TRGOVSKI I«IS Časopis as« trgovino, industrijo in obrt BaročrUna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v četrtek, 1. oktobra 1931. Telefon št. 2552. štev. 112. Cene na drobno.« » V gospodarskih vprašanjih sicer dobro informirani dnevnik »Slovenec« je zadnjo soboto priobčil pod naslovom »Cene na drobno« članek, ki je zbog svojih netočnih izvajanj, kolikor se nanašajo na trgovino, povzročil v trgovskih krogih upravičeno razburjenje. »Slovenec« navaja v tem članku, da kupujejo trgovci v domačih tovarnah meter finega kamgarna po 120 Din, v trgovini pa stane 420 Din. Najprej ni res, da se fini kamgarn, to je čisti kamgarn, sploh izdeluje v naši kraljevini. Finejše kamgarne pri nas izključno uvažamo. Kamgarni imajo po kvaliteti različno ceno, ki se giblje med 120—160 Din, edino finejši angleški kamgarni se prodajajo po 280 do 800 Din. Odkod ima člankar podatke, da se prodaja za 120 Din nabavljeni kamgarn pri nas po 420 Din, nam je nerazumljivo. Taki zaslužki niti v najboljših časih ob času stopnjevanja cen v trgovini niso bili običajni, kaj šele v sdanjih časih, ko se konkurenca specialno v manufakturni istroki jako ostro uveljavlja. V naših trgovinah bi mogel dobiti člankar kamgarn že po 132 Din, to je čisti, fini kamgarn. Ne moremo se ubraniti vtisa, da je imel člankar opravka s kakim krošnjarjem ali kako židovsko razpeče-'valnioo, ki prodaja blago na kredit (obroke) vsakomur in vsled tega nosi glede izterjevanja fakturnega zneska velik riziko, katerega mora vkalkulirati v ceno. Pri rednih trgovcih, pa naj bo ito v Ljubljani ali na deželi, pa ni nikdar in nikakor plačal za kamgarn po 420 Din, ker znaša za kamgarn, ki se pri nas običajno prodaja, največja cena 300 Din. Za 420 Din se prodajajo pri nas specialne angleške kvalitete težkega zimskega kamgarna iz čiste volne, ki pa s carino in postranskimi stroški stanejo zopet dokaj več nego 120 Din za en meter, kakor trdi člankar. Ako ne drže premise, ne morejo držati tudi zaključki. Člankar sanja o nekakih tajinstvenih dogovorih, ki drže cene čudovito pokonci. Prav žal nam je, da so te domneve člankarja samo sanje, da je kak dogovor med trgovci v sedanjih časih nemogoč. Konkurenčne prilike v trgovski stroki so tako ostre, da se mora trgovina, ako se hoče vzdržati, zadovoljevati z najnižjim zaslužkom. Eksistenčni hoj je v trgovini danes skrajno težak in kdor se v prejšnjih časih ni podprl, v sedanjih časih gotovo ne bo obogatel. Zapiranje lokadov, rubežni, konkurzi in poravnave, ki jih tolikokrat v stvarnih razpravah priobčuje tudi »Slovenec«, nam nudijo o položaju in »dobičku« slovenskega trgovca drugo sliko. Če bi člankar le površno poznal razmere, bi ne mogel postaviti takih trditev, katere moramo v interesu celokupnega trgovstva odločno odkloniti. Opozarjamo člankarja v tem oziru samo na časqpis »Vera in življenje«, ki v uvodnem članku za mesec september t. 1. vse drugače govori o gospodarstvu. Pod naslovom »Beda« navaja dobesedno: »Danes ne gre več za izmozgani in izropani proletariat, danes je ogrožen ves srednji stan, ki ga ropa, izmozgava, ožema velikanski stroj mamonizma. Kdor danes psuje s kapitalistom in izkoriščevalcem povprečnega tovarnarja, ki se trudi, da bi svoj stari, dostojni in pošteni obrat ohranil------------, udarja nedolžnega, udarja človeka, ki ga že več let zatira in ubija kapitalizem.-------- To niso ljudje, ki jim kapitalistični sistem zagotavlja brezskrbno življenje, ampak jim dela sive lase. V mednarod- nem veleobratu —------------sede ti možje s podedovano posestjo, s podedovano vestnostjo in podedovano pošteno kr-krščansko miselnostjo tam, kjer se skoraj brez prestanka menjava trud s skrbjo.« Tako piše pošten katoliški dušni pastir, na katerem naj bi se »Slovenčev« člankar vzgledoval. S par frazami, s par nedokazanimi in nepravilnimi trditvami, ki se prikrojijo zaželjenemu zaključku, se v takih resnih vprašanjih ne prihaja do pravega cilja, če ni ta cilj — demagogija. Člankar pledira za organizacijo kon-zumentov, dasi imajo ti ravno v konzu-mih že svojo strumno organizacijo, raz- pleteno po celi banovini. S tem, da je docela ignoriral to važno organizacijo, je hotel brez dvoma konzume izvzeti iz svojih izvajanj, dasi so konzumi na domnevno pretiranih cenah ravno toliko krivi, kakor trgovci, ker navzlic velikim ugodnostim, k: jih uživajo, ne prodajajo blaga nič cenejše kot trgovci, dasi ti plačujejo občutne davke, katerih so konzumi oproščeni. Cene v konzumih so preje višje nego pri trgovcih, če upoštevamo, kakšna bremena nosi trgovec in kakšne ugodnosti uživajo konzumi. Slovenska trgovina se ne boji kritike glede cen, upravičeno pa sme od tako uglednega in resnega lista, kakor je »Slovenec«, zahtevati, da je stvarna. Občinske doklade na uslužbenski davek. Mestna občina ljubljanska je določila za letošnje leto 60% občinsko doklado in poleg tega še 13% cestno doklado na vse neposredne davke, torej tudi na davek, ki ga plačujejo uslužbenci.* Vzakonu o neposrednih davkih so glede doklad pri nekaterih davkih seveda izjeme, tako n. pr. pri 3% davku, ki ga plačujejo nove zgradbe, ker ta davek sploh ni podvržen nobenim avtonomnim dokladam. Pa tudi glede davka, ki ga plačujejo uslužbenci, so izje-me, navedene v členu 97. zakona o neposrednih davkih. Državni uslužbenci niso zavezani avtonomnim dokladam glede davka na svoje prejemke. Privatni uslužbenci morajo pa pač plačevati tudi avtonomne doklade, toda glede ponavljajočih se prejemkov samo takrat, ako znašajo ti prejemki mesečno več nego 4000 Din, oziroma tedensko več nego 960 Din. Pri tem je odbitke po čl. 93 še posebej upoštevati. V pravilniku k zakonu o neposrednih davkih je odmera avtonomnih doklad na uslužbenski davek natančno razložena. Pri mesečnih prejemkih je izračunih najprvo državni davek. Ako znaša ta samo 228 Din ali manj, ni plačati nobenih avtonomnih doklad, torej ne banovinskih in tudi ne občinskih in cestnih. Če znaša državni davek mesečno IZVOZ JUGOSLAVIJE. Izvoz Jugoslavije v avgustu je bil s 584,379.000 dinarji za 2-67% večji kot v lanskem avgustu, po teži pa za 13 49 odstotkov manjši. Glavni izvozni predmeti v letošnjem avgustu so bili: pšenica 232-1 milij. Din, koruza 5-4, eveže sadje 22-8, konoplja 4’2, konji 5‘2, govedo 18’3, prašiči 34’1, drobnica ll-3, sveže meso 13-8, jajca 23’5, kože- 9'5, drva 5‘5, stavbni les 49’3, železniški pragovi 5-8, cement 15*2, baker 35'0, rude 14-7, karbid 2-6 milij. Din itd. OGROMNO NAKUPOVANJE ZLATA V NEWY0RKU. Bančni krogi živahno razpravljajo o izredno velikem nakupovanju zlata na račun neznanih inozemskih kupcev. Zn 265,260.000 dolarjev zlata je bilo kupljenih, toda natančno se ne ve, za koga. Ta ogromna vsota predstavlja največji nakup zlata, ki se je kdaj v bančni zgodovini izvršil. Na Wallstreet-u so mnenja, da gre za nakupe s strani Holandske, Švice in Švedske. Ameriška držav, nadzorstvena oblast je v Pittsburgu zaprla nadaljnih pet bank, tako da je v zadnjih tednih poskočilo število zaprtih bank v Ameriki na 15. pa več nego 228 Din, je odbiti od izračunanega davka znesek 228 Din in ra-čuniti doklade samo od presežka. Primer: Zasebni uradnik z dvema otrokoma in mesečno plačo 4800 Din plača na državnem davku 275 Din. Od tega zneska je odbiti 228 Din in od ostanka 47 Din je računiti šele avtonomne doklade. Banovinske doklade (35%) so se že plačale; sedaj je plačati od 1. januarja 1931 dalje za vsak mesec še 60% občinsko in 13% cestno doklado, torej za vsak mesec še 28'20 dinarjev in 6-11 Din, skupaj okroženo 34-35 Din. Prav tako je računiti doklade pri tedenskih prejemkih samo takrat, Če znaša državni davek več kot 55 Din. Če je državni davek višji, je odbiti od njega znesek 55 Din in računiti doklade samo od ostanka. Na uslužbenski davek po lestvici člena 96. za dohodke, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, je plačevati avtonomne doklade, torej tudi občinsko in cestno doklado na vsako vsoto davka, ncglede na višino dohodka. * Opomba uredništva: Po naših informacijah je v teku akcija, da s poberejo doklade za občino, kolikor še niso pobrane in plačane, v primernih mesečnih obrokih. IZVOZ AVTOMOBILOV IZ NEMČIJE JE ZELO P0RASTEL. Med tem ko se je produkcijska kapaciteta nemške avtomobilne industrije radi obširne racionalizacije znatno povečala, se je radi splošne krize znatno zmanjšala možnost prodaje. Tudi težka fiskalna bremena ovirajo razvoj te industrije. Pod pritiskom teh prilik se je morala nemška avtomobilna industrija še bolj orijentirati za izvoz in v tem oziru je dobro uspela. Statistika v avtomobilih industriji nam kaže znatno povečanje izvoza avtomobilov. Avtomobilov za osebni promet je izvozila Nemčija v prvi polovici letošnjega leta toliko kot lansko leto vsega skupaj. V primeri s prvim poletjem leta 1930. se je izvoz povečal za 56-2%. Ta porast je tein zanimivejši, ker je izvoz vseh drugih držav, ki proizvajajo avtomobile, v istem času znatno nazadoval. Nemčija je torej svoj delež na svetovnem avtomobilnem izvozu znatno zboljšala. še boljši uspeh je imela Nemčija z izvozom tovornih avtomobilov, v tem oziru je Nemčija sploh vodilna na svetovnem trgu. Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! Iz širše seje Gremija trgovcev v Ljubljani. Ob veliki udeležbi članov se je vršila dne 29. 9. 1931 širša seja ljubljanskega gremija trgovcev, kateri je predsedoval načelnik veletržec gosp. Ivan Gregorc, ki je uvodoma imenoval za overovatelja zapisnika gg. Fabianija in Kregarja, ter ugotovil, da se vrši seja načelstva v času odločilnega vprašanja, kako dolgo bo še trajala sedanja gospodarska depresija. Poletne počitnice so bile v znamenju neprestanih diplomatskih in gospodarskih sestankov, katerih namen je bil, kako rešiti težaven problem nazadujočega gospodarstva. Zadnji dogodki v sosednih državah nas prepričujejo, da še nikdar nismo stali pred tako težavnim položajem kot sedaj. Poslovni promet je znatno nazadoval, poleg tega se pa opaža vedno večja nelikvidnost zaostalih terjatev, ki gredo v breme posameznih trgovcev. Denarni zavodi so skrčili do skrajnosti meje kredite, obrestna mera pa, ki močno pritiska na vse gospodarske kroge, je ostala še vedno v isti višini. V ospredje stopajo vprašanja, ki zahtevajo nujne rešitve, na drugi strani pa podvojeno čuječnost in opreznost, da gospodarstvo ne bo zašlo na stranpota, ki lahko postanejo usodepolna. Uveljavljenje zakonov in naredb se vrši preko noči. Naši gospodarski krogi so postavljeni čez noč pred gotova dejstva. Jasno je, da taki pojavi ne vplivajo blagodejno na razvoj gospodarskega napredka, ki si ga želimo. V trgovskih vrstah opažamo neko nesigurnost, ki navdaja slehernega ob pojavu takih časov, v katerih živimo. V sredi skrbi in težav, s katerimi se bori naše gospodarstvo, nas je presenetil zakon o prodaji pšenice kakor tudi predpis enotnih krušnih cen za celo državo. Vršil se je popis zaloge moke; trgovci so morali plačati razliko med nakupno in prodajno ceno pšenice in konečno so bile določene tudi prodajne cene moki. če pogledamo statistiko, ki jo je izdala generalna direkcija carin o izvozu žita, nam bo takoj jasno, zakaj je vlada posegla po gornjih sredstvih. Naša država je izvozila v prvem polletju komaj 531 vagonov, dočim v preteklem letu v isti dobi 11.876 vagonov, in je bil torej izvoz žita letos znatno slabši nego lani in znaša v tem pogledu primanjkljaj nekaj nad 400 milijonov dinarjev. \fes primanjkljaj na izvozu pa znaša v istem razdobju nad eno milijardo dinarjev. Veletrgovina z žitom je s tem zakonom postavljena popolnoma pred novo situacijo in danes je težko predvidevati, kakšen vpliv bo imel ta zakon na bodoče kupčijske posle v trgovini z žitom. Ravnotako so se raznesle pred dne- vi neosnovane govorice o pretiranem povišanju trošarine na sladkor. Trošarina na sladkor se je povišala le za 1 Din — in so torej vse govorice povzročile le nepotrebno razburjenje. Kakor že rečeno, živimo v fcasu naj večjih presenečenj. Križeva pot svetovnega gospodarstva, ki kaže do naj novejših dni vedno bolj nove globočine, potrjuje v zadostni meri dejstvo, da je blago na svetovnem tržišču doseglo rekordno nizke cene, kakor jih že desetletja ni bilo. Slovenija je majhna enota na svetovnem tržišču, vendar pa zveze, ki jih imajo naši izvozniki in uvozniki s posamez- nimi državami, imajo na njen poslovni promet znaten in globok vpliv. Pod vtisom obstoječih močnih gospodarskih in političnih napetosti se je tendenca izboljšanja močno oslabila in živimo samo v presenečenju in pričakovanju. Vkljub temu pa moramo ugotoviti dejstvo, da je naša država, ki je po po večini agrarna, bila pred vsemi temi nevšečnimi gospodarskimi razmerami deloma obvarovana. Zlasti pa valutarnih in gospodarskih perturba-cij, ki so jih in jih še doživljajo mnoge države, v katerih prevladuje v pretežni večini industrija. Ce je pa vlada zadnje dni posegla po skrajnih sredstvih, je to storila v interesu vlagateljev in v izogib posledicam, ki lahko nastanejo v takih slučajih. Naš dinar ni v nobeni nevarnosti in so sedanje uredbe le prehodnega značaja. Uverjeni, da je to neizogibna prehodna doba, kateri se nihče ne more izogniti, gledamo vendar z optimizmom v bodoči razvoj naše države, ki bo v krepki podpori vseh zainteresiranih faktorjev prebrodila sedanjo krizo in prešla v boljše in normalne čase. V ostalem sporočam, da se je vršil sredi tega meseca v Beogradu kongres gospodarskih predstavnikov. Na kongresu so bili sprejeti važni ukrepi, ki so potrebni za uspešen razvoj naše trgovine. Tako na primer se je ugotovilo, da je treba delati baš v sedanjem času za povzdigo stanovske zavesti in trgovske morale kot glavnih faktorjev poslovnega 'zaupanja. Izjednačenje trgovskega prava je odločilne važnosti, zato se zahteva, da se čimpreje uvede nov enotni trgovski zakon. Ker konzumi in nabavljal-ne zadruge občutno škodujejo detajlni trgovini, naj se jim odvzamejo ugodnosti, ki jih dobivajo na škodo državnih blagajn. Nadalje je kongres opozoril vlado na zelo škodljivo poslovanje inozemskih trgovskih potnikov in agentov, katere bi morala naša oblastva bolj zasledovati. Itd. S tem v zvezi je gremij pokrenil glede krošnjarjev in inozemskih ter domačih trgovskih potnikov na predlog Sekcije trgovcev z manufaktur-nim blagom široko akcijo in je potom časopisja opozoril kupujoče občinstvo na škodljivo poslovanje trgovskih zastopnikov. Na drugi strani pa je gremij podvzel pri tukajšnji policijski upravi energične korake za odpravo krošnjarenja v Ljubljani. Policijski upravnik g. Kerševan, uvidevši upravičenost naše zahteve, je izdal stro- Zaščitne carine — v Angliji. 2e dalj časa se opaža v Angliji močno gibanje za uvedbo zaščitnih carin. To gibanje je postalo še močnejše radi gospodarske krize, v kateri se Anglija nahaja. Že ko se je govorilo o ukrepih za štednjo, je izjavil sedanji delavski voditelj Henderson, da bi se odločil za zaščitne carine, ako bi moral izbirati med znižanjem brezposelne podpore in uvedbo zaščitne carine. Sedaj pa pri pravlja vlada manifest, v katerem bo med drugim napovedala tudi zaščitne carine in preferencijalne carine za angleški imperij. Da se bo pa to tudi res izvedbo, je potrebno poprej reorganizirati kabinet in zelo verjetno je, da bo odstopil Snowden, ki je fanatičen pristaš načela svobodne trgovine že od nekdaj. Kakor znano, ni niti v svoj dra-konični načrt štednje, ki smo ga tu objavili, sprejel načela zaščitnih carin. Tudi notranji minister sir Herbert Samuel, pristaš svobodne trgovine, bo odstopil. V vlado bo pa stopil John Simon, član liberalne frakcije, ki je zadnjič vzbudil veliko pozornost s svojim govorom, v katerem se je zavzel za zaščitne carine. Nekateri angleški gospodarski strokovnjaki, med temi tudi Snovvden, pravijo, da je Anglija postala odločilna sila na svetu ravno radi svobodne trgovine in da ne bi smela sedaj zatajiti samo sebe. Tudi je nelogično, da uvaja Anglija zaščitne carine v trenutku, ko si njena industrija obeta rešitev od izvoza. ga navodila podrejenemu osobju, kako ima v bodoče postopati proti krošnjarjem in z energično odredbo odpravil v Ljubljani krošnjarenje, za-kar mu gre od strani našega načelstva naj toplejša zahvala. Poleg tega se je poslalo vsem višjim uradom v Ljubljani, in to banski upravi, poštni in železniški direkciji ter višjemu deželnemu sodišču vlogo, v kateri smo prosili, da se prepove bodisi domačim, kakor tudi inozemskim trgovskim zastopnikom izvrševati vsako kupčijo in prosili, da se sploh prepove prestop uradnih prostorov vsem trgovskim zastopnikom ter se sklicevali pri tem na ministrsko na-redbo. Treba je še, da nas trgovci sami brez izjeme v naši borbi podpirajo, zato bo gremij v prihodnjih dneh razposlal na člane okrožnico, v kateri bo navedel dosedanje uspehe in in jih bo naprosil, da opozorijo na to borbo proti trgovskim zalstopnikom tudi svoje nastavljence, ki naj pomagajo pri zasledovanju vseh onih, ki ponujajo blago po hišah. V času počitnic je stopilo v ospredje ponovno vprašanje razprodaj. Sekcija manufakturistov se je o tem vprašanju podrobno bavila in razpravljala v dveh prošnjah za podaljšanje razprodaj nega roka ter sklenila konkretne predloge. Nadalje je poročilo g. načelnika obsegalo podatke o delovanju Sekcije trgovcev s kurivom, Sekcije trgovcev s papirjem, ki doživlja, kakor vsako leto ob pričetku šolskega leta presenečenja glede monopolizacije šolskih zvezkov. Glede cestno-policijskega reda pripravlja gremij predloge, ki jih bo predložil Zbornici TOI v nadaljno poslovanje. Končno je poročal g. načelnik, da se je zglasil pri mestnem županu dr. Dinko Pucu glede bodočega občinskega proračuna. G. župan je obljubil g. načelniku, da se bodoči proračun za leto 1932. z ozirom na neugoden gospodarski položaj nikakor ne bo zvišal, pač pa je njegova tendenca, proračun čimbolj znižati in omiliti sedanja bremena. Odbor se je tudi pečal s člankom, ki ga je objavil »Slovenec« pod naslovom »Cene na drobno« ter po stvarni debati soglasno sklenil, da se odpošlje glavnemu* uredništvu tega lista popravek s prošnjo, da ga objavi na vidnem mestu. Nato so se rešile nekatere prošnje glede dokaza usposobljenosti in podpor. Nadaljno poročilo o poteku seje priobčimo v prihodnji številki. V Severih Švedski je v tekil štirih let nastalo selo Boliden, ki šteje že ‘2000 prebivalcev, med njimi 500 rudarjev. Celo vrsto let so tam 'goS vrtali, računih in merili in so določili zlato vsebino v tamošnjih rudnih žilah. Povprečno pride na tono 17 gramov zlata in 70 gramov srebra. Glavni sestavni deli so žvpplo s 30%, baker z 2-‘25% in arzen z 10%. Za izvoz namenjena ruda ima v toni povprečno 67 gramov zlata; na drugem mestu po vrednosti je baker, na tretjem srebro. Na leto bi se dobilo sedaj nad 8000 kg zlata, kar je skoraj 300 milijonov dinarjev. V bližini je še več podobnih rudnih nahajališč. Omenjeni odstotki arsena — 10% — nam pravijo, da je tukaj največje znano arzenovo nahajališče na svetu. A ta rekord ni nič kaj razveseljiv. Prvič ni sedaj nikakšnih prodajnih možnosti za tako ogromne množine arzena, drugič pa arzen plav-žarsko obdelovanje izredno otežkoči. Sedaj skušajo z mešanico cementa in arzena dobiti material za mostovne podstavke. S posebnimi varnostnimi pripravami, mehaničnimi 'transportnimi sredstvi itd. se prepreči škodljivi vpliv izredno strupenih arzenikovih spojin na delavce. Pred plavžarskim obdelovanjem so arzenove rude neškodljive; če pa kakšno rudno kepo malo odbiješ, izhla-peva plin s posebnim duhom po čebuli. Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najbolje tudi samemu sebi! Svobodno mesto Gdansk (Danzig). iNa podlagi versailleskega mirovnega pakta je bilo dne 15. novembra 1920 ustanovljeno svobodno mesto Gdansk, ki naj tvori s svojo okolico samostojno državo Gdansko. Mesto leži ob Baltskem morju ter meri z okolico vred 2000 kv. kilometrov, na katerem prostoru prebiva okroglo 400.000 prebivalcev-, od katerih polovico zavzema mesto Gdansk samo. Svobodno -mesto Gdansk je organizirano prav tako kakor vsaka druga svo-oodna in neodvisna država: ima lastno mednarodno priznano državno zastavo, lasten denar, lastne poštne znamke ju lastno neodvisno upravo. Zakonodajno oblast imata Volkstag (parlament) in senat (vlada); v gotovih posebnih primerih pa izvršuje zakonodajno oblast tudi direktno ljudstvo samo. Visi prebivalci Gdanskega so neodvisni državljani gdanski. Da more na tem razmeroma tako majhnem prostoru živeti toliko ljudi ter da je obenem mogoče vzdrževati ves upravni aparat, ki je potreben za vsako državo, zato gre predvsem zasluga izredno depo razviti gdanski industriji. Med najvažnejše in največje industrijske panoge je treba pač tu šteti gdansko ladjedelstvo in v zvezi s tein industrijo strojev za ladje. Gdanska lesna industrija je prav tako stara kakor ladjedel-ska ter igra prav tako veliko vlogo v gdanskem gospodarstvu. Okolica Gdanskega je namreč zelo bogata na gozdovih. Industrija likerjev je svetovno znana ter ima stoletno tradicijo. Industrija, karakteristična za Gdansko in edina svoje vrste, to je industrija ambre in njenih izdelkov. Izmed ostalih industrijskih panog naj še omenimo sladkorno industrijo in sladkornih izdelkov, industrijo konzerv rib, sočivja, sadja, marmelade, čokolade, margarine in hranilnih maščob ter še konfekcijsko industrijo in vrvarstvo. Celokupno je zaposlenih v vsej industriji 116.000 delavcev, izmed teh je 25 tisoč uradnikov, torej dobra četrtina vsega prebivalstva, kar je vsekakor odstotek, kakršnega nima skoro nobena država. Povprečno so mezde precej visoke, tako da jih lahko primerjamo z onimi v Franciji, Angliji in Belgiji. Kakor povsod se je tudi tu življenski -standard precej povišal, tako da bi znašal danes 142-9, če vzamemo, da je znašal predvojni 100. Z ozirom na tradicijo in velik pomen, ki ga ima domača industrija za svobodno mesto Gdansk, je razumljivo, da je položaj delavcev urejen čim najbolj ugodno. Tako lahko rečemo, da ta skoro neznana evropska državica živi izključno od lastnih tvornic. RO~LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA „KARTOTEKA“ d. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 fonudbejotrokuaiiia Oreste Carraro, Treviso, B. P. 27, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki pridejo v poštev za izvoz fižola. Alex Frank, Pariš, Quai tl’ Anjou 11, želi stopiti v stik s tukajšnjimi solidnimi izvozniki suhih gol). Societe d’ export & iniport de Guilan & Mazandaran, Ltce, Rcclit (Rcscht) Perzija, v bližini Kaspijskega morja, se zanima za uvoz tujih proizvodov, peča pa se tudi z izvozom perzijskih izdelkov. Tvrdkam, ki se interesirajo za kupčij-ske zveze s Perzijo, se je obrniti direktno na prej imenovano tvrdko. $&4vetu Lokomotiv v Poljski je okoli 5400, osebnih voz 12.000, tovornih 157.000. Stabilizacijski tečaj lire se ne bo spremenil; tako poročajo italijanska poslaništva. Delnice 20 železniških družb v U. S. A., ki notirajo na borzi v Newyorku, so padle od februarja do septembra povprečno za 43 odstotkov (od 108-26 dol. na 61-73 dol.). V istih mesecih so padle delnice 30 vodilnih industrijskih podjetij za 24 odstotkov. Zadnji izkaz Angleške banko pred nedavnimi dogodki navaja 351,600.000 funtov bankovcev v obtoku in 135 mil i-jcnov 600.000 funtov zlatega kritja. Tursko vrednoto, ki je bazirala doslej na angleškem funtu, hočejo sedaj pre-okreniti na francoski frank. Za uvedbo nove zaščitne carine v Angliji se je izrekla velika večina angleških trgovskih zbornic. Med American Radio Corporation in Western Union Telegraph Comp. je bil sklenjen dogovor o bodočem sodelovanju v brzojavnem, telefonskem in radio-prometu. • Svetovna trgovina pada; v prvih šestih -mesecih t. 1. je padel uv-oz 16 najvažnejših držav isveta za 27’8%, izvoz za 29’7. Številki za Anglijo sta 22-4 in 34-7, za USA 25 in 36-7%. To poroča angleško trgovsko ministrstvo. Banca d’ Italia je z veljavnostjo od 28. t. m. zvišala obrestno mero od 5 in pol na 7 in pol odstotka. Grška banka v Atenah je zvišala obrestno mero od 9 na 12 odstotkov. Padec industrijskih delnic na Praški borzi je v dobi dobrih dveh let cenjen na tiri milijarde Kč. v lirah bar¥a- p,e8ira ln V Ut Ul ail kemično snaii obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Angleško avtomobilno podjetje Austin Motor Comp. ima rekordno -leto za seboj in izplačuje 100% dividendo. Domača prodaja se je v preteklem poslovnem letu dvignila za 25%. Bela vrana v sedanjem času polomov in kriz. Poslovno leto je poteklo 31. julija. Argentina je za valutno podlago -vpeljala provizorično dolar namesto funta. 180 argentinskih zlatih pesov je 100 dolarjev. Švicarske velebanke so v svrho večje publicitete bankarstva in boljše kontrolne možnosti sklenile, da bodo v bodoče sestavljale svoje bilance po enotnem sistemu in jih oddajale Švicarski Narodni banki mesečno, ne kot doslej četrtletno, in da jih bodo istočasno objavljale. Položaj avstrijske železne industrije se je v avgustu deloma nadalje poslabšal. Le tu in tam se opazuje majhno zboljšanje. Maksimalne cene v Bolgariji so določene za one predmete, ki so za kmečko prebivalstvo neobhodno potrebni. Nove cene pomenijo znižanje dosedanjih cen 15 do 25%. Kmečko prebivalstvo v Bolgariji preživlja težko krizo. Prestopki proti maksimalnim cenam se bodo strogo kaznovali. Svetovnotržne eksportne cene železa ostanejo po medsebojnem dogovoru zadevnih faktorjev v oktobru nespremenjene. Točaj 30. septembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2243-53 2250 37 Berlin 100 M —"— —•— Bruselj 100 belg .... 777 14 779-50 Budimpešta 100 pent?6 ' * —"— Curih 100 fr 109845 1101-75 Dunaj 100 šilingov . . . .777-87 801-87 London 1 funt . . 213-51 221-01 Newyork 100 dolarjev . 6591-01 5608-51 Pariz 100 fr 220-79 221-45 Praga 100 kron . . 166-19 166-69 Stockholm 100 Šved. kr. _ •— ■— Trst 100 lir 276-27 279'27 ZLATO V ŠVEDSKI. HDEHJJJBLlANSKlflORZi Devizno tržišče. Tendenca mlačna. — Promet 16,973.725-21 Din. V očigled bližajočemu ,se ultiinu je kupčijska živahnost v minulem tednu nekoliko popustila in je bil dosežen skupni za skoro 10 milijonov manjši devizni promet kakor v predzadnjem tednu. Tako je bila v zmanjšanem obsegu angažirana Narodna banka, ker je dala v celem za 8-375 milij. dinarjev deviznega blaga, tedaj za približno šti-riinpol milijona dinarjev manje ko v predzadnjem tednu in je bilo tudi privatnega blaga dokaj manje ponudenega (8-599 milij. Din napram 13-773 milij. dinarjev v predzadnjem tednu). Na poedinih borznih sestankih prejšnjega tednJi je bil izkazan povsem normalni dnevni ipromet, izvzemši ponedeljka, ki je zaključil z izredno velikim prometom od preko 7 in en četrt milijona dinarjev, it. j. malone polovico celotedenskega deviznega prometa. Da je bil baš na ponedeljkov borzni sestanek osredotočen glavni devzni promet pretečenega tedna, je pripisati dejstvu, da so bili vsi devizni tečaji že od petka (18. t. m.) dalje v močni baissi in je bilo torej pričakovati še nadaljnega močnega naza-dovnaja deviznih tečajev, kar se je v resnici tudi obistinilo. Od celotnega ponedeljkovega deviznega prometa 7’166 milij. Din je dala Narodna banka samo 1-044) milj. Din (Dunaj 693 tisoč Din. Prage 336 tisoč Din), dočim je bilo tega dne zaključenega v privatnem blagu samo Londona za tri milijone dinarjev in Pariza za oca. en milijon dinarjev. Na torkovem sestanku je omogočila groš zaključkov zopet Narodna banka, ki je od celodnevnega prometa 3"925 milij. Din dala na razpolago deviz za nič manje ko 3-178 milij. Din, med drugim največ Newyorka (za 1-699 milij. dinarjev) in Curiha (za 1’163 milijonov dinarjev). Tudi sredin borzni dan je izkazal razmeroma močan devizni promet (3-304 milij. Din) in so na njem prevladovali zaključki v Newyorku in Curihu. Pretežna večina zaključkov je bila perfektuirana vsled intervencije Narodne banke, ki je dala samo Ne\v-yorka za 1-362 milij. Din in pa Curiha za 630 tisoč Din. Na obeh poslednjih borznih sestankih zadnjega tedna je kupčijska živahnost zbog močnega padca skoro vseh na tukajšnji borzi bele-ženih deviznih tečajev zelo popustila in je bilo v četrtek prodano deviz za 1-150 milij. Din, od tega posredovanjem Nar. banke za 1-032 milij. Din (Curiha za 463 tisoč Din in Newyorka za 322 tisoč dinarjev), a v petek nekaj več, t. j. za 1-429 milij. Din, od čegar odpade na Narodno banko le 405 tisoč dinarjev, dočim so na ta borzni dan prevladovali zaključki v Newyorku in Curihu. Nazadovanje prometa v posameznih devizah, v pretečenem tednu napram predzadnjemu tednu (številke v oklepajih) je jasno razvidno iz teh-le prometnih številk (vse v milijonih dinarjev): London 4-137 (7-006), Newyork 4-127 (6’050), Curih 2-793 (3-746), Trst 1-918 (2-894), Dunaj 1’448 (2-696), Praga 1-088 (2-464), Pariz 1-085 (0-603), Berlin 0-214 (0-620), .Amsterdam 0-138 (0-225), Bruselj 0’088 (0) in slednjič Stockholm 0’001 (0-228). Zanimivo sliko nam nudi devizna tečajnica prejšnjega tedna, ker je skozi vse borzne dneve obeleževana s stalno padajočo tendenco vseh na tukajšnji borzi notiranih deviz, izvzemši Londona, ki je beležil edinole v ponedeljek ob znatno oslabelem tečaju od torka dalj pa je prenehal z notacijo. Vidnejše tečajne oscilacije so spremljale predvsem devizo Newyork, ki je na sredi-nin borznem sestanku beležila celo ob čvrstejšem tečaju (5665’21 — 5682-21), zatem Bruselj in Itaflija, katera pa je bila še 23. t. m. trgovana celo po nižjem tečaju (281-29 — 282-19) kakor v petek. Tekom minolega tedna dosežene tečajne razlike v poedinih devizah so razvidne iz primerjave sledečih notic od 21. in 25. t. m. Dne 21. sept. 1931. Denar Rlago Amsterdam 2284 12 2290-96 Bruselj 787-89 790-28 Curih 110505 1108-35 Dunaj 79507 797-47 London 273-49 274-31 Ne\vyork 5640-80 5663-80 Pariz 221-56 222-22 Praga 167-58 168-08 Trst 295-59 296-69 Dne 25. sept. 1931. Denar Blago Amsterdam 2265-53 2272-37 Bruselj 785-39 787-75 Curih 1098-45 1101-75 Dunaj 790-87 793-27 London Ne notira od 22. t. ni. Newyork 5610-26 5627-26 Pariz 22106 221-72 Praga 166-63 167-13 Trst 285-57 286-47 Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna. Nalile predzadnjemu tednu je beležilo povpraševanje po vseh na tukajšnji borzi notiranih efektih ob nespremenjenih tečajih izvzemši delnic Združenih papirnic Vevče, ki notira od 22. t. m. dalje po 110-—, dočim je bil dan poprej baš la papir zaključen po Din 115-—. V Blairu tekom zadnjega tedna ni bilo prometa, čeprav je biil 8% nuden v ponedeljek (dne 21. t. m.) po 70-—, od torka naprej pa po 65-— in 7% po 60-— 21. t. m., po 57-— 25. t. m. ter po 55-— na ostale borzne dneve. Lesno tržišče. Tendenca slaba. Vsled pomanjkanja gotovine se je nakup surovega lesa precej zavlekel. Ce- Žilo/*, flLvhav Konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana VII, Celovška cesta 80 Prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji. Jamči se za solidno delo in nizke cene. ilillliHililliliill ŠPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER LJUBLJANA Tlicfon it 20-68 prevzema T*e t to »troko spadajo*« posle. L a « t n o ■ kladiiii i direktnim tirom «d glav. kolodvora Carinske skladiSč«. Nutni trošarin« proste skladišč«. Carinik« posredovanj«. Pratcz pohištva s pohištvenimi vozovi !■ avtomobili Irgovci I ^Vapoča/ie blago pri ivvdkah, fecxiez?e ogla^ »«/© v ,,Tvgovshem listu. ne, ki so se pa nudile za okrogel les, so nizke in ne dosezajo nakupnih cen lanske jesenske in zimske sezone. Vsled nejasne situacije na lesnem trgu so tudi razne licitacije, v svrho poseka in eksploatacije gozdnih kompleksov mnogokrat brezuspešne. Produkcija drv ni dosegla lanske višine, ker se še niso prodale stare zaloge. Cena za drva se je nekoliko popravila. V oglju pa je veliko ponudb. Suha bukovina se išče v določenih dimenzijah, vendar pa tega blaga vsled slabih cen in zmanjšanja produkcije ni veliko po zalogah, sicer izgloda, da se bo v zimski sezoni kupčija v bukovini nekoliko zboljšala. V hrastovim je le minimalen odjem. V mehkem lesu in v tramih ni nobenih bistvenih sprememb. Žitni trg. Tendenca neizražena. Odkar so cene žitnim proizvodom zakonito določene, so tečajnice paših borz brezbarvne, dasi bi ravno sedaj v času velikih vailutarnih perturbacij v inozemstvu pokazale marsikatero zanimivo obeležje. Ameriška žitna produkcijska tržišča so vsled padca kanadskega dolarja in argentinskega pesosa pokazala priličen dvig cen, ki je bil razen tega podprt še z naraščanjem večjega povpraševanja. Glede naše pšenice moremo beležiti precejšnje prodaje v inozemstvo, ravno tako so se pa tudi domači mlini preskrbeli s potrebnimi količinami pšenice, kar je posel le oživelo. Toda ne samo za pšenico, temveč tudi za koruzo je zanimanje oživelo in tu je posebno Anglija, ki nakupuje vedno večje količine. V sosedne države si pa nekateri naši žitni pridelki ne morejo utreti poslovne poti, ker nam konkurira predvsem cenejše romunsko blago. Kar se tiče domačih tržišč, je za koruzo tendenca povsem čvrsta in sicer na eni strani vsled oživljenega povpraševanja, na drugi strani pa vsled slabih vremenskih prilik, ki zelo neugodno vplivajo na kvaliteto šene obrane koruze in se zaloge suhega blaga <5ini dalje bolj krčijo. Mrtvilo pa vlada na trgu moke. Cene so nepremične in blaga je v obilici, vsiled česar tudi dviga cen ni pričakovati tako kanalu. Ker utegnejo marsikoga zanimati žitne cene na ameriških tržiščih, navajamo nekatera nastopno: v Chicago: 21. IX. ‘22.IX. 23. IX. 24. IX. 25. IX. pšenica: 47-50 47-25 48-50 47-87 48-25 koruza: 40-25 39-12 3912 38-37 Sloves: <21-50 21-25 21-25 21-- 2150 rž: 37-50 37-— 37-87 37 — 37-50 Winn:ipeg: pšenica, oktober: 53-50, 55-37, 54-25, 54-50, 54-62; rž, oktober: 33 12, 34-75, 3475, 3450, 3425. 34-75, 34-50, 34-25. Liverpol: pšenica, oktober: 4,0,25, 4,1, 50, 4,1, 87, 4, 5, -, 4,4, 50. I KOLINSKA TVORHKA CIKORIJE LJUBLJANA. Ti OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 20 komadov >Lutz«-ovih peči; do 6. okt. t. 1. pa glede oooave 500 komadov smolnatih bakelj, 500 pol smirkovega platna in 500 pol steklenega papirja. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). — Dravsko intendantsko skladišče v Ljubljani sprejema ponudbe glede dobave ječmena. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov rediš peres, 200 komadov malih peres in 3 zavitkov prozornega platna, glede dobave 200 m jeklene žične vrvi ter raznega okovja. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca sprejema do 15. okt. t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov jamskih vozičkov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. okt. t. 1. ponudbe glede dobave 7000 komadov vijakov za les, 110 komadov kotnega železa, 14.000 m bakrenih vrvi in 12 m manesinanovih cevi. — Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 15. okt. t. 1. ponudbe glede dobave 500 kub. m lesa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 15. oktobra t. I. ponudbe glede dobave tiskovin. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled). Nabava 15.000 kg bencina. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku pismeno dražbo za dobavo 15.000 kg bencina. — Dražba bo dne 20. oktobra 1931 ob 11. v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 30. — ■lanir(>vi na (5%, ali, če je inozemec, 10%) še mora potožiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Veletrgovina mnevritno ■rake in Mk« • rudninsko Raznovrstno priporoča Špecerijsko blago Lastna praiarna sa kavo In mlin sa dila-v« s oloktr. obratom Ceniki na razpolago i »KUVERTA« DUBL1ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA epHOBn£STfPOSo,!lo Brezobrestna posoiiia za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD“ Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev. 35/1 Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. RAZGLAS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne ‘27. junija 1928, št. 14.402/1 II., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovinske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), in v zmislu razpisa št. 27.699/V. z dne 24. avgusta 19151 gori imenovanega ministrstva, da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev, in sicer od 20. avgusta 1930 do 19. novembra 1930, naslednje nove legitimacije: Dan izdaje line in bivališče lastnika legitimacije Naslov firme 698 3. X. 1930. 099 4. X. 1930. 700 4. X. 1930. 701 6. X. 1930. 702 6. X. 1930. 703 7. X. 1930. 704 7. X. 1930. 705 7. X. 1930. 706 8. X. 1930. 707 8. X. 1930. 708 8. X. 1930. 709 10. X. 1930. 710 10. X. 1930. 711 10. X. 1930. 712 10. X. 1930. 713 11. X. 1930. 714 11. X. 1930. 715 11. X. 1930. 716 11. X. 1930. 717 13. X. 1930. 718 13. X. 1930. 719 13. X. 1930. 720 13. X. 1930. 721 14. X. 1930. 722 14. X. 1930. 723 15. X. 1930. 724 15. X. 1930. 725 15. X. 1930. 726 15. X. 1930. 727 16. X. 1930. 728 16. X. 1930. 729 18. X. 1930. 730 18. X. 1930. 731 18. X. 1930. 732 18. X. 1930. 733 18. X. 1930. 734 20. X. 1930. 735 20. X. 1930. 736 20. X. 1930. 737 21. X. 1930. 738 22. X. 1930. 739 22. X. 1930. 740 22. X. 1930. 741 22! X. 1930. 742 23. X. 1930. 743 23. X. 1930. 744 25. X. 1930. 745 25. X. 1930. 746 25. X. 1930. 747 27. X. 1930. 748 27. X. 1930. 749 28. X. 1930. 750 28. X. 1930. 751 29. X. 1930. 752 29. X. 1930. 753 29. X. 1930. 754 30. X. 1930. 755 30. X. 1930. 756 31. X. 1930. 757 31. X. 1930. 758 31. X. 1930. 759 31. X. 1930. 760 3. XI. 1930. 761 3. XI. 1930. 762 3. XI. 1930. 763 3. XI. 1930. 764 3. XI. 1930. 765 4. XI. 1930. 766 4. XI. 1930. 767 4. XI. 1930. 768 4. XI. 1930. 769 4. XI. 1930. 770 4. XI. 1930. 771 4. XI. 1930. 772 5. XI. 1930. 773 5. XI. 1930. 774 5. XI. 1930. 775 6. X. 1930. 776 7. XI. 1930. 777 7. XI. 1930. 778 7. XI. 1930. 779 8. XI. 1930. 780 10 XI 1930. 781 10 XI 1930. 782 10 XI . 1930. 783 10 XI . 1930. 784 10 XI . 1930. 785 11 X 1930. 786 11 X 1930. 787 11 X 1930. 788 12 . X 1930. 789 12 . X 1930. 790 12 . X 1930. 791 14 XI . 1930. 792 14 XI . 1930. 793 15 XI . 1930. 794' 15 XI . 1930. 795 17 . XI . 1930. 796 17 . XI. 1930. 797 17 . XI. 1930. 798 Ti . XI. 1930. 799 16 . XI. 1930. 800 18. XI. 1930. 801 19. XI. 1930. 802 19. XI. 1930. Žbogar Martin, Ljubljana............................. Milovanovič Branko, Beograd.......................... Fant©ly Jurij, Nemčevci.............................. Prcič Ferid, Tuzla................................... Tory Rihard, Ljubljana............................... Ilodbot Josip, Maribor............................... Topič Hasib, Ljubljana............................... Vlaj Štefan, Murska Sobota........................... Polgar Josip, Ljubljana.............................. Zekič Gjuro, Bač. Topola............................. Povše Ivan, Ljubljana................................ Salkovič Mirko, Kutina............................... Pečanac Milan Penin, Gor. Vrtoče..................... Toniljenovič Ankica, Korčula......................... rcič Fuad, Tuzla.................................... Oblak Štefan, Ljubljana.............................. Brumec Josip, Ljubljana.............................. Bratina Andrej, Primskovo .......................... Vrulih Jurij, Maribor................................ Perpar Josip, Babna gorica pri Ljubljani . • • Zupan Vlado, Ljubljana............................... Pavlin Ivan, Lom pri Tržiču.......................... Piilko Anton, Celje.................................. Pavlič Stanislav, gLjubljana......................... Preatoni Ambrož, Ljubljana........................... De Ceceo Vinko, Leskovec............................. Meden Anton, Medvode................................. Barič Silvester, Maribor............................. Zelenko Leopold, Maribor............................. Marx Matija, Odžaci.................................. Domanjko Josip, Trbonje.............................. Jezeršek Ludvik, Selo-Moste pri Ljubljani . • • Pušnik Ela, št. Jernej............................... Kovač Josip, Stara Cerkev pri Kočevju . • ■ Sergaš Franjo, Vič pri Ljubljani . . Zupan Gothard, Šmartno, p. Moste pri Ljubljani Frančič Davorin, Moste pri Ljubljani . . . • Pušnik Gabrijela, Št. Jernej . ,..................... Kvas Frido, Loke-Trbovlje............................ Umberger Anton, Ljubljana............................ Zadnek Stanko, Ljubljana............................. Globočnik Franc, Primskovo pri Kranju . . • Premrov Matevž, Glina pri Rakeku..................... Mihevc A., Beograd................................... Ogorelc Anton, Radvanje pri Mariboru . . • • Regovc Janez, Sava-Jesenice.......................... Sbil Vilibald, Ljubljana............................. Hlupič Georg, Slatina-Radenci........................ Poročnik Lenard, Dravograd........................... Štahne Alojzij, Trbovlje............................• Karoš Rizi, Skoplje.................................... Bednar Karl, Ljubljana............................... Drndič Franjo, Kostrena pri Sušaku................... Hace Anton, Dolnja Briga pri Kočevju . . ■ Jovanovič Stevan, Vel. Bečkerek...................... Markovič Ilija, Slavonski Brod....................... Zadnek Mirko, Moete pri Ljubljani.................... Achtig Kari, Maribor................................. Loeffler Friedrich, Celje............................ Strepački Ante, Ivanec (Hrv. Zagorje) .... Mutevelid Suljo, Ljubljana........................... Kohn Franc, Zagreb................................... Botolen Franc, Maribor............................... Hojnik Josip, Maribor................................ Robar Franjo, Sp. Poljčane........................... Kuster Janko, Maribor................................ Budja Ivan, Zagreb................................... Mursal Stipa, Ljubljana.............................. Rak Anton, Trbovlje-Loke............................. Mihevc Alojzij, Beograd.............................. Červenka Ante, Novo mesto............................ Prohaska Fran, Maribor ............................. Burazevič Mehmed, Ljubljana......................... De Cecco Fran, Ljubljana............................ Ške^bec Ela, Lukovica pri Ljubljani................. še ni izdana........................................ Jančar Franc, Moste pri Ljubljani................... Domiter Ivan, Maribor............................... Wagner Leopoldina, Kula............................. Stepanovič Stjepo, Visoko ......................... Koukolič Josip, Mali Dolenca........................ Kovač Drago, Ljubljana.............................. Pejič Ivan, Dragutinovo............................. Speglič Franc, Celje................................ Resch Ivo, Celje • ■ .......................... Markolčič Anton, Ljubljana.......................... Lekše Karol, Senufie pri Krškem..................... Kurth Elemer, Ljubljana............................. Roš Miljutin, Dol pri Hrastniku..................... Vučko Edmund, Gaberje............................... Funtek Fani, Moste pri Ljubljani.................... Dietz Josip, Litija................................. Kekec Anton, Maribor . ............................ Steiner Franc, Zg. Radvanje pri Mariboru . . Mlakar Martin, Ptuj................................. Golob Ivan, Ljubljana............................... Filipič Thea, Maribor............................... Munih Angelj, Celje................................. Gaberšček Josip, Beograd............................ Dujič Ivo, Split.................................... Šoper Rudolf, Dol pri Laškem........................ Perko Hugo, Maribor................................. Moor Viktor, Celje ................................ Ehrlich Leopold, Maribor............................ Jančigaj Julij, Celje............................... Oblačiinica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 11 edžet & Koritnik, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. L. Slanovec »Jugospecial«, družba z o. z., trg. agentura in komisijska trg., Ljubljana. Jugočeška, jugoslavenskočeška tekstilna industrija d. d., Kranj. Anglo-jugoslavensko petrolejsko d. d., Maribor. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Cvetič Janez, trgovina z mešanim blagom, Murska Sobota. Prelog Karl, zaloga volne, bombaža, nogavic in galanterije, Ljubljana. Banka Pehani & Ko., družba z o. z., Ljubljana. »Alko«, družba z o. z., izdelovanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. »1 II L. Slanovec »Jugospecial«, družba z o. z., trg. agentura in komisijska trg., Ljubljana. Milka Junc »Centra«, trg. šiv., pis. in pletil. strojev, koles, gramof. itd., Ljubljana. Urbanc Feliks, trgovina z manufakturo, Ljubljana. - . Kratz Friderik, družba z o. z., trgovina s poljedelskimi stroji, Stražišče pri Kranju. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. ■ Potočnik Ferdo, tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles, Kranj. Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 5} Žilič Bogdan, trg. z železnino, poljedel. stroji, porcelanom in steklenino, Ljubljana. Pauer B., družba z o. z., tovarna keksov, biskvita, vafeljnov ild., Ljubljana. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. Diabolo Separator d. d., trg. s stroji, orodjem, priborom itd., Zagreb, podr. Ljubljana. Junc Milka »Centra«, trg. šiv., pis. in pletil. strojev, koles, gramof. itd., Ljubljana. Zorko A., trgovska agentura, Maribor. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Mesesnel Edvard, valjčni in umetni mlin, Vič pri Ljubljani. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt, Ljubljana. Leban Fran, zastopstvo za povečavanje slik, Maribor. »Feniks«, zavarovalna družba na življenje, Ljubljana. »Kolektor« Albin Pogačnik, tiskarna, Stražišče pri Kranju. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Vok Ign., veletrgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. Siegel & drug, dr. z o. z., indstrija plat., konopnenega in bombaž, blaga, Ljubljana. Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. Diabolo Separator d. d., trg. s stroji, orodjem, priborom itd., Zagreb, podr. Ljubljana. »» »Pekatete«, tovarna testenin, družba z o. z., Ljubljana. Pletarna v Ptuju, r. z. z o. z., Ptuj. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Novak F., trgovina z manufakturo, Ljubljana. Ornig Jos., veletrgovina z vinom, Ptuj. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Pipan & Cie., kem. komerc. družba z o. z., Ljubljana. Banka Pehani & Ko., družba z o. z., Ljubljana. Zorko A., trgovska agentura, Maribor. »Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka, Ljubljana. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Oblačiinica »Ilirija«, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Lindič .losip, trgovska agentura, Ljubljana. Loeffler Friedrich, veletrgovina bižuterije, Celje, šentjanški premogovnik And. Jakil d. d., p. Krmelj. »Teheran«, orijentalni salon, Mušan Mutevelič, Ljubljana. Sitar & Svetek, graverski zavod, Ljubljana. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. llajny Ivan, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Maribor. Tovarna motvoza in vrvarna d. d., Grosuplje pri Ljubljani. »Delta«, zadruga za izdelovanje perila, r. z. z o. z., Ptuj. »Unio«, družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. »Teheran« orijentalni salon Mušan Mutevelič, Ljubljana. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Pleško M., trgovska agentura in komisija, Ljubljana. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. M Blatnik Vilko, trgovina z usnjem, Maribor. »Jugoelektra«, trgovina z elektrotehničnimi predmeti S. Toth, Maribor. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. 1» Hedžet & Koritnik, trgovina z manufakturo, Ljubljana. Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. Brauns Viljem, tovarna anilinskih barv in kemičnih proizvodov, Celje. II • »Radiok družba z o. z., kemijski in kozmetični izdelki, Ljubljana. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Manufaktura »Rekord«, Ljubljana. Prometna bančna družba z o. z., Maribor. Fajs Mirko, agentura in komisija, Celje. »Tekstilbazar« družba z o. z., trgovina z manufakturo, Ljubljana. »Jugoautomat« trgovska družba z o. z., Maribor. Lešnik Fran Ksav., glavna zaloga Maggijevih izdelkov, Maribor. Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. Krisper Ant. Coloniale, veletrgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom, Ljubljana Zorko A., trgovska agentura, Maribor. Mastnak Alojz, trgovina s kolonijalnim blagom, Celje. »Kovina« prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d. Maribor. L. Slanovec »Jugospecial«, družba z o. z., trg. agentura in komisij, trg., Ljubljana. Šoper Franjo, trgovina z deželnimi pridelki, Dol pri Hrastniku. Zorko A., trgovska agentura, Maribor. »Proja« velepražarna kave, mlin za dišave, tovarna kemičnih proizvodov, Ljubljana. Štajerska železo-industrijeka družba, Zreče. »Alpeko« trgovsko-industrijska družba z o. z., Ljubljana. ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. Knjige, časoplae, račune, vlaltke, memorande, kuverte, tabele, lepake, -mr 1111.......... m »ii**.-- Telefon M-5J letake, naročilnice y blokih a poljubnim Številom llatov, barvotlake, omike cenike kakor tudi vac druge tiskovine dobavlja hitro In po imemih Ljubljana, Gregorčičeva 23 1SKARNA MERKUR Častna knjigo- veznica Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trfovsko - lnduitrijiko d. d. »MERKUR« kot iidajatelja in tiskarja: O. MICBALEK. Ljubljana