primorski uTr'p | ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | DROG PORTOROŽ Junij 1998 leto 5 številka 53 cena 100 SIT 1C Banka Koper OBČINA PIRAN BO TOŽILA ZELENE PIRANA STRAN 4 Thalasso center nova pridobitev turizma V Termah Hotelov Palače v Portorožu so 5. junija 1998 slovesno odprli Tahalasso center in s tem temeljito izkoristili okoli 650 kvadratnih metrov kletnih prostoroov v katerih sedaj ponujajo vrsto storitev: blatne in algo obloge, blatne in algo kopeli, škotski tuš, Vichy masaže, thalaxion, skupinsko slanico in morske kopeli, galvanske kopeli, halacije in drugo. Potem, ko sta goste pozdravila generalni direktor Hotelov Palače Danilo Daneu in prof. dr. Črt Marinček, dr. med., sta otvorivtevi trak prerezala dva naša najbolj uspešna jadralca, športnika Tomaž Čopi in Mitja Margon. Otvoritve se je udeležil tudi državni sekretar za turizem Tomaž Zajc. (Več na 4. strani) fizioterapija I; 'f • masaža akiwnktuta^ sdarij fbulanta 'f' ftafasso | triler . ^ ADAC Trideseto jubilejno srečanje bo naslednje leto na Bernardinu To so med drugim sporočili novinarjem predstavniki nemškega avtomobilskega kluba ADAC- Sekcije za navtični turizem Muenchen na tiskovni konferenci v prostorih Grand hotela Emona v soboto, 30. maja. Letošnjega 29. srečanja seje udeležil tudi predsednik ADAC-a za deželo Schlesvvig-Holstein in novi podpredsednik za turizem pri ADAC-u, pristojen za področje navtičnega turizma. Gospoda Sticha je v GH Emona obiskal tudi državni sekratar za turizem Tomaž Zajc. Nadaljevanje na 4. strani Nove turistične publikacije TZ Portorož Turistično združenje Portorož, g.i.z. občine Piran je za torek, 16. junij 1998 ob 11. uri v konferenčni dvorani Adria - Kongresni center GH Emona, sklicalo tiskovno konferenco na kateri bodo predstavili grafično podobo Turističnega združenja Portorož, katalog turistične ponudbe Portoroža, cenik turistične ponudbe 1988/99, plakat Portoroža, turistično karto Portorož-Piran in prospekt Mediteranska Slovenija. To so prvi konkretni in oprijemljivi rezultati dela novega združenja, ki ga vodi direktor Ivan Silič. Casino’ Portorož Novo vodstvo in nov sedež družbe Predsednik uprave je Aldo Babič Boris Kovačič, član uprave V portoroški hiši sreče se je v zadnjih dneh zgodilo kar precej zanimivih sprememb. Na seji nadzornega sveta družbe (20. 5. 1998) za prirejanje iger na srečo Casino’ Portorož je bila imanovana nova dvočlanska uprava delniške družbe (prej d.o.o.). Podjetje odslej vodita Aldo Babič, ki je predsednik uprave in Boris Kovačič, sedaj član uprave. Aldo Babič je po izobrazbi diplomirani ekonomist, je rojen Koprčan, do sedaj pa je opravljal naloge državnega sekretarja za pomorstvo na Ministrstvu za promet in zveze. Pred imenovanjem je vodil nadzorni svet te družbe. Prej-šnji član uprave Vlado Munda je prevzel Aldo Babič, predsednik uprave nove naloge v podjetju. Po podržavljenju Igralnice Casino Portorož in preoblikovanju v delniško družbo je bilo treba na novo vzpostaviti strokovne službe za tista področja, ki so bila prej pokrita v okviru holdinga Turističnega podjetja Portorož. Kot sporočajo, v samem objektu Igralnice ni bilo dovolj prostora za vse strokovne in tehnične službe, zato je bila sprejeta odločitev o selitvi uprave na novo lokacijo. Nov sedež družbe za prirejanje iger na srečo Casino’ d.d. Portorož je v TPC Lucija, Obala 114, 6320 Portorož. Nova tel. centrala ima številko 066/ 470-300. Prostore so vzeli v najem. Posel se je zalomil Med podjetjema Bitermo d.o.o. iz Lucije in Julijano d.o.o. (Market Lucija) se je vnel nevsakdanji spor zaradi dokazovanja resničnosti namer ob sklepanju kupoprodajne pogodbe. Bitermo je enostransko razdrl pogodbo in vložil tožbo za izpraznitev prostorov, Julijana d.o.o. pa tožbo za izpolnitev pogodbe in prijavo glede motenja posesti. (Nadaljevanje na 3. strani) mesinn □PSIKH Pristaniška 33 Kongresni trg 9 Koper Ljubljana 066 272 461 061 214 156 Mestna optika je podjetje z najdaljšo tradicijo s področja pripomočkov za korekcijo in zaščito vida. Naša ponudba zajema celotno paleto storitev: - korekcijska očala - sončna očala - kontaktne leče - tekočine, etuii, vrvice in vsi ostali pripomočki. V ponudbi so zajete vse pomembnejše svetovno priznane blagovne znamke, kot so: Liucotica, Yves Saint Laurent, Giorgio Armani, Lacoste,Ray Ban, Police, Cottet, Zeiss, Rodenstock, Valentino, Country, Lastes. JT1& ^mESsnn DPsmn NAGRADNI KUPON -10% Ob predložitvi kupona vam priznamo popust pri nakupu kateregakoli artikla iz našega prodajnega programa. POSLOVANJE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI PE PIRAN PE IZOLA Bolniškal Ljubljanska 41 Tel.: 066/747-153, Tcl./Fax.: 066/647-218 747-154,746-178 Mobitel: 0609/626 337 Telefaks: 066/747-153 GSM 041/626-337 Mobitel: 0609/649 190, GSM 041/649-190 TERME® PALAČE • Portorož Portorose Slovenija Mesec KOPELI v Termah Palače V mesecu juniju vam nudimo: blatne kopeli, slanica kopeli, morske kopeli in galvanske kopeli v NOVEM THALASSO CENTRU z 10 % popustom in posebno ponudbo: vsakih 10 kopeli ena žvrkljajoča kopel /a noge pratis Vabimo vas, da nas obiščete v NOVEM THALASSO CENTRU s številnimi izjemnimi storitvami kot so: Thalaxion, Škotski tuš, Vichy masaža, Multi jet masaža, svhirpooli. Priporočamo tudi obisk lepotnega centra ter tcrmalnorckrcacijskcga centra z bazeni, savnami, tepidariumom in solarijem. Vabljeni v Terme Palače. Informacije in rezervacije: tel. (066) 747 360, 747 041 čffd\ Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/ 31-303 MLINOTEST Bogato obložena miza s pekarskimi in slaščičarskimi dobrotami Mlinotestove Pekarne Koper * Sveže potice * Pince ter druge pekarske in slaščičarske posebnosti na vaši mizi Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 78 664 Foto COlor laboratory - Obala 41, Portorož - Izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME PftJicIja iswtiaj e Ne ponujajmo priložnosti storilcem kaznivih dejanj Kako mirno in varno skozi turistično sezono? O teh vprašanjih so razpravljali gostinski in turistični delavci na nedavnem sestanku z županom Občine Piran, vodilnimi delavci Uprave za notranje zadeve Koper ter komandirjem Policijske postaje Piran v kongresni dvorani Hotelov Morje. Komandir policijske postaje Piran, samostojni inšpektor Andrej Furlan je zbral nekaj najbolj značilnih ugotovitev policistov med opravljanjem opazovalne službe in o premoženjskih deliktih v piranski občini v času lanske glavne turistične sezone. Glede na izkušnje iz prejšnjih let, tudi v turistični sezoni 1998 pričakujejo porast kriminalitete. Kot vsako leto, bo po vsej verjetnosti tudi v tem letu najbolj ogrožena zasebna lastnina, zato bi bilo vsekakor potrebno nanjo bolj paziti. V času od 1. junija do 1. septembra 1997 je bilo Policijski postaji Piran naznanjenih 257 kaznivih dejanj. Od tega jih je bilo uspešno raziskanih 56,8%. Pri analizah kaznivih dejanj in načinov njihovih storitev so policisti prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev, ki lahko pomagajo h kvalitetnejšemu samozaščitnemu obnašanju ljudi. Največ kaznivih dejanj je bilo s področja premoženjskih deliktov in sicer vlomov v stanovanja, vikende, hotelske sobe in vozila ter tatvin iz stanovanjskih hiš, hotelskih sob, vikendov, predvsem pa tatvin na plažah, z miz v diskotekah ali drugih lokalih ipd. Storilci vlamljajo ponavadi tako, da zlomijo cilindrično ključavnico, s silo telesa odprejo vhodna vrata ali okno, spležejo skozi odprta zračna okna. Nekaj storilcev je bilo precej bolj drznih. Vstopili so v stanovanja celo v času oškodovančeve prisotnosti ali v hotelske sobe, ko so zaslišali ali ugotovili, da sc gost hotela tušira ali počiva na balkonu sobe. Ljudje na plažah, storilci v stanovanjih Najpogostejši čas storitev kaznivih dejanj je čas, ko so ljudje na plažah, oziroma jih ni v objektih, storilci pa za to vedo. Tako je storilcem najlažje krasti nekje med 10.00 in 18.00 uro ali pa zvečer po večerji, ko ljudje odidejo na razne zabave v Portorož ali okolico. Premoženje ljudi pa ni varno niti na plaži, saj tam vsako leto beležijo veliko število tatvin denarnic, denarja, potovalk, raznih torb ipd. Storilci sicer najraje odnašajo denar, zlatnino, bančne oziroma kreditne kartice, čeke, mobitele, fotoaparate, videokasete in druge manjše tehnične predmete. Brezskrbnost na dopustu Pri analizi kaznivih dejanj policija ugotavlja, da sc ljudje, kljub temu, da so na dopustu, obnašajo vse preveč brezskrbno do svoje lastnine tako, da postanejo v veliko primerih “prelahke žrtve” storilcev kaznivih dejanj. Tem namreč pogosto ni treba vlagati posebnega truda, da bi dosegli svoje kriminalne cilje. Nekaj zanimivih ugotovitev policistov med opravljanjem opazovalne službe: - odprta okna in vrata stanovanjskih hiš, stanovalci pa so na obisku pri sosedu ali šc dlje, ali počivajo na vrtu, obrnjeni stran od hiše in po možnosti poslušajo glasbo; -odprte šipe na vozilih podnevi in ponoči, v vozilih pa so razstavljeni tehnični predmeti, dokumenti, denarnice ipd.; - denarnice polne denarja, ročne ure itd. (sicer včasih zavite v brisače ali so v torbah) počivajo same na plaži tudi uro ali več; - mobiteli, denarnice itd. na mizah gostinskih lokalov čakajo lastnike, da se vrnejo iz sanitarij ali od prijateljev, ki sojih opazili na pločniku; - vozila parkirana na temnih mestih, kjer se prihrani parkirnina, lastnik vozila pa je edina oseba, ki gre tam mimo. Če ima srečo taja ne pride niti storilec. Podobnih zgodb iz vsakdanje črne kronike je veliko več. Policija razume podobne lahkomiselnosti državljanov, saj so na dopustu. Žal pa jim prodajalci ključavnic, zaščitite cilindrične vložke ključavnic na vaših vratih; - zapirajte in zaklepajte vozila, čeprav je potem v njih vroče, je pa tako ceneje; - parkirajte vozila na urejenih parkiriščih; - denar naj bo v banki in ne doma; - ni potrebno povsod kazati ali govoriti koliko denarja imate v denarnici ali doma, koliko denarja pričakujete in podobno; - premetov ne puščajte brez nadzorstva, ob njih naj bodo vsaj prijatelji, ki jim zaupate; - na plažo nosite le nujno potrebne vsote denarja in predmete, v kolikor ni nikogar, ki bi nanje pazil v času vaše odsotnosti; - in na koncu, ne zaupajte vsakomur, ki vas želi spoznati, vam kaj prodati ali vas kam povabiti. Komandir Policijske postaje Piran, samostojni inšpektor Andrej Furlan in njegovi sodelavci policisti, želijo vsem bralcem Primorskega utripa varno sezono in dobro sodelovanje, da bi skupaj Na sliki: Delavci policije, turistični delavci in župan Občine Piran Franko Fičur na pogovoru o zagotavljanju varnosti v času turistične sezone, 26. maja 1996 v Hotelu Slovenija v Portorožu. Na tem sestanku so med drugim tudi povedali, da bo v kratkem prišlo do srečanja s sodniki za prekrške, da je v piranski občini že mnogo več pripadnikov zasebnih varnostnih služb (okoli 100), kot policistov in da bodo občinske komunalne redarske službe v vsej Sloveniji kmalu imele enotno uniformo. vedno nc uspe storilcev izslediti in prijeti. Vse redkejši pa so žal tudi primeri, ko lahko oškodovancem kaj vrednega, potem ko so storilca izsledili, tudi vrnejo. Tako je marsikdo prisiljen skrajšati svoj dopust, ker je ostal brez sredstev. Nekaj predlogov za boljše zavarovanje premoženja - kljub vročini zapirajte okna in vrata, priprta pa dodatno zavarujte na primeren način; - s posebnimi ščitniki, ki jih poznajo vsi zagotovili čimvišjo raven Vaše varnosti in varnosti vašega premoženja. Pomagali vam bodo in nudili dodatne informacije predvsem vodje policijskih okolišev in sicer: V Piranu, Fiesi in Strunjanu:Leon Drolc V Portorožu: Zoran Vižintin V Luciji in Seči: Dimitrij Marušič V Sečovljah, Dragonji, Novi vasi, Sv. Petru in okolici: Franko Vuk. Telecom Italia predstavil novosti Po 19. juniju tudi klici znotraj omrežne skupine s predklicno številko! Vsi, ki bodo v Italiji predvidoma po 19. juniju telefonirali sogovornikom v isti omrežni skupini, bodo morali ob običajni telefonski številki zavrteti šc predklicno. To izgleda nekako takole: Čc bi telefonirali iz Portoroža v Koper ali obratno, bi morali zavrteti šc 066. Telefonske centrale bodo kljub temu prepoznale ali gre za pogovor znotraj omrežne skupine oziroma mestni ali medmestni pogovor. Klici s fiksne na mobilne telefone bodo do nadaljnjega ostali ncprcmcnjcni. Od 29. decembra leta 2000 pa predvidevajo v Italiji novosti tudi za mobilno telefonijo. Sledi dokončno oštevilčenje glede na storitve. Prva številka bo namreč navajala kakšne storitve hočemo. Številka 4 bo namenjena fiksnim telefonom, številka 3 pa mobilnim. Takrat bodo v Italiji morali odpraviti ničlo pred predklicno številko in zavrteti ali odtipkati številko 3 ali 4. Za zdaj pa je dovlolj, da sc, čc kličete v Italiji spomnite na predklicno številko tudi za pogovore na “svojem” telefonskem območju znotraj omrežne skupine, piše Primorski dnevnik. Koper Je Rižanski vodovod upravičeno odklopil vodo? Višje sodišče v Kopru je 6. junija ugodilo pritožbi Rižanskega vodovoda in zavrnilo zahtevek nekaterih stanovalcev v bivši Tomosovi stolpnici o ponovnem priklopu vode in prenehanju motenja posesti. V obrazložitvi navaja, da lahko dobavitelj prekine dobavo vode, če odjemalec ni plačal računa za plačano vodo. Ob nespornem dejstvu, da odjemalec vode Group Tomos d.d. oziroma njegov zastopnik - upravljalec Dom p.o.o., ni plačal računa za porabljeno vodo, ravnanje tožene stranke, Rižanskega vodovoda torej, ki je prekinil dobavo vode, ni protipravno oziroma neupravičeno, pa če se komu zdi to še tako čudno. Pozivi direktorja podjetja DOM, naj občina Koper naroči Rižanskemu vodovodu, da vodo priklopi, so nesmiselni in zavajajoči. Občina Koper je, kot so zapisali v sporočilu za javnost, le eden od lastnikov Rižanskega vodovoda. JP Rižanski vodovod pa mora, kot vsa podjetja, delovati v skladu s svojimi akti, za spremljanje poslovnih odločitev pa so pristojni njegovi poslovni organi. Občina Koper, županja osebno, je organizrala več razgovorov s prizadetimi strankami, vendar do rešitve ni prišlo. Na občini se zavedajo, da ob zaprtju vode ostane veliko občanov brez ustreznih higienskih in življenskih pogojev. Prihaja do socialnih stisk in težkih situacij. Lahko pride tudi do medsebojnih prepirov stanovalcev. Po našem mnenju nobeno sodišče ne more dovoliti nobenemu vodovodu, da odklopi vodo tudi tistim, ki so jo plačali. Vendar gre verjetno tukaj za težjo in bolj zapleteno problematiko. Kdo je komu zares kaj plačal in za koga? Kje je ta denar, kdo so posredniki upravljale!, koliko je res neplačnikov, kaj ima pri tem podjetje DOM in koliko zavajajočih informacij je spustilo v eter? Zakaj nimajo stanovalci vsak svojega števca, ki bi ga lahko RŽ zapečatil v primeru neplačila, ne pa da z odklopom vode kaznuje tudi plačnike? Problem je vsekakor zelo hud in ga je treba čimprej rešiti, saj je brez vode že od 2. junija ostalo velko število, okoli 200 stanovalcev. Anketa luforme Portarož Kakšnega župana (županjo) si želimo? V današnji številki Primorskega utripa objavljamo rezultate ankete, ki sta jo med bralci Primorskega utripa in anketiranimi občankami in občani v mesecu aprilu in maju na območju piranske občine izvedla Informa Portorož in časopis Primorski utrip. Anketa je nosila naslov “Kakšnega župana (županjo) si želimo”. Objavljena je bila v 51. številki Primorskega utripa. Anketo s 16 postavljenimi vprašanji o delu župana in občinskega sveta, kandidaturi na letošnjih lokalnih volitvah, je izpolnilo 181 bralcev Primorskega utripa in slučajno izbranih ljudi na terenu. Anketa predstavlja reprezentančni vzorec za območje občine Piran. Povprečna starost anketiranih je 36,5 let. Na prvo vprašanje, kako ste informirani o delu občinskega sveta, je 9% anketiranih odgovorilo, da jih občinski svetniki neposredno seznanjajo z dnevnim redom in delom občinskega sveta, 39 % je zapisalo, da o delu občinskega sveta poročajo mediji. Več kot polovica ali 52% anketiranih je zapisalo, da niso informirani o delu občinskega sveta. Na vprašanje, ali ste z delom Občinskega sveta zadovoljni je 3% anketiranih odgovorilo, da so z njihovim delom zelo zadovoljni, 33% je zadovoljnih. Z delom občinskega sveta ni zadovoljnih 57% anketiranih. Na vprašanje, ste z delom Župana zadovljni, je 8% anketiranih odgovorilo, da so z njegovim delom zelo zadovoljni, 29% je zadovoljnih, 61% anketiranih pa z njegovim delom ni zadovoljnih. 41 anketiranih (od 181), ki so obkrožili odgovor c- “nisem zadovoljen”, je odgovor tudi kratko komentiralo. Večina negativnih pripomb gre na rovaš mesta Pirana, prometne ureditve in rampe. Nekateri niso zadovoljni z nastopi župana, politiko, vsestranskim delom. Nekdo je zapisal, da sam ne ve zakaj ni zadovoljen z županom. Ena anketirana oseba meni, da se župan premalo pojavlja v javnosti. Drugi je zapisal, da so uničili Piran in iz osamljenega mesta podijo ljudi. Nekdo je na anketni listič napisal, da župan premalo dela z ljudmi. Nekateri zapisi na anketnih lističih so preveč žaljivi za župana in niso za objavo v resnem časniku. Na vprašanje, ali želite poznati kandidata za katerega boste glasovali, je 70% anketiranih odgovorilo pritrdilno. 25% jih meni, da to ni pomembno. Na vprašanje ali naj bo bodoči župan moški ali ženska, seje 36% anketiranih odločilo za moškega, dobra četrtina ali 26% bi raje videla, da bi občinsko upravo v prihodnjem mandatu vodila ženska. Na zanimivo vprašanje ali bi, če bi bile volitve jutri, glasovali za sedanje člane občinskega sveta in župana ali za nove kandidate, seje 72% vprašanih opredelilo za nove kandidate, 20 % anketiranih bi glasovalo za sedanje člane občinskega sveta in župana. V korelaciji z prejšnjimi odgovori, da 57% anketiranih ni zadovoljnih z delom občinskega sveta in 61 % ne z delom župana, je odgovor na to vprašanje logičen. 48% vprašanih meni, da mora biti kandidat za župana slovenske narodnosti, 2% jih meni, daje kandidat lahko tudi italijanske narodnosti, 46 % vprašanih pa je odgovorili, da to ni pomembno. O starosti kandidata ni ekstremnih razlik v odgovorih. 24% jih meni, da naj bo star do 40 let, 33%, da naj bo star do 50 let, le 7% je prepričanih, da mora biti starejši, 32 % anketiranih pa je mnenja, da to vprašanje ni tako pomembno. Na vprašanje kakšno šolsko izobrazbo naj ima županje odgovor c (visoka) obkrožilo 54% anketiranih. Nihče pa ni za to, da bi župan lahko imel le srednjo izobrazbo. 7% vprašanih meni, da bi župan moral imeti doktorat. Zanimivo, da kar 29% vprašanih smatra, da šolska izobrazba ni pomembna. Na vprašanje kaj naj bo kandidat za župana po poklicu več kot polovica, 51 % vprašanih meni, da bi nov župan moral biti po poklicu ekonomist, 6% seje opredelilo je za učitelja, 9% bi dalo svoj glas inženirju, 3% zdravniku, 16% pa se jih okrog tega vprašanja ni opredelilo. Bdenje zapisal, da naj bo župan mana-ger. Komentar skorajda ni potreben. Večina vprašanih meni, daje občina dandanes nekakšno veliko podjetje, ki ga lahko vodi le dober gospodarstvenik in ne toliko politik. O tem, ali naj bo kandidat za župana znana osebnost, doslej uveljavljen politik, gospodarstvenik ali javni delavec, je 28% anketiranih mnenja, da mora biti kandidat že znana osebnost, 4% je prepričanih, da mora biti doslej uveljavljeni politik, 31 % jih meni, da naj bo gospodarstvenik, 9% anketiranih meni, da naj bo javni delavec, 17% vprašanih pa je neopredeljenih. Kakšne lastnosti naj ima kandidat za župana, je bilo naslednje vprašanje. Kar 56 % vprašanih je mnenja, da mora biti pošten in komunikativen, 11% pravi, da naj bo tudi prilagodljiv in prijazen in le 1 odstotek vprašanih meni, da mora biti predvsem dober govornik. 53% vprašanih si želi samostojnega, torej neodvisnega župana, 22% vprašanih hoče, da bo discipliniran. Na vprašanje glede politične pripadnosti kandidata smo v anketi prejeli naslcdje odgovore: 3% vprašanih meni, da naj kandidat pripada stranki, 38% anketiranih meni, da strankarska pripadnost ni pomembna, več kot polovica ali 54% vprašanih si želi neodvisnega kandidata za župana. Sle z delom Občinskega sveta zadovoljni? 3% (zelo zadovoljni) 33% (zadovoljni) 57% (nezadovoljni) 7% (neopredeljeni) Če bi bile volitve jutri bi glasovali za sedanje člane OS in župana? 33% Ste z delom Župana zadovoljni? 72% (za nove kandidate) 20% (za sedanje člane 8%> (zelo zadovoljni) xo/ ‘■ut,ana) 29% (zadovoljni) 8% (neopredeljeni) 61% (nezadovoljni) 2%> (neopredeljeni) Informa Portorož, junij 1998 Volilna skrivnost piranske ZLSD - dva kandidata, ena možnost Vojka Štular Odločitev ZLSD Piran o tem, ali bo strankarsko podporo na novembrskih lokalnih volitvah za župana Občine Piran imel dosedanji župan Franko Fičur ali jo bo dobila prof. Vojka Štular, bo znana konec junija. Kaj je danes s sanjami, upanji in pričakovanji o uspešnejši in pravičnejši .družbi, se sprašujejo tudi v Združeni listi socialnih demokratov Slovenije, naslednici Zveze komunistov? Stranka je 18. aprila v Cankarjevem domu začela letno konferenco ZLSD s pronicljivim naslovom “Odprimo ta prostor!.” Kakšen prostor in mesta se bodo jeseni odprla kandidatom na lokalnih volitvah za svetniška in županska mesta, bomo šele videli. Aktivnosti pravzaprav že potekajo na vseh ravneh, čeprav še vedno nekoliko manj izrazito, očem skrito. Slovenija živi nov čas, so zapisali v posebnem glasilu, ki gaje stranka izdala v času konference. Nov čas pa verjetno živijo tudi njeni ljudje, člani ZLSD, ki so stranko podedovali kot precej dotrajano leseno kolibo. Čas je razmaknil deske, dež in veter sta vse bolj silila vanjo. Nekaj časa so jo krpali, sedaj pa so se odločili, da bodo na njenem mestu postavili novo hišo -in odprli ta prostor! Komu? Socialno šibkim Slovencem, znanilcem novih korakov in socialne države? Konferenca bo trajala kar dva meseca, vse do 20. junija in veliko možnosti je, da bi jo zaključili v Piranu, nam je povedala Vojka Štular. Verjetno je to ena redkih strank, ki jasno zapiše, da je “ne zanima oblast za vsako ceno, zatorej tudi ne padec te vlade za vsako ceno”. Te besede naj bi izrekel strankarski lider Borut Pahor na konferenci ZLSD v Cankarjevem domu. ZLSD omejuje krog političnih tem na najpomembnejše, za prehod Slovenije v novo tisočletje: Vprašanje krepitve gospodarske rasti in zmanjševanje brezposelnosti, reforme socialne države, dostop do znanja, do zdravja, dostop do stanovanja, priložnosti slovenskega podeželja, uveljavitev regionalizma in temeljitih priprav na vstop v Evropsko unijo. I lili al Želimo socialno Evropo, socialno in konkurenčno Slovenijo, so zapisali. Reforme so neizogibne. Nove možnosti pa so kajpak slabe, če jih ustvarjamo samo za nekatere. Socialisti in socialdemokrati so, kot lahko razberemo iz glasila, (že) na oblasti v enajstih od petnajstih držav EU. Jasna opredelitev do preteklosti Združena lista zavrača komunistični sistem, kot enopartijski sistem, ki ni dopuščal svobode. Preteklosti pa seveda ne želijo vreči čez rame, od nje želijo ohraniti tisto, kar je dobro. Predsednik programskega sveta ZLSD dr. Igor Lukšič je prepričan, da Slovenija mora končno začeti z razgrajevanjem temeljnih konfliktnih žarišč, ki nastajajo med cerkvijo in državo. Vlado RS in DZ pozivajo tudi naj predloži Zakon o progresivnem obdavčevanju premoženja. Ljudje, ki več zaslužijo naj bi tudi več dajali. ZLSD se je do nekaterih aktualnih vprašanj opredelila kar konkretno. “Verouk ne sodi v javno šolstvo”. Imajo tudi svoj pogled na regionalni razvoj. ZLSD ostro nasprotuje centralizaciji države. Številne majhne občine pa naj bi to omogočale. Protiutež centralizaciji države so regije, vendar je pri tem treba biti previden, saj se lahko razbohti nova birokracija in nepotebna administracija. Njihov programje strnjen v desetih poglavjih in ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti v celoti. Vojka Štular velja za umirjeno, stro- (nadaljevanje s I. strani) Posel se je zalomil kovno dovolj podkovano žensko. Je predsednica Občinske organizacije ZLSD Piran in menda že tudi morebitna kandidatka za županjo Občine Piran. Zadeve glede tega v njihovi stranki še niso čisto dogovorjene, zato smo Vojki Štular postavili nekaj vprašanj. V stranki se menda še niste poenotili glede podpore kandidatu iz vaših vrst na bližnjih volitvah za župana Občine Piran. Govori se, da sta v igri dve imeni in iste stranke - ZLSD: Franko Fičur (sedanji župan) in vi, Vojka Štular. Tudi to se govori, da naj bi Franko Fičur prestopil k drugi stranki v primeru, če ga njegova ne bi podprla? “V stranki imamo dva potencialna kandidata za to funkcijo. Kaj več kot to, da bo do odločitve, komu poveriti zaupanje in podporo, prišlo še ta mesec, vam ne morem povedati.” Nekateri pravijo (menda so to oni, ki si ne želijo, da bi postala Županja), da vas je škoda, ker ste nenadomestljiva v Gimnaziji Piran? “V teh letih smo zgradili dober kader, tudi takšnega, ki me je sposoben nadomestiti. Sicer pa je vsak človek nadomestljiv, mar ne?“ Izgleda, da prihaja čas, ko bodo v piranski občini oblast prevzele Ženske? Za mesto župana se bodo Podjetji Julijana d.o.o. (lastnika sta Vojko Krpan in njegova žena, ki imata znano trgovino Market Lucija) in Bitermo d.o.o sta 19. 6. 1997 podpisali kupoprodajno pogodbo na podlagi katere naj bi Julijana d.o.o od firme Bitermo d.o.o. kupila 760 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v nekdanji Restavraciji Lucija za potrebe trgovine in skladišča ter še okoli 30 % funkcionalnega zemljišča za potrebe parkirišč. Julijana d.o.o. bi morala ........ H plačati pogodbeni stranki 1, 6 milijona DEM, kar bi po HKtia..':B današnjem tečaju znašalo okoli ISO milijonov tolarjev. ^ ,».T. -"1’-]B Nekaj časa je teklo vse kot po maslu, potem pa sc je jKHjLŠjfi začelo zatikati. Slišati je bilo. da niso bili zadovoljni, ker prejemali sc nekako uredilo. Kot vse kaže pa se v j obetavnem poslu nekaj hudo zataknilo, ker naj ne bi prišlo do realizacije bistvenega dela kupoprodajne pogobc. Direktor Bitcrma d.o.o. Franc Bizjak nam je povedal, daje market kar nekaj mesecev obratoval na črno, ker mu Upravna enota Piran ni hotela izdati obratovalnega dovoljenja. Dovoljenje za obratovanje je podjetje potem dobilo iz Ljubljane. Vojko Krpan pa trdi, da Bitermo ni hotel overiti pogodbe pri notarju, čeprav bi to moral storiti. Zgodba je na videz zelo preprosta, pa ni. Vojko Krpan ima sedaj v rokah le kos papirja, ker je Bitermo d.o.o. pogodbo 1.9. 1997 enostransko odpovedal oziroma razdrl, saj Julijana d.o.o ni izpolnila svojih obveznosti - do pogodbenega roka 10. 7. 1997 namreč ni plačala 1,375 milijona DEM v tolarski protivrednosti. Plačala je le 375 tisoč DEM in še to z zamikom, pravi direktor Bizjak. Povedal nam je, daje bil osebno v Kmečki banki, ki naj bi bila (seveda pod hipoteko) pripravljena Julijani d.o.o. dati posojilo. Banka bi hipoteko zbrisala takoj, v treh dneh, ko bi dobila obvestilo, daje pogodbeni znesek plačan. Bitermo sedaj tega poslovnega prostora noče več prodati in tam gradi 7 apartmajev za turiste. Market Lucija sc bo, če bo tako sklenilo sodišče, moral izseliti. Vojko Krpan pravi, daje že vložil tožbo za prisilno overitev te pogodbe in hkrati trdi, daje solastnik dela teh poslovnih prostorov. Poleg tega imata “pogodbeni stranki” še nekaj sporov v zvezi z motenjem posesti, odklapljanjem plina, rušenjem strehe, kjer sedaj zamaka in podobno. Kljub vsemu naj bi se Julijana d.o.o. uspela “usesti” na zemljiško knjigo. Vojko Krpan nam je povedal, da Market Lucija posluje normalno naprej in da bo od 19. junija do 19. septembra odprt NON STOP 24 ur. 19. junija pripravljajo otvoritev sezone na kateri sc bodo predstavili dobavitelji z degustacijo nekaterih proizvodov. Na sliki: Nekdanja Restavracija Lucija, sedaj sporni Market Lucija 'radio opcine' Že 15 let z vam/ Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja v Italiji. Objavljamo zanimive oddaje, kijih povezuje najlepša izbrana glasba za vse okuse. Radio Opčine lahko poslušate 24 ur dnevno na UKWfrekvencah 90,6 in 100,5 MHz. Tel. (091) 21-26-58 k Telefaks (091) 21-32-95 > Franko Fičur menda potegovale kar tri. Prof. Vojka Štular, dr. Milena Oblak Juh in dr. Riana Benko. Med moškimi kandidati jih je kar nekaj. Pravzaprav vsakdo misli, da je lahko župan, čeprav nima o tem delu in nalogah niti pojma. Največ možnosti med moškimi kandidati za izvolitev naj bi spet imel dosedanji župan. Ta se nedvomno lahko pohvali z velliko realiziranimi projekti. Vendar svoje namere o ponovni kandidaturi za župana noče obelodaniti ali kako drugače spustiti v eter. V igri je še nekaj imen. Nekateri so že na samem začetku pogoreli, ker niso dobili podpore v stranki, nekateri bodo poskušali srečo kot neodvisni kandidati. Ob tem pa se že vrstijo težave, ki jim lahko rečemo predvolilna (politična) taktika. Določeno popuščanje je čutiti v občinskem svetu, Zeleni pišejo ovadbe, skupina Pirančanov grozi v stilu, “se vidimo, če ne prej, na volitvah ” in tako naprej, da ne naštevamo vsega kar se zadnje čase dogaja v piranski občini. “Mislim, da bo do nekoliko bolj “čiste” situacije na tem področju prišlo že v mesecu septembru, ko se bo pravi predvolilni boj šele začel.” Bliža se konec štiriletnega mandata sedanjega občinskega sveta, katerega članica ste tudi vi, Vojka Štular. Sicer pa ima ZLSD v Občinskem svetu kar štiri člane. Pa vendar, vaših predlogov koalicija velikokrat ne upošteva! Nekatera vprašanja na sejah OS rešujete hitro, pri nekaterih pomembnih pa imamo občutek, da gre za tiho nagajivo “strankarsko kombinatoriko”, v smislu nabiranja točk ali počasnega razjedanja nasprotnikovih živcev. “Ne bi mogla reči, da občinski svet deluje razbito. Res pa je, daje potreben velik napor za sodelovanje med različno mislečimi. Občinski svetniki, ne glede na strankarsko pripadnost, morajo najti pot do sodelovanja. Izključevanje drug drugega je velika škoda.” Piranski prometni režim, katastrofa? “ Mirujoči promet v mestu, ki ga vsi tako omenjate, ni katastrofa. Iz vsega tega pa se da marsikaj naučiti. Tudi to, daje potrebno drugače delati -graditi na skupnem in dobrem. Do protestov skupine meščanov oziroma do konfliktnih situacij ne bi prišlo, če bi Župan, Občinski svet, Občinska uprava in Svet KS prej bolj aktivno sodelovali, preventivno delovali in poiskali primerne skupne rešitve.” Garaže v vašem sedanjem mandatu ne bo! Ne velike, ne male. “Med prvimi sem govorila, da je potrebno poiskati več možnosti. Sem pristaš majhnih zanesljivih korakov. Drugače povedano, v Piranu potrebujemo več manjših garaž. Na Občinskem svetu smo se skupno odločili za garažo pri bencinski črpalki. Kot vam je znano je ustavno sodišče te ativnosti, zaradi pritožbe nekaterih krajanov, začasno ustavilo.” Ali ni v Piranu vse nekam malo čudno? Govorilo se je in mediji so v en rog trobili, da ni denarja za sanacijo gledališče Tartini, pokritje Avditorija. Sedaj pa beremo, da denar je in da bo gledališče Tartini zasijalo v novi luči že konec tega meseca. Avditorij bo nadkrit. Odkod naenkrat toliko milijonov? “Poiskati je bilo treba možnost, da mesto tudi v teh (skromnih) pogojih nekako zaživi.” Franc Krajnc Radio Portorož Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja (88,3 Mgh) Portorož. • Veliko dobre glasbe ■ Servisne informacije s področja turizma in pomorstva Izkoristite možnost oglaševanja! Telefon: 066/778-031 Telefax: 778-034 r' 0 NAROČAM primorski uVp NAROČILNICA ~1 Ime in priimek -------------------------------------------—------- Točen naslov ---------------------------------------------------— Poštna številka ---------------------------------------------— Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.200 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa (pravne osebe). Datum Podpis FOTO.FK-INFORMA Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož L>€- (Nadaljevanje s 1. strani) Nov Thalasso center v Termah Hotelov Palače Z izgradnjo novega Thalaso centra v okviru obstoječe zgradbe Term, v Hotelih Palače zaokrožujejo zanimivo ponudbo. O novih naložbah in ciljih podjetja so nekaj več povedali na dopoldanski tiskovni konferenci (5.6.)- Portorož kot zdraviliški kraj je znan že v 13. stoletju. Že takrat so benediktinci iz samostana Sv. Lovrenca s solinskim blatom, morsko vodo in slanico zdravili revmatizem, debelost in vodenico. Bilo je je kar nekaj prelomnic. Najvažnejše pa so se nedvomno zgodile leta 1885, ko so bile na pobudo piranskega zdravnika Lugnanija zgrajene prve terme. V letih 1911/1912 je bil zgrajen Palače hotel s termami, ki se je takrat imenoval po nemško Kurhotcl Palače. Leta 1985 je bila zgrajena nova zgradba Term Palače. Devet let pozneje, leta 1994 so za hotelom Palače odkrili tcrmomincralno vodo, dve leti kasneje, leta 1996 je bil zgrajen tcrmalno-re-krcacijski center z bazeni, savnami in fit-nessom. Petega junija 1998 pa so z odprtjem Thalasso centra še bolj obogatili ponudbo thalasoterapevtskih storitev, a hkrati ostali pri tradicionalnem izkoriščanju pet naravnih faktorjev: termo-mineralna voda, morska klima, morska voda, slanica (Acqua madre) in solinsko blato (fango). Z izgradnjo novega Thalaso centra, v okviru obstoječih Term so pričeli januarja in jo zaključili konec maja 1998. Projekt je izdelala arhitektka Anka Privšck, ostala izvajalska dela pa so opravili Al Inženiring Ljubljana, Bitermo Portorož, Oprema Izola, Mctalchcramica Sečovlje, GPG Grosuplje, Mcgavar Ljubljana in druga. Vrednost celotne investicije, ki obsega izgradnjo Thalasso centra, prenovo Recepcije v Termah in vzdrževalna dela, znaša 300 milijonov SIT. Nekaj sredstev jim je posodila Abanka. Podjetje sc je po znanem turističnem zlomu v Sloveniji leta 1990/91, finančno okrepilo (naložbe v letih 1996/97 dajejo pozitiven tok) in je po besedah generalnega direktorja Danila Daneua poslej sposobno dodatno zadostiti letnemu odlivu stroškov in kapitala v znesku 150 milijonov SIT. Kapitalno intenzivno podjetje lahko knjiži tudi okoli 2,5 milijona letne amortizacije kot vir sredstev za nove naložbe. Sicer pa, kot je na tiskovni konferenci povedal Danilo Dancu, v podjetju ne poznajo več izrazitih sezonskih nihanj in poslujejo 365 dni na leto. Marko Lenček, direktor marketinga, je povedal, da je odločitev o razvojni usmeritvi, ki jo je ubralo podjetje, pozitivno vplivala na poslovne rezultate. Lani je zjemno poraslo tudi število prenočitev in sicer kar za 70 %. Našteli sojih 206.157. Letos pa so njihovi hoteli v povprečju že zasedeni približno 85-odstotno. Približno Občina Piran bo tožila Zelene Pirana Od znane, tudi v sredstvih javnega obveščanja učinkovito razvpite informacije, da so Zeleni Pirana vložili ovadbo po kazenskem zakoniku RS zoper Župana Občine Piran Franka Fičurja, načelnika Urada za urejanje prostora Občine Piran Borisa Kočevarja in višjo strokovno sodelavko v Uradu za prostorsko planiranje Natašo Umek, češ, da naj bi po mnenju Zelenih Pirana ovadene osebe delovale v nasprotju z javnim interesom in s svojimi dejanji ter predlogi podpirajo črnograditeljstvo, je doselj minilo komaj nekaj dni. Občina je v tem času zadevo dobro premlela in odločili so se za protiudarec akterjem kazenske ovadbe. Pismo z Zelenih Slovenije županu Franku Fičurju 8 % gostov, ki so prebivali v njihovih hotelih, je koristilo termalne storitve. Terme so leta 1989 imele 5 % realizacije, lani pa že 13 %, vendar v pretežni meri na osnovi trženja novih storitev na prostem turističnem trgu. Zdravstveni zavod namreč že nekaj let zapored počasi zapira pipco in vse manj gostov prihaja v terme z napotnico. Cc je bilo še pred leti razmerje 70:30 v prid gostom z napotnico zdravstvenega zavoda, je sedaj obratno. Več kot 70 % gostov v termah so samoplačniki. V novem Thalasso centru bo zaposlenih 10 balneoterapevtov, ki bodo dnevno lahko opravili do 180 storitev. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med. je v pozdravnem govoru dejal, da Thalasso center Portorož brez dvoma pomeni vrhunec tovrstne ponudbe na cclotmc Jadranu. Gre za idealno kombinacijo moderne tehnologije in oblikovanja ob maksimalni izkoriščenosti različnih oblik talasoterapije, dosegljivih v čudovitem portoroškem zalivu. Tukaj so se zdravili že številni eminentni gostje, je povedal. Pa tudi, da sc termam s pogledom na morje, ob vstopu Slovenije v evropski prostor, ni treba bati konkurence. Tam kjer so naložbe so tudi bančniki. Na otvoritvi sta bila tudi predsednik uprave Abanke d.d. Ljubljana Aljoša Tomaž in predsednik uprave Banke Koper d.d. Vojko Čok. Aljoša Tomaž je tudi predsednik Nadzornega sveta Hotelov Palače d.o.o. Portorož. Na sliki: Nekdanji državni sekretar za turizem Marjan Jakič in sedanji, Tomaž Zajc bi verjetno rada kar potipala kako deluje nova naprava. V ozadju je tudi dr. Riana Benko, potencialna kandidatka za županjo Občine Piran, ki se vse bolj pogosto udeležuje otvoritev in sprejemov v piranski občini. Pogostitev kot se Sika. Hoteli Palače so, tako kot znajo samo oni, pripravili pokušino za vse udeležence. Sef kuhinje Damir Kopjar se je s svojo kuharsko ekipo zopet odlično izkazal. Franc Krajnc (nadaljevanje s 1. strani) ADAC Zadeva sc je še bolj zapletla s pismom Zelenih Slovenije v katerem sc Občini Piran oziroma Županu Zeleni za vse to opravičujejo. “Ko smo sc pogovarjali z nekaterimi člani Zelenih Slovcnijeiz Pirana, smo dejansko ugotovili, da sc ne strinjajo s postopki Dušana Puha, odvetnika v pokoju in Žarela Lipuščka.” Podpisan je predsednik Zelenih Slovenije Ivan Tomšc, ki ga kot kaže Zeleni Pirana ne priznajo. Žare Lipušček celo trdi, da je podpis in s štampiljko vred falsifikat. Novinar ob tem več ne ve, kdo pri stranki Zelenih komu spada, sta dve vodstvi Zelenih ali samo eno, katero je legitimno, kdo koga priznava itd. Zeleni Pirana so na svojem rednem občnem zboru 12. juinja v Portorožu dejali, da je to, ovadba torej, največ kar so lahko storili v nizu bolj blagih poskusov, saj sc žc 8 let ukvarjajo s problemom čmograditcljstva in skorajda nič ne dosežejo. Zgovoren primer je letališče, ki bi ga oni kar najraje ukinili. Pisma “svojega vodstva” iz Ljubljane pa ne bi niti prečitali na občnem zboru, če jih na to ne bi spomnil novinar Primorskega utripa. “Če ne bi bilo nas, bi bila ta pokrajina zagotovo okoljsko še bolj obremenjena”, so dejali. vse, gradili sredi njiv, po hribih, drugi bi radi videli vse zeleno... Občinski svet Piran je (sicer ob številnih pripombah in amandmajih) na seji, ko je žc izbila “afera”, sprejel Odlok o spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran v letu 1998 in s tem v bistvu “sporne” gradnje v Strunjanu tudi legaliziral. Zeleni imajo v Občinskem svetu Piran dva svoja svetnika. Lahko bi dala amandma in sporne gradnje bi morda izločili. Amandma je dal Marko Zorman, vendar ni bil sprejet. Občina udarec vrača (dvojni) Dolgo pismo Borisa Občinskemu svetu Piran Kočevarja Boris Kočevar je Občinskemu svetu Piran napisal dolgo pismo z obrazložitvijo in svojimi pogledi na “pisanje stranke Zelenih Pirana”. Kočevar v pismu večkrat omenja Žarela Lipuščka in zanika nekatere njegove trditve. Sprašuje se, na podlagi česa Lipušček trdi, da je strokovna služba skrivala, zavajala in spravljala v zmoto Odbor za urbanizem in Občinski svet. V glavnem sc zadeve vrtijo okrog vprašanja legalizacije treh objektov v krajinskem parku Strunjan. Dejstvo je, da je ob obravnavi vseh pobud sklepal najprej Odbor za urbanizem, ki si je dva od navedenih primerov (Orešič, Lešnik) hotel ogledati na terenu. Po ogledu na terenu je bilo sprejeto skupno stališče, da sc tudi ta dva objekta uvrstita v spremembo planskih dokumentov. Za ostali primer (Zelnik) je bil Odbor mnenja, da sc ga prav tako uvrsti v plan, saj je Zelnik plačal komunalni prispevek ob predhodno pridobljenem lokacijskem dovoljenju, stranka pa ni speljala postopka do gradbenega dovoljenja. Najbolj izpostavljen (v medijih) je bil vodilni človek Petrola. Ta je potem, ko si je Žare Lipušček osebno ogledal njegov objekt, telefoniral na Urad za prostorsko planiranje, piše Boris Kočevar. S PUP (prostorsko ureditvenim planom) je bilo legaliziranih 60 vikendov in še 18 v obliki pomožnih objektov. “Kdor ne pozna gospoda Lipuščka in z njim skupaj še ni delal, potem bo kaj lahko nasedel njegovim navedmab in trditvam. Vendar namen mojega pisanja ni, da bi razpravljal o osebnosti človeka (za katerega osebno trdim, da je zeleni fundamentalist), ki je v prostorskem načrtovanju kot “strokovnjak” nedvomno pustil svoj pečat in čigar posledice ambicioznih akcij bomo mnogi občutili še nekaj časa. Govoriti o tem, da občinska uprava ali Župan podprirajo črne gradnje je preprosto rečeno navadna laž”, je zapisal Boris Kočevar. Boris Kočevar skuša krmariti med dvema ekstremoma: eni bi radi pozidali kar Iz Urada Župana smo prejeli sporočilo za javnost, da bo Občina Piran tožila Zelene Pirana. “Občina Piran bo sprožila kazenski postopek zoper politično stranko Zelene Slovenije - Občinski odbor Piran, piranski župan Franko Fičur ter delavca Urada za urejanje prostora v občini, Boris Kočevar in Nataša Umek pa civilni postopek zaradi odškodnine, saj jim je občinski odbor Zelenih Pirana v javnosti, z očitavan-jem goljufivega namena domnevno skrivnega vsiljevanja lokacij hiš v krajinskem parku Strunjan, umazal čast in dobro ime. Pri prebivalcih Občine Piran so s tiskovno konferenco in ovadbo na tožilstvu skušali ustvariti vtis, da občinska uprava, na čelu z županom, marsikaj dela na svojo roko in da skuša sebi in drugim pridobiti nekakšno korist. Natančno smo ponovno pretehtali, ne samo dosedanji potek dela, marveč tudi vse očitke in prišli smo do spoznanja, da gre za klevete in podtikanja, ki nimajo osnove v samem delovanju. To delo sta z ogledi in končnim sprejemom teh lokacij potrdila tako Odbor za urbanizem in sam Občinski svet, ki je za kaj takega zakonsko pristojen. Pri tem je treba dodati, da lahko vsakdo da kakršenkoli predlog v času sprejemanja le-teh, da ga morajo strokovne službe obravnavati in žc samo podajajnjc predloga v nobenem primeru ne more biti sporno. Člani občinskega sveta so torej s potrditvijo ovrednotenih predlogov potrdili pravilnost dela strokovnih služb, saj bi v nasprotnem primeru ravnali drugače. S tem so napravili za smešne trditve Zelenih Pirana, ki so v isti sapi trdili, da so svetniki neuki, obenem pa, da so jih žc večkrat opozarjali na to problematiko. Ne bomo razglabljali o pravici članov te stranke, če sploh smejo v tem imenu koga napadati, ker še zdaj ni povsem jasno, kdo je njihov predsednik in h komu spadajo odbori. Lahko pa to spoznanje razkrije predvolilni manever in poskus, da z našimi imeni spet najdejo drobec svoje izgubljene, pravzaprav nikoli najdene identitete. Sprašujem sc, če v sporočilu za javnost smem odgovarjati bolj trdo, ali moramo samo potrpežljivo čakati, da tolčejo po nas. Javnost, ki bere vsakršna sporočila pa je vendarle treba naliti resnico!” S spoštovanjem! Franko Fičur Župan Občine Piran Zeleni Slovenije sporočajo piranskemu županu, da oni zoper njega in njegove sodelavce niso vložili kazenske ovadbe Spoštovani gospod Župan! “Iz sredstev obveščanja smo Zeleni Slovenije izvedeli, da naj bi občinski odbor iz Pirana v imenu Zelenih Slovenije zoper Vas in nekatere Vaše sodelavce vložil kazensko ovadbo zaradi primera treh (črnih) gradenj v Strunjanu. Sporočamo Vam, da Zeleni Slovenije nismo bili scsznanjcni s tem problemom in tudi nismo prejeli nikakršnega zapisnika ali predloga občinskega odbora iz Pirana, iz katerega bi bilo razvidno , da sc je ta odbor s problemom ukvarjal. Očitno so posamezniki (vodeni s strani upokojenega odvetnika Dušana Puha iz Portoroža, ki je sodnim organom in slovenski javnosti znan po vlaganju večjega števila tožb, prijav in ovadb, tudi zoper člane lastne stranke), tudi v tem primeru začutili priložnost za sprožanje postopkov, ki po nepotrebnem obremenjujejo posameznike, organe pregona in sodno vejo oblasti. Ko smo sc pogovarjali z nekaterimi člani Zelenih Slovenije iz Pirana, smo dejansko ugotovili, da sc ne strinjajo s postopki g. Dušana Puha in g. Žarela Lipuščka. V vsaki politični stranki je normalno, da je lahko mnenje članov o neki zadevi različno, zato imajo stranke organe, kjer sc na osnovi demokratične razprave mnenja oblikujejo v skupna stališča ali zaključke. V tem primeru sc občinski odbor iz Pirana ni sestal in tudi na organih Zelenih Slovenije nismo oblikovali skupnih stališč, zato vas prosimo, da razumete omenjeni primer le kot spor posameznikov z organi Vaše občine in kot dejanje posameznikov, ki so sc odločili zoper Vas in Vaše sodelavce vložiti kazensko ovadbo. Zeleni Slovenije zaper Ves in Vaše sodelavce nismo vložili nikakršne ovadbe. Veselilo bi nas, če bi nam posredovali informacijo o zadevi izrabe prostora v Strunjanskem zalivu, dajo bomo lahko obravnavali na eni od prihodnjih sej izvršnega odbora. Lopo Vas pozdravljamo in sc Vam opravičujemo zaradi nepotrebnih postopkov, saj bi po naši oceni zadevo lahko rešili na seji občinskega sveta.” ZELENI SLOVENIJE Predsednik Ivan Tomše Novo vodstvo Zelenih Pirana Na rednem občnem zboru Zelenih Pirana, ki je bil 12. junija’zvečer na sedežu stranke v Portorožu, Stara cesta 4, so Zeleni Pirana izvolili tudi novo vodstvo stranke. Predsednik stranke Zeleni Pirana je.Zdenko Vozlič. Takoj po seji stranke nam je dejal, da bo do okolja in sogovornikov vodil bolj strpno politiko. Izvolili so tudi dva podpredsednika. To sta Ugo Fonda (dosedanji predsednik) in Žare Lipušček. Trideseto jubilejno srečanje bo naslednje leto na Bernardmu Donatorsko obarvan dogodek ADAC je podaril rešilni avtomobil našemu zdravstvu Podpredsednik ADAC-a g. Max Stich in dr. Wolfgang Arends sta v soboto, 30. maja slovesno predala ključe rabljenega pet let starega, a temeljito obnovljenega rešilnega avtomobila znamke Mercedes dr. Matjažu Krajncu , v.d. direktorju Zdravstvenega centra. Gospod Stich in državni sekretar Zajc sta sc pogovarjala o sodelovanju med ADAC-om in slovenskimi turističnimi strukturami. Med drugim tudi o novostih glede novega Zakona o varnosti cestnega prometa v Sloveniji. Gospod Stich nikakor ni mogel dojeti zakaj mora prižgati luči svojega avtomobila, ko se pripelje na sončno stran Alp. Na letošnjem 24. srečanju v Portorožu sc je zbralo 283 članov s 75 motornimi čolni. V bistvu je bilo to njihovo žc 29. srečanje, kajti pet krat so ga priredili na Madžarskem ob jezeru Balaton. Trideseto jubilejno srečanje bo nalscdnjc leto B c r -nardinu, so razglasili. Zbralo naj bi sc tudi do 400 članov in veliko več čolnov kot letos. Za redna srečanja v Portorožu ima največ zaslug tudi gospod Uvvc Mcnzcr, ki tukaj skrbi, da prireditve potekajo karseda v redu. Povedal je, da so nekoliko razočarani nad Hrvati, ki zahtevajo samo za enkraten pristanek čolna v njihovih pristaniščih visoko plačilo takse, tudi do 500 DEM. Letošnje 8-dncvno srečanje sc je končalo v nedeljo 7. 6. ADAC (Allgcmciner Dcutschcr Auto-mobil-Club) ima žc okoli 15 milijonov članov. Podobna srečanja prirejajo tudi v drugih obmorskih krajih, na primer v Španiji. Sodelujejo pri usklajevanju zakonodaje o motornih čolnih, pri uvajanju mednarodnih izkaznic, imajo široko razvito informativno in servisno mrežu za svoje člane itd. ADAC izdaja za svoje člane tudi ADAC Skippcr Ncws in priročne biltene z informacijami, strokovnimi nasveti in programi vsakoletnega srečanja v Portorožu. ■ -m' primorski u^p Jubilejno deseto zaključno predstavitev in nastope plesno-akrobatskih skupin FLIP v portoroškem Avditoriju (30.5.) si je ogledalo okoli 1500 ljudi. Priznanja in aplavzi za vztrajno in uspešno delo. V plesno - akrobatski skupini FLIP sodeluje že več kot 500 deklet in fantov, ki uspešno nastopajo doma in v tujini. Društvo vodijo Stasja, Mojka in Mitja Mehora ter Geraldina Gržinič. Skupina je v zadnjih nekaj letih skorajda povsod, kjer je nastopala, doma in v tujini, požela za svoja izvajanja veliko priznanj in pohval. Na letošnjem državnem prvenstvu v akrobatiki, ki so se ga udeležili prvič, so mlajše in starejše deklice ter srednješolke osvojile prvo mesto. Pripravili so že tudi več gledaliških predstav. Tudi jubilejni nastop na letnem prizorišču portoroškega Avditorija ob 10-letnici delovanja, v soboto 30. maja, je bil nekaj posebnega. V 27. različnih nastopih je sodelovalo preko 300 učencev osnovnih šol in srednjih slovenskih ter italijanskih šol iz Pirana, Lucije, Sečovelj, Izole, Kopra, Ankarana ter gojenci Vzgojno zdravstvenih zavodov. Simpatičen nastop pa so priredile tudi mamice. Nagrade in priznanja je posameznikom podelil občinski svetnik Karel Bole, ki se je zahvalil za neutrudno delo zlasti tudi Stasji Mehora. Na zaključku nastopov mladih ob deseti obletnici delovanja društva FLIP, je pozval vse naj z močnim aplavzom, kot svojevrstnim priznanjem, še enkrat potrdijo marljivo poslanstvo Flipa. Pokrovitelj prireditve je bil Župan Občine Piran. Plesno-akrobatska skupina Flip je ob tej priložnosti izdala tudi knjižico z naslovom Flip skozi desetletje. Priznanje so podelili Stasji Mehora za dolgoletno uspešno vodenje skupine in trenersko delo ter Mitji Mehora za 15-letno trenersko delo. Priznanje so podelili tudi Ani Humar, Tijuani Križman, Ivani Franjič, Andreji Furlanič, Urški Prinčič, Katji Križman, Endi Orlič in drugim (na sliki). Na koncu seje Stasji Mehora zahvalil s šopkom rož tudi predstavnik staršev nastopajočih otrok. Na sliki: nastop plesno-akrobatskih skupin in podelitev priznanj v portoroškem Avditoriju 30. maja 1998. FOTO: FK-1NFORMA liAi it Tartini Piran® ® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 0.1O2.8MHZ-241) - w TRSTEU 67 KANAL tel.: (065) 36-236 - f3X: (065) 32-325 [Televizija Primorha že štiri leta med nami | Kraj inski park Sečoveljske soline Še brez pravega upravitelja Občina Piran je že leta 1989 sprejela odlok s katerim je območje Sečoveljskih solin in polotoka Seče razglasila za Krajinski park Sečoveljske soline. V tem času so soline že dobile lastnika - državo, ki pa še vedno ni poskrbela za ustrezen zakon o zavarovanju te obsežne naravne in kulturne dediščine. Kdaj pomol, dostop po morju in kontrola obiskovalcev. V. d. ravnatelja Boris Križan prof. geogr, in konzervarorka za ND Barbara Vidmar, prof. biol. v solinarskem muzeju predstavlajta novinarjem novo zloženko Krajinski park Sečoveljske soline. Krajinski park leži na skrajnem južnem delu kratke slovenske obale ob izlivu reke Dragonje in meri okrog 865 hektarov. Območje samih solin (delujoče soline Lera in opuščeni del Fontanigge) je zaradi ostankov bivalne kulture, starega postopka pridobivanja soli ter ohranjene strukture solnih polj hkrati razglašeno tudi za etnološki in tehnični spomenik, štiri manjša solinska območja - Ob Rudniku, Stare soline, Stojbe in Curto -Pichetto, pa zaradi naravovarstvenega pomena za naravne rezervate. Od leta 1993 so Sečoveljske soline uvrščene tudi na seznam Ramsarskih lokalitet, kar pomeni, da gre za mokrišče ekoloških in krajinskih vrednot, izjemnih tudi v mednarodnem merilu. rekoč ni jasno kdo naj s tem parkom upravlja, zlasti zdaj, ko je Droga Portorož nekoliko popustila. Pa tudi občina Piran bi morala, ne glede na to, da je lastnik država, primakniti več denarja. “Štiri leta že potekajo pogovori o postavitvi ustreznega pomola za pristanek dveh čolnov, da bi tako omogočili dostop do solin po morski poti in razbremenili kopne poti, pa iz tega še vedno ni nič.” Odbor za Ramskarsko konvencijo je poskrbel za to, da je država že primaknila nekaj denarja. Sedaj pričakujejo razpis ponudbe za tako imenovani Management plan v katerem bodo začrtani vsi pomembnejši vidiki razvoja in varovanja Krajinskega parka Sečoveljske soline. Ministrstvo za okolje in prostor kon-taktira s predstavniki lokalne skupnosti, vodnega gospodarstva in drugimi, da bi ustanovili Projektni svet, ki bo izdelal dokument za javno razpravo. Državni zbor naj bi sprejel tudi zakon o zavarovanju sečoveljskih solin. Vzporedno z vsemi aktivnostmi pa naj bi dobili tudi upravljalna. To pa zagotovo ne bo tako preprosto, saj za večplastno problematiko finaciranja obnove, zaščite in varovanja Krajinskega parka. Ramsarska lokaliteta Dragocena za življenje, nerentabilna za proizvodnjo Morda se res povsem niti ne zavedamo kakšne vrednote imamo na Slovenski obali. Soline so nekaj enkratnega. Narava tam še živi svoje samotno neokrnjeno življenje in nudi sprehajalcu prečudovit pogled, sprostitev in mir. Toda za nekdanje mogočne soline, ki so stoletja dajale kruh mnogim piranskim in sečoveljskim družinam, je treba skrbeti še naprej in jih obvarovati pred vsemi škodljivimi vplivi. Boris Križan v. d. ravnatelja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je na tiskovni konferenci (19. 5.) v prostorih Muzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah, kjer so predstavili zloženko Krajinski park Sečoveljske soline dejal, da še vedno ni rešeno vprašanje varovanja celotnega območja Krajinskega parka, ni nadzora nad obiskovalci, niti ne vedo koliko jih sploh pride v soline? Tako- Sečoveljske soline so bile, kot doslej edino mokrišče v Sloveniji, zaradi izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti leta 1993 uvrščene na seznam Ramsarskih lokalitet Ramsarska konvencija je bila sprejeta februarja 1971 v iranskem mestu dogovor o varstvu in razumni rabi mokrišč, sprejet je bil z osnovnim ciljem preprečiti uničevanje mokrišč, je do danes podpisalo več kot 100 držav. Morske soline sodijo med najbolj ogrožena mokrišča v Sredozemlju. Zaradi naravi neprijaznega razvoja v tem stoletju našim generacijam pred očmi izginja slikoviti element sredozemske kulturne krajine, ki je s svojim strateškim pomenom in svojim kulturnim izročilom pomembno sooblikoval sredozemske civilizacije, vse do današnjih dni. Z njimi izginja bogato življenje, vezano na svojevrstne solinske ekosisteme. Kaj je v solinah prepovedano? V odloku o zavarovanju solin je opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo kra- irm iT " Ramsar v okviru Unesca kot Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališče močvirskih ptic. Ta mednarodni jine in njeno podobo. Predvsem je prepovedan lov, kakršnokoli onesnaževanje zraka, vode in tal, graditev strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih pa je prepovedano vsako poseganje, ki bi spremenilo življenske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršnikoli posegi na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Povsem razumljiveje, da v solinah ni dovoljeno ropati solinskega blata, odmetavati smeti in pločevink, trgati cvetja in redkih rastlin, plašiti ptic v času gnezdenja. Bogata zakladnica rastlinskega in živalskega sveta Sečoveljske soline so kot bogata zakladnica rastlinskega in živalskega sveta uvrščene med najpomembnejše lokalitete naravne dediščine Slovenije. Submediteransko podnebje, povečana slanost vode in opustitev solinarske dejavnosti na večjem delu solin ustvarjajo posebne ekološke razmere, v katerih preživijo le tisti organizmi, ki so nanje prilagojeni. Rastlinam, ki uspevajo na slanih tleh pravimo slanuše ali halofiti. V zaprtih kanalih z nekoliko globjo in zelo slano vodo naletimo na obmorsko rupijo (Ruppia maritima), v občasno poplavljenih solinskih bazenih pa je največ osočnika (Sal-icomia herbacea). Na bregovih kanalov in nekoliko dvignjenih opuščenih solinskih bazenih prevladujejo rastline z neopaznimi cvetovi, ki jih tako kot osočnika uvrščamo med metlikovke, sinji in grmičasti členkar, lobodovec, navadna obrežna lobodka, sodina solinka in tatarska loboda. Tam raste tudi ozkolistna mrežica (Limonium Simbol Krajinskega Parka Sečoveljske soline mala bela čaplja (Egretta garzetta) Foto: B. Marčeta.__________________ angustifolium), ki s svojimi vijoličastimi socvetji v poletnih mesecih obarva osušena solinska polja. Na skalnatih nasipih glavnih kanalov uspevata še dva halofita: kobulnica morski koprc in košarica z rumenimi socvetji - obmorski oman. Edino slovensko rastišče navadnega hija-cinta je zaradi bližine letališča že močno ogroženo in delno tudi že uničeno. V sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih vretenčarjev, med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so najmanjši sesalec na svetu etruščanska rovka (Suncus etruscus), primorska kuščarica (Lacerta sicula) in ostrouhi netopir (Myoti blythi), ki velja za prvo zanesljivo najdbo te vrste v Sloveniji. Solinarski bazeni, v katerih je voda nekajkrat bolj slana kot v morju, so življenski prostor številnim vodnim živalim, med njimi solinskemu rakcu (Artemia salina), nekaterim školjkam, različnim mnogoščetincem in ribici solinarki (Aphanius fascina-tus). Obilica hrane omogoča razvoj številnim ribjim mladicam, ki se od tod kasneje preselijo v morje. Idealne življenske možnosti za ptice Mala bela čaplja simbol Krajinskega parka Najbolj izjemne so sečovevljske soline z omitološkega vidika, saj imajo ptice zaradi toplega podnebja in obilice hrane v solinskih bazenih ide- alne življenske možnosti. Na območju solin je bilo opaženih več kot 200 vrst ptic, okoli 80 pa jih tu stalno ali občasno gnezdi. Spomladi in jeseni se v solinah ustavljajo in počivajo velike jate ptic selivk, pozimi pa veliko ptic tu prezimuje. Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo rdečenogega polojnika (Hi-mantopus himantopus), rume-nonogega galeba (Larus cacahin-nans), beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus), navadno in malo čigro (Sterna hirundo in Sterna albifrons). V zimskem času se v solinah zadržujejo številni galebi, race gosi, prodniki, martinci, pa tudi nekatere ujede, predvsem lunji. Od čapelj najpogosteje opazimo malo belo čapljo (Egretta garzetta), ki je tudi simbol Krajinskega parka Sečoveljske soline - pa tudi sivo čapljo (Ardea cinerea), rjavo čapljo (Ardea purpurea) in čopasto čapljo (Ardeola ralloides). Muzej solinarstva Na opuščenih solinaha Fontanigge je v zadnjih desetih letih nastal ob kanalu Giassi muzejski kompleks -muzej solinarstva, ki obsega dve solinski hiši, njima pripadajoči solinski polji in nekoč plovni kanal Giassi, glavni kanal za dotok morske vode. V eni od hiš je na ogled zbirka starega solinarstva, v drugi pa sta skladišči za sol ter preprosto opremljeni sobi in kuhinja, namenjeni bivanju zaposlenih na muzejskih solnih poljih, občasno pa tudi raziskovalnim in pedagoškim namenom. Solno polje sestavljajo bazeni različnih stopenj izparevanja in kristalizacijski bazeni, v katerih poleti žanjejo sol. Muzej solinarstva je od aprila do novembra odprt od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure oziroma julija in avgusta od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Preostali del leta je muzej zaprt, za skupine nad 10 ljudi pa je ogled možen po predhodnem dogovoru s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran tel. 066/ 746-826. Za vstop v Sečoveljske soline po kopni poti potrebujemo osebni dokument, saj moramo, prečkati slovenski mejni prehod Sečovlje, nato pa takoj, ne da bi prečkali hrvaški mejni prehod, še pred mostom zavijemo na desno. Kot je povedal Boris Križan v. d. ravnatelja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, je v načrtu ureditev dostopa v krajinski park tudi po morski poti. V solinah je kar prijetno Ali slikate tudi za družinski album, so me vprašale prikupne gospe, ki so prišle k solinarskemu muzeju pomagat polniti sol v male žakljevinaste vrečke za razstavo EXPO 98 v Lizboni. Seveda, kar postavite se. Spomin na prijeten dan, ko smo Primorci prišli na idejo, da lahko v tujino namesto pameti izvažamo sol, kar je ne nazadnje isto. Izšel jje nov prospekt Krajinski park Sečoveljske soline Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je izdal zloženko Krajinski park Sečoveljske soline v treh jezikih, v slovenščini, italijanščini in angleščini v skupni nakladi 10.000 izvodov. Založnik je Ministrstvo za okolje in prostor , Uprava RS za varstvo narave. Besedila za prospekt sta pripravila Boris Križan in Barbara Vidmar, oblikovalec Dušan Podgornik-Antartika, tisk Pigraf Izola. na dveh večjih območjih - naravnem rezervatu Strunjan, ki je sestavni del Krajinskega parka Strunjan in pa na okrog 850 hektarih obsegajočem kompleksu sečoveljskih solin ob ustju reke Dragonje, ki obsega tudi polotok Sečo. Solinarstvo se je razvilo že pred stoletji v zalivih, kjer se je morje zajedlo globoko v kopno in so reke nanašala “svoj material”. To je bilo pri Kopru v Škocjanskem zalivu, pri Izoli, v Strunjanu, v Lu- ___________ ciji in Sečovljah. Danes so ohranjene le sečoveljske soline in pa mniatume strunjanske soline. Posamezne soline so v stoletjih doživljale obdobje razcveta in nazadovanja. Predel sečoveljskih solin, ki ne deluje se imenuje Fontanigge. Tukaj se je najdlje ohranil starinski način pridobivanja soli. V danes večinoma razpadajočih solinskih hišah je bivala celotna solinarjeva, v bistvu kmečka družina. V spodnjih prostorih so shranjevali sol, zgoraj pa so bili bivalni prostori. Pri delu so sodelovali stari in mladi. Delo je, razen pridobivanja soli, zajemalo še gradnjo solinskih bazenov, obnavljanje in vzdrževanje. Pri tem delu so solinarske družine dobivale bogate izkušnje in tradicija se je prenašala iz roda v rod. Danes si star postopek pridobivanja soli lahko ogledate v muzeju soli-narstva. Ljudje so solinarstvo počasi opustili, a narava je naredila svoje in vse to lahko sedaj občudujejo obiskovalci. Sečoveljske soline so postale bogata zakladnica rastlinskega in živalskega sveta kakršnega v Sloveniji zlepa ne nejademo. Na tem območju uspeva kar 45 vrst rastlin z rdečega seznama, ogroženih rastlin Slovenije. Kanali so prava ribogojnica. Prav zaradi omenjenih dejstev je občina Piran sečoveljske soline skupaj s polotokom Seča razglasila za krajinski park. NOVOSTI V CITY PARKU Naslovnica zloženke Krajinski park Sečoveljske soline V zloženki so predstavili najpomembnejše značilnosti tega zavarovanega območja, kar pa ni bilo tako enostavno, saj bi, kot je na predstavitvi zloženke v Sečoveljskih solinah pri solinarskem muzeju dejala Barbara Vidmar o tem presenetljivem naravnem bogastvu, lažje napisali knjigo. Zloženka bralca najprej popelje skozi zgodovino solin, sledi kratek opis kulturnih in naravnih značilnosti do današnjega stanja, ko so soline s polotokom Seča zavarovane in pridejo na seznam ramsarskih lokalitet. Niso pa pozabljene tudi osnovne informacije za obiskovalce. Posebna pozornost je bila posvečena tudi fotografijam. Na naslovni stami so izpostavili tri osnovne značilnosti, ki jih najdemo v solinah. To so sol, voda in sonce. Na naslovni strani je tudi simbol Krajinskega parka Sečoveljske soline (mala bela čaplja) in prvič tudi simbol Ramsarske konvencije ter simbol varstva naravne dediščine. V svoji prvotni naravni podobi je ostalo nekaj manj kot 20 % slovenske obale, ki je večinoma zarezana v flišne sedimente v območjih težko dostopnih klifov. Dobra polovica tega obrežnega pasu je že zavarovana v sklopu dveh manjših naravnih spomenikov, to sta podvodni spomenik Rt Madona pred Piranom in naravni spomenik Debeli rtič in V deželi na sončni strani Alp v ponedeljek okrog 15. ure sem na relaciji Koper - Portorož naštel 17 vozil, katerih vozniki niso upoštevali 4. alineje 56. člena Zakona o varnostni cestnega prometa. Pri sončnem dnevu so namreč vozili brez prižganih luči! Ker zaradi zakona fizike hkrati nisem mogel voziti tudi v nasprotno smer, nisem mogel prešteti koliko voznikov, ki so vozili za menoj, ni upoštevalo zapovedanega določila. Zakon namreč točno določa, da morajo vozniki motornih vozil v Sloveniji tudi podnevi (ne glede na vreme, seveda tudi pri sončni pripeki, op. p.) voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi. Voznik, ki ravna v nasprotju s tem določilom se kaznuje z denarno kaznijo 10.000 tolarjev. V sabih 20 minutah bi policija lahko zaslužila 170.000 tolaijev. Pa ni. In kdo so bili srečneži, ki jih je oko pravice spregledalo? Osem avtomobilov z nemško registrsko tablico, štirje z italijansko (ne TS) in pet z oznako KP. Precej mešana druščina iz različnih logov, bi lahko rekli. V Italiji je voznik kaznovan, Če vozi pri sončnem dnevu s prižganimi lučmi in vetjetno ta strah prenaša celo v tujo deželo. V Nemčiji vožnja podnevi s prižganimi lučmi ni obvezna in ker so oni v Evropi, Slovenija pa tudi, verjetno menijo, da je tako kot pri njih, tudi pri nas. Pa se motijo! Naši vozniki pa so tako ali tako nekoliko pozabljivi. Še pa bolj pozabljivi so oni, ki pozabijo ugasniti luči na Parkirišču. Zakon je zakon, je dejal podpredsednik muenchenskega avtomobilskega kluba ADAC, ki seje te dni mudil na Bemardinu. V deželo na sončni strani alp se je pripeljal s svojim avtomobilom. Nekoliko neobičajno in nerazumljivo se mu je zdelo zakaj je moral ravno takrat, ko se mu je končno le pnka-zalo sonce na naši strani Alp, prižgati luči. Nekateri nas res ne razumejo. Franc Krajnc * APS - izdelava fotografij po naprednem fotografskem sistemu T' '' ” * Izdelava index printov ^ „ c ° ' (fotografije iz celotnega filma na samo ^ * 1 ° 1 v* eni fotografiji) tudi iz 35 mm negativov c ° * Digitalna fotografija TPC LUCIJA « 066/773-296 skeniranje in shranjevanje fotografij iz KOPER TRŽNICA S 066/276-788 negativov, diapozitivov, fotografij na CD-disk oziroma na računalniške diskete ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a Šola prinaša mladost in znanje Visoka strokovna šola za podjetništvo se bo jeseni iz sadanjih prostorov v Avditoriju preselila v stavbo nekdanje bolnišnice v Piranu. Gradbena dela naj bi končali do 1. oktobra, ko se bodo začela tudi predavanja. m A. liJSr; Jk Predstavitev šole je bila v veliki sejni dvorani občinske zgradbe Piran Osnovne podatke o prvi šoli v Srednji Evropi, ki je posvečena podjetništvu in ki prinaša v Piran mladost in znanje, so predstavili na novinarski konferenci ( 12.5.) v veliki sejni dvorani občinske mestne palače v Piranu; dr. Milan Vodopivec - dekan šole, Viljem Pšeničny, soustanovitelj in predsednik GEA Collega, dr. Marjana Merkač, zadolžena za kadrovske zadeve in predstavnik Razvojnega zavoda. Udeležence je pozdravil pi- I* Dekan dr. Milan Vodopivec na ogledu šole. V ozadju Jure Cihlar. ranski župan Franko Fičur, kije izrazil upanje, da bo Piran morda nekoč celo univerzitetno mesto. Obljubil jim je tudi nekaj parkirnih mest. Šola se je morala kar precej zadolžiti in tudi brez sponzorjev med katerimi je treba omeniti Kmečko družbo d.d., ne bi zmogla vseh finančnih bremen. Naložba, ki zajema vse tamkajšnje prostore na 4.719 kvadratnih metrih površine (8 učilnic, 2 računalniški, 320 sedežev, večnamenski prostori, 72 ležišč)znaša okoli 725 milijonov SIT. 240 milijonov SIT so si sposodili od LB, 2 milijona pa je pogod beni avans Razvojnega zavoda. Letno se vpiše na šolo okoli 78 študentov. Šola je z zadovoljstvom sprejela v dar zbirko slik akadem skega slikarja Jureta Cihlarja, ki bodo našle svoj stalni prostor v prostorih šole. Po novinarski konferenci je bil ogled šole. Sicer pa ima stara stavba kar zanimivo zgodovino; zgradili leta 1844 (tudi takrat s samoprispevkom), v tem objektu je bila bolnišnica (prvi psihiatrični oddelek), nato dolgo oddelek za zdravljenje ušes, nosu in grla, oddelek za infekcijske bolezni, pred štirimi leti pa se je Razvojni zavod odločil, da bi naj njej bilo klimatsko zdravilišče, vendar seje zataknilo in objekt je stal nedotaknjen kašno leto in pol. Očitno pa je bilo nekaj problemov tudi v zvezi s financiranjem projekta. Piranska občina je stavbo prodala za okoli 160 milijonov tolarjev, denar pa, kot je dejal župan, vložila v gradnjo osnovne šole. Nakopala si je tožbo Splošne bolnišnice Piran, ki trdi, da izkupiček od prodaje pripada njej. Dokončne odločitve sodišča o tem kdo ima prav še ni. Mednarodni raziskovalni tabor Letošnji Mednarodni raziskovalni tabor bo v Fiesi od 18. do 25. julija Mednarodni raziskovalni tabor ’98 organizira Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum piranense. Tabor je namenjen mednarodnemu sodelovanju mladih in je vključen v mladinski Euro platforma 98, preko Urada za mladino Republike Slovenije. Organiziran bo v Fiesi v domu Breženka, kjer so ugodni pogoji za delo v naravoslovnih, umetnostnih in jezikovnih delavnicah. Ideja mladih, ki so bili v prejšnjih taborih je bila, da okrog jezer speljejo učno pot, ki bo slehernemu obiskovalcu nudila najrazličnejše zanimivosti. Na osnovi pobude mladih so strokovnjaki izdelali načrte za ureditev okolice jezer in dejavnosti ob njih. Mladi bodo na letošnjem mednarodnem taboru organizirani v Naravoslovni delavnici, kjer jim bo strokovno pomagal mentor, profesor biologije Danijel Pokleka. V Arhitekturni delavnici bodo mladi prišli do znanj pod mentorstvom arhitekta Tea Tavželja. Delavnico Neverjetna fizika bo vodil študent fizike na Cambridge College (Anglija) Anže Slosar. Za Zabavno angleščino bo poskrbela Mojca Butinar, profesorica angleškega jezika. Sodeloval bo anglež John Briggs, študent na Cambridge College. Pisatelj Marjan Tomšič bo popeljal mlade v Literarno delavnico. Pomoč za nova znanja v slikarstvu bo mladim nudil v Slikarski delavnici akademski slikar Andrej Trobentar. Predvideno je še več drugih aktivnosti, zlasti na športnem področju. Prijave zbira Forum piranense d.o.o. Koper Organizatorje Marija Mahne. • ••••••• • • > + # # FOTO: FK- INFORMA Delavci imajo Se veliko dela predeti bo šola nared za vselitev. mmmmmmmm mr IntermarkeT d.o.o. Portorož \DIO 93.1 MHz Trgovci, ki si zaslužijo priznanje in isti trgovini, zaradi izbire, bližine, parkirišča, kakovosti blaga, prijaznih trgovcev. teše je Ika Radovič, zelenjave Ksenija Kozjak, mesnice Ivan Mejak. Trgovcem ni lahko, smo lahko izluščili iz razgovora z Ivanom Pušpanom. “Pozna se, da standard prebivalcev nekoliko pada, da je v zadnjih nekaj letih zraslo kar nekaj majhnih zasebnih trgovin. Ljudje ne kupujejo več toliko mesa, zelenjave, žganih pijač, vina...To se žal pozna tudi pri kruhu. V zadnejm času prodamo veliko več cenejšega, črnega. Morda pa je to tudi zaradi zdravja,” nam je povedal vodja marketa. Veliko ljudi se odloča za nakupe tudi v sodednji Italiji. “ Tudi zato mi poskušamo biti najboljši. Zavedamo pa se, da tega ne moremo doseči le z lepimi besedami ali sloganom, pač pa mora za tem stati konkretna, poceni in zanimiva raznovrstna ponudba. Mislim, da na to v pretežni meri tudi uspe. Običajno dvakrat mesečno pripravljamo tudi razne posebne prodajne akcije. Imetniki kartice Mercator imajo pri nakupih 5 % popust.” V Mercatoiju imajo tako imenovani “zaprt” sistem dobaviteljev, vendar kupujejo blago tudi od drugih podjetij, zelenjavo tudi od kmetov. V Marketu Degro Lucija imajo svojo pekarno, veliko izbiro dnevno svežega kruha (ob sobotah prodajo kar 1000 kosov in še 200 kosov od Obiskali smo poslovalnico Market M-Degro v Luciji in se pogovarjali z vodjo Ivanom Pušpanom. Prav v času našega pogovora je telefonirala neka gospa, verjetno podjetnica -gostinka in želela, da ji pošljejo mladi krompirček. Nič posebnega, bi lahko rekli. Toda njena želja je bila, da bodo vsi krompirčki po možnosti enake velikosti. “Da, gospa, prebrali ga bomo in vam ga dostavili." Drobec iz vsakdanjega dela in življenja trgovca. Market M-Degro, poslovna enota št. 7 Lucija, v katerem je zaposlenih 28 do 30 ljudi, deluje v novi preobleki že šesto leto. Po temeljiti prenovi so trgovino odprli 8. aprila 1992. Največji problem trgovine so parkirišča, so nam povedali. Vodja Marketa je Ivan Pušpan. Njegovi namestnici sta Nadja Djukič in Lidija Bremec. Oddelkovodja delika- Miss Primorske za Miss Slovenije 1998 Lepa dekleta, udeležite se izbora Miss Primorske. Prijave lahko posredujete na naslov TV Primorka, p.p. 17,5290 Šempeter pri Gorici, vse informacije pa so vam na voljo na telefonskih številkah 065 36236 in 35386. Če ste starejše od 17 in mlajše od 24 let, neporočene in brez otrok, visoke vsaj 165 cm in ste državljanke RS, ste prijetnega izgleda in uglajenega nastopa, potem se opogumite in seznanite s svojo lepoto tudi druge. Lepe nagrade in prijetna doživetja so morda namenjena prav vam. Prijavite se do 30. junija, priložite pa tudi svojo fotografijo in navedite nekaj osebnih podatkov. Velik izbor Miss Primorske bo 9. julija v dvorani p,*imnrctfpoa rtramskeva gledališča v Novi Gorici. Tri najlepše bodo sode- nekaj osebnih podatkov. Velik izbor Miss rnmorsKe uo jui.jp » Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Tri najlepše bodo sodelovale na polfinalnem izboru za Miss Slovenije, ki bo v drugi polovici avgusta, 12 finalistk pa se bo predstavilo 20. septembra na zakljul ditvi Miss Slovenije 1998 v Cankarjevem domu v Ljubljani. drugih dobaviteljev), na policah je vedno več uvoženih artiklov iz tujine, ki so v določenih primerih (fižol, grah, špageti...) precej cenejši. Dobro založeni sta zelenjava in mesnica. Lahko bi dejali, da je ponudba je večja od povpraševanja. Potrošnike pa nedvomno privablja tudi prijaznost trgovcev. Sicer pa ne bomo pretiravali, če rečemo, da je Market Degro Lucija trgovina, ki spretno krmari in ne doživlja šokov, kot bi se lahko reklo za nekatere v soseščini. Trgovina pa bo, kot vse kaže, v bižnji prihodnosti še doživljala spreme-mube. S 1. 7. 1999 naj bi začel veljati nov davek na dodano vrednost, ki bo spravil v težak položej zlasti male trgovce. Popolnoma se bo sprostil evropski trg, zato je pričakovati “vdor” poceni kmetijskih pridelkov kar bo spravilo v težave naše kmetovalce in živilsko predelovalno industrijo. Franc Krajnc Garažna hiša na Fornačah Javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta Župan Občine Piran je izdal odredbo o 30-dncvni javni razgrnitvi lokacijakcga načrta za garažno hišo na Fornačah, ki ga je izdelalo podjetje Projektiva inženiring d.d. iz Pirana. Osnutek dokumenta bo javno razgrnjen v avli občine Piran in v Krajevni skupnosti Piran, po objavi v uradnih objavah, od 12. 6. do 13. 7 1998. Javna obravnava osnutka dokumenta bo 7. 7. 1998 ob 19. uri v sejni sobi Občine Piran. Knjiga pripomb je na občini Piran. Koper Rižanski vodovod je priklopil vodo Iz Mestne občine Koper so sporočili, da so stanovalci nekdanjega Tomosovega stolpiča na Nazoijevem trgu 5 v Kopru v petek, 12. junija ob 8.00 uri zjutraj spet dobili tekočo vodo. Rižanski vodovod je zaradi izrednih razmer, ki so nastale ob zaprtju vode, pristal na to, da vodo začasno priklopi do vključno 10. julija. Pomagajmo otrokom s prizadetega potresnega območja Primorski otroci - primorskim otrokom Med 22. 6. in 28. 6. 1998 bodo učenci OŠ Cirila Kosmača Piran gostitelji 40 otrokom OŠ Drcžnica pri Kobaridu - iz prizadetega potresnega območja. Povabili so jih, ker jim želijo ponuditi vsaj malo sonca, moija, miru. OŠ Cirila Kosmača Piran Žiro račun: 51410-603-31983 Učenki Tjaša Lavrič in Nežka Gcržclj Mentorici Kluba Zdrava šola Alenka Kovšca in Anka Mikeln V Sv. Petru bo spet veselo Tradicionalna prireditev v Sv. Petru v okviru vaškega praznika, sc bo začela 27. 6. s predstavitvijo filma Brezno ob 21. uri. 3. 7. bo kulturni program z domačimi izvajalci. Nastopil bo ženski pevski zbor Lucija, ki bo predstavil tudi svojo kaseto. V soboto, 4. 7. bo bogat srcčolov, za dobro razpoloženje bodo poskrbeli Faraoni. Velika tombola bo v nedeljo 5. julija. Glavni dobitek bo skuter Piaggia. Večer s plesom. Nastopili bodo Mambo Kings. Vabljeni! [nagradna KRIŽANKA št. 53 INVITA d.O.O.-] Za pravilno rešitev nagradne križanke bomo izžrebali tri praktične nagrade v vred- . I nosti za 2.000,00 SIT, ki jih poklanja podjetje za promet z nepremičninami Invita I I Rcšriv^pošljrie^doTjulija na naslov Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 j | Portorož._________________________________________________I |f*1 *• in** ■ Lucija , Obala 134, 6320 Portorož Tel. +386(0)66 770-584, GSM (041) 619-538 .... AV, V.. v-‘ Vi« - M a . .f/'. EDEN OD VODIT. OKT. REVOLUC. (LEV) KOROŠKI PLES EMIL NOLDE ANGLEŠKI IGRALEC NIVEN MESTO OB VZNOŽJU SEVEN0V V FRANCIJI TELOVADNI ELMENT ZGOD. LUKA V JUŽNI ITALIJI IT. RADIOTELEVIZIJA OTOK PRI ZADRU MOŠKE KI PLEŠE EDVARD OREL VRV. K0N0P NAMIZNO PREGRIN POTREBi PO Pl J Al NEKDANJI TIP CITROEN. AVTOM REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: barok, oseka, jen, lastovica, Casino Portorož, enota, oksalat, skeleten, rezilo, Nol, terorist, novotar, Ina, amarant, katran, Rapsod, ton, tenor, ni, statua, IT, Pariz, Olaj, seter, Claude, Thaler, kreten, inka-sant, brada, kis, Eneida, let, Aka, kantor, Ono. GREZIL0, SVINČNICA ZIMZEI CVETO! RASTLINA STRONCIJ SKRIVNOST, NEDO- UMLJIVOST TURŠKO IME ZA BITOLO VARJENO MESTO SLABA ŠOLSKA OCENA MARIB. OPERNA PEVKA (ONDINA) NAŠA IGRALKA RINA PESNIK MURNIK RUSKA BALERINA PAVLOVA ■ w primorski uVp Ljubezen: Vaše misli, ideje, načrti in ljubezen bodo posvečeni dru-žnskemu krogu, kar se vam bo lepo obrestovalo, saj bosta s partnerjem ustvarila čudovito harmonijo. Nekoliko manj kritični bodite od 1.6. do 6.6., zaradi neugodnih vplivov Jupitera in Saturna. Delo: Previdnost na finančnem področju v začetku meseca ne bo odveč, prav ako v komunikaciji z nardejenimim ali poslovnimi partnerji. Oslanjali se boste na lastne moči in sposobnosti, zao bodo vaši napori nagrajeni z finančnim in statusnim priznanjem. Zdravje: V začetu meseca so možne manjše zdravstvene težave ( prehlad, vnetje grla..), kasneje odlično. Ljubezen: Vašo slabost 'i boste poskušali prikriti partnerju, kar vam bo čudovito uspelo, in povzročilo pozitivno spremembo dosedanjih odnosov s partnerjem. Spremenljivost v obnašanju vašega partnerja bo v vas izzvala dvome, ki pa bodo povsem odveč. Presenetite ga z darilom. Delo: Razplet na poslovnem področju ne bo takšen kot ste pričakovali, saj boste ugotovili, da ste zaupali napačni osebi. Intelektualno boste zelo aktivni, posel, ki ste ga nedavno začeli je zelo obetaven. Lahko poskusite z igrami na srečo 8., 17. in 25.6.. Zdravje: Privoščite si dovolj svežega zraku. Ljubezen: Z skrivnostnim obnašanjem boste pritegnili pozornost tako partnerja, kot vam drage osebe. Vaši strahovi na čustvenem področju bodo izginili le, če boste pri tem tudi sami pripravljeni sodelovati. Ker ste zelo rahločutni, poskrbite za svojo zunanjost. Delo: Skupaj s preteklostjo, boste odvrgli tudi del poslovenga bremena, ki ga že ves čas nosite s seboj. S finančno samostojnostjo boste lahko realizirali vaše želje po neodvisnosti. Zmanjšan družinski proračun vas bo preveč obremenjeval, ne skrbite, lahko pričakujete finančno podporo s strani staršev in partnerja po 21.6. Zdravje: Poskusite se znebiti notranjega nemira s primemo meditacijo. Ljubezen: Če nimate poguma, da bi odločitev sprejeli zaradi sebe, jo sprejmite zaradi partnerja. Do sreče v dvoje vam manjka samo še delček življenjske sestavljanke - sestavite jo pravilno in slika bo popolna. Namenoma se boste izognili nekemu povabilu. Delo: Vaše domneve se bodo, skozi obvestilo, ki ga boste prejeli po 18.6. izkazale za pravilne. Način in organizacija vaših vsakodnevnih poslovnih obveznosti bodo prijetno presenetili vaše nadrejene. Iz preteklih izkušenj boste v neki družbi ugotovili, da je včasih nekatere stvari bolje zamolčati. Zdravje: Previdno s prehrano, pred vsem pa z mrzlimi pijačami. Ljubezen: Ne ob-* r 1 j okuj te preteklosti, pred vamj je čudovita in lepa * prihodnost. Več ko boste razmišljali o ljubezni, manj vam bo jasno kaj se z vami dogaja. Venera v Biku in Dvojčkah vam zagotavlja uresničitev vaših želja že v prvi polovici meseca. Ne iščite sreče, sama bo potrkala na vaša vrata. Delo: Ugotovili boste, da je strah, ki ste ga imeli v zvezi z nekim poslom, povsem odveč. Občutek za odgovornost in vaše sposobnosti vam tudi tokrat prinašajo uspeh. V neki situaciji se poskušajte postaviti zase in ne za sodelavca, ki vam za dobrosrčnost hvaležnosti ne bo pokazal. Previdno z denarjem. Zdravje: Odlično fizično počutje, z manjšimi psihičnimi težavami. m Ljubezen: Harmonija razuma in čustev se bo ugodno odražala predvsem v odnosih do vašega partnerja. Po 25.6. ne zahtevajte od partnerja svoj “prav”, ne da bi ob tem posmislili ali je res tako, ali pa je to samo vaša resnica. Izboljšali boste odnos z neko osebo nasrptncga spola in spremenili stil vašega izražanja in vedenja. Delo: Obremenjevala vas bo rutina vsakodnevnih obveznosti, zaželeli si boste drugačnih poslovnih aktivnosti in načina dela. Stabilno finančno področje vam bo omogočilo, da boste dajali prednost tradicionalnim načelom in vrednotam. Ne umikajte se pred konkurenco, saj ste sposobni veliko več, kot sami domnevate. Zdravje: Ne hitite s slačenjem, da vas ne ulovi prehlad. It VM Ljubezen: Preveč ste Inezaupljivi do nekoga, ki se trudi, da bi začeli zaupati sebi, njemu in vajinemu prijateljstvu. V bližnji preteklosti ste prevečkrat jemali življenje z”veliko žlico”, sedaj se va to obrestuje. Nova ljubezen bo razgibala vaše čustveno in sexualno življenje, vezanim tehtnicam bo partner v trenutkih negotovosti stal ob strani. Delo: Vaša zagnanost na poslovnem področju bo po 17.6. močno dvignila nivo vašega finančnega stanja. Poskušajte včasih razmišljati nekoliko bolj pozitivno, tudi negativna izkušnja ima vedno nekatere pozitivne posledice. Ker boste partnerju teško rekli ne, se priravite na večji finančni izdatek. Zdravje: V naravi boste našli to, kar iščete. (»•nmLjubezen: Boljše ra-zumevanje v družinskem krogu bi dosegli, če bi poskušali razumeti ravnanje vašega partnerja in bližnjih. Partner vas bo presenetil z neko idejo o potovanju, sprejmite življenjski tok in dogodke in mu sledite. Življenje samo vam bo prineslo tisto, po čemer toliko hrepenite. Delo: Nekomu ste v preteklosti nastavili zanko, reagiral in naredil bo točno to, kar ste že sami predvidevali. Držite se dogovorjenih rokov, bodite portpežljivi, saj vam ta mesec prinaša tudi ugodno razrešitev vaše finančne situacije. Bodite previdnješi tudi v odnosu do avtoritet, zunanji videz včasih lahko prevara. Zdravje: Zaradi vaše izjemne notranje moči, bodo manjše zdravstvene težave hitro minile. aOGMiaGa . Ljubezen: Vzrok za vašo notranjo srečo, duševni mir in zadovoljstvo bo iskrena ljubezen in pošten pristop do prijateljev.V odnosu do sorodnikov boste veliko prepričljivejši, če boste v to kar boste govorili, tudi sami verjeli. Po 14.6 boste opazili da vas nekdo gleda z zaljubljenimi očmi. Delo: Ne poskušajte s prevaro doseči zaželjenega, okoliščine bi se lahko obrnile proti vam. Ne pozabite tudi na vašo zunanjo urejenost, saj se bliža čas, ko boste kon-taktirali z pomembnimi in podjetnimi osebami. Po 27.6. bo nekdo poskušal razvrednotiti vašo osebnost, kar bi za vas lahko imelo težje posledice, bodite previdni. Zdravje: Sorazmerno dobro. Ljubezen: Ne zapravljajte časa z razmišljanjem kako, kaj in kdaj dela partner, ampak poskrbite za nemoten potek vaših obveznosti. Med podcenjevanjem in precenjevanjem ni bistvene razlike, saj obe povzročata notranje nezadovoljstvo. Ko boste vskladili resnico s pričakovanji, boste dosegli zaželjeno srečo. Dokler boste samo druge krivili za vaše neuspehe, ne pričakuje od vaših sodelavcev, da vas bodo sprejemali tako kot bi si vi želeli. Preveč razmišljate o poslovnih in finančnih spremembah, morali boste tudi sami nekaj narediti, da bi želje realizirali. Ugoden vpliv planetov vam obljublja uspeh, če se za spremembe odločite v času od 8 do 21.6. Zdravje: Pojdite na kontrolo k zdravniku. Ljubezen: Moč in toplina vaših čustev bosta omehčala partnerja v nekem daljšem pogovoru, vendar njegove popustljivosti ne izkoriščajte stalno. Samski vodnarji bodo vse čare ljubezni spoznali, ko se bodo v drugi polovici meseca znašli v prijetnem objemu, njim drage, osebe. Delo: S skromnostjo in preračunljivostjo boste vaše trenutno finančno stanje izboljšali in po 23.6. dosegli zaželjeni finančni nivo. Ne dovolite sodelavcu, da izkorišča vašodobro-to, postavite se zase. S spoznanjem o lastni vrednosti, bodo tudi sodelavci in nadrejeni spremenili odnos do vas. Zdravje: Obisk zobozdravnika bi vam koristil. GDCDGa Ljubezen: Nikakor ne , t -boste hoteli priznati lastne napake in se zato znašli v neprijetni situaciji. Veder nasmeh bo izboljšal vaš odnos s partnerjem bolj kot ure pogovorov. Samske ribice ne smejo pozabiti, da si predvsem same ustvarjajo okoliščine in zaplete na čustvenem področju. Delo: Kovali boste zaroto in se poskušali maščevati neki osebi, vendar ob tem bodite previdni, da žrtev maščevanja ne postanete sami. Prevelika odprtost v odnosu do sodelavcev ni vedno pozitivna, saj lahko drugi poberejo sadove vašega truda in dela. V drugi plovici meseca si boste pridobili spoštovanje in status, po katerem hrepenite. Zdravje: Sorazmerno dobro. LAURA 090 44 81 NAPOVEDUJE Šifra “ŽABA” Sonce v Levu in Luna v Kozorogu tvorita izredno močno, vztrajno in inteligentno osebnost, ki je istočasno tudi dostojanstvena, aktivna in optimistična. Kljub temu, da ste v odnosu do drugih samozavestni, ste v resnici nesigumi vase in vas je včasih podzavestno ali zavestno strah, da bi postali tarča posmeha ali norčevanja. Zaradi vaše nagnjenosti k uživanju v življenju je nevarno, da zapravite vaše naravne talente in kreativnost z nepravilnim usmerjanjem energije. Hrepenite tudi po tem, da vas dugi priznajo za močno in pomembno osebo, vendar ker ste emocionalno preobčutljivi, ste velikokrat preveč kritični do drugih, predvsem do tistih, ki so vam najbližje. Takšen . položaj Lune običajno vodi tudi do naklonjenosti k mračnim mislim in se boste morali zavestno premikati skozi življenje, saj bi lahko bili poznani tako po do-bru kot po zlu. (Takšen položaj Lune je imel Hitler, Napoleon,...). Značilno za Luno v Kozorogu je tudi, da si zlahka pridobite sovražnike, ne glede na to ali si to zaslužite ali ne. Na finančnem področju ste sicer trezni in praktični, vendar se vam bo lahko zgodilo, da boste šli v ekstreme: ali boste preveč radodarni ali pa pretirano škrti. Naučiti se morate dajati, brez tega, da od drugih karkoli pričakujete za po-vračilo. Ker ste pri delu izredno marljivi, lahko pričakujete napredovanje, visok status in uspeh. Merkur v Raku in Venera v Devici kažeta na vašo povečano čustvenost. V nrimeru konflikta se boste še močneje držali vaših načel, zato pa lahko drugi pri vas veliko dosežejo z prijaznostjo. V poslovnih odnosih morate biti izjemno pošteni, sicer bi se vam to lahko negativno obrestovalo, prav tako lahko tudi sami postanete žrtev prevare, zato dobro preučite vsaki nov posel in dobro preberite vsak dokument, pogodbo. Zelo uspešni ste lahko na vseh področjih, ki podrazumevajo komunikacijo, pisanje,analitiko, medicino in socialno delo. Venera v Devici običajno označuje zvesto osebo, ki se odlično razume s sodelavci, partnerjem, čeprav se na čustevnem področju zelo teško dajete. Mars v Ovnu v 12.hiši kaže na vaš notranji nemir, ki pa je lahko v določenih primerih tudi pozitiven, saj spodbuja k večji ustvarjalnosti in izrednim rezultatom. Od partnerja boste pričakovali dinamičnost, akcijo, predvsem pa to, da vam odkrito in odprto kaže čustva, če tega ne bo, si boste lahko občudovanje poiskali drugje. Koliko boste v življenju uspešni, je odvisno predvsem od vas samih, od vaše sposobnosti samoobvladovanja in razumevanja drugih ljudi. Planeti so vam sicer v zibelko položili uspeh, se pa morate zavedati, daje poleg samega položaja planetov, v nad-aljni tok vašega življenja vključeno še mnogo drugih dejavnikov: okoliščine v katerih sta rasli in živite, nepričakovane okoliščine. NARAVNA ZAŠČITNA SREDSTVA VRTOV, NJIV IN HLEVOV Visoka cena umetnih zaščitnih sredstev proti škodljvim negativnim zemeljskim in drugim sevanjem bo marsikoga prisilila, da bo poiskal cenejši način zaščite. Narava sam nam ob tem ponuja kar nekaj različnih možnosti: - če želimo zaščititi parcelo ali del vrta, posadimo živo praprot v bližini sevanja. Živa praprot deluje tudi v zimskem času. S prihodom pomladi se praprot začne pripravljati na novo obdobje vegetacije in v tem obdobju prenehajo delovati kot zaščitno sredstvo. - pomagamo si lahko tudi z lupinami laškega oreha in lešnikov, z oklepom želve, z morskimi školjkami, posušenimi jajčnimi lupinami, ovčjo volno,.... - hleve lahko zaščitimo z granitnim kamenjem, ki ga v obliki prodnikov najdemo v rekah. Kamen postavimo s pomočjo nihala. Vlažimo ga z polivanjem, vlaženjem ali preprosto - kar z mokro krpo. Suh in prašen kamen ne deluje tudi ob najboljši postavitvi. Prav zato je takšen kamen primeren kot zaščita za hleve, ki jih dnevno čistimo z vodo. Tudi rastline “občutijo” področja negativnih sevanj in nekatere na teh krajih teško rastejo, naprimer: jablana, hruška, oreh, ribez, španski bezeg, sončnice, begonije, aralije, v gozdu pa lipa in bukev. Rastline, ki potrebujejo negativna sevanja in zato rastejo na sevajočih mestih pa so: češnja, sliva, marelica, breskev, bezeg, sobna lipa, asparagus, v gozdu pa jelka, macesen in hrast. Včasih so lahko tudi živali pokazatelji negativnih ali pozitivnih sevanj. Tako sc bo mačka vedno vlcgla tja, kjer je področje negativnega sevanja in tako tudi zadremala. Ker je mačka nočna žival, je negativno sevanje zanjo pravi balzam, saj jo utrudi in ji pomaga do željcnega spanca. Prav tako si tudi mravlje vedno iščejo področja negativnih sevanj. Če opazimo ob hiši ali celo v hiši, ob okenskih policah,.... vrsto mravelj, je na tem področju zagotovo prisotno negativno sevanje. Pes pa je pravo nasprotje mačke, saj si vedno išče prostor s pozitivnim sevanjem za ležanje ali spanje. Najbolje pa je, da preden sami postavimo določeno naravno ali umetno zaščito sami ali pa s pomočjo radiestezista točno določimo linije in stiščišče negativnih sevanj, ki pri vseh živih bitjih lahko povzročijo tudi resne zdravstvene težave. ROJSTNI PODATKI zzzznzz_ ____________ Vprašanja za Lauro pošljite v kuverti z oznako "ZA LAURO" najkasneje do 5. v mesecu na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91,1 6320 Portorož ^ _J Akcija CPTS “Dobrodošli. Doma.” Dolg vikend so že lahko kratke počitnice Nekateri se še dobro spominjajo akcije “Imejmo se fajn”, ki jo je leta 1996 izpeljal Center za promocijo turizma Slovenije. Na račun te akcije z udomačeno tujo besedo “fajn” (fein - nemško), je bilo veliko komentarjev. Lani je v tem pogledu bil nekakšen predah (verjetno zaradi pomanjkanja denarja), letošnja promotivna turističan akcija “Dobrodošli. Doma.” pa v svoji preobleki stavi na domače turiste, ki še zmeraj pomenijo več kot polovico vseh gostov v Sloveniji. Ponekod trdijo, da so naši turisti celo boljši potrošniki kot tujci. Problem je seveda tudi v tem, kako jih obdržati doma, da ne bi toliko hodili na počitnice v tujino in kako jih navaditi, da bi doma letovali večkrat v enem lem. Tega ni mogoče doseči le z lepimi slogani, ampak mora za tem stati tudi dobra ponudba. Prav, in tudi zaradi tega, sta Center za promocijo turizma Slovenije, kot plačnik in Nacionalno turistično združenje Slovenije kot izvajalec, pripravila 11 seminarjev oziroma delavnic za gostinsko-turistične delavce. Prva delavnica je bila 2. junija v Portorožu v prostorih Metropol hotelov (15 udeležencev), na kateri so analizirali možnosti ponudbe, primerjali konkurenco, sodobne zahteve gostov in se ogreli za osnutek dveh programov. Eden naj bi zajemal kolesarjenje vse do sečoveljskih solin. Z delavnicami so nadaljevali na Krasu in v Posočju, končale pa naj bi se 19. junija v Ljubljani. Za stroške seminatjev za oblikovalce teh programov naj bi Center namenil 25 milijonov tolarjev. & [i3iO(fcxpei Kartodrom Lucija Hitrostno rolanje Na 2. tekmi (23. 5.) v hitrostnem rolanju, ki velja za državno prvenstvo se je pomerilo 71 tekmovalcev iz petih športnih društev Pokal Občine Piran je osvojil prvouvrščeni športni klub ASA Naklo. Pokal je predstavniku zmagovite ekipe izročil podžupan Bruno Fonda. Pokal Skupnosti Italijanov je prejela drugouvrščena ekipa rolerjev |t i Športnega društva Piran. a\\ Tretje mesto si delita Koller klub Murska Sobota in klub Do konca Lendava. Ekipi sta osvojili pokal Športnega društva Piran. Pirueta Domžale se je uvrstila na peto, zadnje mesto. V nedeljo, 7. junija je bilo v kraju Pocia-Porde- 1988 (1000 m) 1. mesto Tamara Valič. Kategorija mlajši dečki, roj. 1987-1998 (1000 m) 1. mesto Timotej Plahuta. Kategorija starejši dečki roj. 1985-1986 (1500 m) 1. mesto Jernej Letica. Kategorija člani, roj. 1963-1980 (5000 m) I. mesto Miha Rehberger Tekmovanje je potekalo brezhibno, v glavenm brez poškodb. Do razglasitve rezultatov pa je bilo treba čakati skoraj enako dolgo kot je trajala tekma. none 1. tekmovanje Alpe - Adria v hitrostnem rolanju za leto 1998. Tekmovanje za Slovenski pokal bo 20. junija v Murski Soboti. Na sliki: Podžupan Bruno Fonda izroča pokal Občine Piran predstavniku ekipe iz Nakla. Predstavnik Športnega društva Piran prejema pokal Skupnosti Italijanov Mladi športniki so tekmovali v različnih kategorijah. Člani Športnega društva Piran so dosegli naslednja mesta: Kratka proga: Kategorija prvi koraki, roj. 1991-1992 (300 m) Nika Dominik in Pino Si-monovich, oba 3. mesto. Kategorija začetniki, roj. 1989-1990 (300 m) Andraž Struna, 1. mesto in Aljaž Struna, 3. mesto. Kategorija mlajše deklice, roj. 1987-1988 (500 m) 1. mesto Tamara Valič. Kategorija mlajši dečki, roj. 1987-1988 (500 m) 1. mesto Timotej Plahuta. Kategorija starejši dečki, roj. 1985-1986 (500 m) 1. mesto Jernej Letica. Kategorija člani, roj. 1963-1980 (500 m) 1. mesto Miha Rehberger, 2. mesto Emanuel Letica. Dolga proga: Kategorija prvi koraki, roj. 1991-1992 (500 m) 3. mesto Nika Dominik in Pino Simonovich. Kategorija začetniki, roj. 1989-1990 (500 m) I. mesto Timotej Plahuta. Kategorija mlajše deklice, roj. 1987- za doseženo drugo mesto. Ekipa rolerjev - zmagovalcev športnega društva Piran FOTO: FK-INFORMA Veter v laseh S športom proti drogi Letošnja športno - humanitarna akcija Veter v laseh, s športom proti drogi je bila v 35 krajih. Po grobo zbranih podatkih je sodelovalo 10 000 najstnikov. V času Primorskega sejma je bila na bližnjem kartodromu v Luciji tudi športna prireditev na kateri je nastopalo okrog 100 otrok, od najmlajših iz vrtcev do učencev osnovnih šol. Peterka ostaj a zvest Drogi Portorož Na slik: Primož Peterka in predsednik uprave Droge Portorož Matjaž Čačovič sta si po podpisu pogodbe prijazno segla v roke. FOTO: Zdravko Primožič FPA Najuspešnjejši slovenski skakalec vseh časov in dvakratni svetovni prvak Primož Peterka, je v petek, 5. junija podpisal pogodbo z Drogo Portorož o nadaljnjem sodelovanju v skakalni sezoni 1998/99. Posebnost letošnje sponzorske pogodbe je nagrada za izpolnitev sanjskega cilja - zmage na vseh štirih skakalnicah novoletne turneje, bodo Primoža popeljale na pot okoli sveta. Droga Portorož in Primož Peterka prijateljujeta že tretjo sezono. Rokomet Najboljše so bile Norvežanke, naše mladinke tretje Na kvalifikacijskem turnirju od 5. do 7. junija v Športni dvorani Lucija, na katerem so se pomerile mladinke v drugi kvalifikacijski skupini, najboljše rokometašice iz Norveške, Nizozemske, Grčije in Slovenije, so naše mladinke RK M-Degro Piran dosegle (le) 3. mesto in se zato niso uspele uvrstiti na EP, ki bo avgusta v Bratislavi. Mlade rokometašice Slovenije so se srčno borile, vendar so v primerjavi z izkušenimi Norvežankami in Nizozemkami bile videti nekoliko preslabotne. Svoje pa je verjetno prispevala presalbotna uigranost ekipe in tudi vročina v športni dvorani! Rezultati L kolo: Norveška: Slovenija 26:26, Nizozemska: Grčija 37:18. 2. kolo: Norveška: Grčija 31:14, Nizozemska: Slovenija 22:17. 3. kolo: Norveška: Nizozemska 23:16, Slovenija: Grčija 30:17. Končni vrstni red: Norveška 5, Nizozemska 4, Slovenija 3, Grčija 0. Smučarska stroka na Slovenski obali bo delovala bolj povezano Ustanovili združenje strokovnih kadrov Predsednik Zdenko Vozlič Že nekaj časa je zorela ideja, o tem, kako bolje obveščati, zbrati strokovne kadre na Obali in jih pripraviti za čim boljše delo v klubih. Dosedanja organiziranost strokovnih kadrov v vsakem posameznem klubu, stiki klubov z Zvezo učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS) so bili razdrobljeni, po drugi strani pa seje tudi stroka zapirala v preozke okvire. V Piranu so sc zato odločili smučarsko stroko nekoliko bolj povezati. Ustanovni občni zbor združenja je bil 29. maja 1998. Udeležilo se gaje 43 strokovnih delavcev iz vseh treh občin Slovenske obale. Krovna organizacija - Zveza učiteljev in trenerjev Slovenije je organiziranost smučarske stroke na Slovenski obali pozdravila in meni, da je to pozitiven korak za smučanje. Združenje učiteljev in trenerjev Obale je izvolilo organe združenja, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče. Naloga upravnega odbora je poleg formalnosti okrog registracije, pripraviti vse potrebno za sprejetje programa. V upravni odbor so bili izvoljeni Lucijan Kozlovič, Romina Špiler, Franc Gorišek, Rudi Frantar, Uroš Zavrtanik, Georgij Bangijev in Zdenko Vozlič kot predsednik Združenja. Iz razprave o programskih usmeritvah je bilo moč razbrati nekatere temeljne zahteve za delovanje upravnega odbora in Združenja. Ukvarjali se bodo s strokovnim izpopolnjevanjem strokovnih kadrov. Dejavnosti, ki se odvijajo v klubih (izleti, zimovanja) niso predmet aktivnosti Združenja. Strokovno bodo kadre usposabljali za vse panoge smučanja, tako učenja kot treninga. Organizirali bodo lastno demonstratorsko vrsto, v prvi fazi pa bodo podprli tiste člane, ki imajo te izjemne sposobnosti in tudi interes. Izdajali bodo tudi bilten. Uroš Zavrtanik Odbojka na pesku Beach wolley (odbojka na pesku) za pokal Slovenije bo na osrednji portoroški plaži od 26. do 28. junija 1998. ELETTI I MEMBRI DELLA COMUNITA’ DEGLI ITALIANI “GIUSEPPE TARTINI” Comunita’ degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano: BORIS BERTOM e ALBERTO MANZIN Nclla seduta della nuova Assemblca della Comunita’ degli Italiani “Giuseppe Tartini” di Pirano di mart-edi 26 maggio 1998 č stato nominato Presidente Boris Bertoni e Vicepresi-dente Alberto Manzin. Nel mesc di aprile presso la Comunita’ degli Italiani si č votato per il rin-novo del direttivo. Sedici i candidati in lizza per i tredici posti che saranno occupati nelLordine: Fulvia Zudič (443 voti), Boris Bertoni (366 voti), Luciano Monica (359 voti), Ivano Musizza (357 voti), Vili Petronio (338 voti), Pietro Rotter (333 voti), Sandro Kravanja (318 voti), Maria Palakovič (312 voti), Alberto Manzin (307 voti), Marisa Rogič (304 voti), Vittorio Luša (295 voti), Ketti Detoni (285 voti), Daniela Paliaga-Jankovič (281 voti). Non hanno ottenuto il numero suffi-ciente di preferenze per venir pro-mossi Silva Červar, Adelia Biasiol e Arcangelo Svetlini. Da rilevare che nella stessa occa-sione sono stati eletti pure i rappre-sentanti di Pirano nelFUnionc Ital-iana: Fulvia Zudič, Luciano Monica e Sandro Kravanja.___________ APPUNTAMENTI DI GIUGNO 1998 Lunedi 1 giugno 1998 alle ore 20.00 nclla Sala delle Vedute di Časa Tartini CONCERTO DEL TRIO Silvia Di Marino (flauto), Paolo Cannarella (viola) e Valentina Longo (clavicem-balo). In programma musichc di: Carl Philipp Einmanucl Bach (1714-1788). Martedi 2 giugno alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini incontro dci giovani pianisti di Ajdovščina, Capodistria e Pirano. Giovedi’ 4 giugno alle ore 9.30 in Piazza Tartini Incontro dci barabini delFasilo “La Coccinella” e degli alunni delle classi inferiori della S.L. “Vincenzo de Castro” con LA COMPAGNIA TEATRO DELLA LUNA organizzato grazie alla col-laborazione con il Centro Studi di Lctteratura Giovanilc “A. Alberti” di Trieste. Giovedi 4 giugno alle ore 19.30 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini CONCERTO Alja Velkaverh al flauto della classe del prof. Adnan Zubčcvič, accompagnata al piano-fortc dal prof. Bojan Glavina. In programma musiche di: Hndel, Bach, Faurc e Rovssel. Venerdi 5 giugno alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini SAGGIO degli allievi della classe di chitarra della scuola di mušica di Pirano della prof.ssa Barbara Markoli. (i concerti del 2,4 e del 5 giugno sono organizzati dal Centro di cducazionc musicale di Capodistria e dalla scuola di mušica di Pirano). Sabato 6 giugno “GITA A CIVIDALE”. Martedi 9 giugno alle ore 18.30 nella Sala delle Vedute di Časa Tartini il Giardino d’infanzia “La Coccinella” presenta brevi sequenze deli’ attivi-ta’ creativa “PAROLE E MUSIČA IN ČASA TARTINI” guidata da On-dina Luša e Milada Monica. La mostra dei Javori dei gruppi di pittura guidati da Fulvia Zudič e Martina Žerjal rimarra’ aperfa al pubblico fino a venerdč 12 giugno 1998. Lunedi 15 giugno alle ore 20.00 nella Sala delle esposizioni di Časa Tartini inaugurazionc della mostra di pittura di Iztok Rusjan. Mercoledi 17 giugno alle ore 18.00 saggio dei ragazzi del CORSO DI VIOLINO guidato dal M a e s t r o Bruno Čibej. Giovedi 18 giugno alle ore 19.00 saggio dci ragazzi del CORSO DI PIANOFORTE guidato dalla Mae-stra Milada Monica. Venerdi 19 giugno alle ore 18.00 saggio dei ragazzi del CORSO DI CHITARRA guidato dal Maestro Vanja Pegan. Sabato 20 giugno alle ore 20.00 al Chiostro del convento Francesco di Pirano “RASSEGNA DI CORI” con la partecipazione del “CORO FEDE-LI FIUMANI”, diretto dalla prof.ssa Lucia Scrobogna Malner deli’ “EN-SEMBLE VOGALE CITTANOVA”, diretto dal Maestro Maurizio Lo Pinto e del “CORO MISTO “GIUSEPPE TARTINI”, diretto dal Maestro Fabio Nossal. Likovni klub Solinar razstavlja v Avditoriju Člani likovnega kluba Solinar Piran so 22. maja v Beli dvorani portoroškega Avditorija postavili na ogled svoja dela. Za nekatere slike bi lahko rekli, da so bile videti že prav akademske. Razstava slik je odprta do 20. junija. Likovni klub Solinar Piran, ki deluje v okviru ZKO KUD Karol Pahor Piran je leta 1993 ustanovil Atilio Radojkovič. Predsednik kluba je Zoran Pantelin. Člani ustvarjajo svoja umetniška dela pod mentorstvom akademskega slikarja Andreja Trobentarja in se tako iz meseca v mesec izpopolnjujejo v risarskih veščinah. V prostorih Avditorija so razstavljali mentor, akademski slikar Andrej Trobentar, slikarji Dubravka Šorel, Zoran Pantelin, Jasna Bušič, Ivan Stojan Rutar, Mirjana Černetič, Biserka Jarc, Graziella Jerič, Martina Manfreda, Marija Pereza, Marjan Kralj, Aljoša Križ, Zdenka Petek in Eleonora Ukmar. Kot model za slikanje ženskega akta jim je bila Šenka Kočevar. Ob peti obletnici svojega delovanja, si člani kluba najbolj želijo priti do svojega prostora, kjer bi lahko nemoteno ustvarjali. Hkrati se zahvaljujejo za pomoč Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran. TI JU AN A KRIŽMAN Potem, ko je goste pozdravil akademski slikar in mentor Andrej Trobentar je nastopila s plesno točko mlada perspektivna baletna plesalka Tijuana Križman iz Pirana. Mlada plesalka je marca letos v Celovcu na mednarodnem prvenstvu Austrian open dobila najvišje ocene. Učila jo je mentorica Lidija Pogačar -KD baletna skupina Metulj, sedaj pa nastopa tudi pri skupini Flip, ki jo vodi Stasja Mehora. Poleg tega rada igra tudi na klavir. Bila je sprejeta na Umetniško gimnazijo -baletna smer, Maribor. Na sliki: Pogovor turističnih predstavnikov z županjo Mestne občine Koper V Kopru bi radii imeii igralnico? Na pogovoru o pripravah na turistično sezono 1998, ki ga je v prostorih Mestne občine Koper 1. junija sklicala županja mestne občine Koper Irena Fister se je nekdo spomnil, da bi lahko občina zaprosila za koncesijo in ustanovila igralnico razvoj tamkajšnjega turizma. Če je predlog padel na plodna tla, bi Mestna občina Koper lahko zaprosila za koncesijo, morda za odprtje salona, saj v Koper prihaja veliko poslovnežev - pomorcev. Morda pa bi se lahko dogovorili kar s portoroškim Casinojem, ki že ima tretjo koncesijo in menda še vedno išče primemo lokacijo za novo igralnico. Sicer pa Mestna občina Koper lahko računa tudi na delež sredstev, ki se bodo sprostila (verjetno šele z novim poslovnim letom) iz naslova koncesijskih dajatev. Portoroški Casino’ bi moral plačati 115 milijonov tolarjev koncesijskih dajatev. Denar naj bi bil namenjen za razvoj turizma na zaokroženem turističnem območju. Po približnem izračunu bi občini Koper pripadalo 18% te vsote in prav toliko tudi Izoli. Na Sežanskem pa lahko pričakujejo naslednje leto kar 265 milijonov SIT iz naslova zbranih koncesijskih dajatev Casinoja Lipica. V Mestni občini Koper zaenkrat ne razmišljajo o ustanovitvi Gospodarskega interesnega združenja za področje turizma. Županja je imenovala varnostni kolegij, ki se bo sestajal enkrat tedensko. Mladina rada uničuje Nekaj kritičnih pripomb je podlo tudi na policijo, ki da ne uspe poloviti nepridipravov, ki vlamljajo v objekte in iz objestnosti uničujejo vse pred seboj. Predstavnik iz Ankarana je povedal, da so tam od maja do septembra lani morali zamenjati veliko število polomljenih svetil, kar jih je veljalo 400 tisočakov. V Ankaranu , podobno kot drugod v turističnih krajih, gre tudi za tako imenovani “dualizem”. Gosje bi se radi zabavali pozno v noč, domačini bi pa radi spali, ker morajo zjutraj v službo. FK V mestni občini Koper še ne deluje ustanova ali organ, ki bi povezoval in usklajeval delo vseh nosilcev in sooblikovalcev turistične ponudbe. Vlogo povezovalca zaenkrat opravlja občina, ki v dogovoru s profitnimi in neprofitnimi (društvenimi) organizacijami poskuša ugotoviti, kaj lahko gostinci pričakujejo od letošnje turistične sezone, na katerih področjih so še pomanjkljivosti, predvsem pa kako do denarja za hitrejši razvoj te obetavne dejavnosti. Kaže, da so pri tem še najbolj aktivna turistična društva, ki so predlagala vrsto novosti. Koper je zagotovo zelo zanimivo mesto, vendar v turizmu nikoli doslej ni igral pomembnejše vloge. Govorilo se je o tako imenovanem poslovnem turizmu, ki pa je skupaj s hotelom Triglav na trenutke popolnoma usahnil, da bi poslej spet lahko govorili o perspektivah razvoja poslovnega in športnega turizma. Nekakšna izjema je Ankaran, ki živi svoje turistično življenje, vendar le 4 mesece v poletni turistični sezoni. Najbolj neprijazen sosed turističnemu Ankaranu je postala Luka Koper, saj morski tok od tam na ankaransko plažo prinaša nesnago. Včasih tja priplavajo celo banane. Žustema je na razpotju, javno kopališče bi bilo kajpak čimprej treba sanirati. O zasebnem sobodajal-stvu niso govorili. Koper je še najmanj podoben turističnemu mestu ob nedeljah, ko je večina gostinskih lokalov zaprtih, da o pošti, ki svoja okenca zapre že v soboto sredi dneva in o manjkajočih menjalnicah ne govorimo. Povsem razumljivo je torej, da se Kopra, ki mu je bila dana naloga po vojni konkurirati industrijskemu Trstu, skozi noč ne da spremeniti v cvetočo turistično meko. Morda bi lahko kaj več o razvoju turizma v Kopru povedal nov lastnik Hotelov Koper (Terme Čatež) pa kaj, ko na pogovor sploh ni prišel. Razvojni porjekt Koper 2020 v svojem delu omenja turizem kot pro-pulzivno dejavnost, ki ima določeno perspektivo. Mestno občino Koper je lani obiskalo 76.670 domačih in tujih turistov. Na njenem območju so zabeležili 305.669 turističnih prenočitev, kar je za 3 odstotke manj kot leta 1996. Delež občine Koper v številu prenočitev v Sloveniji znaša 4,78%, delež v številu prenočitev na Slovenski obali pa znaša 16,11%. Mestna občina Koper po turističnem prometu skorajda ne zaostaja za Izolo. V občini Koper se letno nabere 17 milijonov SIT od turistične takse. Ta denar ne gre v proračunsko porabo ampak se v celoti vrača v turizem. Koprska noč bo od 24. do 26. julija Želje sooblikovalcev turistične ponudbe pa so seveda veliko večje. Turistično društvo Ankaran bi želelo imeti bolj ugledno turistično pisarno, zidan objekt namesto sedanjega kioska. Direktor hotela Adria Convent bi želel nekaj več denarja za stroške čiščenja velikih površin v Ankaranu. Zaradi umazanije v morju vidijo rešitev v gradnji bazenov. V Turističnem društvu Koper bi radi izdali koledar prireditev. Priprvaljajo se na otvoritev sejma Sv. Nazarija, ki bo v Kopru 20. junija. Poudarek bo na domači obrti. Priredili bodo večer slovenske in italijanske folklore. V goste so letos povabili tudi Čehe. Znamenita, dobro obiskana in vedno bolj odmevna Koprska noč bo od 24. do 26. julija. Ankaranska noč bo od 16. do 18. julija. Koper mesto brez javnih stranišč Zanimivo, da se povsod tam, kjer bi radi razvijali turizem, velkokrat spomnijo na pomanjkljivost, ki seji reče javno stranišče. Tako je v piranski občini, izvedeli pa smo, da bi javna stranišča nujno potrebovali tudi v Kopru. Opozarjajo tudi na koprski glavni pomol, ki naj bi bil v večernih urah zbirališče narkomanov. Zakaj pa ne igralnica? Nekdo iz vrst sogovornikov je prepričan, da bi v Kopru lahko imeli tudi igralnico. Kovnica denarja bi predstavljala pravo pot za zagotovitev potrebnih sredstev za hitrejši Smrad pod oknom V lucijskem stolpiču 105 -107 se neproduktivno dogovarjajo o čistoči in že nekaj redu časa Najbolj bode v oči smetišče za pošto, ki je pravo odlagališče raznovrstnih odpadkov kar ne bi bilo nič narobe, če ne bi bilo postavljeno tik pod okni lucijske pošte. Stanovalci in uporabniki poslovnih prostorov odlagajo velike kartonaste škatle (na sliki) in jih včasih kar na silo trpajo v posode za smeti kamor zagotovo ne sodijo, saj je že zaradi ene ali dveh posoda polna. Kartonaste škatle bi morali prinašalci lepo razrezati in zložiti, da bi zavzele manj prostora, s tem pa bi tudi smetarjem prihranili delo in nepotreben strošek. Ker prinašalci v nekaterih kartonastih škatlah puščajo ostanke živil in hrane se zlasti poleti ustvarja neznosen smrad. Na pošti si včasih ne upajo odpreti oken, ker preveč smrdi, pa tudi debele rejene muhe hitro priletijo v poštne prostore. Upravnik lucijske pošte seje že nekajkrat potožil. Po vprašanju smeti so tudi že sklicali sestanek, a vse je očitno ostalo le pri stari praksi. Kulture sobivanja se pač ne da naučiti skozi noč. Smeti prinašajo tudi stanovalci iz sosednjega stolpiča, kot da ne bi imeli svojega. Stanovalci lucijskega stolpiča 105-107 vedo našteti še nekaj problemov. Na cesti pred Adriaticom sc ob nalivih nabere veliko vode, ker se je menda, ne vemo kdaj, zamašila kanalizacija. Borislav Gustinčič nam je dejal, da je že poklical pristojne in rekli naj bi mu, če ima naročilnico... Vode pa je očitno v tem stolpiču na pretek. Pred nedavnim je v drugem nadstopju počila vertikalna vodovodna cev in preden so ugotovili napako je voda dodobra namočila stene in zalila veliko sejno dvorano. Tajnica KS Lucija bi srčno rada zvedela kdo od prijaznih visoko kulturnih stanovalcev že dolge mesece vztrajno meče cigaretne ogorke na toraso pred njeno pisarno. Čistilka jih vsake toliko časa pomete za dobro smetišnico. Na sliki: Odlagališče za smeti tik pod okni lucijske pošte GRADBENIŠTVO, VISOKA IN NIZKA GRADNJA 6000 Koper, Ljubljanska c. 5 Tel./telefaks: 066/ 38 - 001 GSM: 041/ 687- 058 Gradbeno podjetje prevzame (v večjem in manjšem obsegu) gradbena dela - gradbeni inženiring - prjektiranje. * adaptacije, gradbene * gradbena in zaključna dela * gradnja na ključ * gradnja industrijskih objektov * sanacija objetov * spomeniki, kulturno-zgodovinski, sanacija in obnova * zidarstvo, tesarstvo, ometi, tlaki, fasade, keramika, kamnite škarpe * področje nizkih gradenj NAROČILA SPREJEMAMO NON STOP Tel. 066/ 38-001 GSM: 041/ 687-058 od 7.00 do 20.00 ure \ _ Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO _ /svetovanje in posredovanje^ Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.& fax: 0661110-623, 770-624 GSM: 041/631-438 A.c. tel.: 066/771-295 http://WWW.VIR.SI/GOSP/FIDATA PRODAJATE ALI KUPUJETE VOZILO? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do . prenosa lastništva vozila. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva 0 primorski uMp Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. _____ Zlata medalja za vinogradnika iz Sv. Petra Af(iip||| bistveni preskok na področju teh- r®™a nologije predelave grozdja in nego- vanja vina. Zgradili so novo klet, v katero lahko spravijo 300 hi vina. Pri tem pa so pazili, da niso okrnili arhitektonskega videza objekta, ki je obdržal tipičen istrski stil. V kleti pre-vladujejo zidni kamen, okrasni les in opeka. Kletje razdeljena na dva dela. V enem je predelava grozdja, v drugem delu pa hranijo in negujejo vino. Nekatere trte, ki še danes bogato obrodijo je zasadil že njihov nono pred prvo svetovno vojno. Pridelajo največ belih sort grozdja med katerimi prevladuje malvazija. David Rupnik je po stroki gradbenik. Pridelovanje grozdja mu je bil najprej nekakšen hobi, potem pa je napravil izpit za kletarja in sedaj odlično opravlja to delo ter pomaga svojemu tastu Emilu Cer-rarju. Oba sta zelo ponosna na zlato medaljo. Kako ne bi bila, saj sta prva zasebna - in sploh prva vinogradnika v piranski občini, ki sta prejela to visoko odličje za malvazija________________________ Na sliki: David Rupnik s priznanjem in zlato medaljo v roki na obisku v našem uredništvu. Na letošnjem vinogradniško vinarskem sejmu Vino ’98 v Ljubljani niso tako širokogrudno delili medalj in priznanj kot prejšnja leta, zato je še toliko več vredna zlata medalja, ki stajo za vino sorte malvazija prejela vinogradnika Emil Cerran in David Rupnik iz Sv. Petra 26. Letno pridelata okrog 40 ton grozdja, v zadnjem času pa sta napravila tudi Droga se je pritihotapila tudi v OŠ Iz zanesljivih virov smo dobili informacijo, da naj bi kriminalisti pred kratkim napisali 6 kazenskih prijav zoper mladoletnike, učence višjega razreda in nekega razpečevalca iz Trsta zaradi razpečevanja droge. Dva, sedaj že bivša učenca ene izmed OS v piranski občini je na mejnem prehodu pri tem početju zalotila italijanska policija, naslednji dan (29. maja) pa so na OŠ že prispeli naši kriminalisti in odvedli dva učenca. Poklicali smo ravnateljico, če so sc na učiteljskem zboru o tem že kaj pogovarjali in kako mislijo ukrepati. Dejala je, da na tem področju delujejo preventivno čez vse leto. “O kazenskih prijavah nisem obveščena. Vse je bilo skrito do zadnjega, do tistega trenutka, ko so kriminalisti prišli na šolo in odpeljali dva fanta. Nekoliko pred tem sem sc pogovarjala z našim rajonskim policistom, če glede tega obstaja morda kakšen sum? Rekel je, da ni nič posebnega. Zelo sem presenečana. Takoj smo poklicali starše. Eden od teh učencev je bil zelo težaven, vendar so bile razmere tudi doma takšne, zato na drogo nismo niti pomislili, nam je nekoliko presenečena povedala ravnateljica. FK SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. Sklepamo vse vrste zavarovanj: Premoženjska zavarovanja Zavarovanja motornih vozil Transportna in kreditna zavarovanja in Osebna zavarovanja: - življensko zavarovanje - prostovoljno pokojninsko zavarovanje - managersko zavarovanje - nezgodno zavarovanje - prostovoljno zdravstveno zavarovanje na bivanju v tujini (CORIS) - in druga osebna zavarovanja ZA SVOJO JESEN POSKRBIMO ŽE V POMLADI NAŠEGA ŽIVLJENJA Naša polica Vaša varnost! Slovenica Zavarovalniška hiša d.d. Pisarna Lucija , Obala 120 Tel.: 066/770-880 Okrogla miza Šolanje med možnostmi, dolžnostjo in pravico V torek, 16.6. 1998 ob 18. uri v sejni dvorani hotela Slovenija v Portorožu Za posameznika in družbo sta vzgoja in izobraževanje ključnega pomena, zato so se med drugim v Območni organizaciji ZLSD Piran odločili o teh vprašanjih spregovoriti nekoliko bolj poglobljeno. Uvodničarja bosta Mirko Zorman, prof., svetovalec direktorja Zavoda RS za šolstvo in vodja enote zavoda v Kopru ter Danijel Božič, prof., direktor Visokošolskega središča v Kopru. Povezovalec bo docent dr. Darko Opara. Vabijo širšo javnost, zlasti tudi predstavnike vseh ravni in vrst šolstva. Na Slovenski obali že štiri modre zastave Modra zastava že četrto leto zapored vihra v Marini Portorož. V času Intemautice jo je na drog dvignila soproga predsednika Fondacije za okoljsko vzgojo Evrope (FEEE). Tri pa so bile dodeljene obmorskim kopališčem: Centralnemu kopališču JP Okolje Portorož, kopališču Krka Strunjan in kopališču Salinera Strunjan. V letu 1996 sta poleg modre zastave Marine Portorož, ki je zastavo prejla že drugič zapored, okoljsko priznanje prejeli tudi kopališči Hotelov Moije in Krkinega Zdravilišča Strunjan. Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji s sedežem Cesta solinarjev 4 v Portorožu, si prizadeva razširiti akcijo Modra zastava Uidi na kopališča v notranjosti Slovenije. Osnova za prepreko predstavlja neizvajanje meritev kakovosti kopalne vode v skladu z merili FEEE. Zato pričakuje ustrezno odločitev pristojnega ministrstva ter pobudo zainteresiranih občin. Priznanje evropske Modre zastave se podeljuje ob izpolnjevanju 26 kriterijev za kopališča in 16 za marino, kar preverjajo vsako leto znova. Tako lahko že dodeljena zastava po enem letu preneha plapolati. V DERMOESTETIKA 4 Kozmetika L. Carsten d.o.o, & Obala 2, Portorož # Tel.: 066/ 475 60 12 ?ar /r/zJš'/sjr/žrSsš/ 'jčhs-rrsfvsr * Nega za vse tipe kože (vljudno vabljeni tudi fantje, moški) s profesionalno kozmetiko AVER in THALGO * Trajno odstranjevanje dlačic * Aromavvickel uspešna metoda zoper celulit, mlahavo tkivo * Depilacija * Limfna ročna drenaža in ročna klasična masaža POZOR! * Dijaki in študentje z izkaznico imate popust pri negi obraza 4.900,00 SIT ♦LEPOTNI BON cenjenim strankam podarja naš studio - sedmi obisk nege obraza je brezplačen - sedma limfna mehanična drenaža je brezplačna 2^ LEPOTNI BON 20% POPUSTA pri enkratnem obisku salona {C Banica Koper POČITNIŠKA POSOJILA Počitnice brez velikih finančnih bremen za Vas in Vaše družinske člane Bliža se čas pooočitniiic! Tudi za Vas. Da bodo počitnice še bolj prijetne , lahkotne in razigrane kot kadarkoli prej, je poskrbela, kdo drugi kot Vaša banka. Tako lahko po zelo ugodni fiksni mesečni obrestni meri 1,21% pridobite gotovinsko kratkoročno posojilo z rokom vračila od 3 do 12 mesecev, ki ga lahko uporabite za različne namene po Vaši volji in izbiri. Informativni izračun za šest mesečna posojila: Višina posojila 100.000 SIT 300.000 SIT Znesek anuitete 17.381 SIT 52.141 SIT Število anuitet 6 6 Mesečna obrestna mera 1,21 % 1,21% Znesek vračila 104.286 SIT 312.846 SIT Pozor! Ta posebna ponudba je časovno omejena, zato Vam svetujemo, da se čimprej oglasite v Vaši enoti Banke Koper.