** Hfl PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEÛNOTK UrWftUkJ t» apr»Tnlikt pro*U»H- f MIT t. Ls»nšaW A v» otfir« al PublMNUtuu. JSS7 South UwikUI« Av« T»h»i>hon«, 4W4 4- « .TJSrrSir Chice**®., petek, 18. avgusta (August 18), 1W8. Komentarji tik novice na prvih iB z najbolj kričečimi »meriikih listov * ^ jtfinov. Umori, roparski rinikoli, ropi. velike po-, in druge sleparije, ®ek-iiklD(Uli,raketiMkei#ere, Ijenj» » podkupnine itd. , to ima prednost pred po-dogodki (če ni tak do-, kakšnim škandalom), -¿mi vprašanji, posebno pa j profili o napredovanj« *n»- t je ameriška narodna de-ki običajno ima promi-„ mesto v dnevnem Čaao-"vendar je vsak večji slo- , ie le stara reč. Arssriški d turnalizem j« fte od-nzvpit po vsem ijretu. , časopisje, pa naj J« še ako in alepilno, navedbi vesti o zločinih pa no-gtrani in malokdaj jih i debelimi n#ak>vi. itran Usta jim sleši za i in svetovne politični do- lisjak Arthur BriSbane l'ii večkrat zapisal, da "dnev-MMpisje je zrcalo narodove Kakršen narod, tak je hov tisk! To je demagogija, ud - ako že mislimo a to ifa maso preprostega Ijud-i-fita v časopisih to, kar i, .Ne narod, temveč laatniki i odločajo, kaj naj narod či-TWk je tak, kakršni ao nje-i laatniki! Lastniki časopisja prvi vrsti izdajajo liste za-dobička, ne zaradi informl-in izobraževanja čitate- Ije imajo radi aei^pcijo kar draži živce in rasbur-v»—in to zadoščenj« naj-dobe v dogodkih fizike na-ni, s katerimi uatrezajo lilo je vzrok, da je ameriški «i tisk na tako niski stop-i» da j« v ameriškem filmu *ji junak oni, ki zna naj-rabiti pest. Oba, tlak in slutita najnižjim instink-- ker na ta način prinašanj dobička svojim pri- lastnikom, ■eriiko ljudstvo v splošnem Waiko; če izvzamenso lin-fc «entiment proti zpmor-▼ južnih državah — ki je •fcja leta precej ponehal— m malega vai večji indivi- * » gangeški zločini doga-v velikih mestih. Včaal ao jjjki revolverja in vjrvi na •j«. divjinah zapade, da- * I» v velemestih, kjer je prebivalstvo in kjer Jtfjl kup cerkva, šot in » institucij kapitalistične IM 'tnejte dejstvo pa Je, lv*r*ki tiak dobi ne>več od delavBtva. Porpreč-Je tisti človek, Id z o-** «voje eksistenčne pro-Mrehuje največ snan Praktične izobrazbe — k pa dobiva vsak dan kolone poročil glede o-«»';rov in drugih oaeb-v v človeških nlži-v nižinah, v krogih , 'J^i, ki niso vred-J . fH W^* ki pa pitajo dol nsto- "junaštvih." J*1»ljudi teh for amiling at spssUl r»fc» rf postas» provVUé Mr * —ti- 11 St, At ef Oct. I. 1911. auttertasd as Jw 14. 1911 Subscription |6.00 Tm>HT_ STEV.—NUMBER 162 OPERSAPARJI USTEN BOJU PIOTI UNIJAM Napeli ao vae aile, da preprečijo organiziranje delavcev v pravih unijah Sodnik podprl stav kar je! Washington, D. C. — Unij- rr « »o včlanjeni pri „Ur*. Cikaško sodiAče odreklo injunk-cijo krojaAkl tvrdki, ki nlmš "čistih rok" Chicago. — Zgodilo ae je to do! Okrožni sodnik Harry Fir acher je v sredo odklonil prošnjo za injunkcijo oblačilni tvrdki Le Mode Garment Company, 701 W Lake st, ki ima stavko v svoji delavnici. Delavci, večinoma ien- mirala openšaparje in njihove organizacije, kajti v kampanji vidijo znamenje, da se bodo morali odpovedati diktatorski oblasti, ki ao jo brezobzirno izvajali nad delavci. Ustvarili so mogočen propagandistični aparat, ki naj bi uetavil val unionizma, ki poplavlja deželo. Toda unioniaem je na pohodu kljub lažnjivi propagandi in po-tvarjanju dejstev. Uradi delavskih unij prejemajo na tisoče plikaeij dnevno od delavcev, ki hočejo postati del organisirane ga gibanja. Samo Ameriška delavska federacija je izdala v mesecu juliju 116 čarterjev novoustanovljenim krajevnim unijam. To je tem bolj značilno z ozirom na dejstvo, da je federacija lansko leto izdala aamo 33 čarterjev, 1. 1929, v dobi tako-zvane prosperitete, pa 76. Po injavi Franka Morriaona, tajnika ADF, predstavlja aktualno in prospektivno članstvo novih unij stotisoče delavcev, ki niao bili nikdar del organiziranega delavskega gibanja. Novi Carterji, ki jih je izdala Ameriška delavska federacija, pe nudijo le površno sliko aktivno-sti v delavskih organisiranih krogih, kajti alične pridobitve kka-sujejo vse narodoo in «ednerod-ne unije. Tiste unije, ki so se dir rektno pridružile federaciji, tvorijo delavci v industrijah, kjer doslej narodne in mednarodne u-nije sploh niso obstojale. Kjer to ie eksistirsjo, se delavci \ njih organidrajo, Ameriška delavska federacija bo objavila detajlirano poročilo o povečanju števila članstva, ko zaključi svo-je fiskalno leto. Openšaparji ao računali, da bodo delavce lahko pridobili v kompanijske unije. Sestavili so ie zadevno klavzulo in jo uklju-čili v svoje pravilnika, toda odlok v zadevi pravilnika jeklarske industrije, da imajo delavci pravico organisiranja v svojih u-nijah, jim je prekriial račune. Sedaj skušajo prepričati de-lavce, da ne potrebujejo unij, ker bodo oni gledali, da se delavcem ne bo godila krivica, poleg tega pa bodo deležni tndi protekcije s strani Nlre. To propagando so razširili po vsej defceli, toda z njo ne bodo premotili razumnih delavcev. . tional Ladies' Garment WorkerS uniji, zahtevajo, da tvrdka spre) me Niro in zviša minimalno mezdo ter skrajša delovnik. Tvrdka je zahtevala, da sodišče prepove stavkaricam piketiranje okrog tovarne. Sodnik Fischer je pa razsodil, da je v teh časih vsaka taka ae-hteva nesmiselna, če podjetnik ne pride pred sodišče s "čistin) rokami", to ae pravi, če ne spoštuje zakona Nire. On (sodnik) je informiran, da ženake v to-' varni te tvrdke še vedno delajo 55 do 60 ur tedensko in za svoje delo prejemajo |8 do $6.50. Ta plača je škandaloana in ženske imajo prav, da se uprejo. Sodnik je odredil, da moea tvrdka takoj podpisati Niro ki zvišati minimalno mezdo na $12 tedensko. V tovarni je upoelenih okrog 400 delavcev in večina teh je žensk. M«ll«M«a kompasi)« tiče prlisatl salja Odslovila J* rudarske UhtnUarJ» in a ton iiavala starko KROJAŠKA UNIJA Roosevelt ZMAGALA S Pittaburgh, Pa. — (FP) — Ker se uradniki Plttsburgh Coal Ca, Mellonove kompanije, niso držali določb premirja, ki je bflT sklenjen na pritisk Nire, ao rudarji sastavfeali v več premogovnikih te družbe. Nad tisoč rudarjev, ki so bili uposlenl v premogovniku Mon-tour, je «astavfcalo, ko je kom-panlja odpustila dva tehtničar-ja, katera so rudarji itvollll. Poleg tehtnlčarjev je družba odalo-vila nadaljnjih dvajset rudarjev, ki ao bili aktivni v unijskem gibanju. Zadnje dni je Pittaburgh Coal Co. vodila obširno šplonafto. Spi-oni so prsiskavali obleko rudarjev In ako ao v kateri našli unij-sko karto ali druge dokaze unij-sklh aktivnosti, ao sledile odelo-vitve. Stavkarji zahtevajo |6 dnevne mezde, priznanje unije in odpravo špionaše. Vsa znamenja kažejo, da se bo stavka razširila tudi na druge premogovnike, ki jih poseduje ta kompanlja v pltts-burški okolici.. Nemški žldje poplavili Alzacijo •Part», 17. avg. — Iz Alzacije in Lorene, dveh bivših nemških pokrajin, prihajajo protesti proti velikemu navalu tidov, ki so prlbetaH is Nemčije. 2kije ao poplavili vsa mesU in tamkaj u-stanavljajo nove trgovine, ki bo-do tekmovale z domačimi. Fran ooska vlada je v zadregi zaradi teh protestov. Znejnlčne razmere In ntake plače odpravljene. Pravilnik vsebuje kompletno lestvico. Delovnik je SA ur na teden Wsshlngtoa. — Kaj pod NIRO delavci lahko doaežejo s dobro organizacijo, pokazuje pravilnik industrije sa ženske obleke (coat and drees divizije), katerega je potrdil predsednik Roosevelt te dni. V tej branži oblačilne Indu-strije bodo delavci saslužill o-krog 80 milijonov več na leto, po sodbi Davida Dublnskyja, predsednika International Ladies Garment VVorkers unije. Maksimalni delovnik je bH znižan na 85 ur na teden. Nadurno delo bo le takrat dovoljeno, če bodo zaposleni vsi krojači in h tedaj bo podjetnik moral dobiti dovoljenje od Nirine administracije. Otroško delo je prepovedano, prav tako oddajanje dela na domove ali pa podkontraktorjem, ki se strogo ne drle pravnika. Pravilnik, o katerem je administrator Johnson rekel, da pred-etavija "največjo stvar v sgodo-vini industrije';, vsebuje tudi kompletno lestvico za vaako posamezno skupino delavcev oziroma stroko. ^ Rezači (cutters) bodo prejemali minimalno plačo $47 na teden — sa 86 ur dela. Minimalna leatvica ta izučene delavce je od 68 centov do 91.80 na uro, za ne-izučene pa 40 centov. Pleše tistih, ki bodo delali od kosa, bo-do znašale od $1.26 do $1.S0 ne uro. Z delavskega stališča ja toMj- popolnejšl pravilnik, ki je bil predložen v Weshingtonu. Bnfor-s i ran je bo sedaj glavno vprašanje. Pri tem Imajo veliko odgovornost tudi trgovci na debslo, ki morajo gledati, da se podjetnik, od katerega kupijo obleke, drži pravilnika. Na zaslišanju o pravilniku so unijo sestopali Morris HUlqult, David Dubinaky in Julius Hoch-man. Dubinsky je lsrssll upanja, da bo valed znižanja delov-nika upoelenih vseh 16,000 brezposelnih krojače v v tej branži in-dustrije. Delo v oblačilni Industriji je aszonsko, valed čeasr (In vsled unije) razmeroma visoka plače V dobrih sesonsh delajo krojaši v tej branži od šest do osem mesecev na leto, približno toliko kot rudarji. Nemški fašisti nstrsliU ameriško lltvlnsks letsks? Psriz, 17. svg. — Vesti iz Poljske in Litve vedno bolj vztrsjs-jo, ds ni bils nesreča, ki je pognala v smrt ameriško-litvinska letalca Dariusa in Girenasa v Nemčiji, potem ko sta preletela 4000 milj dsljsve od New Yor-ka in bila samo šs 400 milj od svojega cilja, temveč so ju ustrelili nemški nsciji. Utslca sU padla pri Soldinu. Tam se nahaja eden večjih koncetracijakih te- Nepismenost v Kanadi Izginja Ottawe. — Zadnja ljudako šte-tje pokazuje, da je nepismenost v Kanadi na begu. Nepismenost med moškimi nad 10. letom eta-roati je J (v Združenih drža-vsh Je bile I960 4.4%), med ženskim spolom ps 8.7% (v Z D. 4.8/4 ). borov, ki Jih Js poatavfl Hitler zs politične Jetnlks. Močna faši-stičns straža Js tam naokoli Vsst se ponsvlja, da je straža sms trs Is ietslo za vohunsko in sovražno in je streljsls nsnj. Lltvlnski ursdni viri se sdsj šs ne oeirejo na te vesti. v kro-v visoki drudt- T*.Uh «Fincev in ra- ' ^^nosti navadno ■j>"»niki dnevnega t^ka smatrajo ' ^ -lojev zajemajo ^ material, . kate-, ^Jo M-nxaclj Uč„o barski shod « «kraja J", i^msMšl so ¿¿pad iKie^tenœ. M ^ ^^Ttem O „ baronom i "velikim kolom" ¿a Maohadove dolgova Nemiri še nlao ponehali. Mac ha dovi teroristi ubili španaka prskooceansks letalca? Havana, Kuba, 17. avg. — Nemiri na Kubi še nlao ponehali. Policije in voještvo je še vedno na lovu sa člani "la porre", tajnimi policisti diktatorja Macha-da, katerih je šs veliko število ns pgptem. Nova vleda si beli glsvo. kje bo dobila denar, da poravna za-ipadle dolgove, ki JIH je pa^ll Machadov režim naprtil Kubi, TI dolgovi predstavljajo ogromno vsoto in upniki so večinoma v Ameriki. Vlada bo lekala v A merikl neva poeoJHa ta poravnanje atarih. Včeraj eo havanskl listi objavili zsu^nčno vest, de je aretirani "porrist" Brnesto Santana izpovedal, da so Machadovi "por-ristr ubili španska lstalce Bar-berana ln Collsrja, ki sta priletela is Spenkje na Kubo v sad-njsm juniju In potem izginila med poletom v Mehiko, odkoder eta Imela poleteti v Chlcago na razstavo. Letalca ste bila ubita 60 milj aapedno od Hevane ln Santana je pripravljen pokazati proetor, kjer ste pokopana, Oe ga puste pri življenju. Machadovi letalci, ki so sprsmlje-11 Spanca nad cslino otoka, so ju ustrelili v traku. Kaj Je Ml povod temu, še ni tnano. (Vest is Mehike zadnje dni junija, da ita se omenjena Apen» ske letalca .......... v divji- nah mehiških hribov in de »o tamkaj našli razbito letalo Hi njttnl trupli v nsksm lagunu, je bile kasneje zanikana. Kljub temu, da so Mehičeni preiskali ves kraje od morje do glavnega mesta, niso našli najmanjšega sledu za njima.) vtoMiVttv Delavci se dobili nov čsrter pre-vlc. ki so jim bile doslej sani-kaos. pravi Roosevsli Wsahlngton, D. C. — "Indu-strijskl zakon daje emsriškim delavcem gotova pravice, katere ne sms nihčs kratiti," je dejal prsdsednlk Roosevelt v posebnem spslu, ksteregs Js naslovil na nsrod s nsmsnom, ds pospeši enotno skcfjo, ki nsj bi zaaigu-rala uapeh vladnemu programu za požlvljenje Industrijskih aktivnosti. Kakšne pravice je Imel Roosevelt v mislih, Js pojssnfl v Iz-Javi, v kstsri js nsgissll, da vladni program prsdvlduje ekrajša-nje delovnlka na stopnjo, da bodo industrije plačevale Uko me-zdo, ds bodo delsvci lahko poku- DUctlral jim bo pravilnik, če ga ssml as prejmejo; Isto velja sa magnete premoga, olje In avtov. Upoelenost v juliju je bib aedem odstotkov večja ko v juniju In 21% večja ko lani Washington, D. C., 17. avg. — Predsednik Roosevelt je v sredo potval dva največja magnate Jeklarske industrij s v Belo hišo ln i njima privatno konfsriral. Myron Taylor ln Charles M. Schwab, prvi predsednik United Steel kor|K>racljs In drugi prsdsednlk Bethlehem 8teel, sta bils posve-na. Kaj je Jims Roosevelt povedal, nI mano, ampak administrator Johnson .ie keanejs deloma pojasnil reporter jem, de Je predsednik govoril v tonu "velike gor-Ječe*; nsmigntl je tudi, da ho najbrž tribe prieHitl magnate jekla, olje, premega In avtov, da aprsjmejo pravilnik Nlre. Vleda sicer nerade to stori, toda po sakonu ima moš In nekaj mora storiti, šs ne pojde drugače. Johnson je tudi dajal, da je pogajanje jeklarskih baronov i vlado glede pravilnike podobno "Igri pokerja", William Green, predsednik Ap merlške delavske federacije, Je še vedno Jesen nad arogantnimi jeklarskimi baroni, ki so mu na sestanku v torek obrnili hrbst. Ko Js bil vprašan, šs pojde ne prihodnjo konferenco s baroni, je dejal, da pojde, ker ime pre-vloo. Roosevelt je v srsdo poročal, da vlada zmaguje v svoji vojni s brezposelnostjo. Na podlagi statistiks. ki Jo zbira dseeii-rnent za dele, je uposlsnest ds-laveev poTsstls 7 J odstotkov masses julija nad Junijem in 81% ned julijam 1982 { v istem šetu so delavsks mssde na splošne porastls 7.9 odstotkov nad onimi v juniju in 81.6% nad Juti-Jem v lanskem letu. V srsdo Js sdmlnlstraelja o-dobrila devet novih pravilnikov sa induetrlje pllnake opreme, zloftllnlh škatel, knjig, svinca, še-laka, verig, farmakega orodja, dvigal ln lopat tar kuhinjske o» preme. Chlcago. — atevilo podjetni-kov v čfkaškem distriktu, ki so do 17. t. m. podpisali Niro, je 47, 476 In od teh je 20,227 v Chi-cegu. Vsi ti podjetniki v distriktu Imajo 1,186,487 dslsvcev upo-i lenih. Nova Mrodba Avatrljo ävaSI saallam m MssiÜI U sm sil ssei|^w ® hwpwi|i Isgeba državljanstva In asphni-tev premoženja se vae agita-t^i^^a v ki ^aiaia^^^^^ Dunaj, 17. avg. —• Avstrijska vleda je všeraj deknstirala nove kesenske naredbe proti av-atrijaklm fašistom v Nsmčljl, pili blsgo, ki gs prod uc I raj o in ki pomagajo nacljem v kam ds noben bisnis, čigar obstanek Ji ss oevojltsv Avstrije. Vel oni zavisi od atradalnlh plač, nima avstrljaki drftevljenl, ki ao su- mesta v tej deželi. "Delavd", je naj drteve brez avstrljekega vi- rekel Roosevelt, "so dobili nov šartrr pravic, katara eo dolgo ie-kell in so jim bils doslej zanikane." "Dostojne mezde bpdo odprle industrijsm trge, kskršnlh svet doslej šs nI poznal. Te ao potrebne, ds se Izkoristi v dobrobit splošnostl takosvano prsvlšno kapaciteto naših Industrij." Predsednik smstra načelo dostojnih mezd, ki gs u ključu je zakon za gospodarsko obnovitev, U največji uspeh, ki Js bil dosežen v zsdnjem zasedanju kongresa. kajti pred odobritvijo tege načela Je bil vsak industrijski do-govor nemogoč. (»sadili ss spet poeti Pune. Indijs, 17. svg. — Ms hatma Csndhl je naznanil, da ee bo spet poetll, dokler ne umre, kajti "rajši je mrtev kekar fthr v zaporu, ko ns mora voditi bojs Indije." sume v potnem listu, izgube dr-žavljanstvo ln vlada zapleni njihovo premoženje. Delje je vlsds dekrotirala se-plombo Imetje onih strank, ki eo v Avstriji prepovedsns. To volj* se neclje In omunlste. Clkešfcl župan v davCnean škandale I Chicago — "Chlcago Herald and Bxamlnsr" poroča, da je topen Edward J. Kelly skušal "pre-variti" vlado ss vošjo vsoto do-hodninskegs davka, vlada mu je pa prišla na sled In Kelly je la-nI sedevo "poravnal" s Um, de js plačal $106,000. Od te veoU znaša zaostali davek 970,000, stala vsota 686,000 Js ki Je federalne oblasti navadne v slučajih aleperije. tu-IsJsvlja ne te poročilo, ds nI sierll ničesar nepoetavnega in vse Mtreneekelje" s vtedo je bile BigiBiai AVGU81 tudTj^ Ce iTbTut.km zbore* ^nju>lajaJ*e SI, , neC, wm fto jako vessMfo, ako n spoznava., v t^jet«:, iM-kam siUsip. V naselbini, kjei bj tolar nihče nI drsni) govoriti o kakSni oni ji, v kratom m, kakor izgleda, stoodstotno organizirano. Tudi dela se je pričelo m*k> Obnovljati, odkar deluje Nira. • Zasluga za organiziranje far' raarjev gre milwauSkim »odru-gom. Glavni organizator je biv-&i socialistični fterif Benson iz Milwaukeeja. On se zelo trudi pri kmetijskih unijah, zakar mu gre hvala in čast. On je ttrdt dober govornik, da malo takih. Najbolj razveseljivo in pomembno pri vseh teh kmetijskih in industrijskih organizacijah je to, da se ie in se še bo v veliko večji meri izobraževalo h) nofti-lo med člane nauk socializma. Chae. Kramer. i II Poročilo in zahvala P4k«v*tw, Coto. — Po dveh le-L,* tih odsotnosti smo si spet zaie-leK obiskati naše sorodnike, pri-■t j jatelje ta snanee v KAnsasu. Za-I . to smo nekega lepega večera v Kj juliju posedli v na* "Sevi". da ^^H nas popelje m določeno mesto v Brees? Hiti, Kant Z menoj je ^^m bila noje «ena. hčerka in sin. Po 730 mil dohri voftnji «mo do-^^m «pHikmdHm starim pr.mt.-iM-m I me« katerimi smo «veli sedem-^HU tet. Vsepovsod smo ^ e^Mjubno «prejeti. Ker se K '1 I****™ t»**** ** A jI WMMM }a-trfaški vlomiici lo-blagajn, želez-^ jih navrtajo.s vitalnim stroj«» ■ nogo. Tako ao vee v Sloveniji izvr$* vlomilci in zaradi i njih uspeha ~ vlomih tudi mnogo >da dobijo ljudje vtiak» ri vlomilci doma samo J Ko so orožnika ne-S dva primifreke vle-I Litiji, ko sta baš vrtala ), so naSH prt nji- iS JlfNllTl}*.) nekaj ato rudarjev ne odpustili, bi podjetje moralo sniiati plač* vaem delavcem. Toda socialni čut podjetja . . . itd.) Tako j« prišlo pomanjkanje do roba obupa, rudarska iene ao zadale demonstrirati, prišle ao varnostna oblasti, bajoneti, razglasi is ukrepi. V aprilu sestavljena komisija se j« pojavila ter lla v revirje ugotavljat. In je ugotovila, da se rudarji ne motijo, da je v revirjih lakota. Vrnila ae je .s številkami. V revirjih TPD je bilo v ju-niju okrog 2000 družin, ki so ve« mesec zaslužile od 200 do 600 Dim ter okrog 800 družin, katerih redniki ao brez zaslužka in brez premoženja. Vsi trpe pomanjkanje. Vsak mesec bi bilo »lati v revirje okrog Din za podpore, da bi te družine za silo lahko živele vsaj malo človeško. — 800,000 Din! Napovedi pravijo, da se položaj ne bo zlepa »boljšal; Podjet Je trdi, da bi bilo mnogo drugs-fie, C® tri državne železnice jemale od nje premog y isti količini kakor nekoč. Ko so vse mogoče deputacije hodile v Beograd, so jim ministri obljubljali pomoč, "ti samo minister za rudnike in goz-dove je dejal,'da je v interesu državnega gospodarstva, skušati popolnoma prenehati z dobavlja-njem premoga iz privatnih rudnikov za železnice. 2a državne železnice naj bi dobavljali pre mog samo državni rudniki. S te strani se torej ni nadejati pomoči TPD, Pa Mudi bi železnice začele jemati od nje več premoga, delavci tega ne bi čutili. Rudniki so se zadnja leta racionalizirali, Kar pa je še zaposlenih rudarjev, jih rudniška ¿tki muzej v LjuWM-_ ii. Polog vitribov So «jih poseben vrtalni a* .katerem je montirali* fe tehtnica, s katera vlo-Efc kontrolira, še sve-Edii smeri. Tudi svinj-pita imela in sicer tako, Ij» lahko razložila v ved L ki su jih pred vsako» bkzvetala z vijaki. T* ■slutnjosta imela v svo* rDo denarja nista prfc so prilli orožniki vodjem pa sta stori**! vodstva priganjajo k čim večji c ljubljanski policijski ta nekaj vlomilskih re-Tudi nekaj. ; «tonil ▼ vedejak«. H (Sv. Bolfenk pri Sre-jt utonil v vodnjaku fck Janeza Fekonje, vi-suoike graščine. Z bro-paia blizu hiše krave, in t H dopoldne enkrat doi-Ni se več vrnil. Misli. Je M k sosedovim, a ker Jriklicali, so spet misfr ki kara v gozd, a ko ga ihr m bilo, »o upali, litari materi v dve u^i vw. Drugi dan so is-fanta, a ga tudi tainc Doma ao drugi d^p škropili in zajema-jaka, in tamkaj je ja m kavljem — kp vedro — potegnil Jz «inika. Kako Se zgodila nesreča, m' tortjtfia številka W let trpe rudarske dru- * Manjkanje, ki se Je »topnjevalo do fajatrašnejAem pome-: «fetje. matere in o-^ane. Tista zelen-»ttbeUeno jedo, čjy a kava — to ve»r Kar je zaposleni* «am<> nekaj dni po J*'" nekaj kruha, o- * »o brea njega. fU* * Pri delu megli pred k zahteva zmerom k«r so lačni, <»-dojenčki brej obupujejo n praznem «« prav fe n^f ® rudarskih dru* * .¡tevilo nara-Za I" t0 80 PNlnik' hf>d1jo na J* ^tom I onimi , nihče ne del»? 'T,^'. da ao z rev,rj«v pravi -.*iVci' ki so bili V * ^nika, ki ji« * «»ho. Oni ru- i kakino bajto ^ * odpuščeni "Si? w o«talil "¿•imajo kam ta? J1ee Pri «^jnjih »«mL lmti° druff. ETT'"' k. bodo ni? bo storitvi, pa čeprav so kopiči premog okrog rndnikov v cele gore. 800,000 Din. Saj ni tako visoka številka. Toliko ima letne plače osem poslancev. Pa vendar je to številka, ki zaradi nje delavstvo in obrtiriltvo dveh okrajev strada in propada. Tovarnar izginil. — V Užicah v Srbiji je imel tovarno orožja in munlcije koroški Slovenec Jakob Pošinger. Zaradi krize je frnel veHke skrbi ter je živčno o-bolel. Moral se je fti zdravit v Iližde pri Sarajevu. Od tamkaj pa je nekega dne pred kratkim izginil ter s« ni več vrnil. Žena je ▼ bojazni zanj naprosila vse policije v državi, naj ga iščejo. Ta tovarnarjev beg ni osamljen ; mnogo jih je že, ki so izgubili demr ki iagubili tudi glavo ter pobegnili ed doma v tujino ali smrt Žreb« oMe staHfka. — V Dor-navi pri Ptuju je 77-Jetni posestnik Blaž Prosenjak peljal mlado žrebe na pašo. Da pa bi žre-be late krotil, ai je ovil vrv okrok roke. Toda žrebe je «bezljelo, prevrnilo starčka ter ga vleklo po cesti. Starček je dobil tako hude poškodbe, da je k mak nato poškodbam podlegel. Utonil v Mart.—Dne 27. jul je Mura spet zahtevate tri»v. U-tonfl je v nji 35-lttni delavec Joh žef Korošec iz Polje pri Gornji Radgoni. Z dvema tovarišema se je šel kopat v Mnro v bližini Lutvercev. Zašel pa je na gfofeo» ko mesto ter se začel potapljati. Na pomoč m« je skočil prijatelj, ki pa se ga je Korošec Uko o klenil, da bi kmalu oba «tonila Prijatelj se je «edva rešil, Korošec pa je utonil. Peklenski stroj v Koprivnici. -r Na železniški postaji v koprivnici (na Hrvftlkem) /e* eksplodiral peklenski Stroj ter ubil policista Oskarja Kronesta,- dva pa ranil. Peklenski stroj je prenesel oz. prepeljal Čet mejo železničar Slavko Žagar. Ta je z jugoslovanskim vlakom moral čez madžarsko mejo ter je na prvi madžarski postaji čakal, da »e vrne z drugim vlakom v Jugoslavijo. Tamkaj pa ata ga obiskala hrvaška emigranta Edo Premec in M i jo Kralj, ki bivata stalno na Madžarskem ter vprašala Žagarja, ki sta «a poznala še od prej, ali bi betot vneti a seboj neki paket na nekega gospoda. 2* gar je obljubil in s večer ata mu prinesla ta dva zaboj, prav za prav zavitek, kakor dia je v pa pirju zavita knjiga. Skozi tanki papir je bilo videti celo nekakšen napis knjige. Naslednji dan se je Žagar vrnil čez mejo z vlakom v Koprivnico, kjer se je odločil, da bo zavitek vseeno pokazal policijskemu komisarju, češ, ali naj ga odda na pošto ali ne. Ker je imel komisar opravka z zagrebškim vlakom, je velel garju, naj puati zavoj v pisarni. Žagar je nato odšel domov. Ko so kmalu nato stopili komisar StevanoviČ in policijska na-meščenca-detektlva Oskar Kro-nest in Ivan Petrovič v pisarno ie vzel Kronest zavoj v roke. Tisti hip pa je zavoj eksplodiral in Kronest je obležal na mestu mrtev. StevanoviČ je Wl hudo Kaj mor« vsdati v*aki kopalec, če noče prehitro na mT v ne ranjen na Wcn in rokah, Petrovič pa je lahko ranjen. Stevanovi-ča so prepeljali v zagrebško bolnišnico, Petrovič pa je ostal v koprivniški. Pisarna poljskega komisarijata jo popolnoma demolirana. Žagarja so aretirali ter uvedli preiskavo proti njemu. Spopad med orožniki in žeg-nanakimi fanti. — V Gornji Težki vodi (novomeška okolica) so se 30, julija «prijeli orožniki in fantje. Imeli so namreč tamkaj žegnanje, in ob taki priHIrf «e moli in pije, pretepa In kolje. Tako je bilo tudi tu. Fantje so pri nekem pooestiHku popivali, ko pa »ta prišla v vas dva orožnika, so ju začeli fantje v pijani objestnosti Hrarootiti. Ko sta orožnika aretirala kolovodjo, ao drugi skočili nad oba oretatka, ki sta zgrabila za oroftjo ter je e-dsn od njiju zaboiei Meta Mu-hiča iz J urne vasi g bajonetom v deano nogo. Ker fanti« še niso odnehali, sta erožbika ustrelila proti fantom. Em od krogel je zadela 2#-letnega posestnika Antona.Brulca is Stopič v desno stran prti. Oba ranjenca so odpeljali v kandijsko bolniš- •NošteU tisoči ljudi vaako leto. Kot varok» tu4i pri tivežbanfh plavnlcfh, navajajo o-tiiOajno kapi potkibno odpovčd srta, Keredko pa je vtrok po» vsem drugje. Pi^inogo ljudi ne ve, da pred-««vlja luknja y pš^ni mreni resno nevarnost yri% kopanjn in tavanju SlHMH 4e Hiknjo pride1 bUHro mrzla voda v Notranjost u-tAidmli ^i^fovf of|i-in mt a nje ? rsvno-Mi« «e pealediea, plavsdee lagu-^mvi ««t za svo>o ler> in uto. ne. Dosti je ljudi, ki nš da imajo takšno luknjd v «Mni, n. pr. caradi kakšnega vnetja v notranjem ušesu v de-tteaki dobi. Neredke as jim to listje po vdoru hladne vede W***nje aho ponovi, če Jih sadone celo kaj hujšega. žat>o >e vsekako priporočljivo, da ai da vsakdo, ki misli ng«n|a ti kopalni šport, preisksftl udssa. Os mu zdravnik ugotovi luknjo v mreni, a ae pacient noče odpovedati plavanju in pstoplfrnji, tedaj naj si ubo zamaši vsaj vato, namočeno v mast, ali ps a samaškom is voska, pa naj si omisli primemo kopalno pokrivale Tudi dobri plavati postanejo i»hko žrtev nenadni* krdsv, slasti v msftafa. Ti se kotijo fcepatoa včasi tako silno, ds gs nsprs-vijo negibnega, fosti tem« slu priporočajo plavanje s čim manj napetimi mišicami. Seveda postane žrtev takšnih krčev običajno človek, Id ae jih preveč «str»-M. Ce se mirno sadršimo v vidi in malo upogaemo kolena, tedaj krči po navadi kanal« prenehajo. Mirnega ležanja s hrbtom ns vodi bi se moral naučiti vsak pta-vač, kar ni teiko, ker plava čfev vodko telo, če dobro napolnimo pljuča s zrakom, samo od sdbe na. vodni površini Del nesreč pri kopanj« se primeri tudi samdi bolezni srea in krvnega obtoka. Mnogi dobra vedo za takšno svojo bolesen, pa se dado po vzgled« svojih tovarišev ali Iz manije za rekordi zavesti k napornim plavalnim partijam. Bolesen je včasi skrita, se» to bi moral veak plavalni epoc4-nik vaaj enkrat v letu obhrkati zdravnika, da ga preišše. To ve-lja zjastl ta starejše Samo ob sebi umevno Je, da bi se morsfe osebs s epiieptičnimi napadi bšgibsši vodnega spor-ta. Veliko vlogo pri neersčah i-majo tudi živčni šoki in i ni učinki. Stana pravilo, da bi ne smel prej v vode, dekšer se nisi ohladil bi moral imeti vsak kopalec vedno pred očmi. Baš najnovejše raziskovsnje o vzrokih vodne smrti obrača pesor nost ns to prsvilo. Mnogi ljudje so silovito občutljivi sa mrzlo vodo in dobe v dotiku s njo prave izpuščaje na koši. Takšni Jju-dje bi ss na prostem seveds ne smeli kopati. Prav tako Je umevno, da more vodni pritisk pri JtflOtl It vdMtvi «M7 S» k UwaSele A^ CMmc* iU. Ttl. Rockwrll m« GLAVNI ODBOR S. N. P. J, i t UPRAVNI OUSKK: VJNOKNT CANKAR, prwto»mism." bodo oladavaM 912.60 na teden ■ To Je ras vid oo It Iftjgvs, je podal direktor rfcdng sdnrfnfstrscijs Rffty k Ins. Ropkfns Js dejgi. Mnlšnlca. J* brss sredstev v cwlrrbo, stori to na svoje odriromedt. Aeoclaci-js SMrilkih bolnišnic Je sedaj apelirala na vlada, naj nstvnovi ti sklad sseekrbo bolnikov v bolnišnicah, ki ne morajo po-nvmMÜ računov. bolnika katerih sa delavci organizirani, prišlo dO v« )e bitke ■HHM ko so SfIMrill terl Js bil šmi Vhšše šsiko aa-njen. Andsrski su v kar Ji pravijo, da so Wkita ns mswsA ob-almiill kdšiuuMMiuki ČMaeši čim i ascpiijv pii« ubrati nt uslulbencem, ki so pmiemali le so potem prisilili uslušbence as plač i te v |7 na teden ss brano. Mssavne K da industrije, v nepriJik vladi. J I.u tWUsJajsU i. ki 14 skušali s rasnimi isiki varati delsvss, bi naleteli na močan odpor pri uniji, Celo neki visok viadni ured-nlk Jo isjavil, da bodo dalpvcl nan*diii nsjvešjo uslugo dsšeli, čs ss snasnlslrajo v pdstnih daU«akib uaOak. AkosoitWfu. strye unUfpIalrsne,' Jp ^|aijU ur-rlniL/'sa vsa vprsšsuja^-(iülovmh urin drugih ■mbki, >/i m witaje as v ka l konlersncah, na katere pošljs^o smoJo rsprsgsntsnls deledajakl in unUe. Na ta nadin ss Bjpiltfok vi Ji . usssnlšsnju .u. M I - 1 ftooseveltovefs f^Oii*; P BOS V ETA Tone Seliš kar Roman # treh delih Avto se j« ustavil na skrajnem koncu širokega kostanjevega drevoreda. Neka dama je Mastno stekla k njemu in vstopila. "Ariana! Vendar 2e!" Nemo mu je ponudila roko. "Tako pozna, Ariana?" Prej nisem mogla. Strah me je bilo." "Svojega mola?" "Da — nekaj je moral tasluti-ti. Ze od snoči ne govori več s menoj. Davi, pri zajtrku me je samo srspo gledal. Zdi se mi, da mora nekaj vedeti. Mogoče ima dokaze." Objel jo je okoli pasu in jo stisnil k sebi. "Ne, to ni mogoče, srček. Proti nama ni dokazov. Saj ti nič ne pišem, ne telefoniram, še nihče naju ni videl skupaj, in tudi obi-ščem te ne nikoli." Spustila se je v jok. "In vendar — zakaj je potem tako čudenr "To si samo domišljaš, Ariana. Ali me mar nič več ne lju- bišr Pritisnila je poljub na njegovo roko. "Ljubim te. Toda on je tako nepreračunljiv. Kadar se razar-di, ne ve kaj počne. Takrat je vsega zmožen. Bojim se, strašno se bojim, Robert." "Ne govori tako, Ariana. Govori rajši o sebi, o svoji ljubezni — zadnje čase te tako malo vidim." Avto je vozil čez Elizejske poljane. Svetlobne reklame so metale svoje pisane sence v samoto voza, da je bil zdaj svetal kakor podnevi, potem pa spet čisto teman. Nato je postalo mirnejše okoli njiju. Avto je zavil v neko stransko ulico in se kmalu ustavil pred majhno hišico v Neuil-lyju. Zgodnje pomladanske cvetlice so rezko zadišale v večernem »raku, ko sta stopala po ozki vrtni stezi in je Robert odprl vrata svoje hiše. Avto je oddrdral nazaj proti Parizu.--- Nista še minili d v« *ri. ko ^ se vrtna vrsta odprla in sta spet •topila na samotno cesto Tri hiš. dalje je stal osamel HITROST REX Pi Italijanske Lil • Porabil je za voinj dni, trinajst ur in oc set minut. Povprečni bila osemindvsjset po indevetdeset voilov. ! ve je vozil po sedtffl 1 milj na dan. S tem parnik "REX" "PI* tlantik;, Megla ni samo hud sovražnik morjeplovbe, ampak tudi raznega prometa. Tiste mesece, ko rada lega megla na zemljo, so bile doslej redne zračne zvese popolnoma nemogoče. Ce je poslednji trenutek javilo pristajallšče meglo. se je moral polet odloftlti. Slične nerednosti in nezanesljivosti zvez pa zračnemu prometu neismerno škodujejo. Zaradi tega si tehnika ie od svojega po-četka letalskega prometa prizadeva. da bi meglo na kakšen način premagala, bodisi, da bi ae ji posrečilo pregnati jo za tisti čas. ko letalo pristaja, ali pa spraviti letala na kakšen način skoti meglo varno na zemljo. Na prvi način se ho teiko kaj doseglo, ker megla navadno ne leši tako lokalno, da bi bilo mogoče poljubno kje napraviti luknjo vanjo. Precej uspeha pa obeta drugi nslin. Tukaj prihajajo v prvi vrsti v poštev brezžični signali. ki m- jih letalstvo s pridom poslu tuje le od vsega početka. Berltnuka tvnlk» rs radiešeh niko Utrenz, ki J«> znana tudi po svojih odlltnih radiofonsklh od dajaih postajah, j« Konstruirala pripravo — imenovali j0 bomo brseMšnl kašlpot — ki omogoča letalom varno prinunj« tudi v naj gostejši megli V huOvu gre m majhno radio postajo na kratke valove, ki oddaja na i><>«cbno UobUfcuvftAi aoUm. •PASJIMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči Tiska vabila sa veselice In shods. vizitnisj knjige, koledarje, letake Itd. v tlovenikas, I slovaškem', češkem, nemfkem, snfWksm j«^ VODSTVO TISKARNI ATELIEA NA & N. P. K DA TISKOVINE NAI V SVOJI TOIAENI