Our Write Ua Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NAROD List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAM). da pravočasno obnov« naročnina. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ia niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Eaten* m Sereod CtaM Matter Septrmber Zlat, IMS mt tbe Poat Office M New York. N. I, under Ari of CeagreM ef March Srd. 181». No. 133. — Stev. 133. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 9, 1939—PETEK, 9. JUNIJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th BT., NEW YORK Volume XLVII. — Letnik XLVI1. POSEBNI ANGLEŠKI ODPOSLANEC ZA MOSKVO BALTSKIM DRŽAVAM BO ZAGOTOVLJENA VARNOST BREZ VSAKEGA JAMSTVA Angleška vlada bo poslala Stranga v Moskvo. — S seboj bo nesel nove angleške predloge za zve-zo. — Strang sovjetski vladi ni posebno po volji. LONDON. Anglija, 8. junija. — Ravnatelj vna-njega urada za osrednjo Evropo William Strang bo v nekaj dneh poslan v Moskvo, da pospeši sklenitev vojaške zveze. 1 ehnično ne bo šel kot polnomočni pogajatelj, temveč kot posebni odposlanec, ki bo poslaniku siru Williamu Seedsu svetoval, kako bi bilo mogoče premostiti prepad, ki še vedno zija ,med angleškimi in ruskimi naziranji. Njegovo pravo delo pa bo, det prepriča Rusijo, da ima Anglija pri pogajanjih odkrite namene, da na kak način zavaruje baltiške sosede Rusije, ne da bi jim bilo treba zajamčiti varstva. Sovjetska vlada mogoče ni posebno zadovoljna, da je bil ravno Strang izrbran za to .mesto, ker se še opominja, da je bil angleški poslanik v Moskvi ob času procesa inžinirjev Metropolitan-Vickers družbe leta 1933, ko so prišli po mnogih letih odnošaji med Anglijo in Rusijo do najnižje točke. Navzlic temu pa je Strang zelo premeten diplomat in nikdo drugi v vnanjem uradu ni toliko pripomogel, kot Strang, da je bila sklenjena pogodba med Anglijo in Poljsko. Prejšnji teden je bil Strang v Varšavi, kjer je razpravljal z uradniki poljskega vnanjega urada. Iz Varšave pa se je odpeljal "za praznike" v Budimpešto, predno se je vrnil v London. Kot posebni odposlanec bi bil sovjetski vladi bolj po volji vnanji minister lord Halifax, toda Strang pozna angleško-ruske probleme do najmanjše podrobnosti in bo storil vse, da jih čimprej reši. V poslanski zbornici je Chamberlain rekel, da je v poglavitnih zadevah popoln sporazum med Anglijo, Francijo in Rusijo. Rekel je, da je Anglija pripravljena nuditi Rusiji popolno vojaško pomoč, ako bi bila napadena. ' Glede jamčšine baltskim državam je rekel Chamb oerlain, da jim jamščine ni mogoče vsiliti, ker je ne marajo, da pa se bo našla kaka pot, da jim bo na kak način zavarovana njihova neodvisnost, tako da bo Rusija zadovoljna. Anglija bo predlagala velike jamščine v splošnem pomenu in s tajnim sporazumqm glede baltiških držav. Sicer pa baltiške države niso edine nevtralne države v Evropi, ki odklanjajo vsako jamščino, ki pa so velikega pomena za velesile. Holandska in Švica ste nevtralni in nikdar niste hoteli od Anglije ali Francije sprejeti javnega jamstva. Navzlic temu pa ste Anglija in Francija v tem oziru prišli do sporazuma, ki je dobro poznan po celi Evropi, in po katerem prideta obe državi takoj na pomoč Holandski ali Švici, ako bi bila katera napadena. V tem smislu skuša Anglija tudi skleniti zvezo z Rusijo, da bodo zavarovane Finska, Estonska in 1 .etaka. Moskva bi biLa s takimi pogoji pripravljena skleniti z Anglijo pogodbo, ker bi bile baltske države zavarovane, četudi jim ne bi bila ponudena jam- *£ina Diplomati napeto čakajo in ugibljejo, ako se bo Str&fiffu posrečilo po tej poti pripeljati Rusijo v vo-Z Anglijo in Francijo. Japonska armada kaže znake utrujenosti OGROMNE ŽRTVE V DVEH LETIH VOJSKOVANJA Japonske izgube: 400,000 mrtvih in 200,000 težko pohabljenih. — Napredovanje japonskih čet v notranjost Kitajske postaja vedno bolj počasen. — Kitajci koncentrirajo svojo vojaško moč. WASHINGTON, D. C., 8. junija. — Štiri minute zateie, s«> i<' na Iz tega poročila je razvidno, tla Japoncem na Kitajskem ne gre tako lahko, kakor .se je najjpiivo zdelo jim. Bolj dolgo! Ih> kampanja na Kitajskem tra-jk,> s<' i«' r,a Boiling letališču jala, bolj bodo izčrpani .Japoi.-',lv i-nil v . — Značilno poročilo, ki ga je pisal časnikarski poročevalec iz kita o - j a j »o n site fronte. Japonska armada, ki stoji na Kitajskem, tako piše dopisnik švicarskega lista, kaže vedno bolj znake vojne utrujenosti. O uporih med japonskimi četami ter o vojaških beguncih, ki prihajajo na kitajsko stran ali čez iiotranjenioii^oK-ko mejo, ' se sicer le malo sliši, so to le redki 'pojavi, vendar po doka-zujejo, da vedno bolj in bolj pro«lira v zavest japonskega i vojaka prepričanje, da vse o-gromne žrtve dveletnega vojskovanja stvarno niso prinesle nobenih uspehov in da Kitajci (danes prav tako niso poraženi, kafkor niso bili po začetnih u-s[»ehih japonske vojske. Kitajske armade se sicer še vedno stalno umikajo pred ja-poiLskim pritiskom. Padel je celo vojaško tako važen Nan-čang, ki predstavlja dragoceno križišče in je obenem središče pokrajine Kjansi. Še rvedno prodirajo .Japonci dalje proti zapaxlu, toda napredovanje je vedno 'bolj počasno, vedno bolj utrujeno. Od lanske jeseni dalje Japonci stvarno nLso dosegli nobenih velikih vojaških u spehov več, razen da so zasedli otolk Hajnan. Iz Kantona se Japonci sploh n iU> upali dalje v notranjost dežele. Vesela udarnost japonske vojne, kot jo |>oznamo iz 1. 1937 je izginila. Tudi sestava japonske vojske se je temeljito spre menila. Pnve aktivne čete, ki so prišle na Kitajsko, so uničene, taiko, da stoji na kitajskih bojiščih danes izključno le še rezerva od 30 do 54 let stari U vojaki, ki «so morali pu-stiti doma ženo, otroke in dom ter hropenijo nazaj po svojem delu in po svoji družini. Tudi med častniki je danes rezervni oficir -številnejši, kakor aktivni. O japonskih četah tudi japonski vojni poročevalci .sami vedno bolj redko poročajo, da bi se prostovoljci javljali za 4'(smrtne službe", da bi se pustili pognati tv zrak za to, da hi BUKXOS AIRES, Argenti-prdbili nasprotne žične ovire in 8 jnnija_ __ P(>siaIlski tovarišem odprli pot med so- \zhorn^ jo ' biLa |>redložen* vraznikove vrste. JaporWko| n po kateri liaj bi tu. vojno vodstvo,'k, je do nedav-j jejezKllo časopisje in šole pri-no s človeškim, žrtvami narav-|š,(. x državno nadzorstvo. MEHIŠKI LETALEC SE UBIL Njegovo letalo je treščilo v reko Potomac. — Zena in sin sta bila priča njegove nesreče. Sarabia, ki je bil star J»'t, se je poslovil od svoje žene Agripine in svojega starega sina F njegov zelo naloženi aeroplan padci v vodo iz višine 100 cev-Ijev. Njegova žena, sin, mnogo u-railuikov in "prijateljev je bilo priča n jogo ve nesreče. Svetovalec mehiškega poslaništva dr. Luis Quintauilla in vojaški ataše j stotnik Manuel Cermcno sta takoj skočila v vasi ima fpovprečno po enega|vo ki je ,pred kratkim napravil rekordni polet iz mehiškega glavnega mesta v New York, je hotel presenetiti s svojim obiskom s vojo mater v 1'iudad Lerdo v državi Dura ligo. Zračna razdalja meri vočasno spraviti v bolnišnice, da bi jim rešili življenje. Med nižjimi in srednjimi častniki so izgube mnogo hujše, kakor nie*l visokimi čini, in sorazmerno večje, kakor med moštvom. Vsa Japonska 17od milj, kar bi Sarabia z lali-strmi, da je med smrtnimi ži-tivami tako malo najvišjih častnikov. Začudenje gre po vsem časopisju, kadar se sliši, da je padel kakšen general. JUGOSLAVIJA^ NEMČIJA 13 Eli LIN, Nemčija, H. junija. — Jugoslavija in Nemčija |sta *podip?~ali trgovsko pogo dbo, ki ureja vprašanja, ki so nastala vsled zavzetja Češke rn Moravske. Pogajanja za to pogodbo so tra'jala en teden. Pogodba (pa določa, da o-stane v veljavi samo toliko časa, dokler ne bo prplektorat vključen v nemško carino. ARGENTINA PROTI TUJCEM ITALIJANI OB POLJSKI MEJI! Nemško in italijansko vojaštvo se nahaja ob poljski meji. — Na Slovaško je prišlo mnogo italijanskih častnikov. L< »NDON, Anglija, 8. junija. — Iz Moravske in Slovaške prihajajo poročila, ki pravijo, da zadnje dneve prihaja v ta-tnošnje kraje mnogo nemškega in italijanskega vojaštva in1 odhaja na neniško-poljsko me | jo. i V Kromeriž in Prerov, ki 'se nahajata komaj 30 milj od , poljske meje, je »prišla nemška ■ svojega lu letjinfanterija; nemško vojaštvo i rancisca, ko je je tuili za^llo Bardejov naj Slovaškem, ki se nahaja samo 3 milje od poljske meje. \'o'jaški krogi smatrajo to pokrajino za zelo važno, kajti; na tem kraju more Nemčija o-1 grožati zapadni del Galicije, ki je jMiljska provinca in večinoma naseljena z Ukrajinci. Na Slovaško je zadnje '"'ase dospelo večje število italijanskih častnikov* in pilotov. Na Slovaškem je bilo tudi zgrajenih dvoje vojaških letališč, od koder ni daleč od važnejših poljskih mest. Na enem letališču so izključno težki bombniki, na drugem pa hitri zasledovalni aeroplani. Glavni 'stani za vojaška poveljstva so bili postavljeni po Hezkvdu pogorju, od koder je nkoro mogoče videti poljske zemljo. Razširjene so govorice, da bo Hitler, predno bo hotel na stopiti proti Poljski, najtprej zavzel Slovaško, ki je teoretično še vedno avtonomna drža- ANGLEŠKI KRALJ JE V WASHINGT0NU koto napravil. Aeroplan u je odpovedal motor in si je Sarabia pri padcu zlomil tilnik. (Mehiško poslaništvo je sprejelo ij hi n u< Ibo predsednika F. D. 'Roosevelta, da bo ameriški vojaški aeroplan propeljal Sa-ralbijevo truplo v Mehiko. ANGLIJA POSPEŠUJE PO GAJANJA va. POGODBE - ODGOVOR ROOSEVELTU UMRLIX, Nemčija, 7. junija. Nemčija je z Kstons'ko in Let->ko sklenila liemipiidalne pogodbe in list " Voelki-sclier Beobachter" označuje pogodbe "" j kot drastičen odgovor ameri- London, Anglija, 7. junija — škemu predsedniku Rooseveltu. Angelški kabinet je odobril | j,jsf pravi, da pomenijo to važno izjavo glede pogajanj z'pogodbe hud udarec vsemu mr-Rusijo in jo bo ministrski pred-'zličnenui prizadevanju demo sednik Chamberlain naznanil v, kralskih držav, da bi pridobile poslanski zbornici. . |l»oljševiško Rusijo v fronto Dobro poučeni krogi pravijo, proti Nemčiji. Kralju in kraljici je bil prirejen veličasten sprejem. — Velik banket v Beli hiši. WASHINGTON, D. C\t 8. junija. — Washington je včeraj angleškemu kralju .I-uriju V L in kraljici Elizabeti pripravil prisrčen sprejem. Predsednik Roosevelt in njegova sofproga sta kraljevo dvojico pozdravila na železniški i]>ostaji v predsedniškem salonu- Ko sta >i predsednik in kraij stisnila roke, je predsednik Roosevelt nagovoril kralja: 44 Well, slednjič vaju morem pozdriuviti." In krafj je odgovoril: "Mr. President, zelo vesela sva Njeno veličanstvo in jaz, da -va tukaj." Nato so bili kralju in kraljici predstavljeni kabinetni uradniki, njihove žene in vodilni k on grešnik i. Po sprejemu so se kralj in p red se d. Roosevelt, predsednikova soproga in kraFjica Kli-/abeta v posebnem avtomobilu, odpeljali po Pennsylvania ulici proti Beli hiši, kjer s o bili kralju predstavljeni vsi diplomati. Kralj je bil oblečen v admiralsko uniformo, po zajtrku s predsednikom in njegovo soprogo sta se kralj in kraljica odpeljala lia ogled glavnega me-ta. Opoldne sta bila zopet gosta v Beli hiši, popoldne je angleško poslaništvo na vrtu priredilo velik sprejem, kamor je bilo povabljenih 1400 gost on*. Zvečer je bil velik banket v Beli hiši, kjer sita si predsednik Roosevelt in kralj Jurij v svojih napitnicaJi zagotavljala veliko prijateljstvo, ki veže obe veliki demokratski državi. nost razsipaivalo, je začelo varčevati. XTiti bajonetnih naskokov več ne dovoljuje. Pehota napreduje samo še pod okri ljeai močnega topniškega o-gnja. Japonsko letalstvo je postalo skrajno previdno in var-čljivo. Na zabodenem ozemlju se morajo japonske straže vsako noČ vrniti iz predmestij za obzidj-a zasedenih mest ali v nalašč za to z raje ne male utrdb* Po tej predlogi bo izdajanje časopisov v tujih jezikih nekaj rasa propovedano, j>otem pa jim l»o »vlada mogla izhajanji-zoj>et voliti, ako bi bilo s kulturnega stališča koristno in l»otrel>no. nihi!iiiiii!iiii!!iiii:!!iii[iiiiiiiinii::iiiiiiiiii:!!!!i Naročite se na "Glas Hat oda," najstarejši slovenski .€7nik da bo Chamberlain naznanil novo metodo, ki bo stopila na me-do počasnih izmenjavanj diplomatskih poslani«. Neko poročilo pravi, da bo mogoče bivši vnanji minister Eden, ki je vsled nesporazuma s Ohamberlarnom zaradi njegove vnanje politike odstopil 20. februarja 1938, poslan v Moskvo kot posebni odposlanec, da pospeši pogajanja z Rusijo. Neko driiifo poročilo pravi, da bo na.ibrže poslanik sir William Seeds poklican iz Moskve v L.ondon in mu bodo naročena nova navodila, da naj sklene z Moskvo pogodbo bre® nadalj-nih navodil z Londona. , Nemčija nudi trajni mir in popolno svobodo — pravi li-t — v nasprotju z Anglijo, ki ponudila nemir in smrtno ne-va most. Pogajanja so bila v teku nad en n»e-ec, odkar je Hitler pomni i 1 .slične pogodbe šestim baltiškim državam, ki so Kstonske in T„e*ske. Danska.. Norveška. £vo*lska in Finska. Norveška. Švedska in Fin-ka so odgovorile, da se ne čutijo ogrožene in da vsled tecrn ne potrebujejo take pogodbe. Danska je podpisala pogodbo 31. maja, Tatvinska ,pa kmalu potem, ko je Nemčija zavzela v marcu Memel. RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 MKS1 lftth STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO. ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNK RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c 1 J Lapahft, Am. i of above officer*: NEW YORK, N. V. of Um corpora tloa ufl »Mi 46th Year ISSUED 1T1RI DAY EXCEPT SUNDAYS AND &OUDAXB Eft mk) lolo fdM Ust m Ameriko I« Kanado ..............fe.CO Za pol lota ................ Ajtertlwwl on Agreement Za New York m« o®io leto . . 97 O) Za pol >ta ................S3 ro Sa loose mat v g m oeio leto .. 97.. IU Za fleirt lata ................$1JC 'Em poi let« ................ 93.09 Yearly "GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN (ZVZRMfil NEDELJ tU PRAZNIEOV -OLAE NARODA-, S19 WEST ISth STREET. NEW YORK, N TT TELEPHONE: CHebn B—1*4» V KRVAVELI HARLANU SLOVANSKE NARODNE MANJŠINE V NEMČIJI Voeikischer Beofcacliter" objavlja obširno poročilo o poteku konference, na katero je (povabil voditelj zunanjepolitičnega urada narodno socialistične stranke Alfred Roi*eu-*>erg v Berlinu nastanjene dijplomate in tuje novinarje. Referent je bil nemški notranji minister dr. Fridk, ki je govoril o nenemških narokinih skupina]) v sklopu tretjega rajha. Najprej je ugotovil dr. Frick, da je mogoče biti zvest pripadnik svojega naroda in obenem vlober državljan tretjega rajha. Nemčija do sedaj še nima točne statistike o številu pripadnikov posameznih narodnih skupin, e stalno borita za prevlad je* južni tropični veter in severni polarni veter. Južno o<| srerlnje Evrope leži v širinah severne Afrik«-tropični visoki zraeni priti-k, nad severnim polom pa leži polarni visoki pritisk. Kako je prišlo do formacije teh dveh visokih pritiskov, ali anticiklonov. ni tu mesto, da bi razlagal. (Dejstvo je. da ležimo mi med obema anticiklonoma, ki nam pošiljata različne vetrove. Veter piha namreč vedno iz območja visokega pritiska v območju manjšega pritiska. V srednji Evropi leži tedaj povprečno nizek pritisk. Tu se srečata severni polarni in južni tropični veter. Pri tem srečam jo so .gotovi vzroki na delu. ki povroeijo, da se ol»a sistema vetrov odklonita drug od drugega an desno stran. Olav-ni vzrok je vrtenje zemlje o- koli svoje osi. Vetrovi začnejo krožiti v nasprotnem mislu u i nega kazalca. Tako nastane i gioniui zračni vrtinec ali ciklon. Evropski cikloni so tedaj se; tavljeni iz dveh vrst vetrov. Južni in jugozapadui del t volijo predvsem vetrovi tropič-nega porekla. geverozapadni in severni zlasti polarni vetrovi. Mejo med obema vetrovoma »so meteorologi nazvali polarna t'i mita. Ol> tej fronti e tropični vetrovi, ki so topli in vlažni in zato lahki, vzpnejo nad polarne vetrove. Pri tem se v višinah < blade, izločijo vlago, najprej k«»t oblake in končno pad«\jo iz teh padavine, bodisi dež ali sneg. Ciklon nam tedaj prinese v edno slabo vreme in dež. Tak ciklon obsega vsaj polovico Evrope. Vendar eiklon kot tak ni vzrok katastrofa hi i m poplavam. V gor kih pokrajinah doživi ciklon ma-dkaiero deformacijo. Visok«* Alpe v srednji R v ropi ni-o iire-z vpliva na potek eiklo-ua. ('e situaeija nanesla tako, da se je sfvolilo jedro ciklona severno o<| Alp, tedaj so južni vetrovi na svojem prihodu proti ciklonskemu jedru prisiljeni. da Alpe prekoračijo. Gorske verige predstavljajo veliko oviro južnim vetrovom. Ker priti kajo z juga vedno nove zračne mase se na južnih pobočjih Alp zračni pritisk poveča. Xi vremenskih kartah se to vidi kot nekak klin visokega pritiska, ki sega na južni strani Alp iz vzhoda sem proti zapadu. Taki klini visokega pritiska ki so sestavljeni iz južnih toplih in vlažnih zračnih mas, so za naše območje zelo nevarni za močno deževje. Ka jti iz teh zaustavljenih zračnih mas se vzpenja zrak ob juž-nih polw>čjith navzgor, pri čemer se ohlaja tako da pride «lo močn«' zgostitve vodnih par. Wkn.i podobnega se dorrnja na severni stratni Alp. Ce je Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING CO" ssPOTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, N. Y. situacija taka, da dosegajo za-padne Alpe že severni vetrovi, se ti pred njimi zaustavljajo. Tudi tu nastane klin visokega pritiska, ki pa sega na neverni strani Alp od zapada proti v/hedu, ^e pogosto dogodi, da se konca obeli klinov združita, in se tako stvori na njegovi južni strani nov ciklon, ki ga imenujejo sekundarni ciklon. Skoraj pri vsakem prehodu ciklona preko srednje Evrope, so stvori na južni strani Alp to je nad severnim Jadranom v Tržaškem zalivu sekundarni ciklon. Od njega navadno zavisi skoraj vse deževje v Sloveniji. Vsakokrat seveda ne pride do katastrofe. Da pride do močnega deževja sta pa ciklonu potrebna dva faktorja. Zračni pritisk v jedru ciklona mora pasti zelo nizko, zato da bi to jedro pritegnilo mnogo zraka. Drugič pa morajo biti južni vetrovi zelo vlažni, če hočemo, da se iz njih izcedi mnogo dežja. Ker .so pozimi temperaturne diference med ju-gom in se vero mtvečje kot po-leti. je zimska doba 'bolj povolj-na za tvorbo globokih ciklonov, to je z zelo nizkim zračnim pritiskom. Pozimi pa j«' v zraku iiifilo vlage, ker je mrzel. Kajti čim toplejši je zrak, tem več vlage more vsebovati. Največ vlage vsebuje zrak j>oleti. ko je najbol j topel. Poleti pa so cikloni najbolj plitvi, to je zračni pritisk ne pade v njih prav nizko. Zato stvori jo najbolj nevarni cikloni pomladi in zlasti jeseni. Takrat vsebuje zrak Še kolikor toliko dovolj vlage, zaradi bližnje ali komaj pretekle zime pa so cikloni razmeroma še dovolj globoki Tedaj nizek pritisk in mnogo vlage v zraku da mnogo dežja. Večina naših poiplav se z vrši po-inladi ali jeseni in vse izvirajo iz sekundarnih ciklonov iznad Tržaškega zaliva. V toliko je meteorologom znano, da nastane močno deževje in ž njim poplave iz sekundarnih ciklonov. Ne prinese pa vsak sekundarni ciklon poplave. V kritičnih dneh od sobote zvečer do torka zjutraj je ležal nad Slovenijo sekundarni ciklon. V ponedeljek jih je pa nad -srednjo Evropo bilo celo več, nad Genovskim zalivom. nad Tržaškim, južno Kar-pat in južno Transilvanskih Alp nad Ruimmijo. Do sedaj -e nimamo poročil ali so bile tudi drugod poplave. Znano je tudi, da zaradi sekundarne-era ciklona južno Karpatov — Ta tre — dobi mnogo dežja po- AKO NAMERAVATE OBISK Al I SVETOVNO RAZSTAVO boste rabiK MAPO Mesta New Yorka IMlBITE JO BREZPLAČNO t * AKO NAKOClTK ■ r j Slovensko- Amerikanski Koledar ZA 192} Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj I "G las Naroda" 216 West 181 h Street N«*w York, N. i Lahko pošljite vsoto v poStnib znamka b po 2 oziroma po 3 cente) Peter : C % • K> KJE JE — Rad bi poizvedel kje se nahaja IVAjN HORVATE, Sp. Beltinci, 'Prekmurje, Jugoslavija. Nekdaj je živil v Clevelandu, O. Išče ga njegov sosed. IVAN HORVATH, Windsor, Ont., Canada, (3x) i reč je Odre, ki nato preplavi Gornjo Šlezijo. Zakaj nekateri cikloni imajo tako mnogo vlage, dnigi manj, meteorologom ^e ni znano. Xi izključeno, da moramo i.skati vzrok tudi v predhodni dobi katastrofe. Leto.- bili meseci februar, marec in april sko-ro da popolnoma suhi. Saj se je letošnja >muška sezona zaradi pomanjkanja sneira zaključila že sredi aprila, ko pa traja navadno do konca maja. Južne ^ape, ki >e nas niso dotikale. v vseh treh imenovanih mesecih so imele dovolj časa, da so se ves ta čas napajale z vlago južno od nas nad tropič-nimi morji. Ko pa je na-topil čas pomladanskih ciklonov, -o nas nasičene 7. vlasro dosegle in nam povzročile izredno deževni maj in nepotrebne poplave. Izgleda da predhodni suši sledi katastrofalno deževje. Da pa se to dogaja ravno pri nas. in. 110 $ 4.5« ....................I »in. 200 $ 6.60 ....................Din. 30.) $10.i!5 ....................Din. 50« $20,— ....................I »In. 100U $3».— ....................Din. 2000 V Italijo: Za f 6.30 .....____ Lir 100 9 12,— ....................Lir 200 * 29.— ....................Lib B00 f 57 — ....................Ur 1000 $112.00 ....................Lir 2000 •167.— ....................Lir 3000 KER 8FJ OENB SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za i splavilo vrtjlh xneakor k«4 tfaraj navedena, hSil v dinarjih ali Urah. doToljajeaaa ie boli«e pacaja. NIJJNA NAKAZILA IZTftu SJKMO PO CABUS LBTTBR ZA PRISTOJBINO S L O V E N I C PUBLISHING C O fd P ANY (TRAVEL BUREAU) 21« W. 18th ST., NEW YORK Sla vni francoski kipar Rodin je dovršil devet ženskih postav v različnih pozah. 4iKa ko jih imenujete!" ga je vprašal neki kritik. " Imenujmo jih Devet muz/' je nato predlagal. Kmalu potem je neki Američan kupil o%e teh poda v. Kotlin je pro ii k litika, naj (»stalim da ime. "Nu. imenujejo naj se: >Se l mero smrtnih grehov,*' je pre I Ja^al ta. Spet je neki Američan kupil 1 a kipa, a (»stniiek je Hv-din na nasvet svojega prijatelja kritika imenoval: Petori-ca čutov. Ko je tretji Američan pobral peti kip, se je ostanek imenoval "l^etiii 'ko so ostaii trije kipi, -o prejeli ime *'Tn gracije", a ko je ostal en sam kip, je Rod in, ne da bi prosil kritika za nasvet, zapisal na podstavek: "Kamotnost." "Poglej: čarovnik je bankovec za deset dolarjev tran, je vzkliknil: "Naj živi praivičnost!** "Vidite, da je norec!" je dejal Clemenceau. "Gospod profesor, gospod profesor! Vaš laboratorij j^ zletel v zrak!" "Izvrstno! To je dokaz, da je moj izum uspel!" Dva Američana sta se raz-govarjala o boksu. "Videl sem boksaško borbo," je pripovedoval prvi, 'ta je bila res divja. V drugem krogu je dobil zamorec sunek v želodec, da je postal po vSem telesu bel od groze!" "Jaz pa sem zadnjič videl boksaško borbo, pri kateri je eden izmed borcev dobil takšen sunek, da je zletel na cesto in si je moral kupiti vstopnico, da je lahko spet prišel noter," je povedal drugi. "Micika, prinesite takoj kozarček konjaka. Moja žena je o-medlela!" — je rekel razburjen .soprog služkinji. "Takoj, gospod. In kaj naj prinesem za gospo ?M — odgovori mirno Micika. "Kako drznete položiti svoje roke okrog mojega pasu!" "Ali ne amiemf" "Ce v četrt ure ne umaknete roke, poklicani *aa .pomoč!" — odgovori mlada gospodična. SLOVENE (YUGOSLAV^JDAHJY MAM O FLAHERTY: NEUMNI METULJČEK bilo ><*ice zlata krogla na vzlio trava, grmo\}jq, bodičevje in »Ju. Po vlažnih majavih nogah j praprot je. Povsod tu so rasle -»' j** iz kobacal iz zapre« I ka na drobne cvetlice. Ptiči so frfo-vej. Obstal je tu in lahno o- tali nem pa tja. majhni med mahoval, M>m*f in veter pa sta!grmovjem, veliki galebi pa so ;;« medtem >u:ila. Preko mo1 plavali (Hi praznem sinjem ne- li sonetu zar-nje vpletale rjit seru so ga gr* ki. ki im> ineil hla«'ne jutrn"ije ,*;»piee. Z lahnim I jtjihkovanjem -o mu zle-dol,sfi život in * pro* t i le ve-liiva krila, ki so bila /gubana kakor prthljaea. Tuf>lo sonce je storilo, da je narastcl in da je zaklalo v njem veselje novorojenega življenja. K«>maj se je rojstvo dovrši* I o, že -o se k rila razganila in s prost rl a |>o zr»ku. »Skraja so se omotično zibala s strani na -tran. ot|ej pa minil v globino Globina je bila okrogla dolinica, ki se je odpirala na prodnato obalo in morje. <>b straneh so bile samo nizke -ka- bu. V travi so se potikala neštevilna različna bitja in *>e vse vjprrk oglašala, da žive. Njihovi glasovi so se stanijali v zaspano brenčanje. In vse-povsod naokoli je metuljček uzrl tisoče drugih, sebi podobnih metuljčkov, ki je vsak frfotal, kružil in se poganjal gori in doli. Vsak j*1 bil drugačne barve in velikosti, toda eden lepši od drugega, ko se je tiho in neugnano ^preletaval. Naš metuljček se je pridružil tej trumi metuljčkov, ki so hiteli od cveta do cveta in pili iz njih med. Kdaj pa kdaj si je počil na bleščečem toplem soncu. Po^ igraval se je z drugimi metuljčki. Toda čez vse rad je letal in frfotal po lepem praznem zraku; kar naprej je utripal -s svojimi lesketajoeimi se krili. hipnim zaletom kvišku, kvišku v veter, nato križem navzdol k tlom in spet zdaj v to, zdaj v ono stran, postrani proč, zdaj navznoter, zdaj navzven, kakor da bi se podil po neskončnih zapletenih križpotih neba. Kmalu po poldnevu je metuljček krenil h kraju obale, kjer je raste! šop škrlatnorde-čih cvetlic. Nekaj časa se je nosil .med cveti in si potem med njimi počil. Sonce je pripekalo. Vročina je pritiskala na prod in na širno morje, ki se je belo svetilo pod sončnimi žarki. Zdajci je s kopnega sem |Mitegal nov veter. Lahno in osvežujoče je vel v počasnih dolgih sunkih. Nizko je pri-pognil škrlatne cvete, ki je na enem izmed njih |*>čival metuljček. Bilo je, kakor bi se otroci vsi hkrati globoko priklonili. Metuljček se je vznemiril. S tremi dolgimi skoki se je k t ržem ftognal navzgor, vi-oko pod nebo in se potlej dal, da ga je nosil veter. Ve- Ljubezen ju vodi po svetu V Pili *izu in Londonu se zdaj.litevali od mladeev, naj ]>red-prvenstveno zanimajo samo za bižita potrebne listine, sta jo veliko evropsko politiko, toda razočarana ženin in nevesta po-poleg tega vznemirjja Pariza- tegnila nazaj domov, ne in Londončane še neka dim-i Od tam sta se razburjena napotila v Pariz da se jima bo ta Metulj« ek je zaživel, ko je tie, katerih ves i ne je pokrivala selilo ga je. da je veter tako prijetno pritiskal ob život in ki ila. Suho zemljo za seboj, je plavaj zunaj na*l morjem. Dolgo je frfotal, s krili lahno udarjal in polzel z dolgimi krepkimi sunki vetra, ki je ne-.eln ma vel. Drsel je dalje, ves drema v od ugodja, ker je tako z lahkoto in hitro letel. Potlej pa se je .na lepem z naglimi in zapletenimi kretnjami kril povlekel navzdol, iz ob-ežja vetra k tlom, kakor je menil. Toda pod njim ni bilo nobenih tal. Namesto teh je u«rl prečudno ravno planjavo, ki se je neprestano zibala. Po njej so bili neštevilni, ob krajih temnomodri valčki, ki jim je solnčna luč »rebri la grebene. Tu in tam so bile tudi črne in svetlozclene pege, drugje spet iskreče se lise pen. Metuljček je sodil, da so svetle stvari cvetlice in zletel k ,eni od njih. A ko se je ipriiblrŽal blizu, mu ni zadišalo po cvetnem medu. Vanj je udaril oster duh, ki ga ni poznal in ki se .mu je grajal. Tedaj sta trčila dva valčka, in kvišku je brizgnila kapljica, ki ga je zadela v život, da je prestrašen urno vzletel. Vzpel se je visoko nad morje in letel spet z vetrom, ki ga je naglo odnašal od neznanega nevsečnega kraja. V vetru, vročini in soncu s»pet vesel, je pozabil na svoj strah. Nikjer že ni bilo niti sledi zemlje. Na vseh straneh je obkrožalo morje nebo. Morje je bilo modra planota, nebo pa poslikana. nanjo porveznjena časa. In beli metuljček, samoten ujetnik pod to neizmerno čašo, se je vozi! dalje z vetrom in čvrsto frfotal s svojimi gizda-vimi krili. Kakor da je od navdušenja otopjel. je letel vse dotlej, dokler se ni veter na lepem polegel in dokler se ni velika tišina zgrnila nad hrbtom morja in praznim zrakom nad njim. Metuljčku so krila opešala in hipoma je odfrfotal navzdol, da si poišče počivališče in osvežujoči cvetni med in se okrepča. Toda planjava, ki se je neprenehoma zibala in mrmrala, je s svojim z<*prnim duliom me-tuljeka znova odgnala. Preplašen je spet vzletel. Toda to |Mit se ni dvignil visoko. Njegove moči so pojemale. Znova ga je zaneslo navzdol. Z zapognjenim koncem života je oplazil morje. Še enkrat se je dvignil. Ne da bi -si dal miru. se je ijoganjal in odrival po vročeni zraku in z "bes-Tiim udarjanjem svojih lepih belih .kril izeppaval svoje zadnje moči. A kakor je tudi te-pel s k rili, je začel počasi padati. Krila so se mu poveša-la in omahovala kakor ob rojstvu. ko so se bila izmotala iz za,p redka. Život .mu je oplazilo morje. Potopil se je v vodo. Krila so samo še enkrat zafrfotala, potlej pa vpila morsko vodo kakor pivnik črnilo. Okrogla .glavica se je še neka jkratrahlo «ijo manj funt. Kosa j«- šin»ku St«m» s |H>štniii<>. Ifim'-ka zu k*>- sišre sta tit- «-ts. Jektrno kladivu rts; luilii<-a 75 ut«: osla --j ct^; k«>s:!l: z zohmi ali 7M kl«'|»anj«> $1.00. Pošljite naročilo z (lenarjmi na naslov: EUROPEAN BAZAAR 170 East 4th St. New York City NEMCI V SLOVAŠKIH VOJAŠNICAH. Iz Bratislave poročajo, da so se slovaški vojaški oddelki na ukaz slovaške vlade umaknili v notranjost Slovaške. Prazne vojašnice v Bratislavi pa so zasedle nemške čete. ki odhajajo proti severu. VA2NO ZA NAROČNIKE Pol«f natlor« Je raivldno d« kdaj Imate plaCano naročnino. Prva ■Tcrllka pomeai drugi dan In tretja pa leto. Da nam prihra- nit« nepotrebnega dela ln ittoikor, Vaa proalmo. da ekufeale naročnino pravočasno poravnati. Po6)Jlte naročnino naravnost nam aH Jo pa plavajte na »emu zastopnika v VaAem kraja ali pa kateremu lamed aaatnpnlkov. ko Jih Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tukiin svetnikom še zakliče, da naj bo tako dober, da v hotelu nart>či, da njegov šofer pripelje avtomobil. .Vato pa Henrik odpre vrata in okna, da se razkadi to-l«čni dim. V*e je .zopet tiho in mirno, samo oblaki prahu se mešajo s tobačnim dimom j>o zraku. Henrik stoji sredi hodnika in se ozira okrog. Tu ni bil pravi kraj za Sento Erlachovo. Kako je vse zapuščeno! In / vso to zaptkričenost je jmdla kot z noba. Kako je bila bleda in prepadcna in prestrašeno ga je jxjgledovala! Pa vendar, kako je bila lopa in ljubka z nekoliko zmedenimi kodri, ki so ?e v svefhibi tako zlato blesteli! In kako zelo je bila podobna svoji pokojni materi! Taka je bila njena mati, ko jo je prvič videl. Samo da hči ni bila tako dostojanstven«*, bila je s ladk<*jša, ljubkejša. Kot kladivo mu je utrifkalo srce in za nekaj časa zatisne oči, da si pokliče v >|Mwnin njeno podobo. Kako ljubka, kako sladka je Kenta! In zdi se mu, kot da mora biti velika blaženost, če položi roko |K>d njene noge. da se ne |>obijejo <»b kamen. Ali pa je že vse najhujše prestala? Kako hladna in odbija joča je bila proti njenvu. ker je postal lastnik fw>se«stva njenega očeta! T-nla taka ne bo dolgo proti njemu, prav gotovo ne in kmalu se Im> proti njemu drugače obnašala. ' Samo, da je še svojega očeta našla živega! Kaj bi se drugače /. njo zgonilo? Nikdar ne bi hotela, da bi ji kaj pomagal! Toda >e sedaj mogel s svojo roko vedno varovati nad njo, ne da bi kaj opazila. Da, in kaj naj -edaj naredi? Ali naj gre v sobo k njenemu očetu ?n ji sporoči, da je za njo soba pripravljena? Toda zelo previdno mora postopati ž njo, kajti prav gotovo se še ni sprijaznila z vsemi razočaranji, ki jih je doživela. Zroko potegne skozi lase, kot bi mu bilo vroče. Nato pa se enkrat pogleda obleki navzdol, ako na obleki ni kakega -ledu, da j.* malo prej bil sobarica. Kako je Franc gledal in se čudil, ko je pometal! In sam v sebe se smeje. Saj -e je vse to moral naučiti na svoji farmi, predno .[e bila najdena ilovica za poreelan. In zaaFblje se v nunah. Kakor da kaj takega ne bi bilo mogoče napraviti za kako žene ozira okoli. "Ali gospiee hčere ni tukaj?** Krlach pokaže proti vratom spalne sobe. "Hotela se je nekoliko od počit i in poslal sem jo v svojo spalnico. Saj za njo ni nobene sol>e pripravljene.*f H11 kot '»i prosil [K»inoči. se ozre Krlach proti Henriku, kajti navajen je že bil na to, da je Henrik vedno znal pomagati. In tudi sedaj -e ni varal. Henrik se zasmeje. "Vse je že pripravljeno. Prosim, pojdite z menoj in si oglejte sobo svoje hčere.** In darega gospoda pelje v soIh>, ki jo je pripravil za Se-n-to. Oče »e čudi. . "Moj Bog, kakr; pa je to mogoče?** "Tu ni nikake čarovnije," se šali iStolberg, "s Francom sva vse potrebno prinesla; k sreči je bilo še vsega dovolj, kar rmo morali imeti. Seveda ni razkošna soba, vse je bolj pri-prosto in skupaj znešeno, toda nekaj dni bo že «lo, dokler v oskrbnikovi hiši .ne bo vse urejeno. Potem bom Sel v mesto in bom vse naročil. Za vaše bodoče stanovanje je dovolj pohištva, samo ga je treba nekoliko prebarvati. Bodite prepričani. v enem tednu boste imeli ijMipolnoma lep dom." Erlach zmaje z glavo in ga pogleda. "Samo strmeti morem in se vam — zahvaljevati." "Pa ne to, ne ono ni potrebno. Sedaj pa mi i>ovejte, kako je vaša hči vse to prenesla?** "Junaško! We mi je napravila oelo lahko in če sem tudi jaz za silo pred njo mogel «tati, se imam zahvaliti samo vam." "Torej ni jhh utila nesrečno?" nemirno vpraša Henrik "Ce je bila, ni |M>kazala; hrabro se je premagovala. In mislim, da je bila T*>mirjena in zbrana, ko je odšla od mene. Namerava celo služiti si denar, da bo najin jniložaj izboljšala." Henrik ga začuden pogleda. "Služiti denar?** "Da, zelo dobro zna slikati. In s tem misli najine dohodke povečati." vedo vail Tone. "Kaj tsi pri romarjih opazil, ko isi bil pri njih ? Ali so bMi vsi j>obožni in vredni romarskega imena?" "Ndkaj je bilo pobožnih, posebno med starejšimi. Drugi pa so romali, tla so imeli vzrok se dobro na'je^ti, ker imeli so s seboj v sv o j Mi cekarjih vsemogoče dobrine in tudi t« kratkega.** "Med katerimi si pa potem bil ti,*' sem ga pt naj molijo in svoje reči premišljujejo." Tako se je Tone obnašal na božjih potili. "Kako pa prinas v dolini, sa'j so -tudi bile božja pota, kamor so ljudje prihajali od vseh strani, posebno k sv. Vol-[ be liku. Pa tudi pri nekaterih /podružnicah so bile božja po-|ta, kaj ne?*' "Ja, pri is v. Volbenfeu je bila poglavitna božja i>ot. Vsako tretjo in deseto nedeljo po binkoštih, to'je spomlaidi in začetku aivtfusta, so bila pri sv. Vol be uku žegnanja ali sejmi, kamor je na stotine ljudi pri-drgnilo od vseh vetrov. Pobož nositi so se že pričele ob sobotah po|Kjhlne, oziroma zvečer. Bile so pridige, litanije in druge molitve. Mi fantje suio tudi šli navadno ob sobotah |>o-pohtaie, toda ustavili smo se pri Tišlarju na Logu, kjer je bila tedaj gostilna in kjer je veči na romarjev, ki otu, so pa bile tolpe naj-racdičnejšiii beračev obeh spolov, ki so nadlegovali za " uboga'june" ljudi ali romarje, ki so k cerikvi mimo njih hodili. Berači so se tako nedostojno obnašali, da mnogi niti k cerkvi niso šli, ker bi bili morali mimo njih. Pri Tišlerju je bilo ob cesti toliko romarskih vozov in konj, ki so bili tu in tam privezani, da kaj takega tudi drugod na oožjepotih ni videl. Pa ne le tu, tudi pri Premetovcu in Civelfar, ju, kjer so obstajali tisti, ki so prišli od loške strani, ni biio drugače zen žganja po posameznih hi-šali. Lovrin je včasih pripravil kak sodček ali zaboj piva, ki pa tudi ni bilo prvovrstno. Tudi plesali nismo. Veseli smo bili, da smo prišli v Poljane, in se tu na Vidmu ali Polonove globoko oddahnili. Na Gori ali Malenskem ivrhu pa itak nas nikdar ni manjkalo, kadar je bil semenj ali kaka večja svečanost. Pri tem smo vedno gledali, da smo gasili žejo, za kar je bilo pri Mežnarju, pri Posečniku in Jakopovu, vedno (preskrbljeno. Pri vseli: je pa še pela harmonika, da smo se tudi s plesom osvežili. •Seveda pri tem na cerkev nismo pozabili, če tega že prej doma nismo opravili. Na Gaberški gori sem bil le enkrat, je pusta in okretna hoja, kamor prihaja le malo ljudi, zato tudi nas ni vleklo gori. Kadar je pa bil sejm pri nas, pri sv. Križu, prišlo je včasih nič manj ljudi kot na kako božjo pot. Pa saj smo jih že cel mesec poprej skupaj vabili od drugod, tako fante kot dekleta, za katere smo preskrbeli ]>o-Ieg txfynMkov še dosti drugega razvedrila. Pri Anžonovu in pri Jakoveu je vedno Ob teh prilikah pela harmonika ali kaj drugega. To je bilo veselje. In vsi so bili veseli, da so prišli k nam [>o "bob". Tudi v Leskove smo radi hodili, ne sa- Razlika je bila, da. zegnanje" ni bilo za nje, kei lmo mi fant'je» tuili kmetje, ne spadajo pod sv. Volbenk, kar se pa romarjev tikalo ni. Koliko se je na Logu izpilo in pojedlo ob žegnaujih je te-ško dopoveidati. Pravija, da po loškem sejmu (žegnanju pri sv. Volbenku) rado dežuje, da kozle izpere. To je bilo za tedaj, ko je Še Tone hodil k sv. Vol-!>enku. Dandanes so še žegnanja pri sv. Volbenku, toda romarske gnječe ni več, in tudi dežuje še, toda za izspirati ni nič več. Hodili smo tudi v Cabrače, kjer je sv. Jedert, ki so jo kmetje nekdaj zelo častili, ker jih je varovala proti mišim. Tu ni bila kaka božja pot, vendar so bljižnji in oddaljeni kmetje in hribovci radi sem prihajali, tako tu«li mi fantje, kadar je bilo žegnanje ali sejni, da smo šli po "bob". Nazaj grede smo se ustavljali .pri Logarju, kjer je bila gostilna. In zopet smo ponavljali isto, kot drugod, da smo pili in plesali. »Sli smo tudi na Hotavlje, kadar je bil sejni, in zopet smo se oglasili pri Andrejami, in tudi smo se i vrtili in gasili žejo. •Šli smo k sv. Urbanu, ki ima cerkvico na bribčku nad To-dražjem, tu ni bilo dosti prida, vendar sv. Urbanu smo -se oddolžili kot patron" vinske kapljice. Tu se je dobilo pri Mežnarju žganje in tudi včasih (pivo, ki pa je bilo tako, da ga ni bilo dobro z vinom, ki smo ga oju>iii!a s«* obrnite na vaški listi rnnstavil na stališče, sto. Umrla je v svobodi 1. 1670. ko še ni bila pravda zaradi dedsči-ne dognana do kraja. Johanna je imela hčer Rerto. KRETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — Meaeca 10. junija: Vulcanfa t Trat Columbus v Bremen 13. junija: Bremen ▼ Breuen Cbamplaln t Havre Nieuw Amsterdam ▼ BoIouku« 14. junija: Aquitania v fheiitourg Nnrmandie v Ha»re llansa v Hamburg 17. junija : Coute dl Savoia ▼ Genoa '_'«. junija: kuroiia v Bremen 'JI. junija : Queen Mary v Cherbourg 11»* »le France v Havre Dt'UtsrblHUd v Uuuiburg 24. junija: Saturnia v Trst J7. junija : l*e (irasse v Havre junija: Aquitania v Cbebourg Norm an die v Havre Hamburg v Hamburg :ut. junija: Bremen v Bremen Mauretania v Cherbourg ki je vzrasla v A.mst<»nlarnu pod tujim nadzorstvom. S močjo vzgojiteljev in skrbnikov je Berta pt» materini smrti nadaljevala pravdo za materino dedščino. lloland>ka dr žava ji je pri tem šla na roko. Zahtevala je po diplomatski pot i. naj se izroči zapuščina Bert i van der Planken kot liče-ri umrle oskrbnice pokojnega maršala .ki je napravil oporoko v korist svoje gospodinje. Ta intervencija je imela uspeh. Kmalu so naložili dragocenost i pokojnega maršala v 28 zabojev. ki so jih otliprcmili iz Hamburga v Amsterdam. V Amsterdamu so dragocenosti prodali. izkupiček pa naložili v banko. lj»'ta 1'i!M se je proces začasno končal pred dimaj-kim sodiščem, ki je v celoti ugodilo zahtevam Berte van der Planken. Takrat je izplačaln ho landska državna blagajna Rer ti M) tis