sa koristi de lav -ljudstva. Delav-op ra vlčenl do kar producira|o. paper Ii devoted 9 Inlaraata of the rkingclaaa. Work-_ gr« •milled to all "what thav produce. Kntorwi ai ««oond-«Um« nantir, dw. I,1907, »i lb« peat offlo* atChleato III. uudcr tb« Act of Congre«« of lUroh Ird, 187». Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". 81 PAZITE! na Številko v oklepaju-ki aa nahaja poleg va-iaga naslova, prilepljenega «podaj ali na ovitku. Ako (249) |e številka . . ' tedaj vam a prlhodn|o itavllko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o takoj. Stev. (No.) 248. Chicago, 111.. 11. |un!|a (June) 1912. Leto (Vol.) VIL napredek francoskih socialistov. ilui pojav za socialiste pri ih občinskih volitvah, vrse-po vsej Franciji, »o ne pridano lepi uspehi, katere so i združeni socialisti. Frau-Socialisti so namreč bili razni v več frakcij, vsled če-bil vsak večji uspeh nemo-Ločila so jih samo posamezna ,uja brez večje važnosti, za-so odstranili ločujočo jih dife-ter si podali roke k skupne-aložnemu delu. V Parizu in estjih, kakor tudi v občinah provincijah so pomnožili števi-svojih zastopnikov. Dobili so kKMitrulo večjega števila važnejših mest, v katerih so imeli gvoj čas moč; poleg tega so si na r.ovo osvojili upravo v mnogih ®an.i*ili mestih. V Parizu si združeni socialisti pridobil pet novih okrajev; I tako znaša sedaj število soc. zastopnikov \ pariškem občinskem Lvetu 15, med katerimi so najod-i ličnejši sodrugi, zastopniki vseh panog Dodrobnetra socialnega dela. tako n. pr. zastopniki delav-unij, zadružništva itd. Uspe-J socialistov gredo na račun ra-:alcev, ki sedaj iz same jeze dol-socialiste vseh mogočih in ne-čih grehov. Odločevali so ta-izvani "neodvisni socialisti", ki v nekaterih okrajih glasovali proti lastnim kandidatom, a v «plošnem so šli složno v boj za kandidate 'združene soc. stranke. , Oeio gocialistom najbolj sovražno I časopisje priznava, da o kakih spletkah pri socialistični zmagi ni niti «tvora. " ¡torTPp&i pa so uspehi v pr^^tlflf*« stjih. od katerih so socialisti na^-zaj pridobili St. Denis, na novo pa so zmagali v Alfortville, Krem-lin-Ricetre. Sain Onentin in Plu-teaux. V Champignv je bilo izvoljenih 10 soc. svetovalcev, ki so najmočnejša grupa v občinskem svetu. Izredno velike važnosti so na-_iaj pridobljena večja mesta: Tou-lease. Brest in Roubaix. Toulouse ■politično središče na jugu France in je bil nazadnje v rokah ra- dikalcev. L. 1906 je mestna uprava prešla iz socialističnih rok nazaj v roke združene boržuazije in kapitalistov, ki so po načinu naših milwauških "nestrankarjev" poslali v boj vse delavskemu napredku sovražne elemente. Toda i.ezaivedno delavstvio je spoznalo hvojo veliko zmoto ter šlo z največjo odločnostjo v boj ter iztisnilo "nestrankarsko" sodrgo v ozjidie. V novem občinskem svetu imajk* socialisti 21 mandatov, vse druge stranke pa 15. Tako je mesto Brest obračunalo s svojimi "nestrankarji". Nič manj značilna ni zmaga v Roublaix, prvo večje mesto, ki je sprejelo soc. upravo in katero bi lahko nazivali socialisti "Franco-sflu Milwaukee", ali kakor bnr-žuazja je nazivala Roublaix "Socialistična Mekka", ki je sicer padla za enkrat pred zagrizenimi silami nasprotnikov, a je pri zadnjih volitvah zopet listala s podvojeno silo, kajti lodločujoči proletariat je spoznal, da izven socialistične stranke ni rešitve zanj. Večino so dobili socialisti v Ni-mes, Dragniguan, Anzin in dr. V Lyon-u je število soc. občinskih svetovalcev narastlo od enega na dvanajst, v Bordeaux-u imajo socialisti od 36 mandatov 17. Poleg tega so se številna druga mesta, kjer morejo socialisti zaznamovati nad vse zadovoljiv uspeh. Leto&nje leto lahko smatramo za rekord za francoske socialiste. Res je sicer, da je stranka zgubila nekaj mandatov po nekaterih irre-stilvkakor Toulon-u, Marseilles in par drugih, toda pride komaj v poštev, ako pomislimo na splošen sijajen napredek, zlasti v večini velikih mest. Še važnejše pa je dejstvo, da je socializem začel prodirati v manjša industrijska mesteca» na severu ter poljedelske distrikte na jugu Francije. Francoski sodrugi, kakor tudi cela svetovna socialdemokracija, pa lahko z ponosom in z najlepšimi upi za bodočnost zro na ta svoj uspeh! OVITA EKSPLOZIJA. Zadnji petek se je v mestecu Molsdorfu, blizu Dunaja, dogodila strahovita eksplozija, ki je zahtevala znatno število človeških žrtev. [Najnovejša poročila sicer navajala število žrtev na 30, toda splošno se sodi, ta isto niti od daleč ne Ddgovarja resnici. Eksplodiralo je Dkrog 200 ton smodnika. Učinek eksplozije je bil nepopisen. Upljiv eksplozije je bilo čutiti več kilometrov na okolu. Tovarna za strelivo, kjer se je eksplozija dogodila. je docela razrušena. Deli človeških teles so ležali daleč na okolu. Kaj je provzročilo katastrofo. se ne poroča; najbrže ne- iadostne varnostne naprave, ka-or v večini enakih slučajev. Konvencija jugosl. soc. dem. stranke v Ljubljani. Na 26, 27. in 28. maja t. 1. je bil sklican v Ljubljano VIII. redni Dbčni zbor (konvencija) Jugoslovanske soc. - demokratične stranke a naslednjim vsporedom: 1.) foročila. 2.) Politični položaj, 3.) prgnaizacija. 4.) Tisk. 5.) Jugoslovanska social - demokracija in bratske stranke. 6.) Agrarno vprašanje. 7.) Volitev izvrševal-n*Ka odbora. 8.) Raznoterosti, i Ta socialistična organizacija se je kljub velikim težkočam in zaprekam. a katerimi se je imela in se ima boriti od svojih prvih zadetkov, razrastla v mogočno d reji ki ponosno vstraja in klubu je mfm viharjem, ki kar flemujejo med seboj v najostud-•itfih napadih na vse, kar je s to •^-dzaciio v zvezi, ko vidijo, neustrašeno koraka poltična ^l»eija zavednega delavst-^ItSti svojemu cilju. NOVE ŽRTVE VOJNEGA LUK-SUSA. Cherbourg, 8. junija. — Vo/ni moloh ie za 24 nedolžnih človeških žrtev bogatejši. Francoski podvodni čoln "Vendemaire" se js potopil danes zjutraj kot direkt-nia posledica koalizacije med njim in bojno ladijo St. Louis. Skupno z 44 Vendemaire"-om se je potopilo 24 oseb broječe moštvo, katero se smatra za mrtvo, ker je skoraj nemofiroče. da bi se mogli rešiti. Ponesrečeni čoln se je vdeleže-val manevrov francoskega vojnega brodovja. Takoj po doznanju nesreče je bila poslana iz Cher-bourga reševalna ladija, toda moštva ni bilo mogoče rešiti in vojno ministarstvo smatra sve moštvo mrtvo. Tako zahteva militarizem ved no novih žrtev .popolnoma po nepotrebnem. Kljub temu je danes večina ljudij tako zaslepljena, da odobrava to satansko institucijo, katera nima drugega namena, kakor podpirati moč bogatih mogotcev. Socialistična kandidata za predsednika in {>odpredsednika Z. dr., ki bodeta otvo rila narodno volilno kampanjo za jesenske predseniike volitve, prihodnjo nedeljo lt. junija na pikniku chicaikih sodrugov. Kapitalisti trdijo, da imajo pravico do velikih dohodkov vsak dan, ker jim njihovi veliki možgani omogoču jejo pridobitev teh dohodkov. Ko bodo možgani delavcev dovolj veliki za pridobitev lastne politične moči, bodo tudi delavci opravičeni do popolne vrednosti svojega produkta in — odstranitev kapitalistev. Kapitalizem oropa delavstvo nedeljskega počitka, a kljub temu še niate nikdar slišali, da kapitalizem nasprotuje veri. Potemtakem ima kapital tudi boga pod »mero kontrolo! Vsaj logično je tako. Hitro rastoča draginja. Cene življenskih potrebščin v Združenih državah so danes višje kot so bile kedaj od časa zadnje državljanske vojne, tako izkazujejo tozadevne oblasti. V zadnjem letu je draginja narastla za neverjetno visoke odstotke. Živila so dosegla najvišji rekord. Meso, jajca, surovo maslo, ribe, krompir, kava, čaj, sladkor, sol, riž, fižol in grah se je podra/il za 22%; pšenica, turšica, oves, ječmen, moka itd. se je podražila za 33%. Sadje je edina jestvina, ki se je pocenila v zadnjih 12 mesecih, a tudi ta jestvina je dražja kakor je bila 1. 1810. Usnje s«1 jc podražilo 12%, kemikalije in zdravila 13% od lanskega leta. Nekoliko cenejše so tkanine. Povprečna podražitev življenskih potrebščin znaša okroglih 20 %, kan pomeni, da mora hišna gospodinja plačati nad 6 dolarjev za potrebščine, za katere je pred letom plačala samo pet doUrjev. Najbolj pa so narastle cene mesu: — goveje meso 26%, prešičje 40% in nekatere vrste celo 50%. Ako sedaj iščemo vzrok tej rastoči draginji, bomo prišli nazadnje do zaključka, da se delavske plače v teku zadnjega leta povprečno niso prav nič zvišale in da cene, katere farmar dobiva za svoj produkt, niso nič večje kot so bile, Ako vemo to, nam mora biti jasno, da mora tičati vzrok draginje v ljudeh, od katerih konsnmar-ji dobivajo blago, to je od trgovcev, oziroma od prekupovalcev. Ako sedaj vprašate vašega trgovca. koiiko dobička ima, vam bo začel jadikovati in tarnati, da komaj živi. Ako tako raziskujete cene, boste prišli do zaključka, da tiči pravi vzrok sedanje draginje v trustih, ki »o tako obsežni, da lahko kontrolirajo «trg, na podlagi česar lahko svobodno določujejo cene. Temu splošnemu ljudstvu škodljivemu početju, bi mogla samo vlada na prste stopiti. Zato pa izkoriščevalci te vrste vedno gledajo na to, da dobijo vlado tak: Ijndje v rok«, od katerih se jim ni bati preganjanja. Iz tega vzroka podpirajo nekateri trusti Roose-velta, drugi Tafta, nekateri rejaib-likance, drugi demokrate, obe te stranki pa sta zastopnici tmstov in kot taki zastopnici ljudskih izkoriščevalcev, ki polnijo svoje žepe na račun splošnosti, kjer tvo ri.io delavci ogromno večino. Člani trustov se ne boje repub-likancev in tudi demokratov nc, boje pa se tretje stranke — to si socialisti, kateri ne pripoznajo no-benetfft izkoriščevanja. marveč za htevajo, da naj vsakdo živi od svojega direktnega dela, a nihče na račun drugih. BEROER PROTI SODNIKU HANFORDU. Washngton, D. C., 7. junija. — Danes je vložil soc. kongresni k V. L. Berger obtožbo zoper sodnika Hanforda, ki je pred neka j tedni preldical državljansko pravico Združenih držav nekemu Leonar-du Olsson iz vzroka, ker je bil ta ob času, ko je jemal državljanske papirje, socialist. Po mnenju sod nika Hanforda noben socialist ne more postati državljan Združenih dižav, ker program socialistične stranke zahteva temeljito spremembo sedanje konstitucije. Berger trdi v svoj; obtožnici, da je Hanford "navaden pijanec*, po svoii morali in temperamentu nesposoben za mesto sodnika ter da je izdal celo vrsto neoostavno — koruptnih razsodeb. Na podlagi svoje obdolžitve, zahteva Berger od pravosodnega kongresnega komiteja, da preišče obdolžitve, ter ^fla sodnikr. zasluzeno r>la«'ilo, ako se mu ti prestsnkl dokažejo. V pojasnilo svojih trditev navaja Berger, da je bi: llanford cesto pijan pri rasaojevanju. Kako more pijanec soditi, to si lahko vsak pameten človek mi-di. Poleg tega so aa razpolago dejstva, ki dokazujejo, da je bi' Hanford imenovan za sodnika na izrecno željo raznih kapita1,stičnih špekulantov. ki so v ta nameu žrtvovali obilo truda in denarja. Ko: oovračilo za te usluge, jc imel pa sodnik Hanford skrbet:, da so bili ti samopašneži varni pred postavo. katero so kršili vvak čas v svojem podlem korist.»lovstvu. Olsiaon-ovi zagovorniki zahtevajo od sodnika Hanf-vda, da obnovi proces. Za slučaj, da bi on tega ne storil, se bo zadeva prenesla k T«r;iivnemu sodišču v San Franei-seo. Hanford je soda, v hudih škripcih. ker bo vls.ia podpirala Glssona. ako on proč sa ne obnovi. BERGER ZOPET KANDIDAT. Milwaukee. Wis., 8. junija. — • Na podlagi splošnega glasovanja v so*», stranki, katero je bilo te dni zaklueeno. je sedanji kongres-rik Viktor L. Berger zopet kandidat za to mesto v svojem, to je, petem distriktu, kjer je pred dvo. ma letoma prvič v zgodovini Združenih držav bil izvoljen soeiali-stični kandidat v kongres. Za četrti distrikt je nominiran, kakor pred dvema letoma sodrug Winfield Gavlord, ki je ostal v neznatni manjšini pri zadnjih volitvah. Oaylord je znan med vsemi ameriškimi socialisti kot izvrsten govornik in pisatelj na polju socialistične literature. Oba diatrikta ležita \y Milwaukee in okolici in socialisti imajo popolno upanje na zmago. Delavci v Chieagi in okolici!!! vsi na piknik v Rlvsnrlsw park - t nedeljo, 16. juniji. Cisti dobitek je namenjen v podporo socialističnemu tisku v Chieagi. Glavna govornika bodeta soc. kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih driav: DEBS IN SEIDEL ter drugi govorniki. - Zastopane bodo vse soc. organisaciie. — Vstopnina 25c. skupno s vstopnino v park, v prostor piknika in druge koncesije v zabavnem parku. Kdo je naš sovražnik? Na treh stebrih sloni kapitalistična družba in ti so: klerikali-zem. militarizem in nacionalizem. Naloga klerikalizma je, da slepari in straši delavno ljudstvo z lažmi iu peklom, obljublja mu veselo ¿ivljenje v nebesih, mejtem ko na zemlji strada in gkra ter tako množi zlato v želecnih blagajnah l>oiratih. srečnih in od usode izvoljenih in blagoslovljenih lenuhov. — Namen militarizma je braniti z vsemi na razpolago mu danimi sreddstvi (z puškami, kano-ni in vislicami) današnji, na podlagi izkoriščanja, tlačanstva in *iz-stradavanja, postavljeni kapita listični nered. Ali najmočnejši in najzaneslivejši steber kapitalizma je — nacionalizem. Na njem se največ opira izkoriščevalstvo. V dobi. ko luč resnice in znanstva izpodbija dan za dnem mogočne-je in uspešneje klerikalne laži in predsodke, v dobi ko se ruši mili-taristična disciplina in ko se zavednost in razredna moč kljub vsemu vedno bolj širi med revnim, zapostavljenim slojem, je nacionalizem še edino sredstvo, na tatero se zanaša izkoriščevalni razred, da utrdi svoj sistem in prepreči napredek naše stranke in uresničenje naših načel. Kapitalizem vč, da. jc razširjenje in okrep-čanje naše mednarodne delavske stranke odvisno od zavesti, solidarnosti in bratske razredne zavednosti vsega izkoriščanega de-avnega ljudstva. Skuša zato ovirati delovanje naše stranke, ki ima namen združiti proletarijat celega sveta v mogočno in edino falango, ki naj bi se bojevala skupno in složno, brez razlike narodnosti. za zmago svojih razrednih pravic. Solidarnost delavstva je ona moč, proti kateri se brezuspešna vsa kapitalistična sredstva. Ni je moči, ki bi mogla ukloniti razredno zavedno maso, ki skupno pod eno zastavo in za ena-ie cilje stopi v boj proti tiranom in izsesa vatel jem, zahtevajoč bo-jse življenje in več pravic. Tega se zaveda kapitalizem in za onemogočiti razširjenje solidarnosti med plebejci, se zdaj opira na nacionalistične predsodke. Ustanov-jajo vse povsod črne, narodnja-ške organizacije, katere naj bi r>od krinko nacionalizma rušile proletarsko stranko in oteškočile SPLOŠNO GLASOVANJE V UNIJI PREPOVEDANO. Philadelphia, Pa. — 7. junija. — Človek mora pri najboljši vo-ji zgubiti zadnjo trohico spoštovanja in rešpekta pred ameriško justico. Vsaka še tako neutemeljena in pravico v obraz bijoča sod-niska prepoved se dovoli kapita-ističnim mogotcem, dočim so sodišča gluha za še tako opravičene zahteve in prošnje izkoriščevaiie-ga delavstva. Vse pač izgleda tako, kot da so kapitalisti vzeli patent tudi na pravico in da sedaj ž njo razpolagajo kakor hočejo. Vsled tega ni prav nič čudnega, da velja, ali vsaj mora veljati, naj podlejša krivica in laž, za popolno pravico in čisto resnico. V današnji kapitalistični družbi revež ne more priti do pravice, pa naj se mu, godi še tako vnebovpijoča trivica, in to samo zato, ker je revež in nima potrebnega denarja za najetje advokatov. Nov djkaz, da je ameriška ju-stica udinjena v službik kapitalizma, se nam nudi te dni v Philadel->hiji, ko je sodišče na željo Pennsylvania železnice izdalo prepoved proti splošnemu glasovanju, katerega je hotel razpisati odsek sto in petdeiet m/ož, zastopajočih unijo kondnktorjev, strojnikov in ognjičarjtv, \>službenih pri Pennsylvania železnici. Če je bila prepoved opravičena ali ne, ima razsoditi sodnik Bregy prihodnjo sredo. Odsek je nanreč nameraval raz- borbo delavstva, ki se bori za povišanje plače in znižanje delovnega časa. 4 4 Young men Christian Association" in 44Young Women Christian Association" in razna viteška društva v Združenih državah; 4 4 National Arbeiterbund" na Nemškem, narodna 4 4 Confederation des travaielers" na Francoskem, 44 Narodna delavska organizacija", na Češkem in žolta na-rodpjaška organizacija na Slovenskem — vse so to ustanove, ki so podpirane od kapitalizma. Kupljeni od kapitalistov so njih agitatorji. Smotrov ali politične poštenosti bi zaman iskali v teh narod— njaških vrstah. Sad so delavskega pokreta in boja. Cilj jim je: izdajanje delavskih inh»reenv; sredstva pa so jim zato: obrekovanje, farizejstvo, krumirstvo, šoionaža in terorizem Nacionalizem je torej najhujši sovražnik delavstva in proti temu mora proletariat napeti vse svoje moči. To, kar je bilo za fevdalce v srednjem veku duhovstvo, ki je s terorjem pekla in plamene-čih grmad uduševalo svobodno mišljenje in puntarski duh sužnjev, je adaj za kapitaliste, patri-otovske špekulante in borziste nacionalizem, kateri naj bi podžigal v delavstvu narodne strasti in hujskal narod proti narodu. Sad nacionalizma so roparski čini francoskih kolonizatorjev v Alži-rju. V imenu nacionalizma padajo leto za letom sinovi nemškega ljudstva v Afriki in v imeiiu nacionalizma italijansko vojaštvo ropa in pobija v Tripolitaniji . . . Moč klerikalizma je uničila svobodna mise!, moč nacionalizma more streti vzajemnost proletari-jata. Mednarodni kapitalizem bo strla le mogočna mednarodna koalicija delavstva. Konec bo kapitalizmu, izkoriščanju in tlačanst-vu le ko bodo delavske množice kvseh narodov skupno planile po koncu in abrogirale v imenu solidarnosti narodne diferenziacije in meje. V imenu nacionalizma kapitail-zem pobija in izkorišča; v imenu internacionale naj proletarijat — s podvojeno silo in vnemo — nadaljnje svoj razredni, težavni, neizogibni a zmagonosni boj za boljše življenje in lepšo bodočnost ! pisati splošno glasovanje glede btrajka, lur kompanija noče ničesar slišati o poravnavi nespora-zumljer.j, ki so nastala med njo in omenjeno unijo Unija je zato hotela kom|)a>iijo prisiliti potoni štraika. Da vspričo tako krivičnih sod-nijskih prepovedij o kaki osebni svobodi ni ni d govora, to mora vedeti vsakdo, ki zna do pet šteti. Na podlagi takih prepovedij in a-jo kapitalisti popolno moč, prepovedovati vsak štrajk. — Delavec, koliko časa si boš še pustil teptati svoje pravice? Oproščen socialistični urednik. Pred porotnim sodiščem v P i za se je moral zagovarjati glavni urednik socialno demokratičnega lista 44La Fiamma", Aleksander Bacci, ker je bil priobčil v svojem listu članek "Kulturno delo Italije v Cirenajki". Članek je silovito napadal vojno in armado. Značilno je za javno mnenje v Italiji, da so porotniki Baccija oprostili. ('arnegie je dejal svoj čas: 44 Niapravil sem 42 ali 43 milionar-jev v svojem življenju." Resnica pa je, da Carnegie ni niti svojih milionov naredil; naredili so jih delavci v jekleni industriji, katerim je Carnegre plačeval sramotno nizke plače za njih naporno in peklensko delo. Drug način, po katerem je ameriški narod spra dkupaj Camegijeve milione, je,1 da ie moral pJačevati desetkrat previsoke cene za jeklene izdelke, iz Carnegie-jeve roke. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia i«Uj*t«lj. MIMtovuuka ddavsfca tlakovoa drsita v Cbicaf«, III. »>r>fihii Zi A merico $t .50 sa celo lato. ne aa »al teto. Za Evropa »2 aa calo lato. $1 aa pol lata. M nt. rH ipfmw'i»4t bivuliifa mtmmmiU tudi d TAM J ma*low. PROLETARIAN Oml aad p« blisk ad Evaar Tutaoav bp Sastfe Stavk WorkMM's f«blbktaf Conpaay Chtiafo. ¡«IMS. Glasilo Slovenske orgunisacije Jugosl. socialistične Zveie T Ameriki. __ iVMCtimoM aaTsa: Uaitad Statea aad Canada, U i« a Tear, TSc lor half year. Foreign coaatrie« t2 a year, $1 for ball year. apvaartsiNG batis on agreement. NASLOV «ADDRESS): «RROLETAREC" ti46 Blue Island ave. Chicago, 111. ZA KOGA DELAÔ? Za koga delaš T Tvoj odgovor mi je znan. Ti imenuješ podjetnika ali kako korporacijo, za katerega delaš dan na dan po dolge ure. Drug odgovor na to vprašanje je, da delaš zase, ako ni nihče odvisen od tebe; sicer delaš za svojo ženo in otroke, ako imaš družino. Ti torej delaš zase in za svoje ljubljene. Kateri izmed teh dveh odgovorov ti bolj ugaja? Gotovo drugi! Ta odgovor je vreden tebe, je vreden moža. Toda prvi odgovor je resničnejši kot drugi; kajti ti delaš glavno za človeka ali ljudij, ki jih ti ne ljubiš, kateri tudi tebe ne ljubijo in katerih koristi so docela nasprotne tvojim, za ljudij ki uživajo sad tvojega dela, a ti požiraš samo sline pri tem. Ti delaš za svoje delodajalce vsak dan cele tri četrtine svojega delovnega časa, a zase in za svojce delaš samo eno četrtino delovnega časa. Večina delavstva se danes brez vsakega ugovora ali protesta strinja s to krivično delitvijo ter da^je tri četrtine svoje energije in moči onim, ki tvorijo gospodujoči razred, — iikoriščevalcem človeštva. Mi živimo v »ocialnih razmerah, ki žrtvujejo življenje številnih delavskih mas v koristi peščice premoženje posedujočih ljudij. In ti misliš, da mora biti tako; samo zato, ker smo mi rojeni v tak rti razmerah in da mora zato biti tako. Toda pod nevzdržnim pritiskom revnega človeškega živdje»ja se če8to poraja miael: 4 4 Zakaj moram toliko delati in trpeti, a dobim za ves svoj trud in trpljenje tako malo t" Ravno v tem tiči največji greh današnje človeške družbe, to je, da neštevilne delavske maae delajo in trpijo, a da kljub temu nič ne posedujejo, da ao revne do skrajnosti in da so često brez vsakih nadaljnih aredatev za življenje, dočim neznatna peščica uživa sad tujega dela in trpljenja, 8amo zato, ker je slučajno prišla do premoženja na ta ali oni način. Istina pa je, da ni nihče o-bogatel z delom svojih rok, marveč je prišel do premoženja z iz-koriščevanjem drugih. Potemtakem je njegovo bogatstvo samo rop posebne vrste, katerega dana šnja kapitalistična družba priznava kot zakonitega, kakor se da-nea priznava tudi vojna za zakonit rop in umor, ki pa vresnici ni dosti opravičnejši kot navadni cestni umor. Socializem pa hoče spremeniti človeško družbo iz kapitaliatične, kjer se priznavajo razni barbarski ropi in umori kot zakoniti, v so-cialiatično, kjer bo vsakdo imel priliko dobiti popolen sad svojega dela in kjer ne bo nobenih izkoriščevalcev, ki bi živeli na račun drugih. Vlada bo pa imela nalogo dati vsakemu posamezniku priliko da uporabi svoje zmožnosti v svojo in korist splošnosti. F. B. Ženska volilna pravica odklonjena. Italijanska zbornica je pri obravnavi volilne reforme v poimenskem glasovanju od klonila žensko volilno pravico z 200 glasovi proti 48. 6 poslancev se je zdržalo glasovanja. . Iz naselbin. Hibbing, Minn. — Prijatelj, delavec, sotrpin, ali si že kedaj mislil na to, zakaj je toliko ljudi brez dela. Toda ta armada brezposelnih se ne manjša, marveč je številnejša z vsakim dnem. Pri zadnjih predsedniških volitvah pred štirimi leti, je Časo^i«^* pisalo na dolgo in široko, kako dobro ae ho delavcem godilo, ako bo izvoljen sedanji predsednik Taft. No, kakor veš, Taft je bil izvoljen a kljub temu se delavcem vsak dan slabejŠe godi. - Tudi če bi bil demokratični kandidat izvoljen, bi ae delavcem gotovo nič bolje ne godilo in bi jih ne bilo nič manj bre% dela kakor jih je danes. Zaloaj? — Zato ker med republikansko in demokratično stranko sploh ni razlike. Obe sta zastopnici tistih bogatinov, ki odločujejo koliko delavcev naj dela in koliko ne, kaj naj delavci jedo, v kaj se oblačijo in v čem stanujejo. Med te bogatine spadajo tudi lastniki minesot8kih rudnikov. Kakor vsak delodajalec, tako gledajo tudi lastniki naših rudnikov na to, da dobijo kar največ čistega dobička iz svojega podjet ia. To bi jim nazadnje delavci še ne šteli v greh. ko bi pri tem ne bile prizadete koristi delavcev. Jasna pamet mora vsakemu delavcu povedati, da so si koristi delodajalcev in delavcev nasprotne: čim bolj delodajalci izkoriščajo delavce, čim nižje plače jim plačujejo,, čim več ur moraj-o delavci na dan delati, čim hitreje in napornejše morajo delati, tem večji je profit podjetnikov. Pa to izkoriščevalcem še ni dovolj! Z denarjem, katerega so jim delavci skupaj spravili, si kupijo moderni stroj, ki nadomesti na .stotine delavcev, a kapitalistu — podjetniku poveča profit. Vzemimo za primer tako-zvane parne lopate (steam sho-wels), pri kateri dela: strojevodja, kurjač in pet do sedem poma-gačev. Teh par ljudij napravi isto delo, kakor prej več sto delavcev. Ako pomislimo, da je v naših odprtih rudnikih (open pit) okrog 50 takih lopat, nam mora postani položaj delavcev docela jasen, kajti vsaka lopata napohu v eni uri od 18—25 kar. kar pomeni za stotine delavcev pogin, za delodajalce pa stokratno povečanje dobička. Zato ae pa ne smemo čuditi, da se često sliši, kako dela-željni brezposelni delavci preklinjajo te lopate. Delavci v svoji nevednosti pač ne pomislijo, da so sami tisti, ki diajajo kapitalističnim podjetnikom v roke bič, s katerim- so sedaj brezposelni delavci, in delavci sploh, bičani dan na dan. Tu bi utegnil kdo uporekati. Le počasi prijatelj 1 Kdo je tisti, ki dovoljuje 10— 12 — in 14 — urno delo na dan? Odgovor: vlada. — In kdo nastavlja vlado? — Vse ameriško ljudstvo — , volilci, tega ne more nihče unorekati. Ako bi delavci p*wtavi-li tako vlado, ki bi imela vedno in povsod pred očmi blagor svojih volilcev — delavcev, bi vlada (zakonodaje in kongres) sprejela zakon. ki bi dovoljeval samo osem — in manj — urno delo na dan in samo šest dnevni delovni teden. Ako bi se tak zakon prejel v Združenih državah, bi mamah izginili vsi brezposelni delavci. Vzemimo za primer slučaj, da je danes v Združenih državah 20 milio-nov delavcev in delavk, ki delajo po deaet in več ur na dan. Ako bi teh dvajset milionov delalo samo 8 in manj ur na dan, bi pri vsakem delavcu ostali najmanj dve uri, to bi znašalo 40 milionov ur na dan. Ako tif upoštevamo dejstvo, da je v Z. dr. danes 5 milionov ljudij brez dela, bi bilo za vsakega brezposelnega človeka 8 ur dela na dan. To je samo en način, kako delavstvu pomagati v sedanji bedi. Poleg tega se da delavstvu pomagati še na druge načine, a o tem prihodnjič. Ker bi pa bili delodajalci pn takih zakonih v svojem dobičku zelo prikrajšani, noče današnja kapitalistična vlada (republikanska in demokratska), ki je danes pod popolno kontrolo bogatinov, sprejeti tafcih zakonov delavstvu v korist. Ti ljudje so za svoj žep dovolj pametni in modri; toda delavstvo je še tako zaslepljeno, da ne uvidi svoje zmote, ko glasuje pri volitvah za kandidate, ki gledajo vedno in povsod samo na koristi bogatinov, revno in trpeče delavstvo pa jim je deveta briga. Kakor že povedano, si koristi delavcev in njihovih delodajalcev nasprotujejo, a kljub temu pripada večina ameriškega delavstva še vedno oni stranki kakor izkoriščevalci. Dokler ae bo to godilo, toli ko časa ni misliti na izboljšanje delavske bede. Delavstvo mora pripadati svoji, to je delavski stranki. Brez lastne stranke, brez lastne politične organizacije, je vsako znatnejše izboljšanje nemogoče. Ta delavska ktranka je aocialistična stranka! Ta ima v svojem programu vse one točke, na podlagi kterih se da odpraviti brezposelnost in beda delavstva, v prvi vrsti skrajšanje delovnega časa in zvišanje plače. Danes dobi delavec samo eno petino tega, kar zasluži, socialisti pa zahtevamo popolno vre-dnost našega dela, V sedanji kapitalistični družbi so nove iznajdbe v industriji prava šiba za delavce, pod soc vlado pa bodo nove iznajdbe (kakor parne lopate) pravi blagoslov za vse človeštvo, danes pa i/najdbe koristijo samo bogatinom. Zatorej delavci vsi v soc. organizacije! Naj ne bo slov delavca, ki bi ne čital edinega res pravega delavskega lista "Proletarca", ki je glasilo soc. stranke za Slovence. Pozdrav vsem zavednim minne-sotskim slov. delavcem. — Sodelavec. E. Palestine, O. — Zopet se o-glašam v dragem nam listu z malim dopisom, toda z žalostno novico. Dne 25, maja zvečer se je vračal sodrug Jožef Hafner s svojo soprogo in nekaj tednov starim detetom od obiska svojega prijatelja (spodaj podpisanega). Že star pregovor pravi, da nesreča nikoli ne počiva. Žrtev tega pregovora je postal tudi sodrtig Hafner. Ko je omenjena družina prišla po poti do proge Pennsylvania železnice, je vozil po enem izmed tirov tovorni vlak od zapadne strani. Vlak se je ustavil takoj, ko je Kapitalizem in proletarijat. Etbin Kristan. Najbolj važpo vprašanje za človeka na zemlji je brez dvoma njegovo lastno življenje. Modrijani vseh časov so si razbijali glavo z vprašanji: 4 * Čemu je človek na svetu? Čemu živi?" Mučili so se, kar se je dalo, izmislili so vse moogče in še več nemogočih odgovorov in te so tako širili med ljudstvom, da je Dostalo človeku kar tema pred očmi. Prišlo je tako daleč, da se nam zdi danes kot največja uganka, kar je v resnici popolnoma enostavno in jasno. — Čemu smo na svetu ? ... Da živimo ... In čemu živimo? ... — Da užijemo, kar je na svetu mogoče užiti. To je naš glavni namen, katerega nikakor ni mogoče tajiti. Vprašajmo sami sebe in odgovorimo si odkritosrčno: Ali radi živimo? Ali bi nam bla smrt ljubša kakor žvljenje? Kdor noče goljufati samega sebe, bode gotovo odgovoril, da rad živi in kdor bi smel izbirati med življenjem in smrtjo, bi si izbral žvljenje. Odgovarjali nam bodo, da to ni res, kajti pogo-stoma se sliši človeka, ki pravi: "Meni ni nič ležeče na življenju; to življenje m že preseda; da bi bil že konec! — Ne le. dal judje tako govore, temveč pogo-stoma se zgodi, da stori ta ali oni sam konec svojemu življenju. Torej ni res da imamo ljudje rajši življenje, kakor smrt? Počasi! Če hočemo dobiti pravi odgovor. moramo vprašati človeka, ki res živi. Koga tare neznosna beda, kdor mora večno težko delati in nima nikdar vesele ure, kdo ne pride nikdar iz svojih skrbi, ne živil Biti na svetu, se še ne pravi živeti. Tudi kamen je na svetu. pa ne živi. Nekateri pravijo: Življenje je delo. Ali stroji in avtomati delajo, pa vendar ne živč. Živeti se pravi delati in uživati. Če bi se lahko brez dela izhajalo, bi smeli reči: Živeti se pravi uživati, kar se more na svetu užiti. V resnici je dosti ta-ch ljudi, ki nikdar ne delajo, pa vendar žive. in še kako! A zanje morajo druiri delati. Brez dela ne gre. Vprašajte pa človeka, ki lahko kaj uživa, ki se po težkem delu lahko razvedri, ki se lahko najč, kadar je lačen in napije, kadar je žejen, ki se lahko »dravi, če ie bolan, ki lahko svoje otroke vzgaja vprašajte ga. ali hi rajši umrl, kakor da je živ in gotovo Vam hode odgovo- ril. da mu bo tem ljubše, čim daljše bo-den jegovo življenje. Če je pa to res, tedaj mora biti tudi resnično, da smo na svetu, da živimo. Ali koliko je danes ljudi, ki bi res živeli. tako živeli, da bi njih obstanek zaslužil ime življenja? Ozrimo se med delavci in kmeti in poglejmo, kako se jim godi. Vprašajmo malega obrtnika, kramarja, kakšno je njegovo življenje? Od vseh strani bodemo slišali tožbe in pritožbe; žalostni glasovi nam bodo doneli v ušesa in kar je najbolj žalostno: te tožbe so opravičene. Ljudem se res slabo arodi. Vprašujmo pa še malo dalje: Ali so ljudje zadovoljni s svojim življenjem? Ali ne žele, da bi se jim bolje godilo?... Odgovor-vbodete lahko dobili. O. vsi. vsi hi radi bolje živeli, vsU/e-le, da bi se jinp pomagalo. In skoro vsi upajo. To ie človeško. Dokler je v človeku še količkaj življenja, še vedno upa. upa, da pride boljši dan. Žal, da je tako upanje večinoma do smrti prazno in še le na smrtni postelji izpozna človek, da se je celo življenje motil. Ali pa res ni nobene pomoči? Kaj se res ne sme nič več upati? Ali mora ubogo ljudstvo prej ali slej popolnoma propasti? Ne. lahko bi bilo drugače, ljudje bi si lahko pomagali, ali — ljudje ne vedo, kako. Največja sovražnica ljudstva ie nevednost. Človek ie na svetu, pa ne pozna tega sveta, ne pozna življenja sploh, ne pozna niti svojega življenja. Kako naj, si torej pomaga? Mi ne obljubujemo nikomur, da ga bodemo rešili. Če bi rekli kaj takega, bi lagali. Kdor koli obljubuje ljudem, da jih bode rešil, laže, vedoma, ali pa nevedoma. Nihče na svetu nima tiste moči, da bi rešil kak narod, kak razred prebivalstva, kak spol ali kaj podobnega. Če hoče ljudstvo biti rešeno, se mora samo rešiti. Zato pa mora imeti moč, da se upre svojim izkoriščevalcem, ki ne bodo nikdar iz samega dobrega srca privolili, da bi se izpremenile sedanje neznosne razmere. Te moči nima nihče drugi, kakor združeno ljudstvo, zavedno ljudstvo, katero razume česa mu je treba in kako lahko pride do svojega cilja. Naš namen je, kolikor mogoče poučiti to ljudstvo in ga iztrgati iz tiste nevednosti, v katero je zapadlo brez lastne krivkie. Eno stvar izpozna ljudstvo lahko brez težave: da ne živi! Če pa ima voljo živeti kakor sedaj, mora razumeti svoj sedanji položaj in mora vedeti, kj bi se dalo doseči in kako. V prvi vr- sti je treba našemu ljudstvu pouka in tega mu želimo podati. Prepričani smo, da bode zavedno ljudstvo samo našlo pravo pot. Le sposobnost je treba narediti to ljudstvo za zavednost. • • • Stare židovske knjige nam pripovedujejo, da so židje, hoteči imeti vidljivega boga, v puščavi naredili zlato tele, kateremu so izkazovali božansko čast. kinčajoči ga z venci in plešiči oko-lo njega. Ko se je pa Mozes vrnil z gore Sinaj s tablama, na katerima je prinesel zapovedi nevidljivega boga, razjezil se je zelo, videč neumno malikovan-je in vrgel je zlato tele ob tla. Od onega časa je minolo dokaj več nego dva tisoč let. Zlato tele pa ni izgubilo svoje moči. temveč ravno v naših dnevih je postal malik tako mogočen, kakor nikdar poprej. Vse ga časti, vse se mu klanja, vse pleše okolo njega, vzdihujoč in proseč, naj bode milostljiv svojim častilcem, naj jih obsiplje s svojim blagoslovom — z rumenim, bliščečim zlatom. Kogar se malik usmili, darujoč mu denarja, postane mogočen in doseže lahko vse, kar mu srce zaželi. Moč in slava, ljubezen in prijetno življenje, narava in umetnost, veda in zna» nost — vse, vse mu je poslužno, vsi bogovi in boginje Olimpa se mu smehlja-io. No. Malik iz trdega zlata nima duše in srca in ker ne čuti in ne misli, ne more biti pravičen vsjem, temveč je mi-lostljiv le posameznim, katere pripelje slepi slučaj v njegovo bližino. Milijoni tra vzdihujejo od rojstva do smrti zaman ter ostanejo vzlic svoji trdni veri v malika nagi in gladni in sužnji do konca svojih dnij. Kolikor so nekateri maloštevilni posamezniki bolj bogati, toliko večje biva število onih, ki ne posedujejo ničesar izven svoje delavne moči. ali pa še te ne. V umetnih blagajnicah kapitalistov se množi zlati in «rebrni denar ter bankovci, v nepreglednih slojih delavskega proletarijata se pa širi uboštvo, kakršnega tudi najbedneji sužnji rimskih patricijev niso poznali. Dolga in široka skladišča so polna hrane, kmet in delavec, ki jo pridelujeta, umirata pa lakote s svojo družino. Kakor rak, ki neusmiljeno izjeda človeško truplo, razši-rajoč se na vse trani, narašča beda od dneva do dneva po vsem svetu, povsod, kjer se dela in prideluje, in uničuje v pravem pomenu besede na tisoče in tisoče. Nacijonalm ekonomi trdijo, da ni bilo "narodno bogatstvo" v današnjih industriialnih deželah še nikdar tako zadnji vlak zapustil je pot bila prosta čet v trenutku, ko je Hafner ve korake, je žena vlak od vzhodne atranC Bil hitrejši vlak na tej progi, ni Chicago Flyer, štev, 5. ša pretečo anirtno ne_ žena zaupila, a bilo je žal. pozno. Vlak je zadel Hafi »trani ter ga vrgel kakih . Ijev daleč ob železniškem košaro vred, v kateri je groeerije jest vine. Žena se šila z detetom vred. Nekaj kov po grozni nesreči, je izdihnil, ne da bi ae še kaj vedel. Ranjki je bil v Ameriki n*l w let in v K. Palestine 5 let. Bil j* zavednega naprednega mišljenji Bil je neutrudljiv delavec za m.' predek tukajšnjih društev. D*i *e mlad je imel jasen pogled vb* dočnost; zato je spoznal, da dela?, stvo zastonj pričakuje svoje r*. šitve od drugod, ampak da mori biti delavstvo samo 8voj rešitelj da se mora samo oprostiti verig, v katere ga je vklenila nemila u». da.. Uresničenju te zavesti je ranj-ki Hafner posvetil vse svoje moei in prosti čas. Vse za povzdigo to napredek delavstva, to je bila njegova življenska parola. Vsled tega si ne morem kaj, da bi ne izrazil globokega sočutja in britkega ia-lovanja, katerega čuti naša slov. naselbina nad tako veliko izgubo kakor je bil sodrug Hafner, kajti vsa tukajšna slov. društva se mu imajo v marsičem zahvaliti, da io se povspela na sedanjo stopinjo. Kako vnet delavec za blagor svoje naselbine je bil pokojni Hafner, kaže dejstvo, da je bil člu treh podpornih društev in gicer: "Slovana", štev. 55 S. N. P. J, kojega predsednik je tudi bil, dr. sv. Jožefa, štev. 41. J. S. K. J. in dr. sv. Barbare, postaje 49. V soc. klubu štev. 38 J. S. Z. je bil zvest sodrug in delaven organizator. Bil pa je tudi član U. M. W. of A., ki so mu podarili poleg drugih društev lep venec. Pokojhi je doma iz Forme, blji-zu Škofje Loke. Star je bil šele 23 let. Tukaj zapušča žalujo» veliko kakor v današnjih časih. Stati-8tika, ki je sicer slabo razvita, nam to potrjuje. In vendar ni bilo uboštvo še nikdar tako ogromno in tako razširjeno. kakor dandanes; nikdar ni tako ra-pidno napredovalo, kakor v dobi milio-narjev in miljarderjev. Vlikansko narodno bogatstvo, a vendar skrajna revščina med narodom? Kako je to mogoče? To je veliko nasprotje v besedah! — In vendar je tako. Kar imenujejo nacijonalni ekonomi "narodno bogatstvo", ni namreč bogatstvo naroda, temveč bogatstvo nekaterih posameznikov. Narodnega bogatstva dandanes sploh ni. Kajti kapitalizem izključuje narodno posest. Kapitalizem je izlasti riarod, ki v svoji celoti sploh ničesar nima. Kapitalizem in njegovi srečni zastopniki so si polastili vse. kar se imenuje "narodno bo-flitstvo". To se je moralo zgoditi vsled razmer, katere je vstvarila moderna tehnika in tradicijonalni, podedovani nazori o posestnih pravicah. Zasebna lastnina ie morala roditi kapitalizem, ko se je industrija s pomočjo nove tehnike razvila v velikanskem obsegu našega časa. In enako nujno je moral kapitalizem poroditi bedo modernega proletarijata. Brez zasebne lasti nikdar ne bi bilo kapitalizma sploh; brez zasebne lasti in tehniškega napredka ne današnjega kapitalizma; brez kapitalizma nikdar one neizmerne revščine, ki danes vlada. Kapitalizem je oblika človeške dru-.žbe, v kateri kapital skoro neomejeno vlada. Kapital je kup denarja; denar je pa le v gotovo vrednos spremenjeno blago. Torej je kapital tudi gotova množina robe, gotova svota vrednostij, Blasro. vrednosti so plod človeškega dela. Kapital je torej nakopičenje delavskih sadov. In ta kup sadov se ne nahaja v rokah onih, ki so ga izdelali, temveč je lastnina posameznikov, po-seduiočih delavna sredstva. To je mogoče le v razmerah, katere je vstvarila z vsemi pomočki novodob-, ne tehnike oborožena industrija. Nakopičenje vsega bogatstva v posameznih rokah in razlastitev delavnega ljudstva in njena naravna posledica. Delavci v današnjem društvu ne morejo biti nič druzega, kakor sužnji, ki stoje pa v mnogem "ogledu še na veliko nižji stopninji, kot nekdanji rimski ali grški snžnji. Obrtnija vsled razvitka tehnike in konkurence veleindustrije bolj in bolj frineva, vsledl tega tudi obrtnijski delavci. Med tem in modernim induetri- jalniis sttžnjeih je pa ogromna razlika in s poslednjim nam je največ računati, ako govorimo o modernem proletari-iatu. ^ v • o Tako je usoda modernega proletiri» iata žalostna od zibelke do groba. 8?»-ta. v katerem prebiva ne uživa nikdar. Radosrt, veselje, zabava so mu neznane reči. Veda, ki ravno v našem času o-groinno napreduje, ostane delavcu 0 prta, kajti tudi znanje se mora v današnji družbi kupiti, kupiti za denar in kdor nima denarja, ne more se učiti, dasi ima morebiti neprecenljive prirod» ne darove v glavi. A če mu tudi ne bi bilo treba denarja, potrebuje pač čai za ličen te. A odkod naj vzame moderni suženj časa, ko mu ga ostane izve« dela komaj toliko, da se nekoliko krat* kih ur slabo odpočije in si tako pridobi nekoliko novih močij za dainje sužnje: vanie! Življenje modernega delavca ni nič druzega kot dolga vrsta muk in skrbij, neskončno mučen ištvo in trpljenje in večen strah, strah, da mu obnemorejo moči, strah, da ga zadene v delu kakšna nesreča in strah, da izgubi delo. Tudi ta večni, opravičeni strah je vstvarila nova industrija s pomočjo privatnega kapitalizma. Zakj vsak novi stroj, vsaka gospodarska kriza, vsak neugodni slučaj, kateri zadene "gospodarja", je lahko usodepoln za delavce, kateri pridejo ob takih prilikah ob delo. ob kruh. In kaj naj stori delavec z družino, ako izgubi še oni borni zaslužek, kateri ga je itak komaj prehranil? Kaj ga pričakuje v takem slučaju drugega, kakor obup? Slabo plačilo, brezmiselno, telo in duha uničujoče dolgotrajno delo, ve zadovoljatvo. Nastopilo je več do brih govornikov, ki tudi niso po zabili rojake s socializmom in po litik» seznaniti. Z Velikim zani manjem so aledili govornikovim besedam, v katerih jim je natanč no črtal današnji gnili družabni red in vlado, nakar ao sledili bur ni aplavzi. Pri zaključku govora se je pa zaklicad proletarijatu in socializmu trikraten živijo. Le tako naprej Moon - Run can i seda i imarte svoj lastni dom, po treba vam je pa se čitalnice in so cialističnega kluba in potem se bodete lahko kosali z vsako slov naselbino v Združenih državah. Z aoicialističnim pozdra\om. — Frank Smole j. stanjem delavstva, naj mi bo dovoljeno omeniti A. S. B. P. Društ-vo, ki je za našo naselbino najvažnejše. Sodelavcem, ki se niao v nobenem podpornem društvu, ali r>a ki žele biti v več društvih, se nudi lepa prilika, da priatopijo v imenovano društvo. Vstopnina od 6—45 leta znaša samo en dolar, kririiška podpora 1. dol. na dan. orej na noge, dokler ni prepozno! Za napredek — John Žager, preda. A. S. P. D. štev. 16. (Prip. ured.: Priložene zahvale ne moremo priobčiti, ker je brez oomena). »M»MMM»MMMMMMM4 \ StranKo, il Primrose, Pa., — Tu ni posebno veliko Slovencev, toda žal nismo vsi edini, kakor bi bilo želeti. Sicer imamo podporno društva S. N P. J., ki prav dobro napreduje Toda to nam ne sme zadoat >vati kajti nase rarmere so take, da n.is silijo v neprestan boj za na^ ob stanek. Tega svojega položaja se mora delavec zavedati in ko- z-» veden delavec podati roko svojim bratom — sodelavcem ter ž njimi iti mož ob možu v boj za po kapi talizmu ugr*»o!jene pravice To zavedno delavUvo se zdrufuj» v svoii stranki — socialistični stranki. Glasilo alov. socialistov jr list "Proletarec", na katerega bi moral titi naroči n vsak amerirrostorov v nove prostore na 156 t h St., štev. 404. S tem se tudi opozarja vse člane, da ae zagotovo vdelže prihodnje mesečne seje, katera se vrši 16 junija, ob 9. uri dopoldne v novih prostorih. S tem se tudi vabi vse somišljenike — sotrpine, da se približajo našemu taboru, v katerga bi morali že davno vsi pripadati. S socialističnim pozdravom — John Božich, tajnik. VAŽNO ZA VSE KLUBE JUGOSL. SOCIALISTIČNE ZVEZE Na seji eksekutive Jugoslovanske socialistične zveze dne 6. junija t. 1. se je med drugim sprejel važen predlog, ki omejuje namere apelacij za pobiranje raznih doneskov pri Jugoslovanskih socialističnih klubih v Ameriki, ako ni tak apel — prošnja, bila priporočena od eksekutive J. S. Z. Izvzeti so le slučaji, če se zadeva nanaša na socialistično časopisje. Dosedno se predlog glasi: 44 Jugoslovanski socialistični klubi J. S. Z. v Ameriki naj ne u-važujejo noben apel za podpore kakršne koli zadeve (socialistično časopisje izvzeto) in naj pride odkterekoli strani, ako zadeva ni bila preje priporočena od eksekutive J. S. Z. v Ameriki. Eksekutiva je sprejela ta pred log. da stem zavaruje svoje člane J. S. Z. pred slučajnimi namišljenimi proajaki za razne zadeve. Vsak poziv, ki bi v bodoče prišel na klube, z apelom za kakšne prispevke, ne da bi bil potrjen od eksekutive, naj se enostavno prezre, ali pa pošlje na zveznega tajnika sodr. Fr. Petriča. Tajništvo. 20 nas je "primarealo" do danes (7. jun.) ko pišemo te vrstice, v tabor "petstoterih". Mogoče —in uii upamo — da jih bo kaj več predno gre list v tisk, kar bo razvidno iz izkaza ua drugem mestu. Seveda, nikakor ne smemo prezreti naše stalne armade, ki požrtvovalno prispeva po 25.50 centov, manj ali več teden za tednom. Bila bi nehveležnost in greh prve vrste. če ne bi omenili, da sodrugi in somišljeniki s skromnimi toda prisrčno dobrodošlimi prispevki, bodisi po "nikljih,44 "dajinih" ali "kvodrih", ravnotako vršijo dobro delo za večjega "Proletarca". Vsak cent je dobrodošel in vsak cent bo pripomogel do povečanja lista. 44Mož z batom" izkazuje ta teden $550; morda par centov več ali manj. To spričuje, da so sodrugi za to, da izide "Proletarec" 1. septembra v povečani obliki ali dvakrat v tednu. Seveda, preveč entuziastični ne moremo biti,, kajti — manjka, še dosti. 450 prostovoljcev se mora še oglasiti naj manj z enim dolarjem vsak, predno bo bitka končana. Odbor Slovenske socialistične sekcije Jugoslov. Soc. Zveze je ta teden izdal posebne letake in nabiralne pole za tiskovni fond. Razpošljejo se še te dni potom uprav-ništva "Proletarca" na vse naše klube, napredna društva in na znane agitatorje. Pričakujemo, da bodo sodrugi s pomočjo teh nabi ralnih pol šli s podvojeno močjo na delo. Ne zavrzite niti jedne pole in ne mirujte, dokler ne bo oolna. Pole ne veljajo samo za prostoveljce "petstoterih", tem več vsak še tako majhen prispevek je dobrodošel. Torej naprej! Agitirajte povsod, na sejah, veselicah, piknikih in na privatnih sestankih. Ravno pikniki in druge podobne prireditve bodosi na prostem ali v dvoranah dajejo lepo priliko za to. N. pr. sodrug Frank Smolej v Presto, Pa., nam piše: 44Dne 30. maja so rojaki Moon Run, Pa., slovesno otvorili svoj Slovenski Dom. Pri tej slavnosti ie bilo zastopanilih več društev iz raznih naselbin. Po kon čani slavnosti, ko se je pričela prosta zabava, spomnili smo se na "armando prostoterih", ki ima namen .povečati naše glasilo, in o-rožje "Proletarca". Šel sem takoj na dalo in nabral $5.68 za 44 Moža z batom". Sodrufi no ostalih krajih, storite tudi vi tako! Naše geslo: OSEM STRANI ALI DVAKRAT NA TEDEN! brala na pikniku dr. štev. 60 S. 8. P. Z.: Nick Radovich............25 Fr. Boltezar...............25 Ant. Oblak................25 Fr. Okorn ................25 Moh. Strumbelj...........25 Ant. Vidmar..............25 Fr. Zobec................25 Fr. S tu par................25 Ijouis Zabukovec..........25 Jos. Hrovat...............25 Tony Mausar.......'.......25 Ignac Hochevar ...........25 Jos. Mišinaš...............25 Louis Fortuiua.............25 Jos. Meglen...............25 Tony Prijatelj............25 Fr. Türk..................25 Blaž Kirn................1 J. Kolarieh, Franklin, Kana. .2 J. Štrukelj, Franklin, Kana. .2 Morgan, Pa. Jos. Castrodell............ö John Blekač...............5 Louis Trušnovitz..........5 Neiinenovan...............£ Marija Oblak..............40 Matt Dermota st.......... .50 Matt Gftltftt..............25 morene Bašelj .............25 juka Demovšek...........25 Andy Dermota............25 Matt. Dermota ml..........26 Dominik Valduga.........25 John Kvartič ____*........25 Pran k Kvartič.............25 John Supan...............25 Frank Uršič...............25 jorenc Guzel.............25 Joe 2u rman...............251 John Mravlja.............25 Matija Ipavec.............25 Louis Glažer..............25 Martin Prosen............ .25 Frank Lesjak mit......... .25 POZOR SODRUGI V MILWAU-KEEI Na seji soc. sKupine štev 37. dne 14. jur ija. se bo vršila javna debata in p red a vp nje: 4 4 Kaj je socializem". Ker je zadnje tedne naša skurona tako močno nara*°i.. je nujno potrebno, da se posebno novim sodrugom pojasni in razloži pomen in namen socializma. N t ta način bomo dr segli, da bo vsak sodra/ stal kot Irden In zvest 1 o-ritel; v naši armadi in da *r iztrebijo vsi nejasni in krivi poj m', ki stranki tako ai;»e»»»»ee»»»»»ee»ee»ea»»»»»»»»»e»»»o»»»e>ee»aao»»oee4 &e danes naročite en iztis slavnega romana 44 JUNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaskih klavnic. Ceiia znižana na dolar a poštnino vred. Upravništvo Proletarca. $558.40 Sygan, Pa., 5. junija. Dragi mož z batom ! — Pošiljam ti svoto $12.00, katera sva 44na-fehtala" s sodrugom F. Pustovrh-om. Oprosti ker smo tako dolgo odlagali. Upam, da ti bomo čez nekaj časa zopet pomagali pritisnit ! Za 44špas" bi še nekaj drugega priporočal, pa bo brž par sto" takov v registru. Navadi se napo latinščine, obrij se gladko, rokave zavihaj ter mašetne gor ali pa se napravi, da boš zgledal, kot kak sen kutar. Boš videl, da bo šlo treba ti bode pomagaea za bat. Pri kolektanju so se slišale — o joj pikre. — Dobro, da je naju vmes kakšen korajžen potroštal s srebrnim orlom, pa so mačje solze iz ostale. Tvoj kakor moj in vseh del a v cev boritelj je preveč hud. Mislim namreč 44Proletarca". Zakaj ven dan ne pusti bogatašev, da v miru uživajo dobrote tega sveta, ko ne zastonj — vsaj vse plačajo, ker imaio denar. Ja. ko bi še vsaj ponižne delavce pustil 44nagmah ker oni vendar tudi nimajo zastonj gube na hrbtu. Če bi ne delali pa bi ne bilo gube in ne 4 narejeno OBLEKO obrnite se < > na rojaka: !! i: Kirchgesslar & Ermsnc jj ki tudi popravljata, čistita, ;; > peglata in barvata obleke. < | Vsako delo jamleno. Slovenci in Hrvatje, podpirajte < domače podjetje. i 2S1 6rm St., Milviukit, Wis. Kadar pridete na 1st Avenue, ne pozabite obiskati saloon IG. KUŠLJAN-A 229—1st Ave. MILWAUKEE, WIS. FOTOGRAF L. HAGENDORFF ima znižane cene sa POROČNE in BIRMAN8KE slike. 173 Reed St. MILWAUKEE, - - - WIS. mwmm Slovcnci, obiskujte 'PARIS' RESTAVRACIJO 1014 Blue Island Ave., Chicago. Lastnik: Tom. Grianiaa. Postrežba točna. — Jedila dobra. -— Cene primerno nizke. — Odprto ponoči in podnevu. Âvstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. (ÎLAVNI URADNIKI; Predsedniki MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.; FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kans. Blagajniki FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh detih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) XXVII. Dnevi so potekali drug za drugim po bliskovo, in mati niti utegnila ni razmišljati o prvem maju. Le po noci, ko je utrujena od sumnega, nemirnega dnevnega dela ležala v postelji, jo je srce skelelo. — Da bi le bilo za že nami . . . Ob jutranjem svitu je tulila fa- braka tromba, sin in Andrej sta v naglici pila čaj, jedla in odhajala, puščajoč materi celo kopo naročil. Cele dneve se je gibala v kolobarju, kakor veverica v kolesu, kuhala je kosilo, modro barvilo in klej za proglase; potem so prihajali ljudje z pismi na Pavla in izginjali — mati se je od njih nalezla vznemrjenosti. Vsako noč so nalepljali po plo-teh listke, porivajoče delavstvo na praznovanje prvega maja, celo vratom policijskega urada niso prizanašali in po tovarni.so jih raztrosili. Zjutraj je hodila policija razljučena po predmestju, trgala in praskala modre listke s plotov, a opoldne so zopet frčali po ulicah ljudem pod noge. Iz mesta so prišli tajni agentje, postajali po vogalih in merili z očmi delavce, veselo in živahno odhajajoče iz tovarne na kosilo in nazaj. Vsi so radi videli nemoč policije, in celo starejši so se smeje pomenkovali : — Ti pa znajo, kaj t Povsod so se zbirale gruče ljudi, živahno razpravljajoč ognjevit oklic. Življenje je kipelo, vsem je bila ta pomlad zanimivejša. vsem je donašala kaj novega, enim — vzrok za razburjenje, za zlobno zmerjanje puntarjev, drugim — nejasen nemir in upanje, a tretjim — v manjšini so bili — veselo zavest, da tvorijo silo, ki vzdrami vse. Pavel in Andrej po noči skoraj nista zatisnila očesa in sta prihajala domov tik pred klicom tovarniške rombe, vsa utrujena, hripava in bleda. Mati je znaLa, da hodita na sestanke v gozd poleg močvirja in vedela je, da se pode po noči naokrog policijske patruljena konjih, da se plazijo vohuni, da love in preiskava j o posamezne delavce, da razganjajo skupine in od časa do časa koga zapro. Razumela je, da ji sina s Andrejem lahko zapro vsako noč. — Časih se ji je zdelo to še najboljše za nju. Preiskava o umoru Isaja je čudno za«pala. Dva dni je policija izpraševala ljudi in zaslišavsi kopico ljudi je izgubila vse zanimanje za umor. Marija Kursunova je v razgovoru dejala materi izražajoč nazi-ranje policije, s katero se je, kot s vsemi ljudmi, dobro razumela: — Kako zalotiš krivca? Tisto jutro jo srečalo Isaja mogoče sto ljudi in devetdeset od njih če ne več, ga je nemara ohladilo , . . Sedem let jim je vsem nsgajal... Malorufl se je nekam čudno iz-premenil. Obličje mu je shnj&alo, trepalnice so mu postale kakor svinec in mu šiloma sagrinjale oèi. Bolj poredko se je smejal, tenka guba se mu je zarezala v obraz od nosnic do kotičkov nsten. Manj je govoril o navadnih rečeh, vse pogostejše §e je razburjal in padal v pijano in opojno navdnAenje, govoreč o bodoč- nosti, o prelestnem, svetlem zmagoslavju svobode in razuma. Ko je zadremala preiskava smrti Isajevi, se je otožno nasmejal in dejal. — Ne le ljudstvo, temveč tudi ljudje, ki nas gonijo kot pse -jim nič ne veljajo ... ni jim žal za svojega Judeža, temveč za srebrnike ... le zanje! . . . Obmolknil je in mrko nadaljeval: — A meni je, dalje ko premišljam o tem človeku, zmerom bolj žal za njega. Nisem hotel, da so ga ubili, nisem hotel! — Nehaj že enkrat, Andrej! — je trdo dejal Pavel. Mati je tiho dostavila: — Udari po trohnobi, pa razpade!.. . . — Resnično je, a nič — tolaživ-no! — je mrko dgovoril Malorus. Pogosto je izgovoril te besede in v njegovih ustih so privzemale jMadben, širok, grenak in oster .smisel . . . . . In končno je napočil dan — prvi maj. Tromba je zatulila kakor zme rom, ukazovalno in oblastno. Mati, ki ni vso noč zatisnila očesa, y poskočila s postelje in nažgala o-gen j v samovarju, pripravljenem še od prejšnjega večera; potem je hotela potrkati sinu in Andreju na duri, a se je premislila, zamahnila z roko in sedla k oknu. po-loživši roke na obraz, kakor da bi jo boleli zobje. Po nebu bledo modrem je bistro plavala bela in rožnata čeda lahkih oblakov; kakor ptice so leteli, preplašeni od glasnega tulen-ja piščali. Mati je gledala na oblake in opazovala sama setn\ Glava ji je bila težka, in oči od pre-čute noči suhe. Čuden mir je bil v njenih prsih, srce je bilo enakomerno in razmišljala je o navadnih rečeh . . . — Prezgodaj sem postavila sa-movar, pa prekipeva Naj spita danes nekoliko dalje, izmučila sta se. . | Skozi okno je pogledal mlad soinčni žarek; mati mu je podala roko, in ko je legel na kožo njene roke, ga je z drugo tiho pogladilo in se zamišljeno in prijazno nasmehnila . . . Potem je vstala, snela cev s samovarja, se umila in pokrižavši se je začela tiho moliti. Lica so ji žarela. Vdrugič je tromba zatulila bolj tiho. Nič več tako samozavestno; nizek in vlažen glas se ji je tresel. Materi se je zdelo, da kliče tromba dalje kot po navadi. V izbi je zazvenel jasni glas Malorusa: . Pavel! Slišiš! Tromba kliče ; Nekdo izmed njiju jfe pošaral z bosimi nogami po tleh in drugi je sladko zazehal . . j — Osj je gotov! — je zaklicala mati. — Takoj vstaneva! — je odgovoril Pavel veselo. — Solnce vzhaja! — je dejal Malorus. — In oblaki beže. Odveč so danes, oblaki . . . Odšel je v kuhinjo, ves razmr-šen od spanja, a vesel. — Dobro jutro, mamica! Kako ste spali t Mati je stopila k jemu in tiho dejala: — Andrjuša, pojdi ves čas poleg njega! — Seveda l — je zašepetal ms-lorus. — Dokler sva skupaj, poj-deva zmerom drug ob drugem ... t— Kaj> ftepečeta tam t — je vprašal Pavel. — Midva nič, Paša! — Pravi mi, da naj se čisto u-mijem! Dekleta bodo gledsls! — je odgovoril Malorus, atopivši v vežo, da se umije. — Vstani, vzdigni se, delavsko ljudstvo! je tiho zapel Pavel. Dan je bil čez dalje jasnejši, veter je odganjal oblake zmerom višje. Mati je zbrala posodo za čaj, zmajevala z glavo in premi« šljevala o tem, kako je vse nekam čudno: šalita so, smejeta se zjutraj, a opoldne ju čaka — kdo ve kaj t Mirna je bial sama, «koro radostna. Caj so pili počasi, da bi zadušili nepotitpfežljivost. In Pavel je kakor zmerom počasi in skrbno mešal sladkor v kozarcu, previdno je posipal sol ua ko&ček kruha, — na krajČek, ki ga je imel od sile rad. Malorus jep remikal noge pod mizo semintja — ni jih mogel udobno razpoložiti — in opazujoč, kako je begal soinčni žarek po stropu in steni, je dejal: t — Ko sem bil deček desetih let, sem hotel vjeti solnce v kozarec, se plazil in — hlop! po steni! Roko sem si razrezal in pa natep-li so me še povrhu. Ko so me pretepli, sem šel na dvorišče; ugledal sem solnce v luži, pa sem ga hotel poteptati z nogami . . . Vsega oškropljenega z blatom — so me spet nabili . . . Kaj sern hotel! Zaklical sem solneu: "Nič me ne boli, rdeči zlodej, prav nič! In jezik sem mu kazal ... to ine je utolažilo. — Zakaj se ti je zdelo rdeče T — je vprašal Pavel smeje. — Nam nasproti je stanoval rdečelicen kovač-rdecebradec. Vesel in dober človek. Temu je bilo solnce, po mojih mislih, podobno • • Mati ni strpela, ua je dejala: J— Pogovorita se o tem, kako pojdete! — Je že vse domenjeno! — je odgovoril Pavel. — Kaj bi se razgovarjali o dogovorjenih rečeh T — je mehko pripomnil Malorus. — V slučaju, da nas vse zapro, mamica, vam pride Nikolaj Ivanovič sporočit. On vam bo v vsem pomagal . . . — Dobro! — je dejala mati in vzdihniia. — Na cesto bi stopila! — je predlagal Pavel. — Ne, ostani raje še doma! — je rekel Andrej. — Cemu bi po nepotrebnem dražili policiji oči? Tebe dobro poznajo! (Dalje prik.) NAPREDOVANJE MEDNAROD NE ZVEZE TRANSPORT NIH DELACEV. Vteku zadnjega poldrugega leta je poskočilo Člau«tvo mednarodne transportne federacije od 500.000 na 700.00. Zadnja je pristopila organizacija španskih že lezničarjev s 40.000 Člani. Zdaj so v teku obravnave o pristopil delavske unije švicarskih prevoz nih naprav (zveza železničarjev in tramvajskih uslužbencev); zve za šteje 12.000 članov. Priklopitev je določena od 1. januarja 1913. naprej. Tej organizaciji sledi V kratkem druga Švicarska železni čarska organizacija, zveza stroj nega osobja. Prav tako se ne bo dolgo obotavljala s pristopom organizacija argentinskih strojnikov in kurjače v, ki je jako zgledna organizacijam in je pravkrat dobojevala s sijajno zmago boj proti kapitalistom; priklopitev bi Se bila najbrže že izvršila, ako bi organizacija ne bila imela toliko opraviti s stavko. Ta organizacija šteje 8000 članov i« ima izborno finančno podlago. Omenimo naj še, da se je pečala z vprašanjem priklopitve zveza angleških transportnih delavcev, ki šteje okolo 250.000 članov in bo imela meseca junija svoj kongres. se pn-klopijo vse te organizacije mednarodni transportni zvezi in pri-klopile se bodo gotovo prejalislej, bo /e ipak velika njena moč nn-rastla naravnost velikansko. Edino pot. Pravo in edino zanesljivo pot, akoravno ne najkrajšo, je pot do priznanja. Vsaka dobra stvar mora konecno zmagati in odstraniti vse zapreke, ktere zavirajo njen napredek. Narod rad sprejema in podpira vsako stvar, ki zasluli Driznanje. Uže več kot dvaindvajset let je pristno Trinerjevo ameriško zdravilno vino prišlo med svet in ker je premagalo vse predsodke ponarejanja in druge za->reke, zadobilo je visoko stopnjo med domačimi zdravili, ktero še sedaj poseduje, posebno pa v slu-čaiih bolesti želodca in droba pomanjkanju krvi v obw v vseh slučajih, ketre provzroč'» nerednost prebave. Pripoiroča naj se torej v slučajih oslabljenja, nervoznosti. pomanjkanja spanca, slabosti po i. zabas&mosti, bluvanju vetr^ vih in krčih v želodcu. — V lekarnah — Jos. Triner, 1333, —1339 S. Ashland Ave., Chicago. 11. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje Časopisje. Agiti-raj te za "Proletarca". Pridobit» mu novo naročnike. ZASTOPNIKI PROLETARCA. Buxton, Iowa: John Kradevec. Cleveland« O.: A. Oradisher, 1158 E. 61st St. Conemaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box 523; Frank Pavlovi«. Collin wood, O.: Dominik Bliimmel. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kauri.'. Ely, Minn.: John Teran, J. ftkerjanec. Franklin * Oirard, Kans.: Fr. Wegel. Frontenac, Kana.: Anton Katzman, John Bedene. Glencoe, O.: Naee žlemberger. Greensburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Herminie, Pa.: Jos. Brie. Hibbing, Minn.: Frank Hitti in Henry Delles. GUbert and McKinley, Minn.: Anton Sterle. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Indianapolis, Ind.: Filip G od i na. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle, 111.: John Kogelj, 1216—3d St. Lloydell, Pa. in okoUca: Anton Stra iiiar. Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. KuSljan, 229 — 1st Ave. Morgan, Pa.: Louis Glažer. Mulberry, Kans.: John Lekfte. Pueblo, Colo.: ( has 1'ogorelee. Roalyn, Wash.: Gregor JanaČek. Roundup, Mont.: Martin Mežnaršič. Springfield, I1L: Frank Bregar. Stauton, IU.: Anton Ansee. Struthers, O.: Math Urbas. Superior, Wyo.: Luka Glosser, box 341. Waukegan & North Chicago: John Gantar. Witt, 111.: Frank Skubic. Potovalni zastopnik za Pennsylva nijo, W. Virginijo, New York in sploh za celi East: Frank Podboj. Sodruge v tistih naselbinah kjer Se nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da se ^glasijo za zastopništvo. Prija vijo naj so kar potom dopisnice na upravniŠtvo "Proletarcana kar jim po&ljemo vse potrebno. Upravnižtvo. Posledice zanemarjenega pre-hlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uuiči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem s« je Dr. Kicliterjev 14 Pain Eexpeller" izkjazal, da je kot tak izboren. Sredstvo se lahko kupi V sleherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je treba biti jK>zornemu, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. * i_ Importiran starokrajski tobak vsdke vrste ta cigar «rt«, pipe in žvečenje. Im portirane cigare in cigarete. Vsr pristno in po zmernih cenah. VAC KROUPA, 1245 W. 18th St., Chicago, ni. Dr. W. C. Ohlendorf, m. D. Zdravnik sa notranje la ranocalaik. Izdravniika preiskava brezplaé^. čati je le zdravila, 1024 BiJift Ave., Chicago. Ureduj. od1 d„ » pol.; od 7 do y zvečer. UvL rJ * živeči bolniki naj pilejo slovsnskï M, A. Weisskopf, M. D. Iikuien zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldn» in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, Di ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mioeralne vode Ii n,. nih neopojnfh pijaC. 1837 80. Fisk 8t. Tel. LOUIS RABSEL moderno urejen salun Ii 460 6RKD !(£., • |EIBSRt Telefon 119». I. STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Chicago, BL ïam večjo zalogo or, veriftU, <«*» nor ia dragih dragotla. Izvrtaj* tat vaak» vrstna popravila v tej stroki m tüüd M—1 ■ ■ CARL STROVER Attorney at Law Zastopi sa vssh soditcih. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Mais 3989 POZOR! SLOVENCU POZOR! S A L O O N s modernim kegljl&es Svaie pivo v eodčkih ia buteljka* in druge raaaovretne pijače ter oaijefc saeodka. Potniki dobo Mm preme ftitte za nizko aeao. Poetrezba točna in izberma. Vaem Sloveoeecn ia drugim Slovane* ae toplo priporoma MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centra Are. Chlcaf« AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejia in najeeaejia par«, brodna ¿rta za Slovenee in Hrvata Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Bnri poštni in novi par obrodi nn dva vijaka: Cesar Franc Jožef I. odpluje prvil iz New York a 15. June 1012. Martha Washington, Laira, Alice, Argentina in Oceaiia Parniki odpluje.io iz New Yorka oh eredih ob 1 popoldan in iz Treta eh soboti h ob 2 popoldan proti New Yerka. — Vei parniki imajo breziiAni braejav električno razavetjavo in eo moderne urejeni. —Hrana je domaia. Mona riji in zdravnik govorijo elovensko iz hrvateko. Za nadalne informacije obrnite ee as naše zaztopni'ke ali pa nz: * PHELPS BROS. & CO 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ni« Yirt. Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chi. cago, DL Potlsckov SALOON 1237-lst St.. La Salle. III To« tm, foatUaJ podnjm« pija* Im. pripora«» rajdm m tbëm ROJAKI WaukCflMUJ Ce k očete piti dokit ^Vlf^ pijače in se zabariti po domače pojdite k Bo Mahnich-uf 714 Market Street, Waokegu. Pri njema je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. Vse oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialist i kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau-kee, Wis. It doesnt pay to neglect your Health če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov f Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vss reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25o. in 50o. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nafte ime. r. AD. RICHTER 6 CO.. tli Petri St.. New York. N.T. Dr atchtor}«*« Oonfo PllaU »UJHJo. (**. all SO«.) ^■■■■■■■■■■■■■■■■■HBMMMHMBBMmHI Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi inpo noči "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* mum 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENIM 5 DNEH Varicocele Hydrocele! _ brkz noža in bolečin Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje oedravim nalezljivo aastrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni ti«e*ih ee moekih. Ta prilika je dana zlieti tiatim, ki so izdali že velike «vote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tweatih zdravnikov, brezuepešno, da "poeedujem le jaz odino aredstvo, • katerim zdravim vspeino. „ Popravite Vaše zdravje i ridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vae jezike. Dobili boste najboljše nasvote in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letal praksi kot specialist v boleznih pri moikih. / M Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice In neprilike ▼ jetrih. (Za neuapeino zdravljenje ni treba plačati). TAJNEt 26#5k- ' ■■ Zastrupi jenje krvi moške bolezni Zfubs DSfORS. bolezni v lediesh in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba voda. PLJUČA . naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vejii metodi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prižče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekliae, po-d ju in druge organske | bolezni zdravim za stal no. (Priiskmnjl brezplačno) (Nasveti zastonj.) DR. ZINS, 183 ü Ch,rk8tr ■ med Randolph la Clark ^ Odprto: 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nadaljsh «d 8 sjutr. d« 4 pop. I Chicago Gotov denar. Hranilna vloga v tej banki je varna investicija. Nosi 3% obresti in je gotov denar kadar ga rabite INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, ni. 22 letno poslovanje. V soboto večer odprta od 6. do 8. uro. Varnostni shrambeni prodali po $3.00 na leto.