PROSVETA
glasilo slovenske naIiodne podporne jednote
Oraiallkt U apravallkl pn> •Uril smt & LavradaU it,
OfflM of |«bttMHMl MflT So. I*wadal« m Td«ph0Mi LewUaU MM,
LETO~YEAR xv.
CmlbU
j« $5 00.
Mv j.nuarr »I. Iti*. U Um po.t offU« Um Aet ot Comtm« »C HarrK ». i»T».
Chicago, IIL, sobote, 5. avgusta (Aug. 8) 1822.	Jjgv _NUMBER 182<
•I •pvcial rau «1 p«ita|«	fw to mllw 1103, A«t mt Ort. S, 1017, t«tkwih4 mi U— 14. 1010.
GOVERNOHH ČAKAJO lU KONFERENCO V CLEVELAHDU.
v Indlani, Miehiganu in Ohiu ns bodo kopoli premoga pod saščito bajonetov.
FORD ZAPRE TOVARNE VSLED POMANJKANJA KURIVA.
Indjanapolis, Ind. — Governor-ji Indiana, Michigana in Ohia, ki so tukaj konferirali v četrtek, fo sklenili, da počakajo z državnim obratovanjem rudnikov pod zaščito vojaštva do konferenco v Cle-velandu, katera se otvori v pondeljek 7. avgusta. Governorji upajo, da konferenca prinese sporazum med operatorji in rudarji in S tem konec stavke.
Staunton, Ind. — Governor Mc-Gray je razširil' vojno stanje na štiri okraje in državna milica je bila pojačana na 1200 mož. Vojaštvo je*že zaacdlo osem premogovniških središč. Prve čete so dospele semkaj v četrtek zvečer. Nihče Še ne kopijo premoga.
Državni uradniki pravijo, da prično s delom takoj hitro dobe delavce. Teh pa še ni 1 Stavkujoči rudarji ne pojdelo ns delo. Torej bo treba iskati stavkokaze zunaj rudniških okolišev in morda zunaj državo.
WMhington, D. C. — Samuel Glasgow ,pravni zastopnik rudarske organizacije, je v četrtek po-setil Belo hišo v spremstvu trgovinskega tajnika Hooverja in je imel 4olg intervju s predsednikom. Domneva se, da je GUagow nrgijftl Jfcrdinga ,da naj. naredi moralni pritisk na lastnike rudnikov v zapadni Pennsylvaniji, Ohiu in Illinoisu, ki se nočejo odzvati Lewisovemu vsbilu na clevelsnd-sko konferenco. Glssgow je podučil predsednika, ds splošna konferenca med operatorji in rudarji je edina pot, ki vodi do poravnave spora in končanja stavke.
Illinoiski operatorji, ki so pro-tivni skupni ltonferenci, so se sešli V petek, da sklenejo, kaj jim je storiti
Lansing, Mich. — Državni kuri vni odbor je bil obveščen, da bo moral Henry Ford zapreti svoje tovarne, sko ne dobi premoga. Njegova zaloga kuriva se bliža h koncu. Ford ima samo še za dva tedna premoga. Ford Motor kom-panija porabi dnevno 3500 ton premoga.
Mihvaukee, Wis. —'Jsvne naprave v Mihvaukceju imajo premoga samo še do pondcljka.
SlST POLITIČNIH JETNIKOV IZPUiOENIH NA PROSTO.
ILLINOIS NE DOBI VEC PREMOGA OD ZUNAJ; 8E BL1ZA
Chicago, 111. — Robert M. Me-dill, novoimenovani državni ku-rivni direktor, naznanja, da je zvezna kurivna uprava v Waah-ingtonu odrezala Illinois od vsske zaloge zunanjega premoga. Illinois je odslje navezan na svoj lastni premog, katerega pa ni. Velika kriza se bliža. Medill pravi, ds državni zavodi aicer še imajo ne-kar kuriva, toda industrije so v stiskah in družine bodo trpele čim pritisne prvi mraz, ako ne bo hitro končana stavka rudarjev. Doslej, odkar traja stavka, je Illinois dobival premog iz Kentuckjr-ja in Alabame.
NIČ NI TAKO »I. 01 NE POIDE NI DAN.
NOVA SKNZAČNA ODKRITJA V M00NE77EVI AFERI.
Predsednik poroto m jo mod obravnavo večkrat posvetoval s po. močnikom jsvnega tožitelja.
Waahington, D. 0. — Predsednik Harding jo znižal kazen šest političnih jetnikov. Kazni dveh končajo takoj, dveh prvega sep-tembrs, dvs sta se pa izjavila za prostovoljno deportseijo.
Z. Rialey in S. J. Powell, ki sta bila obaojena v Tezasu, da sts kr« šils protišpijonažni zakon, bosta takoj izpuščena. W. MAReeder in B. F. Brjrant, obaojen|A Oklaho-mi, prideta iz ječe v septembra. iWilliam Tanner in Louis Psrenti, obsojeno v Chieagu v družbi drugih člsnov I. W. W., prideta tak*j iz ječe, ker sta se podvrgla pro-etovoljno deportseiji. Tannerja deportirajo takoj, Psrenti ime ps Čas trideset dni in ostane U čas pod poroštvom.
REAKCIJA PADA.
Topelu, Kana. — Kongreanlk Campbell, ki je bil dvejset let v kongresu in keteri je vnet zagovornik industrijskogs sodišča v Kanaaau ter nasprotnik organiziranega delavstva, je pri primer nih volitvah zadnji torek pogorel. Campbell priznava, da so ga ubili delaveki glasovi.
PREMOOOVNISKI BARONI OBJO RUDARJE NA CESTO
__„ Va. — Weet Virgi-
ala Coal la Coee kompanija je
— - "	* nroti
pron
San Franclsco, Oai. — Laž ss lsžjo je bils odstranjena, s katerimi so omrežili Mooneyja in Bil-lingsa, da so ju lahko obsodili. Od kar sta bila ta dva delavska voditelja obsojena, eden na večala, drugi v dosmrtno ječo, se je razkrinkala akoraj vsa gniloba, na podlagi katere se dejajo obtožnice proti delsvskim voditeljem in se poskrbi, ds so sposnsni krivim in obsojeni. Zdsj je tudi zsdnja laž razgaljena, ki prika-zeva vso gnilobo še v žsrkeji luči.
Up. Carrie JlacNeiia. ki. toži j svojega soproga William V. Mae-Nevina, člana veleporote, sa zakonsko ločitev, je'razgalila zadnji kup gnoja.
MacNevin je bil predsednik porote, ki je spoznala krivim Tom Mooneyja. Kakšen je značaj tega človeka, govori fakt, da je šel -pred veleporoto, katere je član, in priporočil, da obtoži njeno soprogo ns podlsgi obtožnice, ki je njemu všeč.
V odgovor je ps mm. MacNevi-nova podala deset strani obsegs-jočo zapriseženo izjavo, v kateri izjsvljs, ds je njen soprog v teku obrsvnsve proti Mooneyju obdr-žsvsl posvetovanja s Edwsrd Cunha, ki je bil ob onem času pomočnik jsvnegs tožiteljs Chsr-les M. Fickerts. Pri teh posveto-vsnjih je dobro informiral Cunhs, kakršen učinek nsprsvljs jsvni tožitelj ns porotnike. Prsvll mn je, ds povsbi večkrst porotnike s sebo k obedu, kjer jim prigovsr-js, ds nsj spoznsjo Mooneyjs krivim. Od ksr je bil Mooney spo-znsn krivim. Prsvil ji je, ds je pridobil veliko vplivnih prijste-ljev, od ksr je *il Mooney obsojen, ksr mu nosi koristi v njegovi zcmljižčni trgovini.
MscNevin je bil izključen iz zemljiščne borze v Ssn Frsnsi-scu že pozneje, ker je oslepsril stsro ženo, ki je bils njegovs kll-jentks.
To zsdnje odkritje je obudilo splošno senzscijo v Ssn Frsnciseu in Mooneyjevs žena izjavlja, da na podlagi tega odkritja apelira na governerja Stephensa, da po-milosti Mooneyja in BillingM.
Ljudje, ki čitajo taka odkritja, se sleer zgražajo nad njimi, ali pametneje bi bilo, da bi zavzeli pravilno akcijo ne volišču, de kapitalistični zarotniki prejmejo se-služeno kazen, njih žrtve se ps ls-pnste is ječe.
ORKI OKUPIRAJO CARIGRAD.
Obvestili sa ootoato, do druge pod aL
Atene, Orčijo, 4. svg. — Grške vlada je poslala danes enteoti drugo note, v keteri naznanja, da se je Grška odločila okupirati Carigrad kljub oposieiji zeveznilmv. Grška vlada smatra, da js okupacija Carigrada edina pot so do sego mira s Turki.
Carigrad, 4. avg. — Tukajšnji predatevnik turške nacionalisti*-ae vlode v Aagori > obvestil seda
ZELEZNlSKI MACNATJE4 SO PRECEJ ZAIGRALI S SVOJO TOMO.
POSTOJANKE STAVKUJOtel ŽELEZNIČARJEV SO SE POJA-ČAUL
Renegatjo skušajo popraviti, kar ao svojim rsnegatstvom škodovali.
Ghioago, DL — Nepričakovaaa odklonitev predsednikovega kompromisnega predloga po želesni-skih ravnateljih in predsednikih je postavila stavku joče železničarje v izredno dobro strstegično pozicijo. To ss sdoj prizna povsod.
Znamenja, da M stavka bliia svojemu koncu, so se pojavila lo konoem minolega tedna. Želesni-Čsrji, ki so postali renegatjo in so ostali na dolu, so pričeli le konoem minolega tedna sapaMatl stavkokalko delo in so 'pridruževati stsvksrjem. Taka snamoajs se vselej opasijo pri isdajnikih svoje organisaoije, kadar m stavka bliža h koncu in ima končati t zmago sa delavoe. Takrat sspuščo-jo stsvkokSŠko delo, kot podgane zapuščsjo lsdijo, ko čutijo, da ss potopi.
Predsednikovi predlogi so bolj nsklonjeni stsvksrjem, kot so ao* ofieijozi pripovedovali v vslebis-niškem čssopisju. Starostne |ga-vice m ss stavksrje tskoj vposts-vijo, mesto da imajo delavei, as-zvesti svoji orgsnisselji, prednost v tem osiru.
Železniški msgnstjs so porlaUl železniški delsvski odbor v selo slab položaj, ker navajajo ajege-ve protidslavske odloke, od Mr js pričela stavka pa prvem juliju, Harding je sshteval, da obe itran-ki priznata lelesnilki delsvski od* bor. Železniške družbe pa na to odgovsrjsjo, da je ravno to vsrok, ds ne morejo prisnatl starostnih pravic. Ali niso take trditve maeš-no, ko M vprav železniško družbe niso ravnale po odlokih šelosniške-go delovsksgo odbore, oko so bili ugodni sa lelezničorje.
Moberly, Ko. — Iz tega mesta niso odhsjsli vlaki ed 8:30 sve-čer do ensjstih prihodnjegs dno dopoldsn, dokler niso bils odpo-klicane miličarske čete, ki so bilo raspostavljene okoli kurilnlos. Ml-ličarji so bili raspostavljeni okoli kurilnice, ker je neki privatni stralnik aretiral strojevodjs Per-rooka, češ, da ga je poparll s vrelo vodo. Par ročk je pa v resnioi čistil svojo lokomotivo in js ne-vodoma polil kompanijskega stražnika s vročo vodo.
Vest, ds jo Parrock aretiran, M js hitro raznesle po mestu. Nsto so iajaviU kurjači in strojevodje, da ne ganejo s lokomotivami, dokler ne odpokličejo miličarjev. Po daljšem konferiranju med polkovnikom Wil!iemsom in superin-tendentom T. J. Jonesem na Wo-baeh železnici, so izpustili Par-roeks, miličarske čete so ps bils odpoklieene.
V kurilnipo so posloli skupino importiranih stsvkokszev. Želez nišlu družbs jih js oskrbels salo s vrhnimi hlačsmi. Nsvadnl delavci v delavnicah ia uslužbenci pri železniškem vsdrfevaluem de» pertmentu so po odklonili delo v družbi stovkokasev.
OaDesbarg, DL — Burlington ski železnici prede sUbs tukaj. Zastsvksli se skoraj vai delavei. Na stsvkl js 677 delaveev, 47 pa sMvkokasl. Pri zadnjem izletu, prirejenem v korist stavkajočim železničarjem, je bilo štetega prebitka $1,021.
Detrott, Ml — Deairavno K. F. Orable, predsednik organ/uri je uslužbencev pri železniških vzdrževalnih depertssentib. ni is-dal poslva sa stavko, je bilo začasno odslovi jenih 900 teb uslužbencev aa Pere Msrquette želea-niei. ker Js easpendirenih ed lt do 15 delavskih vlekov. Veeh de-leveev. ki oe UM solaeae odalev-I jeni na tej lelesaiei ia ki niso zaetavkali, je ekoli tri tisoč. Orna-jen je tmftL paselfrski In tovora! promet. Pet ia trideset partij vla-
k n« pr«rn ri< u s ii*<i\ijn y dom*.
Vlaki so bili suspendirani zarodi sUvke železniških delaveev ia
Pred II.
KJE BO STOODSTOTNI AMERIČANI? KDO JE lE STOODSTOTEN.
' i
Waahington, D. O. — Biro za ljudsko štetje poroča, da je v New Yorku 4,994.629 prebivalcev, katerih roditelji — bodisi samo eden sli oba — so bili rojeni v inozemstvu. Vseh prebivsleev v New Yorku je 5,680.048. To pomeni, da 76 odstotkov vseh prebivalcev v New Yorka izhaja ia tujih narodnosti.
RAVNATELJI ŽELEZNIC
SVOJO AROOANOO PODPIRAJO E NERESNICO.
Stavkokasi nastopajo provokato-rično napram stavkorjem.
Chioafo, DL — Železniški rev-nstelji in predsedniki, ki so ns konfsrenoi v New Yorku odklonili predsednikov kompromisni predlog, ss vračajo domov. Po njih isjsvah je soditi, da gospodje niso ls trmoglavi, ampak so tudi arogantni. Svojo aroganoo ps podpirsjo s isjsvsmi, ksterim služi neresnica aa podlago.
Herrj E. Bjrsm, predsednik Okieago, Milwaukoe in St. Psul železnice, je po svojem prihodu kjavilt "Razočarani smo bili glede predloga predsednika Hsrdin-ga, kajti upali smo, ds bo noksj predlagal, kar lahko sprejmemo. Obdrlsti hočemo ljudi, ki smo jih nastavili v dobri veri. Sposobni so ln isvfclbsnl. Naša družbs je ns-jela več ko 400 ljudi v dveh dneh, 58 štorih uslužbencev je po danea zjutraj vprašalo ia svojo prejšnje delo."
* železniški predsedniki in mals akupina pewyoržkih bsnkirjev bi rsdi videli, ds predaednik predloži tek kompromisen predlog, ki je njim vleč, je rekel neki vodja stsvks. Is taks isjsve je sposnsti, da železniški predsedniki in pest bsnkirjev ne dsjo počenega groša ta ijudsks interese. Ljudstvo je moralo že preeej globoko poaeči v žep sarsdi njih nesmošnoati pri upravi lalssnio in očividno je, do H gospod js še nodslje zshtevsjo, do ljadatvo nosi atrošks njih ne-epooobnoetl. železniška opremo je s vaškim dnem bolj pokvsrjsns in IslesniŠki rsvnstelj misli, do js ljudstvo ru tsko nsuko, do bo verjelo, do štiri sto nMposobnih atevkokszev popravi opremo, da bo lolesniškim družbsm mogoče Vsdrleveti rsden promet, ki po v resnici s vsekim dnem postajs bolj nereden, kolikor Halj traja stsvks, in je le še vprašsnje šasa, kdaj popolnoma odpovs.
Slišali so so še bolj ostri komentarji, ki postsvljajo iajavo že-lesniškegs predsednika v pravo Inč. fttrsjkarji ao ss posmehoval! trditvi, da so stavkokssl sposobni delavei. Stavkerjem je vendar snsno, čs je kdo izmed stsvksrjsv postal nskok, ssrsdi tegs izjavljajo, da IslesniŠki rsvnatalji govore nereenico s nsmenom, ds demors-lisirsjo vrste stsvksrjev, ko trdijo, ds stari delavei prosijo za prejšnjo delo. Tako bojevanje ni pošteno. Privatni blzniški interesi ps še niso nikdsr vprašali, kaj je čedno In kej nečedno, kader so hoteli porssiti stsvkujoče delov-es. Ns železniceh je pe bilo noj' msnj takegs povpraševanja le od nekdej, kar potrdi zgodovina šelesaie.
Woshiagtoa, D. 0. — Adminl-strosijo še al podvsels novegs ko-roko, odkar ao IslesniŠki rsvnsU-Ijl odklonili predoednikov kom prosslsni predlog. Psrlsmentoral zakulisnih i železniških dražb se seveda v glavne« mestu la skala, je s raznimi potezami od strani vplivsti na palalaj, da os obrae njim v prilog.
Znane je, de se železniške drož bo ao jugu sa prodeedolkov kom-promiaai predlog. Te dejstvo seveda jezi predsednike žaleznišklh dražb, ki sa ahsrsvsS v New Torka In odklenili predsednikov po sredevelnl predlog. Zeradi tega ao pedali tadi isjsvo. da jažni IslesniŠki sistem ai pridraŽao Dru štvu železniških predsednikov.
Is resnih krsjev prihajajo vseli 0 spopedih s stsvkokszl, k! neeto
LLOVD EEOHSE SVAKI PRED REV0UI-V NEMČIJI.
Zopet jo opoaoril Franoijo, da ne sme Hi predaleč. Nemčija jo organldraaa ia sato nevarnejša.
ANGLIJA NOČE RITI " EVROPE"
London, 4. avg. — Lloyd Geor-go je včeraj sopet grmel v nižji zbornici proti Franciji in voem tistim, ki navijajo isčrpano Nemči jo do skrsjnosti. Njegov govor je rsskril, ksj nsmersva angleški ministrski predsednik atoriti v pondeljek, ko ae snide s frsnoo-skim ministrskim predsednikom Poinesrejem v Londonu j oponirsl l>o vsekemu drsstičnemu koraku, ki gs svontuelno misli storiti l«>snolja napram Nsmčiji*
Obenem je Lloyd Oeorge povedal ssvesnikom, da ns smojo pri« čakovsti od Anglije kakih poaeb-nih žrtev, ako niso sami priprsv-ljcni ns Žrtve. Anglija ns moro biti "botra Evrope," da bi samo so-lagala in pomsgsla bres povrač^a.
S tom je Oeorge mislil na dolgove in odžkodnino. Anglijo bo plačala svoje dolgove in tsko nsj plačajo tudi drugi t sko pa drugi ss-btevajo,da jim Anglija odpusti nji hovs dolgovs, ns smejo sahtsvotl, da mora Nemčija plačati vso, kar tirjsjo od njo.
Llojrd Oeorge je oposoril Evropo ns nsvsrnost, ki preti od Nem-čije ,sko js zavezniki poženejo predaleč. Vsaka atvar, ki H p"-več nsvija, mora enkrat počiti. To
NtemMje lahko prinese, da m bodo Mvesniki dobili ni čin obenem se lshko sgodi, do pods nsmžks republiko v roke monorhistov oll komunistov.
Ako ae to agodi ,tedaj je vaaka nemška odžkodnino Izgubljena In vas Evrops bo v nevarnosti rs-volucije.
"Revolucija v Nemčiji/' je do-jsl Goorgs, "v središču Evrope pomeni veliko večjo nsvsrnost ki^ kor v Rusiji ,ld js dMorgsnisirs-ns držsvo s ssostollm prebivalstvom. Rusks revolucija bo mords Is srečs za avst, ko m izjalovi alatem komuniama. Drugače jo v^ Nemčiji. Nemška republika jo do-bro organizirana tn njeno prebl-volatvo je aelo sposobno In intell-geotno."
George je nodaljeval v ji tonu svareč Francijo, da ne sms misliti, ds bi imsla komunističns revolucije v Nemčiji enake pori* diee kakor ruska, kajti uspela bi prej kot v Rusiji. Is tega raaloga je velika napsks pritiskati aa Nemčijo in vleči is njs vsi kot pa more ona dati.
Ministerski predaednik jo tudi dejsl, ds Anglija vpoltovo potrebe Frsneljs, Belgije In Italije,todo vpoštevatl mora tudi svojs potre be—In njene potrebe se medno* rodne trgoyino. Anglijo moro tr-govsti s Nemčijo, kšr je po nemo. goče dokler jo Nemčija v večni gospoderskl in flnenčni krizi vsled pritiskov In groženj od strani Frsneije in drugih lovacnikov.
V AFRIKI SO ODKRILI NOVO ZLATO POLJE.
London, AagL —• Brsojovke Is
Južne Afrike pripovedujejo, do so v Transvsslu odkrili novo sls
to polja, ki se rsstese od delsle Bečusaov do Njrlstroosu. Vest je u^inkovele, kot ponevodi učinku jejo take vesti. Tskoj so bils dolga ksrsvaae ne pota proti oovema zlstema
POMANJKANJE PREMOGA HA VELIKIM JEZERU SE VEDNO
BOLJ OBČUTI.
Cleveland, Okla. — Vel tovornih peraikov, ki prevešajo blago ne Velikih jeaerik. je ostale aaei drenih, ker ni aanje dobiti premoge. V nekaterih okljskih prists nih ee prodejeli tone pmaoga po ♦t-50 de #10.
Is IVtroHe poMajo, da Cleveland Ksvigailoo kom penijo * pa mika is
KANDIDAT FARMARSKE-DE. LAVSKE LIGE PORAZIL KUKLUKSKLANOVOE.
Oklahoma City, Okla. — J. a NValton. župan v tem mestu ln kandidat VNirmarako-delavsko re-konstruktivne lige v Oklahomi, je bil v torek nominirsn ksndida* tom sa governor ja na listini d* mokratsko stranko. Njegov nasprotnik R. H. Wilson, ksterega so podpirali kukluksklaaovoi, ja propadel. Waltoa ja dobil okrog »0,000 glasov veČine,
FRANCIJA SE PRIPRAVLJA NA "EKONOMSKO ANEKSUO".
Civilne dolgove Nomoov hoče as-s olcnp^oijo industrij ia rudnikov.
PARlftO LISTI POZIVAJO ia "DRASTIČNO AKOUO."
Psrls, 4. avg. — Frsneljs IMA sds j v načrtu MokOnomako ansk-si jo." Nsmčijs. Pograbiti hoče voa nemške industrije in rudnike ob Reni, ako Nemčija no plača vsota predvojnih elvilnih dolgov in 50 miljonov slatih mark odlkodaiaa ta mssec. Plačilo zapade 15. avgusti.
"Journal" poslva vlado, da naj takoj -pošlje vojolko čste v Po« rsnsko In v kotlino Ruhr in odre« lo vos industrijalns pokrajine od Nemčije. "Journal" pišei "Z o-kupsoljo Ruhrs aa sadavljenl nemški industrijalni maguatjsi
llaniel,
is r #
Frsaoljs so moro nspla^ati ia aa* roditi dobiček."
"Llntreslgssnt" pils, da bo Poinoors prihodnji pondeljek na sestanku g Llojrdom Gsorgem predlagal, da m odškodninski dolg Nemčije snila na 50 mltjsrd slatih mark pod pofojem, le Združene držsve ia Anglija snulirsta njuna vojna posojila Frsneiji,
DOBRA LETINA V RUSVL
Moskva, Rusija. — boadaj H niso došls vss poročila a letošnji letini, tako da je nsmogočs sesta-
viti pravilno ooenltov pridelka sa Isto 1992. Ali Is poročil, ki prika. j s jo v Moskvo, jo sposnsti, da Rusija žs veliko let ni imela tako dobro Istlas.
Ksdsr js bi) letos dsž potreben, js deževalo apomlsdl, solnss js pa sijalo, kadsr js bila potrebno njegove gorkots. Ako ae pride ao-prllokovsns vremenska spramsm* ba, tedaj bo vssko srno, ki js bila p<yejano letošnjo spomlsd, poplačalo delo io trud.
V krajih, ki so bili Ioni prlao-deti sorsdl suše, u js Istos pojavile iarsdns prlkosea. Zrno, ki jO bilo posejsno spomlsdl Isto 1991« o nI vsklilo zsrsdl anšs, jo pognala letos. Drugje je pognalo srno, ki je Ioni ostslo v ssnlksrosm klasju na polja, ki m je koenejs otreslo. Splošno m vidi, kskor do ja zemlje sdsj doblls večjo rodovitnost, ksr je bils Isol aušs. Leto« niao posejali toliko evstO s pito niso kot l#n|, kljub temu bodo pa prideleli v4' ko tri miljordo la pbl podov pšaniaa. En pod js šest in trideset smariških funtov.
KOLIKO SO VREDNE OJAV8 ŽELEZNIŠKIH RAVNATE
LJHVf
Modlson, Wls. — Hsrry K. Bf-rsm, predsednik Chieago, Mllwao-kee In St, Pool lolesnise, js po svojem povrotku is newyorško konferene« šelesnlških predsednikov ponosno Isjsvil v Chieagu, da ss stovkajoši železniški dsUvsI v rečejo no dalo. Takoj jo po ravno M železniška dražbo sa prosila sa sodnijsko prepoved ao sves-nem sodišču, ki noj prepove le-lesaMsrskim stsvksrjem ovirati
etovkokeve.
Ckirsgo la okolleot
s nekoliko višjo f.
PROSVETA
GLASILO SLOVSKSKZ HAAOPMI POPFOMZ JEPHgTE
LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POPfOMI« JZPHOTZ
Naročnina: Tedlnjans Ml Ista to $1.26 se MIŠM 61.66 se tsf bmm
ps) 66.06 m Iste. 6* *0 ss m lete, 66.26 ss pol leta.
Su biM-riptioa't^nited Stetes (eseept CUee«o) and Oeaada 66 por jreae; C^roj^o^d foroip eptirie^ yeeW -
"" "MEMBEE eJ/Tke rgMA«, fMPT	_
Dot«« Aia^an^ra
LEP JE BIL NAČRT« A JE SPLAVAL PO VODI.
Neka brihtna glavica je poizvedel*, koliko stane tona premoga na Angleškem. Poizvedovala je ie dalje, dokler ni dognala, koliko stane voznina za tono premoga iz Britanije v Združene države, ako se premog narodi na debelo. Ko je imela številke, jih je skupaj seštela, na kar je velebizniško časopisje povedalo na vea glas* da se lahko iz Britanije izvaža premog ceneje v Združene države, kot se prodaja v Združenih državah nakopani premog. Takoj za njim je izila veet, da je pet tisoč ton premoga že naročenega v Britaniji. Za njo je zagledala beli dan druga vest, ki je govorila, da so že sto tisoč ton premoga naročili v Britaniji Tretji dan so pa že poročali, da eo kar dva miljona ton premoga naročili v Britaniji.
Mislili ao pač, da bodo radarji kar drli pred rudnike in proeili za delo, ko pridejo take vesti v javnost.
Zgodilo se pa ni ničesar, ampak rudarji so lepo ostali doma in čakali, kdaj pripeljelo tista dva miljona ton premoga v Ameriko, ki je naročen v Britaniji.
Zakaj? Rudarji, če so prav rudarji, ki niso pohajali v visoke ali trgovske šole, so dobro vedeli, da je to nemogoče. Ako priplove parnik, naložen s premogom v Združene države, mora zopet dobiti toliko tovora in za tako daljavo, kot ga je gfipeljal sem, da ostane voznina nizka.
Recimo, da bi ree pričeli dovažati premog v Združene države iz Britanije, kaj bi ae zgodilo? V ameriških pristanih bi bilo kmalu zasidranih iaredno veliko število praznih tovornih parnikov, ki bi čakali, da dobe tovorno blago za povratek v Evropo. Na morju bi se vedno bolj krčilo število tovornih parnikov, ki bi prevažali tovorno blago. Posledica bi bila, da bi ae tovornina hitro tako zvišala, da se uvažanje premoga in drugega blaga ne izplača iz Evrope v Ameriko.
In kaj pa je dva miljona ton premoga za Ameriko, ako ga potrebuje oaem miljonov ton vsaki teden, stavkokezi ga pa ne nakopljejo več ko štiri miljone ton. Kljub uvažanju premoga iz Britanije bi nastalo pomanjkanje premoga v Združenih državah.
Premog bi prihajal le v atlantiške pristane. To je zopet nova ovira. Kajti iz atlantiikih pristanov, je treba premog razvažati proti srednjemu zapadu, severozapadu in skrajnemu zapadu. 2eleznlce niso koe tej nalogi ie v normalnih čaaih, zdaj pa še toliko manj, ko imajo na železnicah zaradi stavke na tisoče in tisoče polomljenih vozov, ker jih nihče ne popravlja.
In tako se je igodilo, da so glasovi o dovažanju premoga iz Britanije tako hitro izginili, kot so se pojavili. Ampak ta grožnja velebizniških Interesov poatavlja patriotizem teh veledobičkarjev v pravo luč. Ameriškim rudarjem ne privoščijo poštene delavske mezde, ne človeških delavskih namer. In vojna ee je vojevala za varnost demokracije! Saj tako so kričali vsi ti gospodje, ki so zdaj zagrozili, da prično dovažati premog iz Britanije.
Domači rudarji, ki so delali v vojnem času ali pa bili na fronti v Franciji, zahtevajo pošteno življenako mezdo in človeške delavne razmere. Pemogovniški podjetniki, posebno pa njih voditelji—mala skupina bankirjev v Wall Streetu—pa pravijo: "Ne damo vam poštene življenske mezde in ne priznamo človeških delavnih raamer. Ako
javna govornica.
Glasovi članov S. N. P. J.
' In auteljov Prosvsts.
Majaard, O. — O delavskem
položaju ne bom veliko poročsl. Stavka poteka povsem mimo, ker fte siamo imeli nikakik nemirov. Lo tsko trdno se driimo, delavei in smafa bo neie. Mogotei eedej dejejo dobro iolo, keko remo todi mi obrečuaati s njimi, kader pridejo volitve. Delavei, te dej vzemite glasovnice v roke in volite p reve delevske kandidate. Naj ae nikdo ne de podkupiti s lepo besedo eli pa a smotko, sko nočemo postati pravi sužajl Ob lasu volitev eo kapitalisti sladki kakor med; delavcem ree obljubijo in potem, ko še ae ogrejejo dobro stolčkov pod eeboj, ie pridno udrihejo po nae. če delavec zahteve, da sa upoitevane njego ve previce, tedej jim je ie nevaren inosemec eli bolievik.
Komur ee sedaj ne bodo odprle oči, temu ni pomoči.
V roke mi je prišla tudi zloglas-na Edinost, glasilo čiksikik ku-tarjev, v kateri peter vele neslane otrobe in napada soeialiatc, očitajoč jim, da ae vozijo v avtomobilih. Rad bi vedel, koliko je pa elovenekih duhovnikov po Ameriki, da bi ne laatovali ovojih avtomobilov. In ali ao ai late kupili a avojim, trdo prialuienim denarjem? Prevl, da aocisllatl lsstu-jejo tudi hiie. Poglejmo melo, kakšne palače lsatujejo duhovni, ikof je ln resni reversntl gori do pepele, ki gs morsjo aoeiti ns alstem prestolu, daairavno js ilo-rek kskor jss. Ali eo al vee to osmi kupili a prihranki od korist-nega ddaf človek aej ssmo mslo poglede ne 22, cesto v Chieagu, ps bo videl, ksks dolgove nakle-dsjo ns rame ubogih nessvednih delavcev. In to ee vrli aedsj V teb kritičnih časih. Ne ssmo tisočake, stotisočake jim naklsdsjo. čudno ae mi idl, ds ie vedno ae apregle-dsjo bedni ljudje.
Delsvoi, vreite proč Časopisje, ki spsdslo le v srednji vek in hi ie tam bilo odveč, kajti oaega, ki bere tek list, ssvsjs v ie večjo temo. Duhovaiitvo vsm as let! pre ve iaobrsabe, delevei, ker nje* ma je ljuble, ds octsae delsvetvo v temi, ds M gs bilo tem lsije ia-moigsvstl.
Premnogo vagledov imamo po*' sebno ob ftsau sedanje stavke radarjev, ko rasni reverenti, zvesti pristali mogotcev, nagovsrjsjo delsvatvo, asj bo pokorno ia ae poda v rudnike. Zsto eo eevede dobro plačani, ds priporoftsjo o-previjanje aelepegs dele la isto iskorilčsjo eelo vero. Ko bomo dosegli izpolnjene nale zshteve po koačaal itsvkl, tedsj oe ps bodo aopet laskali okoli delsveev.
Blilal aem, ds bo priilo vojaštvo v naio naselbino, ds bo "kopalo premog a bajoneti". O tem bom poročal pozneje.
Delevei, naročite ee as Proeve-to, ki je ree asi list, kskoriaege potrebujemo v teh kritičnih Saših, da aem daje moralno pomol, v Časih "proeperitete" pa nas krepi v razredni saveeti, da ae poaabimo svojih dollnoeti kot delavei ter ee prlprsvljsmo as ii-boljisnje avolegs poloisjs. List Proeveta bi moral biti v sleherni slovenski hHU. — Stevkar.
Dva časnika.
lly, Mina. "Proevete in Proletaree, teh dveh časopieov ne smete Čltstl, ete pregrešne*', pre-vijo lupnlk. Zsksj ata pregrehe? Zakaj jih delevatvo ne sme lita-tif Se U vpreial to, slovenski delavec?
Pravijo, Prosvsts ls Proletaree nepedete vero in duhovlčiao. AH je to resnice f Napadata! O men Jene dve lista — ako hočemo biti pravilni — le odbijata nesramne napade, hI prihajajo od
mu pokoren, previjo, da je "oelu' podoben. Bi morali biti pač tepei uredniki listov, hetere se teko
Uniji. Vi boste stradali s svojimi družinami vred, delavci' Kazimfrjevo Kdinost in umi se V tujezemstvu bodo pa dobro služili." Tako se tolmačijo boste prepričali. Kdor je vsake-grožnje o uvažanju premoga is Britanije.
Zs ameriškega delavca imajo velebizniški interesi src©, dokler je ponižen in prenaša izkoriščanje brez godr- napada. kot jih u. pr. Rdinoet, de njanja. Kadar pa ameriški delavec zahteva človeške Hv-I^J1* "irno T fcP-Ijen*k« razmere, Ukr.t mu UkoJ u***, d. f
močjo delavcev v tujezemstvu izstradajo.	«ta gorlomenjens? Mogoče zato
Ne le rudarji, ampak vsi delavci naj si zapomnijo te >'• Ur «*«krivats gnilobo danai-groinje, ko pojdejo v jeseni na voliš«*. Takrat bodo de-
lavci imeli moč, da s glasovnico ocenijo patriotizem teh taUstft, bodisi ie civilne eli gospodov tako, kot ee spodobi. Ako bo delavska večina,dnkaveke goapeake. hi jehe v ae I pravilno rabila volilni listek in glasovala le sa delavske d,B h^rlšisiie* delavce! Mogo-j Janclulste, t^aj pe bodo veledobičkarji še bridko Ml	C
svoj i h groženj.	'	lleri bodo prilli do boljftlh Mvlje..
Ali bo delaveka večina to izvršila? Skušenj ima toli- \*ik p»«®J«». vernejiih is zs-koza sabo, da lahko po tolikih izkušnjah vendar enkrat ^^t^l ti
—" ^ svojo k*tet in ne aa Ml--—
—
krataavselej ujed birihtnu in tslerjilp? Mogoče'aatttf ker ^oče-U varati proletaAJev, fdš bo nekej priilo od zgoraj brez indu-strijalaega brez političnega boja, nekaj "od boge "i ZAej vendar dubov&čins, ki tojBko veruje v nadnaravno moč, ne prosi boga za dolarje f Mogoče' seto, ker kaieta javnosti eerkev in duhovftčino tako kakorlna je v rcenieif Če je eerkev elaba in duhovščina in če se kot teki pokeie v javnosti, ni to le nobena pregrehe, marveč je dolžnost posameznikov kot sploinosti, da girilobo odpravi. Mogoče zato, ker ne priporočata slovenskim trpinom, da nej nesejo vsek prihrenjeni cent ze cerkev in župnikom? Ali mogoče zeto, ker ne vpraiata viije du-hovske gosposke, kaj se naj pile v njihovih liatih? O, yea, če bi Jože vprašal našega župnika, kaj sme pisati v Proeveti, vi ne veste, keko hvelevredna bi bila čaaopia in urednik, pri vaaki pridigi bi ee delala rekloma zanj, ker pa tegm al, ee pe dele obratno.	T
Tukaj bodo delali dom, seveda tak dom, katerega goepodar bosta ikof in iupnik, delavci bodo aoeili pa dolarčke. Tihi bodo, če bodo hoteli, de jim bo vatop dovoljen. Katolilki dom poleg cerkve a pičeno dvorano ter gledališčem sa premikajoče aliko, (kakor aem slišal je tek prvotni načrt), potem ris pe le jezijo, če jim kdo reče, ds je eerkev "basineoe". Proaveta in Proletaree, agitiraj-ta aa ta dom, pa ae boate pregre-iaa listal
Ne ame kdo mialiti, da aem jaa aaeprotea temu domu; o, ne I Le poste vite ga I Ako ima elyjsko delavstvo toliko denarja, da ei upa zgraditi poalopje za vsoto $36.-000, ni potreba tarnati, kako malo ee aeeluii; mogoče ae bo le maaj. Napredno delavstvo v ti aaaelbiai ie ima avoj dom, 8e tndi ae odgovarja vaem potrebam, amo veeeli, da ga imAmo, ker je aeša laat, to je delavcev. Goepod nimajo ree alč govoriti pri tem naiem domu, in to jih peče, kar je tudi največ dalo povod za gradnjo katollikega doma. Pravijo, da zemljo, na kateri bo etel U katolilki dom, je Ollver drui-bs "šenkala" cerkvi. Lepo deri-lo, ssmo vprslanje je, čegavo je?
Pameten goepodar, ne zida hiie ns tujo laatnino, tsko delajo le tisti, ki gradijo as dolarje, sa kstere jim ni bilo potrebe niti eao kapljo pota potočiti, toda eljjaki delavei bodo Imeli precej erag po obrača, prej ka-bodo znesli aku-paj vaoto $86.000. v ■„>
Pa aej Ikof meada tadi niao tsko olsb mol, ds bi vsm ae dali "legaov in odpaetkov" as hišico, ki jim je boete poetsvili; nekej lognov ee tadi izplača as teko 11-8ao vaotieo, kejneda?
Ds, ds, peče, pele cerkvene ve-l i kale tek list kot je Proeveta ali Proletaree, kajti med čitatelji teh dveh liatov nI poeebao veliko teko "prihlofaaih", da bi aoaill avoje krvsvb prieluiene dolarje v nikdar nasičeno cerkveno bisago. Mareikak delavec bi rejle delal po pol, kvečjemu eno nro dnevno, kakor pa deaet do dvanajet, tn pa-sel lenobo na strolke drugih če bi se dalo, ali delavce je le preponi-len, predober in prepoitea, seto se ge teko zlorablja.
čaaopiaje, ki prebuja zaspane maec la apanja, gotovo al povleči tistim, ki udobno iivijo na ra-čun nevednih, ker gotovo je, ko ljudstvo spozna, kakial ao odre-leniki, ki ae pasejo od njegovih luljev, ee jih bo iznebilo. Mestne sluibe, melo ali nič dele, pohejko-vsajc ter dobro iivljeaje na tem zvetu, je peč bolje kot a. pr. v revlčinl ia poaifnjkanju Čaketl smrti ter boljftlh časov tedaj, ho bodo zs nas hres pomene. Kdor pridiga drugim o posmrtnem 11 v 1 jen ju. more predvsem pokazati, ds on v iztege veruje.
Krist ni imel palač, kočij, svile, denarja itd., pravijo da je bil revnegs tesarja sin, ali poglejte dsnslnjo duhovičino,' ki pravi, de uM po naukih Krietat AH o-pazite kje pomanhaaje, revičino? Kejlel Bogastvo kakorlnege si premorejo le bogatini in miljo-nerjl.
Vidite, delavci? (V bi jaz kaj takega pisal v Kdinost, bi mr. u-redaik kar lepo v kol sagnali, sa nemeček hI me pa mogoče ie prav po domeče "spueeir*, v Prosve-ti pe priobčijo tekefe koristne dopise. kateri preeej globoko releje prisadete. Jaa s*nf prepričan, če bi Imele eerkev danes fte tisto i mol, kekor jo je istols pred por |stoletji, bi Človek aa tako "avo-hodno" iarslanje le "hrastje!" ae vrvlei, tode čaal sa Izpremi-nja jo. pa Če tudi bi jih eerkev ra de okusile nelzpremettjeae.
le vam
sevnih okov. čitajte neredne li-ete, vam naklonjene, med katere epadata ProaveU in Proletaree.
Weet Duluth, Mina. — Stavka
Železničarjev je atara nad Iliri tedne. V Proeveti je bilo vzlic temu iele per dopisov, tikajočih se lelesniiarake stavke. Ne yem, ali Slovenci niao zapoeleni v tej in-dustriji eli kej. Zeto aem ae namenil oglaeiti s naloge ecvera.
gtavka v Duluthu, Two Harbor in Proctoru, Minn., ter Superio ru, Wia., jc akoro stoodstotna. Izjemo delajo le nekateri nazadnja-ki ali kompanijaki podrepniki, da so eetali na delu. Ali a njimi bomo obračuaili, kadar ae vrnemo nazaj na delo. — Vae kompanije imajo zapoelenc privatne detektive, do spopadov pa fte ni priilo. Imeli smo le par malih praek, kjer ni bilo trebe policijske pomoči. Stevks je torej popolna, poteke mirno in za to ee ima javnost zahvaliti tistim grdim 4'bolicvikom", katerih ae tako boji.
Delavci, ali veate, zakaj ae aaa nahaja čez milijon in poj delav-cev na stavki? Če ne veete, vam povem jaz. V preteklosti smo volili Wilsone in Hardinge, enkrat tege dragi! onega, torej amo jih dobivali po grbi enkrat od tega drugi6 od drugega. Ali jih bomo ie trpeli?
V jeaeni ao volitve za razne valne urade, glejte, de ee boate regiatrlrsli, sko ae ie aiate, in da boate ae volilai dan volili. Dobite vsie žene, matere, aestre ia hčere, ki imsjo prsvlco do glseo-vsajs,. dobite tadi aoeede ia sosedin je, da bodo ili ns volilče in oddsjte avoje glaaove kandidatom napredne atrsnke. Kolikor mi je znano, v Minneeoti nimamo socialističnih kandidatov in bodo kandidirali kaadidatje far-mareke delavake stranke (farmer labor), katera atranka je pozna-aa sa napredno.
Delavei, če bomo izvolili kandidate iz delavakih vrat, bomo imeli boljU obetaaek ia etavke bodo aepotrebae, Zapomniti ai moramo, da premogarji in. ielezaičarji ae borijo eedej za vae delavatvo, organizirano kot aeorgenizirano. Dolžnost aeorgsaizirsaih delsvoev torej je, ds se driijo proč od premogorovov ln želeaniikih delavnic, kajti če mi Izgubimo bitko, bodo as izgubi tadi oni. Torej proč od tam, kjer je atavka.
O priliki voUtev neorganizirana ataea delavcev ia delavk odloči, kajti msss je ogroaias ia Se ee bo prebadila, bo odločilni faktor v politiSni akciji, aamo 8e ne bo volila republikancev la demokratov.
Večkrat aem ie čul delavca re lit "WeU, ob Saau zednje Wileo-aove sdministracije amo dobro saalužili. Resnica je, da ao ie de aea ljudje med aami, ki mialijo, ds amo imeli ob čaau Wilaonove edmiaiatracije dobre Saae. Jsz ae aikskor no morem atrinjati a tem, ker vem, da je bilo popolno ms dragsče. Rea, ds je bils pla is poviiana, v nekaterih krajih celo dvojne, sli ps veete, de je tedsj tadi vrednoet dolarja padla aa SSe. Seveda to veete, a pozabili ete. To je tleti alomek med de-lavatvom, da tako hitro poaabi. Delsvatvo vpije le takrat, ko ga čevelj iuU, ko dobi ček po enega ali dva aa meeeo, četudi ata mala. pa je vae dobro.
Delavce, probudi ae, poglej o-koll aebe ia pri potna J, da varal aamega eebe. Delal avtomobile, sam pa hodil pel, malovreden avtomobil je dobil semo oni, ki je stiskal itak borni aaaluiek in si kupil poceni ford. Le poglejmo, keko je vse urejeno. Vae bogastvo, ki ga je ustvarila pridna roka proletarčeva, imajo danes pod kontrolo Morgan, Rockefel ler, Astor in ie nekaj takih parazitov, ki ie s i kdor v avojem iiv 1 jen ju niao opravljali korist negs dela. Oni ne vedo, kaj j* delo, i mejo pa vae, goepodarijo vae In ubogi maai delavstva diktirajo, pod kakšnimi pogoji in sa kake ptsče naj dela. V rokah imajo j iiv I jen je delevstva, ker dajo delo | le takrel, ko somi hočejo.
Orgeaiairaao delavstvo si je priborilo delovne pogodbe, pod ksterimi opravlja delo, in le ti-|ste pravice, ki sq mu sajamčene v pogodbah, hoče danes odvzeti Wall Street. Zeto atavhejo pre »ogsrji, mi ieleznlčsrjl, tekstil nI delavei. krojači ia dragi. Bo-rimo oe za praviee, ki smo jih s ] trudom dooegi! v pretekloeti in nam jih hočejo odvaetl. Odneha-ti ne smemo, pa naj trpi boj ac vem koliko čeee. kajti boljfta je i biti lečo« brca dele kot pa lačen delaU. Delavstvo mora paaiti na kapital iatičae
jih imajo kapitalisti. vse ^ najetih, ki so pripravljeni i^j delavno ljudstvo, gororij'. mu 0 delu doma in skozi kapitalisti^«, časopisje, in delavec mislp.-, di j«, vse'resnica, kar vidi in sliši, Rr« in voli v korist svojega irkorišie. valca in sebi v pogubo. l)elsvsk» masa, probudi sc in podvzemi ko. rak z zavednim delavstvom, ki grO nasproti zarji, da nsm bo u. sijala popolna svetloba, ksdsr probudimo in zadamo z volilnim listkom smrtni udarec nsšemu nasprotniku — kapitaliamu.
Bratje, posluiajmo nale delav. ske pridigarje reaniee, ki nam jamčijo boljii obatanek. Samo pridružiti se jim moramo, podpi. rati jih v njih delu za osvobodi, tev vsega delavstva. Ti pridigar-ji ao B. V. Debs in njegovi sodra-gi.
Ravno, ko končujem ta dopis, mi je brat predsednik druitva it. 205 SNPJ naznanil, da je zadela nesreča brata Geo.' Sankoviča, člana naiega druitva, in sicer ge je amrtno ponesrečil. Podrobnosti mi niso znane, zato bom poz. neje javil. To je že drugi slu&aj smrti pri društvu it. 205 v tem letu. Pri obeh slučajih je bilo vzrok smrti ponesre&enje pri de. lu. Kdor ie ni zavarovan naj to-rej malo premiali, kaj bi bilo, če bi tudi njega sedela taka nesreče. :
Brat Sankovich je bil ie mlad ter neoženjen, čvrst možak, in druitvo ga bo »težko pogrešalo. Lahka naj ti bo večnosti ,
Prestal si muke slobnega sveta, med nami duh tvoj bode živel, dokler ne snidemo se tam, kjer .ni gorja. . Pozdrav 1 — Joka KobL
"Od
Ročk Bpringa, Wyo. — Doli globoko pod zemljo v premogo-rovih je skoraj ni osebe, ki bi zmerno delala. Ko opazuje! ta ljudi, rudarje, ae ti vidi, kot bi vaak hotel prav hitro iavriiti to neverno delo in odhiteti na prosto in aveli zrak. Ali to delo ni dokončano tako hitro, aato ker ima plačo "od koas".
Neštevilno krepkih delavcev je "delo o<J kiVaa" že spravilo v prezgodnji grob. Po domaČe bi lahko rekli, ds je to lakomnoat.
Voznik pripelje voziSek v rov in pravi: "Le hitro naloži, pripeljem ti takoj drugega". Komaj je ta napolnjen, Že je voznik z drugim vozom tu in pove iato kot je povedal prej. Ubogi rudar se priganja sam eebe, da bi vae napravil in s potoma naložil, da bi se vozniku ne zameril in da bi čimveč zaslužil. V vsem tem vrvenju in hitrici pozabi na vie, samo mlali, kako bo prej napolnil voziček. Pozabi pogledati na strop, kjer bi bila neobhodno potrebna podpora in od drugih strani mu preti nevarnost.-Že lačen ni ve«, daairavno bi pred časom rad jedel. 8ele ko gre mimo "boketa", posode, v kateri ImS spravljen^ jed in pijačo, ee spomni, mimogrede vzame v eno roko kos kruha, v drugo meao. Hitro skusi povžiti, pa že nima časa, ker delo se mu zdi nujnejie kot pa jed. Polovico povlije v aegli-ci, polovico vrže po kamenju, samo, da bo več naložil.
Zmanjka mu premoga, zavrta In pripravi za raatrelbo. Komaj čaka, da poči, nato pa hitro tele nazaj in prične z nalaganjem. 6« no mlael mu ne pride, da Je atrel povzročil alab atnop. Veujc »c nanj plast kamenja ln dodelal je za vedno.
Ti ljudje ao v reanlel vedni sužnji. Delsjo do skrajne moči r prostorih brez zreke med nelteti-mi nevarnoatmi. Največ pa je t* mu krivo delo od koea, ki jih ns-prsvlja prave eulnje. Ako bi plačevali dnevnice, bi delaveo mirnej-le ln treanejie prevderlL Manj premoga bi priilo na povrlje, sato bi bilo lahko več ljudi sspo-slenih in Imeli bi vzrok aahtevs-ti boljio plačo. Ne bilo M takega vrvenja, delali bi zmerno ter vsi enako zaslutili. Tako pe ae vsakdo mnči, da bi nepravil več kakor njegov drag. Ko dobi plele se le pohvsli, čel, jea aem dobil večjo plačo kot ti, t iato pe ai povedo!, koliko je aato trpel, v kaki nevarnosti oe nehejel, ker je mislil ssmo ne veliko plačo. Neksko ponosen je na evoj veliki u-služek, večji kekor je eeelal«* j njegovih sodrngov in ie bolj )f pripravlja« delati, fte bolj aeH i sile ia se podejeti v nevarnost Nevarnost ga bo pe prehitela < tedaj ho tndi on dodelal — Golob.
Mine-'
UM MKUP BU50V.
trajal* le prikodnji
PROMETNI POLOtAJ JI BOLJftl
Chicago, IIL — Najnovejša ana-Loja kažejo, da ae bo atavka na-[oičeacev oeatne in nadceatne o-[ktrične železnice vlekla ie nekaj Li in mogoče vea prihodnji te-L Vae dosedanja pogajanja L zastopniki atavkojočik name-ffiuev in ceatnoAclnunilkiml ma Li ao brea uapeha. Družba trdo* Utno vztraja, da no da voč ko 65 Utov na uro in aahteva devetur-K delavnik. Najnesramnejia, aa-leva družbe Chicago tturfoec Li-L pa jc, da pogodba s delavci L j ja le od meaeca do meeeca, to L da ne mora znova podpisati vaak [wef. To pomeni, da bi družba Ližala mezdo vaak čaa kakor bilo državna komiaija, aopet aniia Lznino. Delavci naravo nočejo Kj slišati o tej zahtevi I Najvažnejši korak v zvezi lavko je ztoril župan Thompson, L je v četrtek popoldne aklieei [redno sejo meetnege sveta in L>*ebni poslanici priporočil alder-Lanom, da nsj dovole tri miljone tolarjev za nakup 8000 basov, ki Ldomeatijo električno kare med Kavko, po stavki pa tekmujejo e L t no železnico. Buai bodo lastni-L mesta in voenine bo pot centov. I Župan je ie demonstriral prek-lenost busov v zadnjih treh dneh, lo jih je poetavil dvanajst v pro-let. V petek zjutraj ee pričeli vo-Iti trije novi buei, teko de jih hej 15. Thompeon pravi, da bo levilo busov raatlo dnevno, kajti hhteva po njih je vedno večja. I Župan ja v evoji poeianiei oetro IiKosal oestnoiclesniške magnete. Po mojem mnenju je ae etavko ilgovorne ocataoleleaniške druž-k, katero predeUvlja Henrjr jL [lair in katere na najpodlejži na-In presira in gaai pravice ter In [rese občinetva," Je dejal župan. Družbe se nc zmeni aa noben aa-«HI, ki ji ni po volji in ne priznala nobene vlade, katere njej ne luži. Drulbi ni drugo mar kakor običek, ki ga grttbi od evojih vekih delnic. Razmere, ki adaj liadsjo ,ao Uva dcmonatracija, da f privatno laetniltve In gperiren r ceatnih železnic v Chieagu eb-blutno nedopustno in de more udatvo posedovati in operirati te Mesnice, ako hoče Imeti kakžno orist od njih."
Ko je bila županova Mitsna, je občinaki evetovaloc kar H. Olsen predložil esdinan-
p zs dovoljenje $3.000.000 za ne-up mestnih bueov kakor je pri-k'ročU župan. Btvar le ne bo tako 1'tro rešene, kajti meatni avet jc ' dv<>mu, če amo uveljaviti to or-bnanco brca aplolnege glaeoven r D«»sr ze nakup bušov bi vae-I ii ceatnoželcenilkege sklede, v tatarega gre dele! dobičke, ki ge izjema mcato od drulbc po po-MM. Medtem -pe, dokler se ne J« vprašanja nakupa buaov, bo "Pan najemal buae od privetnih Irtiib in jih drlal v prometu. 1'redsednlk drulbc Blalr je *trt,ek na aoetanku s zastopniki »avkarjev aopet aegroail, de "ke-k »c bodo dolgo počivale.' Po ae-ttnku je Blair oblekel Jemeee
*	zddells, newyorlkege generele Kevkorsabijalev, v hotelu Le Bel-« ,n v zaprti sobi konferiral I
precej čaaa. To pomeni, de w««r res nsmereve najeti aUvko f1^ Nekej se govori, de se kare 1 »kebl mogoče pokelejo na ulioeh ' pondeljek, eko ne bo Itrejk F** oes nedeljo. Predsednik ^»r.uacije eeetnoželecnižklh ne frirnetr <*uinlen je dejal v če rt< * "ečer, da ni le najmanjlega »"•menja, da bi atavka končane
*	Men.
vprašanje je, kakšno atalilče župan, ako pridejo akebi
*	Ali jim bo delo meato po rff*0 ■elčitot Ia meatne kile jc NH migljaj, da družbe ne emc ^ -kovati nobene aalčite se eke
"d meete. K druge atrani pa Jv|J«k de drnlbe sploh no bo ■f-protekrij«, sko se odloH _ r^MjcuJe atovke e skebi, temveč J/*1« P^ko meete do lerife, aa "'"J* armado lerifeklh deputl fv 1*11 bo tem kej opravile, ni Sns no.
J ložaj na ulieah jp dnevno J"'*- Trsnoportaelje s avtomoM-■ ,r"kl. buei In drugimi voeovl jo •liro organizirane In ne ve-|| ,h * več tieto gnoAe kot je MU dni. Nezgode ee eovede po-^^Je. V Mrtek eo bile tri ooe-^ ubito In
mm
IZ OO-AVSKEfiA SVETI
(Federated Press).
Apel na angletki rudarje. Ru
darska organiaeoije v okrožju It. 10 (država Woskington) je apelirala na rudarje in trenaportne deUvee v Angliji, da naj veUvije uvoz premoga v Ameriko dokler traja eUvka ameriških rudarjev. Apel je bil naaiovljen ae Feder« eijo rudarjev in unijo transport nih delavoev na Angleškem
Eenke krojaške unije, ki je bila etvorjeaa L julija v Chioegu, ima le vlog »a $650,000. Vlagatelji eo veliki večini člani krojaške e-nije ia drugih etrokovnik unij. Krojaška unija (Amalgametod Ciotking Workers' Union) rava odpreti svoje banke tudi drugik meetik.
Pinanciranje tovarn v Organizacija krojačev, ki iadefu
RIL ZA
ODPURT IS ELUlBE
JS PRO VOJAŠKI
maaa. — Major Mal-eolm Wheeler Nlcholaon, ki je svoječoeno naslovil pismo na pred-aednika Hardiaga, v katerem je proteetirel proti prusjaštvu v armadi in je bil saradl tegs kaznovan, de ee pri even|iranju pomakne sa petdeset pik naaaj, je prečil sa odpust ia vo jelke alujbe.
je molke obleke, je pričeU a pro-dejanjem delnic Rusko-emeriške indnstrijalns korporecije. Delnice so po desst dolarjev. Korporecije, katero je ustanovila, krojalka unija, bo obretoveU deeet tovarn aa izdelovanje obleke v Petrogradu in Mockvi akupno a sovjetsko vlado.
Politični jetniki sUvkajo v JeU
V državni jetnilniei v St. Quenti-nu v Kaliforniji je sasUvkalo deset političnik jetnikov, članov I. W. W., ki so bili obsojsni v sepor redi ' kriminalncge sindikalizma'. Jetniki nočejo delati v tovarni v Jetnilniei. IajaviU co, da nc bodo konkurirali e evobodnimi delavci. Jačar jih je aaprl v temne celice e grožnjo, da oatanejo v luknjah Uliko Čaaa, dokler ne bodo pri volji deUti.
Orgnnfcirani ketlerji ia stroje! ki v Seattlu nočejo oprsvljeti de-U, katero so prej vriill aUvkujo-či lelcsnlžkl delavci, žclcanilke družbe poUljejo pokvarjene loko« motive in voaove v privatne de* lavnlce, toda delevci ce nočejo do* takniti tega dcU.
tILR SRRRRN1 RUDI ODKRI TR V KANADL
PhegerelA, ARa. — Proti severovzhodu od tukaj so odkrili lilo »rebrne rude, od kaUre pričakujejo Uliko arebre, kot ga dajejo rudniki v provinci Ontario. Vzora ee a rebrne rude eo prineali Northern Trading kom peniji. Prinesel jo jc Jaek Saroee, anan prospek-Ur. Geologi, kl eo pretakni rudo, Izjavljajo, da bedo tono rade prodajali po oeam eto dolarjev, njeno nfednoet pa cenijo drugi na $775.
r Ruffalu ae nadaljuje. SUvkokeal voaijo praane kare po ulicah. Policaj, ki je aa strelo na kerah, je edini peaallr. Avtomo*
simpetisira a sUvkarjl. Celo tr* govcl, ki ao salo udarjeni valed sUvkc, so naklonjeni eUvkujočim sprevodnikotd in moUrnikom
SUvke v Nemčiji. V Berlinu Jc dne 8. t m. isbruhnllo deeet cUvk.
Veeti s delavske fronta r Italiji — jih ni!
1RUTALIN ELOttVl
Okioago, BL—Blizabcth Walah, stare 16 let, jc bile a svojima pri jeUljicama Agnea Dojrle ln Ana Burna na potu v klnogledalllčc. Mrečllo ce jc že, ko jc pridrdral po cesti dirkoližčni zvUmobll katerem so sedeli Itirje neznanci
Nekdo se je oglaall v avtomobilu ln rekel t "Pridite in peljlU s nami." Tema se jc le preee, resproctrle ne semljo, deklcU so se ustrelila in pričela so boleti. Nekdo v evtomobilu jc grdo klel in pričel jc etreljatl ne bele če deklete. Ena krogla je sedele Elizabeto v desno nogo, na kar Je avtomobil hitro isglnll.
Obvestili so policijo, kl jc bile kmelu na mestu, toda Uliko po zno, da so sločinei ušli. DeklcU so prepeljeli v bolnišnico.
19-letne Temle Dorris je poročala iati večer policiji, da ao pripeljeli Itirje neznanci v evU-mobilu po Severni Clerkovi eeeti ko jc s svojo prijaUljlco zapustila pleano lolo. Vprašali ao ju, eko ae hočeu peljeti. Sprejeli eU ponud bo in njeno prijeUljiec so peljal domov, njo so pe peljali m Na vogalu štirinajste eesU Western ulice eo jo hoteli napasti. Branile ae ja in ko eo doepeli do proge Beltimore A Ohio le lczniee, eo jo vrgli iz evUmobile
ELEKTRIČNA PAST JE POSTALA EA NASTAVLJALKO SMRT VA PAST
IIL — Mre. E. Ponte, sUnujoča v Glenn Cerbo-ee. Je neeteviU električno pest, de ujeme Utove, ki kredejo nje ne k okoli. Ko je IU drage jetro glede t i, eko je tet ujet, je seiee zabredle v pest. ki jo je elektrodo ciral s. dasirevno ni llo ekozi njo vel ko 110 voltov.
BLAGOSLOV" PROHIBIOUE.
Ncw Tork, V. T. — Kose De-tering je dala aretlreti svojege mola August DeUrlnga saradi pijanosti. Pred sodnikom je ispo-vedala, de ee le nI etresnil, odker je prokibiolja »ostala pravomoč-aa. DcUrlng ni pred uveljavlje njem prohlblclje okusil opojne pi ječe. DcUrlng ee Jc prisnel krivim ln sodnik je odlolll sodbo do prihodnjege dne.
Va Irskem w le vedao pobijajo.
Dnblin, 4. evg. — TJredno poro-Čejp, da eo aarodne čete danes od bile republičaneki napad blisu Li mcrlcka. Štirje republičani so bili ubiti ln 10 reajenlh. Nerodne čete (čete svobodne drlevc) so vselc Cerrick. Voditelji nerodnih čet co pričeli oborolevati oivlllste.
D AnnanMe ee^je pridruMl fali
Rim, 4. evg.*— Gabrijel D'An nunaio, ananl pesnik ln rslki pu
bili in busi šanjejo. Občinstva stolovco, ae Je pridružil fešistom
v Milanu, kjer so prisilili Župene, de jc podel oeUvko.
V vel meetik ocvernc Itellje se vrle krveve bitke med fašisti in socUliatL Stavilo mrtvih ni aaano, toda domneva ae, de je veliko.
ee le donos prlstaH^;?**, katero
bcenijo s orožjem in umirajo se njo. Tu ee vidi, kej so bili zmožni narediti verski fanaitkl v temnih dobah človeštva.
Rekli amo le, da je primitivni Človek imel spolovila aa božen stvo. Procesi reprodukoije in o-ploditve so bili velik čudež po mi illjenju barbarskega človeka ln aato jim je del božaaako moč kakor vsaki drugi stvari, katere ni raaumel. Ta kult se jc ohranil tu di v poznejših verah. Oelčenje aolnca je bila druga oblika obo-žavanja reprodukcije, kajti eolnee je tiaU aila, ki oploja prlrodo. Obredi tega kulta eo bili spoluc orgije, kl so bile približno eneke >ri veeh narodih v Evropi, Asiji n Ameriki in le dsnes Žive med gotovimi barbari v Afriki ln po o-tokih. Biblija omenja Uke orgl-; e v Babiloniji — aUrl Israelei niso bili nič boljl — ne Grlkem eo ee ps vrtile v ,Čaat bogu Dioni siju. Kristjanaka aekU gnoatikov, o katerih amo le govorili, je tudi mela dioniatične spolne cercmo nije. Moško ln Žensko spolovilo je t>il zunanji simbol teh religij. Zvoniki kriatjanakih cerkvi ao ae ohranili do danoe kot znaki iz do->e oboževanja zpolnih organov. Povaod, kamor pogledamo, najdemo oatanke faliclcma v verah judatev.
V Indiji nI bilo nič drugače. Start Indijci ao tudi Čaatill apo-ovila. Indijski bog rodllne alle Sivi je Imel aimhol spolovil, ftl ve je bil del indijake trojice, kajti tudi Indijci co Imeli trojloo dav no pred krlatjanl. Njihova troji oe jc bila t Višnu, Breme in Aive. Višnu, pol človeka In pol ptiče a belim obrazom, rdečimi perutmi ln zlatim teleaom ni bU tako kr voločen 'kot biblijakl bog. kaUrl je zehteval krveve derltve.
Tiaoč let — nekateri pravijo, da 1400 let — pred biblijskih Mojsesom so le imeli Indijci san skritako Vedo aH svoje sveto pl smo. Indijske Veda je ablrka de-aetlh knjig, ki vsebujejo himne eli pečmi in bejke mnogih evUr jev Iz reanlh perijod. Rlg-Voda eli "Veda hvale" ime dolgo vrato himn, kl ao poavelcnc fallciamu ali ob6levanju spolovll.% Deveta knjifa, kl Ima 414 himn', aa pela opojno aekrementelno pijačo
RnzvoJ veretvn.
I *	mm^mrnrn
Po Henrj BL Tlchenorju.
a
(Delje.)
Gabrijel Je Ml Mohemcdov ve-dni Uveril, s keterim je večkret potevel v paradiž, odroma eedme-ro nebce. Prve nebcee eo ls arebre, la katerih viee na alatih verigah ivcaane avesde. V teh nebeeih goepoderi Adam. (Mohamed ke-ltor Mojsee nI imel prav nohtnega pojma e eetronomljl.) Druge nebeea eo ia IleUge zleu in Um Je Moheased videl NoeU. V tretjih ecbceik, ki so li dragega kamenja dom Abreheme. V četrtih ne

j« kljub stevki dobro obi-| deelrevno ee je meetna u-preve bela, de bo Itrejk vciik o| derer aa reaeUve. Tvrdke, kj ime je poviljone ne p smele, 1 eigeekifsli veliko števSo evjj lov ki bneov ki voelje kdor d
U smaragda Mre Jakob, sin Jolefov. Pete nebcee is edeaunU eo Mojsoeovo stanovanje. V Icetih nebeeih la črme vlade Janez Krat nik. Sedam nebcee ia najdražjih kamnov In biserjev eo sedajc nad atropje in tem Jc konec vsemlrja. Tam Je Mohamed nedl Jesuss in zraven ajege Je eedcl ne sUUm tronu Bog, kl je lerel kot solncc in Mohemed hI mu no tnov* i po glodetl v obres, eko ne bi bil Bog imel obres zekrit a 70.000 zegri-njall. Mohamedov opis nebee veliko JeeueJII ia prlkupnejti kakor opis v knjigah rezodenjs
Nejvečji čudež je pe Mohemed doeegcl, ke jc priklical luno e nc be, da Je ekočtU v Make .obkroži le eodemkrat Kabo, pozdreviU v erebekem jeziku ln je etlenlle Ur smuknile skoel rokav njegeve erejec nese ne nebo. Kje Jc krlčaaeki čudež kl M poeekal toge t
Mohamedov Aleh (Bog) je li dovefed In poanejli krietjanskt bog Jakove. Mohamed jc zvesto sledi blbUjl ia al prisvojil vee ejone glavne junaka kot le omenjeno Verjel je v sužaoet te poligemijo Keker je Jakove vodil Izraele« a malem v roki v obljubljeno delelo, ] eeh teko je Mebeemd opoeel meč in želel preebreJeti avet s silo k ovoji veri. Njegovi nasledniki ae ai osvojili vee Male Arije, Severno Afrike In ftpenij« Vee Evrope eo jc trceU prod leetllri Mohameda, deeM potom ko ee Terki ^r. j, i to vero In ae eevellli v Evropo. Stoletje eo ee topli krteljeni U ase-lede b
ti
eomo
»»
katero ao delali Iz nekega mlečnlka. Indijski duhovn ln verniki eo se vpijenlll s to pi ječo, de eo bili potem bolj smela ni pri obredih. Danea ni vel U pijače v Indiji.
Zanimive ao himne v Vedi, na lih arijskih prednikov, kl ao jih peli na planineh južne Aalje bo govom Prlrode, bcKU-eolneu, bo gu luči ln Življenja in "mogočne mu Varunu, ki vlade agoraj In glada doli na U svet, svoje krslje stvo, kakor da mu jc na dUni."
Največje vedižko božanetvo atarejli indijski mitologiji je In dre, bog jaanega neba in "goa pod elementov". Blisu ftOO pesm v Vedi je posvečenih Indru. VČs slh ge predstavljajo s < očmi po vsem telesu In tedsj mu je Ime Hshssraakss, to je "tiaočokl" Tukaj aledi ena omenjenih himn "Indra, dvojček boge ognja 1 Ko al ae rodil, je mati tvoja A diti dale močen požlrek gorske
soms, ki te je nsredile neumrjo (Delje prihodnjU!.)
RAZNO.
ftuvllo strokovno
orgsnizir n nega deUvstva v Avstriji je sos
Želo 9 preteklem letu 1,070,777, ksr sneli, de je bil vsek šesti pre blvelee strokovno orgenlsiren. Če Že nc more stati avetrljako dele v-atvo be čelu ctrokovno orgsnlzl-rsnege delevstve, je ps vender ne četrtem meetu, le sieer tekoj za Nemčijo, Anglijo In lUlijo. Vodstvo strokovno organIslranege delavstvo po v ds rja potrebo goe-podarake laobrezhe, kl bo igrala zelo važno nlogo pri bodočem so elelnem pokretu.
Enake rdele enuede štej« 1,. 370.000 mol. Poleg Uk je le M,-000 Ukozvene armade ae poeebno svrho, ki je sesUvljena is naj* vestnejlih mol la častnikov. Rde-če eraude Ime 31 paketnih in SI konjeniških dlvlalj. foeUiki eo večinoma bivli eeristični, kl vestno izpolnjujejo evoje dolleoeti. Med Uknilniei oeobjem v tovor-\ vojne' svrk* je mnogo Nemcev, itdešs ermade Um eedaj \.:MjQM pušk. 2000 poljskih in 1100 Utfcik« upov ur ok*ii 10. 000 etrojoik pt»šk. U ^emlije pri kejeje redno ie arekoašovi. To-vero« ae pušk* v Toli In flevake iadelnjejo meaešne 90X100 pušk io *OjOOO ne bo jev. PotUoveki aevod je Izdelal leni 100 topov.
Skftsska Narsdi>
tMaMvtjMa C. IV04
PsdporEi Jthtli
IT. |«oUa teor v Irlavl lllin.i.
glavni itan. aesi-ee sa lawndalr ave, chicago. illinois,
levHeunhsl odkor:
UPRAVNI ODttKi
Pr^Mdnik Vt»o*al C* t »kar,	........
•« ea.	t.uik	TeaK
BU.	«1. Mašili Mm
VUriak. R. P. D. t,
|„L. | |,i.n.. nJ	' '- AftA W U.a S* -«--*« " ,11 y.,||a
l^Maikar, Bw m, l«rUHM, Oblo. TtU K Vii«r, U- ITI, tlv, ML«.. M» Terlali, Um tel, Uvnsn, Pa^ Jmkm G.rUk. 414 W. H»r S%h
S«ri.tH«M, IU.	'
OSREDNJE OKRORJE VZHODNO OKROEJE«
1* BUa n*vs>ls pealsadelk, amt-oc s. UmM< Av,
i Jeaeb Asabrošli, Boi ZZk, Mmm Run, Jaka GrsMJi 14SSI rinit cl»»»l»«i, ZAFADNO OUOUli a.,.. «.kk Bm I m. Om, (uh m
iS. fta uuV JSS: JS?^
Marrl^Vlftk
Nadaomi odbor:
Fraak Ealia, pnJiiisA S104 Is, Omwfe*d Avo^ CMaage. III.. Praak S»»r«s. ilMPr...« Ava,, CUvelead, O. WUkam Alttae. 16011». Clair a«.,
ZdruiltTeai odbori
1 ■■ assrttiKfiarm
VRHOVNI EDRAVNIK) D* P. J,Sera, eeeg II. Ctalr Av*Clsvalaal,O, POEORI Ksfaspaedaoee e e«. 11 n M. M Maje e etevoorn eeede, s« vrti takale i
I^^VV. t i^sTJ^Ut
VSE EADEVE ROLNIIKR PODPORE IE NASLOVE. RaUUba laj-, aUtaa a. n. ¥. j., aaar-as So. Uw*dak At*., cuaaeo, ».
■ DENARNE POSIUATVR IN STVARI, M ee tMeJo et »Mlasalasfa adkara la Jad«*ta v*U« aa aasfovM TaJeUtaa S. N. P, J* eeir-ee k i,««, dal« Ava., Cklaaga, IS. i VSE EAORVE V ZVEZI aeslavi Blagajalitva S. N. P. J,
V mm Asd^a^U^m alAdn i^msHMBASaA^ m mE.	A^^^mmtt' ee A meilM Im
sivpe pvevvvuuju ▼	t^Sr uHkp	'
FrDmk Zailsiii presieJsisu sijsisift sjbsi>T	RtiUt J§ s|tfi).
Vil priilvl fs «1. psratal odsek so naj pešUJaJa ssasiltfi Jaka Ualav-
• •i eeoe Wi iseoeeen »»»•.( vaieagoi Seoa
v«i dopisi lo drael ^pkb
t! e avaal o
s.r
Lavralela AvaH
IU.
kav
T-ae
vejel dekleta v staroatl 18—16 let. O vsem tem jc poročele Volksaeltung", toda gvardljee; jc bil dragege mnenja ie je ob-jsvil v "Tiroler Anselger" delj-le pojssnilo, v katerem je pov-deril, da Ja aaljubljenl kapuc in nedolžen. Toda pri aodnljl ao bili dragege mnenje in je obcodll eod-nlk kepueine ne 2 meeeca Ulkega aapore, pooetrenege s trdim lali-Ičem in poetom. 10 doklio jc namreč. J*po vedelo o zaljubljenem ka-puelnu nad vee pričakovanje ob-telUno.	^
ŽELEZNIŠKI MAOVATJB SO PRBOU ZAIGRALI S SVOJO TIHO,
(NedelJevenJe e prve atrani.)
Ic opravljejo službo, naj Žtedijo s premogom.
Poročilo prsvi, ds ho premog v rezervi že porebljen v bližnji bodočnosti.
WashingUn, D. 0. — 7, vpo-stavitvijo starostnih prsvlo stsv-knjočlh železničarjev se odpre mesdno vprsžsnje, s nJim pe tudi druge vprsženje, ki so vodlU do sUvke. Delsvee bodo pri seellJU' nju malo bolj uveževali, ko ao pokazali avojo mol, kot sa ja godilo pred atavko.
Voditelji stavke so prejeli od želesnižkcga delavskega odbore zagotovilo, da bo želeanlžkl de-lavakl odbor pri bodollh seclllc vanjih uvaževal mezdno vprale-nje po gotovih principih, med ke* tcriml bo najvažnejžl U, de morejo železničzrjl prejemati tako vi aoko mezdo, da lahko živa po e-tneriškem nečinu.
Pogoji, kl Jik predloge pred
POZOR ROJAKI I
Pr<*da ae dobro ido$e čevljer ne. MtroJ ze livetl (Cempen Hte eber.) Stroj za akonlavenje (Pi nlaher.) Aivalni atroj (Slnegr Peeher.) Klektrični 2 11. P. mot Ur. ln vae drugo potrebno rod Je. (mam tudi LIH ze veš česa. Prodam vae valed bolezni. KeUrega veseli kupili U čevljar no In »I ali raano, naj piše na naslov t
"ČKVIJAKNA" 2657 Houth l>fwndal<- evs. ('btrego, III. f	(Adv.)
scdnlk Harding, ee pečejo v prvi vreti s vpoeUvljenjem mira. I*o-goji co splaea! ne krotko, de jih je Nemogoče tolmačiti na več načinov. SUvkarjl ao pridobili na tem, da n prlzneje glavni principi, ki eo podlege veege.
Izravnava aUvke bo tvorile mejnik poresu prvega organiziranega ln oaredotočeuega polakuaa aa eallanjc mesde lelcsuičerjem. Teko eoflljo odborniki Ameriške ddevske federacije. Dalje se pri* čekuje, de se bodo odslej želsa* ničerjl ssvedell ovoje moči, kate« re eo ae poelužlll s uspehom.
VABVAVILO IV EAKVALA.
Sme trem si v dolžnost, ds se II* krene sehvelim vsem prljsteljsm In snenecm, Ur sorodnikom nb priliki velike Isgubs mnjegs pre* ljubege soproga In očeta
PEAVK SUBIO-A,
k a Url Ja umrl dne 11, julija 103d v Roek Sprlngsu, Wyo. Tnkaj Jc livel okrog 10 let, doma js bil Is Treterske fere nad AkofJo Ix>ko. Najpriarčnejle se sahvallm vaem, ki ao ge obkkovell aa lase boles* nI in pri mrtvelkem odru, ter nem sUli eb štreni ln nee tolažili v tel* hlh urah. Sahvaljnjem ae tudi članatvu dr. Sv. Alojalja It. IS, J. S. K. J. In dr. Trdnjava It. 10, S. N. P. J. se Uko obilno udelelbo pri pogrebu In se derovene krasna veeac od drultev la pocameznlkov, vaem naj toplejša hvala. Tebi, dragi eoprog le oče, pa lellmoi Poli* vaj mirno v hlednl ameriški sem tji. — želajell oeUlh Ketsrine Hubis, eoproge. Pran k, Aegust ln Pevci, einovT. Mer/, Albine, Ke-Urine U Prenees, hčera. Roek Springc, Wyo., 30. jelije 1982.
POSDRAV « VBW TORKA.
Predno se vedno sapuatlm ame* rMko o semlje, vem le enkret po* lijem moje iskrene posdrsve, vsem mojim prijateljem v Chlea* gu, e posebne pa mojemu sinu VUeenc Jelnlkarju in nJ«govl ao« progi, nedelje moji klcrj Mariji Kovček le ejeel družini, Ur rod-binaei Vld«ml«k, Mkrlejar In mo* jima nolokoma Joeeph in John Uppo, delje Prenk Lusbijo in n;«goel soprogi, ter Lee Jorjeveu j m njegovi soprogi moje najiakre* nejše sahvale sa njihove neklo-njenoet »eni. Nedelje družini Prenk U Mlnka AUak. Posdrsv.
I Jem tudi e^je hlere aa EvrUtko. Mine.. AgeU Beail le njeno družbe U Preneea Rovaeh in sopre* ga Ur mejo eeelre Ano Podkov la njeno rodbino, brate Peter Lepp ie rodbino, Ur vee druge sneoce In prijatelj* na Kvelethu. Nadalje mojega aeleke Andrej Zupan-aa U ae progo ne OUbert, M ion., Ur va« kJMeei skupej ne eekret-
mštKšuSmUatm
?IOSVETA
oglejte 81 trinekjiv d
DKLEK HA RAZSTAVI? maniKM POMOLU. ]
Napredna razstava bo obiakJ od tisoče in tisoče ljudi. V»1mJ ga opozarjamo na oddelek C. it! 39 A., kjer bodete dobili ra*3 i jene Joseph Triner Co. S kot dobro snano Trinerjevo m ko vino in druga zdravila. (3
Za kuhanje piva dom
imamo v saiogi elad, hmelj, ^ in vee druge potrebščine. PoikuS se prepričajte, da j« doma prid kuhani vedno U aejboljii in J nejšl Dobiti je tadi zbirko 3 steklenic in rasnih loncev, itd.
Mi vam dostavimo naročilo «•, iti, tečno v vae kraje.	P°l
Grocerijam, aladčičarjem iiT| dajalo« feleznine damo primerni pust pri večjih naroČilih. PiijU' Informacije na:
FRANK OGLAR,
•401 SiHfitr Avmm, CUr«W
Boj proti komarjem.
kateri delate nelepo delo in ne o-glalajte se v javnoeti, poeebno ne v listu ProaVeti, ki je predrago-cen, da bi bil pralnica za take ljodi.	/
Posdrav vaem zavednim stav-ksrjem. — /aha Eržen.
ba prana unijo in drugo naie pravioe. y	»«
Dolgčas si preganjam s čka-njem raanik čaaopiaov, poeebno pa Proeveta. V njeni Revilki 174 aem naletel na neki dopia od Ivane Arba ia Wkitneyja, Pa. Skuša se nekako oprati, oli oblaka jc tako nazasana, da ne gre proč. E-dina pomoč jo, da jo sleče, to je, da pusti delo in prietopi k V. M. W. of A^ pa bo čeden. Podvizati mora. da ne. bo prepozno. Izgovarja se, da bi drniba ne imela nikake ikode, a tem torej prizna-vo, da jo on dob delavec. Le malo računimo, štiri mesece je atevka; ako je delal vsak meeec po 25. dni, je to 104 delavnikov. Pri 104 delavnikih pa drufbe le marfc imeti precejšen dobiček. Znano mi je, da povprečni moi tu v jtokso-vem okrožju naloži po pet vosov na dan, torej bi bil naš dopisnik naložil 520 vozov od 1. aprila ali 17 železnižkih vagonov. Torej od tega da bi ne imela družba nekakega dobička in etavkarji ne izrabe T Pomislite si deset tekih delavcev in kam že pridejo žtevilke.
Znano mi jc tudi, da bi moral biti dopisnik jako slab moi, ako bi niti enega ne mogel pregovoriti na evojo stran. In drugi bi pregovoril svojega prijatelja itd. pa bi Hi vsi na stevko. Dobro mi je znano, da sta revno eden ali dve Slovenca po mnogih krajih pripomogle, de se jc stavka pričela, poeebno tam, kjer delavstvo do-sedej ni bilo orgenizireno.
Samo želja, naj bo ie tak? dobra, nič ne pomaga. Zato naj ne piie, de želi delavcem izboljfenjs ln zmage, to pomaga toliko kot Blažcv že gen, ki nič ne ikoduje in ne pomore. To oo samo prazne in puete fraze. Sedaj ni Čae želeti, treba ae je dejanski polj^zati, ne 4clati ikodo sebi in puKčejo svojim naelednikom slabo tyaef četudi je med dvestotimi.
V 10 minut oddaljene*, Oricn-tu dela Slovenec med kakimi 100 drugimi nskoki. Ravnotam oo zmetali doztl slovenskih družin is družbinlh stanovanj, ker eS.so sa-vedele evojege položaja. Sedej rejie trpijo kot bi ili sai«* aebi kopati grob. Tudi oni bi s4"lahko poskrili mod druge narodnosti in delali Izgovore, toda njita vea čast. Niso tega storili. "
Kot sem že erfkrat prosil; prosim ie enkret, ds as vsaj skrijte, _;_■<- ' • _—
Kadar mielite na si kraj, mislite na
slovaaako banko
potom lastnih direktnih zrn j a pošto ln sanasljivimi bss-kami,	. j
prodaja parpbrodn« listka « vse važne pokmorske linij« za potovanj o v stari krsj is od tam sem,
iadelaja lajava aa kbm owb iz starega kraja tn druge no-tarake listine.
W ' ' r 1 v.
Za »adaljM pojasnila se obr-nita na zgoraj navedeni ni-
Hitra polnil ka vefcaja is
Naw Yorka v TRST (preko Napalja) e AaserUkim poštalm paradna
MajoAug. 10 in Okt. 1. Parnik PhlladelphJa js h najhitriešib, večjih in izvrstm Vrejenin parnikov med Nse
£rškiml in sredozemskimi pe vanju.
Za ceno bi rezervacijo prijavit« ee pri domačemu zastopnika ali pa pri	• * I JOHN i. OWYZZ, Gea. Aa«*. 1
lg PmH SU Ne« Verk. K. W. KEMPF, Cm. Werteii Paa. Assi, 110 N. La Satte St,
— Pa bodimo raje na hodniku rr je odločili goepe. A tudi tem je bil zrak duiljiv; poleg tega pa ni bilo kam oeetL Po dolgem čakanju in obotavljanju so vendar vstopili v čakalnico drugega razreda, stari goepod iele čes nekoliko ČMJU. Takoj niso poeedli stolic, goepe eta ee le naslonili ob okna. Zrak tam jo diial po koži in olju, Tiktakanje stenske ure je le motilo to tiiino. Ne mlada, ne starejia gospa nista govorili o ničemer; iele, ko jo vsako toliko, vračaje ee o hodnike, vstopal gospod, zagotovljaje ju, da je prtljega na tehtnici v redu, seaijal jima je dobrohoten uemev na rasžalostcnlh obrazih. A on zopet, predno jc izid, je poskočil k oknu proti železniikemu tiru, in sklonivii se, ss je rezgledel pozno aa vse stre-ai.
Bil jc to mož okolu pctdeeetih let. Velika glava mu je bila obraala z gostimi, sivimi, kratko oetriženimi lasmi. V odkritem obrazu, odločnih potez, kakor vrezanemu, se je kazal vdobljen večni "komando". Zato oe je te obres na prvi hip sdsl kskor otrpel ln bres gibanje, Izraz trdoerč-noeti; e Če ei ga motril natančneje in kadar eta sesljali živi črni očesi popolnoma mladeniikim žarom, napravljal je ta obras nate nejboljl utis, ln vseks poteza na ietem ti je izražala plemeni-toet in dobroto. Dolge, popolnoma bele brke e kratko "cesarski" ostriženo bredo in pravilni orlov noe niso v ničemer kvarili tega utiae. Obleka mu je bila nekoliko nenavadne. Noeil je modre, ob stegnlh nekoliko ohlapne, ob gležnjih pe stisnjene hlače, povsem častniške; rujava suknja mu je bila kratka in bolj podobna svriniku. Kdor ge je videl, sposnal je tekoj v njem vojaško oee-bo. Vsaka kretnja mu je bile taka, kakor da etoji ne "fronti" — držal ae je povsem ravno. Le tedaj, kader mu je oko obvieelo na dekletu, tedaj oe je nekako aključil, zginila mu je s obraza vaa eled svečanosti in poveljevanja, a očeai sko raj da ae mu nista orosili solzami ljubezni ia aa-dovoljnosti.
A kaj deklet — Ako ee ti kar ne moro odvrniti od nje t Ni črnolaaa — niti plavolaaa — ali nje kootenjevl laaje, lepo zloieni v valovitih kitah, obkrožajo jej glavleo tako, da porečei, da le teki laaki so lepi. Neino telesce prikazuje ti v prvem kipu neznaten, slaboten pojav, ie otroškega obzorje, a čim dalje Jo opazuješ, tembolj ti ugajajo plemeniti izrazi poeiove, gibčnoot živote I mičaeet vsake njene kretnje. Ta novidesaa sla binja as izgublja v netei sladkosti deviitva, a ia tek aullh, pa aopet polnih oblik lari in ss razliva vaa reakotoeet mladoeti. A kaj io-le lice! Onr fini profil, u nekoliko zakrivljeni noeel, kraeae rožnate ustnic*, — a najbolj Veliki, bolj sivi aego 11 črni očeai, zaliti a bleskom otrtik eolsa v vaem tem je toliko neaavedae lepote, do človeka, sdravsga očeea ia dobrega okusa, obhaja čutetvo pobolnoati in velike radosti
Kadarkoli je dekletce opazilo, da jo stariUto-vo oko oprto vanjo, tedaj ee je prikaaaval aa
Jnrkica Agičeva
Hrvažko spissl Ks. landor-OjakkL
Prevel Fr. Orel
(Dalje.)
Poleg toge je dižel zrak po premogovem dimu in ie le nekohko ned drevjem in etrehemi eo ae združevale velike krpe iatege od bližnje želea-nične kovečlje in tvorniee perketov. Včasih jo od tam sa bobnel o ali zašumelo, da je od teh glasov aatrepetel zrsk. Od naeprotne strani tam ia jarka, ali s polja — razlegal se je krik otroike igre, podoben včeaih razposajenemu smehu, včaaih jo-kajočemu zljanju, a s drevesnih vej glasilo se je iivkanjo vrabcev, tem nesnoenejie v tihih pro-etorih postaje, negoli isaa plota kakega ikednja. Najhujše od vsega pa je bilo, de so se od daleč nekje razlegali glasovi lajne in dolgočasna italijanska arija je razločno donela po aopamem vsdu-hu. Ta siromaina poulična godba je ie poviiova* la golote in breačuetvenoct želeenlčne pootaje. Nekaj otožnega in neprijetnega leži na vsaki postaji ob času njenega mirovanja, a kaj ie le tega popoludneve in sa to trojico, ki oo je tako žalostno ietala. Najmanjša stvariea jim ni uila, vse so opaiall, vee ae jih je dotikalo, da jim je bilo tem teije pri ercu.
Zato pa oe tudi izprehajall niao dolgo. Store goapa jc nokolikokret aožalno pogledala v vie na etanovanja uradnikov in milovala ljudi, kl morajo tam bivati i "To bivanje je kakor v hotelih, nikakor domače!"
Naposled j« rekla mladenka, da jej je mukotrpno sprehajati ee ondot Uoepod pa jc od čeea do čaaa pohitel v notranje proetore: aedej de pogledala na uro, aedej k prtljagi A Če sta ae go-spi le nekoliko oddaljili od glavnega poslopje, takoj j« bil sa njima ter ju vrnil.
—. želranlca je vrag jlahko ee kje zamudimo, a ona ne čaka na naa. Najbolje, da vstopimo, saj tako je na plamen zelo soparno. Vrag ga sna j, danes je o sv. Mihelu, a vročina kakor o jiv. BU-ji; Uig ve, tudi oni gori so oe smciell s svojimi računi.
Po praznem kodniku ao jim odmevali koraki Vstopili eo v čakalnico tretjega razreda. Tukaj jih je pričel dušiti težek, pokvarjoa zrak, kakor-šneoa oatavlja ohlajeni tobakov dim. Pri vtaoto-ču je brenčalo na stotine muh In os ia s temi nad-leftnimi glasovi ee je mešalo smrčanje natakarja, ki je, a glavo naslonjen ob eod spal sa mišico. V neeproinrm kotu, rastegajen no Iceeni klopi, ve« reagaljen, da se obrani vročine — jo leial so-gorakt kmotlč.
—	Ah, pojdimo od tukaj, sakaj aimao vate-pili veje v ono drago čakalnico, — je reklo napo ded dr kič.
—	Kb. zlate maje - je odgovoril goepod —
HITRA VOŽNJA V JUOOCLAVUS
LA OAVOU ...............Aar-« j
aOUSSILLON ..............
larayetts ..............
Tal J«lk. Gr« ■ vlakom te IUvr«' Mita saataMika »Ha« dralM
nn4m-rmmvom nfi
Delavec bres delavskega čaoo pisja jo kakor vojak bres puške
VAS PODPIS
KASPAR STATE