Pošilnirea piačaraa w getovtai. j tanrmmixvcmmx €e-išsž sios. i»L S h, Cmopis za jmmm®, industrijo in obut. Uredništvo in upravništva Je v Ljubljani, Gradišče 17/1. — Št. telef, 55Z — Štev. računa pri ček. uradu 11.953. — Dopisi se ne yraCajo. Plača in toži se v Ljubljani. izleala fsako sredo in soboto. Naročnina za ozemlje SHS: letno . ....................................K 150 za pol leta................................... so. za četrt leta ............................... 45-. mesečno........................................»15-- Leto IV. Ljubljana/ S.cjanuarja 1921. Šteir- VSEB9NA; Uvodnik. — O rodnih silah, elektrarnah in sličnem. — Gospodarska kronika leta 1920. — Varstvo.industrijske lastnine. — PovrSni načrt ustave. — Izvoz in uvoz. — Narodno-gospodarske zadeve. — Razno. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice. — Najnovejša poročila. — Borza. — Tržna poročila. Današnja številka »Trgovskega Lista« se pošlje na ogled razven p. n. trgovcem, tudi tem obrtnikom, gostilničarjem in kavarnarjem, ki dosedaj niso bili naši naročniki. List ne zastopa le trgovske in industrijske, ampak v isti meri tudi obrtniške interese, radi tega pričakujemo, da nas pri izdajanju lista vsestransko podpira tudi obrtništvo. Pri tej priliki prosimo \rss one, ki ne nameravajo sprejemati našega lista, da ga takoj vrnejo npravništvu, ker se bodo sicer smatrali za redne naročnike ter se jim bo časopis redno pošiljal. Ljubljana, A. januarja 1921. S pričujočo številko stopa naš list v leto 1921. Pri tem smatramo za potrebno, da izpregovorimo nekaj resnih besed o namenu našega glasila in o nalogah, ki ga čakajo v najbližji bodočnosti. List je bil ustanovljen v dobi največje gospodarske desorijentaciie od skupine oseb, ki so se dobro zavedale resnosti časa ter nujne potrebe strokovnega in stanovskega glasila in zagovornika trgovstva in industrije. Vsa naša javnost je stala pod utisom vedno bolj naraščajoče draginje ter je dvigala venomer ostre napade proti trgovskemu stanu. Dnevno časopisje je v službi domačih političnih strank vedno bolj izrabljalo ta mučni položaj ter je v nepoznanju dejanskih razmer in pravih gospodarskih vzrokov krize uporabljalo riraginjo in vse z njo zvezane kalami-tete za napadanje trgovskega stanu. Vlada sama je izgubila orijent&cilo ter se je lovila za popularnost brez ozira O vodnih siiah, elektrarnah in sličnem. Predaval na sestanku elektrarn 9. okt. 1919 g. ing. Dušan Sernec. Odkar se je začel bivši deželni •dbor kranjski baviti z vodnimi silami v deželi, se je pri nas o tem veliko razpravljalo, sicer manj v javnosti, temveč pa v kavarnah in pri pivu. V celoti je pa pojmovanje o teh naravnih zakladih precej nejasno: eni hvalijo, strug! zabavljajo. Razlogi pa, ki se jih’ navaja s prve ali z druge strani, navadno niso pravilni in le redkokedaj nadenejo to vprašanje v živo. V naslednjem ne mislim podati znanstvene razprave, temveč le poljudno nekoliko obravnavati snov, ki je v celoti tako obširna, da bi se z lahka ilala napisati cela knjiga. Pred vsem [ Prvovrstnih vodnih fil, lo so take, ki se dajo z razmeroma majhnimi stroški izrabiti, pri nas na Slovenskem ni. Vrh tega so skoraj že vse izrabljene, seveda neracijonelno, potom priprostih kmečkih mlinov ali Saj. Brezdvomno je pravilno, da se to spremeni. A spojitev več manjšin, slabo izrabljenih vodnih sil v eno večjo, moderno zgrajeno, obremeni iste že od pričetka z neprimerno visokimi odkup- na to, ali je bilo to stvarno utemeljeno ali ne, pri čemur jo je razvoj dogodkov sam dezavuiral. V tej dobi se je rodil naš list. Premagati narn je bilo mnogo težkoč, teh nične in druge narave, in radevoije priznamo, da včasih čitateljem nismo mogli nuditi onega gradiva, ki bi ga sami želeli. Premagati nam je bilo treba predvsem ukoreninjeni predsodek, da se trgovoc najbolje zastopa sam, brez ozira na svoje stanovske tovariše, ono naziranje, ki ga rodi konkurenčni boj, katero pa gre v toliko predaleč, da pozabi, da ima celokupni trgovski stan rešiti naloge, za katere je nujno potrebna močna stanovska organizacija in sinteza vseh sil. Ta položaj je bi! razumljiv iz pretekle dobe, v kateri smo živeli pod neprijetnim protektoratom naših močnih narodnih nasprotnikov v razpadli monarhiji, ki so s svojimi strokovnimi organizacijami vodili vso gospodarsko politiko velike države ter nam naravno prepustili vlogo gledalcev in posnemalcev. Ko na narn je v novi domovini naenkrat stopilo živo državno življenje neposredno pred oči, ter se je bilo naenkrat treba otresti nekdanje pasivne vloge ter prevzeti odgovornost in sodelovanje v državni gospodarski politiki, tej nalogi nismo bili prav kos ter smo videli povsod samo negativno stran, ne da bi upoštevali tudi drugo plat ter sami dejansko posegli v razvoj dogodkov. Na srečo je v tem času vsled požrtvovalnosti nekaterih oseb gremijalna organizacija dozorela tako daleč, da danos lahko govorimo že o sklenjenih vrstah trgovstva. Ravnotako sc je organizirala industrija, medtem ko je obrtništvo že lahko pokazalo precej močno stanovsko organizacijo iz prejšnje dobe. Šele s tem aparatom je bilo mogoče nastopiti s tistim povdarkom, ki more jamčiti za uspeh. Na tej podlagi in s to oporo se je v preteklem letu razvijalo naše glasilo. Ob novem letu smo se odločili, izdajati list dvakrat na teden. Smatramo ninami. Temu se skoraj nikdar ni mogoče izogniti. Vodna sila zahteva strmec in vodno množino. Eno samo, strmec, pa premalo vode, ali veliko vode in premalo padca ne zadostuje. Vodne sile se nahajajo tedaj izključno le v goratem ozemlju, ozir. včasih še ob pričetku nižave. Izraz nižava je seveda le razumeti relativno in vsak posamezni vodni tok z ozirom na ozemlje, odkoder dobiva svoje pritoke. Za Savo n. pr. se začne nižava še le pred Zagrebom za njene pritoke v savski dolini. Najbolje sile so pa tam, kjer ozadje vodnih virov ne sestoji le iz posamezne gore, kakor običajno na Slovenskem, temveč iz visoke planote ali skupine gor, s širnim ozemljem, od koder se izliya vsa padavina le v nekatere odtoke. V Jugoslaviji odgovarja temu le Dalmacija in hrvaško obrežje. V vsej notranjosti dežele je treba istotako kakor pri nas, ob vsaki vedi previdno izbirati najboljšo stopnjo za izkoriščanje. Ob izviru je premalo vode, v nižini premalo strmca — najboljša vodna sila pa navadno ne leži v sredini vodnega toka, temveč v zgorni polovici, je med izvirom in sredino, med pričetkom nižave in izvirom. Napačno bi bilo, izbirati le najboljši del vodne sile za izkoriščanje, ker bi potem ostali slabši deli nad — posebno pa pod tem neizrabljeni. Pravilno se postopa le, če se dobro stopnjo razteza navzgor ali navzdol, kjer pač boljše kaže, dokler ne postanejo relativni stroški na pridobljeno konjsko silo previsoki. To bi imelo biti občni pravec za oblasti, pri podelitvi koncesij, za izrabo vodnih sil, vendar pa nikak dogma, ker je v gotovih slučajih še vedno bolje, da se vsaj ta del naravnega zaklada dvigne, ki je najložji pridobiti mesto, da bi ves ostal neporabljen. Slično je postopala tudi rudarska oblast, ki je zabranjevala takozvano roparsko kopanje rude ali premoga. Nadalje vpliva znatno na vodno silo, ali se nahajajo v dotičnem ozemlju snežniki ali ne. V prvem slučaju je razun v letih izredne suše računati le z enkratnim nastopom najnižje vode, to je ob Času dolgotrajnega mraza, v drugem pa se kaže minimum skoraj redno dvakrat v letu, v zimi in po leti. Prvemu odgovarja na Slovenskem lc ozemlje Drave. Izredni takozvani katastrofalni minimum nastopa tedaj, če se poletna suša razteza čim bolj proti koncu zime, to je pri nas začetkom ' marca. To se pa pripeti le vsakih 20 do 30 let. er to za nujno potrebno, a.ko hočemo čitateljem nuditi vse potrebne informacije. Na ta način bo naš list, ki je bil dozdaj predvsem stanovsko glasilo, pridobil v toliko, da bodo čitatelji v glavnem lahko iz njega črpali dnevne kupčijske podatke, ki si jih dozdaj morajo preskrbeti večkrat v tujem časopisju. To je' seveda samo prvi korak k nadaljni izpopolnitvi lista, ki ga bomo pri prvi priložnosti začeli izdajati trikrat tedensko, s čemer bo vsem najbolj ustreženo, ker bo potem domač list prinašal vse dnevno gradivo ter se ne bo treba več opirati na drugo časopisje. V ta namen pa prosimo vse prijatelje lista, da pridno agitirajo zanj ter mu nabirajo novih naročnikov. Naj ne bo nobenega trgovca, industrijalca in večjega obrtnika, ki ne bi bil naročen na naše glasilo 1 Dozdaj smo opazili pri posameznikih dokaj mlačnosti in skeptičnega kritiziranja; ta neplodna in zastrupljajoča letargija naj v bodoče izgine I Vsem tistim, ki ne vidijo spasa svojega stanu v uplivnem in splošno razširjenem časopisu, naj služijo zn vzgled drugi stanovi 1 Že danes lahko zagotovimo Čitatelje, da smo poskrbeli za velik krog odličnih sotrudnikov iz vseh panog gospodarstva, trgovine, industrije, obrta in prometa, tako da bomo čitateljem vedno lahko nudili mnogo, zares informativnega gradiva. V letu, ki se je pričelo, nam je rešiti velike naloge. V Beogradu je zbrana konstituanta, ki ima nalogo, ustvariti ustavo naše nove domovine, temelje našega bodočega narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja. To je naloga fundamentalne važnosti, ker gre pri tem za rešitev problema, v kakšnem razmerju bo stal slovenski del jugoslovenskega naroda napram Beogradu in drugim delom velike Jugoslavije. Stojimo odločno na stališču narodnega in državnega edinstva ter odklanjamo vsak plemenski separatizem, ki baš v današnji dobi državi lahko silno škoduje, ali zahtevati moramo, da bo naša bodoča ustava toliko upoštevala naše posebne slovenske razmere, da nam bo zagotovljen in osiguran naš gospodarski razvoj. Nikakor ne bomo dopustili, da bi slovenske pokrajine v okviru ustave postale morda oddaljena, zapuščena provinca na korist drugim delom države. To vrhovno načelo bo imel naš list venomer pred očmi in bo to stališče energično zastopal napram vsaki stranki. Kajti le predobro vemo, da politične stranke navzlic svojim programom v konkretnih primerih iz izključno političnih razlogov krenejo svoja pota, ker njihovim predstaviteljem vse živo gospodarsko življenje zemlje ni dovolj znano. Na ta pota mi naravno ne moremo stopiti, nasprotno pričakujemo, da se bodo stranke, ki nam stoje blizu, vedno opirale na naša stvarna izvajanja ter po njih uravnavale svojo politično smer." • • U-i-V. 1 • ■ Ko bo deio konštituante dovršen* ter se bo začelo redno parlamentarno življenje,bo treba rešiti nadaljne ogromne naloge. Vse to, kar bo v ustavi samo v velikem okviru in v splošnih obrisih štatuirano, bo treba izvesti, treba bo ustvariti vse podrobne zakone na polju pravosodstva in vseh panog uprave. To bo vsled svoje obsežnosti, kljub manjši principijelni važnosti, ravno tako ogromno delo, ter bomo morali biti venomer budni, da nas drugi stanovi in razredi ne prehite. Vse naše gospodarske organizacije bodo morale složno in enotno nastopiti in v potrebi mogočno dvigniti svoj glas. Vsi ti boji se bodo namreč odigrali ne toliko z nekdanjimi strankarskimi gesli, ampak mnogo bolj s strogo gospodarskih vidikov, pri čemur bodo imele stanovske organizacije priložnost in dolžnost, da učinkovito posežejo v razvoj dogodkov. Naš list bo glasnik teh zahteV in bo, v kolikor je to v naši moči, naj-skrbnejše čuval in branil gospodarske Že iz predstoječega je jasno, da je treba velike previdnosti pri določitvi kapacitete vodne sile ozir. vodne množine, ker je strmec, vsaj v slučajih vode z velikim padcem navadno konstantna količina, V bivši Avstrijj je bilo mogoče dobivati tozadevne zanesljive, včasih celo preprevidne podatke od centralnega hydrografičnega urada na Dunaju, ki je celo vrsto let po svojih organih opazoval, ozir. od časa do časa /meril vse reke in potoke, ki pridejo za izkoriščanje vodnih sil v poštev. Brezdvoimo bo kazalo to delo v jugoslaviji nadaljevati, da more vsak, kdor hoče vodno silo izkoriščati, če že hoče na novo projektirati ali obstoječi koncesionirani broj kupiti, dobivati zanesljive podatke o vodni množini, ne da bi mu bilo treba samemu vodo več let opazovati. Če je menjavanje vodne množine natančno znano, je vodna sila določena. Vendar je vsak slučaj za se nekak individni, že z ozirom na možnosti bodočega razvoja. Navadno se vzame kot vodno množino, ki se jo mora racijonelno izkoriščati, to, ki je osem do devet mesecev v letu konštantno na razpolago, ker traja vsakokratna doba, kadar se nagiba vodna množina na svoj redni minimum, šest do osem tednov in se interese širše in ožje domovine. Da pa bomo dorasli tej težavni nalogi, prosimo vse čitatelje in prijatelje lista za krepko moralno in materijelno podporo. Gospodarska kronika leta 1920. (Konec). V carinski adtni n istraciji se je vlekel provizorij lanskega leta dalje, radi tega je zastajalo poslovanje carinarnic, in se kopičilo blago na obmejnih kolodvorih. Nikdo ni hotel začeti zidati carinskih skladišč, niti trgovci, niti železnica in niti država. Intermi-nisterijalna komisija je sicer ponovno ugotovila v novembru vse vzroke naše carinske mizerije, toda njeni sklepi se še danes niso izvršili. Upamo, da bo nova vlada v tem oziru naši trgovini šla bolj na roko. Preložitev carinske meje na Koroškem ie imela za mnoge trgovce neprijetne posledice. Tudi se je vsled zlorabe naredbe o obmejnemu prometu razvilo na obmurski coni obsežno tihotapstvo, katerega obmejne straže na škodo trgovskega sveta ravnodušno tolerirajo. V zunanji trgovini imamo zabeležiti prehod od kompezacijskih pogodb k prostim trgovskim pogodbam in pogodbam minimalnih kontingentov. Knmpezacijske pogodbe so bile na podlagi nove regulacije izvozne carine odpovedane, vendar še dosedaj niso likvidirane. Proste trgovske in kontingent-ne pogodbe so bile sklenjene avgusta z Avstrijo in septembra z Čehoslovaško. Sedaj se pripravlja trgovska pogodba z Italijo, ki ima biti sklenjena koncem januarja 1921 in ki bo za Slovenijo izredne važnosti. Medtem ko dobimo po pogodbi z Avstrijo za izvažana živila skoro same fabrikate v zameno, imamo iz Čehoslovaške dobiti vendarle precej surovin in polizdelkov za naše industrije. Ugodnost minimalne tarife Avstriji ni bila koncedirana tudi pri tej kratkododni pogodbi ne. Pri likvidaciji kompenzacijskih pogodb je ostalo vprašanje poravnanju tirjatev iz kurzne diference za leto 1919 še vedno odprto in si lasti ta denar Centralna Uprava v Beogradu. Notranja trgovina je trpela mnogo vsled prometnih težkoč. Gospodarski separatizem pretekle zime je polagoma odjenjaval, cene so se orijon-tirale vedno bolj proti dinarskemu vplivu in poštno paketni promet je znatno izravnal zaloge in cene blaga v tuzemstvu. Ljubljana in Maribor sta postali važni tržišči napram severu in zapadu, v Ljubljani so nakupovali trgovci iz vojvodine, ki niso imeli z Madžarsko nobenih zvez, v Mariboru pa mnogo trgovcev in Hrvaške in Bosne. Vendar trgovstvo obeh mest tii znalo situacije prav izkoristiti in se je posredovalne trgovine polastila tuja špedicija, ki je veliko popraševanje po blagu izkoristila v nereelne svrhe. letna doba večje množine hitro krajša. Redni vodni minimum leži v naših krajih navadno nekoliko- pod polovico navedene srednje letne vodne množine — tedaj prav občutno nizko. Primanjkljaj je treba kriti s kalorično silo. Pri vodnih silah s strmcem je treba še vpoštevati, da se le-ta ob času visoke vode znatno skrči, ker ima naravno višji ležeči dotok širši profil, kot nižji odtok. Ozir na to se rešuje sam ob sebi, ker se voli velikost turbin glede na to, da delujejo pri normalni vodi z najboljšim efektom, kar se zgodi, če požirajo V4 največje možne množine in se za ta slučaj vporablja še zadnjo četrtino. Vrh tega je še vselej rezervna strojna skupina na razpolago, Normalno ne bo pomisleka, par dni v letu, za več se ne gre, obratovati z vodno silo brez strojne rezerve, Kar se tiče izbire velikosti turbin, oziroma njih števljja, je to deloma tehnično, deloma financijelno vprašanje, ki se da rešili le za vsak slučaj posamezno. Glasom objav centralnega hydro-grafičnega urada pride na km preiz-kavane vodne dolžine v ozemlju Drave 452 surovih konjskih sil, Save 350 k. s., na Primorskem 365 k. s. in v Dalmaciji 267 k. s. Pod izrazom surova konjska Finančni zakon 1920/21 je navalil davkoplačevalcem, posebno pa trgovstvu in industriji, težka bremena. Finančni zakon pomeni razen tega nov korak prehoda k dinarski valuti. Za izredne velike izdatke, kakor so likvidacija vojne in nova oprema vojske, je bilo treba najti novega kritja. Finančni minister je v ta namen porabil najrazličnejša sredstva, davek na vojne dobičke, izvozno carino, povečanje agia, uvozne carine, novi monopol, davek na poslovni promet, invalidni davek, unifikacijo trošarine in povišanje realnih davkov na dinarsko skalo. Trgovska zbornica kakor tudi zveza gre-mijev so že spomladi z obširnimi spomenicami utemeljile svoje pomisleke proti izdani obliki davka na vojne dobičke in prosile za umiljenje plačilnih pogojev. Dosegle pa so le neznaten uspeh, ki bistveno ni spremenil na stvari ničesar. Invalidni davek je težko zadel denarne zavode, plačarina pa vse nedržavne uradnike. Davek na poslovni promet je bil na podlagi zaključkov ankete oktobra meseca v Beogradu sicer reformiran, je pa v novi obliki za trgovstvo enako nesprejemljiv kakor v stvari. Ta davek podražuje blago, kakor je pač nanj določena carina, eno vrsto za par °/o vrednosti, drugo pa za več sto odstotkov vrednosti blaga. Razen tega je finančni minister oprostil zadružništvo od plačevanja tega davka pri uvozu in izvozu in ga s tem postavil v priviligiran položaj napram trgovstvu. Najinteresantneje pa je, da mora ta davek plačevati trgovina in industrija, medtem ko je največji del prebivalstva, to je poljedelstvo, med njimi tudi veleposestništvo, davka oproščeno. F.nako neprevidno se je postopalo pri upeljavi novih užitninskih davkov. Vsi protesti trgovstva proti višini tro-šarinskih davkov, kakor tudi proti obdavčenju nekaterih predmetov, kot na primer mineralnih vod in sodovi-čarskih izdelkov, dalje električnih žarnic, plina, kavinega surogata itd. so bili le bob ob steno. Vsi dokazi, ki so bili podani na ankeli proti tem davčnim načrtom, so ostali brez vpo-števanja. Najbolj slabo kri pa je vzbujalo to, da so nekatere pokrajine ostale oproščene od posameznih trošarinskih davkov in to brez vsakega gospodarskega razloga. Bosanci in Slovenci so protestirali, da bi oni morali plačevati davek na žganje, medtem ko ga sosedi v Srbiji ne plačujejo. Ta in podobna nesoglasja bo treba pri prihodnjih proračunih popraviti. Mnogo obljub finančnega zakona je ostaio dosedaj neizvršenih, predvsem likvidacija 20°/o prisilnega državnega posojila ob priliki zamenjave denarja. Tažka bremena, ki jih nam nalaga prehodni budget 1920/21 so bila predvsem pogrebna tudi za likvidacijo vojne, za oskrbo invalidov, za obnovo gospodarstva v državi in defenzivno opremo. Ni pa baš najprikladneje, da se hoče v te namene izčrpati vse davčne sila je razumeti teoretično številko, ki se računa le iz strmca in vodne množine. Nadalje je treba še pripomniti, da delo hydrografičnega urada še ni popolno in se navadno številke nanašajo le na ta del vodnih tokov, s katerimi se je omenjeni urad do sedaj bavil in sicer obsega ta pri Dravi okroglo 571 kilometrov, pri Savi 473 km, na Primorskem 125 km in v Dalmaciji 239 km. Če se ostale, še ne preiskane dolžine vodnih tokov zmeri ter se računa, da bi vsebovale na km svoje dolžine isto število konjskih sil kot prej navedene, se teoretično izračuna, da bi bilo na celem Štajerskem na razpolago 1,570.000 k. s., na slovenskem delu okroglo ena tretjina, tedaj 500.000 k. s., na Eranj-skem 360.000 k. s., na celem Koroškem 670.000 k. s. in na slovenskem delu približno 220.000 k. s., na Primorskem 150.000 k. s., v Dalmaciji (številka, ki je brezdvomno znatno prenizka, ker ima toliko sile sama Cetinca), 80.000 k. s., skupaj za slovenske dežele tedaj 1.130.000 k. s. (številke po inž. Seeli-ger). Te Številke značijo le surove konjske sile pri nizki vodi, kakor prej navedene in so le teoretičnega značaja. (Dalje prihodnjič). vire vojne konjunkture in se je v ta namen opetovano predlagalo najetje notranjega posojila. Ker je bilo po zamenjavi premalo novčanic v cirkulaciji moralo se je sukcesivno puščati nove kontingente v promet. Tako se je kro-žitev denarja povečala od zamenjave skoro za pol miljarde dinarjev. Projekt notranjega posojila, ki ga predvideva finančni zakon se ni izvršil. Napoveduje pa se novo inozemsko posojilo v kulturne svrhe, ki naj bi omogočilo zgradbo najpotrebnejših kulturnih institucij. Izmed vseh sosednih držav nas najbolj zanima gospodarsko stanje Avstrijske republike s katero se likvidacija, ki jo predpisuje mirovna pogodba še ni pričela. Avstrija žene gospodarstvo sistematično v propad v nadi, da ji po bankerotu ne bo treba ničesar več plačati. Ona umetno zadržuje razjasnitev razmer, ne dopušča prenosa sedeža podjetij, ki imajo svoja obratovališča tu, v Jugoslavijo, sabotira naš promet in je šele pred nekoliko dnevi oprostila naše vloge in depdte na Dunaju od zapore, pod katero so stali nad poldrugo leto. Vsled nejasnega položaja z Avstrijo, nam je bilo nemogoče obnoviti gospodarske stike z drugimi državami, s katerimi so trgovske pogodbe že potekle in jih je treba obnoviti. Naša industrija je trpela, kakor v letu 1919, tudi 1920 na pomanjkanju surovin. Železarska in kovinarska predvsem vsled pomanjkanja surovega železa in koksa. Vsi poskusi s koksira-njem domačega premoga niso dosedaj še prinesli praktičnih uspehov. Stavbene industrije so bile le del poletne sezone in le deloma zaposlene, druge industrije so trpele vsled visokih izvoznih carin, ki so jim onemogočale izvoz in so vsled izključnega dela za domačo porabo delovale le z reduciranim obratom. Enako je bilo z našimi obrti. Konečno bodi omenjeno, da se je v preteklem letu dovršila stanovska organizacija trgovstva v celi Sloveniji z ustanovitvijo Zveze gremijev in trgovskih zadrug, ^rgovstvo je doseglo dalje ustanovitev Trgovske akademije in Trgovskega lista, ki imata širiti gospodarsko prosveto med domačim trgovstvom in naraščajem. novem letu 1921 bomo stali pred velevažnimi dogodki in sicer predvsem pred vprašanjem upravne razdelitve naše države, ki je za naše gospodarsko življenje izrednega pomena, ter pred obnovitvijo trgovskih pogodb in drugih mednarodnih pogodb z inozemstvom, od katerih nas kot mejaše najbolj zanima pogodba z Malijo. Tudi giede izjednačenja trgovske in obrtne zakonodaje nam bo najbrž že to leto prineslo važne ukrepe. Dalekosežnost dogodkov pred katerimi stojimo, zahteva enotno in složno delavnost vseh gospodarskih organizacij in korporacij, da se povspnemo nad malenkostne strankarske diference in pripomoremo po svojih skromnih močeh k zgradbi temeljev našega bodočega blagostanja. Ministerijalni tajnik Cigoi. Varstvo industrijske lastnine. (Nadaljevanje). Kljub svoji lastninski pravici, pa mora imejitelj patenta sprejeti na se gotove omejitve, ki jih uredba natančno določa. Te omejitve so se odredile deloma v korist posamezne druge osebe, deloma si jih pa pridržuje država v interesu splošnosti, v interesu državne obrambe, ali v interesu državnih dohodkov, kakor bodemo to videli pri državnih monopolih. Prvi tak slučaj je slučaj takozva-nega preduporabnika. Ako je kdo drugi v naši državi že ob času prijave izuma bil v posesti istega izuma — bodisi, da ga je sam izdelal, bodisi, da ga je drugače, potom odstopa, kupne pogodbe itd. pridobil — ter ga v dobri veri izdeloval, uporabljal ali vsaj že vse potrebno pripravil, da ga začne izkoriščati, sme izum tudi nadalje izdelovati, uporabljati, ne glede na to, da je izum postal predmet patenta drugega lastnika; toda ta uporaba je omejena izključno le na potrebe njegovega obrata. On sme tedaj po izumu proizvajati predmete, v svojem ali tujem podjetju, to blago sam prodajati ali drugače spravljati v promet, sme proizvajanje po potrebi svojega obrata tudi razširiti, to je produkcijo pomnožiti. Ne sme pa izuma uporabljati za izdelovanje drugega blaga, ki ga ni izdeloval ob času, ko je sedanji lastnik patenta izum prijavil upravi; v tem slučaju bi prekoračil svoje in posegel v pravice lastnika patenta, za kar bi moral odgovarjati. Po dosedanjem raz-motrivanju pojma patenta je samo po sebi umevno, da ta preduporaba izuma ni smela iti iz njegovega obrata v javnost ter s tem postati splošno znana ali splošna last, kajti tedaj bi izum ne bil več nov in-bi bil postal nesposoben za patentiranje. — Ako lastnik patenta ne prizna preduporabniku pravice uporabljenega izuma v označenem obsegu, jo preduporabnik more zahtevati potom tožbe pred upravinim odborom za izpodbijanje patentov. Nadaljna omejitev, ki jo uredba predvideva, je, da sme minister trgovine in industrije dovoliti vojnemu ministru uporabljati izum, ki zamore koristiti obrambi države , in ki se n. pr. more uporabiti pri izdelovanju bojnega orožja, streljiva, eksplozivnih snovi, pri zidanju utrdb, pri graditvi bojnih ladij itd. Lastniku patenta pa ostane v tem slučaju patent, tako da ga more v polnem obsegu poljubno uporabljati in izkoriščati, primoran je le, da trpi souporabljanje izuma od strani vojne uprave. Zato mu gre pa primerna odškodnina, ki jo v slučaju nesporazuma določi pristojna civilna sodnija v spornem postopanju. Globlje posega v patentne pravice lastnika naslednja omejitev. Ako zahteva interes državne obrambe, ali drugi važni državni interesi, da uporablja izum država v celoti ali deloma, toda v obeh slučajih izključno za se, ali pa, da ga preda splošni uporabi, zamore ministrski svet na predlog ministre, ki v njegov delokrog spada omenjeni državni interes, odvzeti lastniku patent in izum v celoti ali deloma, ter ga predati državni upravi, ali pa splošni uporabi. V vsakem slučaju pa mora ministrski svet o predlagani razlastitvi zaslišati upravo za varstvo industrijske lastnine. Dosedanji lastnik patenta pa, ima pravico na odškodnino, ki jo — kakor v prejšnjem slučaju — določi pristojna civilna sodnija v spornem postopanju, ako se državna uprava z lastnikom ne sporazume. Ako sc patentirani izum more uporabljati tudi pri izdelovanju od države monopoliziranih predmetov, se monopolna uprava sme koristiti z izumom, to je, ga sme uporabljati v svojih podjetij, kjer se izdelujejo ti predmeti; lastnik mora to souporabljanje trpeti, nima pa pravice do kake odškodnine. Ni jasno in razumljivo, zakaj se mu ravno tu odreka pravica do odškodnine in zakaj se ne postopa na isti način, kakor v dosedaj navedenih slučajih, kjer mu gre odškodnina tudi pri souporabi izuma v svrhe državne obrambe, ki ni nič manj važna, kakor interesi uprave državnih monopolov. Pač pa prizna uredba lastniku patenta pravico do odškodnine zopet v nadaljnem slučaju; ako namreč država monopolizira blago, ki je predmet patentiranega izuma, preneha patent in lastnik dobi zanj odškodnino. Končno imamo še eno omejitev patentnih pravic, ki jo uredba imenuje prisilno licenco, Pod licenco razumemo pravico druge osebe, da se sme z lastnikovim privoljenjem posluževati izuma, odnosno ga izkoriščati ter izdelovati po njem blago, kakor tudi prodajati ga in spravljati v promet. Kakor že ime pove, se prisilna licenca po načinu, kako se daje, razlikuje od prostovoljne licence, ki lastnik patenta ž njo prostovoljno, pogodbenim potom prepusti drugemu pravico izkoriščanja izuma. Prisilno licenco pa dajejo oblasti proti volji lastnika patenta, toda s predpogoji, ki upravičujejo to globoko poseganje v lastninske pravice. Govorili smo že zgoraj o odvisnem patentu, t. j. o zaščitenem izumu, ki se ne more uporabljati odnosno izkoriščati samostojno, ne da bi se istočasno uporabljal drug izum, ki je že pred njim patentiran. Ne bi bilo v interesu razvoja naše industrije, ako bi se v vsa- kem slučaju in brez izjeme puščala lastniku prvega patenta možnost, da onemogoči izkoriščanje odvisnega patenta s tem, da prepove uporabljenje svojega. Ako tvori n. pr. ta odvisni patent napredek v izdelovanju kakega predmeta in je radi tega izum znatnega pomena za razvoj industrije, se ne sme prepuščati lastniku prvega patenta, da samovoljno onemogočuje tako izboljšanje dosedanje produkcije in ubija duševno delo novih moči, ki staro popravljajo in izpopolnjujejo. Ako sam noče potom prostovoljne licence dopustiti uporabljanje svojega patenta, daja uredba lastniku odvisnega patenta pravico, da potom tožbe zahteva licenco od uprave za varstvo industrijske lastnine; dokazati pa mora, da je njegov patent velike važnosti za industrijo ali obrt, in tožiti ne more pred pretekom treh let od dneva obstoja prvega patenta. Uprava odloča v spornem postopanju, ali je opravičena zahteva po prisilni liccnci. Ako tožbi ugodi in se stranki na to ne sporazumeti glede višine odškodnine, jo določi pristojna redna sodnija v spornem postopanju. (Dalje prihodnič).. Površni načrt ustave. Iz Belgrada se nam zaupno poroča, da predloženi načrt ustave popolnoma izpušča ozirorna ignorira eno najvažnejših točk razmerja v državi t. j. zaščit in pospešitev industrije, trgovine in obrti ter prometnih in plovbenih razmer. Lepe avspicije za pridobitne kroge. Moderni in tako hvalisani volilni red dosegel je, da so zastopani vsi stanovi razun onih, ki so obsojeni plačevati in plačati vse, kar država potrebuje. Pridobitveni stanovi razun kmetov, t. j. industrija, obrt in trgovina nimajo niti jednega zastopnika v tem predstavništvu in čuditi se nL če je gosp. minister Markovič pozabil menjati v svojem načrtu te važne stanove. Saj ti posedujejo premoženje in zato morajo molčati, ker tukaj je vedno nevarnost, da pride posameznik do zgube svoja lastnine in se ga lahko občutno kaznuje na premoženju, kar je seveda pri onih, ki samo vlečejo, oziroma so samo plačani za svoj trud, ni mogoče, ker nimajo nič zgubiti. Zato pa jih moderni volilni red v obliki komunistov, socijaldemokratov, narodnih so-cijalistov itd., pošilja v obilici v parlament, da diktirajo, kaj se mora vse dati, a ne vprašajo, kje vzeti. Tudi v drugi zbornici, takozvanem senatu, nam bo spregovoriti, če nočemo, da postanejo pridobitni stanovi ovca, ki se jo striže in striže dokler jo je kaj, četudi do pogina. Izvoz in uvoz. Dovoljen uvoz živine v Slovenijo. Minister za poljedelstvo in vode je zopet dovolil uvoz živine iz Koroške v Slovenijo. Izvoz in uvoz ovc prepovedan. Ker se v sarajevskem, mostarskem in trav niškem okrožju nevarno širijo ovčje ošpice, je izvoz iz teh in uvoz ovc v ta okrožja v svrho omejitve te bolezni prepovedan. Izvoz ln uvoz naše kraljevine z?, tretje četrtletje. Uvozilo se je za svoto 726,042.499 dinarjev v srebru. Izvozilo pa za svoto 245,367.944 din. v srebru V prvih 9 mesecih 1920 se je izvozilo predmetov v vrednosti 710,454.105 dinarjev v srebru, Od tega je šlo 7672°/0 v Italijo in v Avstrijo. Izvoz iz čehosiovaške republike. Da podpira izvoz v Azijo je Čehoslovaška postavila v Trstu dve carinski postaji in dva depoja. Švica je dovolila svoboden izvoz moke, rž!, riža, kakava, čokolade, sladkorja, niesa, jajc, bikov, krav, petroleja, kož in kožnatih odpadkov, drv za kurjavo, materijala za izdelovanje papirja, bombaža, bombaževih tkanin, konoplje, jute, kaučuka, premoga, lignita, koksa, gutaperhe, porcelanskih izolatorjev, stekla za okna, železnega pirita, železnih odpadkov, železniškega materijala, orožja, razne mineralije, ?otovo število strojev, optičnih instrumentov, lekarniških potrebščin, parfumerije, kemičnih substanc in raznih drugih predmetov za indusirij-ske potrebe. Mrb »teke zaSetfe. Trgovina. Omejitve sladkorne trgovine. Ministrstvo za prehrano je dovolilo tovarnam, da prodajo trgovcem sladkor in sicer vsaka tovarna do 100,000 kg. Posamezni trgovec ne more dobiti več kot 500 kilogramov sladkorja, katerega sme pro dajali k večjemu za 4 K dražje od tovarniške prodajne cene. Pri nakupu sladkorja se morajo trgovJ izkazati s potrdilom. da, so zxdostiii v prošlem letu davčnim predpisom. Trgovska pogajanja naših in nemških delegatov. Pogajanja med našimi in nemškim; delegati v svrho obnove medsebojnih trgovinskih zvez, so v najlepšem icku. Med nami in Nemčijo bo sklenjen začasni sporazum, na podlagi katerega bo bazirala medsebojna trgovina in to iz tega vzroka, ker vsi dosedanji kompenzacijski m .tarifni dogovori niso prinesli velike koristi, kakor sc je pokazalo pri avstrijski, ogrski in čehoslovaški pogodbi. Zastoj v industriji in vprašanje delavcev. Kakor smo že v št. 22. pr. I. poročali, kaže se pri nas močen zastoj v naši industriji, tako da se bo moralo odpustiti veiiko število delavcev. Kranjska industrijska družba na primer mora odpustiti okrog 800 dolavcev, jeklarn?, na Ravnah ekrog 200. Odpuščajo pa delavce tudi druga, tu ne navedena podjetja. Kam pride naša industrija, če ne preboli kmalu teh posledic, svetovne vojne ? Vlada mora napeti vse svoje sile, da reši našo industrijo! Elektrifikacija dravske doline od Fale do Varaždina. Leto 1921 bo prineslo nov napredek našemu narodnemu gospodarstvu. Začela so se pripravljalna dela za elektrifikacijo dravske doline od Fale do Varaždina, vštevši Medjimurje in Prekmurje. Ustanovljena bo delniška družba, da izpelje načrt, ki se je pretresal 11. in 12. pr. meseca v Varaždinu. Drugi industrijski velesejm v Pragi. Od 28. februarja do 8. marca t, !. bo v Pragi .drugi industrijski vilesejm; pri tej priliki bodo v 18 sekcijah na razpolago najrsznovrstnejši predmeti bogate čehoslov. industrije. Jugoslovanski trgovci, kateri se javijo na velesejm, dobe za 10 dinarjev trgovski znak, ki jim daje pravo na polovično vožnjo na vseh progah čehoslovaških železnic. Vsem, kateri se pravočasno prijavijo, bo stanovanjski urad preskrbel stanovanje v hotelu ali v privatnem domu. Vsi obiskovalci sejma dobe informacije tičoče se mesta Prage, trgovskih odnošajev, odredb za izvoz in uvoz ter carinskih pristojbin. Informacijska služba je organizirana tako, da bo vsakdo v trgovski pisarni obveščen o vsem, kar ga more na velesejmu zanimati. Praga se pridno giblje, da bi povečala izvoz svojih industrijskih predmetov. Gotovo bo ta prilika mnogim dekrpovod; da obiščejo Prago. Usnjarska industrija. Domačini v družbi z ljubljansko kreditno banko, mariborsko eskomptno b:mko in hrvat-sko trgovsko banko so ustanovili delniško družbo usnjarske industrije »Pe-tovija«. To veliko podjetje, ki obsega vse panoge usnjarske industrije nam vzbuja upanje, da mnogo pripomore k znižanju c?ti usnjarskih izdelkov. Denarsfvo. Odredba glede novega drobiža. Po odredbi ministra za finance se bo moral prejemati novi drobiž v sledečih razmerah: po 5 para do 5 dinarjev, po 10 para do 10 dinarjev, po 25 para do 25 dinarjev. Podaljšanje termina za prijavo naknadne vojne škode. Ministrski svet je podaljšal rok za prijavo naknadne vojne škode do 1. februarja 1921. Promet dinarskih novčanic. Po izvestju »Narodne Banke« od 15. dec. 1920 se je od 8. do 15. dec. povišal promet za 32, 767.790 dinarjev ter jc dosegel 3.239.326.030 dinarjev. Trboveljska premogokopna družba je povišala glavnico od 24 na 48 miljonov. Ponarejene tisočdinarske banknote. Zagrebška policija je prišla na sled novo ponarejenim tisočdinarskim novčanicam, ker so jako slabo izdelane in brez vodnega znaka, niso nevarne. Novi denarni zavodi V Cavtatu je ustanovljena »Dalmatinska banka« s kapitalom K 4,000.000 kateri se more brez dovoljenja povišati na 10 miljonov K. Njena naloga je, podpiranje industrije, prometa itd. — V Dubrovniku je ustanovljena »Dubrovačka banka« z glavnico K 200 000, katera je sedaj povišana na dva miljona kron, ter se jo hoče povijati do 20,000.000 K. Banka se bo bsviia z denarnim prometom, kupovanjem in prodajanjem nepremičnin, bro-darstvom, ekspertom.in denarnim podpiranjem raznih podvzetij.— V Beogradu je po iniciativi Srbov, naseljenih v Ameriki, ustanovljena banka pod imenom »Srbsko- amerikanska banka« z glavnico 20 miljonov dinarjev. Iiiternacfjon?lni poštni promet. »Jutranji List« prinaša brzojavko iz Pa-liza, glasom katere je na internacionalnem kongresu v Madridu izdelana nova internacijonalna tarifa. Odrejeno je, da bo službeni jezik za mednarodni poštni prorrist francoski ter, da se smatra zlati frank kot jedinica za odračunavanje.. 'Revizija beogradsKlh delniških družb: Minister za trgovino je odredil revizijo vseh beogradskih delniških družb, ki so bile ustanovljene po 1. jan. 1919. Promet s čelioslov&ško republiko. Vsi interesenti naj se v zadevah železniške odpošiljatve vagonov v Čehosio-vaško obračpjo v informacije na delegata ministrstva železnic Čehosiovaške re-pubiike v Ljnbljani, južni kolodvor. Današnji številki prilagamo položnice ter prosimo, da p n. naročniki vpošijejo naročnino v najkrajšem času upravništvu našega lista, da v pošlljatvi ne bo zadržka. Nov davčni urad v Prevaljah, ki je podrejen davčnemu oblastvu v Slov. Gradcu, se je ustanovil za vzhodni del Pliberškega in jugovzhodni del šentpavelskega okraja. Finančna kontrolna postaja v Vojniku prične svoje delovanje s 1. januarjem 1921. 1. Stanovanjska naredba za Slovenijo. Začasno je podaljšana stara stanovanjska naredba, ki bi koncem te^a leta potekia. Nove naredbe, katero pripravlja deželna vlsda ni‘ bilo mogoče pred novim letom razglasiti. Upajmo, da bo imela ta naredba za trgovino, industrijo in obrt kake olajšave, ter da bodo podjetja vssj v svojih, lastnih hišah imela pravico, da se razširjajo. Papir za sobno slikarske šablone. Urad zn pospeševanje obrti v Ljubljani je dobi! večjo množino finega papirja za sobno-slikarske šablone. Kar se bo ta predmet razdelil med interesente, naj ti javijo svojo potrebo ustmeno ali pismeno pri navedenem uradu. Stavba carinskih skladišč v Ljubljani. Po. sklepu medministerske carinske komisije na konferencah v Ljubljani ima južna železnica zgraditi na glavnem kolodvoru carinsko skladišče za približno 200 vagonov blaga in carinske pisarne. Na stavbi in legi stavbe teh skladišč je trgovstvo mesta Ljubljane, ki ima dnevno posla s carinskim uradom, zelo interesirano. Zato je gremij trgovcev na inicijativo Zveze gremijev z glavnimi interesenti pregledal dne 16. decembra 1920 komisijelno vse vpoštev prihajajoče stavbene prostore južnega kolodv. in siccr na strani mesta od Dunajske, Resljeve in Martinove ceste ter ob dovozni cesti proti staremu pokopališču. Ker se je južna železnica odločila zidati iz obratnih ozirov carinsko skladišče na prostoru za kurilnico ob dovozni cesti, je komisija sklenila, da tega projekta radi dovoznih razmer ne more sprejeti. Dohod k carinskim skladiščem bi se za trgovine v mestu podaljšal za skoro pol kilometra in bi bila dovozna režija vsled tega mnogo dražja. Dalje bi bil o:;ebni dohod k carinarnici zelo otežkočen, ker je prehod preko tirov na kolodvoru prepovedan, dohod po Dunajski ali Martivovi cesti pa nepotreben ovinek do pol kilometra. Komisija se je enoglasno izrekla za to, da naj se zgradijo carinska skladišča na strani mesta, kakor se nahajajo tudi tovarna skladišča za lokalni promet. V ta namen bi prišla v poštev dva prostora in sicer prvi, na-katerem se sedaj nahaja fakozvano sapeursko skladišče demobiiizacijskega blaga ob Martinovi cesti. Drugi pa med Resljevo cesto in Ranzirgerjevim skladiščem ob sedaj pro-vlzorno položenih tirih. Gremij je sklenil, da se stopi v zadevna pogajanja s carinsko in železniško upravo, da se doseže sporazum, pri katerem bodo trgovski interesi našli polno vpoštevanje. Uporaba državnega grba tia privatnih tiskovinah je vlada prepovedala. Surogat za bencin: Ker je radi pomanjkanja bencina ccna temu predmetu jnko visoka, so ga začeli Angleži zameniavati z alkoholom, ker se ga more producirati v vsaki množini po nižji ceni kot bencin. Gospodarska razstava v Pragi. Da pokaže čehoslovaška republika svoje gospodarsko stanje, priredi zemljedel-ska jednota 17. maja t. 1. gospodarsko razstavo, Razstava bo imela sledeče oddelke: 1 obdelovanje zemlje, 2. vzgoja žita, 3. gospodarstvo, 4. živinoreja, 5. gospodarska industrija, 6. gospodarski stroji, 7. poljedelski, industrijski, obrtniški izdelki, 8. zadrugarstvo, 9. gospodarske stavbe. Velika stavka železničarjev grozi v Nemčiji. Štiri zveze železničarjev so predložile zahtevo, da se drsginjska doklada železničarskim delavcem poviša za 1 marko na uro, želez, uradnikom pa se mora povišati za 60 —70n/°- Položaj je jako težak, ker zamore priti eventudno do ustavijenja prometa vseh državnih železnic. Nemčija in Amerika. Mae Cornick, amerikanski senator, ki je sedaj na popotovanju v N?mčiji v svrho informacij«', je izrekel v razgovoru z gospodarskimi politiki, da bo skušal pospešiti začetek gospodarskih stikov. Nemčija si tem iskreneje želi dobrih zvez z Ameriko, ker ji bivši sovražniki v svojem fanatizmu vedno in vedno stavijo nove zahteve, ki so neopravičene v -mirovni pogodbi, ter ji tako jemljejo vsako mogočnost do resnega dela. ftiascnanlia trgosska in obrt« Mišice stK*r»k3 v Ljubljani. 8489. Trgovske zveze s francosko Iridokino. Trgovec v francoski lndokini želi stop ti v trgovsko zvezo stvrdka-mi, ki bi uvažale iz indokine riž, po-per, kaučuk, ribje olje i. t. d,, ter s tvrdkami, ki bi uvažale v Indokino izdelke iz lesa, steklo, papir, igrače itd. 8345. Pozor pred trgovskimi zvezami pred nekim švicarskim akcijskim društvom. Pod tvrdko »akcijsko društvo v Ženevi« poštni predal 104 se ponuja ta tvrdka v srbskih listih kot posredovalka pri nabavi blaga v Švici. Iz verodostojne strani se nam poroča, da ta družba ni protokolirana in da pravno sploh ne obstoji. NajnoMjia poročila. Francoski izdelki v zameno. Jugoslovana^ i konzulat v Li!iy poroča, da se nahaja v severni Francoski velika množina raznih izdelkov, katere se zamore dobiti v zameno za življenske potrebščine, sirovine, lan itd. Podrobnosti se zve pri našem konzulatu v Lilly. Prešan papir. Čehoslovaška ima vsak mesce okrog 30 do 40 vagonov prešanega papirja na razpolago za izvoz. Naši interesenti zamorejo stopiti v zvezo s čehoslovaškimi izvozniki preko češkega konzulat v Beogradu. 3, ian&sarja. Zagreb. Devize: Berlin 215 do 218, Bukarešt 190, Milan 524 do 530, London 532—538, Newyork 150, Pariz 920 do 930, Praga 177 do 180, Švica 2350 do 2475, Dunaj 24 do 24,15. Valute: dolar 149,50 do 151, avstrijske krone 25 do 26, rublji 60 do 80, češke krone 165. franki 880 do 900, napole-ondori 493,50 do 495, marke 203 do 205, ieji 196 do 198, lire 510 do 520. Beograd. Valute: dolar 37,25 do 37,75, franki 220 do 222, funti 132 do 133, lire-128 do 131, levi 40,50 do 41, leji 48,75 do 49, marke' 50,25—50,50, avstrijske krone 6,50 do 6,80, napoleon-dori 122,50 do 123. Devize: London 135 do 136, Pariz 220 do 223, Milan 130 do 133, Berlin 53 do 54, Praga 44 do 44,75, Dunaj 6 do 6,10. Sem spada vino, vinski mošt, vinska brozga, vino iz j.igod, sladno vino in medica. Vino v steklenicah 1 steklenita 2 kroni. Opomba: Postavka za steklenico velja za vse vrste steklenic do 750 kubičnih centimetrov prostornine. Za vsakih nadaljnih tudi samo pričetih 750 kubičnih centimetrov prostornine je plačati vnovič 2 kroni. Opomba: Ako se steklenice polnijo v mestu, se plača naknadna naklada v izmeri razlike med naklado za vino od soda in za vino v steklenicah. 5. Sadni mošt 1 hi 20 K. 6. Penina 1 steklenica 20 K. 7. Pio 1 hi 60 K. 8. Kis (ocet) 1 lil 10 kron. 9. a) Govedo nad 400 kg žive teže 1 ';os 50 K. b) Govedo od 250—400 kg žive teže 1 kos 40 K. c) Govedo od 50 do 250 kg žive teže 1 kos 20 kron. d) Govedo (Udeta) do 50 kg ali 45 kg zaklane 1 kos 10 kron. 10. a) Ovce, ovni, koze, koštruni, jagnjeta in kozlički nad 10 kg v živem stanju ali 8 kg zaklani 1 kos 4 K. b) Kozlički in jagnjet-d do 10 kg v živem stanju ali 8 kg zaklani 1 kos 2 40 K. 11. Prašiči: a) oddejniki do 10 kg žive teže ali 8 kg zaklani 1 kos 2 K; b) mladi Denar Blago Jadranska banka . . . 1750 1840 Jugoslavenska banka . . 600 608 Ljubljanska kred. banka . 900 980 Narodna banka .... 670 695 Hrv. eskomptna . . . 1515 1525 Dunaj, devize: Zagreb 410.70 do 414.70, Berlin 913 do 919, Budimpešta 108.50 do 110 50, Bukarešta 810 do 820, London 2352.50 do 2372.50, Milan 2270 do 2290, Newyork 668 50 do 672 50, Pariz 3905 do 3945, Praga 741 do 747, Ziirich 10100 do 10150. Valute: dinarji 1635 do 1655, dolarji 662 50 do 666.50, franc, franki 3880 do 3920, češkoslovaške krone 740 do 746, ogrske krone 115 do 117, leji 815 do 825, levi 720 do 730, lire 2260 do 2280, marke 912.50 do 918 50, funti 2340 do 2360. Ziirich, devizej Berlin 8.975, Ncw-york 558, London 23 20, Pariz 38 60, Milan 22.75, Praga 7.30, Budimpešta 1.075, Zagreb 4.10, Bukarešta 8.10, Varšava 1.05, Dunaj 1.50, žigosane 1.05. prašiči od 10—60 kg žive teže ali 8 kg do 45 kg zaklani 1 kos 12 K; c) prašiči nad 60 kg žive teže ali 45 kg zaklani 1 kos 20 K. 12. Meso in izdelki iz mesa 100 kg 20 kron. 13. Ribe in i u p i n a r i c e : užitne ne posebej imenovane iz morja, jezer, rek in ribnjakov, sveže nasoljene, marinirane ali v olje vložene, ribje ikre, raki, polži, ostrige, hopotnice in morski raki 100 kg 20 K. 14. a) Sveže sadje, sveže užitne jagode, sveže fige, kostanj in orehi 100 kg 2 K; b) opra-ž-eno, posušeno in vloženo sadje, kompoti 100 kg 8K; c) citrone in pomaranče 100 kg 4 K. 15. Oves v zrnju 100 kg 1'20 K. -16. Seno brez razlike, tudi mešana klaja, slama, rezanica, otrobi, sfelna slama 100 kg 1 K. 17. Riž 100 kg 10K. 18. Moka lOOkg 150K. 19. Surovo maslo, sveže vseh vrst 100 kg 10 kron. 20. Svinjska mast 100 kilogr. 10 K. 21j. Milo 100 kg 10 K. 22. Sir 100 kg 10 K. 23. Olje vseh vrst 100 kg 10 K. — Ljubljana, dne 25. novembra 1920. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. Dr. Iv. Tavčar, župan, !. r 350 do 380 K, moka 0 14'60 K. svinje 26 K živa teža, svinjska mast 44 K. Cena vinu v Sloveniji. Domače vino 22 do 25 K, boijša vina 25 do 28 kron liter. Cene francoskemu vinu padajo. Sto litrov dobrega vina stane 60—90 frankov, dobiti pa se zamore v nekaterih krajih isto vino tudi po 5o frankov. Cena kožam v Franciji ie silno padla. Koža, ki je stola novembra 130 frankov, stane sedaj okrog 40 fr. Cene mesa na Hrvaškem po kg žive teže: voli 12—16 K, krave 12 do 14 K, telega 16—19 K, svinje 30—36 K. Tarifa o trošarinskih nakiadah i a mesto Ljubljano. 1. Rum, »rak, esenca za punč, rozolja, liker in vse oslajene opojne pijače 1 hi 1000 K. Opomba: Sem spadajo tudi dišeče žganje, tinkture, esence in sploh vse z ingredijencami mešane tekočine, v katerih je špirit poglavitni sestavni del, razen firnežev in mizarskih politur. 2. Špirit in žganje 1 l alkohola 10 K. 3. Denaturirani špirit, firneži in mizarske politure 1 hi 500 K. 4. V i n o v s o d i h 1 hi 100 K. Opomba: Novi Sad. Pšenica 940 do 960 K, ječmen 520 K, oves* 310, nova koru a IVAN JAX IN SIN Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15. \—iivfiln* stroji h stroji za pletenje Ustanovljena leta 1867. te»i* toap®«- " : Pisalni stroji Jlillef. Cenik! zastonj In tako. SMI««« i! prvili kvaren. - DBrkopp, Sl/ris, Zalasna znižane teiisl ilUluitl Mfeitrad. 16, 5—5 LEN ASI & GERKMAN Ljubljana Stritarjeva ul. 4 - Lingarjeva ul. 2 Trgovina s suknenim, modnim in rnanufakturnim blagom. Na debelo. &1, 20—20 Na drobno. VELETRGOVINA Cesta na Gorenjsko žslcznico it. 7 priporoča raznovrstno žganje, kakor slivovko, rum, brinjevec in konjak. — Vedno velika zaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga. — Konkurenčne cene. = Telefon interurb. štev. 246. sar Zahtevajte cenike* ■**> Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20-20 nosun proizvodi S uuBumm | ITB. N Tovarna kemsifraifo ponuja: žvepleno kislino, solno kislino, kristalno sodo, grenko sol, Glauberjevo sol, kalijev soliter, pralni prašek, umetno gnojilo (Superfosf. t), rudeče barve, zeleno galico. — Nanovo vpeljane specijalitete: raznovrstne tinte v kakovosti prvih nemških znamk, rnodrilna esenca, ino-drilrii prašek, modrilne kocke in mo-drilne kroglje. 101, 5—5 v premeru po 4/4 in 5/4 cole, oddaja mnogo pod dnevno ceno tvrdka 128 3 3 eiegantBia garniture z napisi. Plima in ekspor.no 134-3 Kuhinjsko posodo (letel. priporoča na debelo po tovarniški ceni oeletrsoiiinn 1 železnino Anton Erker Slomškova ulica 11 [pijana Resljeva cesta 20 Največja zsSoga cigaretnega papirja In stročnic, pisemskega papirja, črnila, rndečila, kreme za čevlje, čevljarske smole, apretilre za usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter dnizega blaga. — Na debelo I 113, 10-9 prej W. Hintze pripora ..Imperial" m Jte-M z mrežo iz jeklene pobakrene žice, izdelek domače tovarne, ima v zalogi zastopnica, tvrdka nun \ »mi ia lil! Ljubljana Miklošičeva cesta št. 6/1 Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki ANT. KOLENC, CELJE Kralja Petra cesta št. 22. 1», 20-16 Zalta & Zilič Brzojavni naslov: Čučekcie, Ptuj PRVI MESTNI MLIN V CELJU PRIPOROČA 43 a, 10-10 VSAKOVRSTNE MLEVSKE IZDELKE V ZNANO NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. - DNEVNA DELAZMOŽNOST 80.000 kg. r t ••nrniMnivvfnv«:& Cie. Centrala LJUBLJANA Najboljša Izvedba. - Takojšnja odprema. , -vmimann Najnižje cene. • Ponudbe in'pojasnila na željo vsaki {as brezpla{no|na razpolago. Podružnica v" ZAGREBU ^ [Frankopanska ulica štev. 2.;^J SfilfitlilfPr* P°P0,ne elektrarne, prekozemske cer.-iiiJilllUU • Vale, popolne napeljave v mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd. ftafcfti?! a motore, diname,pretvoritelje(Umformer), .UuUuVia generatorje za motore,ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinska uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materijal vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materijal za slabi tok, akumulatorje, žepne baterije, ovoje itd.2 Ifffolltifl * rnoc^trna telesa za razsvetljavo, na-i&UblUjb. mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah. 70,20—10 f norf iftlitofo 0 novi patentirani „Sona‘!-zvonci jPcUjUlilEIB, za močni t k, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov z*. oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa ,,Sonavox“, patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov. O O) x: CJ JS * (0 rt C <3 o i— rt V o N o» > n o s >N > z: M * c •I-. ‘H > rt c: mjo (O i~ c O o v TJ J— tj o •Stal r" GJ CL o ■> S id 2*1 03 c to rt C co to to ’ — T- O o> ■ ■M Cl L. to m c T* I -r5 > •—. o in CM 3 rt rt H- c c C C fl) « K” JQ m # s m ra a n a ss »rt ^ „ wmmUBfasaaamasBmaaBBSMtagBgBRMRMdiRMERMi y BtfaafcJsaua&aapaaaaaftaaaftBaaiiBaBNaaaeaBaafcaaaeaaBaiBKaaaBnaaMRnactaatiBaBUNuaMcaoacae* najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti. razmnoževalni aparat,r razmnožuje strojno In ročno Pisavo polom neizraltljrje steklene plošče, Glavno zastopstvo za Jugoslavijo-. 15,20-20 The Rex Co. Ljubljana, eradižfe! 10. Moderno urejena popraullnica neb pisalnih stroje«. *e 99 99 na a« a« 10 aa a« aa BO aa aa aa aa aa ar, aa »B SR aa aa toa aa a« RG a n aa a k aa v.a aa aa aa aa HM MB »M aa t-’* L.1 Mt' aa aa aa MB um BW iMaaiRaainvRnaHRNR«aNiR«t*>PnN«MrHBBMKaRit9MMSi«2SSiS!;2£ii!SSSSSSSS»tlSS£SSSSH&4 aaaaaaaaaaaaBBaaaaaaaaaaBaaBaaKBaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaoa** Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba! 2, 50—22 Csr KaiatfaaoRH B2I? StvErL yuetm*