64. številka. Ljubljana, v soboto 20. marca. XIX. leto, 1886. IsJuja vsak dan *»f*fr, rsimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeinan xa a v str i j sko-o ger sk e dežele za vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum xa *se leto 13 gU\., za cutrt leta J gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa s* p« 10 kr. zh mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko veft, kakor poštnina zjiaia. Za o z|n anila plaćnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ć« se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi le ne vračajo. Uredništvo in u pr a vni stv o je v Rudolfa Kirnifta hiSi, „Gledaliska stolb**. U p r a y n i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo aaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Zs pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po p od ti velja: Zs vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravni&tvo „Slov. "Naročla*4, Iz državnega zbora. Na Dunaj i 17. marca. Tako nekako jesensko vreme, kakor včeraj, bilo je tudi v denašnji seji. Zbornica skoro do polovice prazna, na dnevnem redu pa sami predlogi, ki pri prvem branji nikogar ne zanimajo. Vender pa denašnji predlogi nemajo malo pomena za praktično življenje stanu uradniškega, tako zasobno-, tako državnouradniškega. Nadaljevalo se je namreč prvo branje Jaquesovega predloga, da se omeji ek-aekucija plač zasobno-uradniških ter dohodkov pokojnin itd., ki jih svojim članom izplačujejo zavodi in društva. Potem, ko se je ta predlog izročil justičnemu odseku, utemeljeval je dr. Krona-vretter svoj predlog, da bi se izdala s lu žbena pragmatika za državne uradnike in služabnike, ki ne pripadajo k sodniškemu stanu. Dosedanja pragmatika, je dejal, je absolutistična in uradniki trpijo po njej. Tri stvari so, ki se morajo urediti 1. kako dalječ Bega pokornost uradnika nasproti njegovemu višjemu; 2. morajo se zravnati pravice državnega uradnika z državljanskimi njega pravicami; 3. mora se določiti jamčenje uradnika nasproti poškodovanim in nasproti drŽavi. Sploh ne sme se mej uradnike uvesti strogi militarizem, n;ti dogma, da je uradnik v vsakem Blučaji kakor vojak brez ugovora poslušati dolžan. Kako je spiso-vati kvalifikačne razpreglednice, to se ne sme pustiti upravi, nego je določiti s postavo. Temu se je pridružil tudi baron Scharschmid, predloživši načrt postave o disciplinarnem postopanji z ne-sodniškimi državnimi uradniki in služabniki. Oba predloga sta se potem oddala posebnemu odseku s 24 članovi. Nekaj praktičnega, če bi se le zvršiti dalo, bi bila postava, kakeršno je danes predlagal poslanec Tausche, namreč proti p o nare nju živil. Sredstva proti samodelskim živilom ie treba rabiti iz zdravstvenih, gospodarskih, iz človekoljubjih in socijalnih ozirov. Predlagatelj zahteva, naj se v Avstriji založi zdravstveni urad s postajami za preizkuse van je živil. Tausche je napadal vlado in desnico, češ, da se ne menita za take popularne nasvete; na to strau mu je pritrkaval levičar Kinder-mann, da si ga je podpredsednik že iz kraja opomnil, naj o stvari 'govori in zavoljo tega bilo mej njima nekoliko „besed". Sploh pa se nam ne vidi prav, da desnica molči k takim očitanjem; tudi »prva branja" pridejo v svet in potem se res utegne soditi, da je vse le delo levičarjev, ker le levičarji govorijo. Predlog Tauschejev je oddan kazenskemu odseku; sicer pa imamo proti samodel-skim živilom dovolj kazenskih propisov, ki se ne izpolnjujejo. Konečno se je predlog Abrahamoviča, naj zeleznižniški odsek podatke iz tarifske enkete 1882 in 1883. leta dobro pretrese in predloge stavi o tarifstvu v prid domačega proizvodstva, odobril ter odstopil železniškemu odseku. Predlog je bil utemeljen z govorom, ki ga je desnica večkrat glasno pohvalila. _ Na Dunaj i 19. marca. Pri debcti o državnem proračunu za 1886. leto smo danes. Pričel jo je levičar dr. ti i g-ner in že njegov govor je pokazal, da tudi letošnja budgetna debata nema biti debata o budgetu, o razmerji mej dohodki in razhodki državnimi, o znižanji davkov in o odstranitvi državnega raka, zopet poskočivšega deficita, nego da je danes pričetek večdnevnega govorniškega boja mej levico z jedne strani in mej desnico ter vlado na drugej strani. Tudi letos, to je jasno, bode levica poudarjala svoj narodni in politični deficit, kateri je zakrivila po krivem dolžena vlada, desnica pa bode svoj deficit prikrivala, da bode tem laže branila vlado tujih, s primerno veheroenco uprizorjenih napadov. Tako je od leta do letal Narodi, katere reprezentuje dr-Žavnozborska desnica, ne morejo imeti polnega za upanja v to vlado, ki nič menj kakor prejšnje ne zahteva od njih, katerej je celo Še več žrtovati treba, ki pa ob vsem tem ne ustreza jako opravičenim željam, a vender mora desnica izražati to zaupanje, mora vladni sistem zagovarjati proti nera-škej stranki, ki od trte zvija svoje pritožbe! Nikjer se to nenaravno razmerje hujše ne čuti, kakor za nas Slovence in našo državno-zborsko delegacijo. Kjer so zastopi v naših rokah, tam moramo služiti vladi, braniti jo s parlamentarnim orožjem našega nasprotnika; izven zastopstva pa se veliko bolj ozira na nemške peščice, nego na nas, tako da bi vladno odgovornost mi mogli tirati pred se kot tožitelji, ne pa kot branitelji. Dela pa se narobe, to je zdrava politika. Kjer smo v manjšini, tam nas sploh ni; če smo, to smo in moramo biti za vlado. V jednej same j krono vini ima naše življenje nekaj namena, namreč braniti vlado; po drugih kronovinab ne-memo pravice živeti, ker se vlada lahko brez nas. Kateri izmej slovenskih poslancev tedaj more sedanjej vladi dovoljevati davke, izrekati jej zaupnico za dobro in koristno gospodarstvo, ako je količkaj sin svojega naroda, ako se količkaj spomina, kaj vse obsega mandat slovenskih njegovih volilcev. In vender je istina nenaravni položaj, da sedijo naši poslanci že sedmo leto mej podporniki vlade, da tedaj za budget morajo govoriti, ako sploh govoriti, svojo krit ko, svojo opozicijo proti vladi raz« odeti hote V Šel je, da bi klel, pa je blagoslavljal in narobe bi se reklo lahko danes o našem poslanci, g. Bo ž. Kaići, ki je za dr. Eignerjem iz-pregovoril prvi z desnice npro" budget. Kaj ga LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halevv; poslovenil Vinko.) Prvo poglavje. (DaUe.) a Gospa Scottova?" oglasi se Pavel de La-vardens. aJo li poznaš ?a vpraša ga mati. »Če jo poznam? Ne, ne poznam je I Ali bil tem pri njej na plesu pred šestimi meseci." „Pri njej na plesu V Pa je vender ne poznaš? Kdo pa je ta ženska?" „ Čarobna, mična, prekrasna, prečudna ženska? " „Je li tudi kakov gospod Scott?* „ Vsak ako, to Vam je velik, plavolas mož. Tudi on je bil na njenem plesu . . . pokazali so mi ga. Pozdravljal je po nameri na desno in na levo, a kazalo je, da se nič kaj ne zabava. Nas je pogledal, kakor da hoče reči: BKaj pa so prav za prav ti ljudje? Kaj pa delajo tu?tt Hoteli smo samo videti gospo Scottovo in njeno sestro, gospodično Percivalovo ... In bilo je vredno!" „Poznate li Vi Scottove?" obrne se zdaj gospa Lavardensova proti gospodu de Larnaku. „Da, milostiva gospa, poznam jih! Gospod Scott je neizmerno bogat Amerikanec, kateri se je bil lansko leto preselil v Pariz. Precej, ko sem čul njegovo ime, vedel sem, da mu nikdo ne bode kos. Gallard je bil že naprej poražen. Scottovi so si v Parizu takoj kupili hotel za dva milijona, poleg parka Monceau." „Res je, v ulici Murillovej," Pravi Pavel. „Saj Vam pravim, da sem bil tam na plesu. Bilo je to . . „Daj vender gospodu de Larnaku izgovoriti. Saj nam lahko (pozneje poveš o tistem plesu pri gospe Scottovej." »Komaj so si Amerikanci ustanovili v Parizu, že je jel od njih vreti pravi zlati dež. Kot pravim povišancem delalo jim je veselje, novce razsipati, kaker bi noreli . Njih ogromno imetje še nt staro; pravijo celo, da je gospa Scottova še pred kakimi desetimi leti beračila po ulicah New-Yorških." „ Beračila!" „Tako se pripoveduje, milostiva gospa. Pozneje se je omožila ter vzela tega Scotta, sina nekega New-Yorškega bankirja, in potem jima je dala neka dobljena pravda v roke ne samo milijone, marveč deseterne milijone! Nekje v Ameriki imajo srebern rudnik, pravi rudnik s pravim srebrom, rudnik z neizmernimi zakladi. No, saj boste videli, kakšna gizdavost pride ž njimi v Longueval! . . . Mi bo-demo reveži proti njim. Trdi se, da po stotisoč frankov izdajo na dan.tt »Take sosede imamo torej," veh gospa Lavardensova. „SreČolovka, — a to še ni nič; krivoverka, gospod abbe, protestantka!u Krivoverka! protestantka! Ubogi župnik! Na to je najprej mislil, slišavši besede: Neka Američanka, gospa Scottova! Nova grajska gospa ne bode hodila k maši. Kaj to, ako je beračila! Kaj je njemu za njene milijone! Ali ona ni katoličanka! Ne bode mogel krščevati otrok, rojenih na Lougue-valu, in grajska kapelica, kjer je tolikokrat služil sveto mašo, ima se premeniti v protestantsko rao-lilnico, kjer bode odslej slišati glas kakšnega kal-vinskega ali protestantskega pastorja. Sredi vse te osupelosti in skrbi bil je jedini Pavel Še vesel videti. „A to Vam bo divna krivoverka," dejal je, .ali prav za prav dve divni krivoverki! Treba je le videti ti sestri na konjih v gozdu Boulogneškem in za njima dva mičkena konjarja ..." t M .V* - i vzdržuje, da ni že pal mej opozicijo, da še dovo- j ljuje proračun? Poudarjal je, da upanje, upanje, } da se vlada konečno vender le ozre na slovenske j težnje, da se bodo ministri kot uradniki držali svoje i prisege, da bodo zvrševali postavo. Da je na Slo- i venskem uprava skoro povsodi še popolnem proti- j narodna, tedaj protipostavna, neavstrijska, to do- ; kazal je častiti naš domoljub danes, naštevši celo j vrsto najnovejših dogodkov, uradnih fakt iz zgodo- j vine štajerskih Slovencev. Gosp. Bož. Raič ima kot bontelj proti Štajerskim Nemcem težko stališče v državnej zbornici. Mnogo njegovih Btavkov je danes zadelo na srdito posmebljivost levičarjev; vedli so se na pol kot otroci, na pol kot norci. Odločnost glasu in odkritosrčnost gorečega narodnega prepričanja napravili sta na desnico jako dober utis. Ne znamo, ali se je kedaj v zbornici čul slovenski pregovor ; danes je gosp. Raič povedal, da „vrana vrani ne izkljuje očesa", rabil je tudi besedo „nemškutar", češ, da na Štajerskem Slovenec skoro ne dobi službe, če ni „nemškutar". Jako odločno se je nazadnje obrnil na adreso naučnega ministra, katerega pa v zbornici ni bilo; sklenil je, da bode svoje postopanje z vlado zavisno storil od tega, v kolikor se izpolnijo naše želje glede na šolstvo. Za našim poslancem govoril je „eontra" nemški Pemec Ilallvvich blizu dve uri. Naveliko veselje levice je v napadih na češkega namestnika in na Čehe posnemal slavnega Knotza. Kakšen je sedaj mej nemškimi nacijonalci fanatizem proti Čehom, to je jasno pokazal ta govor, najbolje pa stavki, ki so bolehali za neslanimi dovtipi. Da je vsa levica v tem solidarna, je sama dokazovala, ker je bila govora neizrečeno vesela. Sklep poročila ob 3. uri. Upisanih je na obeh straneh toliko govornikov, da bi bilo komaj, če bi budgetna debata trajala do Velike noči. Upisan je izmej Slovencev tudi g. Vošnjak, morebiti pride še danes na vrsto. Začetkom seje je ministerski predsednik grof Taaffe oficijalno naznanil odstop barona Pina, ter predstavil začasnega namestnika barona P u s s-walda. Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani 20. marca. Jedna skupina čeških poslancev je tega mnenja, da naj bi se §. 19. državnih osnovnih zakonov pri-dodal izvršilni zakon, da se tako urede Jezikovne zadeve. Nezgodovinski in protiustavni nemški jezik, naj bi se zavrnil, dovolile naj bi se nemščini nekatere predpravice pri osrednjih postavodavnih ;n upravnih uradih, urejenje jezikovnega vprašanja v posamičnih deželah naj bi se pa prepustilo deželnim zborom. Tak zakon bi morda Čehom res ugaja1, a mi Slovenci bi prišli z dežja pod kap. Od deželnih zborov v Celovci, Gradci, Poreči in Trstu nemarno pričakovati Slovenci pravice. Zato morajo naši poslanci odločno se upreti takemu zakonu, ki b' dal deželnim zborom kako večjo pravico zastran urejenja jezikovnih razmer. Boljše je, da ne dobimo nobenega novega zakona, kakor bi pa bil tak zakon. „Politik" misli, da desnica more samo zavreči Scharschmidov predlog. Poskus, ga kako zboljšati, „No, Pavel, povej nam, kar veš o plesu, o katerem si prej pravil. Kako si prišel na ples k tem Američankam?" „Sreča je tako nanesla . . . Okolo desete ure grem tja . . . a bogme! saj veste, da o sredah zvečer pri teti Valentini ne vlada kakova brezmejna veselost ... Bil sem tam jedva dvajset minut, kar opazim, kako se Roger de Puvmartin potuhneno umika. Doidem ga v predsobi. Pravim mu: Idiva skupaj nazaj. — O, jaz ne grem nazaj. — Kam pa pojdeš? — Na ples. — II komu? K Scottovim; greš li z mano? — A jaz nesem povabljen. — Jaz tudi ne. — Kaj, ti tudi ne? — Ne, z nekim prijateljem pojdein tja. — Ali tvoj prijatelj pozna Scottove? — Malo, a vender dovolj, da naju lahko predstavi . . . Pojdi torej . . . Videl bodeš gospo Scottovo. — Saj sem jo že videl na konji. — Na konji je zapeta do vratu. Nesi še vidil njenih ram, a te je vredno videti. Ta čas v Parizu ni lepših. — Šel sem torej na ta ples. Videl sem rudečkasto-plave lase gospe Scottove, videl sem njene bele rame, in upam jih zopet videti, ko bode na Lon-guevalu priredila prvi ples. „ Pavel!" veli gospa Lavardensova ter pokaže abbea. „Gospod župnik, prosim Vas odpuščenja, če sem kaj nedostojnega rekel. A jaz mislim ..." (Daljo prili.) bil bi danajsko delo. Nemci imajo še vedno tako večino v državnem zboru in nemško narodna zavest se je poslednja leta umetao tako vzbudila, da ni misliti pri sedanjih razmerah, da bi se oziralo na interese nenemških narodnostij. Pa tudi brez ozira na to, ni misliti, da bi se jezikovno vprašanje dalo na drobno rešiti. Razmere v posamičnih kronovinah bo tako različne, da bi se pokazale nepremagljive težave. Nekaj stotin paragrafov bi ne zadostovalo. Pri vsakem pravilu bi se moglo dovoliti nekaj izjem. Ko bi se odpravil §. 19., bilo bi treba na zbornično mizo položiti celo biblijoteko zgodovinskih in državoznanskih knjig. Moralo bi se vsa) za Češko ozirati na deželni red, za Galicijo na Dunajske pogodbe, za Dalmacijo na važne državne akte, katerih je omenil poslanec Pavlinović Ko bi se ta stvar hotela na drobno pretresti in proučiti, ne zadostovali bi nekateri meseci, ampak bi bilo treba več let ali več desetletij. Praktičen državnik se brez potrebe ne bode lotil tacega dela. Jezikovno vprašanje je popolnem urejeno s §. 19. ustave. V njem je izrečeno načelo, potem naj se pa pusti narodom boriti in sporazumljati se. Pri tacih vprašanjih ni misliti na kako kodifikovanje ampak morajo vkup delovati | potrpežljivost, čas, dobra volja, potreba in tradicije Arena je določena s §. 19 : jednaka pravica za vse; za vse mora biti jednako razdeljeno solnce in veter. Sedaj more le razumnost delovati in pripravljati pota zakonodajstvu. Vsak pošten Nemec mora spoznati, da ni treba nemščini zakonitega varstva, ker jo dovolj varuje potreba, ampak levičarji hočejo le nek krivičen dobiček. Češki poslanci so šli v državni zbor, ker so mislili, da se bode po ustavi zagotovljena jednakopravnost lojalno izvajala, kar se jim je tudi obetalo. Vseh sedem let neso predlagali kake spremembe ustave v avtonomnem zmislu, centralisti pa sedaj kar hočejo preineniti ustavo v cen-tralistično-i.emškem zmislu. Ko bi se to zgodilo, bila bi jedna najglavnejih pridobitev Taaffejeve vlade izgubljena, namreč popolnenje zbornice. Nadalje ta list pobija trditve nemških liberalcev, da §. 19 ne nasprotuje nemškemu državnemu jeziku, ker sicer bi mu nemški liberalci, ki so bili tedaj v večini, ne bili pritrdili Ta izgovor je prazen, ker se možje večkrat premislijo, ali jih dogodki silijo k drugačnemu postopanju. Schmerling je tudi bil odločno za centralizem, pa se je vendar sporazumel si dualizmom, Herbst je glasoval za direktne volitve, četudi se je nekaj lpt poprej izrazil, da se direktne volitve brez dovoljenja deželnih zborov ne morejo uvesti. §. 19. tudi niso izmislili še le 1867, ampak so ga vzeli iz ustavo s 25. aprila 1848. leta. Pritrdili so mu pa Nemci, ter so jih k temu prisilili dogodki iz 1866. leta. — „Narodni Listy" svetujejo češkim poslancem, da naj se pri obravnavah v državnem zboru semtertja poslužujejo češčine, in tako pokažejo, da je njih materni jezik jednakove-ljaven z nemškim, ne le na Češkem, ampak tudi na Dunaji. — Poljski listi pa pišejo, da bi Poljaki ne mogli drugače glasovati za Scharschmidov predlog, kakor če se gališkemu deželnemu zboru zopet da pravica voliti v državni zbor. Naravno je, da vsi listi ugibajo, kdo bode novi trgovski minister. Delajo se različne kombinacije. Mej družim se govori, da je grof Taatfo povprašal grofa Coroninija, ali bi vsprejel portfelj trgovskega ministra, in mu je poslednji odgovoril, da ne. Nadalje se omenja dvorni svetnik v pravosodnem ministerstvu, ki poučuje tudi na orijental-nej akademiji narodno gospodarstvo. Ako se ta vest obistini, dobili bi v malo tednih dva ministra, ki sta predavala na orijentalskej akademiji. Govori se tudi o baronu Sch\veglu. Čehi žele. da bi bil novi minister kak Čeh, čemer pa najbrž grof Taaffe ne bode ustregel. Nek Dunajski listf misli, da Be novi trgovski minister še ne bode tako hitro imenoval, ampak bode baron Pusswald več mesecev, morda celo več let vodil trgovsko ministerstvo, ne da bi bil imenovan ministrom, ravno tako kakor vodi baron Pražak pravosodno ministerstvo. Ta vest bi se nam v jednem oziru zdela precej verojetna, kajti s tem bi se grof Taaffe izognil neprijetnosti, ki bi jo imel z izbiranjem novega ministra. Kakega odločnega desničarja ne mara poklicati, da bi se ne izneveril svojej dosedanji politiki, ako pa pokliče koga druzega, bi se pa zameril desnici. A baron Puss-wald je že star in služi že 40 let, ter je že prosil, da se dene v pokoj, zato dvomimo, da bi dolgo vodil trgovsko ministerstvo, ampak bode grof Taaffe moral kmalu poiskati druzega. * jim-u i minister baron Gautsch hoče omogočiti ustanovitev druge rusinske gimnazije v Galiciji, najbrž v Przemislu in rusinskih paralelnih razredov na jednej gimnaziji v Bukovini, najbrž v Črnovicah. „Narodni Listy" priporočajo, da bi se pošiljale peticije na državni zbor, da bi se zakon o narodnem opoleeiij i tako predelal, da bi se narodno opolčenje vsake dežele smelo sklicati samo s privoljenjem deželnega zbora. Narodno opolčenje bi moralo biti organizovano na podlagi avtonomije ter bi se smelo praviloma rabiti le v dotičnej deželi, izjeme bi smeli dovoljevati deželni zbori. Ozirati bi se bilo pri organizaciji narodnega opolčenja posebno na narodnost. Češko opolčenje bi moralo imeti češko upravo, češko komando, češke barve in češki deželni grb. Sicer pa misli ta list, da bi bilo dobro, da bi se počakalo, kako bodo Madjari organizovali svoje narodno opolčenje. V na nje države. Ito4gar«ki knez je ugovarjal, da bi bil le za pet let imenovan vzhodnorumelijskim guvernerjem zategadelj, ker se je nadejal, da ga bode podpirala Anglija. Gladstonova vlada se pa v balkanskih zadevah ne drži popolnem Salisburvjeve politike in naročila je svojemu zastopniku v Sofiji, da naj skuša pregovoriti bolgarskega kneza, da odstopi od te zahteva. Knez Aleksander ne zahteva vsekako dosmrtnega guvernerstva, ampak bil bi zadovoljen tudi s petletnim, da bi le njega podaljšanju ne bilo treba pritrjenja vseh velevlasti), tedaj tudi Rudije. Boji se, da bi čez pet let Rusija kaj ne ugovarjala podaljšanju, kajti ruski car ga še vedno črti. Knez se pa tudi premalo ozira na želje Rusije, ki je osvobodila Bolgare, vsekako hoče biti od ruske vlade popolnem nezavisen. To se razvidi iz nekega poročila iz Sofije o poslanstvu generala Kaulbarsa. Poslednji se je nekda prizadeval pregovoriti kneza, da bi prosil za ruskega vojnega ministra in ruske častnike. Knez mu je odgovoril, da mu vojnega ministra ni treba, ker je on sam vojni minister; ekse-kutivni organ mu pa mora biti zanesljiv in udan mož. Ruski častniki so se pokazali dobre inštruktorje in bi je tudi sedaj vsprejel, a bi morali ue-hati biti Rusi, ko bi ustopili v bolgarsko službo. Zopet se govori o odstopu Mrbnkega ministarstva. Garašanin je v poslednjem ministerskem sovetu razložil notranji in vnanji položaj in se iz-I javil, da je najpametneje, ako ministerstvo da svojo j ostavko. Prijatelji Garašaninu svetujejo, da bi še i ostal, a on neče nič slišati o tem. Orki zopet bolj rožljajo s sabljo. Poveljniki ! vojev so se sešli v Atenah in se posvetujejo o stanji vojske in daljšem oboroževanji. Od izida tega po-■ svetovanja je zavisna daljša grška politika. Zdravje ruskega ministra notranjih zadev se je nekda zopet shujšalo in govori se že, da bode zopet za nekaj časa odšel na svoja posestva. Baš sedaj se pa ruska napredna s.ranka začenja bolj gibati. Katkov v svojem nazadnjaškem listu kaže i bojazen, ker tudi pri dvoru naprednjaki dobivajo i vedno večjo veljavo. Odločen pristaš naprednjakov je finančni minister Bunge. Konservativci so se že mnogo prizadevali, da bi spodrinili tega moža, pa vse zaman. Katkov je pri vsakej priložnosti napadal njegovo finančno politiko. Nedavno je v državnem svetu tajni sovetnik Aboza jako odločno zagovarjal Bunge-jevo finančno politiko in reakcijonarci so morali marsikatero grenko slišati. Katkov se je vsled tega govora preveril, da Buugeja ne bode moč izriniti z njegovega mesta in zategadelj ga sedaj skuša pridobiti na svojo stran. Nagovarja ga, da bi se popolnem odločil od naprednjakov. Najbrž se Katkov zastonj trudi, da bi premenil Bunge-jevo mišljenje. i Ob obletnici Pariške komune navstali so v i Llittichu na Belgijskem resni nemiri socijalistov. j Delavci so razgrajali po ulicah, ulomili v prodajal-i niče in ropali. Le z velikim trudom je policija napravila red. Več sto razgrajaleev so zaprli. Mej predsednikom severoamerišklh držav in senatom navstal je resen koflikt. Predsednik je odpustil mnogo republikanskih uradnikov in je namestil z demokratskimi. To sicer v Ameriki ni nič novega. Vsak predsednik skuša odstraniti njemu nasprotne uradnike iu je nadomestiti s svojimi privrženci. K temu silijo demokrati sami predsednika, kajti mnogi so samo zato demokratsko volili, da dobe kako državno službo. To pa ne ugaja senatu, v katerem imajo republikanci večino. Zahteval je že večkrat od vlade pojasnil, zakaj se je ta ali oni uradnik odstranil. Vlada pa ni dolgo nič odgovorila. Pred nekaterimi dnevi je pa Cleveland poročil senatu, da ga nič ne briga, zakaj se odstavljajo uradniki. To je njegova stvar, in dokumente, ki so dali povod, da se je odpustil kak uradnik, sme tudi uničiti, če hoče. To je pa jako razdražilo senatorje in časniki sedaj ugibajo, ali bode senat tožil predsednika ali ne. Dopisi. Iz Ljutomera 18. marca. [Izv. dop.] Ljutomerska volitev občinskega zastopa, ki se bo zopet 24. t. m. vršila, dobila je po tem, da jo je Graška Tagespošta že trikrat na čelo svojega lista postavila, neko posebno pomenljivost. Mi Slovenci tukaj smo v tej reči svojo dolžnost storili; naklepe nasprotnikov smo dozdaj še srečno s postavnim orožjem odbijali: ali nam bo sreča tudi na dan volitve ugodna, danes še ne vemo. Da nam uradni-štvo po Bvoji večini ni prijazno, to občutimo, in nas tembolj boli, ker smo Slovenci dobročuteči vse storili, s čimer bi si zaupanje in naklonjenost svojih predpostavljenih dosegli in ohranili. Noben uradnik, bodiBi tega ali onega mišljenja, ki je tukaj služboval, Ljutomera brez ugodnega spomina dozdaj še ni zapustil. Gospodu c. ki. glavarju Trautvetterju nasproti smo z ozirom na njegovo starost in že dolgoletno službovanje tako popustljivo in obzirno zmiraj ravnali, da smo že skoro sami sebe zatajili, in zdaj nam on z vso svojo uradniško avtoriteto hudo nasprotuje. Gospoda 'c. kr. okraj- Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 64. 20. marca 1886. nega sodnika spoštujemo kot pravičnega in za svoj poklic zelo unetega in Izobraženega uradnika; vendar nam ne more biti prijetno, da bi on, ki more tukaj naj več slovenskim strankam pravico krojiti, v Ljutomeru hotel velikonem&ke interese zastopati, saj vendar nema nobenega uzroka nas Slovence za same bedake zmatrati, da ne bi bili zmožni občinskih stvarij, ravno tako, če že ni bolje, opravljati, kakor dozdanji privilegovani očetje. Njegovo spoštovano ime bilo je že mnogo v volilnih listih pre-metavano, in nam bi bilo res ljubo, če bi že bil jedenkrat vsemu temu konec Ako pa hočejo naši nasprotniki do skrajnosti iti, bomo se tudi mi za svojo obrambo Še nadalje postavnih sredstev posluževali, ker vse točke volilnih spisov še vedno neso dovoljno pojasnjene. Od tistega gospoda uradnika pa, ki se je pri nekej priložnosti izrekel, da se hočejo tudi najslabejših sredstev posluževati, samo, da še takrat zmagajo, ne bomo nič govorili, ker si mislimo, da je te besede le „iuror teutonicus" pouzročil. Drugi morajo pa na povelje ubogati in mi jih obžalujemo, posebno, če občutijo, da 'S svojim ravnanjem pomagajo Slovence zatirati. Goapodoma: R. Kotniku in Duboisu in še drugim pa na uho povemo, da na svetu vse mine in tako bode tudi zdanjemu prilizavanju kmalu po volitvi konec, in potem bodo še le prav občutili, kako je dobro, če Slovenec od katere strani kakšen novčič prinese. Slovenci pa bodo vendar jedenkrat tudi tako pametni postali, in si bodo premislili, kdo jim je prijatelj in kdo nasprotnik, in se bodo po tem tudi ravuali. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Gospod Fr. Vodopi-v e č, c. kr. profesor na učiteljišči v Gorici in okrajni šolski nadzornik za Goriški, Tolminski in Sežanski politični okraj, povzdignen je v VIII. Č n. — Gospod c. kr. profesor Anton Riedel iz „službenih ozirov" iz Rudolfovega premeščen v'Kočevje, Čuje se, da zategadelj, ker ni zmožen slovenščine. — (Gosp. Rudolf grof Pace,) o katerem smo zadnjič poročali, da je imenovan okrajnim glavarjem na Štajerskem I ' določen je za Radgono. Okrajni glavar v Radgoni gosp. dr. Evgen Ne toli czka pa je premeščen kot okrajni glavar v Celje. — (Dramatično društvo) imelo je včeraj dopoludne ob 11. uri svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan: Obširneje poročilo pridržimo si za prihodnjič. Za danes naj zadostuje resultat volitve. Izvoljeni bo: Predsednikom dr. Ivan Tavčar, blagajnikom dr. Josip Stare. Odborniki: Ivan M urnik, dr. Karol'B le i wei s Trsteniški, Luka Pintar, Anton Jeločnik, Makso Pleterš-oik, dr. Ed. Volčič, Ignacij ValentinČič, Fran Leveč, Srečko Stegnar. — (Jurčičev večer.) Redke so take veselice, kakor je bil Jurčičev večer. Ni bilo velikih priprav, ne velike reklame in vender je bil večer tako lep, tako srčen, da ga je bil vsakdo vesel in ga nekateri gospodje niti prehvaliti ne morejo. Udeležilo se ga je 72 gospodov, katerim je predsedoval g. dr. Vošnjak, ki je bil prvi to misel sprožil. Mej udeleženci bilo je 13 doktorjev, 12 profesorjev, devet mestnih odbornikov, veliko uradnikov, meščanov in trgovcev. Prvi govor imel je dr. Vošnjak, ter risal in ocenjeval Jurčiča in njegovo delovanje. Govor vsprejel se je z veliko pohvalo in živahnim odobravanjem. Priobčili ga bodemo v prihodnji številki, v kateri bodemo sploh obširneje poročali. Gosp. prof Leveč čital nam je potem o Jurčiči tako korenito in zanimivo, da smelo trdimo, da lepšega berila v Slovencih še nesmo čuli. Potem je dr. Vošnjak čital iz svojih .Spominov na Jurčiča" 1. Jurčič v Mariboru, 2.'Jurčičeva bolezen in smrt; za njim pa sta priobčila gg. D r e n i k in dr. Z u p a n e c zanimive epizode iz Jurčičevega življenja. Ostali del večera bil je odločen petju, katero je bilo ta večer posebno krasno. Pevcev ni bilo veliko, a o njih bile so umestne besede: »Malo nas je, a smo ljudi", kajti bile so zastopane najboljše moči, kakor: Meden, Drenik, Štanitar, Nolli, Paternoster itd. Gospod Meden bil .je posebno dobro razpoložen in peval je kvartete in samospeve, pri katerih ga je na glasoviru spremljal gospod F o ers ter. Da je pel izvrstno, je ob sebi razuraevno, to pričala je tudi burna pohvala in kdor ga je čul, ne bode nam ugovarjal, marveč nam pritrjeval, da je gospod Meden še vedno najboljši tenorist v Ljubljani in sploh na Slovenskem. Izmej napitnic omenimo one ne razne Josipe, katerih imendan je bil drugo jutro, na g. Foersterja itd. Ves večer bil je jako zabaven, dostojen prvega našega pripovedovalca, nepozabnega Jurčiča, dostojen pa tudi pisateljskega podpornega društva, katero je slaveč Jurčiča, proslavilo tudi sebe. — (Umrl) je dne 18. t. m. v Celovci c. kr. nadlogar v pokoji, Gašper K a m p t n e r, 80 let star. Pokojnik je služil več let pri bivšem guberniji v Ljubljani kot gozdarski koncipist, pozneje je služil na Štajerskem in v Istri. Bil je aktiven več ko 40 let, vedno marljiv uradnik in izboren narodnjak. Lahka naj mu bode zemlja! — (Umrla) je v četrtek popoludne v Ljubljani g. Marija Anfossy, učiteljica francoščine, v 81. letu svoje dobe. — Ko smo že sklenili list, donesla se nam je govorica, da gospa Anfossv ni umrla naravne smrti, ampak je bila otrovana. Je I i sama vzela strup, ali bila otrovana, pokazala bode preiskava. Pogreb, ki bi imel danes popoludne se vršiti, se je nekda ustavil. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 24. t. m. ob 6. zvečer s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve, mej temi volitev jednega poslanca v mestni stalni zdravstveni svet. Po pravilih se zahteva navzočnost vsaj 12 Članov. B. Predavanja: 1. dr. GregoriČ „abortus v zgo dovinskem pomenu." 2. J. Maver iz Planine „o davici". 3. Vladni svetovalec prof. dr. A. V a 1 e n t a: „porodniška poročila s demonstracijami." Po seji se snidejo društven« k i v restavraciji južnega kolodvora. — (Glasbeno deklamovalsko akade m i jo) priredili so včeraj zvečer pripravniki in pripravnice pod vodstvom svojih učiteljev gg. A. Ned-veda in H. Gerstnerja v telovadnici tukajšnjega učiteljišča. Uspeh bil je sijajen. Vse, deloma jako težavne točke izvajale so se s toliko preciznostjo, da bo je mnogobrojno občinstvo kar čudilo ter kljubu velikej vročini z vedno jednako pozornostjo poslušalo vse točke jako razsežnega programa. Mešani zbori, moški zbori, deklamacije, godba in sviranje na klaviru, vse bilo je izborno in svedočilo o velikej marljivosti pripravnikov in pripravnic in o izrednih uspehih učiteljev. Videlo se je, koliko doseže učiteljska moč, kakeršna sta gg. Nedved in Gerstner. O vseh točkah programa ne moremo podrobno poročati, tudi ne tako, kakor bi zaslužile, zatorej naj zadostujejo nekatere opomnje. Izmej zborov zanimale so nas posebno Nedvedove skladbe, ker jih je sam dirigoval. „Domovina" je izmej njegovih prvih slovenskih skladeb. Včeraj pela se je tako vrlo, da se nam je zdelo, da jo čujemo prvikrat, akoravno ima svojo petindvajsetletnih že za seboj. Še bolj pa sta nam ugajali nVojaci na poti" in „Nazaj v planinski raj", ker so se baš pod vodstvom Ned-veda samega, odkrile vse krasote divnih teh skladeb, pri katerih človek ne ve, komu bi dajal prednost, pesniku ali pa skladatelju Strokovnjak pevec dejal je, ko se je odpel zadnji imenovanih zborov: .Nazaj v planinski raj" je brez dvombe najlepši slovenski mešani zbor!" Izmej deklamacij omeniti je „Jeftejeva prisega", katero je bil prevzel gosp. Felician. Izvršil jo je izvrstno. G. Rus pel je arijo iz Havdnove „Schopfung" na veliko pohvalo. Krasni spol pa je pokazal svoje najboljše moči v Abtovem .Rothkappchen". Ne le da so se zbori peli z veliko dovršenostjo, nastopale so po vrsti go-spice Moos, Schmiedt, Schubert, Suva in vsaka je pela svoj solo z veliko sigurnostjo. Vse pa je nadkrilila g. S u v a s svojim zvonkim glasom in s svojo posebno bravuro. G. Rise h ner jeva dekla-movala je vmes stihe, ki vežejo posamične dele. Deklamacija bila je vseskozi vzgledna. Zadnja točka bil je zbor iz Beethovenovega oratorija , C bris us am Oelberg", pri katerem smo se prepričali, da so pevci in pevke tudi tako težavnej skladbi kos. Občinstvo bilo je z akademijo izredno zadovoljno ter izražalo svoje veliko priznanje pevcem in pevkam, posebno pa g. Nedvedu in Gerstner ju. Okon-čevaje kratki ta; popis, radi priznavamo, da je tako lepega užitka že dolgo nesmo imeli, kakor včeraj in da menda govorimo vsem poslušalcem iz srca, ako izražamo željo, da bi se včerajšnja akademija ponovila. — (Iz Ljubnega na Gorenjskem) se nam piše: Že pred 18 leti sezidali smo lepo in prostorno šolo ob občinskih troških. A kaj nam po maga poslopje, ker že dve leti in 20 dni j nemarno učitelja. Poslopje je vse v redu, pa mora stati prazno, ko bi vender otroci imeli časa dovolj, hoditi v šolo. Čas in starost gresta naprej, uk pa zaostaja. Prosimo šolska oblastva, da nam vender preskrbe' učitelja, ker ga že težko pričakujemo. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 20. marca. Danes prvi izmej desnice govoril Vošnjak ^poldrugo uro o ger-manizatorskih šolah na Štajerskem, o slovenščine nezmožnih političnih uradnikih, o sestavi Celjske porote in o kmetijski družbi. Levičar Menger napadal pravo in sestavo budgeta. Grof Dzieduszycky z desnice govoril o kmetijstvu. Šuklje bode v specijalne) debati za slovenski pouk in za dolenjsko železnico govoril. Dunaj 19. marca. „Politische Correspon-denz" potrjuje, da je ravnatelj poštno-hranilnega urada, sekcijski načelnik Coch, dejan na dopust. Dunaj 19- marca. Naredba trgovinskega ministerstva o organizaciji in o delokrogu poštno-hranilnega urada se je na podlagi naročila cesarjevega s trgovinskega ministerstva naredbo iz dne 18. marca razveljavila. Luttich 19. marca. Povodom obletnice Pariške komune bili so izgredi socijalistov. Plenili so po kavarnah, pobijali okna in razbili vse prodajalnice v Leopoldovi ulici. V tolpah razsajali so po mestu, kričeč: „Doli s kapitalisti, doli z meščani! Policija in meščanska straža delali sta z orožjem red. Veliko osob je ranjenih, okolu 100 osob zaprtih. London 19. marca. Včerajšnji pogovor mej Gladstonom, Chamberlainoin in Tre vezanom ostal je brezvspešen. Odstop (Jhamberlaina in Trevelvana se ne bode mogel zadržati. Razne vesti. * (Statistika jezuvitov.) General jezovi-tov obelodanil je zanimive statistične podatke o svojem redu. Iz jezuvitskega, že 350 let obstoječega iu sedaj po vesoljnem svetu razširjenega reda izišlo je 248 svetnikov, L500 mučenikov, 13 papežev, 60 kardinalov, 4000 nadškofov in škofov in 6000 publicistov. Sedaj broji ta red 2500 misijonarjev. Število knjig, katere so do zdaj spisali jezuviti, presega več milijonov proizvodov. — „Die Menge macht es* pravi Nemec. — Poslano. j Odprti listek slavnemu uredništvu Slovenskega Naroda I" Ker se moj govor iz seje državnega zbora od 12. t. m. po nekojih časnikih in menda tudi po privatnih listih zlobno zasukava in tendencijozno pači, mi moja politična poštenost naklada dolžuost, slavno uredništvo prositi, da celi moj govor, proveden po stenografičnih zapisnikih v ^Slovenskem Narodu" ponatisniti izvoli. Tega mi slavno uredništvo odbiti ne sme, ker je ta pot jedina za moje opravičenje!*) Naj čitalci in naj osobito moji vo-lilci izvedo kaj in kako sera govoril ter poslednji iz vsebine govora sami presodijo, jeli se izraženi moji nazori z njihovimi strinjajo. Mislim pa, da ne bode nikdo, ki objektivno in brez o sob nega na-sprotstva sodi, v celem govoru našel ni jednega stavka, kojega ne bi tudi sam podpisal in odobril, izuzemši morda onega, ki govori o „parlamentaričnej nestrpljivosti", nad naterim se češki gg. poslanci spodtikajo; to pa jaz sam obžalujem, ker gotovo, ko so mi one besede iz ust ušle, niti v sanjah ne bi bil mislil, Častite gg zastopnike češkega naroda, kojih uzorno domoljubje nad vse spoštujem, žaliti. V ostalem pa konstatujem, da akoravno pri svojej izjavi naročitoga pooblastila od drugih slovenskih poslancev imel nesem, sem v svojem govoru vender le stal na stališči našega Hohenvvar-tovega kluba, pri kojem smo vsi takrat navzoči slovenski poslanci, namreč gg. grof Hohenwart, dr. Tonkli, Šuklje in jaz v formalnem oziru govorili za to, da se jezikovni predlog in načrt za daljne poslovanje odseku izroči. Moj govor je pa tudi le na to meril, in sicer iz ravno onih razlogov, koje sem jaz v klubu na-glašal; da pa jaz kot pooblaščenec v imenu druzih slovenskih poslancev govorim, tega nikdar poudarjal nesem, ampak hotel sem le stališče iu nazore onih gospodov, s katerimi bodem v soglasji glasoval, (»značiti in s tem svoje glasovanje opravičiti. Naj torej slovenski svet sam sodi, je li bilo politično umestno in potrebno, potegovati se za to, da se poskusi osnovati jezikovno postavo. Da bi naj se sprejel Scharschmidov načrt, mi ni nikdar v misel prišlo priporočati, in torej je tako tolmačenje in zasukavanje, kakor ga „Slovenski Narod" v uvodnem članku od 15. t. m. poskuša, le *) Odkloniti bi ž« biti smeli, a tega nemim storili, d* se nam ne bode očitalo, da nesmo objektivni. Ured. .3i OS M neosnovano, izvirajoče iz osobnih razlogov ; *) ker ko bi mi bilo ob onej stvari danes vnovič govoriti, bi popolnem soglasno govoril, kakor o zadnjej priliki, in to poleg mojega živega prepričanja v blagor naroda in za krepko obrano njegovih svetih pravie ! Dovolite, da ovim vrsticam dodenem iziaze osobitoga poštovanja. Na Dunaji 16. marca 1886. Jakob llrt'ii. _ drž. poslanec. *) O osobnih razlogih uiti govora ni. Nuni je le za stvar. Uredn. Uspešni pokladkl. Odprte rano vsake vrste, pri sajene otekline, ulrsa ozdravi naglo Moll-ovo „ F r i n c o-sko žganje in sol". V Bteklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in e. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tnchlauben 3. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (20—2) Kdor »e •»<»ji nirtvoudov ali katerega je že zadel, ali pa boleha na navalu krvi, omotici, udotrpu, ali ne more spati ter ima bolne živce, naj si naroči knjižuro „Ueber Schlagfhiss-Vorbeugung und Hei-lung", 5. izdaja, ki se zastonj in franko dobi od pisatelja bivšega deželnobrambovskega batalijonskega zdravnika Kom. W eissmann-a v Vilshofen-u, Bavarsko. 38—5) Tujci: 19. marca. Pri ,^.mi: Frledenstein z Dunaja. — Pernffutti is Trsta. — Stuckhard z Dunaja. — Bolla iz Karlovca. — Farber, Baum z Dunaja. Pri *v -1 i' i: Goldman, Bauer z Dunaja. — Steiner iz Gradca. — Rosinger iz Trsta. Tržne ceu<* > IJul*IJ«*iisi dne 20 marca t. 1. ---------- kr. Speh povojen, kgr. . kri Pšenica, hktl. . . . 7115 — 72 Bež, • • • P 69 Surovo maslo, „ — ."0 Ječmen, 5120 Jajce, jedno .... — 3 OveB, ■' . 'i 0 ' P * * * 325 Mleko, liter .... 8 Ajda, 406 Goveje meso, hgr. — 64! Proso, 1 f> . • « 569 Telečjo „ \ „ -T— 60' Koruza, ■ ... 5 20 Svinjsko „ „ — 56 Krompir, » ... 4 J<» Koštrunovo „ „ - 3o Le6a, M ... 8 50 - 60 Grah, 8 60 - 1 Fižol, . 1 9 9 _ Seno, 100 kilo . . 2 15 Maslo, kgr. . — 90 S lam.., „ „ . . 2 15 Mast, n — 78 Drva trda, 4 □ .notr. 7 50 Speh friien, „ — 60 „ mehka, „ „ 5 50 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. ii 19. marca. 18. marca. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735-73 mm. 73638 mm. 739-14 pa, — 2-4-C 5 6UC 2-6° 0 brezv. si. szli. si. zah. megla d. jas. d.JKS. 0*00 »«, 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740-11 mm. 740-08 mm. 740 76 m«. 10° C 5-6° C 0 8° C si. szh. si. vzh. si. svz. obl. obl. d. jas. 0'OOmm. nonnalom. ID-o-naJslsa, "borza, dne 20. marca 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo ) Papirna renta Srebrna renta Kreditne akcije..... London . . .......... Srebro.......... Napol. ......... . . C. kr. cekini.......... Nemške marke . . 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrska zlata renta 4°/„ , papirna renta 5°/0 69/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5% 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V,°/C zlati zast listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke .... 100 gld. Rudolfove srečke ... 10 P Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v 85 gld. 70 kr. 85 85 114 n 45 _ 101 N 95 r. 877 ■ ii*. '' 1) 301 fl 40 123 75 »i — n — II 9 n 98V, n 5 n 92 n 61 n 60 129 t 50 n 171 — • 104 10 ■ 95 60 ■ lfH ■ — 116 * 75 126 76 118 — "08 — 179 r.o 20 25 118 20 205 50 Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se o bolezni in smrti mojega nepozabljivega soproga, gospoda IVANA LAVRENĆIĆA, tako blagodejno spominjali in v tolikem številu spremili preblagega k poslednjemu počitku, posebno so darovateljem prekruHnih vencev, slavnemu društvu c "iT: 1111 i i v Postojni in g-g. gasilcem (Muškim, kakor tudi gospodom pevcem za giuljivo petje izreka najtoplejšo zahvalo (178) žalujoča Leopoldina Lavrenčič roj. Vičič. V Pob toj ni 18. marca 1886. Posestvo s hišo (179-1) je pod dobrimi pogoji iz proste roke na proda|. — Več o tem se izve Kolodvorske ullee *t. 12 ▼ LJubljani. P. u. občinstvu naznanjam, da bodem pri Codellovem gradu v nedeljo dne 21. t. m. začel točiti izvrstno novo radece vino liter 25 kr. in rumeno po 32 kr. liter. jJ*W Dobe so tudi mr-asl** jedil ti. ,j§^| Za mnogobrojni obisk se priporoča (180—1) Ilija Predovič. V zalogi klobukov ANTON KREJCI, na Kongresnem trgu na voglu Gledališka nllc, M dobe najfinejši in najnovejši klobuki sza, grospočLe in. dečke, kakor tudi (161—3) civilne in vojaške kape v bogatej Izberi in po nizkih oenah. (318—48) lOzdr.-ivlja kakor je razvidno i?, zahvalnih pisem lin zdravniških spričeval bolezni v želodcu in I trebuhu, buđenje, krč, želodečno In premen-I javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, j migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatejj po pošti v škatlicah I po 12 steklenic za 1 gld. 36 novo. I Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenici 10 novo. Varstvena znamka. AYALA & Ca Glavna zaloga v Izubijani pri g. PETER IANSMH u. Na Siva večja zaloga i zboljšanje šivalnih strojev. Resolvirno milo, izumljeno in napravljeno od Frana Pichler-ja, e. k. živ. nadzdrarnika v avst.-oger. vojski, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjib poškodovanjih konj in goved. Večkrat odlikovano s častilnimi spričevali, zahvalnimi in priznaluimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih društev in zavodov ter mnogćhrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael Kastner, Viljem Mayr, Josip Scbdafer. (136—4) zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. poskušuju postajo za vina v Kloster-m uburgu jako dobra, prava malaga, jiiko dobro krepftilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pniiiii nj kanja krvi in slabemu želodca izvrstno upliva. V '/t V* originanih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko sivi viski: hm.(Mim; z vixo.ti DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld« 2.50 in 1.80. 3lv£ed.a.ei».slea. :m.a,lag-et,, ».ara/vn-a, carte "toletrLClie »/, steklenice gld. *.—, Va steklenice gld. l.lO. Dalje razna fina Inozemska vina. v originalnih steklenicah in po originalnih ceuab. V LJubljani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, Wilh. Mayr, lekar, L. Weuzl, prodajalec delikates, Gustav Treo, prodajalec špecerijskega blaga. V Krauji: pri gospodu Fran Dolenz, trgovec špecerijskega blaga. V Iioki: pri gospodu Jurij beisinger, trgovec špecerijskega blaga. Na Bledu naježeni (zdravilišče: pri gospodu Oton \Viillling, prodajalec delikates. (77—4) i strojev. JAN. JAX, Iijul»l jami. HOTEL EVROPA. Na meaeeue obroke po 4 do O glđ. (618-39) Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno. Komija z dobrimi spričali vsprejme takoj v prodajalnico z mešanim blagom (176—1) Iran majaron v Borovnici. Oznanilo. Visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko je z odlokom dne 17. marca 1886 št. 2868 dovolila, da se semenj, kateri je bil na dan 15. marca t. 1. na Vrhniki določen, na dan 27. marca letos preložt. Županstvo 11» Vrlini dne 19. marca 1886. (176—1) P. Lenassi. Nizozemsto-ameristo panrišlo društvo. K*ntrt>siionit'an<» nit c. 9er. nt sttijtk*' rlatte. DIREKTNA vožnja vsak teden s poštnim parni kom I. razreda. BOTTERDAM A M N T K K H A Iti NEW-Y0RK Od.la.od. yr © o "b o t o. Najhltrejia vožnja. 3STa,J-nižjo cone. Izvrstna brana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove ravnateljstvo v Rotterdamn in njega generalni agent j. d. 1VKINZ, špediter, I., Augustengaita«, IMiuaj (71«—5») Italijansko kraljestvo. Velika italijanska NARODNA LOTERIJA Avtorizovana z zakonom kraljeve vlade z 28. oktobra 1886. Pod visokim pokroviteljstvom Nje veličanstva kraljice italijanske. Pod visokim pokroviteljstvom Nje veličanstva kraljice italijanske. Prvo žrebanje dne 31. marca 1886. 3 žrebanja s 2396 dobitki. Glavni dobitak lir (frankov) I sto tisoč. I !L Seznam dobitkov: Frankov 1 a 100000= 100000 la 40000= 40000 25000= 50000 i>ooo= 5000 2500= 5000 1000= 4000 500 = 2 0 0 0 ioo= 8000 20= 46000 dobitkov v zneska 2 60000 Dobitki se izplačajo v kovanem denarji. — Italijanska vlada je dovolila s pooblastil-nini dekretom samo 200.000 srečk prodati v inozemstvo, a jih je tvrdka, ki je prevela razprodajo, samo 50.000 odločila za Avstro-OgerBko. Originalne srečke, podpisane od delegri-ranoa italijanske vlade, nadalje kolekovane od prefekta v Genovi in kontrasignovane od de-legirauca Rimskega, prodajajo se po Iran h 1.35 = 65 fer. komad. Te srečke so v treh barvah, in Bicer bele, ru-deče in zelene. Da se bolj gotovo kaj zadene, je najbolje, da 8e kupi od vsake barve jedna Breoka. Vsake j naročitvi je pridejati 75 centimes = 32 krajcarjev za poštne, stroške in poSiljatev zrebaluih seznamov. Poslednji, ki se bodo objavili v večjih listih Avstro-Ogerske, prodajali se bodo tudi v Avstro-Ogerskej po 5 centimes = 3 krajcarje. Prosi se poslati znesek po poštnej nakaznici ali v priporočenem pismu do 30. maroa 1880 /.večer samo na tvrdko Banca Fratelll Crooe fu Mario, Ctenua, katera je jedino in oficijaluo pooblaščena za prodajo srečk na debelo in na drobno. Za plačilo joinljft se tudi poštne marke, kuponi in baukovci vseh dežel. Pisma pridejo v Genovo v 24 urah. Prodajalci dobe rabat. (177) SIMON KUKECl piTTOTTSir v Žavci v Savinskej dolini, priporoča svoje izvrstno, preokusno marčno pivo v sodčkih in steklenicah tef zagotavlja č. naročnikom natančno, ročno in pošteno postrežbo. (170—1) astna skušnja Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil prot' revmatizmu ali bolečemu trganji po udih, kupi naj za 40 kr. steklenico ^ prl«tne»r» i PAIN-EXPELLER H t. morskim iiinckiim, It- «, Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vBpehi jamčijo, da so 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi se skoraj v vseli lekarnah*. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlatem lovu v Pragi, Staro mesto. * V Ljubljani: E. MirBchitz, lekar. V Mariboru: J. W. Konig, lekar. («13—22) r Samo K'4*atl družiti stranij ponujajo so ure z OVttrilUI nibalom z budilom po gold 210 in take ure z nibalom v tuko imenovani remontoir-obliki po 285, pa to ju le navadna Bleparija, kajti nikakor se ne dajo primerjati tej uri in p. n. občinstvo se v lasi-uom interesu svari pred nakupovanjem tacib ur. LIPPMANN-OVI KARLSBADSK1 ŠUMEČI PRAŠKI izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnita produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. Slast vzbujajoče. : Vade ni cen m -! Za prebavljenjo. I bolehajoče v želodci Baba prijetna. Upliv gotov. Neprekosljivo čistilo upliva brez Izjeme liitro in gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično-solrrfnske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo i Okrepčnjoče 1 Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, pa-stile itd. Za predzdravljenje 1 Za po zdravljenji! Zdravniško priporočano za domače in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, obistij in mehurja. Dobro steno in mnogo istano domače sredstvo pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do ledij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, zaslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izprazneuji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji = 12 pusic = 2 gld. a. v. Centralna v.n lo«j-»i: Lippmann-ova lekarna v Carlsbad-u. Pazi naj so, da ima vsaka posamična škatijica varstveno znamko in Lippmann-ov imenski počrk. Dobiva se na Kranjskem v lekarnah v Kranji, v Izubijani (U. pl. Trnkoczv, lekar, II. Birschitz, lekar), v ltu-đolfovcin, v Etadoi Iji< i. v ČrnoiuiJI, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske državo itd. (78—12) v Ljubljani i # i t P^Poro*a iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (160—2) „Bieyeles" 8 krogljasti mi tečaji (Kugellager). Poje »o ]>ouK. Ako so organi preživljenja in so-penja nepoškodovani, pa smo lahko brez skrbi; ako pa neso, je prijetno in korenito nplivajoče sred:tvo, da se zopet ozdravimo — rabljenje Ivana Hoffa sladnega zdravilnega živila. tilavno tovnrnISko podjetje za Avstro-Ogerrtko «*. kr. dvornega založnika skoro vseh evropskih vladarjev, Koapoda Ivana Hoffa v Berlinu in na Dnuaji, e. kr. svetnika, iniejitelja zlatega križca zn zmmIukc s krono, viteza vlsucilt pruskih in n»kili redov, izumitelj in Jedini iztfelovatelj It ana llolla Hladnega Izvlečka, d%ornega založnika skoro vseli knezov evropskih, HuitoJ, tovarna C4ra-benbof, Ilraunerstt-as*» 2; tovarniška zaloga iu pisarna t (Jrabeu, Rrnuuer-strasse Izraej tisoč že objavljenih priznalnih pisem objavimo sledeča: Pravosodni miniBter gospod Leuning v Kodanji konstatuje, da je rabil Hoffovc sladne izdelke z dobrim vspehom. Zdravnika vojaške bolnice na Dunaji, gospod nadštabni zdravnik dr. LoefT in gospod.štabni zdravnik dr. Poria.Si sta se izrekla'o uplivu Hoffa sladnih izdelkov in kobfttatovala, da je Hoffovo zdravilno pivo iz sladnega izvlečka bolehajočim za kroničnimi prsnimi boleznimi jako zdravilno, ravno tako tudi siadua čokolada. V 40 letlb dobil je izumitelj 63 Odlikovanj. Sla'lni izdelki so splošno potrebni in zatorej razširjeni v 27.000 prodajalnicah po celi zemlji. Za vse bolnike je to dovolj doka/a, da se obrnejo po preskuSenih sladnih izdelkih. Izrek ozdravljenega: „Zahvaljujem se svojemu zdravnika; da mi je priporočil pravo sredstvo, da sem ozdravel mučne bolezni." VI j Berlin, dno 30. aprila 1885. Garten- IHOVO 8tra83° 2. Odkar sem na predpis zdrav-1 nika, kateremu som jako hvaležna, da mi je priporočil pravo sredstvo, poleg njegovega zdravljenja in družili naredi) rabila Vaše izvrstne Bladne izdelke (Vašo zdravilno pivo s sladno čokolado} prod bledici in pomanjkanju slasti do jedij, čutim se mnogo boljšo in trdnejšo, tako da se nadejam, da nepolnem ozdravim in Vas v ta namen prosim, da mi še pošljete 20 steklenic zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. Klara Flscner, učiteljica. Vaše blagorodje! Plana, 12. maja 1885. Podjite mi 6 steklenic Vašega zdravilnega piva iz sladnega izvlečka •) z vračajoče pošto proti poštnemu povzetju. Z velespoštovanjtiu Fr. Hmrak, prakt. /.dravnik v Plani na Luenie, na Fran Josipovcj železnici. •j Opomba. To zdravilno pivo iz sladnega iztleeka Je bilo »»krat odlikovano zaradi njegove zdravi.ne moći. Levov, 19. marca 1884. Že več let bolehajoč za pomanjkanjem krvi in »lato žilo, rabim Vaše sladne zdravilne izdelke z najboljšim vspehom. (Nudaljna naročitev.) Itudoif Sckaller, c. kr. vojaški rač. oiicijal. Kastjanje in bolečine v želodci. Moja presrčna zahvala za Vaše izvrstno izum-ljenj j zdravilnih in slez raztapljajočih sladnih bonbonov in koncentrovanega sladnega izvlečka. Le s porabo pristnih Ivana lloffa sladnih bonbonov in pristnega koncentrovanoga sladnega izvlečka znebil sem so dve leti me nadlegujočega kašlja iu ž njim združene hripavosti ter bolezni v prsih. Priporočam sleduemu, kdor hoče ozdraviti, priznane sladno izdelke Ivana lloffa. Prosim, pošljite ml 18 steklenic sladnega p*va in 2 zavitka bonbonov zaradi rabata. Josip Cshctiov, konfekcijonar, Rothenthurm-strasse 39, Dunaj. .692—7) Prvi pristni slez raztapljajoči sladiti bonboni za prsi so v modrem papirji. Opomba. Bladnt iivlooki aa ponarejajo, na kar ino 'a paziti zdravnik in bolnik. 1'riitni iladnl izdelki Ivana IIofTa morajo imoti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana HotTa in podpis Ivana IIofTa). '•• Ceno lin l»tiiiu|i: Zdravilno pivo iz gladnoga Izvlečka (z zabojem in stoklenicaml): fl stoklonic gld. 3.H2, 13 utoklmiic gld. 7.2U, 28 stoklonic gld. 14.80, 68 steklenic gld. 20.10. — Konceutrovoni Bludni izvlečok: 1 llacun gld. 1.12, pol tlacona 70 kr. — Bludna čokolada: pol kilo I. gld. 3.40, II. gnl. l.eo. — Sladni bonboni v zavitkih a 00 kr., 30 kr. in 10 kr. — Minil kol. zn 2 k Id. so ne pošlje. Vso prodajatnico bo za prodajo na drobno pooblalčono z lito-grafovanim barvastim plakatom. Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. V Kranji: Josip Dolenc. V Pustojini: Doxat & Dietricb. V Kočevji: Ed. Hoffmann. V (Jerici: G. Oristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Hup. Engelsperger. V Rudolfovein: Dominik Kiz-zoli, lekar. V Zagreba: Salvatorjeva lekarna, knezo-škofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, KupferBchmidt, lokafja. J. Matic. V Reki: N. Pavačič, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thurmvvald, lekar. V Maribora: F. P. llolašek. V Pluji: J. Kasimir. V Pulji: G. B. Wns-sermann, lekar. V Trstu: Francesco »S. Prinz, via Atiuedotto. Carlo Zanetti, J. Serravallo, lekar. V Beljaku: Dr. Kumpf, F. Scbolz, lekarja, K. Cana-vall. V Zadrti: <.'ristoforo Mazzocco. ♦ Um<^tne (50—16) t * zobe in zobovja | J* ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinn £ brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in •> ♦ vse zobne operacije ♦ t zobozdravnik A. Paichel, ♦ a poleg Hradeckeg-a mostu. I. nadstropje. ♦ Zahvala in priporočilo. i3 Udano podpisana se zahvaljujeta vsem p. n. na- £ C ročnikom za do sedaj skazano zaupanje in se pripo- J r ročata za bližajočo se po.uladno sezono za narejanje j 5j najbolj prilegajoči)! % l otlOa za gospode in dečke *B po najmodnejšem kroji * On i tu gospodom % prine«o blngo za oble r., soJidnejše postreglo, sploh se vsprejemajo vsa dela, ^ tudi poprave, in hitro ter čudo po ceni izdelujejo, "j Na željo častitih naročnikov se najlinejša obleka g- naredi v 24 nrnb. (168—2) p Za mnogobrojna naročila prosita P z velespoštovanjera « Edvard Videmšek & Josip Bizjak, f Nemške ulice št. 5, I. nadstropje. p. n. naročnikom, ki somi •ko, se bode najcenejše in naj Proti vratobolju vsake vrste, kakor angini, davici, akutnem in kro-nirnem vratnem katara in proti smrdljivi sapi iz ost naj He rabi BittnerjBT Coniferni sprit kot ustna voda, ki se je že večkrat dobro pokazala in je zlasti neobhodna za šolo obiskujočo mladino. Cena steklenici 80 kr., 6 steklenic 4 gld. (536-6) Bittner-jevo Goni fer no milo je izvrstno toaletno milo, po nji se dobi in obvaruje nežna koža ter jo radi njenih desinfekcijskih lastno-stij priporočati kot otroško milo. Cena kosu 3r> kr., 3 kosi voljajo 1 gld. Glavna sealofru, i>ri Juliji Bittner-ji, lekarji v Keiclicnau, Spod. AvstrM in glavna saloga sa Krunjsko pri U. pl. Triikoczy-fI, lekarji v I Jiibljaiii. Vsak kos Ima Bittner-Jevo varstveno znamko Nič več odlašati. Svetovno znano žebrake, katere sem na nekej dražbi kupil za polovico pravo vrednosti in so jih vsled objave Že mnogo pokupili z vseh delov sveta, prodajani, dokler jih jo kaj po samo inlcl. 1.50 jako dolge, zelo debele in široke, neraztrgljive konjske žebrsike z barvastimi krajci, de- C>tl^fik bele kakor deska; 190 ' ^ki-rvJL^ - "cm. dolge, 130 cm. fii- 'roke, z različnimi krajci, i Jako debele, zares ne-' raztrgljive. Ia. baze po gld. 1.75, najboljše baze jako line pa po gld. 1.95. 'Nadalje je še v zalogi: 500 dvanajatorio rumenih kosmatih fijakarskih plaht s 6 različnimi barvastimi progami in krajci, kompletnih, jako iimb, samo po gld. 2.40. 1(J0 cm. dolge, 135 cm. fiitoke, gld. 2.80, 195 cm. dolge, 155 cm. široke, jako line, gld. 3.—. Posebno priporočati izvo-Ščekom. Nadalje imam za razprodajo: 400 posteljnih odej iz najfinejše burett-svile v veličastnih barvah, rudečih, modrih, rumenih, zelenih, pomerančastih, progastih, dosti dolgih za vsako posteljo, po S.50, dvo- jica samo Bid- 6.50. Pošiljajo se proti predpoši-Ijatvi svote ali c. kr. poštnemu povzetji. Na stotine zahval in opetovanih naročil od mo-rodajnih osob, izmej katerili sem že nekatero objavil, so v moji pisarni vaakteremu na blagovoljen ogled in mislim nekatera taka zahvalna pisma in opetovane naročbe, došle poslednji čas, kmalu objaviti. Vsako blago, ki ne ugaja, vzame so brez ugovora nazaj. o v«in|l a\ J Svarim vsakega pred nakupovanjem n\ 11 m m t ssi n«-se Nr. 1». Nil. Od druzib stranij po gld. 1.50 in 1.60 priporočane žebrake pošiljam ua zalite vanje po gld. 1.20. V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI dobi se knjižica „Tisočletnica Metodova." Spisal duhoven ljnl>l j anske *4Vc«>flJe. Ciati dobldek te knjltioe namenjen Je v podporo slovanskega šolstva osnovani „Drnibi sv. Cirila In Metoda". (518—22) 3W 90 Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja produ|a m-vcAa. (130—5) PETER LASSNIK v LJUBLJANI. Rolehajoči is plu enimi, prsnimi, vratnimi boleznimi, sulico in nadnho M opozarjajo na zdravniško preskušano in s tisočimi dokazi potrjeno zdravilno moč zdravilne rastline, katero sem jaz naš.-I v srodi Rusijo in Me imenuje po nojem imena ,,Honeriana". Knjižaro o tem pošlje se zastonj in franko. Zavitek BHomeriHna1<-ČHJa s 60 grami teže, zadosti za dva dni, velja 70 kr., in ima kot znamenje pristnosti imenski počrk mojega podpisa — Paul Homero. — Pristno se dobiva samo pri meni. Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji 6. Piccolli. Svarim pred nakupom nepristnega „Uomerianau-čaja, katerega ponujajo druge tvrdke. (73—7) Razglas. Daje se na znanje, da bode z dovoljenjem vis. c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 8. januvarja 1H86 št. 371 letni somenj si Jnrja y tržni občini Planina letos na £9. marca prestavljen. ŽupaHBtVO V Planini, dne l. marca 1886. (135—3) A.nton DECoTT&csb, župan. EUSTEIN-ove l>osIn(lliorj«>ii(> ^1 KRI ČISTEČE PILE SVETE ELIZABETE. |^ Boljil od vseli podobnih isdolkov, nćinajo to paitilje nir škoiUJlvrga v *rt>i ; nnjti«i>esiiejr b« rtiMJo sopar bolesni v orgauili spodnjega dola telesa, preliajalno mnlico, bolesni n« koli, t moi-janlli in ženske bolesni; eistijo kri in lehko odpravljajo I.lato. NI ga zdravila, ki bi bUo boljše in pri tem popolnem neškodljivo soper gotovi vir vseh boleznij. Ker so poaladkorjene, lulivajo jih radi tudi otroci. Te pile ao odlikovane s Jako častnim pismom dvom#g<* »vrtnika Vitka. SjBjr* J dna BkaUJlca • IS jHlanU vrlju IB kr. — Zavitek, oarm akatljle akttpnj, VtO pU, vtilfa Batno 1 f/ia. a. v. ~W (589—21) Qwnrioniof Vsaka ikatljica, ki nima firme : Ajtotheke tn*n% OVdlJCIlJO • l,iiliy,n Jjcopoltt in na sadnjej strani nai« varstvene tnamke, je jHmareJeruti ter svarimo, naj se ne kupnje). JUi-ili ae moru tlolrro, tla kilo tie itoftl alabega, neupliv-iirffit ali celo akoit{}lvega Izdelka. VBakilo naj izrecno sahteva Jieuatelnovlh 1 /i -.ali, ti n Hi ptL te imajo na zavitku ter navodilu za rabo jtoleg utojrrt jtodjHs. Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD1' des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse. "V X_ij*va-Tolja,xi± se dobivajo pri gospodu lekarji O-a/torljel UPiecoll. Usojam se s tem, Vam najuljudnejo naznanjati, da sem prevzel prazne prostore, v katerih je bila do sedaj kupčija g. C. Golloba in dr., da jih bodem napolnil z dobrim Bvežim blagom in odprl lO. malega travna t. 1. kupčijo z manufakturnim, špecerijskim in drobnim blagom* železnino, steklenim* in poljskimi pridelki pod tvrdko na Vrhniki, poprej F. GOLLOB. Z izdatnimi sredstvi, temeljitim poznanjem vsega trgovskega blaga Iu strogo solidnim postopanjem upam vstreči vsem zahtevam svojih čast kupo-valcev ter prosim, da me počastite toraj s svojim zaupanjem. Zagotavljam Vas, da se bom vedno prizadeval ohraniti si ga vselej z najpoiteuejSo postrežbo. z odli6nim spoStovanjem ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦0»»0»t»0< Lekarna TRNU! zraven rotovža v Ljubljani, bkratu HOMEOPATICNA LEKARNA, zaloga vseh domadih in tnjih speoiJaJitet, "*MJ priporoča sledeče izdelke. Vsakemu izdelku pridene se navod, kuko je rabiti. ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. iJfM,. BABY POVVDER, Stupa za otroke *vmP in odraščene debele ljudi, 1 škat-Vn&Jl Ijiea .'>o kr. UTO BERGERJEVA K0SMETIĆNA IN ZDRA-VILSKA MILA. VIJ0LĆN0 GLICER1NSK0 MILO, 40 kr OBRAZNO LEP0TIL0, imenovano „Dauaen- toilette", 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gld. ŠMARNIČNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi drugi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero neposredno dobivamo, v Hteklenicah po 30, 60 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRČKI, a 10 kr. in po pio GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr, 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3'1 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deči, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, k 30, 60 kr. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 iteklenica f>0 kr., 1 skatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kašlju, bripavostl itd., ki so so že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 Skuti jk-a 3'* kr., kakor tudi PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA-K0VI CUKRČKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar ne posuši, a 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste. izvoljenih cenah L" §aV~ Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. ~W (644—21) rebanje ze prihodnji IHesec K incsem„ SREČKE Glavni dobitek v gotovini 1 10.000 ^.5000s