88. številka Ljubljana, v torek 16. aprila. XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan Evelser, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od Četiristopne petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravništvu naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaji 12. aprila 1889. Poslanec dr. Hrbst meni, da se to, kar se je pri odkupu zemljiškem in odpravi propinacije dovolilo deželi češki, moravski in v Šleziji tudi lehko prizna Galiciji in zdi se mu, da smo prisiljeni, da glasujemo za omenjeno postavo. Da se bode plačevalo vsako leto jeden milijon, tudi jako obžaluje, ali stvar se ne more več premeniti iu to se bode plačevalo, Če sedanjo postavo vsprejmemo, ali pa ne. Nikakor pa ne moremo več priznati, kakor se je priznalo drugim deželam. Alinea paragrafa drugega, glaseč se: „OprušČenje (pristojbine) velja tudi za pobotnice glede izročitve odškodnine onemu, ki je odstopil pravico propinacijno." Tega oproščenja drugje ne nahajamo, zaradi tega se tudi ne more vsprejeti. Minister Zaleski zagovarja postavo in meni, da je to izjemni slučaj, ki zabteva tudi izrednih določb. Govoril je potem še dr. Menger o ti stvari in koncem poročevalec vitez Meznik. V podrobni razpravi govorilo je o posamičnih točkah več govornikov in koncem vsprejela se je postava tudi v tretjem čitanji. Na vrsti je nadaljevanje budgetne debate, in sicer člen: Oprava državnih železnic. Poslanec dr. Schaup polemizuje zlasti z doktorjem Heroldom in mu pravi, da je zahteval uredbe, katerim manjkajo po vsem potrebni pogoji. Pri nas je v tem centralna moč premalo strogo urejena, pravi govornik in se ne more tako vzgledno opravljati, kakor na Pruskem, kar nam stavlja dr. Herold v izgled. Potem kritikuje jako ostro temeljne določbe vožnine. V Avstriji imamo toliko izrednih cen glede vožnje po železnicah, tako: letne liste za navadno ceno in znižano, sesonske liste, naročne liste, posebne za delavce, romarje itd. itd. Vlada torej sama zna, da je sedanje stanje v tej zadevi nepovoljno. Ptuj veščak !prayi nV Avstriji je nemogoče prodreti z ostro cenilno reformo glede prevažanja osob V Avstriji se vozijo namreč vse one osobe, ki bi mogle odpraviti brezpametni cenilnik po daljavi, ugodno in zastonj". Poslanec Siegmund naglasa prepičlo število voz. Dobro bi tudi bilo, da bi vodstvo državnih železnic časoma pošiljajo svoje inženirje v druge kraje, da bi študovali tamošnje uredbe. Prevažanje počasno in neugodno sedanjim časom škoduje ne samo interesentom, ampak tudi državi. Sedanji sistem ne zadostil bi nikakor potrebnemu naglemu prevažanji vojske o času vojne. Poslanec kritikuje podrobno potem razne ceoe in razne liste. Potem govori za splošno jednako določenje časa železničnega v Avstro-Ogerski. Do sedaj je promet železnični v Avstro-Ogerski urejen po dveh urah. V deželah tostran Litave, izvzemši Galicije, po Praški, a v Ogerski in Galiciji po Poštanski. Potem naglasa govornik, da se uprav Čehom glede železničnih prog Da Češkem in Morav-skem dovoljuje veliko več, kakor pa Nemcem. Govornik je moral seveda koncem govora svojega nekoliko poprijeti Čehe in naglašati krivice, ki se gode v Avstriji ubogim Nemcem. V današnji seji razpravlja se po nekaterih interpelacijah, ki nemajo širšega pomena, budget dalje. Na vrsti je „delež državni od čistega dohodka severne železnice cesarja Ferdinanda" Poslancu dr. Herbstu, ki pravi, da je poročevalec slabo poučen in deluje z napačnimi številkami, ko zagovarja manevre te železnice b prevozno ceno za premog, odgovarja poročevalec dr. Meznik. Herbst, pravi poročevalec, računa na izkazku, ki še ni definitivno dokončan in se torej ne more nikakor /matrati pozitivnim. Sicer je pak naloga poročevalčeva uprav v tej stvari jako težavna. Poročevalec bil je osobno pri glavnem vodstvu te železnice, a neso mu mogli, ali pa neso hoteli dati druzih številk, kakor te, ki so že znane. Po posebni prošnji posodilo se je poročilo, ki se razpošilja deležnikom železnice, le za dva dni, potem ga je moral oddati. Sploh je metoda severne železnice pač, da ravna s svojim opraviteljstvora tajno in so le deležniki poučeni. Državni delež pri tej železnici je jako omejen; prvič vlada pogoj, da deležniki ne smejo manj dobiti, ko 1000 gld. in ozirati se mora potem tudi na druge komercijalne zadeve . S tem se konča etat trgovinski in na vrsti je poročilo o vladni predložbi glede državnih podpor v olajšanje stisk. Poročevalec dr. Kathrein jo priporoča v imenu odsekovem. Poslanec VoS njak oglasi se v tej resni stvari. Jako živo slika in krepko poudarja stiRko vinskih krajev, katero je prouzročfla nesrečna trtna uš. Stvar je tu tako silna, pravi poslanec, da se mora kar najhitreje preprečiti daljše uničevanje trt, inače ubožajo dotičniki popolnoma. Hnsniti v istini more tu le državna pomoč. Zadeva se ne sme nikakor odlašati ter zmatrati najresnejo, ker bi bili posledki daljšega uničevanja vinogradov po trtni uši za vinske kraje avstrijske osodepolni. Država naj niti ne čaka, da se dovoli postava, dovolijo sredstva v pomoč, temveč mora sama skrbeti, kar najhitreje, da si pridobi potrebnih vsot v vrnitev nesreče. Gospod poslanec predlaga potem resolucijo. Poslanec Thurnher naglasa bedo, katera pro-uzroča v nekaterih krajih Predarlskih naval Rena in to zlasti lansko leto. Država je dosedaj še vse premalo storila v bran te nevarnosti. Poslanec Garnhaft navaja stiske nekaterih nižeavstrijskih krajev. Posl. dr. Steimvender isto tako v krajih koroških stisko, ki jo prouzroča tako pogosto povodenj. Posl. Vošnjak opusti previdno svojo resolucijo in Be upiše kot govornik v dotični zadevi v bud-getnem oddelku „ministerstvo poljedelsko", kjer bode stvar lažje, določneje in uspešneje razpravljal. Sploh se bode od strani poslancev slovenskih za nesrečo in nevarnost, ki jo prouzroča filoksera, jsko odločno zahtevala izredna pomoč. Debata se konča in glavni govornik poslanec dr. Neuner upa, da bode vlada uspešno pomagala ljudstvu in olajšala raznotere stiske. Preide se v podrobno razpravo postave. Poročevalec dr. Kathrein predlaga v podrobni debati, ki se uname zlasti pri drugem in tretjem paragrafu, v imenu budgetnega odseka to resolucijo: C. kr. vladi se naroča, da predloži takoj v zopetnem zborovanji novo predložbo, tikajočose državnih posojil in podpore za izredne stiske posameznih krajev v raznih deželah, katerim ne zadostuje sedanja predložba, oziroma ni za to, da bi se ustavno razpravljala " Resolucija se vsprejme. LISTEK Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. I. (Dalje.) In pripognivši se stopil je čez prag vrtnih vratic. Šel sem za njim. Prekorakavši malo dvorišče, stopila sva na zibajoče stopnjice krilca. Starec sunil je dveri. Imele niso ključavnice; vrvica z vozlom visela je iz ključavničue luknje. . . . Usto-pila sva v hišo. Obstajala je iz petih ali šestih sob, in kolikor sem mogel razločiti pri slabem svitu, ki je skopo lil mej deščicami oknic, bila je oprava v teh sobah podpolnoma priprosta in slaba. V jedni iž njih (v tisti, ki je imela razgled na vrt) stal je majhen in starinsk klavir . . . privzdignil sem njegov upognjeni pokrov in udaril po tipkah: kisel, škripec glas začul se je in bolestno zamrl, kakor bi tožil o moji predrznosti. Prav na ničem ni bilo spoznati, da so iz tega doma nedavno odpotovali ljudje; dišalo je v njem po nečem mrtvaškem in zadušljivem — neživem; le kak kje va ljajoč se papirček naznanjal je s svojo beloto, da je pred kratkim padel tija. Pobral sem tak papirček; bil je košček pisma; na jedni strani zapisani sta bili s trdo žensko pisavo besedi „se taire?" na drugi razbral sem besedo: bonheur ... Na okrogli mizici poleg okna stala je kita poluvelih cvetic v čaši in ležala zelenkasta, zmečkana pent-ljica . . . vzel sem peutljico za spomin. — Luk-janič odprl je ozka vrata prelepljena s preprogami .... — Tu, rekel je iztegnivši roko: — tu je spalnica in tam za njo je še soba za postrežnico, drugih sob pa ni . . . Vrnila sva se po koridoru — In kaka soba je ondu ? vprašal sem pokazavši široke, bele dveri s ključavnico. — Tu? odgovoril mi je Lukjanič s tihim glasom. — To je tako. — Tako . . . Shramba . . . In stopil je v vsprejemnico. — Shramba? Ali je ni možno pogledati? — A kaj vam je do tega, gospod, res! rekel je Lukjanič nezadovoljno, — Kaj hočete videti ? Kostni, stara posoda . . . shramba in nič več . . . — Vender mi jo pokaži, prosim, starec, rekel sem, dasi sem se v notranjosti sramoval svoje radovednosti. — Vidiš, jaz bi rad . . . postaviti si hočem v uvoji vasi istotak dom . . . Postalo mi je tesno: dokončati nisem mogel začetega stavka. Lukjanič stal je naklonivši na prsi sivo glavo in nekako čudno pogledoval me izpod čela. — Pokaži, ponovil sem. — No, izvolite, dejal je konečno, izvlekel je ključ in nerad odprl dveri. Pogledal sem v shrambo. V istini ni bilo v nji ničesar posebnega. Na stenah visele so stare slike, z mračnimi, skoro črnimi obrazi in hudimi očmi. Po tleh valjala se je razna šara. — No, ali ste se nagledali ? vprašal je čmerno Lukjanič ? — Da, hvala ti ! rekel sem hitro. Zaloputnil je dveri. Ustopil sem v vsprejemnico in iz vsprejemnice na dvorišče. Lukjanič spremil me je, zamrmral: „oprostite" in odšel v svoje krilce. — In kaka gospa je včeraj pri nas bila v gosteh? zakričal sem za njim: — danes srečal sem jo v gošči! (Dalje prili.) Na vrsti je „fond melijoracijni." Poslanec Richter je za postavo, a želi, da se poviša svota 500.000 gld. do 1 milijona. Minister grof Falkenhavn pravi, da je v tej zadevi še premnogo dela in bi bile v zadostno popravo posameznih neprilik potrebne velike svote. Tudi poslanec Fiimkranz je za to, da se poviša svota do 1 milijona. Minister grof Falkenhayn meni, da je želja pač umestna, a prosi, naj se postava ne zadržuje s tem predlogom. Danes se ni mogoče odločiti za višo svoto, kar se pač lahko doseže, če je postava že vsprejeta. Postava se potem vsprejme brez predloga omenjenega v drugem in tretjem čitanji. V8preJDio se potem še budgetni oddelki: Končni centralni račun I, 1888. in sicer stroški državni v svoti 514,880.266 gld. 82V» kr. in dohodki v svoti 505,225.354 gld.391/« kr. in privzetek 9,554.9 12 gld. 43 kr iz blagajnic. Vladi se prizna absolutorij. Poročilo 17letnega poročila kontrolne komisije za državne dolgove se vsprejme, isto tako po« ročilo odseka hranilničuega glede predložbe v olajšanje pristojbin hranilnicam in posojilnicam po sistemu Raitieisenovem. S tem se konča dnevni red. Vsi poslanci čakali so že jedva konca seje, da bi zapustili za nekaj časa glasno dvorano in se razšli v razne kraje ua velikonočne počitnice. Potrpeti so pak morali še nekaj časa, ker je imel poslanec grof Lažauski posebno interpelacijo za predsednika. Grof Lažanskv stavil je namreč pred poldrugim letom že predlog, da se premeni § 68. opravilnika in sicer tako, da morajo ministri interpelacijam raznih poslancev najmanj v 14 dneh odgovoriti, oziroma utemeljiti, zakaj ne j odgovore. Ta predlog pa še oi prišel na vrsto. Prav umestno navaja potem poslanec, da se je stavilo minister-skeinu predsedniku, kot ministru notranjih zadev, 28 interpelacij, a on odgovoril jele sedmim ; ministru finančnemu 15, odgovorilo se je šestim; ministru justičnemu 10, odgovoril je trem ; ministru naučneinu 5, odgovoril je dvema; ministru trgovinskemu 17, odgovoril je trem (!) ; ministru poljedelskemu 2, odgovoril je jedni in ministru za deželno brambo 4, a odgovoril ni nobeni (!). Prav dobro prime potem govornik zadnjega ministra in mu očita, da ravna sploh neumestno s poslanci. Grof Lažamkv zahteva, da se omenjeni njegov predlog o premembi § 68. opravilnika brž ko mogoče po veliki noči stavi na dnevni red. Predsednik obljubi, da bode storil, ako bode mogoče, ker je še toliko starejih predlogov nerešenih. Poslanec dr. Kindermann prosi predsednika, da stavi kmalu na dnevni red poročilo odseka kazenskega proti pok varjen j u živeža in užitkov. Predsednik pravi, da je ta stvar že pripravljena za dnevni red po veliki noči. Potem se prečita interpelacija poslancev dr. Trojana, dr. Vašaty-ja in drugov ministru justičnemu, v kateri se grajajo neredi pri sodiščih v Šleziji. Dr. Lueger izroči predlog, da pripravi vlada predložbo v urejenje mirovnin vdov in sirot c. kr. državnih uradnikov. Predsednik dr. Smolka pravi, da ne more določiti še dneva prihodnje seje in stori to pismeno. Potem želi vsem skupaj srečne in vesele praznike in koraka iz dvorane, za njim pa poslanci. Govor drž. poslanca prof. Sukljeja v državnem zboru dne 10. aprila 1889. iKunec) Njega ekscelenca častiti gospod poslanec notranjega mesta Dunajskega, dr. fterbst, je v svojem denašnjem govoru naglašal, kako se je razvila, od kar se je zgradila železnica Falknov Graslica, industrija v tem kraji in tako se je ves kraj narodnogospodarski povzdignil. Ravno to, gospoda moja, se bode gotovo tudi zgodilo na Dolenjskem, tu bodenio doživeli isto skušnjo, ko se jedeukrat ustvarijo pogoji, železnica, ki je za Dolenjsko zares neobhodno potrebna. Narodno gospodarstvo na Dolenjskem zares strašno propada in to je v zvezi s slabimi občili, to ve vsak, kdor pozna deželo. Usojam si le jeden simptom tega propadanja prav na kratko omeniti, simptom, kateri socijalnim politikom daje dovolj misliti. Tiče se številk statistike prebivalstva in razmerja obeh spolov v največ krajih na Dolenjskem. Resnica je, da poslednja leta krepko moško prebivalstvo kar beži iz dežele, če tudi so ljudje z malim zadovoljni, vender ne morejo zadovoljiti potreb svojih zaradi narodnogospodarskega propadauja, katero prouzročujejo slaba občila, kakor sem že rekel in nesejo delavne moči svoje čez ocean v Ameriko. (Čujte! na desnici.) Opozorim vas na rezultate poslednjega številjenja z dne 31. decembra 1880; hočem navesti le nekaj vzgledov in nalašč le iz okrajev, kjer se dosti ali pa nič ne bavijo s krošnjarstvom. Vi veste, da sta povprek v Avstriji oba spola skoro v jednakem številu. V našej dr-žavnej polovici bilo je po ljudskem številjenji okroglo 10,800.000 moških in 11,300.000 žeusk. Torej je razmerje moških k ženskam 4884: 51-16. Vzemite si na primer političen okraj Črnomelj, tu najdete občino Semič, ki spada še k ugodnejšim, v katerej je 1050 moških in 1356 žensk. (Čujte! na desnici.) V tem okraji pa so občine, kakor Dobliče, kjer je 483 moških, pa 608 žensk. V Čepljah je 175 moških in 282 žensk, v Podgoro 124 moških in 210 žensk, Radencah 168 moških in 328 ženBk. (Čujte! Čujte! na desnici.) To, gospoda moja, kaže vam, kako upliva ta narodnogospodarska beda na statistiko prebivalstva. Pa izseljevanje napreduje, in poslednje desetletji* se jih vedno več izseljuje in ljudsko številjeuje 1890. leta bode v tem oziru pokazalo še žalostnejše rezultate. Jasno je torej, da se mora nekaj storiti, da se dežela obvaruje popolnega propada. Zemljišča na Dolenjskem pri tako slabih občilih že skoro nič ne douašajo. Obresti so visoke in poleg tega v mnogih krajih še ni dobiti delavskih močij. Država začenja na Dolenjskem zgubljati davkoplačevalce in hkratu sposobni naraščaj za vojsko. Mislim torej, da je zadnji čas, da se vlada odloči, da kaj stori za Dolenjsko. Mi ne zahtevamo nič neizmernega. Za grajenje cele proge, ki bode merila 131*5 kilometrov, bode z interkalarnimi obrestmi vred treba 9,347.000 gld. Od teh prevzame dežela pol milijona in 460.000 gld. bodo pa že prevzeli interesentje, ne glede na olajšave, ki pridejo tukaj v poštev. Preračunjenje dohodkov, ki se je zvršilo v sporazumljenji in s sodelovanjem c. kr. generalnega nadzorstva, je pokazalo, da bi se vsa glavnica, ki bi se porabila za grajenje te železnice, Že pri sedanjih razmerah interesovala po 3%. Potem torej bi se obrestovala glavnica, ki bi se porabila za grajenje, ko bi se odšteli že vsi obratni stroški, že sprva po 3% Tedaj gre le za to, da se dobi oni znesek, kateri še manjka, ki se ne bode interesoval iz dohodkov, katerih se je sedaj nadejati, in tudi ne pokril z doneski dežele in interesentov. Jaz mislim, da ta zahteva naša ni pretirana, omenim le, koliko je žrtvovala država od 1880. 1. sem za grajenje državnih železnic po drugih deželah. Računski zaključki kažejo, da je država izdala za grajenje državnih železnic za podporo grajenja privatnih železnic od 1880—1887. leta 99,928.038 gld., za pokladanje druzega tiru po nekaterih železuicah 1,018.616 gld., vkupe torej 100,946.654 gld. v teh osmih letih. Proračun za lansko leto kaže Bledeče podatke. Za grajenje državnih železnic se je pro-računilo 6,240 0O0 gld., za udeležbo pri grajenji za-sobnih železnic 780.000 gld., za pokladanje druzega tiru in druge popolnitve 2,800.000 gld. Če to seštejemo, pridemo do zaključka, da se je pod mini-sterstvom Taaflejevim izdala za grajenje državuih in za podporo grajenja privatnih železnic 110,766.654 gl. in dovolite mi, da opozorim vas na to, kaj je od te ogromne vsote dobila vojvodina Kraujska, če tudi je na vseh nad 5GO0 kilometrov obsegajočib državnih železnicah udeležena le z neznatno vsoto 98*4 kilometrov. Če hočete na to imeti odgovor: Niti vinarja od te ogromne vsote nidobilanaša dežela! Se na nekaj moram opozoriti. Res je, da bode donesek države, če se ne odloči, da bi gradila to železnico kot državno železnico moral biti relativno znaten v razmerji k vkupni potrebščini. Pa ne glede na važnost proge, mislim vender, da vlada jedne okoliščine ne sme prezreti. Prezreti ne bode smela, kake dobičke da dobiva država s Kranjskega, opozoril bi na nekaj, kar se je že orne nilo, pa dosedaj še ne zadosti naglašalo. To so iz redni dohodki, katere dobiva država iz živosreber-nega rudnika v Idriji. (Čujte! Čujte!) Vzemite v roke računske zaključke poslednjih let, pa bodete videli — ko so se odšteli vsi stroški, tudi stroški za produktivne naprave in nakupitev zemljišč, ki bi se prav za prav ne smeli izločiti da v štirih letih od 1884. do 1887. leta zašajo 2,107.150 gld. (Čujte! Čujte! na desnici.) Od teh pride samo na 1. 1887 819.493 gld. 1887. je bil zares uspeh v Idriji za 532.000 ugodnejši od proračuna. Mislim, gospoda moja, da se zastopnikom s Kranjskega, od katerih moram reči, da smo popolnoma jedinih mislij v tem oziru ne glede na narodnost in stranko, katerej kdo pripada, ne bode moglo odgovarjati, da je njihovo zahtevanje neskromno, če hočemo, da se nekaj stori za nas in revno našo deželo, (Dobro! Tako je! na desnici.) Gospod trgovski minister bode tako dober, da bode priznal, da v tem vprašanji, o katerem sem preverjen, da je vitalne važnosti za deželo našo, nesmo nikdar brezozirno postopali. Bridko smo čutili stisko v deželi naši, boriti smo se morali proti avnemu mnenju v naši deželi, pa smo ponižno ča kali, dokler je kazal državni proračun leto za letom mnogo milijonov nedostatka, mirno glasovali smo za grajenje železnic v drugih deželah, ko so se gradile iz važnih prometno-političnih ali pa važnih občno-držuvnih koristij. In sedaj, gospoda moja, se je slika premenila. Primankljaj je, za sedaj vsaj, in nadejam se, za dolgo izginil. Mi sami smo k temu pripomogli, ko smo tudi mi našim davkoplačevalcem nakladali težkih bremen. Na drugej strani vidimo, da se bodo ostali doneski za stavbene dotacije, ki so se zahtevale za prejšnja grajenja železnic v letu 1890. najpozneje 1891 popolnem poplačali. Pri tacih razmerah, mi bodete veuder priznali, da bi bilo hudo zanemarjenje dolžnosti zastopnikovk ranjskih, če bi pri tej priložnosti ne izjavili, da hočejo od sedaj z vso odločnostjo in z vsemi parla m entaričnimi sredstvi delati na to, da se bode vsaj jedenkrat oziralo na to opravičeno zahtevo dežele naše. (Dobro! Dobro! na desnici.) Visoka zbornica ima baviti se z dvema reso-lucijskima predlogoma glede dolenjske železnice. Jeden se je že 1886. leta predlagal in glede tega predlaga budgetni odsek, da se izroči železniškemu odseku v poročanje, drugi je pa predlagal moj prijatelj in tovariš gospod Pfeiier. Nadejam se, da se bodeta rešila po naših željah in nadejam se, da bode tudi visoko vlado in zlasti gospoda trgovskega ministra vodila državniška modrost in, kar se slednjega tiče tudi strokovno znanje da v kratkem že v bližnjem obdobji zasedanji pride z vladno predlogo, ki bode ustregla željam našim in željam Dolenjske, da dobi tako nujno potrebno železniško zvezo. (Odobravanje na desnici.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. aprila. Minister notranjih za«lev poslal je vsem deželnim oblastvom instrukcijo za oblastvene odposlance pri društvenih zborih in ljudskih shodih. V tej instrukciji se naglasa, da morajo oblastveni odposlanci taktno, uljudno in odločno postopati. Govornikov ne smejo naravnost nagovarjati, ne posegati jim v besedo, pa tudi se ne mešati v debato. Naučno mini«!<-rsivo bo nekda kmalu izdelalo predlogo novega šolskega zakona ter jo predloži gospodski zbornici prve dni maja. Tedaj se bode videlo, koliko hoče vlada ustreči raznim željam državnozborske večine. — Izdati pa namerava učno miniBterstvo tudi novo predlogo glede izpitov na češkem vseučilišči v Pragi, v katerej se bode oziralo na želje Č^hov. Volilni odbor nemških veleposestnikov na Ci'Mkem je sklenil, da bode priporočal volilnemu shodu nemških veleposestnikov, da vsprejmejo nemški veleposestniki mandate, katere jim ponuja konservativno veleposestvo s pogojem, da bodo zastopniki nemškega veleposestva ustopili v deželni zbor le tedaj, če se tudi drugi nemški poslanci od ločijo zopet za aktivno politiko. Seje volilnega odbora so se udeležili tudi zaupni možje Scbmevkal, Plener, Scharschmid, iu Biirnreither. \ nanje države. ■Bolgarski vladar obiskal bode razna mesta severne Bolgarije. O veliki noči bode v prestolnici nekdanjih bolgarskih carjev v Trnovem. Prizadeval si bode povsod pridobiti odličnjake na svojo stran. Kake političue posledice bode imela premena ni in u nsk i'»a ministerstva, se sedaj še ne more nič gotovega reči. Toliko je gotovo, da pre-meraba vlade rumunske dokazuje, da se je avstrijski upliv v Bukureštu precej pomanjšal. To se bode najbolj s tem pokazalo, da se še nadalje ne bode sklenila trgovska pogodba ter se bode nadaljevala carinska borba. Prevelike važnosti pa tej ministerski premembi ne smemo pripisovati, kajti saj še ne vemo, kako dolgo se bode obdržal Catargi. Sicer pa tudi ne smemo pozabiti, da ta mož ni vprvič minister. Ministroval je že od 1870. do 1876. leta in tedaj je bil razupit za privrženca Avstrije. Potem sta prišla na krmilo brata Dratiano drug za drugim. Oba sta veljala za velika prijatelja Rusije, a kmalu se je pokazalo, da sta naklonjena Avstriji, posebno Demeter Bratiano je bil postal velik „avstrofil", če tudi so o svojem času Dunajski in Peštanski oficijozi trdili, da je le orodje Gorčakova in Ignat-jeva. Pozabiti pa tudi ne smemo, da Rumuni neso Slovani, da torej neso prijazni Rusiji iz plemenske sorodnosti, temveč se jej le zaradi tega laskajo, ker se je boje ali ker upajo od nje kaj doseči. Odbor boulangistov je sklenil, da naj se Bou-langerjeva sozatoženca grof Dillon in Rocbefort nikar ne zglasita francoskemu senatu. Ta sklep je bil pa prav odveč, vsaj bi itak se ne bila oglasila. Če bi se bila mislila pred senatom zagovarjati, bi ne bila pobegnila v Bruselj. — V nedeljo priredili so bili Boulangerjevi prutaši banket, pri kater m je poslanec Laguerre prečital govor, kateri bi imel bil govoriti Boulanger. V tem govoru se pravi, da leto 1889. mora venčati delo 1789. leta s tem, da dovrši demokratične reforme. Take re forme so pa mogoče le v republiki, kajti le repub-ličauska vladovina more sporazumeti vse stranke. Republika pa ne sme biti parlamentna, ki je dovolj pokazala, da ne more ničesar dovršiti, ker je popolnoma onemogla. Po mnogih krajih v Italiji zlasti v Apuliji vlada velika beda. V tej pokrajini, ki je bila nekdaj žitnica Italije, kmetijstvo močno propada zaradi velicih davkov. Delavci nemaj o dela in zaradi tega v več krajih razsajajo. Posebno pa prebivalstvu škoduje carinska borba s Francijo. Po kletih imajo mnogo vina. za katero bi si dobili denarja, pa ga prodati no morejo, ker je izvoz v Francijo nemogoč. Kritično narodnogospodarsko stanje bode italijanski vladi delalo velike preglavice. Mnogo so zakrivile vlade same, ker so skrbele le, kako da pridobe Italiji veljavo pred svetom, umešala se je celo v kolonijalno politiko, kar jo je stalo mnogo milijonov, dočim se za blagostanje dežele dosti brigala ni. Dopisi. Iz lijutonieru 15. aprila [Izv. dop.] Mej kraje, v katerih se je ljudstvo že v prvih letih zdanjega ustavnega življenja zavedlo danih mu svojih pravic, smelo štejemo okraj Ljutomerski. Na taborih, katerih je prvi bil v Ljutomeru, je na tisoče in tisoče zbranih izražalo in zahtevalo svoje pravice. Tistega časa so se snovala slovenske čitalnice in leta 1867. se je tudi v Ljutomeru ustanovila slovenska čitalnica. Kako živo pa je tudi bilo prva leta društveno življenje v Ljutomerski čitalnici. Vse se je tam zbiralo, vse je tja zahajalo ; znanec je našel tam znanca, prijatelj prijatelja in tujec narodnjak prišedši v Ljutomer našel je v čitalnici zavedne narodnjake. Ker se je vse zanimalo za čitalnico, je imela ista tudi dosti udov in gmotno stanje njeno bilo je ugodno; vsled tega je bilo njeno delovanje lahko, mnogo8transko in uspešno. Starejši izmej nas se Še dobro spominjajo slovenskih gleda-lišnih iger, ki so se takrat igrale v Ljutomerski čitalnici. Preteklo je mnogo časa, Ljutomerska čitalnica ni zaspala, kakor marsikatera druga, tudi ni pod najneugodnejšimi razmerami. Lansko leto se je napravilo nekaj izletov v bližnjo okolico, preteklo zimo so se čitalnični udje in njihovi prijatelji zbirali pri zabavnih večerib. V nedeljo 7. aprila pa se je zbralo v gostilni gosp. Vavpotiča pri zabavnem večeru, prirejenem po tukajšnji čitalnici toliko ljudij, kakor še dozdaj nikdar ne in to iz radovednosti in zavoljo zabave. Imenovani večer so namreč naši diletantje igrali glediščno igro »Eno uro doktor". Na novo prirejenem odru so dr. Žerjav (g. Freuensfeld), svet. Borna gospa (g. K ar p a), Ema njena hči (g. Preši ren) Škr-jauec (g. Kovačič), Ančika (g. Babnik), Sedlač (g. Schneider), Plesnik (g. Sever), Veternik (g. V o lovec), lekarnični učenec (g. V a v potic) tako dobro rešili svoje uloge, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Radi tega pa tudi ni izostala zaslužena hvala, katera se njim igralcem, gospodom pevcem in pevkinjam pod vodstvom g. Horvata in vsem drugim, ki ho tako radi ponudili svojo pomoč, tukaj iznova izreka s prošnjo, naj pozabijo trud za priprave in naj se nam v kratkem zopet pokažejo na gledališčnem odru. Domače stvari. — (V o 1 i 1 c i II. razreda) imeli so včeraj zvečer v mestni dvorani svoj shod, pri katerem je bilo navzočnih 46 volilcev. Po nagovoru g. dr. viteza Bleivveisa bil je predsednikom shodu izbran obč. svet. g. Ivhn Gogala, ki je potem otvoril shod in naznanivši, da letos izstopijo iz mestnega zbora gg. Fr. P o v š e, župnik Rozman, dr. V o š-njak in T. Zupan, dal posamične kandidature na razgovor. Kandidatura g. ravnatelja Fr. Povzeta vsprejela se je soglasno brez debate. Pri kandidaturi g. župnika Rozmana, oglasil se je k besedi krojaški mojster gospod Matija Kune ter v imenu obrtnega društva izrekel željo, da bi se na obrtnike več ozira jemalo Vsled prenaredbe volilnega reda, je mej volilci število obrtnikov jako narastlo, tako da imajo v III. razredu večino, v II. razredu jih je pa tudi do 200. V razmeri s številom pristojala bi jim tretjina v mestnem zboru. Ko je potem še pojasnil stališče obrtnikov, predlaga v obrtnega društva imenu, da bi se kandidatom v II. razredu imenoval g. Jernej Žitnik, hišni posestnik, član trgovinske zbornice in načelnik največje zadruge, če vljarske. Ta predlog vzbudil je obširno debato. Kandidaturo g. župnik Rozmana priporočal je g. kaplan Žlogar, g. Gogala poudarjal je, da je že šest obrtnikov v mestnem zboru, kar je izvestno dovolj ter opravičeval mestnega zbora postopanje v znani zadevi mizarskega konzorcija. Gosp. Valentinčičse čudi, da baš letos obrtniki silijo v mestni zbor, g. Igo. Žitnik pa trdi, da g. Kunca predlog izvira iz animoznosti proti du-hovništvu. Predlagatelj g. Kune replikuje vsem onim govornikom, rekoč, da on in sploh obrtniški stan nema nikake mržnje proti duhovništvu, a hoče le zastopati svoje stanovske interese. Glede glasovanja o kandidatih predlaga Be potem glasovanje z listki, kar pa ni obveljalo Sklene se, da se stranke ločijo na obe strani dvorane in kandidatura župnika Rozmana vsprejme se z znatno večino-Kandidaturi dr. Vošnjaka in prof. T. Zupana vsprejeli sta se brez ugovora, na kar se je shod zaključil. — (Osobna vest.) Računski oficijal gosp. Aleksander Altenburger imenovan je računskim revidentom v IX.., računski asistent g. Andrej Rie-der računskim oficijalom v X. in računski praktikant g. Fida Jagodic računskim asistentom v XI. dijetnem razredu pri računskem oddelku tukajšnjega c. kr. finančnega ravnateljstva. — (K »Zavezi slovenskih učiteljskih društev" pristopilo je nadalje „Slovenjegraško učiteljsko društvo" in „Brežiško-Sevuiško učiteljsko društvo", tako, da „Zaveza" šteje 18 slovenskih učiteljskih društev. Delegatom bo še izvoljeni: za »Mariborsko učiteljsko društvo8 : gg. L. Lavtar in J.Koprivnik, c. kr. profesorja ; Rošker in Praprotnik, učitelja, M. Nerat; — za „Slovenjegraško učiteljsko društvo" : g. J. Barle, ravnatelj v Slovenjra gradci; — za „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev šolskega okraja Logatskega": gg. Inglič Jak., Kernec Iv., Kleč Avg., Poženel Iv., Repič Peter, Ribnikar Vojteb, Zupančič Vil., Žirovnik Josip: — za „Bre-ziško Sevniško učiteljsko društvo" : gg. Slanec Er-nest in Skalovnik Anton; — za „Ormoško učiteljsko društvo" : gg. Porekar Anton in Rakuša Fran. Pozor č. gg. delegatom in drugim udeležencem zaveznega zborovanja v Ljubljani dne 2 2. in 2 3. aprila! — Za vožnjo po železnicah osnov alni odbor ne more preskrbeti znižane cene, ker je preobložen z delom. Sploh daje južna železnica neznatne olajšave, tako, da je ceneje se poslužiti „tour- ic retour-kart", ki veljajo za 3 dni, ne ustevši nedelj in praznikov. Da se Ljubljanski gg. Bodrugi vedo ravnati v svojih pripravah, prošeni so vsi č. gg. delegati in drugi udeleženci zborovanja, naj „Slovenskemu učiteljskemu društvu" v Ljubljani n a znani j o vsaj do 17. t. m. svojo udeležite v. Za zbiranje udeležencev zaveznega zborovanja določena je soba „Slovenskega učiteljskega društva" na sv. Jakoba trgu št. 10, od koder gredo potem vsi gg. delegati v mestno dvorano. Za zabavo in vse drugo skrbf krajni odbor, oziroma „Slovensko učiteljsko društvo". Omeniti je še, da je c. kr. profesor, g. A. Lavtar iz posebne prijaznosti obljubil govor „o reformi računstva", kateri govor je velike važnosti za slovensko učiteljstvo. — (BTJ č i te 1 j s k i Tovariš") ima v 8. štev. nastopno vsebino: Prvi glavni zbor .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — O Šolskih vrtćh. (Govoril Vojteh Ribnikar.) — Pogovor o vremenu. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — (Urejenje služnin poštnih in brzojavnih slug.) Po zakonu, kateri je trgovski ininiBter 12. t. m. predložil državnemu zboru in kateri ima stopiti v veljavo z dnem 1. julija t. 1., dobivali bodo poštni in brzojavni sluge plače, ak tivitetne doklade in službeno obleko. Plača obstoji iz treh razredov. V prvem in drugem razredu raz vrščene so plače v dve vrsti po 600 in 550 in pa po 500 in 460 gld. na leto, v tretjem razredu pa znaša letna plača le 400 gld. Pri uvrstitvi v navedene razrede se dosedanji dohodki poštnih in brzojavnih služabnikov ne smejo kratiti. Napominani sluge imajo pravico do umirovljine, katera se jim odmeri po letni plači, kakor drugim državnim slugam. Aktivitetna doklada ravna se po bivališči do-tičnega sluge. Novi zakon pak ne zadeva pomožnih slug in pismonoscev na kmetih. Vsled te preosnove povišali bodo služnine 6340 osobam, mej temi 2500 pismonoscem in 2000 poštno-uradnim slugam, na leto vkupe za 400.000 gld. — Ta poboljšek, kateri se plačuje iz državnega zaklada, je neznaten nasproti teškerau in odgovornemu poslu najnovejših državnih služabnikov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Opatija 15. aprila. Generalni ravnatelj Schtller z Dunaja semkaj dospel, da vsprejme cesaricinjo vdovo Štefanijo, ki misli z belgijsko kraljico in s pricesinjo Klementino obiskati to kopališče. Rim 15. aprila. Papež Lev XIII. bode nekda čednostno rožo letos v veliki noči cesa-ričinji vdovi Štefaniji poslal. Bukurešt 15. aprila. V zbornici stavljen predlog, vladi izreci se nezaupnica, odklonil se je s 76 proti 69 glasom. Pariz 15. aprila. Policijsk komisar prišel včeraj v stanovanje Boulangerjevo, Ro-chefortovo in Dillonovo in konstatoval, da so odsotni. Razne vesti. * (Novakova afera.) Dognalo se je, da je Avgust Novak, katerega so prijeli v Monaku, uložni listek soproge svoje, glaseč se na 1O0O00 gld. zastavnih listov Ogersko-zemIjiščno-kreditne banke iz blagajnice ukral in ponarejenega podtaknil. Novak je tudi poskusil s ponarejenimi menicami dobiti si denarja. Z goljufijami je napravil škode, kolikor se je do sedaj dognalo 152.207 gld. Soprogi svoji je z goljufijo pri Avstro Ogerskej banki oškodoval za 100.000 gld., poleg tega je pa še jedenkrat obdržal kupone za 2200 gld. Nekega inženerja na Dunaji je opeharil za 5OO0 gld., nekej tvrdki po-neveril 2027 gld. Tvrdko A. Lbw je s ponarejenimi menicami opeharil za 32.000 gld. Poleg tega je nekega zasobnika v Badenu presleparil, da mu je posodil 13.000 gld. Te svote bodo najbrž zgubljene, ker sam nema druzega nego neko ulogo za 1000 gld., katero je uloži I pri Avstro-ogerskej banki, da je dobil uložni list, katerega jo potem popravil in porabil za svojo goljufijo. Njegovega sokrivca Ferdinanda Meissnerja so pa prijeli v Budimpešti. * (Rabelj — ubijalec) Berolinski rabelj Krauts spri se je koncem preteklega meseca s svojim pomočnikom, čevljarjem Gumihom in ga mej prepirom in pretepom toliko silno sunil z nogo, da je nesrečni mož po strašnih bolečinah 7. t. m. umrl. Poslano. Blagorodni gospod Friderik vitez pl. Hcliivurz, c. kr. okrajni glavar v Postojini. Oprostite, da se še jedenkrat oglasim, kar pa ne storim z nado, da bodete Vi gospod postali iz Savla Pavel. To storim radi tega, ker obžalujem, da skušate Vi gospod z lažjo resnico spodkopati, kar ni vitežko in ne plemenito. Radi tega primoran sera, javno izreči, da dokler Vi gospod temeljito ne dokažete tega, kar o meni v Svojem poslanem trdite, zrnat ram Vas kot preprostega obrekovalca. S primernim spoštovanjem Hinko 3Ca/vči£, deželni poslanec. Na Razdrtem 14. aprila 1889. Zu vnnnjo porabo. Pri p roti n u in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjili pokazalo so je posebno uspešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in poilpisom. 12 (55—4) 3fe za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Listnica upruvnf Ntvu: Gospod Jos. M .... r v Dolenji Vasi: „Janežičovo Slovnico" lahko naročite v tiskarni .Družbo sv. Molioia" v Celovci. Stane 1 gld. 30 kr. T ti j o i : 15. aprila. Pri .tlalit-l : Plantan iz Radovljice. — Baller, Godina, Drnchs, Reinhard, Szlavick i Dunaja. — Leskovec iz Idrije. — Loffler iz Uma. — Kopper iz Linca. — Coris, Leban iz Trsta. Pri Slonu: Kodar z Dobrave. — Ktitzer, Kichard iz Monakovega. — Bolmtinska iz BoStanja. — Fi-ldiuan, Franck iz Gradca. — Baaa iz Kamnika. Jakob Mertgbi Iz Trsta. — Lunaček iz Travnika. — Luainski I Dun ija. Pri AvNtrlJMkem cesarji: Bertos. Milllcr, Poli-tschan iz Trsta. — Reitzer iz Novega Sadsi. — Golub iz Toplic. Pri Južnem kolodvoru : Polak i/, Gradcu — Ra-sočnik iz Celovca. Meteorologično poročilo. 9 a Čas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina m mm. •c o. rt m" 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 0 mm. 799-5 mm. 729" 1 mm. 50" C 9 6" 0 8-6*0 si. zali. si. j z. si. vzh jas ohl. jas. 1 60 mm. dežja. Srednja temperatura 7*3°, za 1*8° pod nortunlom. ID"*cL23.c=Ljs]bs:a, borza dne 16 aprila t. i. (Izvirno telegranV.no poročilo.) vrerai — danes Papirna renta ..... gld. 85-05 — gld. 8505 Srebrna renta....., 85 50 —- „ 85-70 Zlata renta...... , 110 G0 — „ 110*95 6' marčna renta .... , 10O-1 f> — „ 100*25 akcije narodne banke. „ 907*— — _ P0<>— K.reditne akcije..... , 29S*— — „ 297 75 London........ 12020 — „' 120-25 Srebro........, —•— — _ — Napol. .......„ *:-»*51«/, — a «*51'/, C kr. cekini .... t .rvl>8 — , fia Nemfeke marke .... , R8*79Vi — - 5875 4% državne urećke it 1. 1861 260 gld. 138 gld — rt. Državne srečke iz 1. lht-54 10o „ 181 „ 60 Ogerska zlata renta 40/c.....102 „ 75 Pgerska papirna renta , . ... 96 „ 05 &•/, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 101 ,, 75 Dnnava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 125 ,, — Zemlj. obč. avsti*. 4l/i°/0 z'a<:' Zilst- listi . 121 „ 25 „ Kreditne srečke ..... 100 gld. 192 — Rudolfove srečke..... 10 ,, — „ — Akcije anglo-avstr. baake . . 120 „ 127 „ 70 „ Traininway-dru«t. velj. 17o njd. a v. _ _ Takoj delajoče Uspeh tajamčon. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri Vaterem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleAitli. iz]»alili in oKlrelili laseh. Uspeh po večkratnem moćtiem utrenji ^BBfr'-'h ^'» zajamčen. PoSilja v steklenicah po 1 gld. • ■■r-i^«fl3SSSK*' 5ci kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T. Celji Ed. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Gradci: Kasp. Roth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: Rjln lip UiiSja orijentalsko lepotilno sredstvo, ki *JCiU „ar^ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in liise -- cena 85 kr. Nič več mokre noge ali trdo usnje! NI sleparija: (651—13) To doseže le I. Bendiksn iz *Št. Vtvlon-tinti (56—17) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjena s stotinami spričeval (cene: cela Skatlja 1 gld., •'» skatlje 50 kr., «/4 Skatlje 2f. kr., M. škatlje 12'/, kr.): potem za likanje usnja ravnokar patentovana hranilna tinktura za usnje, ne lak za usnje ali momentu! lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. — Razprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; v L.j iilr. I Jani pri /jg. S< Inisiii^-h «V Wel»er-ju in A. It risper-ju. — Svarimo pre«l ponarejanji ! — Prosi se za ponudbe v razprodajam j«-, kjer še ni založbi. ŠJitirli so v 2>jaifi>ŽJćfiiii: 14. aprila: Jakob Virk, delavec, 73 let, Vegove ulice št. 10, za pljučnico. 15. aprila: Marija Tegel, mestna uboga, 76 let. Kolodvorske ulice št. 7, za oslabljenjem. — Ivan Hiil-laner, prisiljenec, 32 let, Poljanski nasip št. 50, za vnetjem pljuč. V d o ž e I n e j bolnici: 14. aprila: Jera Selan, kajžarjeva žena, 42 let, na porodu. — Marija Dokta-rič, gostija, 75 let, za starostjo. V priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. ^OHBBajmsmjr Ravnokar izišlo je v nasi zalogi in priporočamo kot velikonočno darilo GODEC. Poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru spisal Anton Fnntck. Cena 8° gld. 1.20, elegantno vezano s zlatim obrezkom gld. 1.80, po pošti 6 kr. več. (282—3) •A-mton. r'-u.rvtelc, dobro poznat po svojih izvornih pesniških proizvodih, kakor po Bvojem ZLla-torog-u., daje nam z Godcem, ono narodno pravljico, katera se godi ob vrbskem jezeru, dragoceno pomnožitev domače našo književnosti; G-od.ec se po svoji elegantni zunanji obliki, posebno kot praznično darilo priporoča. Igu. pl. Hitenji & M. Bamkrg v Ljubljani. Št. 5886. (286—1) Volitveni raspis. V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega sveta vršile kakor običajno v mestni dvorani in da bode volil: dne 2£. aprila III. volilni razred, dne 25. aprila II. volilni razred, dne 27. aprila I. volilni razred, vsak od H. do 12. ure dopoludne. Ce bo treba OŽJe volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dnć 24., oziroma 26. in 28. aprila tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. Izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih: a) od III. volilnega razreda: Klein Anton, Dr. Gregorič Vinko; b) od II. volilnega razreda: c) od I. volilnega razreda: Povše Fran, Rozman Ivan, Dr. Vošnjak Josip. Prof. Zupan Tomo; Voliti bode tuit-j III. volilnemu Dr. Mosche Alfons, Murnik Ivan, Pakic Miha, Ravnikar Franc. razredu 2 člana, II. in I. volil- nemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta. Ostanejo pa člani mestnega zastopa še naslednji gospodje: Rciiedllit .lo*i|>. I>r. vitez BleltvelN- TrNlcni- Šltf 14.311*4» I. Dolence OroNlav, Cđogolu Bran, OraMselli Peter, 11 rasli,v Iv. VlailiiRiii". Ilrilmr Ivan. Kajzel Peregrin, ]\i<*iiian Henrik, Kotli Srcćk«, Pctrfčle Vaso, J>r. Nt are .losi p. lir. Tavčar Ivan, Tomek «IomI]». Tonišir Ivan, Valentinčie I^nael.f, Velkovrli Ivan, Zltterer