t PRIMORSKI DNEVNIK in,n* ^ 1 -------- £j*?VKr - Cena 35 lir Leto XVIII. • Št. 114 (5198) TRST, torek 15. maja 1962 ^jDELJO y VIPOLŽAH V BRDIH Srečanje italijanske, slovenske in avstrijske mladine lepa manifestacija miru in prijateljstva med narodi Pozdrav predsednice CK LM Slovenije in nagovori predstavnikov mladinskih organizacij KPI, PSI, M. i. ter avstrijske mladine 1>0 vren, taii.Prave rj’ ,riePrestan dež, de- tki^adino ?'risreno vzdušje I^Hh podmz1-- narodnosti iz treh držav: Av-du8oslavije. O J|'ir inVZduP?e> odločna vo-rfi >1 !?'■ je n, Prijateljstvo med V slasti prišla do izra- T svečani 511 PnSla d0 lzra- Cik? delom zborova- 5’aasar®*8^^ ‘ktf^ine r. oreanizacij Ljud-«ke ^unističn gosl,aviie' Ital'ian-'k( >listi>* mladine, Italjan-1i(J'’'c'ativpne ,m'adine, Mladin-•lov, Marii« Avstvijske sociali-Zveze koroške , >ke S.tne in Svobodne 4el5vt dlne- kniCaCK r]e Pozdravila pred-hl(,e *'rancl'1’l'L'!,cc mladine Slo-L ka Strmole, ki je de- <%!**. njpOBotite točnem današ Mladinci, dragi .ftf Sni,'U prti„,,'?no P°d naslovom l >ai }CSkaJelj;',V0‘ <« vas v 1 , !} °dnosnin Poglobitev prija-}0>wPstrijp B. med mladino Ita-nad’,? .Jugoslavije in J >'d> »Os-i^.1 Prispevek k <. S *ri»t>am:edskih odnosov med S J oČK nJL}« narodi. Taki od-i %,e,.,rttnsif‘ ln državami pa 'n pr: ■0 koristni, koristi-S>«i u na svetu.. t "“rod« *° fudi obstoj in i ki živi v na-ki živi v Skal; ' °dnosov 'Srs*.* po našem glo-pozitivni fakin utrjevanju med temi J f % C* I it S h srečanja. Ljud- t>edi Veniie bo u‘di v k 'Cr«la tl° dajala pobude i Mart;«6 in druge podob-^■NneVS* ,tako da bodo f, r“l’ tradicionalni in So,1;. C,m *irši krog mla- ob^ tako -n '»tniii 7*flan so ______I dltaa 'Veto«, Obiskov. '"»uti eV kr'-. ild°* nit 'L*°Sedi>'iU d® bi se mladina A>,a »15j»linnanila0! fTiav »ned seboj 1*2 sodp)„da bi razširila in :/ S'ž>e “Ropanje in utrdila fijltji? narpJtateljske odnose, S 'J,e k J*ne. mladinske or-2}. ^.dinsk^ranju današ-dkeij-.dttia n.O® srečanja. Ljud-C c Verin nije bo tudi v tali dajala pobude teh —vu. sodelovanje mejah so števil- na 5. strani) Spor med nabrežinsko občino in med Ustanovo za pomoč julijskim in dalmatinskim izseljencem zaradi odklonitve dovoljenja za zidanje novega begunskega naselja v Sesljanu se je sedaj, po sodbi Državnega sveta v Rimu, ki je sprejel rekurz proti županovi odklonitvi tega dovoljenja, izpremenil v spor med nabrežin-skim občinskim svetom in županom ter tukajšnjo prefekturo. Množično naseljevanje beguncev v nabrežinsko občino Stvar je v tem: Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem, ki je že pred časom zgradila v Sesljanu begunsko naselje «Sv. Marka«, obsegajoče 152 stanovanj, je dne 18. marca 1961 vložila na nabrežinsko občino prošnjo, da bi se ji dovolilo zidanje novega begunskega naselja v Sesljanu, ki bi obsegalo kar 268 stanovanj. Tako bi bila na-brežinsko-devinska občina osrečena kar s tremi velikimi begunskimi naselji: z ribiškim naseljem «Sv. Marka» ob izlivu Timave (142 stanovanj), z naseljem «Sent-mavra» v Sesljanu (152 stanovanj) in z novim begunskim naseljem v Sesljanu z 268 stanovanji, kar pomeni — če se upoštevajo še drugi priseljenci v nabrežinsko občino — da bi domače, povečini slovensko prebivavstvo, dobilo ................m........................................................................................................................iiiiiiim.........................m Roma locuta - causa finita? Ob sporu med tržaško prefekturo in nabrežinskim županom zaradi graditve novega begunskega naselja v Sesljanu BUN UMOVA VOJSKA V RAZSULU Suvana Fuma: Sestava koalicijske vlade je odvisna od ZDA Odpotoval bo v Laos, če dobi od Bun Uma pozitiven odgovor na svoje pismo Ameriški mornarji pripravljeni za izkrcanje v Tajski ter za intervencijo v Laosu Posvetovanja med Londonom, Moskvo in Washingtonom PARIZ, 14. — Predsednik zakonite laoške vlade Suvana Fuma, ki je sedaj v Parizu, je nekemu časnikarju sporočil, da bo odpotoval iz Pariza na področje Giare v Laosu, kjer je pripravljen sestati se z Bun Umom in s Sufanuvongom. Dodal je, da za sedaj nima nobenega jasnega načrta, razen tega, da misli potovati v Laos skozi Rangun. Suvana Fuma je dobil novo va- bilo, naj bi se vrnil v Laos in nadaljeval razgovore za sestavo koalicijske vlade. Tak poziv je dobil tudi od Bun Uma, čeprav ni hotel ta do sedaj nič slišati o kakem kompromisu. Sedaj pa, ko je njegova vojska v razsulu, se je odločil za nova pogajanja. Bun Um je razglasil obsedno stanje po vsem Laosu. Kralj Savang Va-tana pa je v svojem govoru v parlamentu pozval laoške voditelje, naj poizkusijo najti mirno rešitev. Vojska Patet Laosa je namreč te dni napredovala in zased- la mesta Mung Sing, Nam Ta in Huei Sai. Kakor poroča Reuter, je okrog dva tisoč Bun Umovih vojakov in nad tisoč civilistov pobegnilo v Tajsko. Guverner obmejne tajske pokrajine je obvestil svojo vlado o «poplavi beguncev« in zaprosil za pomoč. V Vientiamu pravijo v zahodnih vojaških krogih, da so Bun Umo-ve čete sedaj v slabšem položaju kakor kdaj koli prej, čeprav so jih oborožili s sodobnim ameriškim orožjem in so jih urili a-meriški vojaški inštruktorji. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiniiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNfNNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu« POLEMIKA MED STRANKAMI SE NADALJUJE ^°ditelji KD zatrjujejo Q bodo izpolnili obveze ^°i5na5' KSh v Saragat poudarja, da politika sodelovanja s PSI nima demokratičnih alternativ ?opisnik» upravne milijo s* fcSsSteai t S 1 uresničenje V tem smi-govoril v Boc-v Astiju, PRI Reale govoru v Ri- ____ je KD, PSDI in PRI vedno bolj okviru predvolil-' nerodno v sedanjem «umetnem kl* ' in lažnem položaju«: če ne bo prišlo do vladne križe, je to, po njegovem mnenjil, samo zato, ker je te strahke sram, da bi priznale svoje napake. Pod naslovom «Novi centrizem in levi center« prinaša jutrišnja številka glasila PSDI «Giustizia» uvodnik, v katerem Saragat poudarja, da novi centrizem sili nujno njegove pobornike, da se pridružijo ne le liberalcem, ampak tpdi neofašistom, hkrati pa da potegnejo za seboj del demo-kristjanske levice. Novi centristi opravičujejo svoje vezi z neofašiz-mom z domnevnim pojavom novega frontizma strank levega centra, v resnici pa , gre za njihovo slabo vest, ker nasprotujejo »procesu demokratizacije širokih slojev delavstva, da bi kristalizirali hegernonske pozicije demokrist-janskih magnatov in najbolj nazadnjaških kapitalističnih interesov in njihovih liberalnih prirep-nikov« in tako preprečili najnujnejše reforme v korist delavskega razreda. Saragat zatrjuje, da socialdemokrati, republikanci in socialisti ne bodo podpirali zahtev, ki bi presegale okvir vladnega programa, ker bj to, vodj(o vpdo na mlin despice KD in njenih liberalnih prirepnikoV; vztrajali pa bodo, da se dosledno izpolnijo vse prevzete obveze. Glede tega je Saragat' «previdno optimističen, zaveda se, da to sicer ne bo šlo gladko, vendar je «naša moč prav v tem, da politika levega centra nima demokratičnih alternativ«. Kdor se bori proti politiki levega centra — pa tudi če ima pri tem polna usta demokracije — pristaja že s tem samjm na logiko konservativnosti jn reakcije, s tem pa na ustrezno politiko, .to je na protidemok-atičho politiko — zaključuje Saragat.1' Ai P. Kip ko fa .......... k'be Qad'a. če ne bo f1#,«. v Ra. Uspeh ev Segnija ni P tsiJdu desnice, sta {8?toatp*vavn Amendola v bi't i*k ? JlastiPrav "asprot-V} v Učno V Poudaril, da til84 za oblast in je Sv°je povsem -N »odčn^eznike; spri- dl. nillnnot nnn. . J« ✓ nujnost Vpo- V Sr su« er.sence» vseh S N dru‘i A-nondola pa C* iK0s*edni*;1?’ da so «do-'lz'ie Ph .dn> resno /.l »'(% v|deti yseh onih, ki Pv S?« ih'61,0 mori neapeljskem S.iT2 k Protttite°. demo- u^iitikV tlč?° KD’ u’ i kjV rto?.ie Pri* ■ re£orro»; do- ^ £ouui*;P«d; . emu razredu, j. ^ 2 enotno borbo pa je v °‘*i ^4lakipo lcvem Hval T oajhuiše 1 J® tudi- da Dillon in Norstad na IX. konferenci denarnega sklada RIM, 14. — Jutri se bo začela v Rimu IX. konferenca mednarodnega denarnega sklada, ki bo trajala do 18. t, m. Konferenca bo tajna. Razpravljali bodo o naslednjih vprašanjih: monetarni in finančni odnosi med državami »svobodnega sveta«; sedanji in bo. doči gospodarski razvoj in bančno vprašanje ZDA in Zahodne Evrope; največja mednarodna denarna vprašanja; razvoj evropskega skupnega tržišča in njegovi vplivi na svetovno finančno in trgovinsko dejavnost; razna vprašanja v zvezi z investicijami v razvijajoče se dežele. Konference se bodo udeležili guvernerji, oziroma predsedniki državnih bank iz Anglije, Zahodne Nemčije, Francije. Belgije, Nizozemske, Avstrije in Italije: ravnatelj mednarodnega denarnega sklada Jacobson, generalni ravnatelj banke za mednarodne poravnave, ameriško vlado pa bodo zastopali: zakladni minister Dillon (ki bo imel tudi razgovore s Tremellonijem, Fanfanijem in guvernerjem italijanske državne banke Carlijem), državni podtajnik zakladnega ministrstva Robert V. Roosa, svetovavca predsednika Kennedyja za gospodarske zadeve (Heller) in za politiko trgovinske izmenjave (Peter-sen). Prisoten bo tudi vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi Norstad, ki bo celo govoril nn otvoritvenem zasedanju, medtem ko bo Dillon govoril ob zaključku konference, Ameriški predsednik Kennedy je po sobotnem posvetovanju z vojaškimi voditelji odredil odhod skupine ameriških vojnih ladij, ki pripadajo sedmemu brodovju, v Siamski zaliv. Na ladjah je okoli tri tisoč mornarjev, ki so pripravljeni, da se izkrcajo v Tajski in da eventualno intervenirajo v Laosu. V Bangkoku je predstavnik tajskega zunanjega ministrstva izjavil. da ZDA niso začele uradnih pogajanj za izkrcanje ameriških čet. Pripomnil je, da ne izključuje možnosti pogajanj v tem smislu. Načelnik ameriškega vojaškega poveljstva za pomoč Južnemu Vietnamu je prišel včeraj nepričakovano v Bangkok, kjer se je razgovarjal s tamkajšnjimi funkcionarji o položaju v Laosu. Govori se, da je prišel v Bangkok, da koordinira ameriško vojaško dejavnost v primeru, da bi se Kennedy odločil poslati ameriške čete v Tajsko in Laos. Sinoči je tajska vlada sporočila, da so okrepili svoje vojaštvo na laoški meji. Okoli dva tisoč laoških vojakov, ki so zbežali v Tajsko, pa sedaj pošiljajo z letali v Vientian in Luang Prabang. V Bangkoku niso prav nič. zadovoljni z izraženo artieriško politiko 1 v Laosu, ki teži po tem, da se sestavi koalicijska vlada pod predsedstvom Suvane Fume. V Bangkoku trdijo, da bi navzočnost nevtralnega Laosa ob tajski meji bila nevarna za .Tajsko prav tako kakor bi bil nevaren «izrecno komunistični Laos«. V Washingtonu se je nocoj zvedelo, da so tisoč ameriških vojakov, k, so na Tajskem, razmestili ob reki Mekong ob meji z Laosom. Razen tega Je bil sklenjen sporazum s tajsko vlado o izkrcanju tisoč ameriških mornarjev z ladij, ki so priplule v Siamski zaliv. V Washingtonu bo jutri v Beli hiši sestanek med Kennedyjem in voditelji kongresa. Govorili bodo o Laosu. , - • Danes je v Moskvi sestal z ministrskim podpredsednikom Ko-siginom britanski poslanik Roberts v zvezi s položajem v Laosu. Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da Velika Britanija podpira ZDA pri njenih u-krepih v zvezi z laoško krizo. Pri. pomnil je, da politični in diplomatski koraki za lešitev laoške krize niso še končani. Velika Britanija je v stiku s Suvano Fu-mo, ki je sedaj v Parizu. Angleški predstavniki so pozvali Suvano Fumo, naj obnovi svoje razgovore z Bun Umom in s Sufanuvongom. Končno je predstavnik izjavil, da bo ženevska konferenca o Laosu — ki tehnično še vedno zaseda — morda v kratkem sklicana na zasedanje. Suvana Fuma ie v Parizu tudi izjavil, da je rešitev vprašanja glede sestave vlade narodne enotnosti, ki bi ji predsedoval on, odvisna od korakov voditeljev vien-tianske vlade in od ameriških vo-di.eljev. Ni pa hotel komentirati novic, češ da je dobil iz. Vientia-na brzojavko, s katero se mu ponuja ministrstvo za obrambo in notranje ministrstvo v zameno za obveznost, da ne bo teh ministrstev prepustil «komunistom». Pripomnil je, da je njegov odhod v Laos odvisen od odgovora, ki ga pričakuje od Bun Uma na njegovo pismo, in je dodal, da »ni pesimist«, kar se tiče rešitve laoške krize. »Razgovori v Washingtonu in Moskvi med Američani in Rusi,« je dodal, «kažejo, da ne bi smeli h:‘"i preveč pesimistični.« Včeraj je radio Pate; Laosa poudaril, :m. so zasedli M-j.-r, S'ng 111 Nam Ta, ker so se \. Uh dveh' krajih zbirale Bu Umove čete za novo ofenzivo. Zasedba kraja Huei Sai pa je bila potrebna, ker je tamkajšhja Bun Umova vojska zbežala takoj ko je izvedela za padec Nam Ta. Evakuacijo tega kraja je sicer potrdila tudi Bun Umova vlada v Vientianu. Ponesrečen atentat na Sukarna Rgdio Dža-bil danes DŽAKARTA, 14. karta je javil-, 'da je bil danes izvršen atentat na predsednika Sukarna, ki pa ni uspel. Pet o-seb je bilo laže ranjenih, atentatorja so aretirali. Uradno poročilo, ki so ga pozneje objavili, pravi, da je bila policija pred molitvami za muslimanski praznik, ki bi morale biti davi v predsedni- ški palači, obveščena, da je voditelj gibanja «Darul Islam* dal ukaz svojim devetim pripadnikom, naj skušajo umoriti predsednika. Odredili so vse varnostne ukrepe. Vendar pa je davi neznanec streljal na predsednika, ki pa ga ni zadel. Med petimi ranjenimi je tudi predsednik poslanske zbornice. Sukamo je bil na stopnicah pred predsedniško palačo in se je pravkar bližal mikrofonu, ko je neznanec ustrelil proti njemu. Svečanost so nemudoma prekinili. Ni še znano ime atentatorja, ki pripada fanatični sekti «Darul Islam*, ki hoče napraviti iz Indonezije muslimansko republiko. Pred svečanostjo so aretirali devet moških v zvezi z informacijami, da se pripravi atentat na predsednika. Pozneje je predsednik Sukamo umeten dotok okoli 2.500 Občinarjev italijanske narodnosti! Tedanji nabrežinski župan (izdaja dovoljenja za zidanje spada v izključno pristojnost župana) je zaprošeno dovoljenje odklonil iz dveh razlogov: ker predlagani gradbeni načrt spada v program, ki mu je namen načrtno in na umeten način izpreminjati narodnostno sestavo nabrežinske občine v škodo njenega slovenskega pre-bivavstva, kar je v navzkrižju s posebnim statutom londonske spomenice, ki tak način potujčevanja slovenskih občin ne dovoljuje, in tudi iz razloga, ker zidanje celih vasi za begunce prav v nabrežinski občini ni v skladu niti z gospodarskimi in socialnimi interesi beguncev samih. Saj so v nabrežinsko občino naseljeni begunci povečini prisiljeni živeti daleč od svojih delovnih centrov, ali pa loviti ribe, kjer jih ni... Znano je namreč, da je večina teh beguncev zaposlena v Trstu, ali v Tržiču in da papirnica v Stipanu, kjer bi morda lahko deloma našli zaposlitev, seveda v škodo domačih delavcev, gradi za svoje nameščence lastna stanovanja. Proti županovi odločitvi, s katero je, seveda, soglašal tudi občinski svet, se je prizadeta ustanova pritožila na Državni svet v Rimu, ki je najvišje upravno sodišče. V obrazložitvi svoje pritožbe se je ustanova sklicevala na odlok notranjega ministrstva in ministrstva za javna dela od 31. marca 1961, ki je določil, da ustanova od 5 milijard lir, katere so ji bile nakazane za zidanje begunskih naselij, uporabi kar 3 milijarde in pol za zidanje begunskih naselij v tržaški provinci. Ustanova si je seveda za izpopolnitev svojih gradbenih načrtov izbrala nabrežinsko občino, kjer so bila že zgrajena večja begunska naselja in kjer baje že obstajajo in se obetajo nove možnosti zaposlitve begunskih družin, posebno... pomorščakov, »ki čakajo, da se nastanijo na tamoSnjem o-brežju«! Glede razlogov, s katerimi je župan odklonil zaprošeno dovoljenje, je ustanova v svoji pritožbi vzdrževala stališče, da se mora župan, ko odloča o prošnji za gradbeno dovoljenje, omejiti le na presojo, ali je prošnja v skladu z določili urbanističnega zakona iz leta 1942 in s stavbenimi pravilniki in da je torej zavrnitev njene prošnje za gradbeno dovoljenje, utemeljena le z zgoraj omenjenimi razlogi, protizakonita ter da županovo sklicevanje na mednarodne dogovore in na razloge socialnega značaja, ki se protivijo dovoljenju graditve novega begunskega naselja v nabrežinski občini, presega njegovo oblastveno pristojnost. Seveda se je župan odločno uprl takemu tolmačenju svoje oblasti, sklicujoč se tudi na besedilo svoje prisege, ki ga obvezuje na predsedoval sestanku s svojimi I spoštovanje ne samo urbanistič-sodelavci v predsedniški palači. | nega zakona iz leta 1942 — od ka- iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiniitiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Včeraj so Referendum v ALŽIR, 14. - Alžirska z, da bo referendum o samoodlo lija pa bodo izvolili ustav da pripravlja posebna k___ stavo neodvisne Alžirije, kj bodo dali ustavodajni sku; ni v razpravo najbrž do ko; julija. Takoj ko se bo usta' dajna skupščina sestala, ji sta izvršilna oblast in alžirska vlada izročili oblast skupščina bo takoj sestavila vo alžirsko vlado. Alžirska tiskovna agencija je danes sporočila, da se je alžirski zunanji minister Dahlab sestal v a zunanjega ministra om za alžirske zadeve odločno odgovorile na fašistični teror 1. julija izvršilna oblast je sklenila, I zultati; temeljito hoče namreč raz-v Alžiriji 1. julija, 22. ju- f i*kat' vse možnosti za mirno re-o skupščino. Zatrjuje se tudi, zvršilne oblasti predlog za u- Alžirci, ki so zgubili potrpljenje zaradi nenehnih napadov fašistov popustljivosti francoskih obla-odgovorili danes popoldne z istreljevanjem skupin Franco-s tem da so streljali nanje ečih avtomobilov. Ubili so 'rancozov. okoli 60 pa jih ra- Pieteklo noč so se oasovski teroristi znova oglasili tudi v Franciji. Na pariškem področju so po- ______vzročili šest močnih eksplozij, ško- petek popoldne v Franciji s fran- da je ogromna, toda k sreči ni bi-coskim ministrom za alžirske za- i0 človeških žrtev. Sinoči so zane- deve Joxejem. Duhlab se je nocoj vrnil v Tunis in je, izjavil, da so e-viansni sporazumi konkretna stvar, nost in se bode v celoti izvajali. Dodal je, da je bil sestanek s francoskim ministrom za alzirsike zadeve potreben, zato da sta proučila položaj ir. odredila potrebne ukrepe. »Ne mislimo zavzeti mesta izvršilne oblasti, ki sedaj upravlja Alžirijo,# je dejal Dahlab, »nasprotno, okrepiti hočemo njeno oblast in ji poskrbeti vsa potrebna sredstvi za izpolnjevanje njene težavne naloge.« Danes so v Alžiru odredili policijsko uro od 19 do 8 'zjutraj. Oasovci so danes znova zaostrili svojo dejavnost in so do večera ubili v Alžiru osenjnajst ljudi, 28 pa ranili. Prišlo je tudi do več spopadov t varnostnimi kilami, toda kakor vedno, so vsj oasovci srečno zbežali. Včeraj so fašisti ves dan ubil, v Alžiriji enajst ljudi, ranili pa dvajset. V zadnjih oseminštirideseth urah so aretirali dvajset članov OAS. V uradnih krogih pravijo da so » zadnjih dveh tednih samo v Oranu pregledali petnajst tisoč oseb, zaslišali so jih pet tisoč, aretirali pa 214. Razen tega so v istem času zaplenili veliko količino oiožja. Prvikrat po mnogih tednih so tilj tudi požar v poslopju, kjer sta uredništvi lista »Humanite« in »Liberation«. Požar so kmalu pogasili, in škoda je majhna. Spomenica Bonna ameriški vladi BONN, 14. — Kakor napovedano, je kancler Adenauer sprejel danes ameriškega poslanika Dow-linga. Njun razgovor je trajal več ko dve uri. Zjutraj se je ameriški diplomat sestal z državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Cšrstenšom. Do razgovora med kanclerjem in Dovvlingom je prišlo na zahtevo ameriškega državnega departmaji in spada v okvir Ken-nedyjevih prizadevanj, da bi dokončno odpravili nesoglasja in spore med VVashingtonom in Bonnom v zvezi z ameriškim načrtom o Berlinu. Zatrjuje se, da je Dowling sporočil Adenauerju, da se ameriška vlada ne čuti vezana na nobeno togo formulo o Berlinu in da mi*:l’ naiLilievšti razgovore s Sovjetske zvezo, čapiav sj ne dela utvar,. da hod o mogoči nagli re- šitev, na drugi strani pa upoštevati predvsem stališče bonske vlade pri postavljanju predlogov sovjetski vladi. Zahodnonemško stališče so danes določili na seji vlade, ki ji je predsedoval Adenauer. Ta je obrazložil celo vrsto pripomb k ameriškemu načrtu, ki bodo obrazložene v spomenici, katero bodo poslali ameriškemu državnemu departmaju po ameriškem poslaniku Dotvlingu. Po sestanku Adenauerja z Dow-lingom so objavili uradno poročilo, ki pravi, da je bij »dosežen po-pol zporazum o vseh bistvenih točkah«, in da bodo sledili razgovori #0 nekaterih podrobnostih«. Napovedana stavka kmetijskih delavcev RIM, 14. — Vse sindikalne organizacije so razglasile 48-urno stav-ko kmetijsikih delavcev. Stavka bo 28. in 29. maja, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Vodstvo FIOM, ki je zasedalo 12. in 13. maja v Milanu, je sprejelo resolucijo, s katero odobrava predloge tajništva, ki bodo sporo-čeni delodajalcem, in pooblašča tajništvo, da takoj odpove delovno pogodbo na kovinarsikem sektorju ter naj stopi v stik z drugimi sindikalnimi organizacijami, da se določijo splošne smernice za nadaljnjo akcijo. terega je preteklo že 20 let, n katerih se je temeljito izpreme-nita tedanja politična in socialne ureditev sveta — temneč vseh zakonskih določb, ki izhajajo iz sedanjega državnega pravnega reda, v kateri nedvomno spada tudi Ion. donska spomenica s svojim statutom in določbe ustave, ki slonijo predvsem na socialnih načelih, Zupan se pri svoji odločitvi seveda ni mogel sklicevati na predpise splošnega gradbenega pravilnika, sestavljenega v smislu urbanističnega zakona, iz enostao-nepa razloga, ker je ta pravilnfle takrat čakal že več kot tri leta na dokončno odobritev pristojnih ministrstev (občinski svet ga ja odobril že 14.VU9S7). Hitra sodba Državnega sveta Ustanova za pomoč beguncem je dosegla, da je Državni svet — pri katerem po navadi čakajo podobni spori na rešitev mesece in leta — rešil njeno pritožbo v rekordno hitrem času in popolnoma njej v prid. Tudi Državni svet s* je v svoji sodbi, ki je bi la objavljena 24. marca 1962, postavil na stališče, da mora župan presojati vprašanje gradbenega dovoljenja le z vidikov, ki jih predvideva urbanistični zakon iz l. 1942 i« da je županovo sklicevanje na določbe statuta londonske spomenice in na razloge socialnega značaj- •• navzkrižju z zakonom ter da sega njegovo oblastveno ob m na tem področju. Sicer pa — ■ da ja Državni svet v zvezi z t njenim statutom — ne gre tt aplikacijo kakega državnega z na, pač pa za tolmačenje me-. .. rodnega dogovora, ki je pridržano le osrednjim držaunim organom. Gornja sodba Državnega sveta je bila dostavljena dne 10. aprila 1962 ne več prejšnjem u županu, ki je bil zavrnil prošnjo za gradbeno dovoljenje, ker je ta med pravdo odstopil, pač pa novemu županu, ki je bil izvoljen na njegovo mesto. Obenem je zmagout-ta ustanova pozvala novega župana, naj ji v 10 dneh izda zaprošeno gradbeno dovoljenje. Zupan si je seveda pridržal odgovor po proučitvi celotne zadeve, tudi ker je bil medtem končno odobren splošni regulacijski načrt za nove gradnje. Grožnja s komisarjem Toda še preden je župan uspet rešiti vprašanje omenjenega gradbenega dovoljenja, ju nastopila namesto Ustanove za pomoč beguncem — tukajšnja prefektura. (Nadaljevanje na 2. strani) Tito Segniju BEOGRAD, 14. — Predsednik republike maršal Tito je prejel brzojavko predsednika italijanske republike Segnija. Ut se mu zahvaljuje za čestitke ob izvolitvi za predsednika republike Italije. Najvažnejša novica prihaja tokrat iz Laosa, kjer Je vojaka Patet Laosa te dni močno napredovala in zasedla tri važna mesta, okrog 2.00« Bun Umovih vojakov in nad 1-M* civiiiatov pa je pobegnilo v Tajsko. Bu Umove čete so sedaj v slabšem položaju kakor kdaj koli prej, ča. prav so jih oborožili s sodobnim ameriškim orožjem in so Jih uriii ameriški vojaški inštruktorji. Zato Je Kennedy poslal 3.000 mornarjev sedme (lote, ki so pripravljeni, da se izkrcajo na Tajskem in da eventualno intervenirajo v Laosu. Po drugi strani je predsednik zakonita laoške vlade Suvana Fuma, ki Je sedaj v Parizu, izjavil, da bo odpotoval v Laos ter Je pripravljen, pogajati se za sestavo koalicijske vlade. V Bangkoku pa niso prav nič zadovoljni s tem, češ da bj bil nevtralni Laos ob tajski meji prav tako nevaren, kakor (izrecno komunističen Laoss. Tudi iz Indonezije Je prišla razburljiva vest. da Je pripadnik fanatične sekte (Darul Islam« napravil atentat na predsednika Sukarna, ki pa na srečo ni uspel. Sekta hoče napraviti iz Indonezije muslimansko republiko. Po tolikih pokolih — včeraj la predvčerajšnjim so fašistični oasovci ubili zopet 2» Alžircev — se Je včeraj po mnogih tednih zgodilo prvič, da so Alžirci zgubili potrpljenje in so popoldne odgovorili z obstreljevanjem skupin Francozov, tako da so streljali nanje iz drvečih avtomobilov; ubili so 1( Francozov, okrog 60 pa Jih ranili. Alžirska zsčasna izvršilna oblast pa je sklenila, da bo referendum o samoodločbi v Alžiriji I. julija, 22. Julija pa bodo izvolili ustavodajno skupščino, ki bo sd-stavila novo alžirsko vlado. Danes Je v Spanij) že št ir Ido-seti dan stavke, kj se Je udeležuje blizu sto tisoč delavcev. Stavkajoči uživajo solidarnost vsega delovnega ljudstva na svetu. Glede ženevske konference, na kateri so razpravljali včeraj • pripravi skupnega besedila za sporazum o prepovedi vojna propagande, Je dal v VVashingto-nu voditelj ameriške delegacija Dean zelo značilno izjavo: da ba po njegovem mneniu možnost za sporazum med ''“hodom in Zahodom mnogo večja, ko bode ZDA kon.iie se.laojo vrsto Jedrskih cksp ozij, in ko bo tudi ZSSR končala napovedano eksplozije. Borba za pozicije tudi v Vietnamu £e od leta 1954, ko se je z ženevskimi protokoli končala osemletna vojna v Indokini, nekdaj najbogatejši francoski koloniji, francoski miniaturi britanske Indije, besni v eni od teh riževih skled pravi orkan. To ni nedolžen vihar v kozarcu vode, ki se umika takoj, ko popiješ vodo do polovice. To je tropski tajfun, ki kopiči nevarne oblake, zavraten monsun, ki stopnjuje že tako do skrajnosti napeto atmosfero, še več — kronična kriza, ki razjeda od znotraj in zunaj, podnevi in ponoči, v suhem in deževnem času, nagnilo stavbo Južnega Vietnama in Jo grozi razklati na dvoje, kakor razkolje strela drevo, če trešči z vso silo v njegovo krošnjo. Odkar so leta 1954 potegnili bambusovo, zaveso med severno in južno polovico Vietnama in proglasili sedemnajsti vzporednik za državno mejo, ni miru na riževih poljih Mekonga, brusijo svoje nože uporniki Viet.konga, južnovietnam-ske osvobodilne armade, pošilja Pentagon generale s Štirimi zvezdami v Saigon, «naj-bolj evropsko mesto na Daljnem vzhodu», v zadnjem mesecu pa tudi transportna letala in helikonterje, celo 5 do 6 tisoč ameriških vojakov je že tam, del VII. ameriškega brodovja pa patruljira v Južnem Kitajskem morju, da bi s svojo navzočnostjo opogumil akcije Diemovih vojakov. Ameriška obveščevalna služba pa je tudi ugotovila, da kakih 3500 kitajskih vojakov uri sevemovietnamsko armado in da se je kakih 15.000 se-vernovietnamskih borcev infil-triralo v vrste vietkonških borcev, vendar pa zatrjujejo celo v Saigonu, da ni v Severnem Vietnamu nobene uradne sovjetske ali kitajske vojaške misije, ki bi pripravljala gverilce za boj proti južnovietnam-skemu režimu. Upori proti južnovietnamske-mu režimu niso več na dnevnem redu kot pred leti, vendar Je še dobro v spominu, da se Je decembra 1960 kar pet elitnih padalskih bataljonov uprlo Diemovi diktaturi in da sta letos, 27. februarja, dve vojaški letali bombardirali Diemo-vo palačo. V Saigonu so takoj objavili posebni komunike, v katerem je poudarjeno, da Je šlo le za akcijo dveh pilotov, ne pa za napad, ki bi ga pripravila kakšna politična organizacija. Uradna propaganda Salgona skuša prepričati ves svet, da ima Diem na svoji strani vse sloje, vse — razen levice, po tem napadu pa se je izkazalo, da se tudi na pilote, ki se vračajo iz Amerike z ameriško pilotsko knjižico, ne more več zanesti. Šestdesetletni potomec mandarinske družine, ki je v XVII. stoletju prešla v rimskokatoliško vero, sedaj pa pridiga «peršonalizem», formulo, ki sloni na konfucionizmu, avtokraciji in katoliški morali, preživlja težke trenutke, morda najtežje v svojem življenju. V Washingtonu zatrjujejo, da bi ga Američani prav gotovo že zdavnaj zamenjali, če bi našli drugo primernejšo osebo, toda v situaciji, kakršna je danes, je ta križar trenutno e-dini, na katerega stavijo v a-meriški prestolnici svoje karte. Ali niso tudi na Koreji od začetka pa do konca vsiljevali starega Sing Man Rija, v kitajski državljanski vojni <1946-1949) so se postavili na stran Kuomintanga in izgubili, v Indokini so koj po zadnji svetovni vojni podprli Francoze v njihovi osemletni vojni proti Vietminhu, investirali v to akcijo več milijard dolarjev in izgubili. V kraljevskem Laosu so se angažirali moralno in materialno na strani Bun Uma, voditelja desničarske frakcije in le z največjo težavo krmarijo z njegovim čolnom po nemirnih vodah Laosa. Veriga strateškopolitičnih policij in alians, ki so jih Američani pripravili v zadnjih desetih letih v Jugovzhodni A-ziji, je najslabša prav v Južnem Vietnamu. Že od 1. 1956 odlagajo južno vietnamske oblasti referendum o združitvi o-beh polovic in od tedaj ima Diem vse večje težave v lastni hiši. Ta referendum je bil pred viden z ženevskimi protokoli Predsednik N go Diem je med tem potisnil iz političnega živ ljenja vse svoje potencialne na sprotnike, zadal je smrtni u darec vsem tako imenovanim privatnim armadam, če je bilo treba se je tudi ijdvarjal, kakor velevajo to zakoni orientalske politike, toda ali bo Diem preživel Dlema? Ali bo njegova stavba preživela viharje, ki se zbirajo nad strehami Šaigona? Ali ga bodo Američani rešili? Kako? Eni priporočajo metode, ki Jih je uporabil britanski maršal Templer (tedaj še general) v Malaji, drugi pa, da bi se morala Diemova vojska povečati na 200.000 vojakov, civilna garda, ki šteje sedaj 100.000 ljudi pa organizirati kot prava vojska. Dr. Eugene Staley, ki je lani v imenu predsednika Kennedyja obiskal Južni Vietnam, predlaga tudi povečanje ameriške vojaške pomoči na 400 milijonov dolarjev letno. Le-ta pa je predlagal tudi ustanovitev posebnih utrjenih vasi, tako imenovanih «a-grovilles», kamor se vietkon-ški gverilci ne bi mogli tako lahko infiltrirati. Toda prvi opozarjajo na to, da Južni Vietnam ni Malaja. Na Malajskem polotoku je bila uprava razmeroma solidna, saj je bila pod britansko kontrolo, gverilci so bili Kitajci, ne Malajci, zato so jih laže izolirali in prikazali kot sovraž nike ljudstva. V Južnem Vietnamu pa so vietkonški borci kakor riba v vodi, to vodo pa predstavlja ljudstvo —■ konkretno kmetje. Na Malaji je dal general Templer posekati cele gozdne komplekse, kjer je le slutil, da se krijejo gverilci, v Južnem Vietnamu pa to ni mogoče. Ali bodo morda tamkajšnji kmetje bolj za Diema, če bo ameriško letalstvo uničilo njihov pridelek zato, da ne bi del tega prišel v roke upornikom, se sprašuje neki ameriški list. Kriza, ki se je začela kot organiziran odpor proti Diemo-vemu režimu in dobila potem vse značilnosti državljanske vojne, je že zdavnaj prerasla okvire hladne vojne. V tej vojni so namreč Združene arža-ve direktno angažirane, Kitajska indirektno, saj meji na dolgi črti na Severni Vietnam, ki ga podpira z orožjem in vojaškimi inštruktorji, Sovjetska zveza pa moralno in politično. Združene države prikazujejo vojno v Južnem Vietnamu kot bitko za lastno varnost, to deželo so spremenile v veliko ameriško sidro v Aziji, francoske oficirje so že zdavnaj zamenjali ameriški «ran-gers» (komandosi), francoska ietala ameriški dvokrilci, ameriški veleposlanik v Saigonu je postal siva eminenca južnega Vietnama, ameriški vojaki pa so za javnost še vedno le ((inštruktorji#. Kitajci žele ohraniti in po možnosti še razširiti sedanji «cordon sanitaire#, varnostni pas, ki obdaja njihovo deželo in obsega za sedaj Severno Korejo in Severni Vietnam, Sovjetska zveza pa je močno zainteresirana na tem, da bi a-meriški tiger izgubil čimveč zob in izginil z južnega roba azijskega kontinenta. Sam po sebi Južni Vietnam gotovo ni življenjsko važen za Združene države, toda v današnjem na bloke razdeljenem svetu, v verigi strateških, političnih in ekonomskih pozicij, ki sta si jih zagotovila Zahod in Vzhod v Aziji, ima Južni Vietnam svoje točno določeno mesto. To je poligon, kjer merijo velesile svojo moč in kombinirajo nove poteze. Združene države pa se posebej sklicujejo na to, da branijo v Južnem Vietnamu tudi neodvisnost Lao-integriteto Siama, interese RAZSODBA OKROŽNEGA SODIŠČA V BEOGRADU Milovana Djilasa čaka še 8 let in 8 mesecev zapora Poslal jc v tujino rokopis z zaupnimi podatki, čeprav je po izpustitvi iz ječe izjavil, da ne bo storil ničesar, kar je v nasprotju z zakoni Roma locuta - causa finita Ob sporu med tržaško prefekturo in nabrežinskim županom zaradi graditve novega begunskega naselja v Sesljanu (Nadaljevanje s 1. strani) »j* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Okrožno sodišče v Beogradu je obsodilo danes Milovana Djilasa zaradi objavljanja zaupnih podatkov na pet let strogega zapora oziroma vštev-ši obsodbo iz 1. 1957 na skupno kazen 13 let zapora. Potemtakem bo moral Djilas, ki je bil v januarju 1961 pogojno izpuščen iz zapora, skupno z današnjo obsodbo presedeti v zaporu osem let in osem mesecev. Sodišče je nadalje odločilo, da se Djilasu odvzame honorar, ki mu pripada za knjigo, v kateri je objavil zaupne podatke. Poleg tega po obsodbi sodišča ne bo smel pet let po prestani kazni nastopati v tisku, na radiu, televiziji in javnih sestankih. Sodišče je ugotovilo, da je Djilas kriv, ker je konec preteklega leta poslal, ne da bi obvestil o tem pristojne organe, v ZDA rokopis »Razgovori s Stalinom«, v katerem je več zaupnih podatkov posebne važnosti za odnose Jugoslavije z drugimi državami od 1. 1944 do 1. 1948, do katerih je prišel kot zastopnik jugoslovanske vlade oziroma član jugoslovanske državne delegacije, kar je Djilas tudi priznal. V svojo obrambo je Djilas navedel, da so ti zaupni podatki bili že prej objavljeni in da so zato izgubili značaj zaupnosti. Sodišče je obrambo Djilasa ocenilo kot neutemeljeno in ugotovilo, da je te zaupne podatke dopolnil z osebnimi vtisi in da jih je izvlekel iz konteksta dogodkov in tako popačene aktualiziral in povezal s sedanjimi dogajanji na svetu, kar je služilo reakcionarnim inozemskim krogom kot material za zaostrovanje hladne vojne in sredstvo za kompromitiranje jugoslovanske politike. Po mišljenju sodišča, Djilas teh podatkov ne bi smel objaviti brez dovoljenja pristojnega jugoslovanskega organa. Pri določanju kazni je sodišče upoštevalo, da je Djilas prekršil pismeno vlogo, ki jo je prostovoljno poslal 14. januarja 1961 zveznemu izvršnemu svetu, da ne bo storil ničesar, kar bi bilo v nasprotju z jugoslovanskimi zakoni, in da se bo vzdržal vsakega političnega delovanja. odločnost, da opustim ose dejav-|je bil noš odnos do n jena. Po iz- B. B. nosti, ki so povzročile mojo aretacijo in obsodbo. Ko bom torej izpuščen iz zapora, te ne bom loteval nikakršne politične dejavnosti, ki bi nasprotovala jugoslovanskim zakonom ali bi imela za posledico mojo kazensko odgovornost ter povzročila Kakršnokoli škodo moji državi. Pran loko v bodoče nikomur ne bom dovolil ponovnega natisa moje knjige ,,Novi razred”.# Ta izjava, je rečeno v poročilu, doslej ni bila objavljena na njegovo željo — kar kaže, kako fair pustitoi se je M. Djilas lahko svobodno gibal in prišel v stik s komer koli je hotel ter spreminjal mesto svojega bivanja po lastni želji, pa čeprav je bil na pogojnem izpustu. Toda v nasprotju z dano obljubo je Djilas v času, ko je še trajala pogojna obsodba, nadaljeval svojo dejavnost s publiciranjem političnih pamfletov v inozemstvu, poslužujoč se pri tem podatkov, do katerih je prišel kot visok funkcionar jugoslovanske vlade in predstavnik Jugoslavije. S pismom od 7. maja 1962 prefekt dr. Pasino opozarja župana, da je dolžan podvreči se sodbi Državnega sveta, ki izrecno ukazuje izvršitev svoje odločbe s strani upravne oblasti in ga poziva, naj za to poskrbi ,v 10 dneh, ker se bo v nasprotnem primeru postopalo namesto njega v smislu zakona, Z drugimi besedami: prefekt napoveduje v smislu čl. 10 Občinskega zakona imenovanje komisarja, ki naj bi izdal namesto župana Ustanovi za pomoč beguncem dovoljenje za gradnjo novega begunskega naselja z 26H stanovanji v Sesljanu. Nabrežinski župan je na to pismo takoj odgovoril. V svojem odgovoru opozarja župan na dejstvo, da je — kakor se je ob- mininimimiiii»«i>iii'........iiiiiiiiiiih....m.....................................................................min......»"m.........."» ŠTIRIDESETI DAN STAVK V ŠPANIJI Niti policijski pritisk ne more upogniti delavcev V Bruslju demonstracije v podporo Španskih delavcev vezal — ponovno proučil vso zadevo tudi v zvezi 2 regulacijskim načrtom, ki je bil medtem odobren, itj da je po zaslišanju občinske gradbene komisije ugotovil, da predloženi gradbeni načrt ustanove za pomoč beguncem ne odgovarja določbam regulacijskega načrta. Obenem župan informira prefekturo, da so vsi slovenski svetovavci nabrežinske občine vložili pritožbo na italijansko-jupo-slovanski odbor v smislu čl. S posebnega statuta proti gornji sodbi Državnega sveta, v kateri vidijo kršitev pravic, ki so zajamčene v posebnem statutu londonske spomenice. Priložil je pismu te pritožbe in sporočil, da je iz gornjih razlogov in na podlagi novih ugotovitev moral v sporazumu z ob- dejanje namesto nadrejena upravna obl • ^ Tu pa nastane na^re> fid1' fu-, nje, ali sodba Državni t * VQ, kazujp nabrežinskemu ,, izda zaprošeno gradben° prit1' ^JO nje? Nikakor ne! Sod ji f,a sveta samo ,1«* bili razlogi, s kater župan odklonil raPr0,'<'J!^jr«l:^ 'lino1 nje neupravičeni in Pr ■ j(š S svojo sodbo pa dr*,a^n tol J'i!, loča o naprošenem podlagi kakšnih novih 4r{| ’ na podlagi eventualni ^ ^ ritualnih s!cd(, mentoo. /z tega sieao - JjjŽ či0o, brežinskt župan, k® L,«, *, H dovoljenje ne -------- ---------------------------- * — je Državni svet Pr.ou'~gVi činskim svetom zavrniti Ustanovi I dopustne, pač pa h ’ u«i , « «, —-----------s l-------------- ----------------------- n., .-ii, ,...U m« DrZ j/ ii„ " 4 .. » 1 za pomoč beguncem prošnjo za graditev novega begunskega naselja v Sesljanu. Kdo ima prav? MADRID, 14. — Predstavnik rudarjev, ki stavkajo v več španskih pokrajinah, je izjavil dopisniku AP, da rudarji zahtevajo nacionalizacijo rudnikov. Njihovi lastniki uporabljajo pri pogaja- šeno pozdravljali. V mošeji je bila slovesnost ob muslimanskem prazniku »Kurbam Baham*, ki spominja na svetopisemsko žrtev Abrahama. Naser in Seradž sta se pred njih z delavskimi zastopniki po I množico objela. Agenciji Srednji različnih krajih različno taktiko, vzhod je Seradž izjavil, da bi To škoduje delavcem. bil lahko zbežal že dva tedna po Stavke v Španiji trajajo že 39 aretaciji leta 1961 in da je bilo dni. V zadnjih dneh se je stav- v ta namen vse pripravljeno. Pouka razširila še na druge industrij- daril je, da ni hotel izkoristiti ske objekte v Barceloni. Tudi v te priložnosti, ker je hotel priti pokrajini Huelvi v Andaluziji je pred sodišče, zato da bo lahko v tamkajšnji rudnikih začelo stav- »rekel vse, kar je imel reči*. Toko 4.500 delavcev. V Severni Spa- da sedem tednov po njegovi are-niji nadaljuje stavko približno taciji so mu sjrske oblasti spo-75.000 delavcev. Prav tako še ved- ročilei da ga nimajo namena po-no stavka 25.000 delavcev v Bil- staviti pred sodišče. Tedaj je skle-bau, kljub močnemu pritisku vla- nil bežati skupno s sirskim pode, naj bi se vrnili na delo. B>- ročnikom, ki ga je stražil v bol-skajika pokrajina je ena od treh n|jnici zapora v Mezze. Seradž pokrajin, kjer velja izredno sta- je šesti bivši sirski minister, ki nje. V soboto je policija skušala je pribežal v Egipt, s pritiskom prisiliti delavce, naj | ^ zapQra ^ Seradž zbežal ob. se vrnejo na delo, vendar pa ni uspela, V Asturiji stavka še ved-1 ^ ^..u.n‘,0rIn0 P°roSnika vo* __ «nnn jaške policije. Formoze itd.! Tako prerašča državljanska vojna v delti Mekonga čedalje bolj okvir lokalne vojne. To pa je zelo nevaren razvoj. Kje je garancija, da se ta vojna nekega dne ne razširi. Kje je garancija, da bo o-stala lokalizirana na sedanje področje! M. O. Pred dnevi je tajništvo zveznega izvršnega sveta za informacije tujim novinarjem izdalo poročilo, v katerem je rečeno, da je ugotovljenei, da je Djilas dajal material za protijugoslovanske Članke -v inozemstvu. Razen tega je Milovan Djilas s svojo najno. vejšo dejavnostjo tudi prekršil status obsojenca, ki se nahaja na pogojnem izpustu iz zapora. Ko je bil v zaporu, je Djilas predložil prošnjo za izpustitev iz zapora, Njegova prošnja in prošnja njegove matere sta bili uslišani. Po teh prošnjah torej in ne na pritisk od zunaj je bil Djilas izpuščen. Ob tej priložnosti je Djilas v svoji pismeni izjavi zveznemu izvršnemu svetu napisal: «Ko mislim na to, da sta praksa in razvoj v notranji in zunanji politiki ovrpla vse tisto, s čimer sem povzročil svojo aretacijo, sodni proces in proti meni izrečeno sodbo, se mi zdi, da bi lahko bila podlaga za mojo izpustitev na prostost volja in trdna no 35.000 delavcev. V belgijski prestolnici Bruslju so bile včeraj demonstracije v podporo stavkajočim španskim delavcem. Španskemu veleposlaniku so izročili resolucijo, s katero izražajo solidarnost z vsem španskim ljudstvom, ki se bori za iz- Glcnn in Shepard povabljena v SZ . , MOSKVA, 14 — Kozmonavt Ti-boljšanje življenjskih pogojev in ,ov je danes da sta bila in vseh deset se je odpravilo v tesno in brezzračno klet. Pomanjkanje zraka v tem prostoru je začutil prav najmlajši o-trok. Davi zgodaj je jokal in mati ga je umirila. Ko pa so se pozneje starši zbudili, so videli, da je otrok ves moder in da se duši. Nardozza je stekel v bližnji bar ter poklical rešilni avtomobil. Otrok pa je kmalu po prevozu v bolnišnici umrl. Policija je uvedla preiskavo. Dojenčka jc pustila v cerkvi PALERMO, 14. — Občinski u-službenec Tanino Bordonaro je danes zjutraj našel pri krstnem kamnu v neki cerkvi nekaj dni starega dojenčka ženskega spola. Dojenček je bil zavit v volneno odejo fn je priklical pozornost Bordonara z nenadnim vekanjem. Ta je hitro poklical župnika, žup. nik pa policijo, ki je potem poskrbela, da so otroka oddali v zavetišče. Poleg dojenčka so našli tudi zavoj z oblačili. Policija je u-vedla preiskavo, ki naj ugotovi, katera mati jg v cerkvi zapustila svojega otroka. za temeljne svoboščine. Demon- ameri£i(a kozmonavta John Glenn strantje zahtevajo tudi izpustitev L Alan shepard povabljena, da aretiranih delavcev in drugih dr- obišieta Sovjetsko zvezo, vendar žavljanov, ki so zaprti žara l po- (in , ,4 o tem ne gre njej. P r i? izključno le Držav ne®" ttjjj. katerega se prizade .rk ] lahko obrne. Toda to še ni vse: v*raCfi>j ■ i . Vr ..gfli ^ katero gre, ni samo r pfJ h, pa je obenem em'n Ls1* ^ politično. Ce se Pre^nl*ls» 'H, Državnega sveta I® , il štotj končno v smislu zak (ki velja za postopek P jjt* Si^ J nim svetov), je PraV /0tcA )%' ... _____ za a jh#i n«! se ne more imetii *jJ “>« W poznejših mea . j r smislu nih določb, kakor jlA ; Pr nega statuta in čl. •> ‘ rfi L italijansko - jugosloV« ^F ki so — če že ne za * .(fjvj se, sicer neupravičen®1 ^1' vsaj za upravne oblet1' ^is|9 ma obvezne. st K U*.'' <*“• I>J P' • r t I# Ce bi ne bilo ne samo vprašati, * JI"« Umnostjo se itabjans^ e k,j »k vmiski. odbor. vrcdV h et #>«( vanski odbor, pre posebnega statuta, jjčJ 'ki in s kakšno legitimnostiij tudi sam prefekt dr. * <*u( iiuui r - *-.< - - - - ot,‘v sedanjo funkcijo Vr v oi‘\ 1«^* komisariatu za Tržas -, t ■ 1 Ce gledamo na Cri' s tega vidika, je na fsfji 4 da bi bil nabrežintk' {t j iom. o/ lit,11 skladu z zakonom, odklonil izvršitev sod^ )f(^| ga sveta, kakor je ^j, \(‘- Seveda ni v naši ^ preprečili imenovaM*^^ s katerim grozi P” jrC , iv.j*1 - ■ F i. h pu, ce ao njega padla zadnja beseda- sIt prepričani smo, da ® jJt. J pu, če do njega Iv'* pred zgodovino, kat*,e vsekakor neizprosne. «lltllllltllMMImMtlllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIimiltllMIIIIIIIIIN«millllllllflltlllttMIMI|ll>,>,l> hniige ^ glpciali&če m p ■IVM?01 V > 7 JjHi h J p* .Sls' Cctvorčki v Bosni DOBOJ, 14. — V soboto okrog 22. ure je v dobojski bolnišnici 42-Ietna Fatima Artukovič rodila 2 deklici in 2 dečka. Fatima Artukovič je gospodinja iz vasi Ra-duše pri Tešnju. Ta njen porod je bil osmi. Vsi štirje otroci so zdravi. CALTANISSETTA, 14. — Štiri osebe, ki so bile očividci padca nekega duhovnika, so v tem dogodku videle ((srečno naključje#. Zmenile so se in igrale loterijo. Padec duhovnika jim je res prinesel srečo. Zadeli so namreč 10 milijonov lir in sicer tako, da so dr. Arcangelo Graci, učitelj Gio- vanni Camerota in trgovec Nicola Nola zadeli devet milijonov lir, ker so igrali skupaj, medtem ko je tajnik strokovne šole Vincen-zo Puliaro, ki je igral sam, zadel 800.000 lir. *** RIM, 14. — Zunanje ministrstvo je odredilo, da bo vsaka družina italijanskih rudarjev, ki so se te ženega toliko denarja, da se je dni smrtno ponesrečili v belgij- pretekli teden vrnil v Lukanijo, skih rudnikih, dobila enkratno po- odkoder je pripeljal s seboj že- moč v znesku 200.000 lir. no ter štiri otroke, ki imajo 10, «* * 6 in pet let, najmlajši pa se je RIM, 14. — Ministrstvo za po- rodil šele 20. aprila letos. Pridru-šte in telekomunikacije sporoča, žila pa se je še svakinja z otro-da je bila z današnjim dnem uve- I koma 3 in 2 let ter še tašča. Pri-dena služba Telex z Gano. I speli so v Milan v petek zvečer Filmska igralka Natalle Wood v Cannesu za premiero Ulma »Vsakemu svoj pekel* p.. Ni $ 'Nil AAAš glnbhu ^ blilttribtvc S Izbrani »likarji za nagrado Marzotto PARIZ, 14. — Razsodišče za nagrado Marzotto za slikarstvo pod imenom «Evropska skupnost 1962», ki pa sestavljajo Carlo Gutiio Arpan, Friedrich Bavl. E. E. L. De VVilde, Emile Langui, Carl Lin fert, Francois Mathev, Berto Morucchio, Roland Penrose, Herbert Read in Michel Tapte, ?e imelo več sestankov v Parizu pod predsedstvom Paola Marzotta, da bi izbralo slikarje, ki naj jih povabi na razstavo za nagrado. Razpis nagrade določa udeležbo največ 70 slikarjev iz sledečih držav: Belgije, Danske, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Luksemburga, Holandske in Italije. Povabljeni so lahko slikarji raznih narodnosti, če se le udeležujejo umetniškega življenja v eni izmed navedenih držav in tam prebivajo. Razsodišče je soglasno sklenilo, da povabi 64 slikarjev, ki bodo predstavljali Francijo, Dansko, Nemčijo, Belgijo, Luksemburg, Veliko Britanijo, Grčijo in Italijo. Iz Italije so določeni: Luigi Boille, Giuseppe Capogrossi, Maria Lui-sa De Romans, Piero D’Orazio, Lucio Fontana, Virptlio Gutdi, Anton Mušič, Achille Perilli, Mimmo Rotella, Angelo Savelli, Toti Scialoja, Tancredi in Renato Vol pint. Razstava Alberta Giacomettija na beneški bienali BENETKE, 14. — Med razstavami, ki bodo na beneški bienali z večjim številom prikazale nekatere umetnike, bo porovo zelo pomembna razstava del Alberta Giacomettija, posvečena kiparstvu in slikarstvu tepa švicarskega umetnika. Razstavo bo pripravil umetnik sam. Kipar, slikar, grafik in uesnik A. Giacometti se je rodil 1901 v Stampi (Švica). Njegov oče je bil slikar impresionist Giovan-ni Giacometti. S kiparstvom se vr,c II ‘i k.." Ženevi in kmalu P ■ ji i Ijati. Po drugi_ P°Ju Icj1^ i**1 voj* V- Giacometti v *» j. zopet slikati. O ,jt- 4 ^ pisal Jean Paul S** J L Vlak brez v01"*fi* J , 15. junija v ,-7 , • Dva hektara ze1 ,O<0 ti h Bandit* (Italijo)’ DA)r.'Zemlj« j* ^ • Farrebigue* (Fr®rt s nak riž• (Italijo)’ S H- FIRENCE, 14. -7. V?VT’iik; razstavo inkunobuO j(p J ^ ..Ju Razstava je v zVeZ„AP& kodeksov iz tosa ®“^ z “J * nekaterih članov meriških bibliof’10 ' eri. LONDON, 14: \: jetski pesnik (®Vi ir;,rx.» >$4 s Louis Armstrong mF t. 4. zvečer srečala v jeiš , ^ skem hotelu no W nt t j JR, bil prirejen L1 |,\ ski plasbenik Je px trombo igral rusko oii’- .*• RIM, 14. - dJ/| ijj v New Torku- jJt r/ . Franciscu. Boston r pela je v M \ • mesta otrok* ( pf h 160.000 dolarjev- f f i- .. d;«... do S* la v Rimu do ga meseca. K $ lit ^jj^jgCIjNEVNIK Po gospodarski blokadi iSZf^razmjupoljedeMm trilctlli l\aČrt $ I merna podzemeljska bogas-j! „ZaS°tavljajouspešnoindustrializa-lJ° dežele - Možnosti za tuja podjetja fj Po ,?i* *a takšna vročina, 'k ' M'? Konakrija se je !'i! »i* !o na ®*Jre^v>diti. Njegove j,.*V rien/jVr>0St prekrite od ' fch ^eveTki nkrd°Šenj VE‘ fdfc*. to ■„®Sno ^nčno pripeko. ", i , bolj primor, ki pretežno it#* ti!’*5’ vtem u *Vr°Pske predele fM* •-> v Predelih doma- K>' H' .!*k*nih i, s» v« Je treba priznati, ^Kl’. pov!ode U!lce zato izredno naj s, K„ ---------------------- i KSLSCA 15. maja 1962 NEZADRŽNI RAZVOJ GVINEJE 'ivaj0 p.' nai Sl bo tam, kjer i^opejci, naj si bo, Afri- K domačini JjiS I',1”’.^Ottakri da ni ’’ilo vedno fL; !fU Po Je Postal čisto MS. ko0SVOboditvi- se Pra-CNU u*,0 « je Gvineja o-. otonialne sužnosti. II. V b>5?S‘is0mhntna kanalizacija )« en«, ra bl e malodane od- / ^PfL0ti ki SG ,V K * dn? tefko b0riti’ j«1 (L.. °d vQi:,^obesec,no obkro- pilil*' je »■* ,V..VSakem P°g’e- fi‘IC k*r ti * >, »*"JlSu e j' na , . Paž bilo mogoče, poniji ^ ?JU tta ye**lta pozornost > * „ . ..I*j e v a 1 e b il. »»soji .ajsem 48511 čim - ž>vljenja. Mesece kreditna in tehnična sredstva ter strokovnjaki. In prav zaradi tega je pretekli mesec gvinejska skupščina sprejela zakon o investicijah, ki se v njem predvidevajo tudi investicije tujega •privatnega kapitala. Sedanji prehod na reševanje velikih nalog svojega gospodarstva, Gvinejci imenujejo »pozitivno akcijo«. Ta akcija je predvsem osnovana na tem, da se prebude doslej neizkoriščane u-stvarjalne sile ljudstva, ki je doslej — v težnji, da se obranita svoboda in neodvisnost dežele — pokazalo nenavadno navdušenje, in to prihaja do izraza na vsakem koraku. Konec aprila, postavimo, so se v Konakriju zaporedoma vršili sestanki Demokrat-ss partije. To je bilo prav tisti teden, ko je vlada izglasovala važne sklepe glede na novo a-grarno politiko. Eno glavnih vprašanj, ki se je o njih na teh sestankih govorilo, je bilo vprašanje riža. Mesece in mesece je Gvineji primanjkovalo riža, ki je osnovna hrana ljudstva. Prehrana prebivalstva je bila skrajno ogrožena, grozila je lakota. Pa se ^'»al, ulice, vodovod, '‘»»ali9 j^°da za Pitje, gra-*l bi br bstvarili parki. ftfOuV*** zares ne šlo, A ok ‘em, 48511 ~ še prav i 'tMh odkril8 in 1«60. le- di Ni' Nervenc-'' nep°‘ i pi Sl i “aotlvK n 1Je od zunai <, N Va Co0sti deželc' Za- Hi;/°sle(lnnJ0 gospodarsko po-j«>K tap0 Postavljal svoje *ivihfe- In °d strani jlA % ’ toda n Je pomoč sicer » § S?* tudienT Ka,d°Stnem ob' H* uUre,-ni blla ta pomoč (fr* ■* ' a Za gvinejske po- ** hS* . , blokada je * dfftadj!!* tadn“° ,Pred nedavnim. ’< znova^prite- -ie ‘rf '' dotedanjega y S\a$ Z Gvineji, katera "V ^>k ,*9van, natn‘m gospodar-°! ; 'H iNdnarUspela pridobiti iri*J \ ' »o !l°dni ugled. Deže- Sol”'' tekhUKeležile Pravkar [K h S*ke vibl' neobjavljene v kt*j t* t iv, :tl8eBtI..Voine proti Gvineji, Postalo nerodno. LNjt " nePd Vičiti »voje sta-a bl 8e zamerile bj 'Ni, 0s(aviti z Gvinejo k»iiVN» w ■ f, Nj ‘d s ,a tabodne sile le li * fi.,',liiča iaV° Popravljajo «/ N«a'’0stio’w°i-8e Gvineici 1 SkeS prVe tlh izpolnjevanja t5!’ u bsčna tr‘letnega gospo-Nv, Po,va- NaJvečja pozor-•' Ifai. a razvoin nnl ip- S 1 M N'; Nter7* razV0JU, polje' l - 'hoin ®* za°stalost so j8ju občutili na last- i kol OioSn * zaost Kh v J0 občutili Im go*Podarske blo- Sa bljv«. k bogasrvo neiz- V '“O9, '•lil,. je navzlic temu na sestankih govorilo takole: riž, to je važna stvar, zares, toda ni to naše največje politično in gospodarsko vprašanje. Naše bogastvo je v zemlji, treba ga je samo izvleči iz nje. Treba je delati, zakaj samo tako bomo rešeni skrbi za naše družine. Seveda so po drugi strani predstavniki partije odgovarjali: toda s praznim želodcem ni moč voditi političnih akcij. Gvinejci sprejemajo danes na sestankih svoje množične politične organizacije, ki zajema — lahko trdimo — domala vse odrasle gvinejske može in žene, vse postavljene jim naloge, obvezujoč se, da jih bodo do konca izpolnili, pa čeprav za ceno osebnih žrtev in samoodpovedi. Pripravljeni so na to, kot so bili pripravljeni pred osvoboditvijo žrtvovati zanjo svoje življenje, Z novim zakonom o investicijah ,je vlada omogočila delovanje tujim privatnim podjetjem, katerim je zagotovljeno, da ne bodo nacionalizirana ali razlaščena. Nasprotno, bodisi že obstoječa kot tudi nova podjetja bodo celo deležna davčnih olajšav. Poleg tega so predvidene zaščitne carine za vse blago, ki se ga proizvaja v deželi, s čimer bo konkurenca tujega blaga povsem odpravljena. Pod ustrez- nimi pogoji bo dovoljen celo izvoz vloženega kapitala, kakor tudi del dobička in plače strokovnjakov, ki so zaposleni v privatnih podjetjih tujih lastnikov. S tem v zvezi je marsikje v Konakriju čuti pripombe, češ da je Gvineja z omenjenimi u-krepi preširoko odprla svoja vrata. Takšne »bojazni* so, po mnenju Gvinejcev, brez podlage, bolehajo na abstraktnosti, ker pač' ne upoštevajo načela, da je na osnovi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nedotakljivosti moč sodelovati z vsemi narodi in deželami. Verjetno pa bodo že zgoraj omenjeni pridržki bolj v zvezi s sebičnim strahom nekaterih držav za lastne interese v Gvineji, kot pa za interese Grineje same. Predsednik Seku Ture je pred nedavnim, ko je govoril o gvinejski revoluciji, rekel, da ie njena politična vsebina že izpolnjena in da je «težišče revolucije zdaj prešlo na področje gospo! darstva.* S tem je vsekakor hotel poudariti, da je prihodnost gvinejskega ljudstva v prvi vrsti v njegovih lastnih rokah, se pravi, da bo tem lepša in srečnejša, čim večji bo doprinos njihovih naporov in dela za dvig kakovosti in obsega proizvodnje na vseh področjih materialne in duhovne ustvarjalnosti. Dorothee Blanck je triindvajset let staro pariško dekle poljskega porekla, ki Je bilo do pred kratkim skoraj povsem gluho. Medicina ji je pomagala in JI na široko odprla vrata v lilmski svet. Sedaj se uči še baletnih veščin IZ UMETNOSTNIH GALERIJ \ Karel Zelenko v «Tivoliju» PODJETJE FIAT - VELIKAN MED VELIKANI Vrednost lanskoletne proizvodnje 641 milijard lir V enem letu izdelanih in prodanih 632 tisoč avto- •T mobilov in 30 tisoč traktorjev - Načrti za razširjenje dejavnosti - Soudeležba pri javnih delih - Zaposluje 112 tisoč ljudi r, TV; V' - - n Fiat Je v vrsto dosedanjih uspelih vozil vključila še novo vozilo , «tS0n, ki ga vidimo na sliki Za dobo po drugi svetovni vojni lahko rečemo, da je doba motorizacije, Spomnimo se le prvih povojnih let v Trstu samem. Čeprav je bil Trst pred vojno med tistimi mesti Italije, ki so se razv°ja. Za to pa """""'Uii Ve’ V prvl vrstl ,,M,iiiiiHi„„lllmnlllllltlllMll(l(M)l„ ||H i,lliniiti„i„„ m, „ n,,, i„ii,„Hllll„„„ Minil, min, mi, nmninnii,, 1,1111, luimnHiu m iihihii, m krepko motorizirala, je bil leta 1945 in 1946 in še tudi kako leto pozneje avtomobil v Trstu, če ne redkost, pa prav gotovo teže dosegljiva želja. Danes pa v središču mesta že nimaš kam ^ > 'V W*mla osnove K' J Bf ')|'kc:ionni Raztolmačiti >5 K, f1 kaže možganska kap sika ne elr, v ksp- ' ‘A 'V44iniaSt0pa možsan' ij*!’ (J feS, j »bajo Pnmerov pri v/ nNv f811 Usu ‘sanl, krvnli ’ Ut, SklerJ' pri katcrih ?d’;l l,Xhk° Pov“Z°..žil- Pri teh ' Vj ^ h rj^nje a]r°c^ že neznat- K* Ni kap tudi ICJ !>*' * t," Pa navnaniega razl°-\iri *tK Hat °V‘Sabim afn° vedno v sni fi\/j 1 bih a . !m° do spaz- */, > v mozga- jft J 'v '>bi?c*anskeiI eriie’ ki Pri* '4 x *ia ykivu hra- 'i1 • X liuHi Te kr4e do-■ Atfl.l 8 8* Prav,Je L visokim % ki lma' l*W lV« ti°‘ezen u 1 pa ka-Ni |t|aka 1, ki povzroča r>cdvie' :n0t na primer . N: kot tp«il ir nadledvičnih /j sS ;>0Kr4 ■-* ■ lahko na- Vj, b,“ 1 f/t %% u' . >-arK,,! elje. s ort jl», M h so naj-zu-strah. Vixvu i* ra-zhi»«: stran. C* tuJ»kosti itd- O >» P°8lediceh kreev S° V51" S?®" pri 60 itt*r*jah"e' da Priba’ Jah v obliki ki- možgane. Dostava te hra-deloma odvisna tudi od širine (lumena) možganskih arterij. Ce so te arterije zaradi krčev zožene ali Pa popolnoma zaprte, bo preskrba možganov s kisikom zmanjšana ali pa bo povsem ustavljena, in sicer v tistem delu možgan, ki jih oskrbujejo tiste žile, ki so zaradi krčev zožene. Ker pa je možgansko tkivo napram pomanjkanju kisika izredno občutljivo, bo začelo zaradi pomanjkanja kisika propadati in degenerirati, To pa se ne nanaša samo na možgansko tkivo okolice, ampak tudi celice ostenja, ki postajajo zaradi nezadostne prehrane s kisikom vedno manj odporne. V kaki meri bo možgansko tkivo poškodovano, je odvisno od jakosti in trajanja krčev. Ko krč popusti, pasira poškodovana žila razdrto možgansko tkivo nekako tako, kot telefonska žica od stebra do stebra. Kri bo po taki žili normalno cirkulirala in pritiskala na stene žile, ki so, kot smo že povedali, poškodovane. Posledica tega bo vretenaste razširitve žile ali strokovno rečeno, nastala bo anevrizma, ki bo s časom postala vedno večja in večja. Nastajanje vretenaste razširitve žil, se pravi anevrizme, je značilnost v drugem štadiju kapi. S katerimi znaki se razodevajo navedeni pojavi, se pravi, kaj zaipaža bolnik na sebi? Bolnik navadno toži o močnem in dolgotrajnem glavobolu, ki se periodično pojavlja in popušča; včasih otrpnejo, mravljinci mu lazijo po telesu, včasih nastopajo motnje v govoru. Nekatere navedene ' znake lahko tudi ob- jektivno ugotovimo. V tretjem stadiju možganske kapi pride do razpočitve vreta-nosto razširjenih žil, kar ima za posledico izliv krvi v možgane. Pri močnih krvavitvah lahko nastopi takojšnja smrt, v drugih primerih pride do nezavesti in omrtvičenosti enega dela telesa ali pa uda; ali pa bolnik ne more govoriti ipd. Takšno obliko kapi razpozna že vsak medicinski laik in postavi pravilno diagnozo že pred zdravnikovim prihodom/ Nastane vprašanje, kako je z zdravljenjem? Z zdravljenjem moremo preprečiti ali vsaj ublažiti krče v žilah, da ne bi prišlo, zaradi pomanjkanja kisika, do poškodbe možganskega tkiva. To dosežemo z zdravili, ki širijo krvne žile. Najbolj pogosto se v ta namen uporablja eufilin, ki ga zdravnik v velikih dozah vbrizgava v veno. Dr. S. B. svoje vozilo parkirati, ker jih je vse natlačeno. Toda to ne velja le za Trst, pač pa za vsa mesta severne Italije, deloma za mesta srednje Italije, dočim motorizacija naglo prodira tudi v južno Italijo, tako da bodo tudi tam v kratkem na istem, kjer smo mi dane;. In vendar je Italija glede tega precej daleč za najbolj razvitimi deželami Zahodne Evrope, da o ZDA in Kanadi ne govorimo. Nekaj številk: V Italiji pride po določenih statističnih podatkih eno motorno vozilo (osebni ali tovorni avtomobil) na vsakih 20.8 prebivalca ali celo, po drugih podatkih, na vsakih 17 prebivalcev. V ZDA pa je odnos 1 avtomobil na 2.3 prebivalca, v Franciji na 5 prebivalcev, v Angliji na 6.5 prebivalca, v Zahodni Nemčiji pa 1 avtomobil na 8 prebivalcev. To se pravi, da je Italija tudi do Zahodne Nemčije za polovico «siromašnejša*, kar se motorizacije tiče. Toda računi pravijo, da se ho Italija še bolj pospešeno motorizirala in da bo razliko med njo in ostalimi deželami krepko zmanjšala. Glede tega nam bosta služila morda sledeča dva podatka: tik pred vojno, leta 1938, je v Franciji prišel 1 avtomobil na 32 prebivalcev, istega leta pa je en avtomobil prišel v Italiji na 121 prebivalcev. To se pravi, da je Italija v povbjnih letih pohitela, kajti en avtomobil na 17 prebivalcev je že krepek uspeh, ki ga ni zanikati. Glavni delež pri tem ima zagotovo ogromno podjetje Fiat, ki zasluži, da se pri njem nekoliko dlje ustavimo, saj gre za pravega velikana ne le v italijanskem, pač pa tudi v mednarodnem ali celo svetovnem merilu. Po svoji proizvodnji namreč prihaja že na četrto me3to na svetu med vsemi tovrstnimi velikani. Iz poročila, ki ga je pred kratkim dal direktor podjetja Fiat prof. Valletta zvemo, da so v tem podjetju lani proizvedli in prodali 631.992 avtomobilov vseh vrst, od katerih so nekaj nad 230.000 izvozili. V primerjavo bomo navedli, da so v istem podjetju leto prej proizvedli 530.655 avtomobilov. K temu je treba dodati, da so v istem podjetju istega leta izdelali tudi 3046« traktorjev, od ksterih so 12.917 prodali v inozemstvu. Spet za primerjavo bomo navedli, da so leta prej proizvedli in prodali 26.908 traktorjev. Se en podatek, ki nam bo prikazal, kolikšno je to podietje. Podjetje je izdelalo avtomobilov, traktorjev in nadomestnih delov v vrednosti za 641 milijard lir, kar je za 96 milijard lir več kot v letu 1960. Kako je možno, da se je v enem samem letu proizvodnja tako povečala? bodjetje Fiat se je v povojnih letin' naglo širilo in večalo. Komij tri mesece po končani vojni, med kateri je podjetje moralo delati izKiiučno za vojsko, se je podjetje že pojavilo na trgu s prvimi povojnimi avtomobili. V tej kratki dobi so delavci, ki jih tedaj ni vodil prof. Valletta, pač pa posebna komisija, izvoljena od samih delavcev, postavili podjetje spet v obrat in od tedaj se podjetje naglo širi. Zal je komisija vodila podjetje le malo časa, ker je vmes posegla državna oblast. Toda ne glede na to je danes Fiat velikan, ki zaposluje 112.000 delavcev in nameščencev, od katerih je 90.000 samo delavcev. Samo v letu 1961 je podjetje sprejelo 15.000 novih delavcev. Seveda, vsa ta množica ni zaposlena le v izdelovanju avtomobilov, kajti sicer bi bili gornji podatki porazna ugotovitev. Ce namreč računamo, da je število delavcev v nemškem podjetju, ki izdeluje avtomobilč vrste «Volswagen», za nekaj desettisoč manjše, in da je proizvodnja tega podjetja nad milijon avtomobilov na leto, bi ne držal niti izgovor, da nemško podjetje izdeluje le en oziroma v novejšem še dva tipa avtomobila, dočim izdeluje italijansko podjetje celo vrsto avtomobilov od • najmanjših «500» do razkošnih «2300» ali celo težkih tovornjakov. Toda za podjetje fiat velja še to, da je precejšnje število delavcev in tehnikov .zaposlenih tudi v izdelovanju traktorjev, ki smo jih že omenili, v izdelovanju letalskih motorjev in celo letal za italijansko .vojsko in za NATO. Kljub temu pa je glavni izdelek podjetja Fiat avtomobil in podjetje jih bo v bližnji bodočnosti vrglo dnevno na trg okoli tri tisoč kosov. Samo ob sebi je umevno, da avtomobilsko podjetje Fiat izdela največ najbolj popularnih ekonomičnih vozil tipa »Fiat 600», ki jih kar mrgoli po italijanskih mestih in cestah in ki jih veliko gre tudi v tujino. Toda «posrečena» sta tudi tipa 1100 in 1300, ki sta prav tako močno v veljavi. To se opaža tudi v, izvozu italijanskih avtomobilov, kjer imajo vprav ti tipi največ interesentov in jih Italija izvaža povsod v svet. Sicer pa je podjetje Fiat razpredlo po Italiji in po svetu celo mrežo svojih podružnic, zastopstev, popravljalnic itd. V Italiji ima podjetje Fiat 25 podružnic, 400 zastopstev in 500 specializiranih popravljalnic. V mil 111111111111 mi 111111 in 111111 iiiiii 1111111111 mil iftiMiiiii 111111 m 11111 Milim 111 lili iiiiiiiiiiiMiiiiiinuriiiiiiiiiiiiiiii uii uii in iiimi imii 11111111 m m nuni 11 itn 111111 n mi m n o OVEN od 21. 3. do 20. 4.1 Nekoliko napetosti v poslih, odložite po možnosti neko potovanje. Zelo prijeten /obisk. Pazite na zoravje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Cas je izredno ugoden za vse trgovce in uradnike. Z razumevanjem boste pomagali prijatelju, ki se na. haja v neprijetni situaciji. Zdravje odlično. DVOJČKA od 21. 5. d« 22. 6.) V delu ne bodite preveč avtoritativni s sodelavci in podrejenimi. Utrdite neko novo prijateljstvo. Odlič. no zdravstveno razpoloženje. RAK (Od 23. S. do 22. 7.) Uspešno boste rešili neko neprijetno vprašanje. Bodite dober svetovalec mlajšim. Zdravje trdno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Srečen dan za umetnike, razumnike ta o- brtnike. Ne zaupajte jezičnim ose. bam. Zdravje zelo dobro. DEVICA (Od 23. 8. do 22. 9.) U-poštevajte očutljivost vaših sodelav. cev, pa se ogibajte nepotrebnih kritik. Načrti za zadnji dan v letu. Nespečnost. TEHTNICA ((Od 23. 9. do 23. 10.) Treznost ta realizem sta neobhod-na, če hočete uspešno dokončati zapleteno delo. Glede čustev: bra. nite pravično stvar. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) zahvaljujoč vaši previdnosti boste dosegli lep finančni uspeh. Proučite vašo srčno zadevo .za- tem Jo razčistite. Zdravje zelo dobro STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V poslu boste morah premagati dokajšnje težave. Zaskrbljenost za. radi neutemeljene ljubosumnosti drage osebe. Nadzorujte zdravje. KOZOROG (od 21. 12 do 20. 1.) Ugodni pogoji za sklenitev dobre kupčije. Radost zaradi prijetne no. vice. srečne ure v teku večera. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Storite vse. da si pridobite zaupanje vaših predstojnikov. Čutili bost* potrebo po miru. Zdravje do. bro RIBI (od 21. 2. do 19. 3.) Preti, rana drznost v poslih bl vam znala škoditi. Rešili boste vse težave v družini. Zdravje odlično. inozemstvu pa se je Fiat uveljavila že v nad sto državah. Toda podjetje se namerava še povečati in v ta namen je predvidenih 190 milijard lir, ki jih bodo uporabili do konca letošnjega leta. Seveda ne gre samo za povečanje podjetja oziroma podružnic samo za izdelovanje avtomobilov, pač pa tudi za podjetja, ki izdelujejo »surovine*, to se pravi za siderurška in metalurška podjetja. Nadalje predvidevajo nove investicije za povečanje pognoov za izdelovanje traktorjev, železniškega materiala vagonov, velikih motorjev, letalskih motorjev itd. Gre, kot vidimo, za povečanje z zelo širokim načrtom. Poleg tega je podjetje Fiat neposredno ali posredno povezano tudi z vrsto družb državnega ah zasebnega značaja, ki se ukvar^ jajo z velikimi javnimi deli doma ali v tujini. Fiat je n. pr. udeležena pri gradnjah avtomobilskih cest, pri vrtanju predorov skozi Alpe, pri gradnjah e-lektričnih central, pri gradnjah avtomobilskih podjetij n. pr. v Argentini, v Tuniziji, Maroku, Libanonu, Grčiji, Jugoslaviji. Fiat je nadalje povezana pri gradnji central v Paragvaju, Pakistanu, Braziliji, Mehiki, Iranu itd. Skratka, gre za zares pravega velikana ne le v izdelovanju avtomobilov, pač pa tudi pri grad-njj drugih 'objektov. Potemtakem ni nič fudnegaj če je Fiat imela v Italiji tolikšen delež pri motorizaciji dežele, ki se je v zadnjih desetih letih, od 1951 do 1961, povečala za petkrat. Karel Zelenko Je doma iz zelene Štajerske, kjer sc je rodil v Celju pred 37 leti in ujedan-ke, s katerimi gostuje v »Tivoliju* bi morale biti le postranski sad njegove umetniške dejavnosti, ki se iztivlja pretežna v kiparstvu m keramiki. Čeprav razstavlja med nami šele prvič, pa je ie pred leti sodeloval na treh razstavah v Italiji ter ie v Mehiki, Ameriki, Afriki, v Sovjetski zvezi in na Japonskem. Ker pošilja Jugoslavija na razstave v tujino le dela onih mladih, ki dobro obetajo, je tako bopat seznam Zelenkovih razstav že pravo zrelostno spričevalo. Zato poglejmo, kako se sam predstavlja v desetih grafičnih listih, ki jih je prof. Černigoj razmestil v Tivoliju. Poznavalec slovenskega kulturnega snovanja bo ko j upotoml, da je sedem izmed del že videl v letošnjih «Naših Razgledih», kar pač izpričuje njih kakovost. Važnejša pa je ugotovitev, da se kipar Zelenko v njih kaže res edino kot grafik nežne a jasno začrtane risbe, ki podaja skoro golo ogrodje predmetov smiselno olajšanih njih dušeče snovnosti. Zelenko ■ pa je dovršil ljubljansko akademijo v času, ko se je vsa umetnost podrejala samo socialistični stvarnosti. Zaradi tega domnevamo, da je dospel do svojega kleejevsko prečiščenega sloga s poznejšim proučevanjem novat orskih mojstrov črte, v katero pa je vnesel mnogo svojega in tudi narodnepa duha. To opažamo zlasti v listih s pticami, katerih ornamentalno okrašeno telo spominja na stične lesene igrače domače obrti. Vprav ta domačnost, ki jo postavlja kontrastno v mrzli svet železobetonskih stolpnic, nas močneje gane. C e pa tenkočutno prisluhnemo šepetanju njegovih rahlospletenih prividov, ujamemo tudi njih prikrito grajo nekih strani velemestnega življenja. Tako v listu «Privezane ptice» podaja v prispodobi naše o-bupne poizkuse pobega iz labirinta mehanizacije, iz uradno pospeševanega zastrupljevanja duha in telesa z glasbo brez sviraiem, tobakom, cocklaili in atomsko prozo, v orjaških »Gradnjah*, ki jih presega let papirnatega zmaja pa hrepenenje po neskaljenem veselju otroka, ki je še vedno v nas, a «Prodajalec srečk* je v resnici le prodajalec svobode, ki nam jo daje bogastvo. In ali ne prikazuje list »Po zabavi» vso praznino plačane zabave • in oni »Ključavnicarštvo* propadanje o-brtno torej ročno izdelanih reči, ki naj bi sedaj v dobi avtomatizacije že spadale v muzej? Ujedanka »Homan tika* pa gotovo ne poveličuje norega domisleka zaljubljenih parov sprehajati se visoko med oporniki nedograjenih cementnih hiš, temveč pronikavo nakazuje nasilno prekinjeno vez med ljudmi in edino odrešujočo naravo, naravo živega zelenja, na katero nas Zelenko opozarja potom prispodob protislovja podanih v večini tu pokazanih del. Razumeti pa moramo, da Zelenkovo karanje ni hudobno, kot ne more biti tako srce res pravega umetnika: je le dobrohoten očetovski nauk dora-ščajočim mladoletnikom. Kolektivna na univerzi V poslopju univerze na Vrdelj-ci so ravnokar otvorili slikarsko razstavo, ki nosi naslov »Prva deželna univerzitetna nagrada za slikarstvo*, sodelujejo pa na njej izključno visokošolci. O-| cenjevalna žirija, sestavljena iz znanih tržaških umetnikov in kri-tikov, si je že pred otvoritvijo ogledala predložena dela in soglasno podelila prvo nagrado, 25000 lir in srebrno plaketo, Klavdiju Palčiču za njegovi snov-nostno obdelani dvobarvni sliki «Interferenca* ter »Povezava*. Sliki kot taki, kot primer snov-nostnepa slikanja, sta vzorno dobri in zlasti »Povezava* je do sedaj najboljše tovrstno Palci-čevo delo. Modra in ožganorjava barva se skladno povezujeta na kvišku stremeče jezike rjaste pločevine, ki jo slikar, skoro konstruktor, še spretno umetno postara s preluknjevanjem, nase-kljanjem in sličnim. Šibkejše J• drugo delo, a to le zaradi prevelike sličnosti razgleda iz letala na zbombardirano snežno pokrajino, posejano z neštetimi zemeljskimi lijaki. Drupo nagrado so podelili Cristiam Qumlavallovi za barvito olje »Kras po dežju*. Zelo sproščeno in v velikih ploskvah tanke barve ustvarjeno jesensko nastrojen je. Tretjo nagrado je dobil Pubio Peterlin, ki po svojem močnem načinu slikanja širokih potez vidno izstopu iz skupin« petih predmetno slikajočih razstavljavcev. Zeleno-modra skoro mesečna osvetljava hiš se ujema z njih mirnim arhitektonskim rit. mom, dočim pestrejša na pol sedeča postava je skupno z ozadjem preveč razgibana za izbrani naslov: »Počitek*. Tulio Gombač s četrto in Gian-paolo Collausig s peto uugruuo sta si kakovostno precej slična. Oba se kažeta v risbah. Prvi razstavlja risbo »Geometrični relief*, ki se ponavlja v trikotnikih, kot «Zenski akt» pretirano označene risbe. Drugi pa podaja dobro knžasto prepletene paralelograme s splošno oznako t pa nas V enako zasnoval • • v . rem zidu* ne prepričuj-di pomanjkanja videza r* menja. Tako imenovane fini grade so bili deležni Cafi ki je tu prešel v snovne. . .«• kanje z večjo možnostjo uspeha, Franco Cappuccto za olje #Življenjski zagon* in pa Vladi« •mir Dolgan, ki tokrat kljub pri-jelni barvi in črti »Mesta* m »Figur* ni uspel bolje prepričati ocenjevalce, je pa vsekakor na dobri poti iz dekorativnosti v resnejše dojemanje umetnosti. Potemtakem so ostala nenagrajena le barvita olja »Školjke* Marija Cappella in podobi Glo-rie Bonačeijeve, Ut pa bi imela nekaj povedati v načinu obdelave vaz v olju »impresija*. Pošteno a nehvaležno vlogo prešibko vpijočega v mlinu sodobne umetnosti pa igra Tullio pa-renzan, ki verjetno slika breg večje stremljivosti, le v lastno uteho, kot to kaže olje »Kmečki mir*. Morda pa se motimo v njegovi preprostosti tn rejeni konj pri polnih jaslih, ki nam moli svoj rep, izdaja le mladostno hudomušnost njegovega avtorja, ki sicer ne bo postal slikar, kot tu izven natečaja razstavljajoča bivša visokošolca Mie-la Reina m Enzo Como, gotovo pa diplomat v svojem poklicu, MILKO BAMBIČ BAGDAD, 11. — Visokošolci v glavnem mestu Iraka, Bagdadu, so začeli z akcijo, na osnovi katere hočejo dokazati, da je bil slavni pisatelj dram, William Shakespeare, po rodu Arabec. Na to misel so prišli potem, ko je dr. Safa Al- Khulusi, profesor leposlovja, v nekem svojem predava, nju na iraški televiziji, govoril o »vplivu arabske kulture na Zahod*. V oporo svojim trditvam navajajo več argumentov, ki bi morda znali tudi imeti svojo težo, vendar sami nikakor ne bodo zadosten dokaz za to, kar bi iraški študentje hoteli doseči. Torek. 15. iiinjii l»»2 Nacionalni program na4,11v3?H1SOrkmHO0VTkth Omnibus' *R’ nato Colassysi 1115 Napredujte v a.ngie- nekaj-^3 30aoiasba po želja” 17 00 nadalJevanJ* Omnibusa; 12.06 Naj. ”inij, " 3° Rls.tl4: TretJa 5lmfont-„rl.jr, novejše pesmi: 12.20 Glasbeni al- Ja; 12 05 &orenJ,kl vokalni kvintet Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas. stopnjo; 9.25 »Prodana nevesta* v ljubljanski Operil 10.15 Izberite melodijo tedna; tl.00 Violinist Byron Ansambel Giannija Safreda; 17.20 Sem in tja (» lahki glasbi; 18.00 Ossfnl^lSDO ^ečaj ^angleške! d!Je:. 1315 ObvestUa; 13.30 Pesmi in kvintet: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Melo- Radijska univerza-. 18.15 Umetnost, književnost ta prireditve; 18.30; Iz ga Jezika; 15 55 Vreme na Ital. italijanskega glasbenega ustvarja. ™r,!|’r; '6 “ ,i<». kester RTV Zagreb; 18.00 Prenos » . . .. HL; 19.00 Poje Mllva; 19.30 Prenos SloV6nnO •'Og. teleVIZt/O RL; 22.15 Tri skladbe Iz koncerta * RTV ZAGREB 20 00 Ekran na e- Count Basla v Miamiju; 22.35 Glas. 5.00 Dobro Jutro; 8.05 Zenski vo. krami — filmski mozaik; RTV ba za lahko noč; 23.00 Prenos kalni kvartet; 8.25 Zabavni kaiei. LJUBLJANA 21.00 Podoba sodob- R.L. doskop; 8.55 Radijska šola z srednjo ne slovenske poesije. k Vreme včeraj. Najvišja temperatura IS, ntjnižja 13.1, ob 19. url 17. zračnf tlak 1011.7 stanoviten, vlaga 72 odst., veter severozahodnik 4 km, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 15.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 15 3°^Ja 7atoPč Sonce vzide ob 4.35 ln u 19.26. Dolžina dneva 14-a7B !» vzide ob 15.09 in zatone Jutri, SREDA, 15- ® £ Nep. Janez IB Ji* S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Stranke odbora sprejele zvišanje tarif zasebnih avtobusnih prog Sklep se nanaša samo na mestne avtobusne proge razen proge A Resolucija o krajevnih financah Najvažnejša točka dnevnega reda sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bilo vprašanje zvišanja tarif mestnih avtobusnih prog, ki jih upravljajo zasebna podjetja. Odbornik dr. Verza je obrazložil stališče odbora in poudaril, da je odbor dosegel, da so podjetja odstopila od prvotne zahteve in da so se zadovoljila s polovičnim zvišanjem. Poleg tega je še poudaril, da sta prefektura in inšpektorat za motorizacijo o-dobrila zasebnim podjetjem zvišanje v višini, ki ga predvideva okrožnica ministrstva za promet. Hkrati pa je dejal, da če občinska uprava zavrne zahtevano zvišanje, se bodo podjetja obrnila na ministrstvo, ki jim bo gotovo priznalo celotno in ne polovično zvišanje, kot ga je dosegel odbor po dolgih pogajanjih. Povedal je, da so mestne proge, za katere zahtevajo zasebna podjetja zvišanje tarif že več let pasivne in da bodo z novim zvišanjem zmanjšali pasivnost prog na polovico. Dodal je še^ da je odbor dosegel pri zasebnikih, da bodo z zvišanjem tarif uvedli abonmaje za delavce in dijake po vzoru Ace-gata in tako imenovani rumeni listek po nižji ceni, ki se ga prav tako dobi na Acegatovih progah. Po mnenju odbornika je bilo to največ, kar je odbor lahko dosegel, da je zaščitil koristi občanov, ki se poslužujejo teh avto-trusnih prog. Kot smo mi svoj čas že poročali, se zvišanje tarif nanaša na sledeče proge: Proga #C» Trg Stare mitnice — Rovte, proga «D» Trg Stare mitnice — Kolonkovec, proga «M» Barkovlje — Miramar, proga «R» Trg Stare mitnice — Gloria — Rovte, ki jih upravlja družba •ASTAR. Za te proge je omenjena družba predlagala zvišanje cene navadnega listka za 5 lir; proga «L» Trg Stare mitnice — Lonjer, ki jo upravlja družba SAP. Za to progo je SAP predlagala zvišanje cene voznega listka za prvi del proge za 5 lir, za drugi in tretji del proge pa za 10 lir, cene voznih listkov za dve vožnji, za vožnjo ob praznikih in za nočne vož- __ * _ __ n C 3««« Tni r\ ta /1 d a a 4 s n a o nje pa za 5 lir. Isto podjetje Je dla predlagalo tudi zvišanje tarif na progi Trst — Trebče s podaljškom do Opčin. Zvišanje cene voznega listka na tej progi naj bi bilo: za listke, ki stanejo do 40 lir, nobenega zvišanja; za listke od’ 40 do 100 lir se zvišajo za 10 lir; listki od 100 do 200 lir pa za 20 lir. Podjetje «La Carsica«, ki upravlja mestno progo Trst — Prosek, pa je predlagalo, naj bi se cena navadnega listka do Kon-tovela-Proseka zvišala za 10 lir, in sicer od 70 na 80 lir; za dvoj no vožnjo pa za 15 lir, in sicer od 75 na 90 lir. Za omenjena zvišanja so glasovali demokristjanski, socialdemokratski, republikanski in liberalni »veRovavci. Proti zvišanju pa so glasovali svetovavci KPI, NSZ, FSl MSI, in svetovavec Tolloy. Odv. Simčič (SL) se je glasovanja vzdržal. V razpravo o tem vprašanju je najprej posegel komunistični svetovavec Tonel, ki je poudaril, da odbornik dr. Verza ni niti omenil možnosti municipalizacije omenjenih avtobusnih prog, kar bi gotovo preprečilo sedanje zvišanje tarif. Zato je najavil, da bo njegova skupina glasovala proti zvišanju. Svetovavec Teiner (PSI) je postavil v dvom odbornikovo izjavo, da so omenjene proge pasivne in da so družbe doslej izgubile že mnogo milijonov. Hkrati pa ni verjel, da so zasebniki pripravljeni še nadalje upravljati pasivne avtobusne proge. Zato je zahteval, naj občinski odbor ponovno prouči proračune podjetij, ki zahtevajo zvišanje. Dejal je, da bodo svetovavci PSI glasovali proti zvišanju tarif. Ravno tako niso verjeli trditvi o pasivnosti prog in o izgubi, ki naj bi jo še naprej imela podjetja, svetovavci Tolloy, Muslin in Guerrieri, ki so ravno tako izjavili, da bodo glasovali proti zvišanju. Poleg tega je občinski svet sprejel še vrsto navadnih upravnih sklepov, med katerimi tudi sklep o razširitvi ceste na Proseku ob začetku Napoleonove ceste, da se omogoči obračanje avtobusov, ki se tam ustavljajo, in podaljšanje proge Trst-Prosek do begunskega naselja S. Nazario. Nato se je začela razprava o regulacijskem načrtu O tem vprašanju je govoril samo socialistični svetovavec dr. Pincherle, ki je zahteval, da je treba na novo izdelati večji del regulacijskega načrta, ker v glavnem ne ustreza svojemu namenu. Ob koncu seje se je zaključila razprava o Pogassijevi in Verzovi resoluciji o krajevnih financah. O teh dveh resolucijah sta govorila samo dr. Pogassi, ki je še enkrat obrazložil svojo resolucijo, in dr. Verza, ki je obrazložil svojo. Nato je župan dal na glasovanje obe resoluciji. Pogassijeva je bila zavrnjena z glasovi strank odbora, misovcev in liberalcev. Resolucija dr. Verze, ki je bila soglasno sprejeta, zahteva boljšo in bolj učinkovito ureditev občinskih proračunov ter se pridružuje resoluciji, ki je bila sprejeta na zadnjem zasedanju Vsedržavne zveze italijanskih občin. PROTI POTUJČEVANJU Jutri zborovanje v Nabrežini V devinsko-nabrežinski občini vlada vedno večje zanimanje za enotno zborovanje, ki bo v sredo ob 20.30 z naslovom; «Proti potujčevanju slovenske zemlje*. Kot smo že poročali, organizira to zborovanje združena slovenska mladina, s katero sodelujejo predstavniki vseh slovenskih mladinskih organizacij. Celotno področje občine je bilo včeraj prelepljeno s plakati, s katerimi mladina poziva na zborovanje vse prebivalce občine in ne samo mladince. Tudi iz drugih občin poročajo, da je mladina podprla občinski svet devinsko-nabrežinske občine, ki se upira diktatu in nevarnosti imenovanja komisarja. Tako so se sestali fantje v Saležu, več sestankov je bilo v dolinski občini in drugod. To je izraz demokratičnega odpora proti naklepom oblasti, da umetno raznarode devinsko-nabre-žinsko občino in da s spremembo etničnega sestava prevzame v roke občinsko upravo krščanska demokracija. Mladinci poudarjajo, da ti naklepi nimajo ničesar skupnega z reševanjem socialnega položaja ezulov, saj se ti nočejo naseliti v novih naseljih, kjer nimajo možnosti za zaposlitev. Zato se tudi zavedajo, da jih v njih -----ih podpira demo- prebivalstvo. 1 — S VUU j v« pravičnih naporih p kratično italijansko Jutri bo predaval prof. Schiffrer Jutri bo zadnje predavanje v Ciklusu «30 let italijanske zgodovine«, na katerem bo govoril prof. Carlo Schiffrer o temi ((Fašizem ln antifašizem v Julijski krajini*. Zaključni obiski Ivana Regenta Po ogledu gradnje Kulturnega doma ter Slov. dijaškega doma -se je ugledni gost poslovil včeraj na sedežu tržaške KPI, danes pa se bo vrnil v Ljubljano Včeraj se je Ivan Regent po večdnevnem bivanju in številnih obiskih v tržaški okolici, poslovil' na sedežu tržaške federacije KPI od svojih gostiteljev, ki so mu ob 18. uri priredili malo zakusko. Za obisk sta se v imenu KPI tov. Regentu zahvalila Davide Pesca-tori v italijanščini ter Karel Si-škovič v slovenščini, v imenu Neodvisne socialistične zveze pa njen tajnik Eugemo Laurenti. Odgovoril je Ivan Regent, ki je med drugim izrazil upanje, da bo lahko ponovno obiskal tržaške tovariše, ter še posebej poudaril nujnost zbližanja in sodelovanja med narodi obeh sosednih držav, še prav posebej pa med delovnim ljudstvom ne samo v tem delu Evrope, temveč na vsem svetu. Dopoldne si je Ivan Regent ogledal Slovenski dijaški dom ter gradnjo Kulturnega doma v Ul. Petronio. V nedeljo je bil gost de. ielncga odbora KPI ter sekcije tržaške KPI v Križu. Ivan Regent je bil kot eden izmed prvih organizatorjev delavskega gibanja na Tržaškem in na vsem Slovenskem Primorju, po- vsod zelo prisrčno sprejet, tako, da je njegov obisk v veliki meri L- Tov. Regent v družbi pred Kulturnim domom prispeval k utrditvi bratskih odnosov med delovnim ljudstvom z obeh strani meje po eni strani, po drugi pa med delovnimi ljud- mi našega področja, ne glede na njihovo narodnost. Danes se tovariš Regent vrne v Ljubljano. Prireditve in objave Gledališča Slovensko gledališče v Trstu priredi v soboto, 19. maja ob 20.30 v prosvetnem domu «A. Sirk* igro Grahama Greena «UVIDEVNI LJUBIMEC» Ponovitev v nedeljo, 20. maja ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu VERDI V soboto ob 21. uri bo osmi koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Maria Rossija in s sodelovanjem violinista Uta Ugbija. Program obsega Hayd-novo Simfonijo št. 96 «Cudež» (novo za Trst), Mozartov Koncert št. 5 za violino in orkester ter Beethovnovo VII. simfonijo op. 92. Danes se začne prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri za abonente reda I in L zadnja predstava Paole Bor-boni z recitalom 1962. V Četrtek 17. maja ob 21. uri u-prizort igralska skupina Gesca Ba-seggia »Grobijane* Carla Goldonija. Prodaja in rezervacija vstopnic pri gledališki blagajni in Prt prodajalni v Galeriji Proti. lllllllllflllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIMIIIIIIIMIIiItlllllllilllltIMIIIIIIIIMUlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIMMIiniHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMMUllllllllllllllllllllllimmillllllllMIMIMIMIIIIIinilllllllllllllllMIMmMIIIII DEŽELNO ZASEDANJE KPI NA SEDEŽU TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI za zaostritev borbe za ustanovitev avtonomne dežele Deželni statut mora zajamčiti Slovencem gospodarski, socialni in kulturni razvoj V nedeljo je bilo na sedežu tržaške federacije KPI v Ul. Ma-donhlrta deželno zasedanje o u-stanovitvi avtonomne dežele Fur-lamja-Julijskfl krajina. Zborovanja so se udeležili predstavniki vseh štirih federacij KPI iz dežele, poslanci in seriatorji izvoljeni v deželnih kolegijih. Osrednje vodstvo KPI je zastopal poslanec Ingrao. Glavno poročilo na zasedanju je imel deželni tajnik KPI Mario Liz. zero. Poudaril je, da mora postati avtonomna dežela osnova za gospodarski napredek tržaške, videmske in goriške- pokrajine, ter za utrditev vseh demokratičnih sil in za uveljavitev pravic slovenske manjšine v deželi. Lizzero je še posebej omenil velik prispevek, ki sta ga doslej dali in ga še dajejo v borbi za u-stanovitev avtonomne dežele PSI, in Neodvisna socialistična zveza, kakor tudi prispevek, ki ga sicer v manjši meri dajeta PRI in P&DI. Toda obžaloval je, da se je v zadnjih časih pripetilo, da je Krščanska demokracija zavrnila skupne nastope vseh regionali-stičnih sil, kar je močno okrnilo enotno borbo za ustanovitev avtonomne dežele. Potem ko je podrobno prikazal sedanji gospodarski položaj tako v videmski kot v goriški in tržaški pokrajini, in še posebej poudaril krizo kmetijstva v hribovitih predelih, kot tudi tržaškega pristanišča in ladijske industrije, je poudaril, da bo treba za modernizacijo kmetijstva ustanoviti posebno deželno S SINOČNJE SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Vprašanju turizma v Devinu in Sesljanu je treba posvetiti večjo pozornost Predvsem bo morala občina rešiti vprašanje gradnje novih kopališč, saj sedanja ne zadostujejo več . Ustanovljena turistična komisija Na sinočnji redni seji devinsko-' nabrežinskega občinskega sveta je bilo odobrenih več prošenj zasebnikov, ki nameravajo na občinskih zemljiščih sezidati stanovanjske hiše. Svetovavci pa so poleg tega tudi odobrili nakup približno 1000 kv. m zemljišča v Sempolaju, ki ga bo občina gd-kupiia od šempolajskega župnišča. Praktično gre za vrt v središču vasi, ki ga bodo spremenili po vsej verjetnosti v prostor za parkiranje. Za kvadratni meter zemljišča bodo plačati 700 lir. Glavna točka dnevnega reda na sinočnji seji pa je bilo nedvomno poročilo odbornika Draga Le-giše, ki je svetovavce opozoril na določene probleme turističnega značaja. Iz podatkov, ki jih ima pokrajinska turistična ustanova, je razvidno, da je bilo v letu 1961 na področju Devina in Sesljana 79 turističnih objektov s skupno 387 sobami in 1.752 posteljami. Poleg tega je treba še omeniti, da imaio campingi prostora za skupno 1.800 ležišč. V primerjavi z letom 1960 so se turistični objekti povečali za 7 enot, število sob se je povečalo za 61, število postelj pa za 124. Poudariti pa je treba, da bosta letos začela obratovati še dva nova hotela in dva penziona, tako da bo letos na področju Devina in Sesljana skupno 444 sob s 1.865 posteljami ter 1.800 ležišč v cam-pingih. Ce sedaj pogledamo še podatke O gibanju turistov v Devinu in Sesljanu od junija do septembra lanskega leta, lahko ugotovimo, da je v ta kraja prišlo 12.142 turistov, ki so realizirali 78.554 nočnin. Med gosti je bilo največ tujih turistov, katerih je bilo 9.819 s skupno 62.620 nočninami, italijanskih državljanov pa je bilo 2.323 s skupno 15.934 nočninami. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo lani med gosti 80,87 odstotka tujcev ter 19,13 odstotka italijan-»kih državljanov. V lanskem letu so zabeležili dnevno povprečno 99,5 prihoda turistov (leta 1960 106, leta 1959 111), medtem ko je znašal lanski količnik 6,46 dneva na oseba, let* 1960 5,97, leta 1959 pa 5,24. Ze iz teh podatkov je razvidno, da predstavlja turizem pomembno vlogo v gospodarstvu devin-sko-nabrežinske občine. Toda turizem bi se lahko še bolj razvijal, če bi občina imela več in bolje urejenih turističnih objektov, predvsem pa, če bi turistom omogočili dostop do morja. Naloga občinske uprave je pred; vsem, da v najkrajšem času reši vprašanje kopališč. Treba ie temeljito in vsestransko proučiti,, kako naj se v turistične namene iz~ koristi vsa slikovita obala, ki se razteza od Stivana do Brojnice v nabrežinskem Bregu. Turistov je namreč že toliko, da sedanja kopališča in plaže ne zadostujejo več. Zato bi bilo treba proučiti možnost, da se zlasti na področju Crničja odkupi zemljišče, na katerem naj se gradijo kopališča. Prav tako bi bilo treba iz; koristiti slikoviti predel obale, ki gre od devinskega gradu do Sesljana, pri čemer bo treba poskrbeti za dohod k morju. Seveda obstaja še vrsta drugih problemov, vendar bi zašli predaleč, če bi hoteli omeniti vse. Zato je Drago Legiša predlagal, naj se ustanovi posebna komisija, ki naj konkretno prouči vsa vprašanja v zvezi s turizmom, izdela predloge in načrte ter potem poroča občinskemu svetu. Po krajši razpravi je bila imenovana komisija, v kateri je 18 kvalificiranih predstavnikov občine in ljudi, ki so neposredno za' interesirani na turizmu. Prihodnja seja občinskega sveta bo v ponedeljek, 21. maja. Seja pokrajinskega odbora Odobren predujem po 10.000 lir vsem nameščencem Pod predsedstvom dr. Deliseja se je včeraj sestal pokrajinski odbor, ki je med drugim proučil in pripravil akte, ki bodo predloženi pokrajinskemu svetu ua da- našnji seji ob 18.30 v palači na Trgu Vittorio Veneto. Med številnimi problemi, ki so sejo odbora zavlekli pozno v ve- čer, so razpravljali o raznih upravnih vprašanj i&, od katerih naj omenimo ukrep s katerim je bil razpisan natečaj za podelitev pomožnega mesta pri oddelku za me- dicinsko mikrografijo pokrajinskega laboratorija za higieno in pro-filakso. Posebno pomemben je tudi sklejj odbora, ki je začel proučevati raztegnitev na vse pokrajinsko o-sebje dopolnilne doklade, ki je bila pravkar odobrena nekaterim kategorijam državnih uradnikov, s katerim je za sedaj odobril vsakemu nameščencu pokrajine predujem po 10.000 lir. ustanovo in odpraviti sedanjo u-| sedanje mednarodne organizacije stanovo «Tre Venezie*, ki ima I špediterjev FIATA. Na zasedanju I M » . 1 , h 1 _ " i ! 1. t 1 . 1 O — — —] 1 — ■■ - M J izključno politični in raznarodovalni značaj. Mario Lizzero je poudaril, da ni dovolj zagotovili Slovencem njihove pravice, ampak da jim Je treba omogo-nti tim večji gospodarski, socialni in kulturni razvoj. To moramo sedal še bolj poudariti, ker se govori, da je vlada v svojem osnutku posebnega deželnega statuta, ki ga sedaj pripravlja, popolnoma pozabila na Slovence. Po diskusiji, katere se je udeležilo precej govornikov, med katerimi tudi nekateri parlamentarci, je zborovanje zaključil član osrednjega vodstva KPI poslanec Ingrao, ki je dejal, da bo zahteval, da se v četrte-* postavi na dnevni red in v diskusijo v parlamentu zakonski predlog poslanca KPI Beltrameja o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Poslanec Ingrao je poudaril, da ima vlada malo časa na razpolago, da dokončno reši to važno vprašanje. Poleg tega hočejo komunisti, da se z razpravo v poslanski zbornici o komunističnem zakonskem osnutku začne borba proti desnici, ki tako ostro nastopa proti ustanovitvi avtonomne dežele. Ob zaključku zasedanja je bila sprejeta resolucija, v kateri je med drugim rečeno, da je borba za avtonomno deželo prešla v novo fazo. Akcija ljudskih množic je prisilila vlado, da se je obvezala ustanoviti našo deželo s posebnim statutom. Zato je treba zaostriti sedanjo borbo in zahtevati od vlade čimprejšnjo ustanovitev dežele ter razpis deželnih volitev najkasneje do prihodnjih političnih volitev leta 1963. Deželni posebni statut mora postati sredstvo, ki bo omogočilo socialni in gospodarski napredek v deželi. Kato bo treba izdelati deželni načrt za gospodarski razvoj, ki bo moral biti podprt s posebnim državnim prispevkom v obliki nacionalnega solidarnostnega sklada. Dalje resolucija zahteva, da pO' stane Trst glavno mesto dežele, da se Vidmu dodelijo nekateri resorji, ki so najtesneje povezani s Furlanijo, da se ustanovi porde-nonska pokrajina, da se da Trstu posebna upravna in zakonodajna avtonomija, da se ustanovi prosta cona in da se zajamčijo pravde slovenski manjšini v deželi s posebnimi ukrepi, ki naj uveljavijo načela republiške ustave in zagotovijo Slovencem gospo, darski, socialni in kulturni razvoj. Zasedanje špediterjev organizacije FIATA Včeraj dopolane se je v prostorih trgovinske zbornice pričelo za- BREZUSPEŠNI RAZGOVORI Z DELODAJALCEM Včeraj in danes stavka v podjetju Mervich Povratek tržaških delegatov z vsedržavnega zasedanja FI0M-CGIL v Milanu Včeraj se je v podjetju Mer-inih 400 delegatov. Na tem zaseda-vich pričela 48-urna stavka, ki so|nju so sprejeli sklep, da predčas- jo delavci sklenili na sobotni skupščini. Stavka je v celoti u-spela, saj so se je udeležili vsi delavci podjetja. Na predlog delodajalca je prišlo tudi do razgovorov s predstavniki sindikalnih organizacij in predstavniki delavcev. Vendar ti razgovori niso rodili nobenega konkretnega zaključka, ker so stališča delavcev in delodajalcev se vedno ostro nasprotna in delodajalec glede bistvenih vprašanj m v ničemer popustil. Zato se stavka nadaljuje tudi danes * # i« Iz Milana se je vrnila delegaci-ii tržaških predstavnikov FTOM-CGIL, ki so sodelovali na zasedanju vsedržavnega sveta FIOM CGIL, na katerem je bilo prisot- je prisotnih okolj 108 predstavnikov iz evropskih držav. Zasedanje je otvorii predsednik združenja tržaških špediterjev dr. Gropaiz. nato pa je govoril predsednik mednarodnega združenja za promet dr. Rademacher. Dopoldne se je sestala komisija za pravna vprašanja. Zasedanje se bo nadaljevalo v Trstu do srede in nato bodo kongresisti odpotoval; v Benetke. kjer se bo zasedanje zaključilo v petek. OD JUTRI DO 30. SEPTEMBRA «Grado» in «Ambriabella» na progi Trst-Gradež 0b delavnikih dva odhoda in prihoda na dan, ob nedeljah in praznikih pa trije Tržaška turistična ustanova sporoča, da bo z jutrišnjim dnem vzpostavljena pomorska proga Trst - Gradež in obratno. Na progi, ki jo vzdržuje pomorska družba «Navigazione Alto Adriaticov bo do 15. junija vozila motorna ladja «Grado», 16. junija pa bo začela voziti moderna motorna ladja «Ambriabella», ki so jo pred nedavnim splavili v miljski ladjedelnici. Od 16. maja do 15. junija bo ladja «Grado» ob delavnikih vozila iz Trsta ob 10. in 17. uri s prihodom v Gradež ob 12. oziro- iiiiiniiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiMiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiimi NA POBUDO POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE Predlog? za vrsto del turističnega značaja Ta dela naj bi valorizirala predvsem obalo in Kras Včeraj se je sestal izvršni svet Tržaške pokrajinske turistične u-stanove, na katerem je predsednik odv. Ugo Volli poročal članom o skupščini pokiajinskih turističnih ustanovah, ki je bila y Bergamu, ter o stikih, ki jih je imel s podtajnikom za turizem ob njegovem nedavnem obisku v Trstu. Predsednik je nato obvestil člane izvršnega odbora, da je turistična ustanova predlagala vrsto del, ki naj bi jih izvedli pod o-kriljem SELAD v finančnem letu 1962/63. Gre za dela, ki naj bj valorizirala turizem v tržaški pokrajini, predvsem na tržaški rivieri in na Krasu. Tako je turistična ustanova spet predlagala gradnjo ceste na vrh Kokoši, kjer naj bi zgradilj planinski dom, dalje gradnjo ceste na Grmado, ureditev poti, ki vodi iz Boršta do Botača. ureditev stez in poti na Krasu ter razna druga dela v vseh občinah tržaškega področja. Predsednik je končno še sporočil, da bo v najkrajšem času u-stanovljena Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova za de-vinsko-sesljansko področje, kar bo nedvomno pripomoglo, da se bo turizem tu še močneje razvil. Izvršni odbor je nato proučil prošnjo nekega zasebnika, ki namerava odpreti v Sesljanu potovalni urad ter je izrazil povolj-no mnenje. Končno je izvršni odbor še proučil vprašanje letalske povezave Trsta z ostalimi mesti Italije, ki je zelo pereče, saj obstaja resna nevarnost, da bo ostal Trst na tem področju popolnoma izoliram. Nerazumljivo zanemarjanje Napoleonske ceste Na Kontovelu, ob Napoleonski cesti, gradijo nova stanovanja za istrske begunce. Na Parkljevem LfiVut mo O n ir 4nlrn __1 1__ ne odpovedo vsedržavno pogodbo za kovinarje. Sklenili so tudi, da bodo to napravili v najkrajšem času in da se bodo prej posvetovali z ostalimi sindikalnimi organizacijami kovinarjev. Od Confin-dustrie bodo zahtevali, da da takoj stvaren odgovor. Omenjeni sklep pomeni, da se bo v kratkem pričela obsežna vse. državna borba kovinarjev, ki zanima v vsej Italiji okoli milijon delavcev in ki zanima na našem področju veliko število delavcev in prvenstveno delavcev ladjerlel-niške industrije. Pokrajinski sindikat FIOM—CG IL sklicuje v tej zvezi za dan»» skupščino delavcev tržaške ladje- hribu pa so v teku pripravljavna dela za gradnjo novega velikega svetišča. Zato po Napoleonski cesti vozijo gradbeni in drugi material že mesece in mesece številni težki tovorniki, ki so doslej tako raz-orali cestišče, ua je sedaj skoraj nemogoče voziti po njem z avtomobilom. Ob lepem vremenu pride na Napoleonsko cesto tudi po več tisoč ljudi. Zato je bita ta cesta, dokler niso začeli graditi begunska stanovanja in pričeli s pri-pravljavnimi deli za gradnjo svetišča, vedno dobro vzdrževana. Ta kraj, čeprav nima nobenega hotelskega objekta, je bil od nekoč in je še danes ena najbolj obiskanih tržaških izletniških točk. Zato se upravičeno sprašujemo, kako to, da občinska uprava pušča to cesto v takšnem nemogočem stanju Poleg tega pa hi morala za popravilo Napoleonske ceste posredovati t.udi Pokrajinska turistična ustanova se bliža poletje, bo cesta, ki pelje s Proseka do kraja, kjer je bil razgledni stolp, vedno bolj obiskana tudi po tujih turistih. Zato je že skrajni čas, da se občinska uprava pozanima za popravilo te ceste, ki je vsak dan v slabšem stanju in ji bo treba, če bodo še kaj časa čakali, popolnoma obnoviti asfaltni tlak. Pešec pod avto Sinoči ob 20. uri so prepeljali na I. kirurški oddelek 21-letnega mesarja Guida Giurmanija iz Ul. Tigor 6, ki se je laže ponesrečil na prehodu Ul. S, Pellico tik ob Goldonijevim trgu. Na tem prehodu je Giurmanija povozil avto TS 36474, katerega je upravljal 34-letni Bruno Stefani iz Rotode del Bosrhetto 3/1. Giurmani se bo moral zdraviti v bolnišnici zaradi raznih poškodb na desnem sencu in na nosu, približno 8 dni. Z glavo je trčila v šipo avtomobila Včeraj ob 16,55 so prepeljali v splošno bolnišnico 33-letno Nadin Perullo por. Bidoli iz Ul. Ananian št. 2, ki se je ponesrečila z avtom na vogalu ulic Timeus in Gin-naslica. Perullova se je peljala z avtom «Bianchina 500» TS 44064 po Ul Timeus ter je hotela zaviti v Ul Ginnastica v smeri proti Goldoni jevem trgu. Nenadoma je izgubi la oblast nad vozilom ter je trči la ob pločnik. Zaradi močnega u darca je udarila z glavo ob spred, njo šipo ter se pobila po čelu ter po nosu. Ozdravela bo v 10 ali 20 dneh. Zopet roparski napad na žensko Na Trgu Barbacan sta sinoči ob 23.20 dva mladeniča napadla 36-letno Giustino Furlanič in ji iztrgala iz rok torbico. 2enska se je branila, mladeniča pa sta jo udarila s pestmi po obrazu in se nato odpeljala z avtomobilom. Na-padenka se je z avtom RK za tekla v bolnišnico, kjer so jo ob- ma 19. uri. Ob ponedeljkih in dnevih, ki sledijo praznikom, bo izvedena še tretja vožnja, in sicer z odhodom iz Trsta ob 5. uri. Iz Gradeža bo ladja odplula ob 7.30 in 14. uri s prihodom v Trst ob 9.30 oziroma 16. uri. Ob nedeljah in praznikih bo odhod iz Trsta ob 8.30 s prihodom v Gradež ob 10.30, iz Gradeža pa bosta dva odhoda, in sicer ob 6. uri in 18.30 s prihodom v Trst ob 8. uri oziroma ob 20.30. Od 16. junija do 30. septembra, ko bo na progi vozila ladja «Ambriabella» pa bo veljaven naslednji urnik: Ob delavnikih odhod iz Trsta ob 10.30 in 17. uri s prihodom v Gradež. ob 12. uri oziroma 18.30, iz Gradeža pa bo ladja odplula ob 8. uri in 14.30 s prihodom v Trst ob 9.30 oziroma 16. uri. Ob nedeljah in praznikih pa bo odhod iz Trsta ob 8.30 s prihodom v Gradež ob 10. uri, iz Gradeža pa bosta odhoda ob 6.30 in 18.30 s prihodom v Trst ob 8. oziroma 20. uri. GLASBENA. MA _______ T H S T ^ Zaradi tehničnih V v soboto napovedan®*4 ra pesmi in ples0 Nazionale 15.30 «AladjnOV«^) fj 'moloT^nald GConU Fenice 16.00 «Orazi e .cu E,s/ Ladd, Franco Fabrizi. ( l°r- , Escelsior 16.00 «Nuna n= monaca di Monza). “anUfln. li, Gabriele Ferzettl. mladini izpod 18. 1®}*' Grattacielo 16.00 «Podle -ujme sporehe). Lauf ^0, Capucine. Prepovedano Arcobaleno 16.00 ((Divje na vita vlolenta) ' Mladoletnim prepovedal.^o0y Supercinema 15.30 družbe,, (til piacere ^ pagnia j TedhnI-color.. - [ivj Alabarda 16.00 «Nora;„ SP8**: »*i Ni ■ t«.«« t-» j i.Ua malta). Catherine Tognazzi. Prepovedano £)p Aurora ,6.30 «300 iz 1' u (I 300 di Fort Camron^n' Cristallo 15.00 «Fanny»- . ,| VesHe Caron. ^.ii a.7 Garibaldi 16.30 «Naj^”e p' S 'VvS.: ladja armade* [f M SPDT priredi v o®0'1^0 ) let na Vremščico t-Nen)!!j. jurje-ke-narclse) s V na ražnju. Prijave Geppa 9-11. 2. in 3. junija z avtobusom k N9® 5e •* Krn. Skupina za Kr i(ja Pr, vila po želji iz niče m Vršna, ali peno. VEČER KRATKOMl diafilMOv ^ Prosvetno društvo ,njn reja večer kratkomeU« ]() )- o različnih zanimivih temah. Prireditev bo .jprg (1 ia 1962 ob 20.30 V # Ja 1962 ob 20.30 v -• j; štorih v Skedenjski u no 'vabljeni!: Dijaška Matica io* danes 15. maja oD. dežu v U| Geppa Namesto cvetja tona Stavarja ** skarne Graphls 7700 Matico. lna 'v; V počastitev počastitev sp ie Marcela Lazarja davJiticH;. f 1000 lir/za Dijaško men daruje Benjamin ^>|ia Ob obletnici smrti lr jf daruje družina Matico. 1000,1 VESPAGEN/.IA, Tr«. tak4’1,« . |ces-o 44, tet . Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. maja 1962 se je v Trstu rodilo (9 otrok, umrlo pa Je 23 oseb. UMRLI SO: 72-letna Emilia Vero. nese vd. Ferrarese, 51-letna Roma Zamer por Prandstatter, 90-letna Virginia vonek por. Avanzinl, 59-letni Alberto Valant, 83.1etna Maria Pre- vezali in Sl bo morala zdraviti | (,aP por C1a Proti Izrezku le*a jjjO***--na|manj 500 lir predvaja danes čelkom (Vacunze ,aj| Igrajo: GREG^, audreV 1 v — 5 — 15. maja 1962 ,1* v» !» |5fl adl* «* tt/r K % £ 'j d t fi e#. il» i >Ji j1 f ri.% fi, c»f P.V1 !oS m !» Sl / 4 V fi >i jr !• Jmorski DNEVNIK ZBOROVANJE MLADINE IZ TREH DRŽAV V VIPOLŽAH Napredna mladina-nosilec idej sodelovanja in miru med narodi Qori§bo-bene§bi dnevnik SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI %cUlje Prisotnost napredne italijanske mladine je jamstvo, da Slovenci v Italiji v borbi za svoje pravice ne bomo osamljeni ___®Vanje s 1, strani) ^Pšili ~~ 1 !ia 'u ku.]u,0r^eni’ . razn,h šport-skrWh Prlreflitev in po-*«h obme Kl so v skupnem in eni interesu mladine. I? fiCc trDe5.ovorl1 deželni taj- i&iSSSS TSUKH >’ i tj. lIJleHu ,l_ *** M^c,cau miuuiiic, > Priiet°Ve^ke mladine želim Počuti- ° blU0J*.je in prijatelj- H j, 0 VipoIža'1- "s » b““‘i daS°v.m*^' komunisti prs-k; „ d«h prisb" le.Pa manifestacija Vu r°dov »Pev? a k veliki bor-tri^ dedek 'n utrdila pred-spoznavanje in tf-.kftl uarodi ob meji. ti fe tr«dicii>fJU obsta'a.i° dolgo-i* .'»du ;Je en°tne borbe pro-CPr_n v. partizanski borbi »!vV‘«lij^n lral° Prijateljstvo ,i4in(l,«lje Sl0vencl' Za te «Podro«ij. so padli najboljši Per*n> je nato opozori! napet mednarodni S^Hj fe^isti1 veHleriSki in zaPadni tj« 1 taki groze z vojno. 'ONine? i!'lki se mora.i° bo-kCSke ekšJ?1 ?ato obs°fajo vse Ct 4&e' «j. *« ™ I*V r zahteJ°(. • M,adl ljudje lot-'P da splošno razoroži. ,^'in* mir!" ljudstvom za- ^"Iciat^IN, tajnik mladin- y'Qf»i vl*»tlVo * m ictu jxi- *i»f 6 Pozdrn* dcjEtI: «Prinašam h*ti ■■ a,,e Mladinske inicia-dcttn ^“njšinska politična UsijMedno ? združuje zavedno C«je Z°rp[‘»vensko mladino od ; Naša k° G°riške in Trža-(«n N nu.a0rsa™izn(-ijo je bila z nir « GoriaipPbudniki za to sre-•ea.^aicni sklb Brdih. Ta praz-»i ,L0cije ,, , t?as ose, da noue "laf.jfnih m ,* ‘n n perspekti-!«ie“!ou po svobodi tn t« ?eInoaii sprejemajo prežive-* Mej0 „.at,ni?niJi ločitev, tem- Odobritev pravilnika o doma onemoglih delovanju v Ločniku Župan bo v petek odgovoril na fašistično interpelacijo o zadevi odbornika De Simona Pogled na glavn; oder med svečanim delom zborovanja Goriški občinski svet je včeraj zvečer z glasov; KD, PSDI, PSI, SDZ in MSI odobril pravilnik doma onemoglih »Angelo Culot» v Ločniku, vzdržali so se samo sve-tovavci KPI in PLI, proti pa ni glasoval nihče. Pravilnik so proučevali na dveh sejah. Odbornik za higieno in zdravstvo dr. Milocco je čital posamezne člene, o katerih se je razvila diskusija, na koncu pa so glasovali še o celotnem besedilu pravilnika. V diskusiji so se oglasili številni svetovavci. Dr. Krainer je predlagal, da morajo zavarovani oskrbovanci prejemati zdravniško pomoč od svojih zdravnikov, ki jim bodo predpisovali tudi zdravila in po potrebi zdravljenje v bolnišnici. Odv. Sfiligoj pa je predlagal popravek, da se lahko prinese o-skrbovancem samo taksna hrana, ki jo je dovolil zdravnik. Svetovavci so bili mnenja, da se ne sme prepovedati uživanje močnih alkoholnih pijač, če je to v do-pustnih mejah, prof. Fabrisin pa vilnika prepoved beračenja, češ da to žali ponos oseb. ki so v domu. med katerimi je tudi neka baronica, dalje šolski skrbnik in drugi izobraženci, ki plačujejo oskr-bovalnino. «Ja? pod taikšnimj pogoji ne bi šel v dom», je zaključil svetovavec. Prof. Zucalli je podprl Febrisi-nov predlog ter predlagal, naj se še izpopolni z dodatkom, da prebi-vavci doma ne smejo s svojimi dejanji škodovati njegovemu ugledu. Župan je pristavil, da mora življenje vsake skupnosti urejati pravilnik, ki se mu morajo podrediti vse osebe. Ugotovljeno je namreč, da znaša povprečna starost gostov 84 let, to pa so že leta, ko ljudje nimajo več dobrih refleksov. Pri splošnih pravilih so razpravljali o sklepih občinske uprave, ki naj se podvzemajo do tistih oskrbovancev, za katere se je izkazalo, da bi lahko plačevali vzdr-ževalnino, pa je ne. Dr. Battello je nasprotoval predlogu, da bi občina pobirala odškodnino za na- predlagal, naj se črta iz pra- | zaj, dr. Tripani pa je predlagal pravne ukrepe občinske uprave, da bi se priznalo plačevanje vzdr-ževalnine po sorodnikih v skladu z določili sodnika. Ker so bili svetovavci o tem vprašanju dolgo časa deljenega mnenja, jih je župan opozoril na člen 1 in 10 pravilnika, v katerem se poudarja, da se sprejemajo v dom samo v goriško občino pristojni meščani moškega in ženskega spola, ki so dopolnili 60. leto starosti, ki ne bolehajo za nalezljivimi bolezni in ki nimajo nobenega zaslužka. Njihovi sorodniki pa so po zakonu dolžil; plačevati oskrbovatnino. V glasovalni izjavi je odv. Sfiligoj napovedal, da bo glasoval za pravilnik samo v primeru, če se vnese v zapisnik njegova izjava, naj nadzorni svet poišče informacije, če ima prosilec sorodnike, ki so po zakonu dolžni plačevati preživnino. Dr. Battello pa je dejal, da so se njegovi predlogi porodili v želji .da bi se ne žalile osebe, ki so jih po zakonski pravic; sprejel; v dom onemoglih. Odloženo gostovanje dalmatinske folklorne skupine Slovenska prosvetna zveza sporoča, da je bilo gostovanje skupine Dalmatincev RTV Zagreb, ki bi morali nastopiti v nedeljo 20. t. m. v prosvetni dvorani v Gorici s programom pesmi in folklornih plesov jugoslovanskih narodov, zaradi tehničnih ovir odloženo. Karlo Figelj še vedno kritično Goriški gostilničar, 72-letn; Katv lo Figelj s Koma ki je bil hudo ranjen v soboto zvečer, ko ga je povozi’ neki avtomobilist na Kor-nu, je bil sinoči še vedno v kritičnem stanju zaradi hudih poškodb na glavi. Zdravniki na kirurškem oddetku civilne bolnišnice imajo glede njega še vedno pridržano prognozo. Izlet na Kras Slovensko planinsko društvo i* Gorice sporoča, da je bil izlet z vlakom do Štanjela na Krasu, ki bi se moral vršiti preteklo nedeljo, zaradi slabega vremena odložen na prihodnjo nedeljo 20. t. m. Vse drugo velja, kot je bilo napovedano za preteklo nedeljo. svetlejša, čim tesnejši bodo stiki I stični predstavnik zaključil z že-z vsemi mladinskimi množicami, • ljo mladih socialistov, da bi vsi °d?£' svojo bodočnost in H"rlle,aa sožitja, pri-"0“ »Po p°Biob(.jcncpa medse-^navalijo s sosednimi »ti >rfMe.Un današnje sreča-^ ,„?Vska mladina pone-*«lt{Mn lfl organizacij in tu-uHt1v- ,5?J živimo žal v lili. '"ton 'v 1 Vldi rešitev svojih - teptanju pravic drii- »e,aJili B , J5) » skunle„r°l’ 3e doživela slo-« Italiji mnogo. 0dloč*:,am° zadnji ukrep. d«.lte0n eniuv. nasprotovanju občinskega sveta, Mdn; Strmole CK LM Slovenije zgraditi še eno «»' ln s tem raznaro- V : in slovensko občino. sss ’ d0 e(ia r. lavno mnenje, da A; siouc_ snarodovalna politi- Si>o5t Stke skupnosti. 'it?, /e n® temRomske napredne •t^1 u borolc ,ratskem srečanju našen, v n.e bomo o sam-a bo , boju. Prepričani s° bodočnost tem ki delujejo v duhu idealov miru, sodelovanja in napredka. Zato menimo, da je to srečanje, ki združuje mladino iz treh obmejnih področij, velikega pomena in želimo, da postanejo taki stiki še pogostejši v duhu bratskega prijateljstva in medsebojnega razumevanj a». Živahen pozdravni govor je pre-čital predstavnik socialistične mladine Rinaldo Rizzi, ki je v uvodu izrazil veliko veselje, da so se zbrali ljudje treh narodnosti, da manifestirajo proti nasilnemu imperializmu, proti korumpirani bur-žuazni družbi in proti blokom Podčrtal je pomembnost jugoslovanske miroljubne in protiblokov. ske politike, saj so jugoslovanski tovariši znali v stvarnosti podati perspektivo mirnega razvoja. Rizzi je v tej zvezi dejal, da socialisti ne samo ploskajo, temveč se v celoti pridružujejo jugoslovanskim vztrajnim stališčem glede nevtralnosti, resnemu odporu proti razdelitvi sveta na bloke in u-piranju imperializmu. Miru ni mo. goče zagotoviti z ravnovesjem strahu, saj taka stališča vodijo k oboroževanju ter nujno k zrušitvi in torej k vojni. Svoj pozdravni govor je sociali- delovni ljudje na svetu lahko uživali mir in bratstvo ter podčrtal, da se bodo mladi socialisti vztrajno borili za ta načela. Zborovanje so pozdravili tudi avstrijski gostje. V slovenščini je govoril predstavnik Zveze slovenske mladine v Avstriji ANDREJ KOKOT. Nato sta govorila se predstavnik Svobodne avstrijske mladine JOHANN PARDACHER in predstavnik Avstrijske socialistične mladine THEO PREŽIM. Zborovanja so se udeležili tudi predstavniki političnih in družbenih roganizacij in med njimi tajnik centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije Mičo Prelič, tajnik okrajnega komiteja ZK Gorice Tine Remškar in drugi. Slovesnost je zaključil burno pozdravljen akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec*, ki je u-brano zapel več slovenskih narodnih pesmi. Slavje se je popoldne zaključilo z vedrim kulturno-za-bavnim programom, že dopoldne pa so bila športna srečanja v namiznem tenisu in šahu. Zborovanje se je končalo pozno v noči ob veseli pesmi in s plesom, k> je bil v veliki dvorani vi-polškega gradu. tA?" b. s. uiiiliiiMiuiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiilllilllliiliitinittrniiiiiiitiillliiiiillliliiiiiiiiiiililililllliiliiiitiiiiiiMiiiiiiniiiiniiiillMuiiiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMmuiiiiiiMiilililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiitmiiMtiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiHiiNii« GASILCI SO GA REŠILI GOTOVE SMRTI Od Solkana do Stražic se ie boril z valovi Soče Pri zapornici Selvega so ga gasilci v zadnjem trenutku potegnili na suho in mu z umetnim dihanjem rešili življenje Goriški gasilci so včeraj zjutraj s takojšnjim odzivom na klic na pomoč rešili gotove smrti človeka, ki se je z zadnjimi močmi upiral pri Stražicah besnečim valovom Soče, da ga niso pogoltnili, saj je po zadnjem dbžju njena voda zopet močno narasla. Bilo je okrog 6.30 zjutraj, ko jim je gospa Matilda Clede, ki stanuje v Ul. ,Gen. Chinotto 24, nedaleč od pevmskega mostu, sporočila po telefonu, da je opazila v narasli Soči človeka, ki se je z zadnjimi močmi upiral, da bi ga valovi ne pogoltnili. Kmalu so iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiifiiiiiiimiiiiiiiniiiifiiifiiiiiiiiiiiiimiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽALOSTNI IN KOMIČNI g HUNA PARKA» Uslužbenca zabavnega napadla in oropala Toda policija je napadalca kmalu iztaknila in ju prijavila sodišču - «Carovnica» ga je z metlo po glavi parka pešca Dva uslužbenca »Luna parka«, ki se je utaboril med ulicama Sv. Marka in Broletto, sta predsinoč-njim oropala 40-letnega Adalberta Sidarija s Sprehajališča Sv. Andreja št. 32, ki se je po Ul. Sv. Marka vračal domov. Bilo je pol ure čez polnoč, ko sta se Sidariju približala dva neznana moška. Ne di bi črhnila besedico, sta se zaletela vanj ter ga začela obdelovati s pestmi. Eden izmed njiju mu je iztrgal z levega zapestja uro in takoj nato sta neznana roparja pobegnila. Pri nenadnem napadu je Sidari dobil razne poškodbe po obrazu ter po levi roki. Kljub bunkam in bolečinam je odšel do prvega telefona, od koder je pozval policijske agente, ki so takoj prihiteli na kraj napada. Policisti so preiskali vso okolico, toda brez uspeha. Medtem pa se je Sidari spomnil neke okoliščine. Ko je šel mimo «Luna parka«, je namreč opazil, da sta ga dva mladeniča opazovala s posebno pozornostjo. Ta okoliščina je napotila policijske agente, da so si od bli- iHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmmmiiiiiiiiimiiiitiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tiskarnar pred sodniki zaradi letakov proti Francu Tiskal jih je brez navedbe tiskarne, datuma in kraja Pred sodnikom Vuerichem se je moral včeraj zagovarjati 30-letni Mario Vissi iz Ul. Pascoli 8, lastnik tiskarne v Ul. Caprin 2. Vis-sija so obdolžili, da je svoj čas natisnil letake z naslovom »Španija 1 julij 1936 — Španija 19. julij 1960» ne da bi navedel ime tiskarne ter datum in kraj tiskanja. Ponoči 19. julija 1960 je mladinska organizacija republikanske stranke razširila po mestu večjo količino letakov z omenjenim naslovom. Politični urad tržaške kvesture je menil v prvem trenutku, da bi bilo možno inkriminirati nekatere odstavke v letaku v zvezi s členom kazenskega zakona, ki kaznuje žaljenje časti poglavarjev tujih držav (v tem primeru generala Franca). V tej zvezi je politični oddelek kvesture »iz previdnosti« prijavil sodni oblasti tudi Onorata Puglieseja, 27-letnega dijaka s Trga della li-berta, in 59-letnega Giorgia Di Giovannija iz Ul. Ovidio 4.r>. Ta prijava se je razblinila v nič, ker je javni tožilec ni hotel sprejeti. Policijski organi so napravili ovadbo, ker so se baje bali, da bi letaki prišli v roke španskemu poslaništvu v Rimu. V inkriminiranem odstavku je bilo govora o delavcih, ki jih je Francova oblast ustrelila, ker so se borili za delavske pravice. Kot smo dejali, je ta ovadba odpadla. Ni pa odpadla ovadba proti Vissiju. Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 10.000 lir globe in 10.000 lir denarne kazni. * # # Pred kazenskim sodiščem (predsednik Edel, tožilec Bailarini, za- pisnikar Strippoli, obramba A. Camber) sta se morala zagovarjati včeraj 25-letni Renato Blason iz Nabrežine. Kolodvorska ulica 60, ter 26-letni Ferruccio Ronzani iz iste ulice št. 12. Oba mladeniča so obdolžili, da sta 19. februarja lani ukradla vespo 125 nekemu Giuseppu De-ganu iz Čedada. Lastnik je parkiral svoje vozilo pred nekim barom v Križu, od koder je izginilo v večernih urah. Degana je takoj prijavil tatvino karabinjerjem. Ti so zvedeli, da so ljudje opazili dva mladeniča, ki sta se odpeljala z veliko hitrostjo iz vasi, Preiskali so vso okolico, toda o tatovih ni bilo nobene sledi. zu ogledali ves »Luna park«. In res so imeli srečo. Na zabavišču so namreč našli 31-letnega Um-berta Manuele iz Ferraris Ver-celli, Ul. Martiri 17 (Livorno) ter 20-letnega Andreina Salvadora iz Ville di Codigliani, Ul. Hermada 113 (Treviso). Mladeniča sprva nista hotela priznati svoje krivde, toda vztrajnost policijskih agentov je premagala ' njuno odpornost. Priznala sta tatvino ter izročila uro, ki sta jo malo prej od-vzela Sidariju. Agenti so prijavili oba sodišču zaradi ropa, Sidarija pa so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ozdravel bo v treh dneh. Predvčerajšnjim »Luna park« I res ni imel sreče. Poleg omenjenega roparskega napada so zabeležili v popoldanskih urah tudi neki drug dogodek, ki pa je bil k sreči bolj komičnega zngčaja. Ob 19.30 so pripeljali v splošno bolnišnico 19-letnega Paola Ci-priota iz Ul. Machlich 22, ki je izjavil zaprepaščenim zdravnikom, da ga je v »Luna parku« napadla z metlo neka čarovnica. Mladenič je šel popoldne v «Luna park«, kjer je hotel prebiti nekaj brezskrbnih uric. Vsedel se je v avtomobilček ter se z njim podal v »paviljon čarovnic*. Lastniki paviljona so pripravili za obiskovav-ce poseben program, V temi je avtomobiliste čakal uslužbenec, ki je bil preoblečen v čarovnico. Ko je Cipriotto šel mimo njega, mu je iztrgal iz rok metlo. »Čarovnica« pa je naglo iztegnila roko ter mu jo spet iztrgala ter ga takoj z njo udarila po glavi. Cipriotto je zadobil lažjo rano in podplutj bo na levem sencu. Y bolnišnici so mu nudili prvo pomoč ter ga isto sporočili tudi s kvesture in organi obmejne policije. Oddelek gasilcev pod vodstvom podbrigadirja Giuseppa Bellenija je takoj odhitel s svojim kamionom #Leoncino» na kraj nesreče, kjer so v resnici blizu zatvornice Selvega v Stražicah opazili človeka, ki se je z zadnjimi močmi in oprijemajoč se za kos deske, boril proti razbesnelim valovom. Belleni in gasilec Spessot sta se takoj lotila reševanja, ki pa ni bilo prav nič lahko in medtem so poklicali tudi gasilski rešilni voz, da bi človeka odpeljali v bolnišnico. Rešilni voz z brigadirjem Albertom Losanijem in podbrigadirjem Marijem Bregantom je takoj odšel na pomoč, vendar so ponesrečenca, ki so ga še pred njihovim prihodom z nemajhnimi napori potegnili na suho, odpeljali v goriško civilno bolnišnico kar z »Le-oncinom«, ker so se bali za njegovo življenje. Med prevozom mu je brigadir Belleni posredoval u-metno dihanje in ga masiral okrog srca. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, so mu dali še posebno injeK-cijo, da je končno ponesrečenec prišel zopet k sebi in kmalu lahko tudi spregovoril. Povedal je, da je 37-letni električar Felker Rupnik iz Solkana. Ko je opravljal svoje delo pri železniškem mostu v Solkanu, je padel v vodo. Na srečo se je oprijel neke deske, ki je priplavala v dosego njegovih rok po vodi in z njeno pomočjo je vztrajal na vodi ter ngpravil skoro 8 km poti, preden So ga ustavile zatvornice Selveg v Stražicah, kjer so ga potem rešili goriški gasilci. Zdravniki so kmalu potem izjavili, da je Rupnik izven nevarnosti, vendar so ga pridržali na zdravljenju s prognozo 10 dni. Medtem pa so policijski organi________________ . zvedeli, da je bil istega večera , poslali domov. Ozdravel bo v sed ples na Kontovelu. Karabinjerji mih dneh. rllfnvnHn Irin« on CtOflT ' ■ lili III lllllllllllllll lllll mili IHIIIIIIIII IIIIMIIIHimillll so šli v dvorano, kjer so sicer opazili dva mladeniča, ki sta odgovarjala opisu tatov, ki so ukradli vespo, a ju vendar niso hoteli aretirati, ker so čakali, da bosta zasedla ukradeno vespo. Toda mladeniča vespe nista imela s seboj ter sta mirno vstopila v avtobus, ki je bil namenjen v Križ. Ko sta prišla tja. sta Blason in Ronzani izstopila ter šla v bar, izpred katerega sta malo prej ukradla motor. Zdi se, da sta hotela zvedeti od ljudi, kaj se govori o tatvini. V lokalu so ju karabinjerji kmalu potem aretirali. Po kratkem zaslišanju sta pokazala kraj, kjer sta skrila motor. Pozneje sta mladeniča poravnala tudi stroške za porabljeni bencin. Sodniki so ju spoznali za kriva ter ju obsodili pogojno in brez vp;sa v trezen''") pst. na 5 .mesecev z« -n ;*> tn -4 n i zapora ter na 4.C0J lir g:obo. Dve nezgodi na delu Včeraj zjutraj okrog 7.45 je prišel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 20-letnl Vittorio Proven-ghi iz Gorice Ul. del Prato 13. Zdravniki so ugotovili, da se je fant ranil na palcu desne roke pri delu. Obvezali so mu rano in ga poslali domov. Ozdravel bo v sedmih dneh. Popoldne okrog 15.15 pa so pripeljali z avtom Zelenega križa 16-letnega Giovannija Zucha iz Gradiške. Fant se je namreč ponesrečil na delu v goriški livarni SA-FOG. Zdravniki so ugotivili poškodbo na levem kolenu z verjetnim zlomom ter so ga pridržali za petnajst dni na zdravljenju. V njem ugotavlja, da so ZDA zopet povzele atomske eksplozije, kot je oboroževalna tekma pripravila SZ, da je prekinila jedrski moratorij. Ameriška odločitev je nujna posledica blokovske politike, ki onemogoča upanje na pomiritev. Pismo poziva italijansko vlado naj vloži vse sile za dosego pomiritve, mednarodnega sporazuma in miru. Naš narod naj skupaj z. drugimi zahteva, da naj preneha doba terorja, ki naj ji sledi doba civilizacije in prevladanja razuma. PO OTVORITVI SEIMA V UUBUAltl Sporočilo zbornico o sef mu ,,Alpe-Atlria‘* Predsednik ljubljanske trg. zbornice po na obisk v Goriška trgovinska zbornica je izdala daljše poročilo o sejmu »Alpe-Adria« v Ljubljani. Iz poročila povzemamo, da je izredni ko. misar zbornice dr. Vincenzo Pa-lisi, ki se je udeležil oivoritve sejma skupno z generalnim tajnikom Edmondom Canduttijem , povabil predsednika trgovinske zbornice iz Ljubljane dr. Viktorja Valiča v Gorico, kjer bo gost zbornice. Poročilo govori tudi o zanimanju za paviljon goriške in videmske pokrajine, ki ga je uredil arhitekt Riaviz. Posebno so bili obiskovavci navdušen; nad veselim in živahnim značajem' paviljona. IHIIIHIIIIIIIHIHHIIIHHIIIIIIIIIIItHIlimiHIIIIUlinilllllllllllHIIIIHHIIIIHIHIIHIIIIHHIIHHIIIIIIlIKHIUIIIIIIIII NESREČA PRED GORIŠKIM ŽUPANSTVOM Prometna kolona tarra avtomobilista Podrl jo je trgovski potnik, kateremu je odrekel poslušnost volan zaradi okvare Prometna kolona pred goriškim | je ustavil, županstvom je bila včeraj opol- gofer se prj trčenju ni po§kodo. dne tarča nekega avtomobilista, ki jo je razbil ter porinil kakšnih pet metrov z mesta, na katerem je bila pritrjena. val, pač pa vozilo, ki je dobilo dva udarca, najprej na levi strani, ko je zadelo ob kolono, potem pa še na desni strani, ko se Avtomobilist, 32-letni Gastone he ustavil° ob tovorniku. Berlosu, Berloso iz Ul. Garzarolli 3 se je | kl ie trgovski potnik in prodaja peljal s fiatom 600 (multipla) po ! piškote, se je takoj približal mest-Garibaldijevi ulici proti župan- n' strhžnik, ki mu je prisodil glo-stvu. Na trgu, kjer bi moral za- j bo z.aradi kršenja prometnih pred-viti proti sodni palači, mu je vo-■ Pisov, pozneje Pa mu bodo po- lan odrekel poslušnost, ker je na * s'ab ae račun za plačilo škode, mehanizmu nastala okvara. Vo- j ki jo je povzročil na prometnem žilo je nadaljevalo pot v smeri j znaku. Samo naključju je pripi-prometne kolone ter se s precejš-1 sati, da vozilo, ki je plesalo ob njo silo zaletelo vanjo s spred-•cesk' brez slehernega šoferjevega njim levim delom. Sunek je bil nadzorstva, ni trčilo ob kakšno tako močan, da je prometni znak,! vozilo, ki se je peljalo mimo, ali napravljen iz kovine, odtrgalo od !ob otroke, ki so se prav takrat podstavka, na katerem je bil j v velikem številu vračali iz šole. piitrjen z vijaki, in vrglo na dru-j Kolona pred županstvom Je Di-go stran ceste. Pri tem je avto- j la tokrat prvič žrtev prometa. Ne- mobil zasukalo proti desni, nada-1 kaj podobnega pa se je nekaj let ljeval pot proti vrsti avtomobi- j poprej zgodilo s kolono pred Galov, ki so bili ustavljeni poleg I ribaldijevo kavarno, ki so jo po Zottarjeve garaže in se zaletel v | slabih izkušnjah odstranili in na-„-----Ajfa pomeo,i kjer se domejtii; s semafpri. Socialisti proti jedrskim eksplozijam Pokrajinska federacija italijanske socialistične stranke nam je poslala v objavo svoj protest proti jedrskim eksplozijam. tovornik ........................ GORIŠKI NOGOMET Zaslužena zmaga Sovodenjcev v tekmi proti ekipi iz Villessa Gole sta zabila Ferfolja in Vižintin . Naraščajniki Juventinc so zmagali v Ločniku s 3;0 - Juvcnlina je izgubila v Tar centu s Svojo predzadnjo tekmo v letošnjem tekmovanju je štandre-ška Juventina odigrala v nedeljo v Tarčentu in jo tudi izgubila s precej visokim rezultatom 4:0. Dejstvo je, da so domačini šli na tekmo odločeni pridobiti si obe točki, ki sta jim bili potrebni, da ne bodo nazadovali v nižjo kategorijo, Juventini pa je glede tega že vseeno. Vendar pa je tekma potekala bolje, kot pa bi lahko sodili po samem rezultatu in so Se nekateri igravci Juventine dobro izkazali s posameznimi akcijami, ki pa jih žal niso znali izkoristiti. Tako je bil zelo dober vratar Devetak, ki je ubranil marsikatero težko žogo, dalje kapetan Aulet-ta in pa Paškulin. V prvem polčasu je zaradi prevelikega oklevanja pred vrati dvakrat izgubil žogo Petejan, ko bi lahko potre- V nedeljo bo Juventina odigrala še svojo zadnjo tekmo in si- navijači pričakujejo, da bodo tudi v drugi polovici tekmovanja na- cer proti Tisani ter s tem za- daljevali tako, kot so zaključili sel nasprotno mrežo in s lahko popolnoma spremenil končni rezultat. ključila svoje nastope v tej kategoriji. V Tarčentu so nastopili naslednji igravci: Devetak, Silič, Gaiotto, Ferfolja, Paškulin, Briško, Konjedic, Laurenčič, Ermaco-ra, Petejan in Auletta. Sodil je Rosa iz Casarse. * # # Naraščajniki Juventine so igrali v nedeljo v Ločniku in zmagali z rezultatom 3:0 ter s tem še bolj utrdili svoj položaj na prvem mestu lestvice. Zmaga na tujem igrišču je še toliko bolj pomembna, ker so igrali gostje precej časa samo z desetimi igravci in nekaj časa celo v devetih. Pri tej tekmi so pokazali lepo in borbeno igro, čeprav sta bila tako vreme kot igrišče v zelo slabem stanju. Za Juventino sta zatem I bila gole Marega kar dva in Bi- v zadnjih 2 tekmah prvo polovico. # * * Ekipa iz Sovodenj je tudi v nedeljo igrala na domačem igrišču ter z lepo igro dosegla zasluženo zmago proti gostom iz Vil-less z rezultatom 2:1. Gole sta za domačine zabila A. Ferfolja in R. Vižintin. Igra je bila lepa in zanimiva, čeprav jo je oviralo slabo vreme in so domačini pokazali borbenost in disciplino, kar je bil tudi glavni pogoj za u-speh. Sodil je domačin Albin Concut-ti iz Rupe, ki je sicer pokazal dobre kvalitete, vendar pa bi nogometna zveza storila bolje, da bi sodnike ne pošiljala sodit v domač kraj, ker na ta način spravi v zadrego sodnika samega in tudi igravce. V nedeljo bodo SovoHenj- Pokrajinski odbor na obisku v Gradežu Pred dnevi je imel pokrajinski upravni odbor izredno sejo v Gradežu ob priliki obiska in ogleda novega sedeža pomorskega hospi-ca (Ospizio Marino), za katerega bo občinski svet na svoji prihodnji seji imenoval pokrajinske zastopnike v upravi. Odborniki so si podrobno ogledali zdravstvene in sanitarne naprave ter oddelek za zdravljenje otroške paralize, v katerem se zdravi sedaj nad 50 otrok iz vse države. Ob tej priliki so odborniki iz-rekli posebno pohvalo tudi dr. F. Bernardisu, ki je že skoro dvajset let izredni komisar tega hospica, za katerega obnovo se je toliko trudil. Ta ustanova spada sedaj med najbolje opremljene tovrstne zavode v Italiji. Po končanem ogledu so imeli pokrajinski odborniki v eni izmed dvoran hospica sejo, na kateri so obravnavali vprašanja pokrajinske uprave, ki so bila na dnevnem redu, posebno glede na javna dela, podpore, finančne zadeve in zadeve pokrajinskih u-službencev. Obvestilo izletnikom iz Števcrjana Prosvetno društvo (Briški griči iz Steverjana sporoča vsem tistim, ki se bodo udeležil; avtobusnega ■zleta v Ljubljano dne 20. maja, da bo odhod iz Steverjana od Dvora ob 5. ur; zjutraj. Avtobus bo vozil nato skozi Grojno In preko bloka pri Rdeči hiši. Prihod v Ljubljano Je predviden ob 9. url. Vsi udeleženci naj ne pozabijo vzeti s seboj svoje osebne izkaznice. tudi j zaj enega. V nedeljo bodo igrali ci odigrali še zadnjo tekmo v tej J prvo tekmo v povratnem kolu in j sezoni in sicer v Farri. Deček z glavo ofo temnico na oknu Včeraj okrog 15.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 8-letnega Roberta Ballabena iz Gorice Ul. Pralo 22. Zdravniki so ugotovili, da se je deček ranil na desnem sencu. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v petih dneh. Deček je povedal, da se je ranil doma. ko je z glavo butnil ob temnico pr; oknu. COMSO. 17.uo: «V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj« (Sabato sera. domenica mattina), R. Roberis in H. Bakjr. Ameriški črnobeli film. Mladin; pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.15- »Ponarejeni potni list« (Passaporto falso) — E. Constantine in B. Laage. Itaii-jan«ko-francoski črnobelj film. VITTORiA. 17.15: «Most proti soncu« (Ponte verso il sole). C. Baker in J. Shigeta. Ameriški črno. bel; film. CENTRALE. 17.00: »Napad petega bataljona«, M. Joung in A. Ga-vrico. Jugoslovanski črnooeii film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ve, dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFU-LETT1, Travnik št. 14. Tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,2 stopinje ob 13.20, najnižjo 10.2 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 87 odst., dežja je padlo 25,6 mm. IZIDI LESTVICA *Bolzano-Casale 1-1 Triestina 31 16 11 4 42 22 43 *Marzotto-(. remonese l-» Biellese 31 15 11 3 44 21 41 ‘Mestrina-Fanfulla 2.1 Mestrlna 31 1« 11 t 46 29 39 Pordeiume-Legnaoo 1-t Fanfulla 31 12 14 5 34 24 31 •Saronno-Pro Vercelll 1« Savana 31 12 12 7 33 22 36 Varese.*Sanremese 2-1 Varese 31 11 13 7 37 23 33 •Trevlso-Biellese l-i Vittorio V. 31 12 9 It 34 29 33 •Triestina-Savona (-( Marzotto 31 1 17 • 29 31 33 •Vittorio V.-lvrea 1-t Sanremese 31 t 14 6 26 34 32 Casale 31 10 lt 11 32 33 30 Prihodnje tekme (26. 5. 1962) Cremonese 31 12 1 14 49 37 29 Pordenone 31 lt f 12 34 32 29 Ivrea-TRIESTINA, Legnano-Bol- Treviso 31 7 13 11 11 30 27 rano, Cremonese-Mestrina, Savo- Ivrea 31 7 12 12 21 31 26 na - Pordenone, Casale . Pro Legnano 31 9 7 13 36 32 23 Vercelll, Biellese . Sanremese, P. Vercelll 31 t t 13 32 44 24 Mazotto . Saronno, Fanfulla - Saronno 31 7 lt 14 11 31 24 Treviso, Varese - V. Veneto. Bolzano 31 2 lt 19 16 31 14 Italijani za Čile MILAN, 14. — Tehnično vodstvo je predložilo FIGC seznam 22 i-gralcev, 'ki bodo zastopali Italijo na svetovnem prvenstvu v Čilu. Izbrani igravci so sledeči: Albertosi (Fiorentina), Altafini (Milan), Buffon (Inter), Bulgarelli (Bologna), David (Milan), Ferri-ni (Torino), Janich (Bologna), Lo-sj (Roma), Maldini (Milan)), Ma-schio (Atalanta), Mattre) (Palermo), Menichelli (Roma), Mora (Juventus). Pascutti (Bologna), Radiče (Milan). Rivera (Milan), Robotti (Fiorentina), Salvadore (Milan), Sivori (Juventus), Sorma-ni (Mantova), Trapattoni (Milan), Tumburus (Bologna). ■iiiiiiiHiaiiimiiiinimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiil|iiii,„iiiit|li|iiii,lltl|ll|V||,llll||llllltl„lllll|tllllllllllllltlllllllllllllMIIIIIIIIIII BREZ GOLA V NEDELJO NA STADIONU Proti živemu zidu in sodniku zaman vsi napori Triestine Kljub neodločenemu izidu povečan naskok Tržačanov TRIESTINA, Toros; Frigeri, Brach; Szoke, Merkuza, Sadar; Mantovani, Trevisan, Santelli, Secchi, Risos. SAVONA: Franci; Persenda, Mariani; Negri, Teneggi, Nadali; Brancaleoni, Fazzi, Calegari, Parodi, Giordano. SODNIK: Giunti. GLEDALCEV: 6.000. KOTOV: 6:0 za Triestino. Teren spolzek. Savona, ki je premagala Bielle- SZ Bor prvak v odbojki prvenstva G lige Za vstop v B ligo še ena tekma z zmagovalcem druge skupine? Bor je. osvojil naslov prvaka prvenstva C lipe v odbojki v naši coni. S tem si je tržaško športno združenje osvojilo pravico do nastopa v B lipo. Govori pa se, da bo moral Bor odigrati še eno tekmo z zmagovalcem druge skupine in šele tedaj bo lahko potov nastopa v prihodnjem prvenstvu B lipe. Borovi igravci so v nedeljo praznovali odlično zmapo. Tokrat so odpravili videmski PAV na njegovem igrišču, gladko s 3:0. Seti še posebno dokazujejo, da so bili Videmčani prešibki za razigrane Tržačane, ki so, zavedajoč se važnosti tega zadnjega srečanja letošnjega prvenstva, zaigrali složno in bor- se na njenem terenu in odvzela po eno točko Fanfulli in Mestrini na tujih tleh, je tudi v Trstu izbojevala neodločen rezultat, ki bi lghko imel tudi usodne posledice za tržaško enajstorico, če ne hi istočasno v Trevisu domače moštvo zmagovalo in tudi zmagalo nad najresnejšim konkurentom Triestine, nad Biellese, zaradi česar se Je prednost Triestine, kljub delitvi točk s Savono, še povečalo. Toda neodločen rezultat na stadionu pri Sv. Soboti nikakor ne more služiti za odsev resnične vrednosti obeh enajstoric. Triesti-na je napadala vseh 90 minut in igra je praktično potekala na polovici Savone, če že ne v samem njenem kazenskem prostoru. Ves ta čas, t.j. od prve do zadnje minute, je Savona igrala zaprto na tak način, da praktično sploh ni bilo mogoče prodreti skozi njene goste obrambne vrste. Razen tega so gostje igrali tudi ostro in imeli v sodniku Giunti iz A-rezza odkritega zaveznika, kakršnih v letošnji sezoni še nismo videli. Giunti je domače moštvo o-goljufal vsaj za tri ali štiri očitne enajstmetrovke, razen tega pa je tudi dopuščal najbolj nekorektne defenzivne metode gostujoče enajstorice. Vse to je povzročilo nervozo ne samo med i-gralci, temveč tudi med občinstvom, ki je posebno po grobem zrušenju Secchija v kazenskem prostoru izlilo ves svoj gnev proti sodniku in ga po zaključeni tekmi skušalo pred glavnim izhodom iz stadiona fizično napasti. Na srečo je hujše incidente preprečila intervencija policije. — Belgija A-Kalija A (1-3) 2 Alessandria - Reggiana (2-1) 1 Bart.Simm. Monza (4-1) 1 Como . Verona (1-1) X Genoa - Pro Patria (2-2) X Messina. Parma (2-0) 1 Modena - Catanzaro (3-2) 1 Napol! - Cosenza (1-1) X Novara. Lazio U-0) 1 Prato -Brescia (2-0) 1 Sambened. - Lucchese (2-2) X Mestrlna - F anfulla (2-1) 1 Pescara - Salernitana (1-0) 1 KVOTE: 13 — 160.000 lir 12 — 32.300 lir » ' 1 l t Gl I LL j 1. — 1. Astrakan 1 2. Allah 2 12. — 1. Romantique 1 2. Illuso 1 3. — 1. Poppea 2 2. Basra X 4. — 1. Corrado 1 2. Dlavoletto X 5. — 1. Rosarione 2 2, Caprllll 2 t. — 1. Burchlella 2 2. Orion 1 KVOTE: 12 — 1.939.072 lir 11 ~ 107.346 lir 1.116 ur || Spričo vsega tega je Triestina kljub neodločenim rezultatom dejanski moralni zmagovalec tega dvoboja v,, kgtprem je Trjesjing potrdila svojo absolutno in vsestransko premoč nad Savono in obenem pokazala tako borbenost, prizadevnost in požrtvovalnost, kakršne v Trstu letos verjetno še nismo videli. Ce bi se tej požrtvovalnosti pridružila vsaj še trohica sreče, pa morda tudi nekaj več odločnosti v zaključnih fazah, bi izdatna zmaga komaj dovolj izrazila dejansko razmerje sil na igrišču. Vsi igralci Triestine z delno izjemo Mantovanija in Risosa, so igrali nad običajnim nivojem, kar velja še posebno za Frigerija, Merkuzo, Sadarja, Bra-cha in Szokeja. Posebno v drugem polčasu sta Frigeri in Brach igrala praktično več v napadu kot v obrambi, kjer je bil Toros zaposlen le v redkih trenutkih. Kronika je tako polna dogodkov, da bi jo bilo težko opisati. Omejili se bomo le na nekaj glavnih podatkov. Ze v 15’ igre je vratar Franci na čudežen način s pestjo odbil silovit Mantovani-jev strel. V 10’ se je Risosova bomba odbila od droga, v 22’ pa je Szoke streljal za las mimo. Sledila je še sijajna akcija Mantovani - Santelli - Trevisan, ki se je zaključila z lepo obrambo Francija. najstmetrovke. Samo tri minute kasneje je bil Trevisan ponovno zrušen v kazenskem prostoru in tokrat je sodnik pokazal na kor-ner. V 11’ je Franci ubranil Man-tovanijev strel. V 26’ je Risos nezadržno prodiral proti vratom ko so ga trije nasprotniki istočasno zrušili v kazenskem prostoru, toda sodnik je prekršek pomaknil nazaj za nekaj metrov. V 35’ največja sodnikova nesramnost. Samo šest metrov pred vrati sta dva branilca grobo zrušila Secchija in sodnik sploh ni žvižgal. Zadnje minute so potekle v silnih napadih in v vzdušju, kakršnega na tržaškem stadionu že dolgo let ni bilo. J. k. beno. V prvem setu so Tržačani že vodili 11:4, ko so po stari in večkrat kritizirani navadi popustili, tako da so prišli Videmčani do 10. Več pa vseeno niso mogli doseči. V drugem nizu je bila premoč že vidnejša in PAV je ostal pri 7. Najslabše pa je bilo, seveda za Videmča-ne. v tretjem setu, ko niso mogli dlje kot do 2 s težkočo priborjenih točk. Dež, ki je pred začetkom neusmiljeno padal, bi kmalu zakrivil odpoved tega odločilnega srečanja. Toda na srečo je prenehal in obe ekipi sta se sporazumno predstavili sodniku in začeli borbo. Toda vreme je dalo poraženim Vi demčanom povod, da so vložili pritožbo. Kapetan PAV jo je najprej najavil s pripombo, da je bila žoga zaradi mokrega igrišča pretežka, kasneje pa je vložil pritožbo z izgovorom «neuporabnosti igri-žča». Mislimo, da pristojni organi sploh ne bo do vzeli pritožbo v pretres, ker ne vreme in ne igrišče nista niti najmanj zakrivila tako pekoč poraz videmskega moštva, ki je dokazalo, da je vsaj za razred slabši od tržaških tekmecev. Med napornim prvenstvom, na katerem je Bor prvič nastopil, so vsi igravci pokazali ne samo zadovoljivo tehnično znanje, temveč predvsem borbenost in navezanost na društvene barve. Zato jih moramo vse brez izjeme pohvaliti od Jurkiča, ki je TUINTAM TENIS V RIMU Emerson in Laver v finalu RIM. 14. — Dva trenutno najmočnejša teniška igralca na svetu sta si včeraj zagotovila vstop v finale posameznikov 19. mednarodnega prvenstva Italije. Gre za Laverja in Emersona, ki sta člana avstralske ekipe za Davisov pokal. Laver je v polfinalu premagal, pa čeprav je moral napeti vse sile, Jugoslovana Jovanoviča v treh setih in sicer 7:5, 9:7. 6:1, medtem ko je imel Emerson lažjo nalogo s Špancem Couderjem, katerem je odpravil s 6:2, 8:6 in 6:2. V igr, mešanih dvojic sta Čehinja Sulkova in Jugoslovan Pilič odpravila avstralski par Lehane-Newcombe, ki je bil nosilec tretje skupine. V moškem doublu sta Laver in J- Fraser presenetljivo odpravila rojaka N. Fraserja in Emersona v treh setih. V ženski konkurenci je zmagala Smithova, ki je v finalu opravila Buenovo 8:6, 5:7 in 6:4 . MEDNARODNI NOGOMET V drugem polčasu Je bil najprej Trevisan zrušen v kazenskem prostoru, toda sodnik je na nerazumljiv način odredil samo indirektni strel namesto očitne e- Mitropa Cup Izidi te'kem nedeljskega prvega kola so bili sledeči: A skupina v Budimpešti Hradec Kralove . Ferencvaros 2:1 B skupina v Bergamu: Atalamta-MTK (Budimpešta) 0:0 v Beogradu: Partizan-Banjik (Moravska Ostrava) 2:2 C skupina J v Budimpešti: Honved-Slovan (Bratislava) 2:1 v Bologni: Bologna-Crvena zvezda. 2:1 D skupina v Novem Sadu: Spartak (Trnava) - Vojvodina 1:0 Tekmo med Fiorentino in Vasa-som iz Budimpešta bodo odigrali v torek. Vse povratne tekme pa bodo v nedeljo 20. t. m. Za pokal prijateljstva Nedeljsko kolo turnirja za pokal italijansko ■ francosko . Švicar, skega prijateljstva je dalo sledeče izide. Milan-Nica 3:1 Grasshoppers-Lyon 2:1 Toulouse-Sampdoria 7:3 Catania-Montpellier 2:1 Lens-Luzern 5-4 # # * BEOGRAD, 14. — Nocoj je prispela v Beograd nogometna reprezentanca Vzhodne Nemčije, ki se bo v sredo na stadionu JLA srečala v prijateljski tekmi z državno reprezentanco Jugoslavije. V predigri bosta nastopili mladinski reprezentanci obeh držav. * * * BOGOTA, 14. — Kolumbijska reprezentanca sestavljena iz izbrancev za svetovno prvenstvj je premagala nemško enajstorico Karlsruhe 1:0 (0:0). Edini gol dneva je dosegel v 25’ drugega polčasa Rada. prevzel na svoje rame trening in Šušteršiča, ki v glavnem odboru združenja odgovarja za odbojkarski odsek, pa do Mijota, Ceja, Sergija in Walterja Veljaka, Škrinjarja, Orla, Drasiča in Viteza. Vsi ti so napravili vse, da je Bor dosegel do danes brez dvoma največji uspeh. Izid: BOR-PAV 3:0 (15:10, 15:7 in 15:2). Polisportiva Friuii-ONOG 3:1 (6:15, 15:8, 155, 15:7) * * * V nedeljo popoldne se je kljub neugodnemu vremenu nadaljeval na stadionu »Prvi maj» propagandni turnir v odbojki za B moštva nekaterih društev. Drugo Borovo moštvo, ki ima v svoji sredi sicer nadobudne in borbene, a neizkušene igravce, je moralo še enkrat kloniti. Tokrat je postalo žrtev kluba Cac-ciatore, ki je Borovo ekipo odpravil z 2:0 (15:3, 17:15). V BRUSLJU USPEL POSKUS REPREZENTANCE Zmaga Italije 3:1 nad Belgija Menichelli in Altafini (2) strelca golov STRELCI: v #.-vem polčasu — v 24’ Menichelli; v drugem P času — v 7’ Van Himst, v 17 in 39’ Altafini. BELGIJA: Nieolay; Bare, Raskin; Hanon, Lejeunne, LipP4, Jurion, Van Himst, Claessens, Vandenberg. Paeschen. -.j, ITALIJA: Mattrel; Losi, Radiče (Castelletti); Salvadore, v dini, Trapattoni (Radiče); Ferlini, Rivera, Altafini, Sivori, ^ chelli. SODNIK: Jari Hansen (Danska). GLEDALCEV: 60.000. So Italijani našli v Bruslju primerno in prevsem učinkovito e-najstorico za nastop na svetovnem prvenstvu? Na vprašanje je težko odgovoriti. Edino kar se danes lahko reče, je, da so Italijani po dolgem času zadovoljili. Sicer je treba imeti pred očmi dejstvo, da Belgija ne spada med evropske velikane, zaradi česar tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nedeljska tekma italijanske l jl >»' ,, se tehnični voditelji s Pfc - jj zentance ni podlaga za °P B za * treba, “ a zem. Priznati pa je treba, *rtC M dozo hrabrosti odpovedali «jjj du Machiu in se raje P ■ •» *■-. S« domačih sil. Rivera in Fernn. ari***1 nastopila v a'Jtn VEDNO BOLJ ZAMOTAN POLOŽAJ V B LIGI tako prvič reprezentanci in lahko se J p» da sta prijetno presenetila ' kazala, da če danes že nista bosta to prav gotovo jutrl'jp obramba je bila na mestu. ' ,< morda Mattrela, kateremu treba priznati, da ga ie Verona na pragu napredovanja Lazio praznih rok iz Novare Samo še tri kola, kar znese le štiri ure in pol igranja, manjkajo do konca prvenstva in položaj na lestvici je tako zamotan in negotov kakor nikoli. Kar pet moštev se poteguje za preostali dve mesti, ki vodijo v višjo ligo, in ravno toliko jih je, ki jim grozi nevarnost nazadovanja. Zaradi tega bi bilo sleherno predvidevanje jalovo in brez oomena,------------------ tako da kaže raje počakati do sa mega konca za dokončno razjasnitev položaja. , V preteklem kolu je bila sreča gotovo najbolj naklonjena Pro Patrii in to kar dvakrat: prvič, ker je iz Genoe prinesla dragoceno točko, drugič pa, ker je njen tekmec Lazio doživel v Novači poraz. Njena igra v Genrvi ni bila posebno navdušujoča, sai je bila le-ta v glavnem v rokah domačih. Pro Patrii pa gre zasluga, da se je potrudila in dala ig sebe vse. kar je bilo v njenih močeh. Toda to še od daleč ni bilo dovolj za izredno igro Ge- katerimi so postavili pravi zid. 7. druge strani pa je Modena dosegla zasluženo zmago nad Catan-zarom, po tekmi, ki zaradi po-plavljenosti igrišča ni nudila ničesar. Domači so stanje izkoristili v prvem delu, ko so si uspeli nabrati tolikšno prednost, da je bil zaman forcing južnjakev. ki so končni izid sicer kompromitirali, a ga niso izpremenili. Toliko o vrhu lestvice. Nič manj ni zanimivo na koncu lestvice, kjer si poslednje mesto lasti že omenjeni Catanzaro. Le za točko na boljšem sta Co- npe, ki je igrala v sebi lastnem spnza in Como. v istem položaju slogu in ji je zaslužena zmaga | JJ borbi za rešitev pa Prato in ušla iz rok samo po zaslugi sod- Regglana. Prvi je po petih zapo- nika Di Tonna, ki ji je v svojih odločitvah stalno škodil. Gotovo bi vsa zadeva imela drugačen konec, da ni genovsko moštvo že davno prestopila prag višje kategorije. Tudi Verona je srečno prebredli svoje gostovanje v Comu, od koder se je vrnila s točko, ki ji še nadalje omogoča last drugega mesta. Domači so se odlikovali predvsem v prvem delu, gostje pa v drugem, tako da izid verno predstavlja realen potek dogodkov na terenu. Veliki poraženec tega kola pa je, kot smo zgoraj omenili, rimski Lazio, ki se je iz Novare vrnil praznih rok. Domači so še enkrat pokazali svojo trenutno izredno formo ter dosegli že sedmi zaporedni pozitiven rezultat. Njihova igra je bila do skrajnosti preprosta, toda hitra in izredno dinamična. S to so rimske goste tako zmedli, da niso vedeli pri čem pravzaprav so, dokler niso domači prišli do edinega gola, ki jim je prinesel daleč zasluženo zmago, gostom pa znatno otežko-čil položaj na lestvici, saj jih utegne to stati, v kolikor se to že ni zgodilo, nap.redovanje v višjo skupino. Enako število točk na četrtem mestu imata še Napoti in Modena. Prvi je doma s težavo rešil točko pred Cosenzo, ki spričo svojega dramatičnega položaja na dnu pač ni mogla drugače kot uporabiti vsa sredstva na razpolago, da bi se ognila porazu. In to je tudi storila, saj so domači le s težavo prodirali do njihovih vrat, pred rednih porazih slavil zmago nad Brescio, ki slovi po svoji trdni konstituciji in moči. Toda domači so zaigrali res dobro ter so gostom le redko puščali časa za oddih. Svojo premoč so potrdili z dvema goloma, kar pa je le del prilik, ki so se jim nudile in ki so jih znali izkoristiti. Reggiani v Alessandrii usoda ni bila mila, saj niso njeni ogromni napori, da bi dosegla pozitiven rezultat, rodili zaželenih sadov. Domači so odgovorili z e-nakim orožjem in iz tega je prišla izredno zanimiva in tehnično zadovoljiva igra. Domači pa imajo za zaslugo predvsem dejstvo, da so manj grešili v zaključnih fazah akcij. Od preostalih je Messina po grdi tekmi srečno ukanila Parmo, ki bi po igri gotovo zaslužila kaj več. Sambenedettese pa je celo na lastnem igrišču zapravil točko proti Lueohese potem ko je ves čas prevladoval nad sicer borbeno ekipo z druge strani polotoka. gib. SLOVENSKA CONSKA LIGA V nedeljo izide: so dosegli sledeče Krim - N. Gorica 0:0 Olimppn - Rudar 7:1 Ilirije - Kladivar - 3:3 Slovan - Liubljana 2:1 Sobota - Triglav 2:0 Celje - Kovinar 2:4 IZIDI *A!essandria-Reggiana •Bari-S. Monza •Como-Verona •Genoa-Pro Patria •Messlna-Parma 'Modena-Catanzaro •Napoli-Cosenza •Novara.Lazlo •Prato-Brescla 'Sambenedettese-Lucchese 2-1 4-1 1-1 2-2 2-0 3-2 1-1 1-8 2-0 2-2 LESTVICA Genoa 33 20 10 5 30 25 36 Verona 3* 13 14 0 36 21 40 P. Patria 35 14 11 10 39 34 39 Lazio 33 12 14 9 39 25 30 Modena 33 13 12 10 33 33 38 Napoli 33 13 12 10 40 34 38 Messna 33 12 11 12 47 43 35 Brescia 33 13 1 14 34 33 34 Alessandr. 35 12 10 13 41 36 34 Bari 33 14 11 10 44 31 33 Lucchese 35 13 7 13 45 39 33 Parma 33 1 17 10 21 36 13 S. Monza 33 11 11 13 34 42 33 Sambened. 33 0 15 11 27 37 33 Novara 43 10 Ig 14 24 49 44 Regglana 33 1 13 12 33 36 31 Prato 33 t 11 13 31 41 31 Como 33 t 11 14 29 40 30 Cosenza 35 10 10 15 24 12 30 Catanzaro 33 7 15 13 32 49 29 Prihodnje tekme (2(. 3. 1962) Pro Patria- Alessandria, Catan. zaro-Barl, Mcdena-Cosenza, Sam-benedetlere-Genoa, Como-Lucche-»e, Brescia-Messlna, Verona.Napeli, Novara-Parma, Lazio-Prato, Rejfiana-S. Monza. nekoliko zmedel. Po’ dolS,p"!(|jfi, su je ponovno zadovoljil ].i(l* ki je posebno v drugem jjil prevladoval na sredi igriSc«. ji je bil neomejeni gospodah ji * večkrat prodrl v napad, ki'-ji Pl akcije zaključil z inteli«pI’V J predlnžki tako MenichellUu Riveii Čeprav je Menichelli ‘ftf prvi in morda najlepši 8°' va, se je izkazalo, da n* " v<«) ren za reprezentanco in da, (||. trenutno ne, nima možnost' ,, voja. Treba bo pač poskfj^ ji nadomestilo : je Mora edini primerni za to vlogo. Altafini, ki j * ,,J> VPITI rinili z____1 Irnt J -if vem delu igre taval kot ‘ na igrišču, se je *, ,i»i opomogel in se oddolžil * “mllf goloma, ki sta doprinesla * brez dvoma zasluženo zm Kronika poteka igre »' ta. Italijani so napadali, pi< ci pa so se branili kakor s" t„i« vedeli in znali in le tu, P‘ay prehajali z 19-letnim Van m stom v nevarne protinaP*"!jt(l» prvem golu ki ga je Me«' il dosegel s silovitim strel«1”. » razdalje 15 m, je Van H«* f enačil. V drugem delu Altafini z glavo poslal v Riverov prosti strel in P%i'1 Italijo v vodstvo. Po nef",,!* igri je Rivera ponovno '' videl prostega Altafjnija. I1 brez oklevanja predložil, tor f je preigral dva nasprotnik* nelj slal žogo mimo presen*1-. h belgijskega vratarja . mreže ter tako postavil rezultat. PSV timiMiiiiiimiM im iiiiii iiniiiiiiiiiiiimiiniiiiiif Minul Hlinili m ih n || m,|,,,n,|MMl1ll|,,|| mini JADRALNA REGATA ZA POKAL TITO N0RDI0 Zmagoslavje posa<$ iz Neaplja Marušičeva Podgorka na častnem četrtem mestu Kot je bilo pričakovati, se je tudi zadnji dan medli* j | regate za jadrnice vrste «Star» za pokal Tito Nordio zakliu zmagoslavjem neapeljske posadke čolna «Caprice». Sploh s° ,j I« peljčani pobrali vsa najbolj vredna darila. V Trst so PoS,arlski|’ posadke in vse tri so zasedle najboljša mesta. Od jugoslov* ^ udeležencev se je najbolj izkazal Marušič s Podgorko, kateremu se. je posrečilo zasesti takoj za Nea peljčani četrto mesto, pri čemer je pustil za seboj znane posadke iz številnih evropskih držav. O-stale jugoslovanske posadke in še posebno Koprčan Fafangel so razočarale in so se morale zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo v končni lestvici. Peta regata je prav tako kot v prejšnjih dneh postala Dlen Ro-landija s «Caprice». Drugo mesto je pripadlo Cosentinu z jadrnico -Posillipo IV», tretje je zasedla posadka iz Genove Croce-Saidelli s čolnom »Umberta V», medtem ko se je ne četrto uvrstil Marušič s .Podgorico., Končna lestvica te trs m ne mednarodne regate Je .,5 t*’ 1. CAPRICE (Neapelj) ‘V 2. Posillipo IV (NeapeljL5 3. Merope III (Neapelj) 4. Podgorka (Split) 93 . 9] 5. Bellatrix XI (NemčiJ%4 6. Umberta V (Genova) 7. Hifi (Švedska) 76 „ 8. Paguera (Avstrija) $ 9. Ali Baba IV (Švica) 10. Maya II (Trst) 65 i^ BOKS - V FILADELFIJA. 14. ' >j«> ju za svetovno krono „ DouV ke kategorije je Harold premagal po točkah nesa. VWWWWVA |MWWWflVO ANDRIČ Travniška kronika AW. g7_ AWWVWWMW KONZULSKI ČASI S pomočjo Davna je uspelo, da je staknil in povezal vse tiste, ki so po svojem razpoloženju in koristih črtili Avstrijo in bili voljni ,da karkoli storijo proti nji. Snubil je mestne kapetane iz Krajine, posebno kapetana iz Novega, brata nesrečnega Ahmet bega Ceriča, ki ga ni mogel rešiti; spodbujal jih je, naj vznemirjajo avstrijski teritorij, in jim dajal sredstva za vpade. Von Mitterer je po livenjskih fratrih pošiljal časnike in razglase v Dalmacijo, ki je bila pod francosko zasedbo, vzdrževal je zveze s katoliško duhovščino v severni Dalmaciji in pomagal organizirati odpor proti Francozom. Vsi plačani agenti in prostovoljni pomagači obeh konzulatov so se raztepli na razne strani; njihovo delo je bilo kmalu čutiti po splošnem vznemirjenju in številnih spopadih. Fratri so pretrgali vse stike z ljudmi iz francoskega konzulata. Po samostanih so molili za zmago avstrijskega orožja nad jakobinskimi vojaki in njihovim brezvernim cesarjem Napoleonom. Konzula sta obiskovala in sprejemala ljudi, ki v drugačnih okoliščinah sploh ne bi govorila z njimi, delila sta darove in razmetavala podkupnino. Delala sta dan in noč, ne da bi kaj posebno izbirala sredstva in varčevala z močmi, Polkovnik je bil v tem prizadevanju dosti na boljšem. Res, bil je utrujen in strt spričo družinskih nezgod in slabega zdravja, toda ta način življenja in boja mu ni bil nov, ustrezal je njegovim skušnjam in vzgoji. Pred višjimi ukazi je polkovnik nenadoma pozabil nase in na svoje, se pognal v izvoženi kolovoz cesarske službe in galopiral po njem brez veselja in navduševanja, pa tudi brez omahovanja in ugovora. Mimo tega je polkovnik poznal jezik, deželo, ljudi in razmere, zato je na vsakem koraku lahko našel iskrene in nesebične pomočnike. Vse to je manjkalo Davillu, ki je moral delati v mnogo težjih pogojih. Toda njegov živahni duh, občutek dolžnosti in prirojena galska bojevitost so ga podpirali in priganjali, da ne bi zaostal v tekmi; tudi on je pogumno delil in vračal udarce. Pa kljub vsem tem zgodam in nezgodam bi odnosi med konzuloma ne bili tako slabi, ko bi bilo to odvisno samo od njiju. Najhujše zlo so bili neznatni uradniki, agenti in služabniki, ki niso poznali mere v borbi in medsebojnem obreko- vanju. Službena vnema in osebna nečimrnost jih je zanašala kakor lovca lovska strast. Toliko so se spozabljali, hoteč odriniti in ponižati drug drugega, da so sami sebe poniževali in zapravljali svoj ugled pri raji in škodoželjnih Turkih. Oba, Daville in von Mitterer, sta jasno sprevidela, kako je tak brezobziren in neprizanesljiv medsebojni boj škodljiv za oba konzulata in za ugled kristjanov in Evropejcev sploh, kako je nespodobno, da se onadva, edina zastopnika omikanega sveta v tej divjini, ravsata in spopadata pred ljudmi, ki oba črtijo, prezirajo in ne razumejo, in da prav te ljudi kličeta za priče in sodnike. To je posebno občutil Daville, saj je bil v slabšem položaju. Sklenil je, da na to stvar opozori von Mit-tererja posredno po doktorju Cologni, ki so ga šteli za neuradno osebnost, in mu nasvetuje, da bi oba malce obrzdala svoje prenapete sodelavce, s Cologno bo govoril des Fossčs, ker je Davna z njim večno sprt. Hkrati je nameraval po svoji pobožni ženi in na vse mogoče druge načine vplivati na fratre in jim dokazati, da kot zastopniki Cerkve grešijo, ko se tako pristransko in izključno zavzemajo samo za eno sovražnih strank. Hoteč pokazati fratrom, kako neresnične so obtožbe o brezbožnosti francoskega režima in da bi jih čimprej pridobil zase, se je Daville domislil in jih zaprosil, naj mu dajo stalnega, plačanega kaplana za francoski konzulat. Po dolskem župniku je poslal prošnjo škofu v Fojnico. Ker odgovora ni bilo ,naj bi gospa Daville govorila o tej zadevi s fra Ivom in ga usti™ prepričala, kako dobro in primerno bi bilo, če bi fratri določili kakega sobrata za kaplana in sploh spremenili svoj odnos do francoskega konzulata. Neko sobotno popoldne je gosDa Daville v spremstvu ilirskega tolmača in kavaza odšla v Dolac. Za ta razgovor je nalašč izbrala čas večernega blagoslova v cerkvi in ne nedeljo, ko je polno ljudi in je župnik zaposlen. Fra Ivo je konzulko lepo sprejel kot vedno. Povedal ji Je, da je «zjutraj» prispel pismeni škofov odgovor in ga je ravnokar hotel poslati gospodu generalnemu konzulu. Odgovor je nepovoljen, ker fratri na žalost v teh težkih časih, ko so preganjani, revni in maloštevilni, nimajo niti toliko redov-nikov, kolikor je nujno potrebno za dušno pastirstvo. Razen tega bi Turki tega kaplana takoj osumili zaupništva in vohunstva, kar bi se maščevalo vsemu redu. Skratka, škofu je žal, da ne more ustreči prošnji francoskega konzulata, in prosi, naj ga prav razume in tako dalje in tako dalje. Tako je pisal škof, toda fra Ivo ni tajil, da bi nikoli ne pustil ,tudi če bi smel in mogel, da bi bil v francoskem konzulatu kot takem nastavljen njihov kaplan. Gospa Daville je blago poskušala ovreči to župnikovo mnenje, toda frater je v svojem salastem oklepu ostal neomajen. Izrazil je priznanje in spoštovanje gospe Davillovi za njeno iskreno in nedvoumno pobožnost (fratri so sploh veliko bolj cenili gospo Daville kakor gospo von Mitterer), toda trmasto in odločno je ostal pri svojem. Njegove besede je spremljal oster udaren mahljaj močne bele roke, da je gospa Davillova nehote vzdrhtela. Bilo je očitno, da so navodila, ki jih ima, jasna, da je njegovo stališče določeno in noče o tem govoriti z nikomer, najmanj pa z žensko. Ko je vnovič rekel gospe Davillovi, da ji v vsakršni duhovni potrebi vedno rad ustreže, o vsem drugem pa obdrži svoje mnenje, je fra Ivo odšel v cerkev, kjer se je začel blagoslov. Po naključju Je bilo ta dan v Dolcu veliko fratrov, gostov, pa so bile litanije zelo slovesne. Ce bi bilo po njeni volji, bi se gospa Daville takoj vrnila domov, toda morala je ostati pri litanijah, sicer bi mislili, da je prišla zaradi pomenka s fra Ivom. Ta trezna žen*** f, vsake pretirane občutljivosti je bila sedaj razburjen* 1 <01' ajenrane oncurijivosti je bila sedaj razburjeni* - ,01 ^»spričo župnikove trmoglavosti. Neprijetni razgo^fr 4 % prizadel še posebno mučno, ker je bila po svoji vzgoji čaju daleč od vseh splošnih stvari in javnih zadev. Zdaj je stala v cerkvi ob lesenem stebru in posluj ( tajeno ,še neuglašeno petje fratrov, ki so klečali straneh velikega oltarja. Večernice je imel fra Iv0; „ij > brdavsast in okoren, je spretno in lahkotno pokiefnvid«l dar je bilo treba ,in urno vstal. Zena je še vsevdiU 8n«( pred seboj njegovo velikansko roko z odbijajočim ^‘‘igi L in njegov pogled, sijoč od oholosti in upora, s malo prej gledal njenega tolmača med pogovorom- ^ " pogleda v Franciji ni nikoli videla ne pri svetnih ne j hovmh osebah. ,h0 f Fratri so v zboru s svojimi kmečkimi glasovi Potl Marijine litanije. Težak glas je začel: «Sancta Maria...» Vsi so odgovorili z zamolklim glasom: «Ora pro nobis!» Glas je nadaljeval: «Sancta virgo virginum„.» «Ora pro nobis!» so složno odpevali glasovi Glas, ki je molil naprej, je zateglo našteval vzdevke: «Imperatrix Reginarum...* «Laus sanctarum animarum...> «Vera salutrix earum...» In po vsakem je enolično odpel zbor: K Ora pro nobisU Konzulka je tudi sama hotela moliti znane l‘t8 sv<0 jih je nekoč poslušala na hladnem koru katedrale ej5‘ rodnega mesta Avrancha. Pa ni mogla pozabiti h« 6 pogovor ne ustaviti misli, ki so ji rojile v molitev- 0d» ji Vsi molimo isto, vsi smo kristjani in iste ve1-6!™ rJ) SO DreDadi med lindmi ie nremiSlinln Pred „ *■ M9' / liki so prepadi med ljudmi, je premišljala. Pred °' je vsevdilj blestel ostri, trdi pogled in sunkoviti fra Iva, ki sedaj moli litanije lNadalievu*1e ■5 UREUMSIVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal S59 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, 'l'el- 33-82 — UPRAVA: TRST — UL.SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 - NAHOCNINA: mesečna 650 tu. - Vn*Pr*1Jt,ll'/ letna 1600 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 dtn, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodn, banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v ilrMU enega stolpca: trgovski 100, flnančno-upravni 150, osmrtnic# 120 lir. =5 Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo Prl Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst