1 k. 30 vati. la. baze gl. 6*50. 1 k. 30 vati.           gl.4 50	j Ostanek posobnepreproge, 10—12 metrov dolg, — v vseh barvah, le la. baze gld. 3.50.
Sternberški KANEVAS 1 vatel si rok. V vseh barvah, progast in k'i/!ist, g: r. pristne tnu-ve, 1 k. 30 vati.          gl. 5-1 k. 30 vati. la. baze gl. 6.—.	žensko ogrinjalo, °/4 dolge, einta volna, gl. 2. "74 dol., cista volna, gl. 3*25.
SI i o\. Jaka  ilobro   iii/.'.   i"i,i'lum pri-prKVM    za    inoitki),    žuunku iu otročjo ptvtlo, H   BO cm. tlrok, 1 kos 3» vatlov. H Irratn Ki. 4 OO, Uvr   nI... .»e. ■      Illvr. til. ft-(?0 In 7-RO.	Modni barhant v najlepših uzoroili /.a olilcko. so n>«  iiruti, za kur ho junici, 60 cm. iirok. 14» UM. u-l«l ».{»0. Viilorijini flanela, u a j n o v ei še za obleke, 11) iiiclniv Ki<l. .'t-NO.
H i9i      Uzorci in ceniki na zah evanje    r» •*>) | žM?"           zastonj in franko. "TSffiK Razpošilja se proti postnemu povzetju.	
Prostovoljna dražba.
Dne 5. novembra t. I, prodajal ?e bode parcelomn tudi pod nastavljeno ceno po sodni jek eni potu— iz zapuščine Jakoba Hočevarja — mlin v Količevem št. 22 pri Kamniku Z izvrstno vodno silo, tudi /a druge, in-dustrijalne namene pripraven, hiša in poslopja s „fundus instruotUB" om vred, po klicani ceni 1 1 590 j^ld. 15 kr., dalje njive, travniki iu gozdi. — Ara (vadium) 10 °/U nastavljene cene — Tretjino kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v 2 mesecih. Nadaljni pogoji poi<v do naj 80 pri okrajni sodniji na Brdu. — Dne 7. novembra hode dražba premičnih atvarij. (7ir.—6)
PojutrSiijeTn žrelianje!
5 x
samo
so
nove.
(658-19)
Glavni dobitek
Goldinarjev.
Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse 4.
V Ljubljani se dobivajo v menjalnici J. C. IVIAYER-JAB
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
'.a^tuina in ti«k „Ndrorlne Tisb ;irnett.
2007