in. fleflffifl. v Uniuarii, v sredo is. naio 1123. Leto UL Izhafa vsak in pepldaa, lxv?«m41 BaJelJe ta praznike. InseraU: do 9 petit vrit i 1 D, od 10—15 petit vrst 11 D 50 p, večji lasera ti petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0i»»«TBi*tvo »Ilov. Naroda*' ta .Ni ■Um it 8, pritlično. — TaMaa M. 304. M. t, L Telefon stav. 34. lo podpisano ln sad Rokopisov sa na vrata. Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni inozemstvu navadno dni Din 1, nedeljo Din 1-25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod* velja: V JagosiivljT v Ljubljani po poŠti V liozenstvs Din 120-— Din 144 — Din 216 — , 60*— . 72-- . 108 — 3 . •••••» „ 30*— . 36-— . 54-- ■ 10— , 12— . IS*— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno WW P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. ■ 1 1 ^^SSH^g^BB^^^^« i -JTT -li------------iTf, Polemika radi reškega problema. Vse, kar se napise pri nas v Jugoslaviji o reškem problemu, vzbuja v Italiji napeto pozornost. Naše Članke o Reki. nameravanem konsorciju, Barpšu in Delti prevajajo in komentirajo, zavzemajoč se pri tem za italijansko Reko, kakršno vidijo zagotovljeno v konsorciju, ki ga ie bila predložila v Opatiji italijanska delegacija. Italijanski šef-urednik Giulio Benedetti pa se je glede članka »Reški problem« v 95. številki našega lista obrnil naravnost na nas. v glavnem pač, ker se je čutil sam prizadetega, zraven pa tudi, da pove svoje mnenje o rešitvi reškega vprašanja, to je mnenje, katero najbrže ni samo njegovo, marveč splošno v rimskem novinarskem svetu. Gospod Giulio Benedetti, glavni urednik lista »II Giornale di Roma« in prejšnji glavni urednik lista »Vedetta d' Italia« na Reki nas prosi za objavo nastopnega svojega sestavka: »Vaš list je v svoji številki z dne 25. aprila t, I. objavil, da sledi iz brošure »Fiume, Porto Baross e il retro-terra«, katero je napisal Giulio Benedetti. priznanje s strani Italije, da tvorita Baroš in Delta integralen del jugo slovenskega teritorija. Avtor, ki je glede načrta za reški konsorcij v ta namen interpeliral razne osebe, odkriva, da so te potom konsorcija zasledovale samo zagotovitev italijanskih interesov. Take trditve so popolnoma samovoljne in napačne v svojem bistvu. V izdaji »Fiume, Porto Baross e il retro-terra.« objavljeni v Rimu 1922., vzdržuje avtor ravno nasprotje temu. kar hoče »Slov. Narod« pokazati. V resnici se v poglavju »Reka m njeno pristanišče« od 11.—17. strani, katero je spisal Benedetti, dokazuje z reprodukcijo aktov, sklepov, reskriptov ogrske vlade in dokumentov iz reškega municipalne-ga arhiva neugovoma pripadnost Delte in Baroša političnemu in pravnooblast-nemu teritoriju reškega »corpus sepa-ratuma« In vsled tega reški neodvisni državi-občinl, vstvarjem v Rapallu v novembru 1920 in sestavljeni, kakor je rečeno v IV. členu italijansko-jugoslo-venske pogodbe, iz »corpus separatu-ma. kakor je sedaj določen po mejah mesta in reškega okraja«. Torej integralen del reškega m ne jugosl o venskega teritorija. Naslonjen na to pravno bistveno afirmacijo podaja in navaja avtor serijo publikacij in neizpodbitnih dokumentov, obseženih v notah na ob-robku omenjenega poglavja in tudi nastopnih ter dalje v izdatni bibliografiji v prilogi k brošuri. Kar se tiče pospraševanja pri avtoritativnih in reprezentativnih osebah na Peki, katero ie vodil avtor, sledi na ja- Pene Maran: Batuala. - Resničen črnski i roman. Ogenj, ki ga imajo navado zanetiti zvečer, puščaje velik kup še vročega pepela, je tekom noči polagoma pogorel. Skozi okroglo steno koče silijo vlažne kaplje. Medla svetloba pronika skozi luknjo, ki ji služi namesto vrat Pod strešno slamo se čuje pritajeno, nepretržno škrabanje termitov. Na varnem v svojih hodnikih iz rjave prsti, brskajo po dračju nizkega krova, ki jim nudi zavetišče pred vlago in pred solncem. Zunaj pojejo petelini. Z njihovim »kekerekekanjem« se druži meketanje kozličev, ki kličejo svoje samice, roga-nje tukanov in tam dalje, kjer je najbolj gosto grmovje, ki obroblja bregove rek Pombo in Bamba, hripavi klic »bakujev«, opic z dolgim gobcem, podobnim pasjemu. Dani se. Dasi še trd od spanja, je glavar Batup'i, Batuala, mokundži toliko vasi, pr* dobro slišal te glasove. Zeval je; izpreletavalo ga je mrzlo sen način iz vsakega spisa, ki je naveden, in posebno iz odgovorov Eduarda Susmela, Ariosta Minija, S. Bellasicha, C. Conighija, At. Depoltja, A. Assoina-cka in Marassmija, zraven še iz odgovora eksperta dr. E. Rosbocha, da je imela sestava reškega pristaniškega konsorcija, kakor jo je namislil avtor, in ki je služila za načrt, kateri je bil objavljen v listih 25. junija 1921., namen, zasigurati v interesu vseh treh prizadetih držav, Italije, Reke in Jugoslavije, kateri interes je povsem dokazan v poglavju, ki se bavi z zaključitvami pospraševanja (stran 161—166) — popolno funkcijoniranje reškega pristaniškega sredstva v njegovi nedeljivi enoti, da se povrne točno k svojemu delovanju naravnega zalednega izliva, zaledje pa tvorijo, kakor znano, trgi in transiti pred vsem jugoslovenski. Ves Benedettijev spis nima druge svrhe nego pojasniti prikladnost in potrebo za vse interesirance, da se sestavi konsorcij na celem reškem pristaniškem sistemu (naravno skupno z Delto in Barošem kot deloma, ki sta od teritorija reške države neločljiva.) Napačno je tudi, kakor se lahko povzame iz dokumentacije, ki jo vsebuje že navedeno poglavje »Reka in njeno pristanišče«, da je Hrvatska plačala stroške za zgradbo baroškega pristanišča. Stroške za zgradbo je pokrila izključno ogrska vlada, ki je odredila to zgradbo leta 1889. »kot integralen del reškega pristaniškega organizma v mestnih teritorijalnih vodah: minister Baross ie bil določil, da naj se imenuje reško pristanišče za les.« Nasledno je nosila vse stroške za vzdrževanje italijanska reška občina. Vse to je jasno povedano na straneh omenjenega članka in vsega tega se avtor škrupolozno drži v izogib vsakega dvoma, to še toliko bolj, ker je on, ki ni kak površen opazovalec reškega gospodarskega vprašanja, izrecno nasproten vsaki rešitvi, ki bi ne prinesla jasnega sporazuma med interesirane dežele, temelječega na medsebojni pravici. Reka pa ima največjo pravico do svojega teritorija in svojega pristanišča, torej tudi do baroškega zaliva in do Delte, ki sta nerazdružna elementa tega pristanišča.« Tako piše urednik lista »Giornale d' Roma« Benedetti, kateremu ml v svojem članku 25. aprila nismo hoteli morda pripisati kako ogrevanje za pripadnost Baroša in Delte k Jugoslaviji. On je odločno za to. da morata biti od reškega pristanišča neločljiva. Toda leta 1921. se je v Italiji in na Reki še sodilo, da najbrže odpadeta Baroš in Delta, ker pač treba držati podpisane do- govore. V bojazni, da se to zgodi. Je spisana tudi Benedettijeva brošura, v kateri pravi na primer E. Susmel, da se ne sme v reških vodah in na reški zemlji vstoličiti srbska oblast, povdarjajoč zaeno, da spadata Baroš in Delta nedeljivo k Reki Takrat se je še mislilo, da italijanska vlada brez vsakega obotavljanja in pridržka izpolni svojo obveznost napram Jugoslaviji. To se še ni zgodilo, in kakor vse kaže, se tudi še ni rodila volja za to. Reška zadeva se vleče že v neskončnost, ker se v Italiji čaka na trenotek, v katerem bi se kar diktiralo, kaj se ima končno storiti z Reko. To svedoči. da ima Italija pred očmi le svoje stališče napram Reki in da bi se morala nacrtati Reki bodočnost samo po njenih sklepih. Italijani pravijo na kratko: Reka je bila in je italijanska, Baroš so plačali Ogri in nadalje ga je vzdrževala italijanska reška občina — kaj torej hočejo ti Hrvatje in ti Jugosloveni z Reko in Barošem! Oni prihajajo v postev le kot zaledniki in tu naj gledajo svoje interese, katerim hoče Reka koristiti. Z ljudmi take mentalitete je težko govoriti in pri njih ni poti ki bi vedla do sporazuma. Benedetti želi iskreno jasen sporazum med interesiranci, ki bo temeljil na medsebojni pravici. To je prav in lepo in mi soglašamo do tu, pristavljamo pa takoj, da je sporazum nemogoče, dokler se italijanska stran ne-dokoplje do pravega spoznanja medsebojnih pravic po katerih pripadata Baroš in Delta nam. Saj ve tudi gospod Benedetti, kako so že reški Italijani pehali od sebe Baroš in Delto. Ponovno omenjamo sklep reškega magistrata iz leta 1916. pod predsedstvom Antona Via, ki je izjavil, da sta Baroš in Delta izven reškega teritorija, »fuori delle mura della citta.« Benedetti ima prav, ko izvaja, da ima Reka največjo pravico do svojega teritorija in svojega pristanišča. To je res. Zato pa naj neha Italija s svojim utikavanjem v usodo reškega mesta. Z Reko se lahko spora-zumemo kmalu. Vprašamo, kaj je za Reko boljše: ali še nadalnje odbijanje Jugoslavije od nje ali izvršitev obvezne izročitve jugoslovenskega teritorija Jugoslaviji, kateri bi lahko sledil ugoden sporazum? Radio o sporazumu med Hrvati in Slovenci. RADIČ ZAHTEVA NOVE VOLITVE V JESENI. — Zagreb, 15. maja. (Izv.) Današnji »Slobodni dom« priobčuje v obliki komunikeja od g. Stjepana Radića pisani uvodni članek o konferencah vodstva hrvatske republikanske seljačke stranke. Radić med drugim veli: »Vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke je imelo dnevno svoje seje in razpravljalo o vprašanju sporazuma med Srbi in Hrvati. Sporazuma ni lahko izvesti iz treh razlogov: 1. Ker ga ovirajo nekateri hrvatski gospodski izrodki: dr. Krizman, Pribičević, Luki-ntć in Grisogono. In ti izrodki imajo še vedno nekaj vere v Beogradu; 2. radikalna stranka ima še vedno premalo vplivnih in umnih prvakov, ki bi zadostno poznali Hrvatsko, ki bi znali, da Hrvatska republikanska seljačka stranka ni več politična stranka, nego da je to politično, gospodarsko, kulturno in socijalno gibanje hrvatskega naroda: 3. demokratska stranka, ki je pri volitvah dobila pol milijona glasov, je zahtevala za sebe, če ne vlado, pa izvedbo bodočih volitev. Ta stranka smatra sporazum s Hrvati za zločin. Iz teh razlogov ni lahka stvar spremeniti monarhističnega Srbijanca in republikanskega Hrvata, Pašićev vidovdanski centralizem in naš hrvatski, ne samo federalizem, marveč konfederalizem. službeni gosposki militarizem in naš hrvatski pacifi-zem. V radikalni stranki je večina po- slancev kmetov, okoli 50 teh poslancev kmetov je za sporazum. Zato je Hrvatska republikanska seljačka stranka sprejela delegate radikalne stranke in dne 13. aprila t. I. podpisala protokol. Preteklo je mesec dni. a se še ni ničesar izvršilo. To je napotilo vodstvo HRSS, da je odposlalo v Beograd svoja delegata Dragutina KovačevJća in dr. Kr-njevića, da od Pašiča samega čujeta, kaj sedaj misli o sporazumu, ko je sestavljena homogena radikalna vlada. Tekom razgovorov s PaŠičem se je pokazalo, da g. Pašič v resnici misli na pošten In tra'en sporazum med Srbi in Hrvati, dobila pa sta tudi zagotovilo, da se ne uporabi nikdar sila. Delegata sta se dalje razgovarjala z g. Ljubo Jova-novlćem in z ministrom notranjih del o dogodkih v Gorenji Stubici. Slednji je priznal, da je prišlo do spopadov po krivdi obeh strank. ObljubU je ustaviti iztirjavanje stroškov za vzdrževanje orožništva. Med Člani revizijonističnega bloka vlada popolno soglasje. MI hočemo na jesen nove volitve! Pri teh hočemo odločno nastopiti. Ce radikali sprejmejo program sporazuma, tedai izidejo fz teh volitev še bolj ojačeni, kakor tudi mi hrvatski republikanci. Srbski radikale!, mi hrvatski republikanci in Slovenci bomo potem edini pravi zastopniki naroda. Takrat se doseže popoln sporazum. Do jeseni pa se mora izvesti formalni sporazum med Hrvati, Slovenci in Srbi. Članek je podpisan: Stjepan Radić, predsednik hrvatskega narodnega zastopstva. Parlamentarna situacija. — Beograd, 15. maja. (Izv.) Za danes ob 10. dopoldne je sklicana plenarna seja narodne skupščine z dnevnim redom: Poročilo verifikacijskega odbora. 2e tekom včerajšnjega dneva je postalo v parlamentu zelo živahno. V parlamentarnih klubih so se razmotrivala razna parlamentarno - taktična in aktu-lana politična vprašanja. Navzočih jc bilo veliko število poslancev in vsi klubi so imeli daljše seje. Za sejo radikalnega kluba je vladalo veliko zanimanje, ker so pričakovali, da bo podal g. Pašiić daljši parlamentarni ekspoze. Radikalni klub pa se je sestal šele ob 12. in je bila daljša razprava o poročilu verifika-cijskega odbora narodni skupščini glede verifikacije mandatov. Kot glavna poročevalca v plenumu sta bila določena dr. Kojić in dr. Grgin. Ministrski predsednik Pašte ni v klubu pojasnil delikatnoga razmerja napram Radiću ln revizio-nističnemu bloku. Večina radikalnih poslancev je v svojih govorih naglašala, da mora zbornica takoj po končanih formalnostih preiti k pravemu parlamentarnemu delu In da je zaradi tega potrebna kontinuiteta sej. Iz tolerance pa so radikalni poslanci bili za to, da se parlamentarno delo prekine za toliko časa, dokler trajajo katoliški m muslimanski prazniki. Jugoslovenski klub ie imel tucH daljšo sejo. Navzoči so bili skoraj vsi poslanci SLS. Dr. Korošec je podal klubu daljše poročilo o uspehih posvetovanj z Radićem v Zagrebu. Razvila se Je krajša debata o nadaljnl taktiki. Sklenjeno Je bilo, da poslanci glasujejo za večinsko poročilo verifikacijskega odbora. Muslimani so zbrani zelo maloštevilno. Cdsoten je tudi dr. Spaho. Demokratski klub je na svoji včerajšnji seji pred vsem razpravljal o stališču demokratske stranke glede razveljavljenih mandatov. Debate so se udeležili Ljuba Davldović. dr. Kosta Kuma-nudi in Pera Markovič. Kakor je videti iz splošne parlamentarne situacije, bo današnja seja zelo viharna In burna. Gotovo pride do ostrega konflikta med demokrati m radikali. Včeraj je bil klubom izročen tiskani referat verifikacijskega odbora. Referat vsebuje prvič izjavo večine in drugič oddvojeno mišljenje demokratskega in zemljoradniŠkega kluba. Večinsko poročilo navaja kratko, da so bile vse pritožbe glede volitev zavrnjene. Glede Radićevih mandatov ugotavlja poročilo, da se pritožbe proti izvolitvi Radičevih in pretegoval se je, ne vedoč, naj li zaspi ali naj vstane. Vstati, N gakura! Čemu vstajati? Tega še vedeti ni hotel v svojem preziranju do vseh skrajno preprostih ali skrajno zamotanih zaključkov. Kaj morda ni bilo treba velikanskega napora že samo za to, da se Človek dvigne z ležišča? Sklep, ki ga je bilo treba storiti, se je zdel sam po sebi zelo enostaven. V resnici pa je bil težak, zakaj prebujenje in delo sta isto, vsaj za belokožce. Ne da bi ga delo morda preko mere plašilo. Krepak, postaven, izboren pešehodec — ni ga bilo, ki bi se mogel kosati ž njim v metanju kopja ali noža, v teku ali v borbi. Od enega konca brezmejne pokrajine »banda« do drugega so proslavljali njegov pravljično silo. Njegova ljubavna in vojna junaštva, njegova spretnost kot drzen lovec, vse to je živelo dalje v deželi čudežev. In kadar je »Ipeu«, Mesec, začenjal svojo strmo nebesno pot, — so ni bi, dakpai, dako-uai in langbasi v svojih daljnjih vaseh prepevali o junaštvih velikega mokun-džija Batuale, med tem ko so se neubrani zvoki balafotiov in kundejev spajali s tam-tami H'ng. Toda v jeziku belokožcev je tičal v tej besedi prečuden smisel. Pomenila je trud brez neposrednega ali vidnega uspeha, skrbi, žalost, bolest, obrabo zdravja, zasledovanje namišljenih ciljev. Ah, belokožci! Koliko bolje bi storili, da se vrnejo domov vsi- Bolje bi storili, da bi omejili svoje pohlepje na domače posle ali na obdelovanje svoje zemlje, ne pa da usmerjajo svoje želje po pridobivanju bedastega denarja. Življenje je kratko. Delo je za one, ki življenja ne bodo nikoli pojmovali. Brezdelje človeka ne ponižuje. Za I onega, ki ima jasen pogled, je različno od lenobe. Kar se tiče njega, Batuale, hoče verovati, dokler se ne dokaže nasprotno, da pomeni nič delati enostavno obračati v svoj prid vse, kar nas obdaja. Zakaj živeti iz dtieva v dan, brez spomina na včeraj, brez misli na jutri, ne skrbeti za naprej, — to je popolnost Navsezadnje, čemu vstajati? Bolje je sedeti nego stati, bolje ležati nego sedeti. Slamnica, na kateri je počival, je izločevala prijeten vonj po uveli travi. Koža pravkar ubitega divjega bika bi ne mogla biti mehkejša in prožnejša. Zakaj ni torej skušal zopet zaspati; rajši nego še dalje tako sanjariti z zaprtimi očmi? Tako bi mu bilo dano na voljo, da po zaslugi oceni dovršeno mehkobo svojega »bogbo-a«. Poprej je bilo treba še podnetiti ognjišče. Par drobcev suhega lesa in malo slame bi zadostovalo. Z nadutimi lici bi razpihal pepel, kjer so še tlele iskre. Kmalu nato bi oster, dušeč dim začel razvijati svoje spirale, nakar bi začelo prasketat i.In hušnil bi plamen, ki stopa pred vse zalivajočimi stopnjami toplote. Tedaj bi mu bilo treba v razmlačeni koči, s hrbtom proti ognju, zleknjenemu kakor fakoker, le še vnovič zaspati. Treba bi mu bilo samo še greti se ob žerjavici, kakor iguan na solncu. Treba bi mu bilo samo še posnemati »jasi«, s katero je živel že tako dolgo. Njen zgled je bil imeniten. Glavo je imela naslonjeno na klado, roke na trebuhu, noge so ji bile razkoračene; tako je predla svoj »gologolo«, no, da, smrčala je, mirna, naga, poleg ognjišča, ki je bilo tudi ugaslo. Kako dobro spanje je spala! Včasih se je potipala za ploske, nagubane prsi, podobne listom posušenega tabaka, ter se popraskala z globokim vzdihom. Ustnice so se ji premikale. Poskušala je nejasne kretnje. Kmalu pa se je vrnil mir — in ž njim njeno enakomerno smrčanje... V udrtini zadej za butarami drv, z glavo in repom na nizanici košev za kavčuk, je dremal Džuma, rdečedlaki, klavrni psiček; od tu je lahko obvladal kokoši, race in kozliče. Od njegovega telesa, mršavega od stradanja, je bilo videti samo ušesa, po-koncu stoječa, koničasta, gibka. Od časa do Časa jih je stresel, ker ga je dražila bolha ali pa vščipnil klop. Druge-krat je renčal, a se prav tako malo ge-nil kakor Yassigindža, jasi ljubljenka svojega gospoda Batuale, mokundžija Ali pa so ga nadlegovale pasje sanje, in tedaj je s pritajenim lajem renčal v tišino, odpiral gobec ter šklavsal po praznoti... Batuala se je naslonil na komolec. Res, še za to ni bilo nikake možnosti več, da bi spal. Vse se je zarotilo proti njegovemu počitku. Megla je pršila skozi odprtino njegove koče. Mraz je bilo. Lačen je bil. In dan je rastel. - Stran 2. > »SLOV CM S K I NAHOD« dne 10 maja Z 923 stev. 1 i poslancev ne morejo obravnavati, ker odboru niso bili predloženi tozadevni volilni spisi, niti ne pooblastila poslancev. Glede pritožbe proti izidu volitev ▼ mariborsko-celjskem volilnem okrožju, ki Jo je vložil dr. Vekoslav Kukovec. pripominja poročilo, da očitki, da Je SLS* vršila agitacijo v cerkvi, niso dokazani Tudi pritožba poslanca Divca glede napačne razdelitve mandatov v tem okraju ni utemeljena. Poročilo dalje veli. da Je bilo treba zavrniti pritožbo dr. Gregorja Žerjava glede razdelitve mandatov v liubljan-ako-novomeškem okraju, ker je glavni volilni odbor pravilno postopal. Nasprotno stališče zavzema poročno manjšine demokratskega kluba. Konstatira, da Radičevi poslanci ne morejo vršiti poslanskih dolžnosti, dokler ne prispo v parlament, in da bi moral ▼erifikacljski odbor razpravljati o vseh pritožbah, ki so bile vložene proti izvolitvi Radićevih poslancev. Poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da se je pri volitvah 18. marca t. L vršilo nasilje od strani vlade in političnih oblasti, kakor tudi nasilje od zdolaj od strani hrvatskih republikancev. ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 14. maja. Danes ob 16.30 Je ljubljanski občinski svet nadaljeval svojo v petek prekinjeno tretjo redno sejo. Razpravljal je razna tekoča stavbna, socialna in gospodarska vprašanja. Klerikalci so skušali na demagoški način bagatelizirati vse gospodarstvo prejšnjega naprednega občinskegat sveta. Današnja seja je potekla popolnoma mirno. Prvotno Je bilo navzočih 33 občinskih svetovalcev. Plinarna. — Povišanje električnega toka. Občinski svet Je sprejel predlog upravnega odbora mestne plinarne, da se v plinarni uvede obratovanje po dvoplinskem sistema prof. Stracheja, da ne bo toliko plinarna navezana na Inozemski dragi premog. Vporabljal se bo domač trboveljski premog. V ta namen se Je dovolil plinarni nadaljnji kredit 500.000 Din. Kredit v tekočem računu pri Mestni hranilnici ljubljanski se je plinarni zvišal od 425.000 na 750.000 Din. Občinski svet je dalje zvišal cene plinu za razsvetljavo zasebnih stanovanj in za kuho od 2 na 2.50 Din pro m9. Za večjo uporabo vode se je določila cena za kub, meter 1.50 Din, dozdaj Je stal kub. meter vode le 75 par. S tem povišicom se namerava doseči večje štedenje z vodo, kar je z ozlrom na stanje ljubljanske vodarne nujno potrebno. Ker se fe podražil premog la ker so se zvišali vsi upravni stroški, se poviša cena električnemu toku in sicer za hektovatno aro kakor sledi: L za razsvetljavo: 1. zasebnim stranicam od 25 na 40 par, 2. pisarnam, šolam In trgovskim obratom od 38 na 60 par, 3. kavarnam, hotelom in gostilnam od 25 na 60 feer, 4 kinematografom in gledališču od 25, odroma 38 na 80 par, 5. mestnim poslopjem od 25 na 40 par, 6. pavšal istom za 100 odstotkov. IL Za pogon: t. eestnl železnici od 10 aa 18 par, 2. za motorje v obratih samo podnevi od 15 na 30 par, 3. za motorje v obratovanju ponevi in ponoči od 23 na 40 par. ni. Elektroštevnina se zviša povprečno za dvojno svoto sedanjega zneska, ker se le vzdrževanje elektroštevcev za toliko po-dražilo. Prošnji občin Zgornja Šiška in Moste se spregled navrtalne takse sta se odklonili, ker imata navedeni občini že Itak agodnost, da dobivata vodo Iz ljubljanskega vodovoda. Navrtalna pristojbina se pa ne zahteva od tistih posestnikov, kateri so napeljali na lastne stroške vodovod po Javnem ozemlju, Ce Jih Je stala napeljava več kot 3000 Din. Končno se Je sklenilo razpisati službo iafenjerja elektrotehnika. Občinski svet je dalje dovolil povišanje cene voznih listkov na ljubljanski cestni železnici od 1 Din na 1.50 Din radi tega, da se lahko povišajo mezde tramvajskim uslužbencem. Sprejet je bil tudi predlog, da se vozni red cestne železnice določi tako, da vozi prvi voz od garnizljske bolnice točno ob 6. zjutraj In zadnji z glavnega kolodvora ob 9.40. Občinski svet Je dalje odobrH kredit 190.000 Din za dopolnitev centralne kurjave j v mestni ubožnici v Vodmatu. Sprejeta sta j bila dalje od socialnega odseka Izdelani pra- ! vimik za poklicno gasilstvo in jedilni list za mestno ubožnico. Javno kopališče. Občinski svetnik dr. Brecelj (SLS) )e poročal o načrtu za gradnjo novega, modernim higienskim predpisom odgovarjajočega javnega kopališča ob levem bregu Ljubljanice nasproti Izlivu Malega Grabna. Sedanje kopališče v Kolezijl se ne more Iz sanitarnih In higienskih ozirov otvoriti v letošnji sezoni. Občinski svetnik Josip Pire (SLS) se le v svojem govoru po nepotrebnem obregnil nad stavb, svet inž. Stembovom, Češ zakaj Se nI zbornici pred; ožil poroCfla o zagrebškem kopališču na Savi. Dalje je v demagoški namen začel kritizirati gospodarstvo bivšega naprednega občinskega sveta, ker je ta prodal Športnemu klubu parcelo ob Ljubljanici, ki bi jo sedaj lahko občina vporabila za kopališče, ker je baje ta prostor prikladne j ši in za Ljubljančane ugodnejši. Občinski svetnik dr. Brecelj fe zavrnil svojega tovariša ter navedel zdravstveno tehtne razloge za kopališče na levem bregu Ljubljanice. Sprejet je bil končno predlog ca dovolitev kredita 1 500.000 dinarjev za zgradbo javnega kopališča. Občinski svet je končno vzel na ana-aja porota* letakih adrjoaritajp ft »tav- 1 stvenem stanju šolske mladine. Sledilo ao nato razne interpelacije in nujni predlogi. Ob 20. je bila Javna seja zaključena, aa kar le sledila tajna seja. Talna seja. Imenovanja: V koncepta! službi se popolni ta dve razpisani mesti in sicer: dr. dr. Kodra Anton, okrajni komisar v LJubljani, te namesti kot magistratm komisar v IX. činovnem razreda 1. plačilne stopnje kat A s vštet j cm v napredovanje in pokojnino službene dobe v državni službi. Svetal Heribert, vladal koadpist v Ljubljani, se namesti kot mag. koncipist kat A v X. čin. razred z vštetjem službene dobe v drž. službi. — Vovko Ferdo, strojnik pri mestnem valjarju, se stalno namesti s h Junijem 1923, v kategoriji m. nižje tehn. osebja 1. plač. stopnje, — Bev-čič Franc, kurjač pri mestnem valjarja, s« s 1. junijem 1923 namesti stalno v kat II. nižje tehn. osobja. — Zupan Marjana se stalno namesti s 1. Junijem 1923 v stalež mestnih slug z vštetjem v napredovanja m pokojnino zaznam, službene dobe v mestni službi. — Kolesa Ivan se pomakne v VIII. čin. razred kat Đ z naslovom višjega gas. nadzornika. — K a č a r Karo!, telefonist gasilnega urada se s 1. junijem 1923 stalno na- mesti v stalež mestnik slug 1 .plat stopnje. — K n m e 1J Gašper, reševalec, se namesti stalno z vsemi prejemki mestnega stalnega sluge g vštetjem službene dobe, k) Jo le prebil Drl rešilni postaji. Uvrsti se kot reševalec v stalež gasilskega urada. — Zdravit Anton, reševalec se namesti stalno g vsemi prejemki mestnega stalnega sluge z vftet jem službene dobe, ki fo je prebil pri rešilni postaji. Uvrsti se kot reševalec v stalež gasilskega orada. — Z o t -m an Ivan ter F I o r J a n č Tč Fran se namestita kot gasilca - pomožna reševalca v staležu začasnih mestnih slnff z dekretom s prejemki v smislu čl. 36 Službene prarm.i-tike. — Dosedanje službujoče moštvo (Fa-tur, Zgajnar, Košicek, Oornik. Gutsmaudi, Kuncj, Horjančič Karo!) se namesti po določnih organlzatornega Statuta v stalež nižjega tehničnega osobja !. kat 2. plačane stopnje. — Ljubic Aloizlj se namesti stalno kot mestni sluga v vštetjem v napredovanje In pokojnino službene dobe, ki Jo Je prebil v bivši deželni in potem v ma-glstratni službi. — Završan Ivan se pomakne v VII. čin. razred kat B. — Hafner Josfp se pomakne v VII. čin. razred kat B. — Šansoni Fran se namesti stalno ter uvrsti v kat. I. nižje tehn. osobja. Telefonska fn brzolaona naročila GOVOR ITALIJANSKEGA FINANČNEGA MINISTRA DE ŠTEFANIJA. DEFICIT ZA 1923124 ZNIŽAN NA 1 MILIJARDO W MILIJONOV. — SPLOŠNO DRŽAVNO ŠTEDENJE, — Milan, 14. maja. (Izv.) Včeraj je imel finančni minister De Štefani svoj fe davno napovedani in napeto pričakovani govor v veliki dvorani »Scale«. Ogromno število po* slušalcev. Navzoč je tudi ministrski pred* sednik Mussolini. Štefani je uvodoma naglasal, da ministrsko svobodno delo traja šele pet mesecev. V svojem leeortu si je moral najprvo ogledati stanje rednih dohodkov. Nekateri finančniki Iščejo vire daleč, pa so včasih prav blizu. Treba le se ozreti okoli in pogledati dejstva. Dobil je armado plačevalcev davščin iz pre* mičnega imetja v številu 600.000. od novem« bra do sedsj je prištetih k temu številu že 50.000 dezerterjev. Novi davčni nabor pla* Sancev in mezdnikov se je zaključil s Ste* vilora 100.000 vpisanih, oni posestnikov in kolonov s številom 1 milijon in 315 tisoč naznanjenih. Ljudstvo pričenja umevati po* trebo države. Fo občinah in provincah se mora izenačiti in preurediti davčno breme. Država mora imeti svojo roko tudi nad ob* činami in provincami. Po sklepu ministrske« ga sveta od 23. januarja je izvršil revizijo stroškov v proračunskih postavkah. Novi proračuni, ki jih vlada predloži parlamentu, so plod tega dela in tvorijo za ministrstvo častno obveznost — Stroški za narodno obrambo in oborožene državne skupine (armada, mornarica, narodna milica, avi* jatika) so se medsebojno porazdelili in do* ločili na svoto 3 milijard, manjšo od realnih predvojnih izdatkov, s prihrankom nad vsoto, nanovedano v zbornici v novembru za 338 milijonov . »Vojaški red je danes do* polnjen z narodno milico, ki je bila vstvar* jena, da odpravi četne formacije posamez* nih strank in da legalizira in kontrolira fa* šistovsko četaštvo, ki se tzpremtnja iz strane karskega sredstva v oboroient organ pod poveljstvom vlade in da zagotovi fašistov* ski vladi tekom njenega težkega dela za obnovo trdno jamstvo dobrovoljnih element tov, uvrščenih in pripravljenih na vsak poziv.« De Štefani je na to naznanil razne pri* hranke: odprava kraljevske straže je pri* nesla 285 milijonov, pričeta preureditev že* lezniškega proračuna kaže 230 milijonov manj stroškov, 221 milijonov da konsolida* cija proračuna za javna dela, 152 milijonov pride iz redukcije vojaških računov, 101 iz proračuna za poŠto in brzojav, 100 iz Inter* eaov dolgov v kritje starega primanjkljaja. 75 iz štedenjs v finančnem ministrstvu, itd., tako da se prištedi 1 milijardo in 453 mili« jonov poleg Se novo pričakovanih prikran* kov. V dneh, ko je parlament dal polno po« oblastilo sedanji vladi, je bil primanjkljaj za leto 1923/24 načrtan z vsoto 3586 milijoni in pričakovalo se je s še novimi bremeni vse* ga skupaj 4000 miljonov. Z delovanjem, do* voljenim vladi, se izkazuje za 1923124 pri* manjkljaja 1187 milijonov, torej z realnim izboljšanjem 2813 milijonov napram priman j* kl jaju, katkuliranemu v novembru. Minister se je bavil nato še s dolgovi, raznimi potrebnimi finančnimi ukrepi itd. Pri dolgovih in reparacijah upa od strani Amerike olajšav za plačilo obveznosti in vpoštevanje velikih italijanskih vojnih žrtev. Gospodarska situacija v Italiji se boljša, deteta je delavna in produkcija se vrši red* no in dobro v vseh panogah. Italijanski na* rod, resen in delaven, sedaj ko ga vodi trd* na roka, si pripravlja z dnevnim delom svo* jo boljšo usodo. FaSistovsk« obljuba, spra* viti ljudstvo ▼ ravnotežje, se je držala. Cilj sicer Se nI dosežen, ali pohod se nadaljuje.. Govor je bfl sprejet z navdušenjem. Anglija - Italija, Francija - Nemčija* FRANCOSKI LISTI O ANGUCSKO-ITALI-JANSKI NOTI. m* Pariz, 14. maja. (VVoIff.) Vsi jutranji listi komentirajo noto angleške in italijanske vlade in smatrajo, da Je v nji marsikaj ugodnega za francosko politiko. Neki minister je dejal uredniku »Echo de Pariš«, da angleSka nota pobija vsako fluzijo Nemčije, kajti slednja je prisiljena smatrati predloge Bonar Lawa za minimalne. Posebno ugaja francoskim političnim krogom italijanski odgovor in sicer iz dveh razlogov. Prvič ker Je iztaknila vprašanje medzavezniSkih dolgov In drugič, ker govori o zastavah in Jamstvu, ki jih je treba zahtevati od Nemčije. »Petit Parisien« piše, da niti Francija, niti Belgija ne misli o kakih pogajanjih, dokler Nemčija ne sprejme dveh načelnih zahtev, ki obstojata v tem, da se pred Izplačilom reparacij Porurje ne sme izprazniti In da mora Nemčija v zasedenem ozemlju takoj prenehati s pasivnim odporom. »Petit Journal« Je zelo nezadovoljen z angleško - italijanskim pozivom, naj Nemčija poskusi z novimi predlogi in pravi, da je Nemčija v sedanjem položaju docela nesposobna dati resne garancije. »Ere nouvelle« piše, da bi v slučaju debate med premaganimi narodi In svoječasniml zmagovalci, ki bi se je Franelja ne udeležila, Nemci takoj imeli priliko za revanž. »Gaubols« pravi, da iz vse* blne obeh not sledi, da je nastopno očitno zbližanje med stališčem zavezniških vlad In Poincarejem in to Je posebno važen uspeh, ki upravičuje ruhrsko akcijo. »Victolre« izjavlja, da angleško - Italijanska nota ni bog-ve kako ugodna, vendar pa preostala upanje, da bodo novi predlogi bolj primerna podlaga za nadaljnja pogajanja. NEMŠKI TISK O ANGLEŠKI IN JTAU* JANSKI NOTI. — Berlin, 14. maja. (Izv.) V dolgih ko« mentarjih in člankih razpravlja nemški tisk o angleški in italijanski noti. Vodilni listi socijalnih demokratov, demokratov in cen« truma naglaSajo in podčrtavajo predvsem možnost in potrebo enkrat začeta pogajanja nadaljevati in jih nikakor ne prekiniti. Listi izraijo nado, da se bo naSel način za izrav* navo diference med Anglijo, Italijo In Nem« čijo, diferenc, ki so zgolj finančnega zna* čaja. Potrebna so pogajanja z Anglijo. Na drugI strani pa so težavne jšc diference med Nemčijo in Francijo, med katerima visi ruhrsko vprašanje. Nujno pa je, da nemSka vlada nadaljuje tudi s Francijo pogajanja in da stavi novo formulirane predloge. Maršal Foch v Pragi. Sprejem pri predsedniku Masarvk«. — Vabilo Masarvku za obisk v Pariz. — Praga, 14. maja. (CTK) Maršal Foch je bil danes opoldne v prisotnosti vojnega ministra Udržala In Sela generalnega štaba Mlttelhauserja sprejet od predsednika Masaryka. Maršal je Izročil predsednika vabilo predsednika Mllleranda za obisk v Parizu. Predsednik Masarvk je rabilo spre'el In obljubil, da pride v Pariz le tekom tega leta* K smrti Masarvkovc soproge. — Praga, 14. maja. (brv) Pogreb pokoj« ne soproge prezidenta Charlev Masarvkove se bo vršil v ožjem krog" svojcev v torek dne 15. maja ob 15. popoldne na pokapali* Sču v Lanah. Ze omejeno Število udeležencev bo pripravljen v Pragi poseben ki gs preskrbi pisarna prezidenta republike. O odhodu vlaka iz Prage to nazaj Iz Lan bo sporočeno v listih po«rneje. Pisarn« prezlo-nta prosi na željo rodbine umrle, ne poSfljati nobenih vencev. Dalje pisarna sporoča, da je prof. Sturza danes dopoldne odtisnfl mrtvaSko masko in levo roko umrle soproge prezidenta. Na vseh državnih poslopjih so razobeSene Črne zastave. Vse svečanosti in banketi ob priliki prihoda maršala Focha so začasno odgođeni in se vrše pozneje. Prvi rodne skupSčine Tomašek in vicenredsednik senata Klofeč. dalje notranji minister Malv* petr in dr. Patejdl. ki je kondoliral v imenu češkoslovaških legijonarjev. m • m Pokojna soproga prezidenta Masarvka je rojena leta 1850. v Brooklvnu v državi Newyork. Pisala se je Garrigue. Svojega poznejšega soproga je spoznala leta 1876. v tipskem v nekem penzijonatu, kjer je Ma« sarvk takrat stanoval. Po zaroki je odpoto« vala v Ameriko, kamor je prišel kmalu tudi Masarvk. Poročila sta se v Newyorku in po ameriSkem običaiu je Masarvk prevzel pri« imek svoje žene. Se v Ameriki se je njegova soproga naučfla češkega jezika. Ko ie bil Ma* sarvk leta 1882. poklican kot profesor fflo* zofije na praJko univerzo, je odpotovala i njim tudi ona. V novi domovini se je mnogo pečala s socijalizmom in ženskim vpraša* niem. Imela sta StM otroke. AKco, Olgo, Herberta In Jena. Herbert je kot slikar v času vojne umrl. GIBANJE OTMNA7IJSKIH PROFESORJEV« — Beograd, 15. maja (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal o položaja gimnazijskih profesorjev v S Olji, Crnigori in Vojvodini. Kakor .*e bflo fe včeraj javleno, so gimnazijski profjsetjl pričeli z vso odločnostjo akci'o, Ja izstopi okoli 1000 gimnazijskih profesori nr ene 1. Junija Iz državne službe. Tej akciji pripisuje vlada vso resnost In Je zato razmo-trivala način, kako bi mogla ustreči gimna-zjizUm prosesorjem, katerih materljelnl položaj Je zelo slab. Pomisliti jc treba, da bi nastal na srednjih Šolah velikanski .živio« klici in cvetje je obsulo mile nam goste. Pevsko društvo je zapelo pesem »Slovan povsod brate ima«. Župan dr. Hrašovec je nato v prisrčnih besedah pozdravil goste. Rekel je med drugim. -»Prišli ste v naše mesto in naše kraje, da se spoznamo, da poglobimo našo medsebojno bratsko ljubezen. Nismo Vam mogli prirediti veličastnega sprefema, kakor je to storila Ljubljana. Naše mesto je malo mesto. Dnevi med nami naj Vam bodo prijetni. Bodite nam dobrodošli!« Prisrčnemu pozdravu župana je odzdravil pevovodja »Stankovlča« Stan. Biničkl. Poudarjal je, da so prišli med nas s svojo pesmijo, katera je tudi naša pesem, da se po pesmi spoznamo do dobra, da se bratski privijemo na bratske prsi. Živili bratje! Mogočni in navdušeni pozdravi so zaorili daleč naokrog. Kazvil se ie nato krasen sprevod t godbo na čelu v Narodni dom. kjer so se gostom odkazala stanovanja. Zvečer se je vršil v mestnem vrtu promenadni koncert. Gostje so se divili in občudovali krasoto našega kraja. V mestnem gledališču se Je ob 20. zvečer vršil slavnostni koncert. Gledališče je bilo nabito polno. Izvajali so se Mokranjčevi rukoveti Koncert je pomenil za Celje izreden dogodek. Divili smo se krasni srbski pesmi Burni aplavzi so izražali priznanje vrlemu zboru. Oder Je bil obsipan s cvetjem. »Glasbena Matica« v Celju in »Žensko društvo« so Izročili pevcem krasne lavor-jeve vence s trobojnico. Po koncertu se je vršil v velik! dvorani Narodnega doma na čast gostom komerz, katerega je priredila mestna občina in celjska narodna društva. Pri komerzu so se izmenjale navdušene zdravice. Sodelovali so pevci in godba. Naši msrbskim bratom fn sestram smo iz srca hvaležni za njihov posel Z lepo jugoslovensko pesmijo naj se po. globijo med nami kulturni stiki v korist naši ljubljeni nerazdružljivi domovini. Gostje so se v torek 15. t. m. odpeljali ob pol 11. url po prisrčni poslovitvf na kolodvor v Maribor. Obupen klic na pomoč. Hoteli smo ponovno zapisati straSne be« sede obupancev: Smrt od gladu je atraSnat Gladovna fronta javnih nameščencev, železničarjev in upokojencev, z drugimi be* sedami državni steber se je združil pod silo razmer, da si sam poišče sredstev za eksi* steneo. Država nima denarja zanje, zatorej tudi nima sredstev, da jih prisili delati za* atonj. Tlaka je odpravljena že pred atolet* jem — v svobodni državi se jo hoče po* novno uvesti. Resolucija, sprejeta 11. m 16. marca t L na velikih zborih v Sloveniji, odobrena na konferenci v Beogradu dne 29. in 30. aprila od delegatov državnih nameščencev in lem lezničarjev iz cele države, je bila predane ministrstvu saobraćaja dne 5. maja, na ka* tero je g. minister izjavil sledeče: »Vlada je sklenila, da mora biti zakon za državne nameščence sprejet najkasneje v 25 dneh. Sporedno naj bi se sprejel tudi r?akon za železničarje; ker politična situacija §e ni ustaljena in v skupščini nima nihče absolutne večine, ae g. minister boji, da bi železničarji ostali bres pragmatike. Da bi se p* obenem z državnimi nameščenci po« magalo tudi železničarjem, je vlada sklenila, da se uvrste tudi železničarji v obči zakon za državne nameščence, in kar bodo dobili vsi drugi, dobe tudi železničarji Na ugovor deputacije, da se morajo upoštevati izjemne prilike železničarjev in da že priroda njihove aluŽbe zahteva, da imajo svoj zakon, je g. minister dejal, naj spremembe predložimo p. g. Fischerju. g. ministrovemu pomočniku, ki jih bo vnesel ▼ zakonski predlog. Kar se tiče povišanja draginjskih do* klad je g. minister izjavil, da o tem ne more biti govora, temveč da se bo to vprašanje rešilo s pragmatiko in z zakonom o izenačenju davkov. Obenem bo izvršena tudi redukcija uslužbencev In denar, prihranico pri »red jciranih uslužbencih« ne bo ostal ▼ državni hligaini, nego se bo uporabil za po* višanje dohodkov ostalim uslužbencem. Na povdarjanje delegatov. w kako te*, kem ekonomskem položaju se nahajajo uslužbenci. Je g minister Izjavil, da mu c tem ni trrha govoriti, ker sam vr. da J« težko, a da bodo s pragmatiko. ki bo spre« jeta v nai'crajšcm času, rešene vse zahteve iz resolucije. Končno le g. minister Izjavil, da hc vlada smatrala vsako konferenco, zborova, nje ali kongres, ki bi se vršil predno začni parlament razpravljati o pragmatiki, ko! politično atako.« Danes ne verujemo več obljubam! Ob« jjube so za sitega ne pa za lačnega človeka. Hočemo dejanj — kdor hitro da — da dvakrat. Pri državnih nameščencih in že« leznicarjih je to obratno — obljubili ste trikrat, dali nobenkrat. To smo poskusili lansko in predlansko spomlad. Potom brzo« javk je bilo vse dovoljeno; novico o pri* debitvah smo nesli domov in gibanje je bilo ustavljeno. Minulo je eno, minulo dve leti hi vedno en ln isti odgovor: Vztrajaj, potr p 11 S tem ae ne nasiti prazen želo* dec; s tem sc ne oblečejo naga telesa. Javni nameščenci in železničarji! Ne strašite se redukcije pošteni delavci; pošten delavec in uradnik bo vedno prišel do po* gtenega kruha. Mi gremo naprej po začrtani poti; naša parola mora biti: Vsi za enega in eden za vse, in premagali bomo vse ovire, ki so danes videti nepremagljive. Torej vztrajnost v boroil Akcijski odbor. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI- OPERA. Torek, 15. maja; Ob 8. zvečer »Sevillsk! brivec«. Red C Veda, 16. maja: Ob H8. zvečer vojaška predstava »Carmen«. Izven Četrtek, 17. maja: Ob H8. zvečer »Evge- nij Onlegln«. . Red Đ petek. 18. maja: Zaprto. DRAMA. Torek, 15. maja: Zaprto. Sreda, 16. maja: Ob H8. zvečer »Idliot«. Red A Četrtek. 17. maja: Ob 8. zvečer »Othello«. Red D. Petek, 18. maja: Ob 8. zvečer »Kar hočete« Red E Dnevne vesti. Glasbeni ustnik — Nove skladbe O. Jozefovlča. Zagrebška filharmonija je izvajala na svoji 25. feiatinejl tri nove skladbe talentiranega zagrebškega komponista O. Jozefovlča: •Jablanove«, pesem za bariton in orkester, »Lijepa Mare« in »Oj devojko«, dve pesmi za ženski zbor in orkester. 0 vseh treh skladbah hvali kritika Izredno orkestracijo ki se ziblje v najmodernejši smeri in ki uspešno slika barveno ozadje pesemsklh besedil. Jožefovlčeva ženska zbora se od* B kujeta s posebnim polnim in srčnim zvo£-Vm. Sokolstvo. — »Sokol« Ljubljana, (Narodni dom). Malnlškl izlet moške dece priredimo v nedeljo dne 27. tm. popoldne na Brezovico. Tja z vlakom, nazaj peš. Na Izlet vabimo vse cenjene roditelje. Na Brezovici telovadni nastop: proste In redovne vaje, sku-Une ter igre. Podrobni spored priobčimo Pravočasno. Zdravo 1 PrednJaški zbor. — Sokolsko društvo v Ljubljani. (Na-•odm dom) začenja z vadbo redovnih vaj za tvoje netelovadeče člane v torek 15. t m. >b pol sedmih zvečer na letnem telovadi-ftču (dohod od kina Tivoli). Ob praznovanju etošnle 60 letnice društvenega obstoja rao-*amo pokazati čn* največje Itevflo dobro-Vvežbanih in discipliniranih bratov vsake starosti, zato je posečanje redovnih vaj rr-talo sokolske zavednosti vsakega člana. Za Irate, ki hočejo nastopati v kroja pa je ude-ežba obvezna. Zdravo! — PrednJ*»č"k1 zbor! — Sokol LJubljana I. V petek dne 18. t m. ob 20. url sela prireditvenega odseka ta trgu Tabor. — Sokol Štepanja vas. V četrtek dne 17. t. m. ob 20. odborova seja v društveni »bi. — »Sokol« t Polhi ima svoj letošnji lvnl nastop dne 15. julija, v slučaju slabega vremena 22. julija. Bratska društva \t prosijo, da se ozirajo na to. Zdravo! Turistika in sport. — Dunajski Amatemi ▼ LfuVIanl. Na einkoštne praznike gostujejo dunajski Amateuri proti S. K. Primorju, kakor je Silo že svoiečasno ob;avIjeno. O postavi noštva, Igralcih, začetim tekme, predpro-dail vstopnic ftd. oblavhno v prihodnjih ineh potrebne podrobnosti. S temi tekma-nl bodo doživeli ljubljanski športniki prate senzacije. — Beogradski Sport-Khrb Igra na bln- ?Dštne praznike dve nogometni tekmi s irijo v Ljubljani. B. S. K. spada v skupilo vodilnih klubov naše države. Imel Je id leta 1910 naprej brez presledka prvenstvo Beograda, lan! mu ga prehodno Iztrgala beogradska Jugoslavija, letos pt ma zopet ugodne Izglede, da postane vuo-tič prvak Beograda. V Ljubljani Je gosto-ral L 1921 kot edini beogradski klub, ki Je tda1 posetil Slovenijo ter dosegel proti liriH rezultate 3:1 In 1:3. Obe tekmi *ta meli takrat rekordni poset do 5000 gie-ialcev, ki se ni dosegel še pri nobeni tekni v Ljubljani ne preje ne pozneje. Tudi etošnjo gostovanje bo vzbudflo sigtrno lajvečfe zanimanje. Letos je dosegel B. S. C. sledeče važnejše rezultate: proti re-vrezentanci Bukarešte 2 :2. proti Trik llo-,1 romunskemu prvaku 9:0, proti Unirea Jemlšvar) 1 :0, proti KJntži (Temišvar), rl Je večkrat porazil Haška m Concordllo, er daie večino Igralcev v rapres. moštvo ftimunle, 2 :3, proti Hašku Je doserel rns^o »esen reTultni f:0, proti Sp^cl *K'-dnn> M fe poraifla našo IIIHJo S:l In : 0. 3:2. — Klub kefesaHev fa motoefkflttov n r?a. priredi na binkoštno nedeljo dne |\ t. m. skupinsko vožnjo po 4 vozače aa rmrl L>blian-»-S<*štani. Vsi kateri hočejo odelovatl v skupinah ali pa kateri aa ho-r'o itdelef'tl kot Izletniki, na t se zaradi V^pnega obeda fn polovične vožnle prfla-•l'o g. OsVsr Kflrnerfu v trgovini Ooree, vplača LTubll. kredit, banke na kasneje do 7. t m. Ob tej priliki priredi kolesarski tlub v Šoštanja veliko športno veselice. tmo v Mbor. V L/ubtiani. dru — Prihod kraljice v Beograd. Po poročilih iz Beograda je včeraj ob 1130 z dvornim vlakom prispela v Beograd naša kraljica Marija, njena mati romunska kraljica Marija, romunska kraljična Ileana z vsem ostalim spremsrVom. Na kolodvoru je kraljico pozdravil kralj Aleksander v prisotnosti ministrskega predsednika *. Pašlća. Čeprav se ni točno vedelo za kraljičin prihod, se je na kolodvoru zbralo veliko Število beogradske** meščanstva, ki je kraljico najprisrčnejše pozdravljalo. Soprog« ministrskega predsednika ga. Pašičeva je kraljici poklonila krasen svež šopek. V kolodvorski dvorni čakalnici pa je kraljici poklonila v imenu beogradske-ga ženstva ga. Hristićeva sveže cvetje. Romunska kraljica ostane v Beogradu dva dni — Kako gospodari komunistično« klerikalna večlra? Kdor Čita poročila o sejah ljubljanskega občinsega sveta, mora dobiti vtis, da razpolaga mestna občina ne z milijoni, marveč z milijardami. Občinski očetje kar tresejo iz rokavov milijonske kredite, kakor da bi mestna občina plavala v izobilju ln razkošju. Pri tem se čisto nič ne brigajo za kritje, kakor da bi to bila postranska stvar. In če jih kdo vpraša, od kod mislijo dobiti denar za te ogromne izdatke, o katerih ve* vsako dete, da jih mestna občina ne zmore s svojimi dohodki, dobi stereotipen odgovor: Zakaj pa imamo denarne zavode in banke, ako ne za to, da dajejo posojila?! Prav in lepo! Toda s posojili se danes ne da tako lahko operirati, kakor si to predstavlja koalicija. Na denarnem trgu vlada občutno pomanjkanje gotovine. Za to se danes dobi že z največjo težavo posojilo par tisočakov, da ne govorimo o milijonih. A to posojilo je treba obrestovati ne morda s 5 ali 6% kakor nekoč, marveč z 20. da, celo s 25 in 30%. Ali zmore mestna občina take ogromne obresti? Kdor pozna davčno moč Ljubljane, mora to vprašanje odločno zanikati, saj je notorično znano, da bi bilo danes mestno gospodarstvo bankrotno, ako bi bivši napredni občinski svet ne bil pravočasno ln pod najugodnejšimi pogoji najel posojila v znesku 20 milij. kron. Edino to posojilo Še sedaj omogočuje mestni občini, da pokriva svoje najnujnejše izdatke. Sicer pa je neprestano v največjih gmotnih neprilikah, iz katerih jo od slučaja do slučaja rešuje edino trošarina. S pomočjo te še vegetira, a mora trošarino često izterjavati, še preden se blago izroči naslovniku, ker bi sicer občina ne mogla plačati niti svojih uslužbencev. Toda tudi dosedanja trošarina občini ni več zadostovala, zato so jo mestni očetje pretekli teden znatno zvišali. Dasi tega povišanja Še nI odobrila vlada, vendar mestni organi že danes pobirajo zvišano trošarino. Čemu? Ker brez tega zvišanja mestna uprava ne more pokrivati niti najnunej-ših izdatkov! A kaj, ako vlada ne odobri tako borendnega zvišanJa trošarine, ki bo nesporno Imelo za posledico še večjo draginjo? Za to se komunlstično-klerikalni občinski očetje ne brigajo, glavno je. da imajo sedaj denar v žepu in da morejo vsaj za nekaj časa še vzdrževati mestno gospodarstvo v ravnotežju. Potem, no, potem pa si pomagamo, tako si mislijo velemodri občinski krmarji, s — posojili. Da, s posojili, vprašamo samo, kje na sveto je denarni zavod« kje banka, ki bi bila tako neprevidna, da bi dovolila le novčič poso'Ua občini, v kateri Imalo veČino komunisti. In najsi so ti boljševiki že moskovskega ali rimskega kova? Morda bi kdo ugovarjal, češ saj imajo ti komunisti pri rokah najboljšo molzno kravo — »Mestno hranilnico«. Pa tudi tu je poskrbljeno za to, da ne bodo mogli komunisti in katoliški boljševiki žariti in paliti po mili volji, saj ima vlada nadzorovalno oblast Perspektive za komunistično-kleri-kalno koalicijo torej niso posebno rožnate! — Klerikalna ljubezen do fašizma. Kdo bi si bil mislil, da je v stanu klerikalno glavno glasilo v isti sapi ozmerjati našo nacijonalistično omladino s »puhlim klasom« in »opico« ter hvaliti »zdravo jedro« italijanskega fašizma. Milo se stori človeku, ko čita, kakor se po »Slovencu« svetlika pred očmi italijanskih fašistov »Italija poštenega« krščanskega, na najlepših čednostih domačega ognjišča snujočega Manzonija...« Krščanski, čednostni fašisti! Boj fašizma proti socialističnemu gibanju ▼ Italiji je bil krščanski ln čednosten, pristno nacijonafen! Kako Je sodil taisti »Slovenec« o fašistih, ko Je plaval v vodah »krščanskega komunizma«? Bruhal Je nad italijanske fašiste ogenj in žveplo, danes so mu I krščanski 1 čednostni! Našo nacijonamo omladino zmerja g vsemi mogočimi priimki, ker se Je postavila na branik Jugoslovenske države. V borbi In idejah nacionalne omladine klerikalni list ne vidi nobenega idealizma, ker pač zanika državo samo m pojmuje slovensko kulturno delo kot borbo proti ustoličenju Jugoslovenske državne Malt * mOm narod«. " To 15. maja 1928. simpatijo do italijansikh fašistov od strani klerikalnega glasila si je treba zapomniti. Gre namreč čisto vzporedno z ljubeznijo do mirne Iredente bolgarske, ki stremi za federacijo Makedonije. — Odlikovanje vstašev ia sobojevnikov kralja Petra. Po ukazu ministra vojne in mornarice bodo odlikovani s »srebrnim vojaškim redom Karag orgjeve zvezde s meči« vsi oni vstaši, ki so se pod vodstvom pokojnega kralja .Petra Junaško odlikovali v znani vstaji v Bosanski krajini leta 1875—1876. Izmed Slovencev prihajata pri tem v poštev Viktor Merlak In Aleksander Toman. — Smrtna kosa. Na vrhnikl je danes PO dolgotrajni bolezni umrl g. Ivan Ker-žaa, trgovec. Bil Je Izredno m-^rl-iv mož, ki je vžlval v vseh krogih splošno spoštovanje. Pogreb bo v sredo 16. tm. ob 15. Blag ma spomin! — Rodbini Krakar levi je umrl v Medvodah sinček Marjan. Pogreb bo v Medvodah. — Minimalni zdravniški tarif. Zdravstveni svet za Slovenijo je na svoji seli dne 23. aprila sklenil, da smatra kot sedanjim razmeram primeren eni minimalni zdravniški tarif, katerega se dobi na ta način, da se predvojni minimalni tarif pomnoži s količnikom, za kolikor se je vrednost predvo ne valute znižala. — Finančni računski oddelek rodi ta mesec nekaterim učiteljskim penzltonlstom ni izplačal določenih dragmjskth poviškov, vsaj popolnoma in enakomerno jih nI Izplačal. Narodnega poslanca prof. Reisner-Ja prosimo, da se zavzame za te največje bednlke med bednimi! — Dražba lovov, pri ckr. glavarstvo v LJubljani se bodo potom lavne dražbe dali v zakup za dobo pet let t. J. za Čas od 1. 7. 1923 do 30. 6. 1928 ti-le lovi: One 24 maja t L ob 9. dopoldne lovi občin Studenec. Ig. Šmarje. L'pljenje in Tomišelj. — Dne 25. maja t L ob 9. dopoldne lovi občin Dol, Dolsko, Jezica ln Log. Dražbcni pogoji so na razpolago vsak dan ob uradnih urah. — Založniki — pozor! Slovenski skladatelj pomi'a založnikom troje glasbenih del v zalogo I. štirje (posvetni) mešani zbori. IT. Venec narodnih aH ponarodellh pesmi za mešani zbor. III. Odmevi Iz Jugoslavije, 30 cerkvenih mešanih zborov. Reflektantje dobe naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. — Nove češke Šole v inozemstvu. Kakor poročajo praški listi, so bile v zadnjem času otvor jene češke v Novem Ko! i mi pri Berlinu, v Počapll pri Draždanlh, v Zagu-bu In v Ul'aniko poleg Požege. — Na tisoče slovenskih otrok na Koroškem hodi namesto v slovenske narodne učilnice v same ponemčevalnlce. OJ, Korotan, kdaj napoči t» vstajenja dan?! — Tobačna tovarna v LJabllanl prodala bo na ustni dražbi dne 18. junija L I. ca. 1600 q bukovega listja. Pogoji dražbe so objavljeni v Uradnem Listu ter so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. — Celjske novice. Krojaška stavka Je v ponedeliek 14. tm. Izbruhnna v Celfu. VršHa so se zadnje dni pogajanja glede povlšarTa mezd, ki pa niso d o vedla do uspeha. Stavka utegne trajat! dal) časa. — Nogometna tekma se je vršna v neđel'o na hrrališču pr! »Skalni kleti« med cel'skiml »Atletiki« in »Varaždinom«. Zmagal! so »Atletiki« v razmerju 1 :4. — Mariborske vesti. Sneg In m raz. V petek ie po Pohorju ln Knzfeku nlrko do Slovenskih goric zapadel 10 cm oVb?! «neg, na kar se je nenadoma lepo zjasnilo. V soboto Jutro se Je ponekod po nezavarovanih dolinah pojavfl mraz. ki pa le kolikor dosjei znano, le malo škodoval po^skfm pridelkom fn sadnemu drevh«. Temoeratn-ra ie padla na 5 C nad ničlo. V nedePo dopoldne ie zelo deževalo, popoldne pa 5* bflo nalkrasneiše VTeme. temperatura se Je zvišala na 18 C. — Na cesti onesvr-ščena. V ponedel'ek dopoldne se Je v Lekarniški ul'ci kar na lepem zgmdf a neka dama in sicer le padla z obrhom tako nesrečno na kamnita tla. da 'e bila v hTvn vsa krvava. S1tt£»*no nrlmoM^č novinar io 'e dvignM *er poslal po rešeni voz. M*d tem le prišel neki gospod, ki je tam blizu čakal na svofo soprogo. Ko Je opazil v ud-d toliko Ihidl ln se pribijal, le snoznal — svojo ženo. ki trpi na srčnih krčih. — Težka nesreča. Valentin Potočnlfr. eevliar iz Selce pri Kran'u, se Je vozil v ne-dePo zvečer z kolesom proM domu. Ki ovlnlni pri Stari Lek| pa Je padel Iz kolesa In priletel s tako s Ho na tla. da si Je prebil čreplnn. Težko ranienega so prepe-liali v nezavestnem stanju v ljub*lin*ko bolnico. Niegovo stan'e Je skralio »»pašno. — Dvom« roparski trmor % Zagreba razjasnita. MoHlec prijet Poročali smo o dvoinem roparskem umom. ki se Je izvršil v Zagreba nad krojačem Klanaietom la zidarjem Jellčlčem In ki Je razburil celi Zagreb. Morilca v osebi dijaka Hrvoja Pa-skljevića ki Ja pobegnU tri dal po umoru Iz Zagreba na Reko, kjer so ga pa prTell. Zanimivo pa Je dejstvo, da Je PaskPevIČ živel dva dni po umoru v Zagrebu brez skrbi, kupil si Je celo motor m ae vozil z njun ni vse to pred očmi policije, ki Je po njegovih osebnih podatkih vedela, da Ja bil bil omenjenega dna, ko se Is umor Izvršil skopal a umor'encema m 'e pollcflt natve-zH. da le videl neko osebo, kl bi ba'e Izvršila umor. PoPeHa na le verieta n'e«nrhn besedam hi ga brez nadzorstva postna na svobodi. Medtem pa ss * zbiral materijal, ki Je dokazoval, da mora btl PaskPevlč neposredno v zvezi s umorom ta ko le po-HcfJa hotela earr-bni morilca — Je Paskl-Jevfč Izginil g Zagreba m se a avtomo-blom odpelM na ReVo. PaskrevUj ?fl rodom premožne rodbine hi srn n'Trika trgovale zborni "e v Zngrebu. Are^d'a mbdega la elegantnega morilca Je vzbudila v Zagreba velikansko senzacijo. V zvezo z timorom pa Je zapletenih ie aekaj oseb ki ju > flfisv — Pask'jevlćevo priznanje. Paskije-vlć je skušal skočiti pri aretaciji na Reki skozi okno stanovanja, kar Da je poli:«st Vanlč preprečil. Bil Je na mestu zis^snn. Sprva je tajn vsako krivdo na umvra. Končno pa Je vse priznal. Priznal *e, Ja se Je dogovoril z nekim St'epanom Kraljem in Viktorem Jeličičem, da ponudijo Andriju Jeličlču na prodaj srebrne krone, katere mu bodo kasneje odvzeli s silo. Sest U so se prvi tri e v »Narodni kavani«, kjer so napravili načrt in Je pri te) priliki Kralj dal Paskljevlću 40.000 K, da si nabavi dva samokresa. Sklenili so, da napadejo An-drl:o Jeličl6a v gozdu in sicer nr.j ga tja /apelle Paski'ević. Ostala Kralj In Viktor Jel'Pč pa bosta prežala v zasedi. Paski-Jcvić se Je res sestal z Andrro Jeličičem, s katerim se Je poznal že od preje hi odšla sta proti Cmrokn skupno s kro'ačem Kana»etom. k! Je bil Tel'čičev pri'ateij, na Cmrok In tam v gozd Kraljevac. Tam Je po Paskl'evJčevi izpovedi Kralj odda! stre! na Jelfčfča. Pask?*ev?č* sam pa Je prfskočf! h Kanajetu In ga udaril z beksom po s^avf, da se ie zgrudil. Kral! ie nato strelinl še na Kana'eta. Viktor Jeličić pa Je zavlekel trupli cmorjencev v gozd. Paskfjevič Je po tem činu pobegnil in nI po svoiem zatrdil« umorjencemi odvzel nikakega de-naria. K*kor Je polici:a ugotovila. Paski-ievičev izgovor ne odgovara resnici, ker so pri nJem našli 130.000 K denarfa. Osta-Hh dveh sokrivcev policija nI mogla Izslediti. Viktor Jeličić Je med tem umrl. Kraji ©a ;e zaprt v Vamflnlc? v Mitrovld. AreHran pa ie bil dl'ak LnnčariČ, ki Je osumlien zveze z umorom. PoliciM le de-lov^nie zelo otežkočeno, ker Paskijcvić noče izdati svo'ih sokrivcev. — Kino TlvolL Kapricllozna, samozavestna m pikantna Ossl Osvalda ter prl-Ihiblleni Harv Liedtke, (Mož brez Imena aH Peter Voss, milijonski tat) povzročata v filmu »Princesa Ostriga« cele salve smeha. Hira je poleg tega na-razkošne Č: Insceniran ter vsebuje polno drastičnih In komičnih prizorov. Razen tega n predvaja tudi dvodeianska burka z glasovitim največjim komikom rveta, Amerikancem Charlle Chapllnom v filmu »Chaplfnovo vrelo«. Tore1 bo smeha več kot dovolj! — Prvi vrtni k°ncert na unlon'kem vrta se vrši pri lepem vremenu v sredo dne 16. t m. Vstop prest — Se priporoča Franc Rom, restavrater. — Koncert v kavami Emona se vrši danes v torek ob 8. zvečer. Igra 1. ljubljanski salonski orkester. — Da bomo relenl In zdravi, sezimo po hrani pravi. Kupujte zato »Pekatete«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. — Osnovala se Je »ETA« tovarna gorčice, družba z o. z. v Kamniku pri LTubUa-nl, katera bode proizvajala gorčico na podlagi mnogoletnih Izkušenj ter s pomočjo najmoderne'šfh strojev. To pod:etie ie prvo te stroke prj nas ln 'e ti domači podjetnosti, katera ie vstvarfla nov č1en v verig! naše mlade indtistri:e 'eleti največjega razmaha. V interesu od'emalca pa Je, dati prednost »ETA« gorčici pred dražjim In večUdel slabšem fmportJran*m blagom, Opozar'amo na današnji Inserat! — K?no »Maf?ca« naznanja ceni. občinstvu, da se je f:1m *Mar'- :za de Chate-les«, ki se ie Imel Drec'va'ati v kinu Matica, na zahtevo Kr?l'ev?Vega dvora odposlal v Dubrovnik, k'"er si ga je ogledala Ni. Vel. kralilca. Mesto fflrr?a Markiza de Cha-telet, se predvaja od 14.—16. tm. krasna In nadvse^ri.'miva drama v 6 deianlh »Kadar *ist:e vene in kadar ^e ženske staraioc. V glavni ulogi tega znamenitega fPma nastopa svetovno znana Asta Nlelsen. Opozar-iamo ceni. občinstvo, da je ta film vrbulal povsod največjo senzaci'o in zadovoljil najbolj razva'ene filmske ljubitelje. — čevlje kupnUe od domač'h tovaren tvrdke Peter Kozina h Ka*e znamko »Peko«, ker so »r*l priznano na'bol'S* in na5-cene'šl. Glavna zaloga na debelo In drobno Liubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. I Društvene vesti. — Zaključno predajanje v druStTu »Soča« se vrši v soboto dne 19. t. m. v salonu »pri Leva«. Predava gosp. dr. Karel Savni k, delegat ministrstva financ o temi: »Sedanjost m bodočnost naše finančne oorSve«. — Predmet zadevlje — posebno dandanes — v livo vse sloje ter vse privatno in državno gospodarstva Razprava o tem predmetu dobi poseben pomen, ker Jo bo obravnaval eden prvih strokovnjakov na finančnem polju Jugoslavije. Zato odbor »Soče« opozarja na to velezanlmlvo predavanje ne le svoje člane ln prijatelje, marveč i gospodarske in finančne kroge vseh panog, naj ne zamude te ugodne prilike. — Začetek točno cb pol 21. zvečer. — Vstop prost — Splošnega ženskega društva seja to sredo odpade. Naslednja seja je prvo sredo v Juniju. — 8. sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo 16. t m. ob 5. popoldne v predavalnici bolnice za Ženske bolezni s sledečim sporedom: 1.) g. primari j dr. Fr. Gosti: »Zločin in umobolnost«. 2.) g. primari] dr. Fr. Derganc: »Pren kot omi j a In kirurgija pljuč in demonstracije, 3.) g. dr, M. AmbrožIC: »Demonstracije. 4.) Gvnek. porodniške demonstracije. — Odbor. — Orjnna V sredo, dne 16. tm. ob 20. obvezna sela za Sanice ženske sekcije Orjune. — Akcijski odbor državen nameščencev, železničarjev hi sjpokofeocov, sklicuje za sredo dne 16. tm. ob 19. ari 30 minut (polosml url zvečer) seio akcijskega odbora. k| se vrši v prostorni železnic-« rske-ga doma Tur alki trg 2. Akcijski odbor. — Kongres lastukov tiskaren v Splina, V Dinkoštlh se vrši 20. in 21. tm. 'kongres lastnikov tiska iz cele države. Na kongresa se bo pretresalo vprašanja naše — Akad. agrarni klub »Njiva« sporoča svojim članom in prijatel em našega gibanja, da se vtši dne 16. tm. cb 8. zvečer v restavraciji pri »Levu« (Gosposvetska cesta) prijateljski sestanek zvezan s predavanjem. Politični pomen zemljoradnl-škega pokreta. Za vse člane udeležba obvezna. Gosli so vabljeni. — CevTarska obrtna zadruga v LJubljani naznanja Interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo dne 27. t. m. Proaviti se je do 23. tm. v zadružni pisarni Hrenova ul. 4. NaČelstvo. — Zveza slov. starbinsklh delovodij In zidarjev v LJubljani naproša vsa cenj. stavbena in tesarska pod:etja kakor tehnične pisarne, da se blagovolijo obračati pri potrebi dobro izve^banih moči pismeno na naslov zveze Zg. Šiška 82 pri Ljub-1'anl. Odbor. Gospodarstvo. —2 Zagrebški žitni trg. Zagreb. 14. maja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska posta;a notl-rajo: Pšenica (76—77 kg) 445—450, rumena koruza 255—265. bela 290— SOS, defektna 270—250, rž (71—72 kg) 365—375, ječmen za pivovarne 325—340, za krmo 295— 315 oves 290—295, pisanj fižol 500—600, beli 600—650. pšenična moka »0« 675—705. »2« 650—680. »4« 625—655. za krmo 225— 230, ržena moka 525—530, drobni otrobi 160—180, debeli 250. Tendenca mirna, nekoliko čvrste ja, —g Novosadska blagovna borza 14. mala. Novi ?ad, 14. maja. Cene v denarjih: Baška pšenica 77—7S kg. 2-3^ dnpl. kasa 1 vag. 440, baška 77—78 kg 2—3% ponudba 44250, bnšVl 'ečmen (66—65 kg) vagon 290, baškl ječmen 64—SS kg, dtrpl. kasa 2 vag. 305, baSM oves 1 vag. 285. baški dupl. kasa 1 vag. 285. banntskl ponudba 2S5, baška koruza 17 vag. 247.50—212 *0, zdrava baška 100% kase 1 vag. 257.bsška 1% defektna 1 vag. 257.50, banatska eb ladla Tisa dupl. kasa l v?g. 23S.75, baška okrogla 5 vag. 262.50, ba^'-a ah >mederevo hv kanie 270, bašVa za junii—Julij 5 vagonov 258.75, beli baški fižol iskane 490. pšenic^ na moka »0« \ vag. 675, »0* ponudba 665. »2« ponudba 630, »5« ponudba 68'\ »6« 2 vagona 492 50. otrobi v papirnatih vrečaH ponudba 140. Tendenca mirna. —g Beogradska blagovna borza U. maja. Beograd, 14. ma'a. Notiralo: pšen;cc za avgust. 76 kg, 4—5% franko Beograd fskan:e 35750. ponudba 3fi0, nov* bašk;« koruza pariteta Beograd Iskan;e 270, zaključek 280. beli fižol rešetan franko Beograd prompt 550. 520. Tendenca mlačna, blaga malo. Interes samo za novo pšenico in Ječmen. —g Poučni Izlet v Maribor. Sadiarsko in vrtnarsko drwštvo je preložilo Izlet na nedelio 27. ma'a ti. Onim, ki so se že prt-glasili. aH ki se bodo še priglasili do 18. tm.. pošlem pravočasno no pošti legitlma-?':?e za 7ni*-no vožn'o. Kdor se pravočasno ne prl^aV. nam le tudi dobrodošel, ne sme pa računati na znižano vožnjo. Odhod Iz L'ubl'ane ob 5.54, povratek Iz Maribora ob 17. zvečer. — g Dobava moke. V mtendanturl Dravske divizi'ske oblasti v L?ublianl se bo vršila dne 25. maja t. 1. ob 11. url dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 360.000 kp pšenične krušne moke (tipa 80%). Pred-mettnl oglas le v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Lhibljanl Interesentom na vpogled. —g Dobava steklen'h plošč. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotfcl se bo vršila dne 25. maia ti. ofertalna licitacija glede dobave steklenih plošč. Predmetni oglas z natančnešimi podatki ie v pisarni trgovske In obrtnike zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled. —g Dobav?« sodov in etefi. V pisarni srnodn?šu;ce v Krmniku se s^1-ne dne 21?. maja tek. leta ob 11. url dopoTdne direktna pogodba za dobavo 2000 komadov sodov za pakovan1e smodnika po 100 ker In 47 komadov medenih utežev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške rbornlce v LJubljani interesentom na vpogled. —g Dobava prediva. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlcl se bo vršila dne 25. mala ti. ofertalna licitacra glede dobave prediva. Predmetni oglas ;e v pisarni trjrcvske in obrtniške zbornice v T.uibl5an| interesentom na vpogled. Borzna poročila. — Zagreb, 15. maja (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 17.30, 17.40. Pariz 6.325. —, London 445.0. 446.—, Berlin 0.215, 0.22, Dunaj 0.13475, 0.13575, Praga , 287.—, Trst 4.695, 4.715, Newyork 95.—, 96.—, Budimpešta 1.82, 1.85. Valute: dolar 94.25, 94.75, Ura 4.62, 4.66. — Curih, 15. maja. (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.775, Berlin 0.0125, Amsterdam 217.05, Newyork 5.545, London 25.67, Pariz 36.80, Milan 27.15, Budimpešta 0.10, Varšava 0.0116, Dunaj 0.0078, avstr. žig. krone 0.007825. Sofija 4.40. Poizvedbe. — »Na Krima pozabljeno.« Turist iS turlstinia s plavlmi lasmi, oba navidezno poznana, ki sta prišla 10. tm. med 12. in 13. s vzhodne strani na vrh Krima, se naprošata, da Javita nemudoma svoj naslov na pisarno osrednjega odbora S. P. D. v L'ub-ljanl, Kralia Petra trg M. 2. — Plagovolljo nal se zglasltl mdl vsi ostali turisti, ki so bili ta dan na Krimu. — Našel se le Šop kl'učev pred hotelom Strukel'. Lastnik T|h drbl na Gospo-svetski oesti 13, L nac*sfr. vrata 63. — Dne I. rra»n se *e rr»š«1 v trgovini ?T>ert v Prcšcr~~v; nI. zavitek z barvami Kdor ga Je Izgrbl se naj zg'asi v omen'enl trgovini. _ Glavnr nrrdnik? RAST O PUSTOŠI FM^EK-Odgovorni urednik: VALENTIN KOPJTAR, Stran 4. s^lO vcn^ai NA** O D« cme 16 maja Siev lil. u3 POTPLATE ceneje in trajnšje so kakor uanonol Najbolje varažvo proti viagl I »rasa I BlU3C3S^?C^SBIBlHllBllieilimil| Brusne kamne za kose (prave it Pijanske, nepresegljive v dobroti). MODRO GALICO, RAFIJSKO LIČJE, MORSKO TRAVO *za mcdroce v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, \Volfova ulica 12. 4811 Primerne službe v kakem podjetju ali trgovini IŠČE 24 let star vojaščine prost RAČUNSKI PODČASTNIK, dober računar, vešč tudi srbo* hrvaščine, kot skladiščnik ali kaj stičnega. — Ponudbe pod »Podčastnik/5021« na upravo »Slov. Naroda«. ar^—'-r^rer^rara ;n .n .h .t| film Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, ljubljenim prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog odnosno oče, zet, brat, stric in svak, gospod rzan trgovec danes opolnoči po daljši težki bolezni, previden s tolažili svete vere v starosti 36 let, mirno in vdano preminul. Pogreb nepozabnega ranjkega še vrši jutri v sredo, 16. maja ob treh popoldne iz hI5e žalosti na Vrhniki na farno pokopališče k Sv. Pavlu. Bodi mu ohranjen prijazen spomin I Sv. maše zadušnice se bodo služile v župnj cev J na Vrhniki. Na Vrhniki, dne 15. maja 1923. Ana ^rž£Dy soproga. Janezek, sinček, in val estalf sorodniki. Proda se poceni na novo popravljen motor UNIBUS Dion Ponton 30/40 HP. Hermina Kvas, Vojnik pri Celja. 4587 Vodna žaga in GRKULARKA, skoraj no* va, v bližini železniške postaje na Dolenjskem, SE ODDA V NAJEM za več let po dogo* voru. —- Ivan Noč, Spodnja Ši* ška 182 pri Ljubljani. 4955 Vrt mce, nizke in visokodebelnate, lepih novih vrst ter cvetlične deko* racije oken in balkonov, pripo* roča si. občinstvu ANTON FERANT, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. 4969 Crni lin KUPIJO SE delnice raznih bank. Ponudbe z navedbo cene pod »Delnice/5036« na upravo lista. Transportne vrče ZA MLEKO, rabljene in dobro ohranjene KUPI MLEKARNA KOS, Mari* bor, Jenkova ulica 6. 5026 Mesarji pozor! KUPI SE vsaka množina TOPLJENEGA LOJA. — Ponudbe z vzorci na »Sloveni* jac, d. z o. z., Ljubljana, G o* sposka ulica 4. 4960 PRISTNI (ScHwarzblech) 2000 X 1000 X 0.5 mm, 1 vagon, franko Ljubljana, TAKOJ CENO ZA ODDATI. — Vprašati pod Priložnostni nakup/4970 na upravo »Slov. Naroda«. Kompanjon (-ka) SE SPREJME V TRGOVINO S ČEVLJI. Prvovrstni prostor! Prednost ima oni, ki je vajen stroke in ima potreben kapital. — Pismene ponudbe pod »Si* gurna eksistenca /5016« na upra* vo »Slov. Naroda«. tirofski fg*g1 -g za športne obleke, tU tiJim solidno in trpežno blago pri tvrdki U£St ta* lirtllana. Besni (tj H Prodam dve enonad stropni hiši v Rožni dolini. V prvi je lepa trgovina, pisarna, skladišče, konjski hlev in druge pritikltne. V tej hiši je sedaj tovarna, v drugi pa je več stanovanj in lep kos vrta. Cera zelo zmerna. — Natančs nejša pojasnila daje Avg. škof, trgovec z usnjem, Ljubljana, Pred Igriščem 1. 4728 Posestva naprodaj! la kmetijsko posestvo (16 ora* lov zemlje. 700 sadnih dreves, 1 oral dobrega vinograda, tepa hiša s štirimi sobami in pohU šfvom, veliki živi in mrtvi in* ventar) za 300.000 Din. Potem veleposestva, graščine, mala in srednja kmetijska in gospodar* ska posestva, gostilne, trgovine, mlini, žage, velika gozdna po* sestva, hiše, vile itd. — Realk tetna pisarna Arzenšek, Celje, Kralja Petra ulica 22. 4561 \. *f 1 _ -* v - t • "i" Slike za legitimacije izdeluje najhitreje Hugon EIBŠER, fotograf, Ljuulj-* na, VaJvazorjev trg 7 (na* sproti Križanske cerkve). 4391 Obveščam slavno občinstvo, da kupujem stare obleke, čev* lje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. MARTIN DRAME, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 5057 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem številnim prijateljem, znancem in sorodnikom pretužno vest, da je bil naš srčnolj ubij eni sinček • iH včeraj v nežni dobi 8 mesecev poklican za vedno med krilate? nebeške livade. Pogreb se vrši v Medvodah. Ljubljana-Medvode, 15. maja 1923. oboke žalnioča rodbina Kraker ml. ta Vukašinovtč, Ljubljana palača Ljublj. kreditne banke (Dunajska cesta) pE*ipQ«PO&21 svojo velikansko izbiro najmodernejših damskrlh, moških in otroških čevljev« JRMAiiCE so došli ravnokar čevlji v vseh barvah! SANDALE Novo! 11 dvakrat šivanez dvojnim podplatom neprekosljiv izdelek! Največja izbira vsakovrstnih usnjatih izdelkov! Cene primerne! Oglejte si izložbe! Knjigovodkinja z večletno prakso, bilancistka, zmožna korespondence, kakor tudi vsem pisarniških del, 2ELI PREME NITI SLUŽBO. — Na* stop lahko takoj. — Ponudbe pod »Samostojna/5065« na upra* vo »Slov. Naroda«. Izučiti ss želi v trgovini g mešanim blagom izven Ljubljane, kjer bi bil pres skrbljen s hrano in stanovas njem, deček poštenih staršev s primerno šolsko Izobrazbo. — Naslov F. Gamberger, Ljublia* na, Gosposka ulica 9. 5060 PRODAM radi selitve dve kompletni postelji, dve nočni omarici, umivalnik, obeŠalno omaro, mizo, pet stolov, ogledalo, dve koko* sovi preprofii. — Dolenjska cesta 10. 5055 Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob s pritiklinami, SE IŠČE. — Do* pisi pod »1. j unij/5062« na upra j vo »Slov. Naroda«. Skoro nov voziček za prevažanje bolnikov SE PO ZELO UGODNI CENI PRO. DA. — Poizve se pri: Trobev* šek, Šiška, Gasilska cesta 233. 5061 Knjigovodkinjo, ki bi bita obenem družabnica, SPREJME DOBRO VPELJA* NO TRGOVSKO PODJETJE. —- Ponudbe pod »Knjigovodki* nja maj/5059c na upravo lista. Mlada peročenca (državni uradnik) IŠČETA 1—2 prazni ali 1 meblovano sobo do konca meseca junija ali 15. ju* lija. — Ponudbe pod »Nagrada 5058« na uoravo »Slov. Nar.«:. i n b trza veliko delo. prvovrstna moč (event. delo na dom) SE TAKOJ SPREJME. K. Pučnik, Sodna ul. 3. 5048 PRODA SE ć uro ohranjen salonski nramofon (Amerikaner) ter 50 PLOŠČ vsake vrste, in sicer: slovenske, srbske in češke. — Ljubljana, Slomškova ulica 2, pritličje. 5044 Oo. s popolno oskrbo (dobro do* mačo hrano), po možnosti s posebnim vhodom. IŠČE urad* niča. ki je skoro ves dan od* ^ma. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »LTradnica išče sobo/5056«. Pnzor! Priporočam vsnkovrstne ŠPORTNE CEPIČE, v vseh oblikah kakor tudi ČEPICE ZA GASILCE ln vsa druga društva po najnižjih cenah. EHGU EBER, Kongresni trg 7. Na debelo! Na drobno! Postrežba točna! 4663 Prodira deset let staro pritlično zaradi odpotovanja v Ameriko, na periferiji mesta, oddaljena S minut od elektr. železnice. Zraven hiše velik vrt in je kupcu za ta-takoj na razpolago ena soba in kuhinja, pozneje Še dve sobi. — Zglasiti se je osebno. Cena Din 130.000. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5003 ff „DIA M A L T Pozor pekli .DIAMALT* tovarne Hauser in Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUMRD DUŽANEC. Zagreb Skladišče: Strossmavero« ul.W. Za mesto Ljubljano dobi se .DIAMALT* v pekarni VILJEM BIZJAK, Gospo-eveteka eesta 7 po originalni tvorniskl ceni. 3123 Amerikanci pozor! ____laki občini nje moderni valjčni s 49 konjskimi silami, konstantna vodna moč, oddaljen 3 km od kolodvori, sedaj na tedenska mletev 15000 kg, katera se lahko potroji, veliko gospodarsko stanovanjsko poslopje, skladišča, hlev ter zraven lin pol orala dobre zemlje in lastna električna razsvetljava. Pripraven tudi aa vsako drago industrijo, kakor mletev dišav, barv, železno industrijo 1. t d. Akademik (elektrotehnik), dober risar, IŠČE PRIMERNE r-poldanske SLUžBE. Spreime tudi inštruk* cije iz realnih nredmetov. — — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Dober risar/5047. Delavnice, novo zidane, 400 ma, v I. nad s stropju, tudi deloma v pri* tličju, ODDAM PROTI SO. UDELEŽBI. — Naslov po* ve uprava »Slov* Nar.«. 5041 Ktanna soba S HRANO ali BREZ SE ODDA SOLIDNEMU GO* SPODU. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5042 Sobico za oisarna 7 minimalnim! obiski v bii* ?nl Južnega kolodvora ŽE* LIM DOBITI TAKOJ. — Ponudbe pod Solidnost/5040 -»a upravo »Slov. Naroda«. • v (vogalna) v sredini L i ubijane s trafiko, pripravnimi trgovskimi prostori za vsako obrt, promet* na točka, in osmimi stanovanii SE ZA 190.000 DIN (Stodevet* I desettisoč) PRODA — Le res* 1 ni reflektantl, ki se zglasijo osebno, pridejo v poStev. — Naslov pove uprava lista. 5006 Obofii zbor električne zadruge v S«5odn}i Šiški sz vrši dne 77. maja /923 ob devetih donoldne v ljudski Šoti v Spodnji Šiški. Dnevni red: Poročilo načelstva in nad* zorstva. Volitev načelstva m nad* zorstva. Slučajnosti. Električna zadruga Spodnja Šiška. r. z. z o. z. 5049 Ida Dobovišek se priporoča z najnovejšimi modeli iz usnja in slame. Sprejemajo se vsa popravila v lokalu na Planinski cesti 195 (za restavracijo Štern v Šiški). Istotam se sprejme učenka. 5064 A vm 105/23—6. 5079 Sodna dražba. Dne 5. junija 1923 ob dese* tih dopoldne se bo prodajalo na licu mesta za šoto v St. Vidu zemljišče vi. St. 284 k. o. Sent Vid, obstoječe is: hI5e št, 60 v št. Vidu, dvorišča in gospodar* skega poslopja, parcele St 73/1 v Izmeri 381 m' za izklicno ceno 250.000 kron. Dražbenl pogoji so razvidni pri sodiSču, soba st. 33 in pri dražbi. Okrajno sodišče v Ljubljani, VIO, don U. meja 1923. Instrukcije daje ljubljanska učiteljica vsak čas, — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5069 Črešnjeve hlode (dva vagona) IMAM NA* PRODAJ ZA TAKOJ. — Naslov pove uprava lista. 5043 IrodašTPOHIŠTVO za eno sobo ZELO PO* C B N I. — Poizve se: Ho* tel Tratnik, soba 5. 503S UČENKO in izurjeno oomočnico - ŠIVILJO SPREJMEM TAKOJ. — Pražakova ulica 10/11, levo. 5053 Lično mehinvani sobi (eno ali dve) če mogoče v sredini mesta, IŠČETA za 1. junij mlada zakonca brez otrok. —■ Ponudbe pod »Sobi 5063« na upravo »Slov. Nar.«. Mlad eks^diient, zmožen slov nskega, hrvatske* srbskega m ncmekeea jezi* ka SE SPREJME pri »Prvi ju* goslovanski tovarni igralnih kart, d. z o. z. v Ljubljani. I pri* 5ka vtiča št. 6. 5077 Trgovski pomočnik, vešč špecerijske, galanterij* ske in manufakturne stroke, ŽELI PREMENITI SLUŽ* BO. Gre tudi kot potnik. — Ponudbe pod »Marljiv/5054« na upravo »Slov. Naroda«. Naprodaj ste dve krasni poletni vol* neni, skoraj nova obleki (mornarski) za dečke od 9 do 12 let stare. Redka priliki ka za birmance. — Naslovi pove uprava lista. 5074 KLTI SF ilobro ohranjer ■ 1 Ponudbe pod »Jc lilna c 5045'c na upravo »S'. N a Moderno niir k:! v dobrem stanju SE PROi DA. — Poizve sc: Brc 1 pritličje. 5 Pridna šivilja, ki je v stanu izdelovati tu.' boljše obleke SE SPREJME >' DOM. — 1 na upravo lista j-od Šivilja s" Motorno kolo, N'SU. IH HP. 2 prestavi pr sti tek, v najboljšem stanu, SH CENO PRODA. — Ing \ Accetto, Tibor 2. ;' Kupiti želim MANJŠO HIŠO t vsaj tremi sobami in vrtom oh ieleznici n Sloveniji. — Ponudbe z opi-in ceno na: Poštni ur.id v W nji gori. 507( Za takoi išče večja jugoslovanska elektrotehnična tovarna 1 elekrotehntka ali elektroinšen ierja. navajeni Ca na samostoino projektiran in montažna dela. 2 samo~? na izkušena navijclca za mote • je in transformatorje. — Por be pod »Transformator«. Ljut ljana, poštni pred?.! 144, — Sti novanje prosto, plača po dog voru. Neoženjeni imajo p-nost. 51 '7 Različno scfcno mm (dobro ohranjene) nujno pm* dam radi poman j an j a prostora za cenilno vrednost (kredenci s steklenim nar^vkom, visr>!-:i omari za obleko '»mara s štiri* mi predali, pisalni mizi z na* stavki, več miz. stolov itd., po; steljo, zofo, vse iz trdega V likano, omare iz mehkeca lesa. več podob, zrcal, ur itd). Krat ob železnici blizu Ljubljane. Obisk prijaviti. — Naslov po. ve uprava »Slov. Naroda«. 9075 Obleke za bsrmanc v vseh velikostih In barvah Pri pismenem naroČilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB, manufaktura. moda, konfekcija. 4482 Ljubljana, Dvorni trg 3. prvovrstnih tovarn išče v celi Sloveniji dobro vpeljan potnik. Ponudbe na upravo Slovevenskega Naroda pod Prvovrsten 48-5039- Nova jugoslovanska industrija I QK tvornica giice, tel i o. z. v Kamniku pri LJubljani proizvaja: ETA gorčico (senf) najfinejšega oknsa in ker je ETA gorčica iz izbranih surovin, je ETA gorčica odlične kakovosti in posknsite zategadelj ETA gorčico, katera bode prijala VaSemn oknsu ter zahtevajte pri Vašem trgovcu edino le ETA gorčico I Nova jugoslovanska industrija L1IES1. Filijalka Simon ametec, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 36. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne listke. ODHOD U LJUBLJANE VSAKI TEDZlf. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo J. G. DraškorlC, ,B( Cesta pri drž, kol. PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo G*. IvoSevič, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Bu ć Dioklecijmova obala 13. — Gnil: Ivo Lovricević. — Bitoii: Gjorcje J. Dinutri-jevič & Komp., Bulevari Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bcčkerek: Dušan Lj. Mihajlovif, Trg Kralja Pet.a 4. PtfcpIM jUaggBBP sprfaUs irmibeal arsdaik. 63U