Leto Vlil. štev. 87.
Poitnln« plačan« v goiovi.ii,
V Krškem, v nedeljo 20. julija 1924.
Današnja Štev. 1*50 Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo; KR Naslov za dopise: »Naprej«
Čekovni račun: [začasno
Stane mesečno 25 Din, za inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte In pddpisujte, sicer se ne ^fubčijo. Rokopisi se ne yračaj0.
Reklamacije za list so pOStn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Boj med rudarji in voditelji.
Da se razutcemo. (k Hrastnika.]
i,Napr*i* it, 81. z dne 13. 7. 1924 je prinesel neko izjavo, katera ae je baje sklenila dne 27. 6. na članskem sestanku — proti dopisu v »Napreju" št. 65. z dne 22. 6- 1924. — Na tem sestanku je razpravljal tudi s. Krušič ter članstvo tako prepariral« da	res	niso	vedeli, ali so bili dotični,	ki jim je
B, min.	n.	r. A.	Kristan priboril 50%	povišanje
plače, stavkokazi ali ne, ker je govoril na dolgo in široko,	da	smo	še stavkokazi vsi, ker	še konec
stavke	do	danes	ni bil napovedan. Ker	se pa da-
nes hoče od strani linijskega vodstva takšne ljudi zagovarjati, zato javno vprašam s. Krušiča. zakaj so izključili člana strok. org. Crtanca. kateri se je že pred stavko na nekem članskem sestanku izrazil in odkrito povedal da 2 krat ali celo trikrat so nas ie neodvisni [komunisti) spravili na led. sedaj pa da se on ne da več in če stavka izbruhne, da on gre na delo. [Zakaj se pa nista tudi tadva lako izjavila ?] Zakaj ste ga izključili ? in druge takšne zagovarjate I Zakaj so dobili samo Kristanovi pristaši 50% povišanje na plače? Zakaj ne vsi, ki so hodili na delo ? In zakaj ni šel A. Kristan na rep Trbov. prem. družbe, ter se boril za Izboljša-gmotnega položaja za vse delavce, ne samo za njegove pristaše?
Sedaj pa k stvari nazaj. Če je članski sestanek da« 27. 6. res sklenil to izjavo, zakaj ste pa potem na aeji strok. org. dne 6. 7. še o tej izjavi razpravljali? [Kar je tudi iz tega razvidno, da je šele dne 13. 7. bila priobčena]. In kakor sem zvedel po nekaterih ss. zaupnikih strok, organizacije, je ta izjava oz. predlog za to izjavo celo propadel s 4 proti 5 glasovom. Ako pa to ne bo zadostovalo, pridem drugič z imeni na dan, kako je kateri glasoval Ss. Werden in Domšek sta haje stala na stališču, da naj se prizadeti zagovarjajo vsak «»tn ker organizacija takih dejanj ne more zagovarjati
Sedaj pa še to, kako hoče nekdanji prijatelj javnosti članstvu usta zamašiti. Namreč s. Krušič predlaga, da, če hoče kateri član dati kakšen dopis v kateri list, da mora vsak dopis 5 zaupnikov odo* briti ter podpisati, in pritisniti tudi štampiljko kraj. org. Zato javno vprašam: ali je to sklep kakšnega strankinega zbora ali dela to s. Krušič le na svojo pest da bi člani ne mogli in ne smeli povedati svojega prepričanja? Nadalje se je s. Krušič nfi-vadil že precej diktature, na primer: Uniji Slov. rudarjev pripada 10 delaic Ljudske tiskarne. Zastopniki teh delnic so razdeljeni po večjih podruž-
nicah, niso pa ti zastopniki izvoljeni od članstva. katero plačuje prispevke, (pa saj tudi v Delavsko zbornico niso izvoljeni, so le imenovani,] tudi niso izvoljeni na kakšni Unijski seji, ampak so imenovani samo od treh, to so: tisti veliki prijatelj članstv s. Krušič. ki zmiraj vpije: »članstvo mora odločati! “ drugi je veliki prijatelj »Naprejevcev “ in hudi nasprotnik korupcionistov s. Arh, tretji je pa mogoče pomotoma, mogoče so ga pa tudi že preparirali s. Majdič, Imenovani So pa po večini nasprotniki javnosti. Oprostili mi boste pač. da se vtikam v vaše zadeve, ker nisem član vaše široke. Sedaj pa še nekaj, Sklicatelj članskega sestanka dne 27. 6. ter podpisnik izjave v „Napreju“ št, 81. z dne 13. 7, je baje po članskem sestanku 27, 6, kolportiral 15 izvodov »Socialista* ter obenem agitiral za delagata na pokrajinski kongres. Agitiral je' da naj pošljejo njega, da on bo deloval na to, da se ta javnost in tajnost neba, če bi bil pa izvoljen neki s, Domšek, bi pa deloval na to, da prepir traja še dalj^.
Takšni so zagovorniki pravilnika, takšni so proti korupciji!	Hudomušne*.
»Vse boste razbili!«
Tako nam groze nekateri prijatelji, ki nikakor aeč£jo razumeti, da spada tudi politika med potrebnosti ; '<ia torej politike ne smemo prepustiti lopovom, ki so 'Ba&ratfili »umazano deklo" iz nje zaradi dobička, zdaj pš- ne marajo, da se ta umazana dekla umije in preobleče, ker bi se znali potem zanjo zanimati tudi poštenjaki, ki bi — onemogočili vse kravje -kupčije.
Ti naši prijatelji ne izrabljajo politike za svoj dobiček. To jih varuje, da jim ne odgovarjamo ostro, pa tudi da jih ne preziramo z molkom. Vendar pa naj nam oproste, če jim pojasnimo svoje stališče odločno, tako odločno, da ne bodo hodili več s svojimi — strahovi.
Boje se namreč v resnici da bomo stranko razbili. Boje se pa zato. ker hodijo kot miroljubni ljudje še zmerom med tiste .tudisocialiste", ki že davno niso več v naši stranki, ki zanjo ne delajo in ne marajo delati, ki pa — mnogi — delajo celo proti njej, čeprav govore, da so socialisti, K tem hodijo v nadi. da se jim posreči prepričati jih, da imamo mi prav — pri tem pa se dajo sami od teh .tudisocialistov' zavajati v nasprotno prepričanje: da nimamo prav, Tako hodijo od nas tja in narobe, delajo zlate mostove in kompromise, v resnici pa delajo samo zmedo v svoji glavi, zgago med svojimi prijatelji, nered v stranki
Mi ne mislimo, de mora biti vsaka politika umazana, Trdimo, da delavska politika ne sme biti blatu, marveč si mora tudi čevlje vsak daa očistiti, tiste čevlje, s katerimi se dotika resnično blatnih cest realnosti.
Vse težave meri sedanji- čas po denarju. Za denar se vse dobi Socialisti bojujejo težke boje proti denarju — kapitalu, toda dokler velja še kapitalistični družabni red. bijejo obenem tudi boje za denar. Mezdni boji večine naših strokovnih organizacij niso razredni boji, temveč boji za denar, Gospodarske organizacije ne streljajo proti kapitalističnemu sistemu trgovine naravnost marveč samo posredno, za ta posredni boj pa zbirajo kanitali8tič-no orožje — kapital, torej denar. Tudi pri kulturnih organizacijah nujno potrebujejo denarja, zato ga iščejo na vse mogoče načine,' mnogokrat tudi prav napačno, s prirejanjem veselic in zabav, ki se v sedanjem težkem času za delavno ljudstvo pravim proletarcem zde kakor priprave za samomor...
Vse gre za denarjem, samo politični stranki zamerijo če išče denarja za svoje potrebe. Zamerijo. ji to tem bolj. čim bolj jasno postaja vsem, da ga išče pošteno, bolj dosledno, bolj upravičeno in bolj pravično, nego vse druge organizacije proletarskega boja. Najbolj ji zamerijo to. da ga išče tako. da že sam način ubija kapitalizem v korenini in predvsem med proleiarci samimi. Ta iskanja denarja, članski prispevki po progresivnem načelu namreč, pomenijo obenem tudi tisto čiščenje čevljev ki smo ga zgoraj omeaili. Kajti za denar gre povsod, dokler pomeni denar to, kar danes pomeni. Radi priznavamo. Toda denar je tisto blato, ki ga gazimo in v katerem ae mažemo, v progresivnih prispevkih pa imamo tisto čiščenje, ki je poirebno, da ne utonemo v blatu, Socialiat ki se ne mara niti s temi prispevki izkazati v boju proti kapitalu, ie ni storil niti prvega koraka od besed k — dejanju. Zato nima in ne sme imeti pravice odločevanja v stranki.
Kdor pozna strankino zgodovino zadnjih let in kdor ni slep za dejstvo, da je strankina politika čista, odkar je stranka neodvisna od vseh strani ker živi ob svojem, ta ve. kakšna moč leži v teh sklepih in dejanjih. Ta ne dvomi nad odločnostjo, ne hodi k nevernežem prosit jih sloge, temveč jim kliče:
Kdor ni z nami, je proti nam!
Nikdar več se red v stranki ne bo poslabšal Kvečjemu da bo še trši, še ostrejši Ne bo diplomacije, ne bo zakulisnega vodstva strankinih poslov, ne bo strahu pred zamero. Kdor hoče delati dobro,
UPTON SINCLAIR.
109. nadalj.
France Kremen, r
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Častnik je gevortl tako ljabmnivo, kakor da govori x lastnim sinom, in France, ki ni ie aikdar dobil povelja v takšnem tonu, je veselo stisnil pest ia odgovoril: »Storim vse, kar morem, gospod.* O-brnil ae je. da zapusti sobo — in koga je zagledal na mostovžu? Kolin je stal na pragu. France je pomežiknil nabral ustnice v gube, odšel naglo na dvo-rišče ia skočil na motocikel.
♦
Mali atrojnik iz LeesviHa je letel po razbiti cesti iz francoske vasi in v njegovi glavi je divjalo nekej knkor srednjezapadni ciklon. Pravijo, da človeku ki ae potaplja, pride v tistem hip« ’na misel vse, kar je atoril v življenju. France ni ravno mi-an,?ak oBtančho seje spomnil vseh paafiatičnfc razlogov, kar )ih je slišal v svojem življenju. Kaj xB tristo zlodjev mu je padlo v glavo da se ie podal na to pot? Vozi in vozi naravnost na tuto mesto, kamor je namenjena vsa nemška vojaka - najopasnejšl posel, kar jih more biti v vojni! Kako v imenu Karla Marks« in vse revo-luc.on.rne h.erarhije je zabredel v ta močnik!? On. France Kremen. boljšev,k in atriBalica [potepuh]!
l	~ del° »o« bit.
izvršeno! Zažene svoje življenje v graben - samo
zato, ker je začel - zato. ker je d.l častno bese-
do — zato. ker nosi zemljevide, ki reiiio botta.
raa« in izbojujejo zmago! AH se j. ,es kthj brl
0ai toliko za vražjo kapitalistično vojno?
' Tako je vpil proletarski demon v duši Franceta Kremena, medlem pa je njegov atroj tolkel in čukal — čuk čuk čuk čuk — dalje in neka čudežna sila v globočinah njegove polzavesti je premikala držalo, da ni kolo padlo v luknje ali se zaletelo v navlako na cesti. Zrak nad njim je tulil granate so žvižgale in pokale in zemlja je akakala kvišku na vseh koncih in krajih. France je slišal le pokanje, drugih glasov ni mogel yeč razločiti Pot pred njim se je čistila: transport se je redčil, le razbili vozovi so ležali na obeh straneh. Avtomobili, ki so še vozili, so zapustili cesto, na katero so padale granate, ia dirjali po njivah in travah.
Kje je razpotje? Kaj če so Nemci že ujeli »Botteree Normb Cott* — ali mora France vseeno tja in pokloniti Nemcem nov motocikel s seboj vred? Strojnik je gredoč videl druge baterije. Zakaj ne bi tem topničarjem izročil zemljevidov? France je drčal dalje, godrnjaje v sveti jezi. Če bi bil kurir, tedaj bi že znal, kako se ima ravnati, ampak on je bil le popravljač motociklov — ,in kdo jim je dal pravico, da mu nalagajo taka, njemu tuja dela?
Privozil je v gozd z okleščenimi drevesi. France sc je snomnil da bi bilo dobro, če malo postoji in pr gleda, če niso morda Nemci na drugi strani razcefranega gozda. Obšla ga je silna groza in v trenirku je začutil, da nima več nog. tako strašno je grmelo, pokalo in ragljalo okrog njega, Naenkrat mu jo prišlo slabo v želodcu in je začel bljuvati kakor je bljuval prve tri dni na morju, ko je zapustil Ameriko. Istočasno so operirale vse funkcije njegovega telesa. Mimo njega je ila skupina Francozov, ki so ae zabrohotali, ko so videli Kremena v njegovem tužnem položaju. Res je bilo smešno
in poniževalno, ampak France si ni mogel pomagati — on ni bil rojen za vojaka, ni ae pogodil, da bo vojak, in s kakšno pravico ao ga poslali semkaj kjer granate odpirajo globoke kraterje v tleh, kjer se celi hrasti lupijo s koreninami vred iz tal in kjer je zrak poln smradu? Morda je potrebna plinska maska — toda kako naj siromašni France ve. da je potrebna?
* *
A	*
Cez nekaj čaaa je nadvladal tresoča se kolena in groteskni napor svojega telesa, ki je hotelo vreči vse iz sebe, počasi se je sbobscal na kolo in pognal Cesta je bila poba jam in zato je bilo kolesanje silno naporno. Ali naj pusti motocikel v grabnu in teče peš ali naj se vrne nazaj in pove Francozom, da so njihovi zemljevidi za nič in de sploh ni razpotja v tistem kraju? France ni storil prvega ne drugega, kajti razpotje je bilo pred njim Hitro je krenil na označeno stran, prekoračil polje s pšenico in se ustavil na robu gozda, kjer ao bili štirje topovi bruhajoči plamen, dim in ropot France je pustil kolo v jarku in zdirjal proti topovom ves vesel, da je našel svojo »Botteree Normb Cott* in da more oddati zalepko z dragoceno vsebino in potem odkuriti iz vražje kaše nazaj kolikor ga bo moglo nositi kolo.
Ali na njegovo veliko jezo ni bila francoska baterija, temveč ameriška. Baterija, katero je iskal, je bila daleč v gozdu in sicer nekoliko na desno. To je izvedel od ameriškega častnika, ki mu je d;il navodila trdno u ver jen, da Franca ae more zgrešiti cilja.
Nato je stopil izza grma Častnik in hotel je vedeti, kaj ima Franca. Ko je slišal da nosi zam*
Pravo
7cliiclito»o- milo.Jelen' *teW
je že 60 let znano kot najboljše in najlzdatnejše od — vseh vrst pralnega mila.	—
Prat« san« z inntn „$cbicht“ la znani« „3«Ua“l
mn za to ni treba poaebneoa pooblaatila. dolžnost njegova je. da dela prav. Kdor hoče pa v stranki soodločevati. rrora najprej izpolnjevati svoje dolžnosti do nje. Ne učenost, ne trpljenje — ne lepa suknja, ne žuljave roke — ne stare zasluge, ne politična nedolžnost, prav nič drugega ne bo odločevalo nego edinole člani stranke. Pa ne posamezno marveč potom svojih organizacij.
Edini kompromis, edini zlati most je v pozabljanju. To pa je in mora biti tako popolno, da se ne bo nihče bahal s starimi zaslugami, niti očital drugim stare grebe. V sedanjosti izvršuj svojo dolžnost in ustvarjaj s tem boljšo bodočnost!
Razno-
Pašičeva vlada je že v tretjič demisionirala. To kaže, kakšne razprtije ima vladni mišmaš med seboj. Pašič hoče na vsak način doseči mandat za volilno vlado.
Avstrijska vlada je, kakor se spodobi za pravo klerikalno-nacionalistično vlado, že od vsega počet-ka vodila med drugimi sloji (udi vojne žrtve, pohabljence, vdove in sirote za nos. Kako se to vrši, ni treba na dolgo vpraševati, zadostuje, če si ogledaš razmere pri nas doma. Šla je pa še tako daleč, da jim je odvzela celo trsfibe, dodatni invalidski zakon, ki bi moral biti že davno izdelan in v veljavi, pa je od dne do dne — kakor pri nas — zavlačevala, V sredo je razburjenje invalidov prispelo do vrhunca. Priredili so na Dunaju demonstracijo, kakih 300 težkih invalidov pa je vdrlo v palačo finančnega ministra in jo zasedlo. Hoteli so z ministrom govoriti. Tega pa ni bilo doms. nakar so se invalidi lepo nastanili po razkošnih sobah in so par ur čakali, dokler se minister ni okorajžil, da pride v ministrstvo, sprejme njih deputacijo ter izjavi, da se bodo invalidske zehteve upoštevale. Demonstracija je potekla drugače mirno, škode niso demonstranti napravili nobene, pa tudi policija, ki',se je je polno nabralo, se ni upala nastopiti proti pohabljenim revežem [Bogve kako bi bilo. če bi naši invalidi kaj takega poskusili!] Prva posledica te demonstracije je bila ts, de je vlada takoj naročila parlamentarnemu odseku . za socialno upravo, naj dodatni predlog k invalidskemu zakonu izdela in predloži v sprejem, Ker pa socialisti nasproti meščanski večini ne morejo prodreti z vsemi predlogi v smislu invalidskih zahtev, je pričakovati, da bo doživela avstrijska vlada še kakšno presenečenje. Pri prvem obisku se je socialističnim poslancem le s težavo posrečilo pomiriti razburjene duhove.
Ernest Toller, znsni nemški proletarski pesnik in dramatik, je bil izpuščen iz bavarske trdnjave Niederschonefeld. v katero ga je nemška reakcijska justica (»Arbeiter Zeiiung" jo pa pravici imenuje »die Justizhure") zaradi njegovega pacifizma zaprla pred petimi leti, ne da bi mu dovolila niti ene same ure pomiloščenja v istem času, bo je pomilostila in nagradila nešteto svojih političnih razbojnikov in morilcev. Tollerja so telesno ubili toda njegovega duha niso mogli uničiti, Ravno v ječi je razširil obzorje svojega duha do skrajne mere in ustvaril svetu veliko vrsto mogočnih del, ki bodo v znatni meri pomagala širiti socialistično spoznanje v masi in pokopati ta zločinski nered, ki se imenuje »božji red*.
ljevide, je zahteval, da jih pokaže. Častnik je bil videti tako požrešen zemljevidov kakor poreden otrok, ki se tepe za božična darila. Naglo je prerezal zalepko, razgrnil papirje in narekoval številke drugemu oficirju, ki je sedel na platnenem stolu pri majhni mizici, katera se lahko vsak čas zloži in nese pod ramo. Na miriti so bili kupi papirja, popisanega s številkami. Častnik je hitro zapisal kar	mu je prvi	povedal —	možje pri	topovih so
pa	urno porinili	granate v cevi, stopili	nazaj, cevi
so sunile in žvižgaje poslale smrtne poslance preko gozda. V ozadju so bili drugi možje, ki so vozili strelivo in ga skladali na kupe. Bila je prava tovarna postavljena sredi polja, ki je pošiljala razdor nevidnemu sovažniku.
.Vražje ua.u gre trda", je potožil častnik, ki je zopet zalepil papirje in jih vrnil Francetu. »Trikrat so nam Nemci pretrgali žice zadnje pol ure in streljati moramo na slepo."
»Kje pa so Nemci?" je vprašal France,
»Nekje gor v gozdu."
»Ali ste jih videli?"
»Za boga,	ne! Upam,	da se umaknemo, ko
bodo že tako blizu."
France se	je nekoliko	ojunačil,	ko je videl
Izdelovanje zlata iz raznih snovi, ki ne vsebujejo absolutno nič zlate primesi, se je posrečilo profesorju kemije dr. Mietheju na šarlotenburškem vseučilišču pri Berlinu. Z uporabo izredne močne svetlobne energije je dosegel razpad živosrebrnega natrona, pri čemer se je kot razpadni produkt s tvorilo zlato. Ta proces je še veliko bolj kompliciran nego umetno pridelovanje demantov. ki se je tudi že posrečilo, bolj kompliciran pa je zato. ker gre za spremembo ene kemične prvine v drugo, torej za stvar, ki so jo s takim trudom poskušali stari alkimisti. Teoretično so znanstveniki že davno dokazali. da je mogoče iz ene prvine narediti drugo, ko so dognali da naataja iz razpadanja skrivnost-nega radija prvina helij. Zlato pa se jim je posrečilo šele sedaj praktično izdelovati, kakor kažejo Miethejevi poskusi. Seveda se to pridelovanje danes še ne izplača. Da pridelajo zlata za en dolar, so namreč izračunali da morajo izdati od 20 do 60 milijonov zlatih mark za električni tok. Vendar pa ni niti toliko važno dejstvo, da se zlato sploh prideluje. temveč važno je to. da se pri spreminjanju prvin razvijajo energije. Če bo znanost enkrat zadovoljivo rešila to vprašanje, potem ne bo na pr. nič več treba premoga in sličnih sredstev za ku-ritev in pogon. To je pa neizmerno dragocenejša pridobitev nego zlato samo na sebi
Vodstvo francoske komunistične stranke je izdalo ne vse člsnstvo poziv, naj priskoči stranki finančno takoj na pomoč, ker so ji denarna sredstva popolnoma pošla in ji ostaja samo še deficit 700.000 frankov. Vsak član naj bi žrtvoval po en dnevni zaslužek, da bi strankin aparat zopet spravili v tek. Tako je pri organizacijah, kjer člane še plačujejo zato. da imajo kakšno prepričanje, namesto da bi člani iz prepričanja sami vodili organizacijo in jo sami vzdrževali!
Ker jim gre z alkoholom bolj slaba, se opajajo Američani z drugimi strupi. Pri tem jim pomagajo podle duše iz drugih dežel ki izkoriščajo človeško strast da si mošnje adebelijo. V New Yorku so na laškem parniku .Duiglio" zaplenili okoli 200 liber heroina, omamnega sredstva, ki je podobno kokainu, v vrednosti 230.000 angleških funtov. Ameriške oblasti so pri tem aretirale med drugimi laškimi mornarji tudi 6 ladijskih častnikov.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Feller, Stublca D on j a, Elzatrg št. 252. Hrvatska.
Odvetniški zbornici v Ljubljani.
Naša sodišča imajo zelo mnogo prav dobrih načeL Če bi se ta načela dosledno izvajala, bi bili lahko zadovoljni. Toda — ne izvajajo se. Krivda leži v veliki meri na sodnikih, ki so prekomodni za to nadvse težavno službo, v največji meri pa na ljudstvu, ki se premalo zanima za sodno prakso; saj se povečini še celo boji sodnije, namesto da bi se zanjo zanimalo in jo spoštovalo kot eno izmed svojih najboljših obrambnih sredstev. Zal da ima premnogo krat vzrok za ta svoj strahl
Med drugimi dobrimi načeli imajo sodišča tudi načelo javnosti. Toda kako se to načelo izvajal Pri »javnih* razpravah po večini ni nikogar razen soudeležencev in prič* Priče morajo biti odsotne,
mirne, hladnokrvne Američane v smrtni tovarni Če oni prenašajo strašni ropol zakaj ne bi še on? Toda fantje so skupaj, on je pa sam, V tistem hipu mu je bilo žal, ker se ni tudi on vpisal v artilerijo 1
Zemljevide je stlačil v notranji žep svojega jopiča in stekel nazaj čez polje na pot; kjer je bil pustil motcikeL Napotil se je po stranski stezi kakor mu je svetovat ameriški častnik, nato je zavil na kolovozno pot skozi gozd in potem se je — izgubil, To je vse, kar je bilo; naš strojnik se je izgubil, temeljito je zablodil in siromak ni vedel kot in' kam. Prokleta pot se ni hotela zadržati tako kakor je želil France. Najprvo se je vlekla skozi dolgo goščavo in vsakih par korakov se ležala počez in podolž od granat razklana drevesa: zatem je križala polje z žitom, nato ie padla navzdol v globel in potem je plezala po strmini navzgor. Tako je šlo ves čas: gor in dol gor in dol
..Prekleto!” je zarentačil France sam pri sebL Če si morete misliti ves zaglušen ropot v vseh jeklarskih tovarnah v Ameriki predstavljajte si še enkrat večji hrušč v gozdu, akozi katerega je motovilil France Kremen in gordnjal: ..Prekleto!”
. * *	(Dalje	prih.]
dokler niso zaslišane in ponavadi jih sodnik po zaprisegi tako brezobzirno ven napodi, da ee ga že zaradi tega boje ali pa mu vsaj zamerijo. Odvetniki pa hodijo po sodnih sobanah kakor bi bili doma in preprosto ljudstvo pravi, da so jsodniki in odvetniki vsi skupaj v sorodu, češ. tem je vse dovoljeno. meni pa nič! i Morebiti ni 50% prič. ki bi vedele, da morajo samo zato ven. da ne bo razprava vplivala na njih izpovedbe. Sodnik komoden in zadirčen, ljudstvo nezavedno in nezaupljivo, vse skupaj pa jezno na delo, ki se ne msra opraviti samo ... Načelo javnosti je šlo pri sodniji že davno k vragu. Pač pa cvete odvetniški poklic.
Odvetniki so po naših načelih nepotrebni, toda sedanji sodni red jih nujno potrebuje. Zelo mnogo zadev je, v katerih te pri sodišču sploh ne poslušajo. če ne stoji za teboj odvetnik. Zato imajo pa odvetniki tudi zelo ostre predpise, tako da se človek lahko zanese na sodni aparat. Seveda — boljše aego zanašanje je pa lastno sodelovanje, kakor povsod. Žal. da človek povsod ne more biti. In ker ni načela jevnostl zato je formalizem. Tega je pri sodišču toliko, da se dela gnoj iz njega. Pa zelo dober gnoj je formalizem! Krivica tako bujno raste v tem gnoju, da ie polje pravice že vse prerasla. Hlapec Jernej! Škoda da ni več Cankarja!
Ce prideš pol minute prepozno, si zgubil svojo
Sravico. To je za nekatere slučaje potrebna uvedba, e bi je ne bilo, bi se godile še vse večje krivice nego se itak gode. toda kaj boste rekli, če pride vaš odvetnik prepozno, tisti, ki je na sodišču kakor doma? Ki ste si ga naročili baš zato. ker ne marate, da zgubite pravdo zaradi samih formalnosti?
S. Bernotu se je zgodil tak slučaj že dvakrat. Odvetnik ne pride nikdar prepozno, tudi ne sme priti — tebi se pa zgodi kar zaporedoma dvakrat, Pa ti pišeta oba odvetnika lepo pismo: da se mu je zgodila nesreča, da ga je sram, da.., sploh oba sla vsa nesrečna in Sta pripravljena trpeti stroške.
Človek je slabotna stvar in tudi odvetnik pride lahko prepozno, čeprav je na sodniji kakor doma, Zato trpiš in si misliš, naj bo, saj od posvetne pravice se itak ne da živeti. Svetek je Mihevca v Beogradu denunciral pa sta vseeno največja prijatelja — delavci imajo svojo sodbo o Mihevcu in njegovih klerikalnih prijateljih in o Svetku tudi. O »Slogi" pa, ki je bila predmet drugega .nesrečnega" slučaja, je delavstvo tudi natančno informirano, kar ga je resnega, čemu bi delal človek sitnosti odvetnikom. ki imajo konec koncev tudi lahko .smolo”.'
Pa pride »Socialist", svetovno priznan list pod najvišjim pokroviteljstvom ministra na razpoloženju Kristana in pod vodstvom enega izmed najbolj zmožnih odvetnikov dr. Koruna, pa pogreje tisto zadevo takole:
Se enkrat — Bernotova javnost. »Mi smo enkrat na kratko opozorili, da vporablja Bernot za plBČila »Napreja* hranilne vloge, naložene v Skupni dom. Bernot je vložil proti nBm zato tožbo. — desiravno smo posneli iz njegove lastne tajne o* krožnice, kam vlaga hranilne vloge za Skupni dom. Ko je prišla ta tožba v razpravo, Bernot ni prišel pravočasno svoje tožbe zastopal tako, da bo lahko trdil, da je bil naš odgovorni urednik zato oproščen, ker je bil Bernot kontumaciran."
To se pravi da dr. Korun svojemu stanovskemu tovarišu ne mara prizanesti Potem tudi mi nimamo seveda nič več usmiljenja in prosimo vodstvo odvetniške zbornice, da pove. kako je s to zadevo. Čeprav je za »Socialista" na papirju odporen Golmajer, vendar je znano, da ga vlsda dr. Korun. Če tlači Korun Bernota v blato, mora Bernot povedaH, čigavo ie to blato: To blato je odvetnikovo. Strokovna organizacija odvetnikov naj govori! Mi smo za javnost in ne moremo biti tiho takrat, kadar nas korunovski diplomati silijo, da se javno branimo.
Bernatovič
Ljubljana.	Meetnl	trg	0.
Največjn izbira moških, ženskih in dečjih oblek po znižanih cenah. Dežni plašči od 200 Din naprej.
o'« s v e v a v q <*< Q v u v ^ v 2 0 e v e v s v e v s v h a a v e C' a v n
Iz stranke.
Trbovlje. Krajevna pol. org. SSJ v Trbovljah sklicuje za v petek dne 25. julija l L ob 16 (ob 4. popoldne) v Delavskem domu članski sestanek; dolžnost vseh članov je. da se za sigurno in točno udeleže. — Predsednik.
Mežica. Izredni občni zbor SSJ v Mežici sklicujem za dne 27, l m. z dnevnim redom; volitev novega predsednika- Torej je dolžnost vseh članov da se zbora polnoštevilno udeleže, ker ena oseba ne sme ovirati razvoj stranke, kakor se pri nas dogaja, namreč, da se govori: dokler bo Repas predsednik, ne plačam — torej nezaupnica —. Stvar je čisto lahko urejens, izvolite si druzega in zadeva je rešena, in vam to mesto radevolje odstopam. Torej brez zamere, saj se še vidimo. —
Franc Repas L & predsednik.
Mežica. Na trboveljsko resolucija o zedinjenju je sklenil odbor krajevne politične organizacije v
Mežici odgovoriti takole: O pravilniku razpravljamo člani organizacije že tri leta in smo ga spoznali za pravilnega. Članstvo nikoli ne bo sledilo tistim, ki ga hočejo uničiti in naj bi bil to sam s. Krušič, ki je bil vendar vsa leta branitelj našega pravilnika. Vse svoje ideje je vendar črpal iz njega in vse njegovo delo je temeljilo na pravilniku, kolikor smo s. Krušiča pri nas imeli priliko spoznati.
Strokovno gibanje.
Celje. V nedeljo 13. julija se je vršil javen shod »Splošne delavske Unije*' v hotelu pri »Kroni". [Sočasno se je vršil v Celju še en shod, tisti o. viteza Zagorskega pri .Zelenem travniku"). Shod sicer ni bil obiskan tako, kakor bi bilo želeti, vendar je uspeh zadovoljiv že zato, ker smo videli na shodu delavce iz raznovrstnih obratov, ksr je znamenje, da se odpravlja takozvsni »Kastengeist" ter zmaguje misel razredne zavesti,
Shodu je predsedoval s. Vrečer, kateri je dal s. Al. Leskošku besedo: s. Leskošek je govoril o nacionalizmu, klerikalizmu in socializmu ter o narodnem gospodarstvu in zadružništvu, Njegova izvajanja se bila zanimiva hi vsestransko poučna. V glavnem je razpravljal vprašanje nacionalizma in klerikalizma, rekel je, da je to oboje steber individualističnega kapitalističnega gospodarjenja, v duševnem oziru pa je še hujši klerikalizem. V pogledu narodnega gospodarstva sta si oba enaka; oba ustanav. ljata zadruge in kapitalistične! delniške družbe, kar poglejte si jih v Celju. V Narod, domu imajo gg. demokrati zadrugo d. d., v Aleksandrovi ulici in Cankarjevi ulici pa klerikalci. Demokrati imajo svoja zbirališča pod firmo »narodna hranilnica”, a klerikalci pod .ljudska hranilnica" ali .posojilnica". To so namreč viri življenja u obstoj nacionalizma na eni in klerikalizma na drugi strani. Eni zbirajo denarce pod firmo »naroda*, drugi pa pod .ljudstva’', prvi so politično orientirani kot demokrati, drugi pa kot klerikalci [SLSJ. Ves od malih ljudi nabrani denar se steka v večje kupe. v banke. Te banke dajejo potem posojila posameznim tovarnarjem, kle* rikalnemu Polaku ali slovenskemu [narodnemu] Majdiču, pa tudi nemškemu Westnu, le ti pa potem izkoriščajo za tisti na kredit pridobljeni denar delavce in sicer tako. da čim več % obresti morajo plačati, tem bolj nategnejo delavni čas. Vidite, to je kapitalizem, — Nasproti temu stoji socializem, ideja socialne pravičnosti za človeštvo celega sveta.
Nato dobi besedo s. Bohm kateri je uvodoma navajal da nas dobro stražijo. Najmanj 6 — 7 policijskih organov je videl na dvorišču te hiše, ko se je podal na shod. Nato je kritiziral zakonodajo, katera je delavstvu samo pesek v oči Takoj nato ga prekine zastopnik vlade g. dr. Brunčko, kateri je zahteval od predsednika, da temu govorniku odvzame besedo^ češ da preveč napada zakone. S odru o Bohm: »Če govoriš resnico, ti odvzamejo -besedo! Sicer pa prosim g. vladnega zastopnika, da utemelji svoj nalog." Vladni zastopnik odgovarja s pripombo: „ Vi smete kritizirati zakone, vendar mora biti ta kritika konkretna in ne pavšal«-na," Sodrug Bohm odgovarja in nadaljuje svoj referat : .Takoj bom prišel na konkretne slučaje. Delavci imajo n. pr. zakon v zaščiti delavcev, v katerem je določen 8 urni delavnik, sistem obratnih zaupnikov in mnogo drugih takih stvari. Ej gospod* je, kaj pomaga zakon v obratnih zaupnikih, če pa vlada ne izda pravilnika k temu zakonu, kaj pomaga 8 urni delavnik, če pa delavci v Cinkarni delajo po 16 in več ur na dan, da zaslužijo tisto, kar bi v 8 urah morali zaslužiti! Zato, sodrugi, je treba, da se mi sami prerodimo, da prevzamemo produkcijo v svoje roke in da bomo buržoazijo prisilili pripoznati zakone, ki jih izdaja. Predvsem moramo skrbeti, da bo vsak državljan poznal zakone. Današnjih ne more pozuati, če mora delati po 16 ur na dan. Ker vidim, da vas je večina od stavbinske stroke, priporočam, d8 vstopite kot člani v Splošno gradbeno produktivno zadrugo, katera je prvi temelj za samoosvobojenje stavb, delavstva. Jaz smatram. da so tisti .socialisti", ki samo govore o socializmu. delajo pa ravno tako kakor kapitalisti, laži-socialisti in so sokrivi nadaljnjega obstoja današnjega krivičnega kapitalističnega sistema. Vsa družba je danes na egoističnemu temelju zgrajena, naša skrb je, da jo preuredimo v socialistično [Splošno odobravanje].
Nato je s. Vrečer zaključil lepo uspelo zbo-rovanje, katere se je vršilo brez pompa in koru-novskih pevcev, kateri vedno radi nastopijo, kadar pride kak beograjaki .socialistični" bog ali Korenov politični sorodnik, ne pa tedaj, kadar je kongres kake strokovne organizacije. [Mi že vemo sedaj, da pri nekaterih gaberskih .internacionalah" krstni in birmski botrčki več veljnjo kakor pa kaka razredna organizacija delavcev. Op. poroč.] Isti dan je bil Se en shod sklican na Zelenem travniku, ki ga je sklical gospod Zagorski iz Maribora. Dotični shod so posedli po večini le Korunovci, kar dokazuje. da se zanimajo le oni za vsakovrstne politične avanturiste, da ne bi morda gospod Zagorski kakega Korunovega backa vlovil za svoj srezki odbor. Udeležil se je shoda g, Koren sam, ki je začasno mariborskega agitatorja odklonil za zedinjenja, čeprav drugače govori vedno o zedinjenju proletariatu. Mi se za shode novih političnih ekstremistov ne zanimamo dosti, ker vemo, da so naii
člani tako trdni, da jih ne odnese noben politični žongler več.
Imetje slovenskih strok, organizacij so priobčili gg. okrog .Delavca* oz. Strokovne komisije v Ljubljani. Pa tudi člansko statistiko so objavili. Med vsemi strokovnimi organizacijami je bila kovinarska pred zedinjenjem najbolj bogata. Kovinarji so imeli koncem leta 1923.:	Din	86.349.75
Rudarji imajo	„	80.360 —
Kemični imajo	„	28.000 —
Usnjarji imajo	„	00.0 ali ?
Lep napredek je napravila usnjarska centrala v Mariboru z mariborskim Krajcerjem, tak napredek, da je spravil najsolidnejšo strok, organizacijo na kant!
Stavbinci, ki so si organizacijo ustanovili v letu 1921.. imajo svojo lepo urejeno centralo ter svojo poklicno zadrugo in še 12.408-03 D, iz česar je posnemati, da spada ta organizacija med najso-lidnejše.
Zanimivo je poročilo o članstvu oz. statistika, ki je objavljena v Delavcu štev. 28. Uredili so si nekaka okrožja. V ljubljansko okrožje spada: Ljubljana, Moste, Kamnik, Kranj, Gameljne, Škofja Loka, Vrhnika, Tržič, Grosuplje, Domžale, Borovnica, Medvode, Vevče, Litija [Brezovica]. V teh krajih izkazujejo sledeče število članov: kovinarjev 451, kemičnih 390, živilcev 244, usnjarjev 133, oblačilnih 34, stavbincev «—
Nespametna statistika je to, ki gre za tem, da ne izkaže pravilnega števila članstva. Tako n. pr. ve. mo, da je bilo v letu 1923. nad 100 stavbincev v Litiji organiziranih! Po tej statistiki nima Unija stavb, delavcev (SDU) sploh nič članov v ljubljanskem, gorenjskem okrožju. Na novo so napravili kar pri svoji mizi še eno okrožje Trbovlje, Radeče. Zidani-most. Hrastnik-Zagorje, pa tudi tam ne izkazujejo za Unijo stavb. del. nobenih članov. S tem so udarili po celjski okrožni strok, komisiji, češ. da spada ta pod Ljubljano. Nadalje je razvidno pod celjskim okrožjem za Unijo stavb. del. le 62 članov in za mariborsko okrožje 60 za leto 1923., skupaj 133, tako . je razvidno v 28. številki Delavčevi. V številki 27. pa je objavljeno za leto 1923. nekaj več. to je 182 članov. Cela konfuzija! V poročilu s kongresa SDU (prej Unija stavb, del.) smo pa v Delavcu, 10. številki čjtali, da je Unija Imela redno plačujočih članov v letu 1923. 592, poprečno število pa je znašalo 4108. Radovedni smo. kaj poreče centralni odbor v Celju na to Delavčevo statistiko? Ali bodo sodrugi v Celju to ponižanje krat-komalo požrli? Na te napake nas je opozoril delavec, ki jemlje strok, organizacijo bolj resno kakor pa tajnik Strokovne komisije, kateri je to skrpuca-no statistiko sestavil.
Članstvo podružnice lesnih delavcev v črni je na Binkoštni ponedeljek sklenilo, da pristopi k Splošni delavski uniji v Celju. To pa ni bilo po volji koruznima socialistoma Tokanu in Bradešku. Sklicala sta nekak občni zbor za 5. julij, na katerem so tajno glasovali in so si pridobili nekaj članov, izmed katerih si niso mogli izvoliti predsednika. Pregovorili so zopet starega predsednika s. Fr. Šahmana, da bo še vodil podružnico. Pravila po-podružnice Unije so poslali sicer nazaj, pravila centrale so si pa obdržali, da si bodo tudi lesni delavci preuredili svojo organizacijo. Tudi napredek!
- A. L, -
Poštarska organizacija je imela v soboto v Beogradu svoj kongres. Med važnimi dogodki, ki jih sporočajo iz dnevnega reda tega strokovnega zborovanja, je ta. da so ši na predvečer na banketu napijali v vseh dialektih te države in pa da je predsednik Toma Jovanovič predstavil poštnemu ministru Veljkoviču vse nove člane v organizacijski upravi: Stvarno delo kongresa so stisnili v eno resolucijo, ki bo predložena seveda vladi v milostno uvaževanje — ali pa tudi ne. In potem se poštni nameščenci čudijo, da jim gre življenje vedno bolj pod psa!
Vestnik »Svobode".
Hrastnik. V nedeljo 13. 7. 1924. se je vršil občni zbor Svobode II. v društvenem lokalu steklarjev. Podpredsednik Franc Beid je otvorii občni zbor in nam v kratkih besedah razložil pomen Svobode in delo naše organizacije v i preteklem letu. Nato so se podala poročila tajnika, blagajnika in knjižničarja. Videlo se je iz teh poročil, da je Svoboda II. v Hrastniku res zbudila med delavcem zanimanje do organizacije.1 Nato so se vršile volitve. V odbor so bili sledeči sodrugi izvoljeni: Predsednik Alojz Kellner, namestnik Franc Beitl, tajnik Peter Papp II, blagajnik Josip Jager, odborniki: Ant. Obermeier, Fr. Wratschun, kontrola; Alojz Hudi, Fr, Koribski, knjižničar Adolf Maier. Imenovani odbor je sprejel nalogo da bo delal za pospešitev Svobode U. v Hrastniku. Nato je povzel novoizvo* ljeni predsednik besedo in se zahvalil vsem članom za izrečeno zaupnico. Apeliral je na vse člane, da čim bolj agilno delujejo za .Svobodo" ker le v kulturni organizaciji bo prišlo do zedinjenja vsega proletariata. S lem ae je zaključil občni zbor. Želimo novemu odboru velikih uspehov.
Čitajte naš tisk!
Mežica. [Kritikom »Napreja".] Imamo nekaj članov, ki znajo silno ostro kritizirati — ne svojega delovanja ali mišljenja, pač pa vse drugo, kar ne smrdi po enotni fronti in Uratnikovi .visoki" politiki. »Naprej" jim piše zdaj preučeno, potem preosebno, tretjič preveč vsakdanje, četrtič ponavlja itd. — Precej uvodnih člankov sem čital, ki jih je napisal neki .Proletarec", sama pristna .Ber-notovščina". Torej jih je pisal Bernot? Pa glej vraga, ta »Proletarec" j je amerikanski socialistični list! Vprašal bi vse naše in .Naprejave” kritikastre sploh če so že poskrbeli, da Internacionala »Proletarca" ne bo priznala. Zadnji ponatis iz .Proletarca" je bil n. pr. poper za s. Krušiča, nekdo je to pogruntal in mi rekel: Ej, danes je pa dal .Naprej" Trboveljčanom pod nos I Drugi se je pa isti dan jezil, češ, da piše vedno isto. Seveda, bar je za Ameriko dobro, je za naše nad vse .zavedne" socialiste — premalo , . . Pozdrav! Brigame.
Velenje. Smeini polidkarji. Za občinske volitve se je potrudilo precej organizatorjev alkoholnega programa. Demokratični gosp. Savinek je delavec precej štiman. zato agitira za frakarje, za klobukom koraš: Vsi na volitve proti delavcu in kmetu! Gosp strojevodja Stefančič, strašen bojevnik proletariata, leta 1921, blagajničar strokovne org, želež. podruž. Velenje je baje imel vae v redu. bomo še pa dalje govorili! Hujskač, ki te ne marajo na dela v, kand. listi, posebno takšne, ki nimajo niti naj-man vpliva pri ljudstvu! Zato volilci, na dan vo. litev mu pokažite hrbet, ker njegovo delo je ničvredno delo in njegova lista je .nepolitična", prav si jo je pogruntal njegov sluga Kovač Filip, tudi dober demagog zakar je delavstvu v škodo, tudi precej radikalen, če je njemu v korist in dobiček. O Jaka. saj te poznamo kako si zvit, zakaj te pa ni nič več na delavska zborovanja ? Ali ai ne upaš, kaj? Zakaj živimo pod reakcijo kapitalizma? Zato. ker razni demagogi uničujejo to, ksr so zavedni sodrugi priborili, pazite, ako delate iz nezavednosti ali pa iz hudobije, da se ne bodete varali. Pošteno delo bo rodilo sadove, za kmete in delavce. Ali vsi tisti, katere vas zapeljujejo za občinske volitve na svoje črne liste bodisi na klerikalno z gosp. Skazo itd., demokratsko z Žerjavovci, orjunaši in narodnimi socialisti .nepolitično" ki še ni zrela za politično delo: Volite Socialistično stranko in kmetsko delavsko zvezo, kandidati so borci za pravico. Zavedam se, zato sem socialist, četudi nisem kandidat
V NARAVO1
Tako pravi danes naš zavedni delavec in dč-lavka. V naravo po 6 dnevnem, mesečnem ali celoletnem trudapolnem delu za preživljanje samega sebe in svoje družine. Tako pravi danes zlasti tisti delavec, ki se je otresel vzgojne suženjske slabosti in ne mara več utapljati skrbi za življenje pri kozarcu alkohola, igranju kart itd. V prepričanju, da je življenje, ki ne pozna stvarstva narave in svežega zraka, enako življenju črva v žemlji. Dolžnost naša naj bo, da posvetimo poleg dramatike, glasbe, telovadbe in diskusijskih večerov nekaj časa tudi skavtizmu in turistiki, potom katere privedemo naše mlade in tudi starejše sodruge do življenja v naravi, v kateri bo vsak našel telesno in duševno razvedrilo.
Da pridemo na pot k otvoritvi novega življenja, v naravo svežega zraka, poživljamo vse sodruge in sodružice iz naših strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacij, ki so več ali manj izurjeni v turistiki, in druge, ki so običajni prijatelji preprostih peš izletov v naravo, da se odzovejo klicu, ki vas kliče. Da se razvedrimo in spoznamo brez vsake zavisti, da smo si za življenje enki. Za izvedbo večjega izleta v naravo na željo kemičnih delavcev v Mojstrani, se je določil čas 15., 16.. in 17. avgusta in sicer: v Mojstrano, Triglavsko pogorje, Triglav in na Vrata (Aljažev dom.)
Izlet vseh sodirugov in sodružic iz vseh industrijskih krajev Slovenije se deli na dve skupini in sicer: prva — več ah manj zmožnih hribolazcev — druga preprostih izletnikov.
Skupina hribolazcev odide iz Ljubljane dne
15. avgusta zvečer ob 19. Prihod v Mojstrano zvečer ob 21. 43. V Mojstrani počitek in zjutraj dne
16. avgusta zarana odhod na triglavssko pogorje, Triglav in dne 17. avgusta dopoldne odhod na Vrata.
Skupina preprostih izletnikov oz. prijateljev -narave pa odide iz Ljubljane dne 26. avgusta tudi ob 19. (7. zvečer), in zjutraj zarana dne 17. avgusta odhod v Vrata v okolico Aljaževega doma. Tu se združimo še pred poldnevom s prvo skupino to e naših hribolazcev, kateri se bodo gotovo srečno n veselo vrnili iz triglavskega pogorja. V tem okolišu se družabno razvedrimo ob prehrani, ki jo bodemo imeli s seboj in tudi lahko s prehrano, ki jo bodo nudili skavti, kateri bodo imeli nalašč zato vso opremo s seboj. Vse razvedrilo se bo skoro gotovo vršilo ob zvokih godbe. Odhod nazaj proti Ljubljani iz Mojstrane je dne 17. avgusta ob 19. [7. zvečer].
Marsikateri izmed naših sodrugov in sodružic, ki se res z veseljem želi udeležiti skupnega izleta v kraj, ki mu še ni znan, v katerem tudi bivajo naši sodrugi delavci in delavke, si stavi vprašanje, kako na} s? izleta v tako oddaljen kraj udeležim,
stni mlin v Celju. Velikanski paromlin je zmanjšal število delavcev od 60 na 12. V tem mlinu se je uajpreje uvedel Ournik po zaslugi nekega Stanteja, kateri je obenem posestnik. Število pomočnikov je skrčila tudi tvrdka Franjo Koren (bivši socialdemo-kraški voditelj, sedaj pristaš Korunovcev). V Celju je v zadnjem času mnogo nezaposlenih delavcev in raznovrstnih pomočnikov. Vsemu temu je krivo napačno [individualistično] gospodarstvo, ki gre za tem, da sprejema vsak mojster le vajence, a pomočniki so brez dela. Tovarnarji pa delajo s stroji z vedno zboljšano tehniko in ustvarjajo pri tem nad-profite, a namesto, da bi skrajšali delavni čas ga podaljšujejo. Ljudje, ki to krivično gospodarstvo podpirajo hi se sami poslužujejo izkoriščanja vajencev, pa nastopajo kot »socialistični" aposteiji z geslom; »Proletarci, zedinite sel“
Trbovlje. [15. 7. 24.] Poročilo v ^Napreju*. da je radi sklepa ministrskega sveta Neodvisna delavska stranka razpuščena in s„* bodo po njenih lokalih vršile preiskave, »mo včeraj na vse zgodnje are v Trbovljah že doživeli. Preiskave so se vršile v Rudarskem domu, katerega so po zadnji katastrofi [1. jun. po Orjuni požgan] za silo popravili in uredili za poslovanje. Neodvisna delavska stranka ima tem svoje prostore kakor gostilniška zadruga, potem rudarska zveza, izobraževalna sekcija Vesna in oddelek športnega kluba. Žendarmerija je vse strogo preiskala, pobrala arhive in denar. Preiskave so se vršile tudi po stanovanjih raznih delavcev te stranke. Zadnji teden je bilo v Trbovljah več aretacij. Dne 14. 7. sta bila aretirana Franc Herman, nekdanji komunist, in Anton Šuntajs, sedaj oba pristaša radikalne stranke. Aretacije so zavoljo tega tem bolj čudne. Ali gre za dogodke !. junija?
Litija. Na sokolski veselici je pred par dnevi neki skrahirani mizarski mojster Miklavž zabavljal proti delavstvu, češ, da to ne pozna ničesar nego
.prmejkršemluš". Vprašamo Miklavža, kaj je on delavec ali pa se čuti za kapitalista iu meni, da je kaj boljšega, ker je pri orjunaški zalegi Sokol? Nima prav nobenega povoda, da kot železniški delavec hujska proti delavcem, ki niso pri orjunašlh ali pri napredni birokraciji. Kaj pa se postavlja z napredno izobrazbo, ko pa vemo, kako se je ta izkazala v Trbovljah in Ljubljani in vedno na novo po vsej Sloveniji! Z lepimi rečmi se hvali. Vprašamo Miklavža: kdo mu je hišo prislužil, birokracija ali delavci ? O delavski neizobraženosti je samo to resnično, da je še mnogo nezavednih delavcev, ki se naslanjajo na birokratične naprednjake in pomagajo Pašiču ter Pribičeviču vzdrževati orjunaško diktaturo proti razrednemu zavednemu delavstvu in kmetom. Toliko Miklavžu v vednost. — Delavec.
če pa denarna sredstva ne dopuščajo? V ta namen svetujemo vsem našim sodrugom in sodrutteam v vsakem posameznem industrijskem kraju naše Slovenije. da se takoj vsi tisti, ki se želijo izleta res udeležiti, zberejo oz. združijo skupaj, izvolijo blagajnika. ki naj na podlagi med vami storjenega sklepa takoj začne pobirati do časa izleta najmanj po 15 Din na teden v izletniški sklad. Tako, da bo vsak izletnik vsaj deloma za vožnjo preskrbljen. Hrano in druge potrebne stvari, naj si vsak do ča-sa izleta preskrbi.
Prijave izletnikov sprejema »Tajništvo Svobode* v Ljubljani. Židovska ul. štev. 1. in tajništvo Osrednjega društva kemičnih delavcev v Mostah pri Ljubljani. Nadaljna navodila sledijo v prih. štev.
Prevedbe železničarjev pod ljubljansko direkcijo. Za pošteno prevedbo tako nismo imeli nikoli dosti upanja, da nas kodo tako opeharili. «1 pa tudi'nismo mislili. Ni čuda torej, da so vsi železničarji ogorčeni radi prevedbe in nezadovoljstvo vedno bolj raste. »Slovenec* z dne 16. L m. poroča. da ima tudi upravni svetnik podržavljene jušne železnice dr. Žerjav svoje prste vmes. Dobil je baje pred prevedbo imenik v roke in tam zaznamoval vse po njihovi strankarski pripadnosti, demokrate. klerikalce, komuniste in socialiste. Gotovo je iaiel tudi pri tem svoje prste vmes. da so bili nekateri še pred prevedbo upokojeni in da bodo dobivali pokojnino po starih pravilih. To st velja zapomniti! Železničarji, združite se že enkrat v razredno politično organizacijo in pri prihodnjih -volitvah pomedite to jugoslovansko fevdalno zgago!
Železničar.
Celje. (Nadaljnja brezposelnost na vidiku!) Zopetno reduciranje obrata je napravila tvrdka Me-
Lsstnik: .Sloga", r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Beroot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 19 VII. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem,
IbuillllmilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiilllliiiillllHiilllliiiillliiNilllliiiilllliiiilllliiiilllliMiillliiiiHlliiiilllliiiilllliiiill
la. usnjene suknjiče
od Din 1.400 do 1800 v črni iu rujavi barvi, nadalje
nepremočljive dežne plašče
od Din 350 do 800 Vam audi v največji izbiri konfekcijska industrija
DRAGO SCHWAB
Ljubljana.	Dvorni trg 3.
Specialna delavnica za usnjene obleke. PismenB naročila se izvršujejo točno po pošt. povzetju. Neuga-jajoče se zamenja ali se vrne denar.
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles „TBIBUNA“ P. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta i. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motoriki, šivalni stroji in pnevmatika. Sprejema sc v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni stroji in razni drugi stroji. — Prodajajo se tudi na obroke. Ceniki franko.
Josip Vranjek,
dežnibama v Celju, Kralja Pefra cesta.
Nudi močne in moderne dežnike od 80—125 Din.
DOMAČE DELO.
Delavci, pozor!
Moške obleke, elegantne in poceni, dobite — dokler traja zaloga —■ po najnižjih cenah od 425 Din dalje. Delavske hlače od 70 Din dalje. Naročila se izvršujejo točno in brzo po povzetju.
Ostrogi I X«bri(ak, Zagreb,
Petrin j ska ul. 55.
L. Mikuš
= TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli-:—: kosti po najnižji ceni. :—:
Pazite na razliko
med kožnimi potplati in Palma Kaučuk potplolf to petami. Prednosti proti kožnimi potplati Š9 Večja trajnost in vzdržljivost čevljev, elastična Ot la ugodna hoja, ter niška cena.
E«littvajte edino le »Palma«.
KLOBUKE
za dečke od 50 Din dalje, perilo, čevlje, dežnike, plašče itd. kupite najceneje
pri
Jakobu Lahu
V MARIBORU, GLAVNI TRG 2.
TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 0
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
^5*0 V//^
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD.
Stereotipija	Litografija
Gaspari	&paninger,	Maribor
—< Pletenine, drobnine, galanterija. — NA DEBELO
Aleksandrova cesta 48.
NA DROBNO
Aleksandrova cesta 23.
Perilo za delavce, srajce od 52-80 Din,
N^seai
V lastnem
MOKROTA
interesu
škoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno močen, fini in poceni
pazite, da dobite vedno davno preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih in ne kako ponaredbo. —
Na novi, rjavo-modro-beli etik*** •« posebno jasno izražajo glavni znaki* a to so: ime »Franck* in »kavni mlinček«. -—
»Pravi »FRANCK: z mlinčkom« zboljšuia In ppcoajajo vsako kavo!
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermeckl, Celje. Trgovci engros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice in vse drugo blago. — Naročite ceniki