Dr. France Prešeren.
(Spisal dr. Fr. L.)
Zdelo bi se dragemu  čitatelju,  da  smo    rimo   „Strunam",   „Pod  oknom",   „Dohtar",
preveč odlašali  s  spominom petdesetletnice     „Povodnji mož" ... v vseh  nam zvene na
Prešernove smrti, ko bi ga ne opozorili na to,    uho pristno narodni   glasovi  in  nam vzbu-
da pride kmalu stoletnica njegovega rojstva,    jajo v srcu čustva prav tako, kakor spomin
Naš največji pesnik je bil namreč rojen    ali pogled na  domačo   vas   in   na   domače
dne 3. grudna 1. 1800.,  in  umrl  dne 8. s ve-    ljudi.   Prešeren ni zajemal svojih pesmij   iz
čana 1. 1849. Potemtakem sta si petdesetlet niča njegove smrti in stoletnica njegovega rojstva tako blizu, da smo v zadregi, na katero naj bi se ozirali bolj. Če torej rečemo besedo o našem Prešernu sedaj, ni prepozno, ne prezgodaj, kakor v obče lepa in dobra stvar ni nikdar prezgodnja, nikdar prepozna, zakaj vedno jo imamo radi.
Da, spomin našega Prešerna imamo vedno radi. Vsak Slovenec se ponaša s Prešernom in pravi, da je „naš". Ne odobruje vsakdo vsake njegove pesmi, ne hvali vsake črte iz njegovega življenja: toda Prešeren v celoti je vsem   Slovencem   mil
kake priučene snovi, temveč iz narodovega čutenja in hotenja. Prav to čisto in vseskozi živo narodno mišljenje ni dalo Prešernu, da bi se bil oklenil ilirizma, da bi bil silil v nenaravno zvezo s Hrvati in za to ceno prodal svojstvo našega jezika in narodnega duha. Narod slovenski bodi to, kar je, in deluj in napreduj na svoji naravni podlagi, to je bilo geslo Prešernovo in to je geslo vseh onih narodnjakov, ki ume-vajo zakone narodnega razvoja.
2. Prešeren je bil blag človek. Nekateri pisatelji in Prešernovi častivci so opisovali Prešernove slabosti s tako vnemo in
in drag in sicer po  pravici. Poglejmo,  kaj     ljubeznijo, kakor da bi bile kreposti, vredne
je bil in kaj nam je Prešeren!                         posnemanja. To je krivo  in se mora obso-
1. Prešeren je pravi sin  svojega na-    jati. Slabost in pregreha sta, kar sta, bodita
roda, katerega ni nikdar zatajil, kateremu    na beraču, ali na   bogatinu,  na   preprostem
je bil vsekdar zvest.   Razven v študijah  je     človeku,   ali   na   učenjaku in   veleumu.   —
bival vedno med svojim narodom. In navzel    Drugi pa  so zopet  trdo poudarjali   o Pre-
se je njegovega duha tako, da ga je v svojih    šernu, da mož ni bil brez strastij   in da ni
izvirnih pesmih izrazil v čudoviti lepoti. Be-    zaslužil onega sijaja, katerega mu pridevajo
„Dom iu svet" 1899, št. 16.                                                                                                       31