r\&tn!na plačana v golovtnL Leto LXIX. št. 126 Cena Dia 1,— iznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje m prazniKe, _ inseran do 80 petii vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 800 vrst a Din 3. večji tamtmti petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12*. za Inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN OPRAVNUTVO LJUBLJANA, Knafljeve ulica ste«. 6. Telefon: 31-22. 81-23, 81-24. 81-25 m 81-26 Podružnica: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska *> telefon st_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva ulica l, telefon se 6*; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 100. — JESENICE: .Ob kolodvoru 101_ Postna Hranilnica v Ljubljani st- 10 351. sestankom vladarjev v Bukarešti: Mala antanta mora biti pripravljena v vsakem času «lr. in v : DrŽave Male antante bodo ob vsaki priliki, pravcu branile svo]e skupne interese Pragi, 4. junija, r. Prezident češkoslovaško republike g. dr. Edvard Beneš je dal praškemu dopisniku »Politike« pred svojim odhodom na sestanek vladarjev Male antante v Bukarešti daljšo izjavo, v kateri je uvodoma nagla&il, da ta sestanek ne bo prinesel nikakih presenečenj. Namen tega sestanka je v prvi vrsti v tem, da Mala antanta pred vsem svetom ponovno manifestira svojo čvrsto odločnost, da hoče braniti mir, s čimer bo vsekakor mnogo doprinesla k pomirjen ju in razčiščenju sedanjega motnega mednarodnega položaja. V svoji izjavi je nato dr. Beneš dejal: Letos poteče 16 let, odkar sem prvič posetil Beograd in Bukarešto. Takrat je bila dana iniciativa za konkretno politično zvezo med državami Male antante s sklenitvijo zavezniške pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo, obenem pa je bil podpisan protokol med Češkoslovaško in Romunijo o sklenitvi enake zavezniške pogodbe med obema državama. To je bilo v stvari samo ugotovitev tega, po čemer smo stremeli že med svetovno vojno: da se odstrani habsburška dinastija ter da se na osnovi organizira Srednja Evropa po načelu samoodločbe narodov. Organizacijski pakt Male antante iz leta 1933. je bil vrhunec naših skupnih stremljenj. Razvoj naših treh držav v smeri tega zavezništva je bil nezadržljiv. V tem je jedro srednjeevropskih prilik, to je Izraz življenjskih interesov naših treh narodov, njihovega zemljepisnega položaja, njihovega sosedstva in izraz skupne nevarnosti, ki jim je grozila v prošlosti in ki jim bo grozila tudi še v bodoče. Države Male antante se v svoji zvezi odločno branijo pred evropsko razvrat-n os t jo in pred vsemi posledicami, Id morejo iz tega nastati, ob enem pa se odločno branijo tudi pred moramo krizo, ki daje obeležje sedanjemu mednarodnemu položaju. Pakt Male antante je izraz potrebe, da se mora Srednja Evropa, ako hoče uspevati, združiti v novo gospodarsko in politično formacijo, a istočasno je pakt Male antante tudi izraz njene čvrste odločnosti, da z vsemi silami in vso energijo vseh treh držav branijo svoj položaj, svoje pravice ter da za bodočnost popolnoma zagotove svoje skupne inter*»se ter da napravijo ozemlje svojih držav za nedotakljivo. Ob enem pa se hoče Mala antanta povsod in ob vsaki priliki zavzeti za spoštovanje mednarodnih obveznosti v duhu mednarodnega prava. Ustanovitev naše zveze je bila konstruktivna obrambna akcija, prežeta istočasno z resničnim evropskih duhom. Tudi v bodoče hočemo voditi tako politiko, da kakor doslej vedno pokažemo svojo vero in svojo privrženost miru, da pa bomo istočasno tudi vsestransko pripravljeni tudi na težke čase, da bomo mogli svoje interes* braniti v vseh prilikah in ob vsakem Času in v vsakem pravcu. Miissolinijeve namere v očeh pariškega tiska PARIZ, 4. junija, r. V zvezi z nenadanim potovanjem avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga v Italijo, kjer ho imel sestanek z Mussolinijem, razpravljajo v pariških političnih in diplomatskih krogih o namerah Italije in ne izključujejo, da pripravlja Italija nova presenečenja, s katerimi bo osrečila Evropo se pred 16. junijem, ko bi se imel sestati svet Društva narodov, da razpravlja o abesinskem sporu. Poročila iz Rima kažejo, da so v teku velike priprave med Rimom in Berlinom ter da se pripravlja Italija na vse možnosti razvoja mednarodnih dogodkov, tako na vojaškem, kakor na diplomatskem polju. Po informacijah nekaterih pariških listov pripravlja Italija nevaren manever. Med Rimom in Berlinom se vrše mrzlična pogajanja, katerih končni cilj pa še ni povsem jasen. Trdi se, da pomeni ostrani-tev kneza Siarhemberga iz avstrijske vlade udarec, ki ga je pripravila Italiji Anglija V čem in na kakšen način, to je še veliko, nerešeno vprašanje. Po enih vesteh je sporazum med Berlinom in Rimom že tako rekoč lotovo de jstvo. Mussolini bi pustil Nen čiji svobodne roke v češkoslovaški, Hitler pa bi za protiuslugo popustil v Avstriji. V zvezi s tem naj bi se v prvi vrsti izvedla restavracija Habsburžanov v Avstriji. Mus-solini se je temu sprva protivi!t toda sedaj se hoče znebiti avstrijskih skrbi ker upa, da bo tudi pod Habsburžani preko Vatikana imel absoluten vpliv na politiko Avstrije. Trdi se celo, da snuje Mussolini zakonsko zvezo italijanske princese z Otonom Habsburškim, tako da bi se ob enem izvršilo v Rimu kronanje italijanskega kralja za cesarja vseh cesarjev in Otona Habsburškega za cesarja avstrijskih dežel. Vse to so več ali manj kombinacije pariških krogov. Že bližnji dnevi pa bodo pokazali, kako daleč ie še od uresničenja teh načrtov. Pred spremembami v Italiji Napovedujejo važne osebne na vodilnih Rim, t. junija. A A. Zadnje dni so krožile vesti o spremembah v Italiji. Govorili so celo o spremembi ustave. Toda te vesti je sam Mussolini najodločneje demantiral. Jasno pa je, da bodo sedaj tiste vodilne osebnosti, ki so se udeležile vojne v Afriki kot dobrovoljci, zavzemale važnejše položaje v Italiji. To se posebno nanaša na propagandnega ministra grofa Ciana in rim- skega guvernerja Bottaija. Starace še ni bil poklican iz Abesinije. Menijo pa da bo neka druga osebnost prišla na njegovo mesto. Govorilo se je tudi o Suvichu in baronu Aloisiju. Toda njuni mesti bi bili zasedeni z novimi ljudmi le tedaj, če bi prišlo do popolne spremembe v italijanski zunanji politiki, kar pa lahko povzroči samo sprememba v sistemu sankcij Huda letalska nesreča v Berlinu Sef generalnega štaba za letalstvo general Wef er se je ubil Berii , 4. junija, z. Letalsko ministrstvo poroča, da se je včeraj ponesrečilo na berlinskem letališču vojaško letalo, v katerem sta bila vodja generalštaba letalstva brigadni general Wefer in pilot Kraus. Letalo je takoj po startu treščilo na tla. Oba Sta bila takoj mrtva. Minister Gor ing je objavil povelje, v katerem poveličuje zaslu- ge pokojnega generala. Amsterdam, 4. junija. A A. DNB: Včeraj je na tukajšnjem letališču padlo na tla avstrijsko športno letalo, v katerem sta bila znani avstrijski pilot Bmnovski in ravnatelj avstrijskega Kreditanstalta Van Hcn-gel. Oba sta mrtva. Van Hengel je potoval iz Bazla v Amsterdam. Sodelovanje srednjih tehniških Sol Male antante Praga. 4. junija. AA. Nedavno so bili tukaj zastopniki jugosloven^kih tehniških srednjih Sol, da hi ee z rumunskimi Iti češkoslovaškimi delegati docovorili o organizaciji Male antante tehniških srednjih Sol. Kar m-munski delegati nifio mogli pravočasno pri- ti* so bili odobreni pravilniki za ustanovitev takih organizacij v vseh treh državah. Vodstvo organizacije predstavlja odbor 6 članov, v katerega pošlje vsaka država po dva člana. Za Jugoslavijo sta v odboru gg. Bukavac in Dragomir Stosič. Flandin izroča posle Pariz, 4. junija, z. Zunanji minister Flandin je včeraj razpravljal nad dve uri z bodočim zunanjim ministrom Delbosora. Oba državnika se bosta danes zopet sestala. Del bos hiti s proučevanjem vseh zadev, ki so na dnevnem redu. Govori se, da sam osebno želi. da bi se sestanki v Ženevi odložili za nekaj dni, da bi novi zunanji minister lahko zavzel stališče potem, ko bi bil informiran o stališču o vseh vlad. Turčija bo ukinila tuje koncesije Ankara. 4- junija. AA. Vlada Je sklenila začeti pogajanja o odkupu gotovih koncesij, danih tujcem svojca s od o romanskega cesarstva, če* da ne ustrezajo več gospodarskim interesom in potrebam Turčije. Pomorski sporazum med Anglijo in Poljsko London, 4. junija. AA. Na včerajšnjem popoldanskem sestanku mod poljskimi in angleškimi mornariškimi strokovnjaki je prišlo do načelnega sporazuma v vprašanju sklenitve dvostranskega pomorskega sporazuma. Besedilo pogodbe posnema dejansko vsebino londonske pomorske pogodbe med Anglijo, Francijo in Ameriko. Sedaj bo izdelano končno besedilo, ki bo predloženo vladi v Varšavi. Zrakoplovni promet z Ameriko Frankfurt, 4 junija. A A. Zrakoplov »Hindenburg«, ki se je davi vrnfl z drugega poleta v Južno Ameriko, je prevozil progo od Južne Amerike do Frankfurta 8 povprečno hitrostjo 114 km na uro. Po-vratek je trajal 93 ur in 17 minut. V četrtek okoli polnoči bo >Hindenburg< odletel v Friedrichshafen, od tam se bo pa 18. junija ponovno vrnil v Frankfurt na Maini. Dne 19. junija zvečer bo odpJud na tretjo vožnjo s Severno Ameriko. 2« zdaj so skoraj vse kabine razprodane. Zrakoplov »Graf Zeppelin, ki Se zdaj nahaja v F i* edrichshafeBU, &e bo vrnil v ponedeljek zjutraj v Frankfurt, isti dan zvečer bo pa starta 1 za Južno Ameriko. Tudi za vožnjo >Grafa Zeppelina« so skoraj vsi prostori že prodani. 100.000 zaranisto* na shodu bu^arešta, 4. junija, o. Narodna kmetijska stranka je priredila včeraj v Bukarešti veliko politično zborovanje, na katerem 3e je »bralo nad 100.000 njenih pristašev. Predsednik Mihalake je na zborovanju ostro kritiziral delo vlade in nagla šal, da je narodno kmetijska stranka strogo monarhi-stična. Na zborovanju je bila soglasno sprejeta tudi naslednja resolucija: V imenu pravega naroda pozdravljamo poglavarja držav Hale antante, ki nas bosta v nekaj dneh obiskala, in izjavljamo, da smo iskreno na njihovi strani in da se bomo vedno borili skupno z njimi za skupne interese. V Franciji stavka 500.000 delavcev Stavkovni pokret napoveduje en v permanenci PARIZ, 4. junija, z. Stavkovni pokret se v vsej Fracniji rapidno širi. Po poročilih današnjih listov so v teku pretekle noči ustavili delo v vseh večjih podjetjih širom vse Francije, tako da stavka sedaj že nad 500.000 delavcev. Pogajanja, ki so se vodila med delavci in delojemalci v ministrstvu za delo pod vodstvom ministra Frossarta, so bila okrog polnoči prekinjena, ker so ostala brez uspeha. Vse kaže, da je stavko\'ni odbor izgubil vpliv na delavstvo, ki je podleglo ekstremnim hujskačem, ki tirajo delavstvo do skrajnosti. rapidno širi — Bitim akcijo — Parlament Sarraut se je odločil, da prepusti rešitev tega problema s\*ojemu nasledniku Leonu Blumu. Danes popoldne bo zbornica izvolila svoje predsedstvo, takoj nato pa bo vlada Sarrauta podala ostavko. Nova vlada bo sestavljena $e v teku noči in bo že jutri prevzela posle. Blum namerava pospešiti dekleracijsko debato v parlamentu, da bi se mogel takoj nato posvetiti reševanju socialnih problemov. Iz njegove okolice zatrjujejo, da je Blum trdno odločen izsiliti prekinite vstavke ter da bo v to svrho izdal več zasilnih uredb, katerih bo takoj razpravljal parlament, ki bo Base dal v permanenci. V Španiji generalna stavka Ekstremisti hočejo vrezi vlado Madrid, 4. junija, z- V Španiji je postal notranje politični položaj skrajno napet. Levičarski ekstremni elementi eo na delu, da vržejo tudi sedanji levičarski režim, ki jim je premalo ekstremen ter da na ta način izsilijo izvedbo dalekosežnih reform v uresničenje svojega programa. Vlada se temu protivi in zahteva, da se vse reforme po izvrše po legalni parlamentarni poti. Zato so sedaj začeli komunisti in anarhisti huj-skati delavstvo k stavkam. Stavkovni pokret se naglo siri in so že v mnogih me- stih proglasili generalno stavko, Sa nt Andru, Asturiji Cadisu, Mauigi in drugod. Stavkovnemu pokretu se Je pridružilo tudi kmečko delavstvo. Spopadi med stavku joči m i in policijo se vedno tolj množe V Sant Andru so včeraj ubili giamaga urednika lista »La Rejrio»< ter <$va polira - ja. Nastopiti je moralo vojaštvo v borbah je bilo mnogo ranjenih. Tudi v Madrid«napovedujejo za danes proglasitev stavke. Flamci zahtevajo avtonomijo Belgija na pragu novih notranje političnih Bruselj, 4. junija. A A. Zastopniki flam-ske katoliške stranke v parlamentu in senatu so se včeraj sestali na skupno sejo. V komunikeju se pravi, da se je stranka izjavila za skupni nastop flamske skupine s katoliško stranko v vseh vprašanjih, ki streme za preureditvijo d ris vrve Stranka zahteva kulturno avtonomijo Flamce z ustanovitvijo posebne fkaji akademije. Z zakonom se mora zagotoviti uporaba obeh jezikov v vojski. Končne ssv hteva stranka popolno amnestija. Finančni škandal v Ai Hudo kompromitiran je minister s Thomas, ki je moral zaradi tega London, 4- junija, d. Vsa angleška politična javnost je z največjo napetostjo pričakovala sodbo v zadevi zavarovalniške afere, v katero je zapleten tudi bivši kolonialni minister Thomas. Sodniški odbor, ki je preiskoval afero, je s svojo razsodbo proglasil za protizakonite vse zavarovalne kupčije, za katere so odgovorni razni prijatelji ministra Thomasa. V razsodbi je ugotovil, da je bivši minister Thomas skupno s svojim prijateljem Alfredom Batesom brez avtorizacije izdajal Informacije o le- tošnjem proračunu m da jih Je rahljal v svoje osebne mkratrvns —MM Tudi konservativni poslanec Alfred But t je prejemal od bivšega ministra cije o proračunu ter jih je prav tako ljal. Sodniški odbor je zastUta funkcionarjev državnega zaklada, pit rih pa ni mogel dognati rslrake Ugotovil je, da nihče izmed njtti ni bfl v zvezi z ljudmi, ki so zavarovali pfi—usTSsnri davkoplačevalce proti povišanju dav#ftin hi carin. Italijanske Žrtve Bim, 4- junija. AA. Po najnovejših uradnih podatkih znašajo izgube italijanske vojske v abesinski vojni 2.313 mrtvih, od tega 1.000 oficirjev in vojakov, ki so od 1. januarja 1935. do konca maja 1936 umrli za nalezljivo boleznijo ali zaradi nesreč. V tem številu je tudi 81 izginulih vojakov. Seznam izgub v končni fazi vojne od srede aprila do konca maja 1936, ki je istočasno izšel, izkazuje 422 mrtvih, od tega 306 vojakov, ki so umrli za boleznijo ali zaradi raznih nesreč. Celokupne izgube domaćinskih Čet med abesinsko vojno znašajo 1.593 mrtvih, od tega 556. ki so padli od srede marca do konca maja 1936. Izgube delavskih oddelkov, ki štejejo po najnovejših podatkih 110.000 mož znašajo 453 ljudi, ki so umrli zaradi nesreč ali bolezni. Hazpust abesinskega Adis Abeha, 4. junija. AA. Z odlokom namestnika podkralja je bil danes razpnščen abesinski Rdeči križ. Vse njegove posle na abesinskem ozemlju prevzame italijanski Rdeči križ. V zvezi s tem pričakujejo, da prispe S. t. m. v Adis A bebo dr. Junot, odposlanec mednarodnega Rdečega križa, ki se sedaj nahaja v Džibutiju. ttnlj Bim, 4. junija, o. V Rimu je umrl senator Roberto Forgcrs d'Avanzati, direktor »Tribune« in intimni sodelavec Musaolini-ja. Poročila omenjenega lista so zadnje čase prenašale vse italijanske radijske postaje v obliki svoje posebne režimske kronike. D*Avanzati sam je imel še pred kratkim po radiu oster govor, v katerem je odklonil argentinske predloge za sklicanje skupščine I>rušrvs narodov, ki naj bi odločala o sankcijah, ker zahteva Italija, naj pade odločitev o tem vprašanju le na zasedanju sveta Društva narodov. Izpopolnitev ameriškega New York. 4. junija. AA »Nevrvork Times« poroča, da je tehnični Štab vojnega ministrstva razširil mobilizacijski načrt U leta 1933. Ta načrt odreja za primer vojne splošno kontrolo nad vso industrijo in trgovino; kontrolo bo izvajalo vojno ministrstvo. Načrt navaja niz podjetij, ki bodo morala v primeru mobilizacije takoj predložiti vojnemu ministrstvu seznam vsega svojega osebja z vsemi potrebnimi podatki Osebje bo podrejeno vojaškim oN a s tvom ves čas mobilnega stanja. To ministrstvo bo skrbelo tad i za oskrbo s sirov in am i in določalo cone ter sklepalo pogodbe z dobavitelji. Načrt odreja tudi neke določbe glede cenzore. Hud vihar v Ameriki VVashineton. 4. junijs. AA. Iz D*troita poročajo, da je tamkaj besnel strahovit vihar kakršnega ie dolga leta niso doživeli Tri osebe so bile ubite, 10 jih je pa ranjenih. Z mnopih hiš je vihar odnesel strehe. Poškodovanih je tudi na stotine avtomobilov. Skoda je ogromna. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Čarih, 4- junija. Beograd 7 Pariz 30-8R, London 15.3475, New Y©rk 30O-75, Brueelj 52.35. Milan 24.35, Madrid 42.226, Amsterdam 000 15. BerKn 154 ftV Dunaj Praga 12-80 Varšava 56. Bukarešta USO. Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D«, četrte*, 4. junij« 1936. SteV. 126 STRADIVARI Nesmrtne focli Premiera tega prekrasnega mi »alkalnega filmskega dela, v katerem iaTa glavno vlogo že dolgo pogrešani, splošno priljubljeni GuSt&V Fr8flllchf bo v nekaj dneh v KINU UNIONU Kongres gostilničarjev Jugoslavije ga je dopoldne v Unionu predsednik ZGZ Ciril Majcen Ljubljana, 4. junija. V veliki dvorani Uniona je bil dopoldne otvorjen III. kongres Saveza gostinskih združenj Jugoslavije. Iz vseh krajev države je prispelo mnogo gostilničarjev in hotelirjev, da s tem pokažejo svojo stanovsko zavest. Kongres je otvoril kot domačin predsednik Zveze gostilničarskih združenj za dravsko banovino g-. Ciril Majcen, ki je uvodoma pozdravil vse častne zastopnike in slednjič vse udeležence kongresa. Prav posebno prisrčno je pozdravil zastopnika ministrstva trgovine iz Beograda g. dr. Josip Brusiča, banskega svetnika Vinka Boršt-narja kot zastopnika bana, g. A. Sedlarja kot zastopnika ministra financ, Miroslava Zupana kot zastopnika župana, dreskega načelnika g. Fran Hubada, Janka Smokvina, referenta trgovinskega ministrstva oddelka za turizem, g. Josipa Kavčiča kot zastopnika gremija trgovcev, predsednika Trgovske zbornice v Banjaluki Uroša šte-fanovića, zastopnika Dubrovnika g. Pet kovica, ravnatelja Zveze za tujski promet g. Vladimirja Pintarja, zastopnika banske uprave iz Zagreba dr. Zeca, zastopnika trgovske komore iz Osijeka g. Goroka ter številne druge odlične goste. Zbrali smo se, je nadaljeval predsednik, na tem prvem kongresu v Ljubljani, da čujemo besede resne borbe za o!x>ioj imovinskega stanu. Zbranim so bili nato prikazani odlomki iz filma »V kraljestvu zlatoroga«., potem pa je dal domačin g. Ciril Majcen predsedniku Saveza g. Nikoliču. Predsednik je še enkrat pozdravi] vse zastopnike in stanovske kolege, izrekajoč zahvalo združenju dravske banovine za delo 6 pripravami za kongres, ki naj rodi Čim večje uspehe. Po udanostnj izjavi Nj- Vel. kralju Petru II. je prodlagai udanostno brzojavko in pa pozdravu*' brzojavke; ministru notranjih poslov, ministrstvu trgovine, financ in banu dravske Ivanovine. Generalni sekretar g. Veselin Sekulmič je nato prečita] mnoge brzojavke, ki so izražale Čestitke kongresu iz vseh krajev države. Sledilo je obširno poročilo predsednika g. Majrena. ki ga priobčujenio v izvlečku na 4. strani. Poročilo generalnega tajnika Generalni tajnik Saveza gostinskih združenj Jugoslavije g. Veselin Sekulovič, je izvajal: Nahajajoč se v tretjem letu, odkar smo osnovali naš Savez, lahko poudarjam, da je I bil osnovan iz žive potrebe kot organ, ki j naj predstavlja gostinstvo vse države in ki mora biti v stalni zvezi z vsemi najmero-dajnejšimi faktorji. Naloga Saveza |i lez- ka in treba se je boriti ne samo proti posameznikom, marveč prepričevati o potrebah gostinskega stanu tudi merodajne faktorje, državne in samoupravne oblasti. O priliki zadnjega obiska pri g. ministru financ, nam je sam priznal, da je gostilniški stan najbolj prizadet po fiskalnih dajatvah, ker smo pod stalno kontrolo in sc ve za prodajo vsakega litra vina, čaše piva in posebej tudi za vsako oddajo sobe. Po sklepih našega drugega kongresa v Zagrebu je Savez skušal, kolikor je bilo mogoče v c'anih prilikah, izboljšati položaj našega stanu in je tudi res dosegel nekatere uspehe. Vprašanje novelizacije zakona o obratih in naša zahteva, da se gostinstvo prizna kot posebna panoga našega gospodarstva, bo najbrže ugodno rešena in je novelizacija baš sedaj aktualna. Tudi se dela na tem, da se da banskim upravam ponovno strog nalog glede pobijanja šu-šmarstva v gostilniškem stanu. Regu.irani morajo biti tudi napram gostilničarjem in hotelirjem odnosi privatnikov, ki oddajajo tujske sobe. V ministrstvu se je vršila 25. maja konferenca zastopnikov ministrstva financ. Narodne banke, DHB, Saveza bank, Jugoslovenskega hotelirskega saveza in našega saveza glede stanacije hotelskih podjetij. Na tem vprašanju se prav resno dela. Pričakuje se tudi definitivna rešitev vprašanja banovinskih trošarin na vino in žganje. Temu vprašanju je Savez posvečaval največjo pažnjo. Generalni tajnik je nato obrazložil še vprašanja davčne politike, zlasti glede na sezonske obrate. Izrazil je pritožbe glede plačevanja avtorskih honorarjev. Njegovo poročilo zahteva samo eno urejeno agencijo, ki naj izterjava honorarje. Minister prosvete se je strinjal s predlog:! Saveza in je bil izdelan zadevni pravilnik, ki mora regulirati to vprašanje. Slednjič je generalni sekretar govoril še o intervencijah Saveza pri notranjem ministru glede policijskih nadzornih taks, policijskih kazni itd. Pri ministrstvu socialne pobtikc ie Savez interveniral zaradi odobritve visokega razreda zavarovanje natakarjev in pomožnega osobja. H koncu je naglasil, da uprava Saveza porlaja samo v kratkih potezah vpogled v uvoje delo, ki bo še uspešneje v znamenju složnega nastopanja. G. Avakum Perišič iz Sarajeva je podal dolgo in izčrpno poročilo o potrebi nove-lacije zakona o gostinskih obratih v duhu gostinstva kot posebne gospodarske panoge. Lep pozdravni večer v Unionu Po važnih sejah odborov in popoldanske glavne skupšč-ine Saveza gostinsk;h združeni Jugoslavije v zbornica za TOI, je snoči priredila Zveza gostinskih združenj dravske banovine udeležencem kongresa v dvorani Kazine izredno lep in prisrčen pozdravni večer. Velika dvorana je bila okusno okrašena. Kmalu po 8. se je jela polniti dvorana domačih in tiijiih gostov, čim pa so se posedli okrog miz. ic stopila v dvorano tudi. — da poživi celotno sliko. — večja družina naših narodnih noš. Radio-orkoster je zaigral za uvod v večer več živahnih komadov, nakar se ie po predjedi dvignril predsednik Zveze gostil ni carskih združenj dravske banovine g. Ciril Majcen in izrekel milim gostom prisrčno dobrodošlico. Izirazil je željo, naj bo to zbrane iz vseh krojev države lep večer, na katerem naj vsi najdejo za teh par ur najlepšo zabavo. Posebej je pozdravil še za-srtopnike oblasti, raznih kor-poracij in institucij zahvaljujoč se jim za poset in njihovo pozornost Predsednik Saveza gostinskih združenj Jugoslavije g. Ndkolič. se je zahvalil upravi Združeni dravske banovine, posebei pa prijatelju predsedniku sirilu Majcenu-Dvignil je čašo na zdravje njega in vseh njegovih tovarišev v stanovskem poklicu lepe Slovenije." Večer je potekal v najlepšem razpoloženju, posrbljeno pa jc bilo tudi za umet niški užitek. Vmes je razen radio orkestra nastopil pevski kvartet »Fantje na vasi.« ki jc zapel več zdravic in koroških narodnih na veliko oduševljenje vseh pristnih. Posebno še pa je ugajal nastop ba-ritonista g. Toneta Petrovčiča, ki je zapel »vSlarČfca«: in Se nekaj drugih zdravje Globok vtis na vse je napravil govor pravkar razrešenega predsednika zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, ki je izrazil zahvatio za pozdrave v imenu zbornice in uprave velesejma- »Bili so trenutki.« je nadaljeval, »ko se je reklo, da bo ljubljanski vel esejem prenehal. To je bilo tedaj, ko se še ni orientirala naša obrt in industrija- Izkazalo pa se je. da je velesejem naša najpotrebnejša institucija fn treba bi ga bilo ustvariti, če bi ga še ne bilo. Ko vam čestitam k lepi razstavi na velesej-mu, moram naglasiti, da smo ved složno delali za ustanovitev gostinskega odseka v zbornici TOI. Zato želim sedaj, da se v ministrstvih v Beogradu pokaže več interesa za gostinsko obrt v državi in še posebej v naši banovini. Naša banovina je oblagodarjena z naravnimi lepotami, treba pa je turizem podpirati tuda od strani oblasti. Uredimo m asfaltirajmo ceste, da bo ostal denar tujcev pri nos. Kako bi nas povezali asfaltirana cesta od Gjev-gjelije do Skoplja, Niša, Beograda, Zagreba, Ljubi iane in Maribora! Govor g. Ivana Jelačina je izzvenel v želji, da bi kmahi zavladale boljše razmere, ko se bo nehala samo pot tika in se bo začelo misliti ter deteti gospodarsko. Več zadovoljnih državiJajnov, močnejša bo država! V zastopstvu župana je govoril m. s. g. Miroslav Zupan, želeč kongresu največjega uspeha, vsem pa v imenu LiuMjane pri-orcoo dobrodošlico. Ostali del večera so izpolnile še druge prisrčne napitnice in zdravice. Nenehoma je igral orkester, gostje so se zabavali v najpri ietnejšem razpoloženju, ki j.e trajalo pozno v noč. Lepega večera so se udeležili poleg /e omenjenih v zastopstvu bana banovinski svetnik g- Borštnar, direktor drž železnic g. dr. Fatur, predsednik Avtoklubi g. Pra-proinik, ravnatelj veleseima dr. M. Dular s soprogo, glavni tajnik Zveze indusitri jcev g- inž. Sublie. zastopnik mestnega poglavarstva dr. Kupnik, policije dr. Fakin s soprogo itd. Iz Maribora — Sezona dveh kulturnih ustanov zaključena. Pravkar se zaključujeta v Mani boru sezoni dveh naših najvažnejših kulturnih ustanov. V Ljudski univerzi je bilo zadnje predavanje, v gledališču pa bo dre_ vi zaključna predstava, s katero Se bo poslovil od gledališke publike priljubljeni karakterni igralec g. Maks Purijan. — O sanaciji Mestne hranilnice. V torek zvečer se je vršila v posvetovalnici Mest ne hranilnice važna seja, od katere vlagatelji mnogo pričakujejo. Na tej seji je upravni odbor Mestne hranilnice razpravljal o sanaciji hranilnice. laka* so način, 3 katerim bi rešili zamrznjene vloge. Kakor doznavamo, so bili sprejeti razni predlogi , ki govore za izboljšanje hraMlnega stanja. — Preiskava se nadaljuje. Vlom v blagajno Zadružne gospodarske banke še sedaj ni pojasnjen. Policija vrši preiskavo v popolnoma drugi smeri kot jo je započela. Pri tem je važno dejstvo, da >e bila blagajna odklenjena ali s prist-«'mi ali pa z duplikatom originalnih ključev. Tretje možnosti ni. Preiskava je v strogi tajnosti, vendar smo doznali, da Je policija prijela več osumljencev. — Obtožena defomora — oproščena. Včeraj se je zagovarjala pred okroži^m sodiščem v Mariboru 341etna posestniška hči Marija Žigartova z E>olgega vrba zaradi umora svoje komaj rojene hčerke. Dete je dan po porodu izkrvavelo. Sodišče se ni moglo prepričati o obtoženkini krivdi hi je zato zigartovo oprostilo. — Razglasitev obvezniikega razporeda. Mestni vojaški oddelek v Mariboru razglasa, da bo razglasitev obvezniškega rasporeda tudi letos na travniku vojaškega vežbališča na Teznem pri Mariboru ob vsakem vremenu na dan 14. t' m. z začetkom ob 7. zjutraj ter bo trajala nepretrgoma do 18. Razglasitve se morajo udeležiti v»i vojaški obvezniki rojeni leta 1888 do vključno 1914, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu ali v njegovi neposredni btfzind , to je v Kftrrmici. Kozakih, št. Petru, Teznem, Rad vanju in v Studencih, vsak obveznik naj prinese * seboj vojaško knjižico (i-spravo). Od t« dolžnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stanujejo izven območja mestne občine, razen v bližnji okolici, rezervni častniki naše vojske, vsi duhovniki, vsi stalno in začasno nesposobni. v.< težko bolni, kar bodo morali dokazati z zdravniškim izpričevalom in zelo nujno zadržani, kar morajo u račino dokazati Razšla- i t v.- razroreia se morajo udeležiti rudi vsi oni v Marbom bivajoči lastniki konj in motornih vozil, ki jim je bil dostavljen zadevni poziv mestnega vojaškega odtSlka, a jim ni treba prignan živine oziroma pripeljati motorne ga vozila. Prirx>rninjamo, da bo ta dan vozil me»rni avtobus z Glavnega trga na te-žensko vezbalisče in nazaj, kar 00 obveznikom udeležbo znatno olajšalo, da bodo lahko v najkrajšem Času opravili svojo dolžnost. — Brutalen očim Sodišče je včeraj sodilo posestnika Mihaela Loreoijaka iz Ba-kovcev v Prekrnurju, ker je zverinsko pretepal svoji 9 in 4 letni pastorki ter ju na razne načine mučil. Tako sta morali de-kletci celo noč klečati na suhljadi. Njuna mati je v Franciji, očim pa znaša svojo jezo nad ubogima pastorkama. Lortnjak je bii obsojen na 2 meseca strogega zapora, pogojno za tri leta. — Mož v bolnici, tena na vrvi. V torek popoldne je bila hiša v Teslovi ulici 4 po zorišče tragičnega dogodka. Tam stanuje mizarjeva žena Marija S., ki ji mož že vec let leži v bolnici. Je mati treh malih otrok m mlada žena je obupala nad življenjem. Odsia je v drvarnico ter se obesila. K sreči so jo v zadnjem trenutku našli njeni otroci in z jokom priklicali sostanovalce, ki so nesrečnici rešili življenj©. Jutri mezdna pogajanja Ljubljana, 4. junija. Ni še pokopano vse upanje, da bo kmalu poravnan mezdni spor med stavbnimi delavci in delodajalci. Stavka v Ljubljani in okolici je pa nedvomno pokazala, da so delavci odločeni braniti svoje zahteve. Jutri se bo odločilo, ali bo stavka trajala dalje in se razširila tudi na deželo ali pa začno zopet delati. Dopoldne ob 9 bodo pogajanja v Delavski zbornici. Delavstvo na deželi je pripravljeno solidarizirati se s stavlsaijočimi v mestu, če bodo ostala pogajanja brez uspeha. Stavka se bo razširila na vse večje kraje na Gorenjskem, kjer je živahnejše gradbeno gibanje. Delavci pričakujejo, da se spor ne bo zaostril ter so rajši pripravljeni kaj žrtvovati, kakor da bi trmoglavo vztrajali pri skrajnih zahtevah. Kljub temu se pripravljajo tudi na daljšo stavko. Ustanovni bodo začasno kuhinjo, kjer bodo prejemali hrano vsaj najpotrebnejši, če že ne vsi. Zato skušajo zbrati sredstva. Stavko so pa hoteli izkoristiti nekateri vagabundi, kl so začeli na lastno pest zbirati prispevke ~-za stavku joče«. Zato je treba meščane opozoriti, naj ne dajejo nikomur podpor, ki se ne izkaže z legitimacijo. Mnogi meščani so pokazali mnogo razumevanja za stavku joče. Tako n. pr. nekateri peki dajejo zastonj kruh delavcev, svojim prejšnjim odjemalcem, in sicer na svojo pobudo. V splošnem meščani ne zavračajo prosilcev, ki zbirajo sredstva za stavku-joče ter simpatizirajo z njimi. To daje delavcem tudi moralno podporo. Grčija na velesejmu Ljubljana, 4. junija. Veliko in zasluzeno pozornost vzbuja na letošnjem velesejmu s svojo bogato razstavo Grčija kot edina tuja država, ki ima svoj paviljon. Vodstvo pa^ljona je prevzel generalni predsednik solunskega ve lese j ma bivšr m ini & ter in dolgoletni generalni guverner grške Makedonije g- Calevras, ki mu stojita zvesto ob strani gg. Economo in Papavasiliu. V paviljonu sta zaposleni tudi dve mladi Ljubljančanki. Včeraj dopoldne je povabil g. minister Calevras več predstavnikov naših oblasti ter gospodarskega in kulturnega življenja v grški pavUjon, kjer je goste v francošči-r* prisrčno pozdravil izražajoč svoje veselje in zadovoljstvo, da »e je mogla Grčija letos oficielno udeležiti našega velesejma. Za pozdrave se mu je zahvalil v francoščini predsednik Zbornice za TOI JeJačin, na-glasujoč prijateljstvo obeh narodov ter ljubljanskega in solunskega velesejma. Sledila je zakuska, med katero je gostoljubni predstavnik Grčije postregel gostom z znamenitimi grškimi vini. V prijetnem kramljanju je minil prekratko odmerjeni čas in gostje so se pi«srčno poslovili od simpatičnega gostitelja. Škof jelocani na Koroškem Škofja Loka, 3. junija. Novi Erženov avtobus, ki vozi po ceati kakor piavaijoča ladja, je popeljal za bin-košti ^ofjeločane na Koroško. Bil je to izlet, obenem pa tudi lep obisk našim rojakom onstran meja. V nedeljo, zgodaj zjutraj je odpeljal avtobus izpred Mestnega trga 40 izletnikov po Gorenjski in preko Podkorena na gorski prelaz, potem pa preko Karavank v dottno prelepa koroške remije. S prehodom preko meje niso imeli sitnosti. Brez najmanjših težav je zmagoval avto pot, ki je vodila Skof jeločane do Beljaka in slovitega Kanzelberga. Seveda so tudi poskusili z vzpenja čo. nato pa so si ogledali Oso jako jezero in vzdolž Vrbskega jezera v Celovec, kjer so prenociH. škofjeločani so bili povsod deležni prijazne pozornosti domačinov. Binko.;tna nedelja je bila toliko prijaznejša, ker vreme ni nagajalo. V ponedeljek »o pohtiMi izletniki proti Goeposvetskemu polju, ogledali so si Gospo sveto, zapeljali pa so z avtom celo dn 51, Vida in do Ostrovškega gradu. Po vr a tok je bil nekaj časa po isti poti. potem pa so vozili na Velikovec in Železno Kaplo ter se preko Jezerskega pripeljali vsi vedri in veseli, polni lepih vtisov nazaj v domovi no - Zračna proga Berlin — Sušak Ljubljana. 4. junija. Va . mesto je včeraj doživelo pomemben dogodek — Ljubljana je bila vključena v mednarodni letalski promet in zvezana po nr»jhitr^jM zračni poti s severno in zapadno Evropo. Včeraj ob 12.40 je na ljubljanskem letali.-ču prvič pristal ogronv-ni kovinski potniški aparat Austrofluca. tipa «Junkers«. ki bo odslej redno olra-toval na progi Berlin—rraga—Dunaj — Gradec—Celovpc— Ljubljana—Sušak. Svečanemu dom poplovilni kroj in vzpenjajoč so vedno višje, kmalu iz-crinil 7,a Golovcem. Nekaj čnsa «ra je spremljal prodsedsik Arrokluba Rado Hribar v svojem novem letalu. Tatovi na delu Škofja Loka, 2. juniji. O vlomu v Burdvrhovo lekarno smo Se poročali. Medtem pa je poskušal svedrovec prav* pri isti hiši ponovno svojo srečo. Za vsak slučaj si je preskrbe! precej dolgo lotftvo, ki jo je odnesel s Homanovo Supe, da bi po njej skozi okno v prvem nadstropju prišel v hišo. pa se mu ni posrečilo. Zato je poskušal pri kleti. Pri kletnem oknu je odtreral mrežo in se skuftal splaziti v klet kjer ima lekarna skladišče. Očividno pa mu serija steklenic ni dihala, zato jo je pobral nazaj na prosto in skušal vlrPti v hišo skozi shrambo Bo^sip-a-vedi. kako bi se bilo to rojroviljonje končalo, da ni zaslišala šuma in hoje služkinja Marija Ajdovčeva. ki je prižgala luč — bilo je ob 1. zjutraj — s tem pa tudi prepodila tatu. Davi pa se je po Skofji Tvoki brž raz-vedelo o vlomni v kapucinski samostan. Izvršen je bil prav po istem kopitu, kakor prejšnja dva pri Burdvchu zaradi česar sodijo, da so bili na delu isti svedrovci. Vlomilce fmorda jih je bilo tudi več> jp preskočil pri skladovnici drv pole? Krošljeve pekarne nijoreje visoki zid in se splazil na samostanski vrt. "Od tam m» |e pognal proti steklenim vratom, jih odprl in se splazil na por*o in Se skozi vrsta naprej, da je prišel do pu^č^ce. PH^rna jo je odprl in pobral iz nje vso (rotnvino. V*** Je okroir 300 Din. Svo'o srečo je poskušal potem še pri drugih vratih, da bi prišel v notranje samostanske prostore, kar se mu pa tudi ni posrečilo, nakar je brez sledu izginil O v]oni'h so bili obve-Sceni tudi orožniki ki s'^er Mtnve pridano zasV1" iejo. a malo verjetno, da bi iib izsledili. Vasovalec — vlomilec Vače, 3. junija. Pri kmetu Hribarju imajo lepo hčerko Miciko, ki je močno všeč vsem našim fantom. V torek ponoči se je v okrilju lune in prijetne junijske noči napotil Lavrinčev Janez na vasovanje. Priplazil se je pod okno Hribarjeve Mi cike in ubral svojo tru-badursko pesem. Toda Micika se ni dala omehčati in je tiSčala glavico pod blazino. Janez se je naveličal vabljenja in jo je od-kuril od hise. Kmalu pa je začula Micika, da pleza nekdo v sobo na nasprotni strani hiše, kjer je spala ta čas njena gluhonema sestrična. iMcika je korajžno prisluhnila in opazila, kako se je vrnil Janez po lestvi iz sobe in je tiščal v roki starinsko torbico, kateri so hranili Hribarjevi razne važne spise in odrezke od položnic. Micika je dobro videla v luninem svitu, kako. je Janez v trenutku, ko se je spustil z lestve, pričel brskati po torbici. Videč pa, da ni v torbici ni kakih dragocenosti, je jezno zarobantil, nato pa se je kakor spreten maček povrnil v sobico nazaj. Tam je začel ponovno brskati in stikati po omarah. Micikina gluhonema sestrična je mirno spala, Micika pa je skozi duri dobro čula, kako Janez odpira in zapira omare in skrinja. Tedaj pa je Sinila dekletu rešilna misel v glavo. Sobo je tiho zaklenila, stekla iz hiše pod sestričino okno, izpodnesla lestev in ko j« bila prepričana, da ne more tatinski vasovalec iz hise, je stekla ziudit domače. V hipu je bila vsa hisa na nogah. Pod okno se Je postavila straža, ostali pa so stopili pred vrata in planih v sobo. Tam so našli mirno spavajočo gluhonemo dekhco, pod posteljo je pa ležal skrit LavrinCev Janez. Poleg njegra pa so nas h za več stota-kov različnih drobnarij in dragocenosti, ki si jih je bil nabral v sobi. Hribarjevi so vlomilca prijeli ter so ga ovadili oblasti, ki bo zdaj razpravljala o zanimivi pomladanski storil vasovalca-vlomilca. Nase DRAMA Začetek ob ?n. url Četrtek 4.: Mladi grtpod Sef. Red r Fetok 5.: Ob lo. Prva legija. Dijaški pr*trtek 4.: Faust. Red Četrtek. Petek 5.: Zaprto (generalka). Sobota 6.: Vesela vdova Pum lian, fmfmB, KOLEDAR Dana*: Četrtek. 4. junija katolika*! Frančišek, Dika. l)A.\.\RXJE PRIREDITVE KINO .MATICA: Bengala. H^EAL: Drag« n t u m n« marrHica kINO SLOGA: Mladi zdravnuk-KINO l'MON; Oiio VIII. KINO SIŠK.A: Čarobni b*r. DKZ V t: LGKAKNE Dane*: Mr. Lei»tek. Realjeva cesta 1, Rahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič - Trza&ka ce*ta. SOKOL — Sokol Ljubljana - fti&ka. Opozarjamo članstvo, ki želi iti v Subotico na pokrajinski zlet, da M prijavi do 7. tm- v druMvenj pisarni v večernih urah; za zletnl znak plačajo telovadci Din 20—, netelovadci pa Din 30___ —8okol Ljubljana-Šiška priredi v soboto 6. junija ob 20. uri v svitu reflektorjev javno telovadbo na letnem telovadiŠČu. Sodelujejo wi oddelki z vajami za zlet v Suho-tici, a posebnimi točkami in na orodju. V slučaju slabega vremena bo nastop Mi4*B dan v nedeljo, 7. junija. — Sokol II. poziva Hanutvo, da se udeleži javne telovadbe na Prulah v nedeljo 7- t.in ob 17- uri. Vabi vse prijatelje društva, da žrtvujejo eno popoldne sokolski stvari s tem. da pridejo na našo prireditev. Vstopnin* 4 Din. sedeži pa Se 3 Din več. To nastopu ljudska veselica, ples, streljanje na dobit/*« itd- Postreže« je dobra in poceni, kakor je to pri društvu običaj. Pridite, bo lepo in prijetno. — Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo, da sprejema prijava za LV. pokrajinski zlet v Subotici in za Bukarešto do tega 8. tm.; na poznejše prijave se ne l>o mogoče ozirati. Prijaviti se je treba v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami- — Ne pazabite, da to v nedeljo 7. L m. javna teJovadba Sokola U. na l*rulah, ljudska veselica ter ples. Sodelovala bo itsar ničarska godba >»Slogac Prireditev se ho vršila na vsak način, prestavi se lo za slučaj, da bi 2 uri pred začetkom Še deževalo, na 11. t. m. Sokol II. vabi na obilni posot. — Is St. Ruperta na Dolenjskem. Ustanovitelji Sokola v St. Rupertu, nepozabni pokojni Brcar. Frelih, Lunaček. Kolenc, Zaje in drugi, kremeniti značaji, so 1. 1019. po-ložili temelj tudi Sokolskcmu domu, ki se je začel graditi pred tremi loti. V aodelja 14. t.m. to njega otvoritev ob 8. uri popoldne ob navzočnosti bratov in sester celokupnega mirnfkega sokolskoga okrožja tr*r prijateljev Sokola kraljevine Jugoslavij«v Društvo vabi in prosi, da se udeleže otvoritve- Z izletniškim vlakom imate polovično voznino in tako lahko pohitite v dolenjski paradiž, lopi St. Rupert. ki vam bo nudil s svojo prekrasno pokrajino in bogatimi naravnimi zakladi najvočji uŽJteik. Ogledali si boste in uživali iste v dopoldanskih urah, ko bodo mladinske tekme. Popoldne pa bo že pri vajah, potem pri otvoritvi in nastopu igrala priznana novomeška godba. Iz škofje Loke — Osebna vest. Šolski upravitelj iz Kočevja, g. Ak)j2ij Peterlin je prispel v Skof-jo Loko in pričel z vsakoletnim nadzorom škofjeloških o*vnovnih sol. — Nova grobova. NTs *taro]o^kem pokopališču fo položili včeraj dopoldne k vernemu počitku tTgovko z mešanim blagom go- Lucijo Gubaneevo. staro V2 lot. Pokojnica je dalije časa bolehala, dokler je smet nri resMa dolgotrajneca trpljenja- Pogreb ve bil zelo .lep. — V Thalerjcvi bi^i na so polož:Ii na mrtvaški oder Pibrovo Marič-ko. ženico, ki je bila nemara med rmj-srta-rejšicni Škofjekočankami. Smrt jo je n^bra la v 95. letu starosti. Pokojnica >je bila rvo-jećasno Lastnica h še, kjer je sedaj pisarna 'o>ke elektrarne ter se je pre/rivljala z varovanjem dece. Mladini je bila sicer stroga, toda pravična in dobra gospodinja. Ko* taka je bila znana MaričTka — drugače fe tudi nihče ni klical — v mestu in vsej soseščini, ki je Tada dajala pokojnici nmjo deco v izvenš/okkem časni na učonic in v va-r^tvo. Z leti ic opustila svoj poklic, hiio je prepustna Thalerjev'm ona pa je žive-la kot užMkarica. Svojih ljudi nima- Pokojnima blag spomin! — Vagon koruze ie dobila oboma aj brezplačen p>revoz. Interesenti morajo dobiti koruzo po ceni Din 1X1 za 100 kg. Pri-iave se aprej<*majo na občini in to tri dni. Vsako naro6.11o je treba obenem tudi takoj r»or«avnričrtNovi evet< na Gosposvetski cesti v Ljubljani. G. bivši predsednik Lipogtavšek in društveni pravni zastopnik g. dr. Korun sta poročala v kakšnem stanju je društvo in kakšne težkoče ovirajo delo glede izplačila teh denarnih vloij. Sledile so volitve novega upravnega odbora. Za predsednLka je bil izvoljen Gantar Josip, za podpredsednika Gregorič Vilko, za tajnika Uršič Ignacij, za blagajnika KreČ Miha. za namestnika B»j-nulič Josip in Lavrenčič Anton. V nadzorstvo so bili izvoljeni; Jerman Ivan, predsednik; Pire Kari in Šuštar *van kot člana-Ker so bile do sedaj vse intervencije od strani društva glede izplačila imenovanih vlog brezuspešne, to novi upravni odbor v najkrajšem času nastopil tožbeno pot p*oti beograjski Poštni hranilnici. Zato se nujno opozarjaio vsi tisti vlagatelji, ki še niso javil društvu svojih terjatev, naj to v lasnem interesu vsaj do konca Junija store, ker bodo v tožbi zastopani le tisti, ki so člani društva in oni, ki «0 svoje terjatve v lotih 10_'7 in do 10. d. 1929 pri poštnih uradih prijavili. V prijavi je navesti ime in priimek vlagatelja, bivališče, št. tek računa ali vložne knjižice, vloga v bivših avstrijskih kronah in da bo dotični plačal po prejemu vloge 10 odstotkov društvu za pravne stroške. Pripominja se, da glede informacij društvo ne bo odgovarjalo brez p~ilog v znamkah Din 2—. _ Razpust društva. Krajevna skupina Društva rudniških nameščencev Mežiea-Cr-na se je na izrednem občnem zboru prostovoljno razpustila. — Samomor slovenske služkinje v Valje-vu. V torek zvečer si je končala v Valjevu življenje služkinja Marija Spendal iz Maribora. Ustrelila se je v glavo in bila je takoj mrtva. Kaj jo je pognalo v smrt ni znano. — Ženo je zadavil, ker mu je lzpremenila dom v pekel. Premožni kmet Josip Baum holzer iz Relfale blizu Osijeka je v torek zvečer zadavil evo jo ženo Margarito. Zakonca sta se neprestano prepirala in mož je imel doma pravi pekel. Ko mu je umrl «in, ki ga je imel, predno se je oženil z Margarito. je skočila iz hiše in začela od veselja pred krsto plesati čardaš. Iz Ljubljane lj— SOletnica Ante Groma. Danes praznuje na Dolenjski cesti SOletnlco rojstva vpokojeni carinski uradnik g. Ante Grom. Jubilant je rojen Ljubljančan, mladost pa je preživel v Idriji, kjer se je tudi šolal. Nato je stopil v službo pri carini in je dolga leta služboval v raznih primorskih krajih in mestih, med svetovno vojno, leta 1915 se je pa preselil v Ljubljano, a nazadnje je služboval v £piljah. kjer je odprl tudi carinski urad- Grom se je poročil z gospo Maso, zaslužno in neumorno narodno delavko, ki mu je rodila troje otrok, od katerih je Miro bančni uradnik. Srečko vodi carinsko posredništvo, ki ga je odprl že oce, hčerka Vosadka je poročena v Pragi. Danes so vsi zbrani v domaČem krogu, kjer bodo pros-a-vili jubilej ljubljenega sivolasega očeta. Zadnje čase se je sicer doslej krepko zdravje g- Groma nekoliko zrahljalo, ali upamo, da si to ob skrbni negi zveste družice g. Maše kmalu opomogel in da ga bomo kma- PREMIERA! Ob 16., 19.15 in 21.15 Istočasno kot na Dunaju predvajamo premiero lepega, zanimivega in globoko pretresljivega filma „RANJENO SRCE'* Ta film nam daje vpogled v življenje in delo v veliki moderni bolnici! Vse kritike pišejo soglasno najugodnejše o tem filmu! SAMO SE DANES IN JUTRI i zdravnik Kino Sloga, tel. 27*30 _ Čudno letalo v Zagrebu. Včeraj zjutraj se je spustilo na zagrebško letališče čudno leialo takozvani avtogiro. To letalo ima motor poseime knnstrukcije v velikim propelerjem nad trupom, ki se navpič-io dviga i!i spušča nazaj na zemljo Letalo je last tvr.lke Hafa iz Zlina- Zgrajeno je bilo v Angliji. Tvdki služi v glavnem za pro-pacando. _ Šahovski turnir la prvenstvo Jugoslavije v Zpniunu. Šahovska zveza je ugodila prošnji zemunskega šahovskega kluba, da bo letošnji turnir za prvenstvo države v Zemunu. Najbrž bo prirejen v juliju in trajal bo predvidoma tri tedne. Sodelovalo bo na njem 16 do 2u najboljših šahistov iz vse države. Za turnir vlada med naMmi šahisti veliko zanimanje in prijav je že 40. _ AmHbija nad Jadranom. V torek je prvič letela nad našim Jadranom češkoslovaška amfihija. ki bo vzdrževala redno zračno zvejo med Sušakom Splitom in Dubrovnikom. Letalo je krenilo na poskusni polet zjutraj s Sušaka in prispelo pr.*ko Raba v Split v dveh urah Polet je bil zelo prijeten. Tudi Rab dobi v kratkem zračno zvezo. _ Potovanje guvernerja naših rotarijcev- Guverner jusioslovenekih klulmv kasacijsko-sodnik v Novem Sadu dr. Vladimir Uelaj-čič je odpotoval predsnočnjim v Liverpool, od kod^r krene v Ameriko na svetovni kongres rotarijcev. Dr. Belaičič bo gost ameriških rotarijcev, dobival bo 1.000 Din dnevnice, stroškov pa ne ho imel nobebinh.^ — Vnzne olajšave. Dovoljena Je polovična roznina udeležencem otvoritve sokolskega dnma in odkritja spomenika kralju Aleksandru 1 Zedinitelju v Slovenjgradcu. ki to 21. t. m. Popust velja od V2- do 22. t.m. Dovoljen je tudi popust udeležencem kongresa l*droženiu državnih uradnikov računske stroke, ki bo 16*, 17. in 18. t.m. v Podgo-rici. Državni uradniki bodo imeli 75odstot-ni popust, vsi drugi pa oOodstotni. Vozna olajšava velja od 1*2. do 2*2- t.m. _ Iz »Službeneea listat* »Službeni list k r. banske uprave dravske banovine< št. 45 z dne 3. t.m. objavlja uredbo z zakonsko močjo o ureditvi dolgov, napravljenih na podstavi zakona o brezobrestnih posojilih naseljenim dobrovoljcem, poljedelcem in drugim interesentom agrarne reforme, uredbo o izp-emembah in dopolnitvah spiska rokodelskih obrtov,- uredbo o sorodnih obrtih, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1935-36, i z premem to v staležu državnih in banovinskm uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«. _ Program "»Idrijskega večerac v ljubljanskem radiu v soboto 6 tm. ob 20.30: 1. Dr. Karlin: Narodna koračnica. 2- Ob pet in tridesetletnici ustanovitve in desetletnici nasime ukinive idrijske realke. 3. Prelovec-Prinčič" Venček idrijskih narodnih. 4. Prelovec; Odbije tri po polnoči, rudarska. 5. E. Gangl: Mojster Habe, recitacija- 6- Prinčič: Molitev izpod Nanosa. 7. Idrija v glasbi in pesmi. 8. Prelovec: Vse veselo itar živi, Ko ptičica na tuje gre. Bom Šuštarja vzela. 9. Prinčič; Kitica slovenskih narodnih. 10. Idrija in Idrijčani v luči gostov. 11-Prelovec: Napitnica, Fantje zgodaj vstajajte. 12. Idrijska folklora in humor. 13. Prinčič: Veseli rudar. Sodelujejo: ljubljanski šramel kvartet pod vodstvom g. dr. Karlina, solistka gdč. Evi ca Bitenčeva in kvartet -»Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g. Doreta Matula. — Borzno razsodišče v Ljubljani. Pri razsodišču ljubljanske borze za blago ln vred-noe v času od 1. julija do 15. avgusta 1 1. ne bo ustnih razprav Čeprav pa se bodo sprejemale tožbe. — Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj 3 hlapce, 1 avtolicarja, 2 pekovska vajenca. 1 kotlarja, 1 tkalskega vajenca. 1 Žagarja za venecijanko, 1 pleskarja. 1 splošnega mizarja, 1 slaščičarskega mojstra za vafeljne in čokolado. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperaturi v Mariboru 25, v Beogradu in Splitu 24. v Sarajevu 23, v Skoplju 21, v Ljubljani 20.2, v Zagrebu 20, v Rogaški Slatini 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.1 mm, temperatura je znašala 11-2. lu spet videli v sokolskem kroju, ki ga je vedno z veseljem nosil. K jubileju zaslužnemu narodnemu delavcu tudi naše čestitke! —lj Prihod mednarodnih policistov. Sno-či ob 20.20 se je pripeljalo v Ljubljano 64 mednarodnih policistov, ki so jih, na kolodvoru sprejeli predstavniki oblasti 'in tukajšnje policije. Gostje so se podali na nebotičnik, kjer je Dil njim na čast prirejen prijateljsJci večer, pevski zbor policijske straže je pa zapel nekaj narodnih pesmi. Davi so si gostje v avtomobilih ogledali razne zanimivosti v mestu, ob pol 11. bo se pa zbrali k zaključku medimrodnega polu* jSkega kongresa v Trgovskem domu, kjer so bile sprejete tudi nekatere važne resolucije. Opoldne bodo na banketu v Unionu, a nameravani izlet na Bled 2»" radi slabega vremena odpade. lj_ Vrazov trg je ljubljanska posebnost. Lahko trdite, da je znamenit po betonski ograji, zletonirani po arh. PlečnlKovem načrtu, ki je res lepa. Toda s to lepoto ne vemo kaj početi v neskladni okolici in zanemarjenosti. Trg bodo baje v dogledni bodočnosti regulirali. Vprašanje pa Je. ali bodo prej podrli šentpetnsko vojašnico ali samo adaptirali v bolnico. Ob bodoči »bolnici* na nabrežju zdaj še ni ceste in ne parka Plevel bujno uspeva, zlasti se, ker mu gno-je 6 smetmi. Na nabrežju stoje tudi barake, ki jih najbrž še ne bodo tako Kmalu podrli. Ne smemo tudi pozabiti, da bodo nasproti cukrarne gradili še v Ljubljanici jez in morda tudi elektrarno. Dokler ne bo to delo končano, ne smemo pričakovati ureditve Vrazovega trga. Pač pa bi smeli pričako-^vati. da bi bilo bolj snažno na nabrežju ter da bi n. pr. ne bil okrasni vodnjak ob ograji zatrpan z nesnago. Zdaj je v »koritu umazana voda in odpadki Zvočni kino IDEAL Luise Ullrieh, Herman Thimig v filmu Draga neumna mamica Danes ob 4„ 7. in 9.15 zvečer a— Redni nabor za mesfo Ljubljano bo v dneh od 15. do 24. t m. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu St. 2/1. — K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki so rojeni v letu 1916 in vsi oni rojstnih letnikov 1915 do 1909, ki doslej se niso bili pregledan*", ali pa so bili oglašeni za začasno (privremeno) nesposobne. u—- Dosluženi vojaški obveznik i. ki so postali nesposobni za vojaško službo, pa doslej se niso bili ocenjeni za nesposobne, naj se nemudoma zglase za pregled pri svoji domovm občini, Ljubljančan' pa 7 vojaškem uradu na Ambroževenr. trgu st. 7.1. u— Naknadna vojaška zaprisega. Vsi vojaški obvezniki do 50. ieta starosti, ki doslej Iz kakršnegakoli razloga Se niso bdlf zapriseženi, naj so najkasneje do 10. t. m. zglase v vojaškem uradu na Ambroževem trgu St. 7/1, kjer piejmejo prigla-snlce za prisego, ki bo v nedeljo 21. t m. ob 10. v Misičevi vojASuici na Taboru. Kdor bo neopravičeno i*503ta'., bo najstrožje kaznovan. u— Rezervni častni M se obveščajo, da bo pregled uniforme za pesadijske častnike v ponedeljek, 22. t. m , za vse druge čaatnake pa v torek, 23. t. m ob 5. popoldne v dvorani Mestnega doma na K reko vem trgu »tev. 2/1. — Vsi oni častniki, ki vjoajo državno uniforma, naj pridejo za. nesljivo k pregledu. Poj3inih pozivov ae ne bo razpošiljalo, pač pa bo klican na zagovor, kdor k pregiedu n« prida. lj— Absolventi konzervatorija Glasbene Matice odnosno drl konservatorija v Ljubljani ga. Pavla Lovšetova, operni pevec Go- ( stič Jože, pianista Lipovšek Marjan in divie Pavel, violinist Karel Rupel, Ljubljanski kvartet (Pfeifer. Stanič, Suštersič. Muller) in godalni orkester pod vodstvom skladatelja L. M. Skerjanca sodelujejo na HI. jubilejni produkciji, ki bo v ponedeljek, dne 8. junija ob četrt na 7. uro v Filh- dvorani. Na skrt.no sestavljeni spored se se povrnemo. Sporedi, ki so obenem vstopnice bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice od petka dalje. Pevski zbor Glasbene Matice. D rev i ob 20. seja Širšega odboja z reditelji, prihodnja skupna vaja vsega zlora v petek ob 20. uri. lj— I. letošnja operna produkcija drž-konservatorija bo šele v petek dne 12. in ne kakor je bilo prvotno javljeno jutri v petek 5. t.m. Kupljene vstopnice veljajo-Produkcija bo v operi, naslednja operna produkcija bo v ponedeljek dne 15. t.m. — Sokol 1 Ljubljana Tabor poziva svoje Članstvo, katero se namerava udeležiti pokrajinskega zleta v Subotici, da se najdalje do 8. tm. 20. ure zvečer prijavi v društveni pisarni med uradnimi urami (od 17. do 20. ure), kjer tudi dobi nadaljnja pojasnila. Zdravo! Uprava- mm^^ Danes ob 16., 19.15 la 21.15 ^™ „Elitni kino Matica'4 — Tel. 2114 NAJVEČJI USPEH TE SEZUE. — Senzacija iz skrivnostne in Čarobne Indije! B E N G A LI « gsjj- Čarobne svečanosti v dvorcu maharadže! Usodepoln lov na divje prešiče! Film, ki je dal 4 leta truda in dela in stane milijon dolarjev. Predprodaja vatopnic dnevno od 11. do pol 13. in od 15. dalj«. Pride: „Vihar nad Afriko" mu je bik. se odtrgaj z Mfg* in ga po-bodel. Kuković je dobil poškodbe na hrbtenici in na prsnem kosu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrl je v torek na Cankarjevi ces* 10 v Celju v starosti 67 let policj^ki ravnatelj v p. in glavni zastopnik banke »Slavi je« g. Franjo Logar. Pokojnik je bil odločno nacionalen in značajen mož. Zapušča vdovo go. Dragico, hčerko Miro. so- Z uri se boste smejali do solz! Danes premiera! Ameriška kralja smeha Laurel In Hardy vabita vse tiste, ki se radi smejejo, k veseli burki o lio vin. Tri zabavne, komično zapletene zgodbice iz privatnega življenja ameriških „Pat in Patacnona** Ob 16., 19.15 in 21.15 uri! Dopolnilni spored in Foxov tednik KINO UNION, Telefi. MU ]j_ Lepote naših najlepših dalmatinskih J progo b**'gadnega generala g. Koštica v mest boste spoznali na turističnem potova- -nju s >Kumanovim«. parnikom Dubrovačke plovidbe. Cene potovanju in oskrbe zelo zmerne. Odhod s Sušaka ob ponedeljkih, po-vratek ob sobotah. Informacije ln prospekti pri >PutnLku« ter društveni agenciji na Sušaku. lj— Propagandno predvajanje skioptičnih slik >Doline gradove, od Novega mesta do Kostanjevice in nazaj, gradov, kopališč, samostanov in drugih krasot bo v četrtek dne 4. junija t.L ob 8. uri zvečer v dvorani »Sloge*: ljubljanskega dvora (poslopje železniške direkcije v Ljubljani). Predava propagator Dolenjske Viktor Pirnat. Opozarjamo na to edinstveno priliko vse prijatelje lepe Dolenjske kot tudi interesente za izlet, ki ga organizira v te kraje udruženje železniških uradnikov v Ljubljani in katerega izleta se lahko udeleži vsakdo. Prijave za ta izlet sprejema kot tudi daje vsa pojasnila in prospekte >Putnik,< Ljubljana, Maribor in Zagreb. lj_ V počastitev spomina ponesrečenega kolege Bojana Lovša je Akademski klub montanistov namestu venca poklonil Ju-goslovenskemu akademskemu podpornemu društvu znesek 100 Din- —lj Goliju so morali amputirati obe nogi. Včeraj smo poročali, da je na Rudniku skočil :>-d vlak 60-letni posestnik Ivan Goli. Via k mu ni poškodoval roke, temveč mu je odrezal eno nogo v stopalu in tudi nevarno poškodoval drugo, da so mu morali .včeraj v bolnici obe amputirati Golijevo stanje je zelo resno. Kaj je gnalo že priletnega posestnika v obup, ni znano. —lj V dobi samomorov. Včeraj bo v bolnico prepeljali služkinjo Marijo W. iz Rožne doline, ki je v samomorilnem namenu popila nekaj joda. Dekletu so izpraznili želodec in je že izven nevarnosti. —Popoldne so našli v gozdu na Gradu nad Karlovško cesto mrtvega 31-letnega mestnega delavca Miho Cimpermana, ki je pred dnevi odšel z doma. Delavec se je zastrupil z lizolom. Vzrok samomora ni znan. —I j Pazite na sumljive tujce. Kakor običajno se je tudi zdaj za velesejemske dni priklatilo v mesto več sumljivih tujcev, ki hočejo izkoristiti konjukturo. Včeraj se je pojavil neki tujec tudi v trgovini »Elegance« na Aleksandrovi cesti, izbiral blagove in nazadnje hotel poba sat i lep kos modnega blaga. Pri poslu so ga pa zalotili in izročili policiji. Je to neki Veselin Jelić, doma iz okolice Slavonske Požege. lj— Restavracija »Sestiea« vam nudi vse večerne menu-jedila v poljubni izbiri po Din 6. Iz Celja dr. Ivan Tomaž i č prispe danes ob 16. z avtomobilom iz Žalca v Celje m bo pred opatijsko cerkvijo slovesno sprejet. V počastitev njegovega prihoda bo mestna občina danes okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami Mestno poglavarstvo vabi hišne posestnike, da sle-đrjo zgledu mestne občine. V soboto in nedeljo od 7.30 zjutraj dalje bo birma v opatijski cerkvi. •—c Sokolsko društvo v Celju priredi dre-n ob 20. telovadb nastop na telovadisču mestne narodne Sole. Nastopili bodo vsi oddelki. Poleg članstva so vabljeni tudi starši in Sokolu naklonjeno občinstvo. —c TJ mrl je v torek v Celju (Cinkarni-Ska pot S) v starosti 69 let upokojeni nad-upravitelj bratovske skladi« ce v celjski cinkarni in hišni posestnik g Viljem Krischka. V celjski bolnici sta umrla v ponedeljek 741etni Jože Jeranko, delavec neznanega bivališča, *!n 481ctni upokojeni rudar Franc Spita! iz Doteise vaai pri Pe-trovčan, —c žrtve n««ee- V torek je padel 3©-letni po»e»rnikovi hčeri Mariji Breznikov* iz Kočnice P*"i nabiram ju darv v gordu 6 tor na levo roko in ji zlomil dva prsta. Istega dne je padel 431etni delavec Anton Sumlak s Pobrežja pri Rečici ob Savinji • hišnega ogrodja in si močno poškodoval prani kos. V nedeljo ae je kočar Henrik Potočnik v Straake gorče pri Pila tanju pri gatanju goreča h is* težko opekel po rokah in nogah, v ponedeljek se je ponesrečil ▼ Dram-ljah 521etni zidar Jurij Kukovič. Spteftu aa Subotici, in sina Branka, ki živi v Beogradu. Pogreb bo v četrtek ob 17. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Delovni trg. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 21. do 31. maja na novo prijavilo 34 brezposelnih^ delo je bilo ponujeno za 28 oseb, posredovanj je bilo izvršenih 7, odpotovalo je 12, odpadlo letna služkinja Terezija Kriftnikova iz Dre-sinje vasi pri Petrovčah napregla konja, v tem pa je konj pobegnil, pri čemer ji je vprega stisnila levico ter ji odtrgala me zinec in zmečkala kazalec. V soboto si je 45!etna pocestni kov a ieria Marija Kolarjc-va z Drenskega rebra pri Pi IS tanju p?« padcu z lestve zlomila dt-sno nogo, v ponedeljek pa si je Mletna poses-tnica Antonija Vrenkova od Sv Uršule pri Dmmjah pri padcu s stola zlomila levo nogo. V Ma. r;ji Dobju pri Drami j ah je v nedeljo bik v hlevu vrgel 39lernega poe^tnika Jožeta Rojca v jasli ter ga hudo poškodoval po rehlOl Ln nogah. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrljivost, v preteklem meeeou je umrlo v Celju 25 oaeb in aicer 10 v ms^tu in 15 v javni bobiici. Iz Kratita — Matineja proti tuberkulozne li*;e. ki se je vršila v nedeljo dopoldne v Narodnem dt^mu v Sokolski telovadnici, je do. segla zelo lep uspeh. Udeležba je bila la redno velika, programsko je b:la prireditev na višku. Uvodoma je pozdravil in nagovoril navzoče predsednik lige dr. J. Be. žek. Pod vod5rt.\vjm A. Fakina s^a nastopi, la mladinski orkester in mladinski pevski zbor, ki je s svojo pesmijo naravnost fasciniraj občinstvo in je moral dodajati. Dobno je bila podana deklamacija gdč. Resman Polonce. Vsak z dvema pesmima sla prispevala k programu pevski odsek Sokola in moški zbor Prosvetnega druStva. Uradnik ekspoziture OUZD Vehovec Jakob je dovršeno deklamira! O. Župančičevo >Manonc. Iznenadil pa je f-retji v Kranju snujoči se pevski zbor splošne delavske strokovne zveze Zapel je tri pesmi, med temi solo 51etne TLlke BI zovi carjev e. 17 oseb. Dne 31. maja je ostalo v evidenđ': 639 brezposelnih (571 moških in 68 žensk) I Zbor je pokazal, da raz?>olaga z dobrim nasproti 641 (574 moškim in 67 ženskam) glasovnim materijalom Proeram matineje lasproti dne 20. maja. Delo dol« jo 3 hlapci, 2 livar, ja, 2 oblikovalca železa, po 1 klepar, kovač, mizar in trgovski sluga. 5 kmečkih dekel, po 2 kuharici in služkinji ter 1 orožniška kuharica. —c Tujskj promef. V maju je obiskalo Celje 1083 tujcev (816 Jugos'.ovenov in 217 flnozemcev) nasproti 895 v letošnjem aprilu m 1044 v lanskem maju. —c Nesreča ne počiva. Ko se je igral 12Jetni mizarjev sin Martin Kolaetč od Sv. Jederte nad Laškim v soboto poleg neke skladovnice desk, so se de3ke zrušile nanj in mu zlomile desno nogo. V petek je 44- je bil zelo spretno izbran in je občinstvu močno ugajal, kar naj bo prirediteljem v zadoščenje za njihov jrud in delo. — Laskavo vabilo je prejel znani kranjski kuharski umetnik Wand Rudolf, hote. lir pri >Jelenu«. Odbor Gostinske razstave, ki se vrši ob priliki XVI velesejma v Ljubljani, ga je naprosil, naj vodi na tej razstavi kuhinjo. Na razstavi, ki bo ZcV> poučna ln zanimiva obenem, bo namreč ponazorjen ve* hotelski obrat — Invalidi, ki se zanimajo za prevzem kake kantine, naj ae javijo predsedniku Rangusu. RAzno Beseda 50 par, davek 8.- Din Najmanjši znesek b Din Cenjenemu občinstvu se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Marn Josip, soboslikar In pleskar Ljubljana VVolfova nI. 12. — Tel. 30-68. IŠČEM fanta ali deklico v starosti od 8 do 14 let. Oskrba v hiši ali po dogovoru. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1707 PRODAM Beseda 50 par. davek 9.- Din Najmanjši znesek 8 Din VSA LETNA OBLAČILA, lister, buret, kašo, v odlični izdelavi dobite poceni pri P r e-s k e r j u , Sv. Petra cesta 14. 6.-R. STAnOVMUA Beseda 5o par davek S - Din Najmanjši znesek 8 Din PRAZNO SOBO išCem v cen-trumu pritlično za mirno obrt Ponudbe pod šifro >Takoj«. 1703 Ali je Vasa koža MRTVA ill živa 7 MALI OGLASI »SLOV. NARODU« SiaUBEN USPEHI Koža, ki pojemava zaradi pomanjkanja prave hrane, lahko spet bujno oživi in s« razcvete v polni mladosti. Suha, oveneia koža, na videz mrtva, brazde in gube — v«« to so posledice pomanjkanja gotovih vitalnih hranilnih elementov. Ti elementi ss sedaj pridobivajo iz skrbno izbranih mladih živali. Vneseni v človeško kožo, jo napravijo spet srežo in mlado. To so presenetljivi rezultati zdravstvenih raziskav, ki jih je na dunajskem vseučilišču izvršil prof. dr. Staj* skal. Izključno pravico do odkritja tega profesorja si je pridobila podjetniška skupin« Tokalon z ogromnimi stroški. Njegov ekstrakt živih kožnih celic, imenovan »bioeel«. je vsebovan samo v krami Tokalon rožnati barve. Pri poizkusih v bolnišnicah z ženami od 60 do 70 let »o tfobe izginile v lestib tednih (tfUj celotno poročilo ▼ Dunajskem zdravniškem vsstniku). Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo aa kožo, rožnate barve vsak večer. Ona hrani in pomlajuje kožo, ko Vi spite. Gube naglo izginejo in v nekaj tednih boste videti za lata mlajša. Cac dan uporabljajte kramo Tokalon bele barve (brez masti). Ona razkraja in odstranjuje zajedalce, rožuje razširjene znoj niče ter napravi tudi najtemnejšo in najodpornetfo kožo mehko, gladko m balo. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«. *etrt-k, 4. junija lOso. štev. 126 Diplomirani tehniki so zborovali Na binkoštni ponedeljek je bila v Ljubljani glavna skupščina njihovega udruženja Ljubljana, 4. junija. Na binkoštni ponedeljek se je v beli dvo-pani hotela Union vršila druga glavna skupščina Udruženja diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije. Ob 9.30 je pred-liednik vsedržavne organizacije g. Milan Mozetič otvoril zborovanje, ki se ga je poleg 30 delegatov raznih, sekcij udeležilo tudi večje število članstva. Skupščini so Fazen tega prisostvovali tudi zastopniki banske uprave, Tehnične srednje šole, komiteja tehničnega dela, Udruženja inže-njerjev in arhitektov ter praktičnih tehnikov. Zborovalci so najprej poslali udanostni brzojavki kralju in knezu namestniku, ter pozdravno brzojavko ministru za trgovino in Industrijo. Sledila so poročila funkcionarjev. O delu upravnega odbora, ki je b;lo zelo uspešno, je poročal predsednik g. Mozetič. Odbor se je zlasti poglobil v d^io na osnutkih raznih zakonskih predlogov, tičočih se perečih stanovskih vprašanj, čijih uresniCrnje je za prospeh in procvit tehniške stroke izredne važnosti. Totranja organizacija društva je bila izpopolnjena in je bil centralni odbor v stalmh stikih s posamezn;r*:i sekcijami. Po poročilih se je razvila živahna debata. Slo-Iili po poz-lr^vni govori zastopnikov oblasti in korpoiacij. Po blagajniškem poročilu, ki je pokazalo razmeroma ugodno finančno stanje udruženja, ie izrekal nadzorni odbor delu uprave pohvalo, nakar je bila odboru soglasno izrečena razrešnica. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen na-lednji odbor: predsednik Jože Šenk (Ljubljana), I. podpredsednik Milan Mozetič (Maribor), II. podpredsednik Božo Jova-novič (Beograd), tajnik Stane Premru (Ljublj.), blagajnik Zeljko Mlakar (Ljubljana«, v odbor pa so bili kooptirani predsedniki sekcij Beograd, Sarajevo, Novi Sad. Split in Ljubljana. Po volitvah je bil sprejet p-o račun, ki znaša 16.000 Din. Pri slučajnostih se je razvila debata o preureditvi strokovnega šolstva ter o vprašaniu vstopa absolventov tohn:.ških srerlni^h šol na tehniške vi.<=oke šolo. Pri debati ie ves čas sodeloval delegat Udruženja toženjerjev in arhitektov ter se je izrekel za vse sklepe zbora glede teh dveh vprašanj. Vsekakor je treba pozdravni razveseljivo dejstvo, da sta ta dva tehniška stanova nastopila prvič složno in da sta imolfl oba nr^d ocraj že Vio. da bi se enkrat za vselel odpravila nezdrava konkurenca morl tema dvema stanovoma, ki s*a v rr'i vrsti r»r;klicana. da složno sodelujeta pn" zboljšanju našega narodnega gospodarstva. Zhor je končno sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da na merodajmh mestih ugodno rešijo oziroma sprejmejo vse sk]p-pe. Zborovanle, ki ie pokaralo vzorno rii-srinl:no mladih tehnikov, je bilo z^kliučeno ob 15. Od velesejmskega sprehoda do putovanja Na letošnjem velesejmu je priredila lepo razstavo tu&i Zveza za tujski promet Ljubljana, 1. junija. Kaj mislite, kako bodo zanamci imenovali naše stoletje? Motijo se tisti, ki so ga krstili za stoletje tehnike, krize, radia ali obročnega plačevanja. JNe, naše stoletje se bo imenovalo epoha tujskega prometa. In v tem bo povedano vse, kar bi hoteli povedati z drugimi imeni, kajti tujski promet združuje tehniko in poezijo, gostinstvo in ljubezen do narave in združuje celo narode bolj kakor neštete druge ideje. Tujski promet je ideja in pokret, industrijska panoga in propaganda za lepoto narave. Na tujski promet zadenete povsod in če bi hotel pisati o velesejmskih dogodkih, bi se moral nedvomno najprej lotit; tujskega prometa. Velesejem je zaradi tujskega prometa; morda je še zaradi česa drugega, toda kaj bi bil brez njega?! Fnznati je treba, da velesejem služi tujskemu prometu in s tem je rečeno mnogo, kajti tujski promet je božanstvo — maliic — če hočete, ki zahteva velike žrtve, veliko ljubezen, ogromno dela in vsestransko LpoiTbnost tistih, ki mu ho^jo služiti. Pri tej velesejmski prireditvi se neprestano vračamo v paviljon J. Ne muzajte se, čeprav je v tem paviljonu imenitna vinska razstava. Ne le razstava, temveč nekaj več, kajti obiskovalci si je zgolj ne ogledujejo, temveč jo prav za prav tudi okušajo. Toda mi bomo začeli sprehod po tem paviljonu od drugega konca. Tam vstopiš v velemestni hotel in človek ne more živeti brez tako lepih iluzij. V vestibulu tega hotela smo in ne moremo si pomagati, če smo se na mah prelevili v 2>tujce«. Kakor je na svetu 7 ali 8 čudes, tako je tudi menda toliko užitkov. In prvi užitek je potovanje. Fod-vržeš se vsemogočnemu božanstvu — tujskemu prometu in si med izvoljenci. Naj-privlačnejše, najučinkovitejše in najkrajše geslo današnjega časa je: Potujmo! Da, potu jmo! Tujsko prometne pisarne so najznačilnejše za naš čas. To so menda edini poslovni lokali dandanes, kamor prihajajo ljudje z veseljem, kamor jih vodi hrepenenje po potovanju, želja po oddihu in ljubezen do narave. In zdaj je tujsko prometna pisarna tudi na gostinski razstavi. To je Putnikova pisarna in ne smete misliti, da je samo nekakšna razstava. V »hotelskem« vestibulu v paviljonu J je. Založena je bogato s propagandnim materijalom za naše lepe kraje. -V nji ti postrežejo z vsemi informacijami za potovanje, žigosajo tudi rumene železniške legitimacije obiskovalcem velesejma. Skratka, pisarna obratuje. In v paviljonu J je tudi pravi tujski promet ne le zaradi vinske razstave. Nešteti tujci prihajajo na gostinsko razstavo in ugotavljajo, da vseeno nismo tako zaostali kar se t:če tujskega prometa ter gostinstva kakor bi nas morda kdo sodil. Ne, nekateri tujci so zelo presenečeni. Ko napravijo sprehod po razstavi, mislijo že resno na potovanje po naših krajih. In mnogi so prišli na razstavo mimogrede, med potovanjem. Marsikateri potnik se ne more takoj odločiti, kam bi potoval. Potovanje je vendar dandanes za marsikoga velik dogodek, ki je o njem vredno pošteno razmišljati. V pisarni pa mu postrežejo s kopico prospektov. Seveda skušnjave se pogosto začno šele tedaj, kajti povsod je lepo. Bled vabi, solnč-na Dalmacija z morjem te mika, v Rogaški Slatini je tako prijetno, planine in romantična jezera ti vstajajo pred očmi v svojem čaru, da, povsod je lepo. Toda to - trpinčenje« s prospekti še ni dovolj. Sredi paviljona se moraš ustaviti *se v koji zvez za tujski promet, ljubljanske in mariborske. Razstavili sta najlepše fotografije naših najlepših krajev. Najlepše najlepšega. Ta način propagande za tujski promet je zelo učinkovit. Ne mnogo in brez statističnega gradiva, brez reklame je vse, a je vendar najboljša propaganda. Na steni je tudi relief naše banovine. Kakor na dlani leži naša domovinioa pred nami. Res je majhna, tako majhna, da je na tem reliefu skoraj sleherni hribček, toda ali lahko še kdo drugi postavi pred nas tako majhen košček sveta, ki bi združeval toliko posebnosti, pokrajinskih razlik, ki pa vendar tvorijo harmonično celoto, in ki bi združeval toliko lepote?! Lepote! Morda se komu ne zdi na prvi pogled nič posebnega na teh slikah. Toda ko si jih ogleda vse. se vendar zdrzne: če bi iskal vse te motive po širnem svetu, prezrl pa bi naše pokrajine, bi jih najbrž ne mogel zbrati. Samo oglejte si nežno lepoto Slovenskih goric in primerjajte z njo veličastje Ojstrice! In kakšen kontrast je n. pr. med Bledom in Radenci, med Mariborom in Logarsko dolino, med Ribnico na Pohorju in Bohinjskim jezerom. Kontrasti so. a vendar je v vsem neka sorodna lepota, značilno naša. Ah~ to je pa nedvomno Makarska! je vzdihnila ona. — Na prvi pogled sem jo spoznala. Kako je lepo! Kako! — Da, Makarska. — pravi mož in tudi vzdihne. — Vidiš, tu je pa relief. To je Pohorje. — Ona pa še vedno strmi v slike Dalmacije. — Ata. kje je pa Beograd? vprašuje hčerka. — VeS, to je samo dravska banovina. — Nekje pa bi vendar moral biti Beograd?! se čudi deklica ter ne more razumeti, zakaj so spozabili« nanj. Veliki in otroci prihajajo in vsi se ustavljajo. Tu smo pa doma. kažejo s prsti. Potujejo s prsti. No, dame pa stoje pred fotografijami Dalmacije. Te muke in te skušnjave! Od velesejmskega sprehoda do potovanja je treba napraviti skok. Zato pa skrivaj vzdihujemo k božanstvu tujskemu prometu: Usmili se nas! No, na drugem koncu so vsaj dosegljive dobrote naše zemlje, ki jih nedvomno ne boste prezrli. NOVA SLUŽKINJA Gospa: Opozarjam vas, MariČka. da služba pri nas ni lahka. Streei boste morali šestim ljudem, poleg tega pa potovati >e otroka. — Eh. go?pi. to ni še nio. saj sem morala doma skrbeti za dvanajst glav živine, pa sem vse sama opravila. Davki, takse in druge dajatve Iz govora predsednika Zveze gcstilničarskih zadrug g. Cirila Majcna Ljubljana. 4. junija-Danes ie bil glavni dan kongresa gostuničararva naše države tn na današnjem zborovanju je predsednik Zveze go-stilnidarskih zadrug 2- (..m! Majcen v obširncin, preglednem in temeljitem tjovoru ob-ra\navai vpraš>anje dVavkov, taks in drugih javnih dajatev s posebnem ozimni na jjostilm-čar^ki >'an. Iz njegovega govora po>ncmamo glavne podatke in nusH. Današnji kongres celokupnega gostrilni-castva naše dr/a ve ima namen, da ponovno in javno izpove svorje težnje, med katere spadajo v prvi vrsti številne dajatve. Le-te delimo v dve vrsti in sicer v one. ki jih plačujejo tud: drugi stanovi in take, ki so neka posebnost našega obrta. Ze opetovano >mo poudarjali, da >>■ mnogoštevilna in vsakovrstna javna bremena za naš stan neznosna in to radi števila istih, kakor tudi radi njih višine in posebnega načina oc'»nere. Ce so pred leM protestirali gospodarski s'oji proti načinu ocenjevanja in določanja davščin p<) zunanjih znakih, lahko trdimo gostflničarfi, da se odmera na nas odnad i joč-ih davkov že od ne&dai in še danes stalno vrši po zunanjih vidikih, ker prihajajo mnogokrat v p^š'ev na pr. velikost obrata število sedežev itd. S t« m pa nočem reči. da gostilničarji nočejo plačevati predpisanih davščin, kor bi moral tako sumničenje odločno z-avrn-ti. ker sta poka/ali že skoraj dve stoletji, da je bi! uostilničar hiš oni davkoplačevalec, ki je bil kliub svoji relativno na i i-v- i i obdavčit**! točen in vesten plačnik. Namen mojega poudarka jc pač ta, d.i ponovno iznese »n našo želn in zahtevo, da hočemo b;ti enkrat vendarle tudi pri odmeri dav-š?;n enakopravni. Izredno težak položaj, ki je nastal zaradi težkih gospodarskih prilik, ki se kažejo naibolj ia.>no pri naših obratih, kjer je v resnici nakopičen nV! narodni kapital, ki propada, vedno bolj in bolj zahteva, da se upraviči pardon v=-aj tako d^lgo, dokler se gosp-odarski položaj ne zboljša. N'mam točnih podatkov iz vseh banovin, radi te-<^a ne morem zajeti celokupne obdavčitve go«>tilničanstva v državi. Zato naj naslanjam svoje poročilo na statistični materijal, ki ga jp zvezna urvrava z velikim trudom zbrala v dravski banovini. V prvi vrsti se hor*em dotakniti pridobnine in davka na poslovni promnt. Za določitev t^h vrst davkov ie v glavnem nv-rodajna pn-točnia alkoholnih pijač ker je kontrolirana zadnja kaplja pomočenega vina. piva in zganja, nadalje so merodVijrui jedili ;n prenf"č^*a. katerih zadnja .*vO isto'^ko pod «trooo evidenco S tem hočem poudariti, da se pri nas promet prav za prav ne ocenili :e, temveč enostavno določa po uradno ugotovljenih podatkih, kar je b^venn razlika r*ri odmeri davščm našega *=*tanii na-prrm davščinam rvda.lih davkoplačevalcev. V letu 1°\>4. co imeli našr c°stin^ki podjetniki v dravski banovini, kaiter.ih ie okoli 5.300. pri ocenienem nrom^tu od IOt mil. ?ss tisoč Din 2S.S50.000 Din davčne osnove aH z drugimi besedami rečeno, oni «v» hili obdavčeni s 15 odsiot. svojega prr.-neta. Kdor ima nekoliko vpogleda v davčno nr;ikso. temu jo takoj na podlagi mvode-nega odstotka dovolj ia-sno. da je obdavčitev 4 kratf ali edn 10 krat večia. kakor pa pri oT-tilih davkoplačevalcih. Znani po r^m celo nameri, da so bH navadni podeželska go^mičarji v letu 10>4. obdavčeni s 24 odst. svo;ega premeta. Se bolj jasna pogone preobremenitev, če omenim, da ie nromef rada neorozne kontrole točno u£n*ovlifn in da je zato 15 od^t. ob-rme-ntev riro'"i prenizka in se mnogo ne mo-t"'m. če trdim, da je V\ celokupnega pro-meta gost i 'ničarskeci obrta žrtvovana pri-dobnini- Seveda ie bila obremenitev s tem davkrm v letu 1954. še primerno večia, ko je nesrečni in zloala^ni § 7. z vso krutostjo udaril no že itak izmozganem gost.il-n;carskem stanu. V leno letu je znašala obremenitev s nridobnino celo fcp promela. Vprašali se boste, kai je vzrok, da je gostilničar tako v;soke obremenjen z davščinam': in raznmi taksami? Glavni vzrok je pač ta, da posujemo e predmeln, ki so i/ raznih vzrokov pod s'alno državno ali .samoupravno kontrolo in ker se pri go^tl- nioarju divšcme najlažje in najhitreje izterjajo. Zato je kaj lahko pri aostilničar-sitvu ocen-cvatj pridohnino po ključu, ki ie ne-pravičfm. ker igra liter iztočenih pijač glavno vlogo Zato odklanjcmo ta ključ in vztrajamo na tem. da se nas obdavčuj? po iston sistemu, kakor druge davkoplačevalce, ki so podvrženi pridobnini- Isti primer •mamo z davkom na poslovni pr« met. Ta davek je v marsičem še hujši, kakor pri-dohnina, ker se nekako po mili voljsi določa- Dovolite mi. da tudi tozadevno cme-nim nekaj p h lat kov V letu 1933 smo po-ločili 235.000 bi m plačah 3.Kr>196 Din davka na poslovni promet. Leta 10.>4. je pm-oaet padel na 22O.0O0 hI alkoholnih pinč. pa smo kl'ub t»mu vsled famozn-g« §7 plačali 3.0LV217 Din davka na poslovni promet to se pravi za več kot pol milijona Din. V letu 1033. ie promet zdrknil na 31\0 hI alkoholnih pijač, za kar ^nn plača.li 3,32d.O'i6 Din poslovnega davka, tako da smo izdali za 12o.000 Din več na ttm davku čeprav smo na prometu z alkoholnem pvačami izgubili 20.000 hI. Iz te^a izhaja menda dovolj jasno, da se davek na poslovni promet poliubno ocen ni je in da ni v obči kriterij, ki b' bil tem davku meroda/en. Pri nadaljnjem razmotri van iu m* sme-mo prezrot' važnosti zSradarine. Kliub stalnemu zman j še van ju prometne vrednosti naših zgradb in vedno nižji oddajni ceni tujskih s^h se je zgradarina v letu 1935 zvišala naorrra letu 1934 nri gostinskih lokalih za okroglih 100.000 Din. Na litru vina leži skoro i^O raznovrstnih davščin. Ozrimo se še na vlogo našega slanu, ki jo igra vnhče v narodnem gospodarstvu. Gostilmčarstvti dravske banovine plača na neposrednih davkih in dokladah ca. Id milijonov Din- Na banovinskih ter občinsikih trošarinah na alkoholne pijače, mineralna vode ter na ostale predmete, kakor riž, kavo itd. ca. 53 milijonov Din. na različnih taksah, koncertnih, veseličnih. toč Inih, od igralnih kart, od biljardov, avt'omobilov. ko'es itd okro-j 6 milijonov Din kar znaša skunai približno 80 milijonov Din To so dajatve gost i.! ni Carstva državi, banovini in občini. Mislim, da bi bila vsa i za dravstko banovino naravnost katastrofa, če bi gostil-pičaTski obrt izginil s površja. Kakšne so razmere v oralih banovinah, sem že preje omenil, da jih nisem mogel statistično obdelati, ker mi je manjkal v to svrho potrebni materi jal, nač pa lahko m;rno trdim, da niso prilike v druc^h banovinah za gostilničarstvo nič kai boliš;, kakor v dravski banovini- Apeliram zato na vse merodajne kro^c. predvsem pa na one, ki imajo od gostinstva na i več koristi, da t f r r H ča-^ih na i ^dinice r . "V teb neznosnih težkih se čuvajo zdrave gospodarske f f *f f 9 I A i 1 4 1 1 i * , t +. » Pri presoji važnosti in ocene gostinsKcrja obrta naj prevladu je jo zdrav razum in gospodarski momenti Gostinska obrt zasluži vsestransko pod noro in ima danes nedvomno drugačno in še boli važno vlogo, kakor pa »o ie imela med svoiim razvojem v zadnjem tisočletju. Šola okusa in koketnosti Američka senatorka, žena slovitega Hil-gev-Longa. je sprožila predlog- o otvoritvi šole dobrega okusa in koketnosti v A me. riki. Koketnost bi namreč ne smoli obsojati, kakor je splošno navada, ker ne gre tolko za nauk. kako rabiti puder in barvilo za ustnice, temveč, kako je treba lepo govoriti, opuščati drvoumne in gTobe izraze ter fraze, v katerih se zdaj tako odlikuje naša nadebudna mladina, ki vidi v emieni gTobosti višek okusa, šola koketnosti bi mnogo koristila tudi dekletom, ki zavoljo sporta niso imele časa odvaditi se neotesanosti in neokretnosti v vedenju, na zabavah iu v salonih, tako zna/un/s za mladino, da o vedenju pri jedi niti ne govorimo. Absolventka šole dobre-ga okusa tu<*. ne bo smatrala lonca, ki ga je poveznila na glavo ultra modama modistka. za vipk lepote- Potem bi nas morda nehali tud' izdelovalci modernega pohištva osrečevat; s svojimi izdelki, spominjajočimi na pestro lakirane zaboje z nikljastimi okovi ali na orgle iz katedral* Učiti človeka dobrega okusa pa pomeni tudi aciti ga ■Raca, kajti ljuije dobrega okusa vidijo. Mi šijo in znajo ocen ti vse_ kar je na eve. tu dobrega in lepega. Tako pravi Američanka v reklami za svojo novo so>|o. Kirurg banditov mrtev V Knjskem jezeru so našli te dni truplo zloglasnega kirurga ameriških banditov dr. Josefa Morana. NesreCnež je imel okrog vratu privezan težak kamen, kar dokazuje, da je postal žrtev osvete. Nobena večja zločinska tolpa v Ameriki ne more živeti brez spretnega kirurga, ki mora s kozmetičnimi operacijami spreminjati obraze svojih klijentov tako, da se ne ujemajo z opisom v policijskih dnevnikih. Iz kratkega nosu mora postati dolg, obrvi je treba zgostiti, suh obraz napraviti ■ parafinovimi injekcijami debel, kožo na palcu, ki so na policiji z njega posneli oitis. je treba nadomestiti I kožo z drugega dela telesa Tak Operater ima torej več težkih nalog, kakor njegov pošteni kolega iz zavoda za negovanje lepote. Dr. Moran je bil znana osebnost \ zločinskem svetu Chicaga. Ko je bil še podeželski zdravnk v državi Ill.onis. mu je naključje privedlo v ordinacijsko sobo tolovaja, ki mu je iz hvaležnosti za ozdravljenje med svojimi tovariši pridobil bogato klijentelo. Konćno se je dr. Moran posvetil izključno gangsterski praksi, kar mu je prineslo tri leta ječe in črtanje iz seznama zdravnikov. Ko je odsedel kazen, je postaj glavni zdravnik Dillingerjeve tolpe Priše1 je pa navzkriž s konkurenco in ta ga js zdaj iz osvete spravila s sveta. Iz Trbovelj — Razstava rejcev malih živali. Za letošnje binkoštne praznike je tukajšnje društvo »Rejec malih živali« priredilo veliko razstavo na tukajšnjem tržnem prostoru. Po številu in kvaliteti razstavljenih domaČih živali je ta razstava prekašala obe Lanskoletni, ki sta bili tudi dobro organizirani. Kljub slabemu vremenu je posetilo razstavo izredno mnogo ljudi, kar dokazuje, da zanimanje za rejo malih živali tudi v trboveljski dolini vedno bolj narašča. Društvo je lahko tudi letos z uspehom, doseženim z razstavo, zadovoljno. Obiskovalci razstave se niso mogli dovolj načuditi krasnim živalim, ki so jih razstavljalci prikazovali, zlasti angorskam kuncem, raznovrstni perutnici, posebno pa kanarčkom in drugim eksotičnim pticam, katerih gojitvi posvečajo naši rejci malih živali posebno pozornost. Agilni funkcionarji tukajšnjega društva rejcev malih živali zaslužijo vso pohvalo, saj so s svojo vzorno razstavo znova pokazali, da reja malih živali ni le v interesu našega narodnega gospodarstva, ker se sistematično pospešuje reja za nase razmere najkoristnejših Živalskih pasem, marveč je največje koristi tudi za našega malega človeka, ki si lahko z neznatnimi stroški zboljša svoj položaj. — BinkoMne nogometne tekme. Na binkoštni ponedeljek sta se srečala v prijateljski tekmi na igrišču SK Trbovlje celjski SK Jugoslavija in tukajšnji DASK Obe moštvi sta igrali dobro. Celjanom se ja poznala tehnična premoč, domačini se pa spričo premočenega tc-ena niso mogli vživeti v borbenost gostov ter so bili stalno v defenzivi. Zato je bil poraz DARKA razumljiv. Občinstva je bilo le malo kar je pripisati deževnemu vremenu. — SK Amater pa se je na binkoštni ponedeljek postavil v Ljubljani. Nastopil je proti dvema ljubijanskima kluboma, od katerih je SK Grafiko porazil ter si s tem pribori lep prehodni pokal. Med Amatera je zmaga nad Ljubljančani vzbudila mnogo samozavestnega veselja in jih pobudila k ie vztrajnejšemu delu na zelenem polju — Dijaki-novinci, ki žele odslužiti v vojski kadrovski rok, morajo zaprositi za vpoklic pravočasno in sicer vsako leto najkasneje do 15. julija, ker je sicer njihova razmestitev otežkočena in se običajno vpoklic preloži na prihodnje leto. Dijaki, ki torej žele, da bodo vpoklicani še letos v vojaško službovanje, naj se najkasneje do 15. junija prijavijo pristojnim občinam, ki jih bodo do 20. junija prijavile pristojni polkovni okrožni komandi. Vse prošnje pa, ki jih bo vojaška oblast prejela po 15. juliju, bodo vrnjene prosilcem neuvaževane zaradi zakasnele prijave. Andre Theuriet: Roman — Oprostita, — je de;al in segel prijateljema v roke. — da sta morala tako dolgo čakani. Toda če se pripravlja človek na dolgo potovanje, mora pač spraviti svoje stvari v red. Posebno,— ie pripomnil in se hudomušno ozrl na zdravnika. — posebno če odhala poslušno na nasvet svojega zdravnika. — No, no, nikar me ne zbadai, — ga je pokaral Lechautre smeje. — Potrebuješ samo malo počitka. Zdravnik mi ie pravkar ponovil to. Kdor je tako krepak, kakor ti. se ga ne prime boel srajco in nastavil uho na levo stran prsi. Poslušal je zelo pozorno, Lechauirc si je pa zaman prizadeval prečkati kaj z neprem enega zdravnikovega obraza. — Hm. — ie dejal Langlois čez nekaj časa. — preveč si hiael po stopnicah. — Ka; še. počasi sem hodil. — je odgovoril Jakob. — Stoj. še malo mirno, nisem še končal. In zdravnik je znova napeto poslušal, kako mu utriplje srce. Potem ie pa naenkrat dvignil glavo m z obraza se mu ni dalo preči tata, kaj misli. — No. stan Kasander? — ie vprašal Jakob šaljivo. —Nič novega, vse gre dobro. Med tvojim bivanjem na jugu ti priporočam kre-pilno dreto, mir in lipove kopeli, ne prevroče. — Ali bom mogel slikati: — Ah, to raje zaenkrat opusti. Veselilo me bo. če se boš grel na samcu kakor martinček. Nizza ie mesto, kjer človek z užitkom počiva. Uživaj počitek teh pet mesecev, ko se vrneš, boš pa lahko doh:-tel zamujeno. — No. zdaj ie pa že čas. da nehate kle-peitavu — se je oglasila gospa Moretova s prasra. — Kotlet; se bodo že ohladili. Odšli so v iedilrrico. kjer so se lesketale na stenah s temnozelerrirni plošči ca- j mi v živih barvah stare apreyske majofe-i ke. Jakob >ih je bil dobil v langroiski gorski krasni. SedLi so za mizo in tiho za;u-trkovanje se je začelo. Lechautre si je na vse načine prizadeval, da bi razpredel živahen pogovor, toda nikomur ni bilo do tega. Misel na bližajočo se ločitev je telila srca vseh. Samo Langlois in Lechautre sta jedla s slastjo. Jakob, čeprav je prei trdil, da ie postal na jutranjem izprehodu lač-n. je le malo jedel. Če je le pomislil, da zapusti! Pariz in da pet mesecev ne bo imel nobenih stikov s svojimi znanci, da bo moral opustiti svoje navade, se mu je zmrač 1 obraz. Posebno hudo mu ie bilo. da pol leta ne bo mogel delati. V tem. da ie moral opustiti slikarstvo, ie videl dokaz, da mu moči pešajo. Kai sem res že taka pokve-ka? — se je vpraševal, da se moram držati dijete iu se leč't; kakor starec? Tako premišljujoč :e dvignil glavo in se srečal s pogledom mlade žene. ki je z globokimi ocm; nežno in skrbno sledila vsaki njegovi kretnji. Z nezmotljivim čutom ljubečega srca je Terezija uganila, kakšne mish roje umetn ku po glavi. Z vročim pogledom ie vhvaila v njegovo dušo uteho, toploto zveste ljubezni in vero v bodočnost. Jakob ie vračal vse to s prijateljskim smehljajem. Pod svetohlinsko povešenimi vekami je Krstina opazila to izmenjavo v ljubezni govorečih pogiedov in zamičljivo ;e skomignila z rameni. Tudi nji jed ni dišala. Mučno razpoloženje, posled ca priprav k odhodu in misel na prisilno bi van e v Parizu ji ie vzelo ves tek. Sklenjeno je bilo. da se presele v odsotnosti miadih zakoncev z mare rjo v Jakobovo stanovanje v Parizu in ta selitev sredi zime, upirajoča se rojenim samotarskim muham in vedno enakemu svetohlinskemu žšvlienu na deželi jj je šla na živce. Jezila se je na mater, da hoče zapustiti Rocheta llee. samo da bi ustregla svojemu Benjaminu. Ko je pa opazila, kako se Terezi.a in Jakob zadubljeno gledata, je začutila v srcu skelečo ljubosumnost. Grenkoba stare device $ je stopila na ustnee kakor kipeči žo!č. Kai je na njem posebnega, — *e ponavlia'a sama pri sebi. da ga vsi tako obožu"eV). Mat: Moretova se je pa sukala okrog svorh goltov, nikjer ni :mela obstanka, lilo frfotajoča lastovka ie begala iz sobe v sobo, da bi prikrila svojo bolest. Gostoma :e prigovarjala, nai se ne pustiti motiti Tako ie upala, da ne bo n'hčc oojprf da ni mogla spraviti po grlu niTi griži »aaa. — Jejte vendar. — ie prigovarala Le-chautru. — mar vam kure ti na ne diši? — Nasprotno, izborna je, — >e odgovoril Lechautre s polnimi usrmn. — Priznajte, gospa Moretova. da ste jo pekli na ražniu. Na pfcnu bi ie ne bili spekli tako rumene in sočne. — Uganili ste. na ražn?u, — je pritrdnla dobra žena smeje in vesela, da si je zjo-per pomagala z lažjo, da usrtreže umetniku, ki je bil laiik v kuharski umetnosti. In moia salata, kako vam tekne ta. gospod Lechautre? -— Imenitna je, gospa! Ta salata, za-činrena z ekstragonom *n gorčico, prebuja, da se tako izrazim, v mojem srcu pomlad. A zdaise mi zdi. gospa Moretova. da je nastal pravi trenutek, da pridem na dan s svojim presenečenem. Rod te tako prijazni in prinesite steklenice s kredence ... Odmaštf je prvo steklenico, rekoč: Prija teli Jakob, to je staro bazincoursko vino iz zadnjih grozdov. Natrgal sem jih v svojem vinogradu pred desetnrrti leti in spravil to vino. da b: ga danes pred odhodom pokusni! n odnesel na u«atnih malo vijiskcea soka iz na.vh vinogradov. In Lechautre ie počasi nafcval zlato šampan:sko kanlf;co. 1esketa:očo se na solncu kakor rubm Slikar je prvi napravil nekai rjožirkov in videlo se mu je na obrazu, da ie vino izborno rjjrwtn*» jogfn gnpaaaa. — Za »Narodne tidantoc Fran JtasertUL — Za *pra*o la tnaaratnl del Usta Oton ChrlstoC. — Val v LtfataOanL 32