1*2. Številka. Trst, v ponedeljek 16. januvarija 1S99. Tečaj XXIV. „Edlnoat" izhaja dvakrat nn dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj. Naročnina /n»4a : Ohe izdanji na Ifto . . . gld. '21 •— Za »amo večerno izdnnje . ,, 12'— Za pol leta, Četrt leta in na mene«' razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine «e uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Tratu zjut-ranje številke po 3 rivč. večerne Utevilke po 4 nvČ.; ponedeljake z jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerao izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon 4tv. «70. 4 nvč. v « e m«?! Oflaal se računajo po v rutah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana oamrtnice in javue m h vale, domači oglasi itd računajo pn pogrni hi. V*i dopisi (»hj ne poililjajo uredništva. Nefrankovani dopiai m* ne sprejemajo. Rokopisi Jte ne vračajo. Naročnino, reklamacije in *|>re- jema upnivnUtvo. Naročnino in oglane j je plačevati Inco Trat. - IrednKtvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintla Stv. 12. 1'pra vnlftt vo, od-prsivniStvo in s p reje m sin je Inseratov v ulici Molin j>iccnlo Stv. II. nadatr. — Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tratu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 14. Iz cksekutivnega odboru čeških državno in deželnozhorskih poslancev se sliši, da je isti po temeljiti razpravi o splošnem položaju sklenil se držati dosedanje taktike in po-č a k a t i, kako se v parlamentu razvijejo stvari. HfM'oltn 14. Cesar Viljelm je včeraj obiskal ruskega jioslanika, g.iofa Osten-Saken. AtPllP 14. Jutri izide' poročilo prestolonaslednika o vojski s Turčijo. Poročilo obseza 400 strani. Poročilo pravi, da so bile krive porazu: nezadostna organizacija, premala priprava in pa okolnost, da nekateri voditelji čet niso izpolnjevali ukazov prestolonasledn i ka. New-York 14. Senator Dingley, ki j C sestavil po njem imenovani carinski tarif, je umrl. Bcrolin 14. Nemški odbor v varstvo pravic iinejiteljev portugalskega vnanjega državnega dolga je izjavil v današnji seji, da ne more vsprejeti predlogov za poravnavo, katere je stavila portugalska vlada, in je sklenil predltgati, naj se v Portugalu sestavi mednarodna komisija. Da zastopa to stališče, odpošlje nemški odbor svojega poslanca na sestanek, katerega je nasvetovala portugalska vlada in katerega odobravajo tudi ostali odbori. Rim 14. »Ageneia Štefani« javlja iz Masave: Poroča se o novih manjših spopadih med rasom Mangašem in rasom Makonen-om, ki so se vsi zaključili neugodno za rasa Makonen-a. London 14. Sliši se, da je odredilo admiral-stvo, naj se zgradijo štiri križarke prvega razreda, mesto dveh križark, kakor se je namerjalo skraja. Nadalje se zgradijo tudi štiri vojne Indije. Sovražnikom krščanstva. (Dopis.) Po določenem zistemu izpodkopujejo glasila tržaških teroristov ugled naših verskih institucij. Posebno v zadnjem času se ponavlja v tukajšnjem košer-»Pie,colu« to blatenje vsega, kar je v zvezi s krščanstvom, na bolj ali manj prikrit način, od dne do dne pogosteje. Štejemo si v dolžnost, da opozorimo naše občinstvo na to gnjusno početje laško-židovskih minfirjev. Morda si sčasoma vendarle tudi cerkvena oblast postavi resno vprašanje: pred kom se umika na škodo pravicam vernega slovenskega naroda in komu na ljubo nas podi izpod kupole Sv. Antona pod drugo kupolo v obližju, kjer je dovoljene občevati z Očetom v materinem jeziku?! Znano je še našim čitateljem, kako je o letošnjem Božiču »Piccolo« opisoval rojstvo Odrešeni ka kakor legendo, bajko, ki se na t vezuje — deoi, :> že se je lotil v dolgih člankih na brezobrazen način redovnic, — ne morda redovnic, katere v mirnem zavetju skrbč edino za blagor svojih duš, ampak institucije, katere blagonosno delovanje so priznavali verniki in brezverci, prostaki in mogočni vladarji. Lotil se je — usmiljenih sester, katerih junaštvu na bojiščih in v okuženih bolnišnicah se je dosedaj divil ves omikani svet, katerih prednico je pred kratkim najsijajnejse društvo liberalne Francije, francozka akademija, odlikovala z nnj-večo posvetno častjo! Minoli teden je bilo namreč čitati v »Pic-eolu« obširnih člankov, v katerih s«> se z KofJT-gonovimi žarki preiskovala srca in obisti milosrčnic. »Piccolo« se sicer sklicuje na neko učeno knjigo francozkega zdravnika (izvestno tudi Žida); a krivda njegova za to ni nič manjša, kajti vidi se, da sti se tu našli dvoje sorodnih src — par nobile fratru m. Kakšne so usmiljene sestre v tej luči ? Vse prej nego požrtvovalne, vse drugo, samo ne vestne v izvrševanju svojih dolžnosti. Bolniku dajejo pre na svoj želodček, in ne delajo dražega, nego da molijo in zopet molijo (seveda mehanično). Pa tudi poštene da niso. Tatice so; na perilo, ki je last bolnišnice, gredo kakor srake na svetle predmete. Kradejo tudi jestvine in zdravila, s katerimi poslednjimi na svoj račun zdravijo priljubljene jim bolnike — pravi ženski mazači! Res usmiljenja vredna bitja, te usmiljene sestre! I)a pa dobijo po »moraličnih« naznanilih razvajeni » Picoolovi« spoštoviJci tudi p i k a n t e n nameček, navaja se še, da usmiljene sestre ne dopuščajo, da bi se bolnikom zdravile — izvestno bolezni. Kako se je o tem stavku namuznila marsikatera debela čifutska ustnica, kakšne orijentalske slike je črtala o teh besedah »nežnim« bralkam bujna domišljija! Nam se je sicer ustavljalo pero, ko smo pisali ta odstavek; a kakor vestni kroniki smo morali zabeležiti tudi ta znak — »Pieeolovc« moritle. A čemu te nedogledne kolone »Piceolovih« člankov, čemu ta srdita gonja proti usmiljenim sestram ? Dokazati se hoče, da usmiljenke niso sposobne za službo v bolnišnicah, da jih torej ne smejo priti mesto posvetnih strežnic katere se manj pečajo z blagrom svojih duš, ki so manj sramežljive in bolj poslušne vsem ukazom doktorjev izraelskih. Hoče se pri nas, da bi mesto redovnic ostale pristne zastopnice »avite eolture«, krščene in ne-krščene, in če m«>goče kje od južnih ali zapadnih »vrat« odrešenega kraljestva! Prvi pogoj bodi »jezikovna vsposobljenost«; to je timeti tako: mladenka, kateri ne gre v glavo, da je Slovan »ščavo», se ne sprejme v službo. To zahtevo »Piceolov«)« smo čitali »med vrstami«, a prepričani smo, da nismo zgrešili. Tako piše o redovnicah v katoliškem mestu glasilo čifutarije in signorie, glasilo, katero bi pač zaslužilo epitheton ornans: »Piccolo« — oder die Freude zu stinken !« Dovoljeno nam bodi, da pribijamo le še en slučaj v večen spomin — ad majorem Judaeorutn gloriam. Kakor je trdil »Piccolo« te dni, krožila je v v Londonu prošnja z velikanskem številom podpisov, da se odpravi — cerkveno zvonenje. Vsle«l tega — modernega napora vlada seveda radost v četah tržaškega Izraela. Pa je tudi res in povč naj nam umen bralec: kako prihajajo Zidje do tega, da jih dan na dan vznemirja to preklicano zvonenje, da jih skoro vsako uro spominja isto, da niso — sami v tej »obljubljeni« trdnjavi »avite eolture«! Zakaj pa sinagoge izhajajo brez zvonov?! Makar nastavimo hodže (po turškem običaju), ki bodo klicali — v blaženi laščini seveda — vernike s stolpov naših cerkva k molitvam (ti. pr. z bese«lnmi; »avita «' čudnih razlogih te italijanske izjave nočemo govoriti danes. Obračamo pa se do slovenskega sveta, naj si izračuna na prstih, kaj l>i bili i dosegli, ako bi bili naši slepo vstopili v deželni zbor v trdni veri, da »Italijani ne bodo imeli nič proti temu«, kose poslednji kažejo tako fakeijozne celo proti vladni predlogi, vzlie posredovanju namestniku in vzlie ponudbi vlade, da bi ona priskočila s primerno dotacijo deželi na pomoč?! Kaj bi bili dosegli?! Osmešili bi se bili in zgubili bi bili nle-herni ugled toliko pred vlado kolikor pred Italijani In za dosego takega eilja so je bila zasnovala toli hrupna akcija proti našim poslancem! iScdaj »o menda vendar na čistem goriški računi. de par besed o imperativnem mandatu. Pišejo nam: Posebnim zanimanjem sem čira l Vaš članek o »imperativnem mandatu«. Ali je poslance dolžan vsprejemati navodila od svojih volileev, ali je tudi dolžan urejati vse svoje postopanje po teh navodilih, in ali je dolžan odložiti mandat, ako je prišel v navskrižje z menenjem svojih volileev? To so zares velezanimiva vprašanja, tem za-nimiveja, ker se da govoriti pro in eontra. Ustava res ne pozna imperativnega mandata in pravi, da poslanec mora glasovati le po svoji vesti in j o svojem prepričanju; ali opravičena je bila tudi Vaša opazka, da ima poslanec tudi moralnih dolžnosti do — svojih volileev. Vi ste omenjali glasov, ki trd<5, da poslanec, ki se udaje terorizmu volileev, falzifikuje parlamentarizem. Ali po mojem menenju se more trditi, da je tudi nasprotno res: načelo parlamentarizma trpi, ako poslanec prezira voljo velileev. Kaj je jedro parlamentarizma in kon-stitueijonalizma ?! Sodelovanje naroda na zakonodaji!! In kako se doseza to? Menda s tein, da si volilci izvolijo poslanca, ki naj zastopa v parlamentu njih menenjc in njih načela! Prvi pogoj pravemu parlamentu je torej ta, da je pristno zrcalo menenj, ki vladajo v vsej javnosti. Le na ta način je možno govoriti o tem, da narod sodeluje na zakonodaji! dim je odpadel ta pogoj, je porušeno načelo koristi tuoijonalizma. To bi bili torej nazori pro in eontra o vprašanju imperativnega mandata. Jaz se svojim nazorom stojim nekako v sredi. Menim, kakor je razvidno že iz tega, kar sem rekel, da poslanec ne sme kar prezirati menenja svojih volileev, marveč mora poizvedovati o njih željah ter jim — kolikor le možno — tudi vstrezati. Gotovo pa je tudi takih slučajev, ko poslanec ne moro storiti tega, kur hočejo volilci, ako je — mož ! Tak slučaj je nastopil, ako volilci zahtevajo nečesa, kar smatra poslanec po svojem prepričanju za — krivico! Značajcn in pošten poslanec pa ne sme delati krivice niti na željo svojih volileev, marveč mu je dolžnost, da pripomore resnici do zmage in potem še le — ako so mu volilci na nedvomljiv način izrekli nezaupanje — naj izvaja posledice, kakor mu jih narekujeta takt in obzirnost do volileev. Tako bi bi! moral storiti tudi grof Fran Coronini. Učiteljsko vprašanje na Goriškem razburja duhove, to vprašanje se mora roditi. Cim prej, tem bolje, ker popred ne bode miru. Kakor prijatelj deželi, kakor deželni glavar, kakor poštenjak, kakor k a -valir je bil grof Coronini dolžan vztrajati in — če ni drugače —- tudi žrtvovati se za mir, blaginjo v deželi in pravico. Rusi in Poljaki. Zveza ruskih pisateljev v Petrogradu je priredila sijajen banket v proslavo 100-letnice genija naroda poljskega: velikega pesnika Adamu Miekieviea. Na banketu so bili prvi predstavitelji ruske in poljske literature in duh spravljivoBti je vel nad to družbo. Jednu napitnic je veljala naravnfcst združenju Ilusov in Poljakov. Dal Bog, da bi skoro prošlo v kri obema narodoma, kar propovedujejo ob takili prilikah njiju veliki duhovi : duh sprave na korist vsemu slovanstvu. Sprava med katoličani in pravoslavnimi na severu in na jugu : to bi bil epohalen jw>litiški čin, s katerim bi najvredneje zaključili to burno XIX. stoletje. Rusija V Aziji. Včerajšnji »Pieeolo« objavlja iz Petrograda poročilo glasom katerega je toliko kakor gotova zveza med Rusijo in Emirom Afganistanskim. Vojska afganistanska je sedaj moderno organizovnna in šteje o(MMM) mož v času miru in 201M MM) mož za čas ' vojne. Ako se ta vest pokaže resnično, potem bi značilo to velik korak Rusije proti Angliji v tej orjaški borbi za gospodstvo v Aziji. Zaveznika, ki šteje toliko vojsko, ki stoji na vratih Indije, ki poseduje več tal nego jih obaeza Avstro-Ogerska z Bosno in Hercegovino vred — tukega zaveznika ni smeti podcenjevati, a za Anglijo je to tem huji udarec, ker je I»i 1 Emir Afganistanski do sedaj nje zaveznik. Domače vesti. Včerajšnja — komedija! In tako je bilo! kolorit komedijaštva, ki ga imajo vsi javni pojavi italianissimov v zadnjih časih, je bil posebno kričeč zlasti na včerajšnji demonstraciji županov. Efekt je bil isti, kakor ga ima — komedija in gledišče: ljudje se malce pozabavajo, in potem legajo počasi — spat. Mi smo sinoči govorili z ve-čimi Italijani in vsijso priznavali, da je vsa včerajšnja demonstracija napravila nanje utis komedije, toda ne dobre komedije, v kateri krešeta iskre humor in dobra satira, ampak — neslane komedije. Tako tbreirane, prisiljene demonstracije nismo videli že dolgo, kakoršnja je bila ta, s katero so se včeraj temeljito blamovali signoria, društvo progresso in — velmožni županje! Morda ni krščansko to, ali to moramo že priznati, da v toliko smo tudi mi zapadli škodoželjnosti, da se iz srca veselimo prav radi toga, da so se županje blamovali na tak naravnost ubijalen način. Županje so povprek cvet naroda, oni so najpoklicaneji prijatelji ljudstva. I>a pa se laška gospdda spozabljajo že tako daleč, da na takov način izpostavljajo v zasmeh ravno župane — je to pač znak, kako v stranki italianissimov ginevnta čut in zmisel za lasten ugled in dostojanstvo. Politiki, ki so jeli zapadati neresnosti, alias — smešnosti, že pišejo svoj testament. Ne- j slanost, je prvi znak politiške degeneracije, kateri | mora slediti — agonija in potem katastrofa. Dobro , je tako — za nas!! Vendar moramo povdariti, da je bilo v tem i mise en sefene tudi par prizorov, katere treba smatrati resnimi pojavi in radi katerih bi morali dobiti primeren odgovor od primerne strani oni, ki so zagrešili. Po 11. uri so se začeli zbirati velmožni županje. Prihajali so jeden za drugim in mej njimi tudi fi sivolasi hrvatski kmetje v rašavi narodni noži. Prodano človeško meso — zazeblo nas je v dušo! Na trgu je bilo par tisoč ljudij, vse mešano : naših in Italijanov iz vseh slojev. O tem, kar se je godilo v mestni dvorani, nemoreino poročati, kajti režiserji so bili jako — previdni, da so bili zavarovani pred vsakim presenečenjem. Kmalu pa se je začul iz dvorane na trg grozen krik in vik, a vmes je gospodovalno odmevalo: Evviva P j rano italiana! Čestitamo: Piran se trdno drži na svoji poziciji prvenstva v komedijah. To je trajalo kako uro, a ljudstvo na trgu je ostalo povsem hladno. Le raznih opazek je bilo čuti, in to tudi iz ust ljudij, katerim se je videlo že na vnanjosti, da pripadajo boljim slojem — opazek, ki so značilne za včerajšnji fiasoo in so dokaz, da so komedijaši popolno zgrešili oni efekt, katerega so hoteli imeti v prvi vrsti: hoteli so razvneti mase, a ljudstvo je hladno in zbadljivimi opazkami odklonilo ulogo, ki so mu jo hoteli osiliti. Na lastna ušesa smo čuli opazke v laškem jeziku: Kaj jih brigajo hrvatske šole?! Naj puste tudi Slovane, da si snujejo svoje šole! Polente, polente ! Ako bi bilo v Trstu slovenskih šol, tudi jaz bi pošiljal vanje svoje otroke! Evviva bon brodo! itd. itd. Krik v dvorani je postajal huji in huji, ki je glasno odmeval na trgu. Gospdda so dali odpreti vsa okna — zakaj? Tega ne treba praviti! Metali so baklje doli, ki naj bi razpalile ljudstvo! Vse za- stonj ! In ko je bilo kričanje najhuje — znik, da je komedija v dvorani pri kraju — pokazovale no se na balkonu glava za glavo. In med temi tudi kuStrasta glava gospoda — Hortisa, kar je meti slovenskim delom občinstva na trgu izzvalo smeh in krohot. Xa balkonu so se odkrivali, mahali s klobuki in z robci, ter kričali »Evviva« — na trgu pa so ostali ledeno hladni. Vse je ostalo tiho in ta tišina je pričala o i.ovem fiasku, ki so ga doživeli včeraj laška gospoda! Kar naenkrat so napravili nekoliko prostora na balkonu in kmalo je bilo videti, kako pridne roke potiskajo v ospredje ono prodano meso v raševi slovanski noši! Kazali so jih občinstvu: vidite, tudi ti so naši! A nas je zopet zazeblo v dušo, saj je bilo to meso od našega mesa, kateremu so veljali nečastni, a žal, povsem opravičeni vskliki med občinstvom: glej jih ščave ; Ti so res pravi ščavi — SUŽnji! Glejte jih! glejte jih! Da, to so res ostanki žalostne prošlosti naše — našega suženjstva! Naša tolažba pa je ta, da postajajo redkeji in red kej i taki pojavi nekdanjega suženjskega duha našega. Ali kakor rečeno: tudi pogled na te žalostne žrtve slovanskega suženjskega duha ni mogel vneti ljudstva. Ubogi nevedni kmetje, ko bi bili le čuli, kako so njim veljale zbadljivke iu sramotiIke. Videči, da je ljudstvo na trgu odklonilo vsiljevano mu ulogo, jeli so prihajati iz dvorane. Potem je postalo živo. Znano občinstvo z galerije je kričalo kakor iz sebe, mahali so z robci, metali listke v italijanskih barvali in psovali so — nas! Zopet vse zastonj: ljudstvo je ostalo ledeno hladno. In zopet nas je zazeblo v dušo: na ulici so vzdignili na rame — slovanskega kmeta in nosili so ga po javni ulici! Oj sramota, sramota! Sramota njemu, ali sramota tudi njim, ki si že ne vedo pomagati drugače, nego slovanskimi — sužnji! Gruča se* je valila po Corsu'in — tulila. Z oken irred. rodbin so mahali z robci. Pred prostori društva »Austria« je potihnil krik in čuti je bilo le zamolklo sikanje! Še par korakov in bili so na lesnem trgu pred palačo »Piccolovo«, pred »governom na lesnem trgu«, kakor bi rekel »Brivec«. To vam je bil krik! Toda tudi tu je kričala le gruča, došla iz dvorane, vse drugo je izražalo svoje menenjc značilnim — molkom! V tem hipu je došel poštni voz, voz v avstrijskih barvah! Voz jo hotel dalje po svoji dolžnosti in koeijaž je pokal bičem! Gorje njemu: komedijaši so zgrabili konja za uzdo in kočijažu so žugal: pestmi iu grozili. Tepli bi ga bili, da ga niso branili redarji. To bi bil jeden onih resnih momentov, o katerem naj razmišljajo slavne oblasti in — postopajo po svoji dolžnosti. In potem so drveli — kakor je to vsikdar — pred kavarno Chiozza in potem više po Acque-dotto, kjer je bil — italijanski konzulat. Ko so pa izvedeli, da se konzulat preseli v via Carintia poleg kavarne »Tedesoo«, udrlo je kakih sto oseb — največ dečakov in šešolot — sem doli. Pred novim stanom laškega konzulata so kričali kakor divji: Evviva, evviva! in še — marsikaj druzega. In tu imamo drug resen moment. Stanovanje konzula še ni urejeno, ne stanuje torej še tam. Vendar se je pokazal gori jeden gospodov, pokazal — dvakrat, pozdravljal in se smehljal ! To postopanje je ... . ne, za danes nočemo biti zaplenjeni. Prosimo pa slavne oblasti, naj razmišljajo o tem, da-li takt) postopanje odgovarja najprimi-tivnejim zahtevam mednarodne obzirnosti! — — Prihitelo je nekaj redarjev in kakor bi trenil, demonstrantov ni bilo več. Tako se je zaključila včerajšnja — komedija. A ker so gospoda sami povdarjali, da včerajšnja demonstracija mora biti nekaka krona vsemu, je rečeno s tem, da jo komedija dospela do vrhunca, a na tem so sodelovali — županje. Pomilujemo! Naše sočutje! Temeljito so osmešili vso svojo gonjo proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. Eksceleuca grof Thun, sodite sedaj ! Odslej vas menda ne bode pekla vest, da vračate take proteste onim, ki se smešijo žnjimi. Jemljemo na znanje. Socijalno demokratični »Lavoratore« —glasilo »sodrugov« UČekarja, Gcrina in somišljenikov —, ki se je prelevil iz dnevnika v tednik, povdarja v svoji zadnji števiki, da ho socijalisti dne 18. decembra demostrovali na protestnem shodu liberalcev 1« zato, da so se ma- sčevali radi postopanja liberalcev o volitvah v okrajno bolniško blagajno. Ker pa se jim je očitalo v laškem novinstvu, da so postali podajači slovenske buržoazije, meni, da najbolje odbije od sebe ta grozni sum s tem, da zasramuje list »Edinost« z »giornalaeeio di quattro azzeeeagarbugli slo-veni«, ter da se ponaša s teni, da je »Lavoratore« — »v imenu prava in zakonitosti« — gorečncje branil »italitalijanstvo naših sodišč«, nego libe-ralei sami. Jemljemo na znanje in se, v označenje »La-voratorega« »prava« in »zakonitosti«, sklicujemo tu na najnoveji judikat kasacijskega sodišča na Dunaju gledč jezikovnega vprašanja na sodiščih. Ta odlok naj si gleda »Lavoratore«, pa bode videl, kako je — izganjajoči naš jezik s tržaških sodišč — gazil pravo in zakonitost!! Jemljemo torej na znanje ponovno izjavo'* La-voratora«, — ki pa nas ni presenetila prav čisto nič — da so nazori tržaških »soeijalistov« o narodnem in jezikovnem vprašanju — o vprašanju torej, ki najbolj razburja duhove iti ki obseza naj-hujo krivico za večino prebivalstva v tej deželi — popolnoma identični z nazori najsrditejih laških nacijonalrev! Na dalje jemljemo naznanje, da so socijalisti dne 1H. decembra demonstrovali le radi volitev v (»krajno bolniško blagajno, da torej nimajo nič proti temu, da Italijani uprizorjajo najgnusneje gonje proti kulturnim stremljenjem našega ljudstva, da so torej tudi socijalisti — hipnotizovani po narodnem fanatizmu, oziroma po sovražtvu proti naši narodnosti — reakcijonarna, mračnjaška in nazadnjaška stranka v najgršetn pomenu te besede. Slednjič izjavlja »Lavoratore«, da se lepo »zahvaljuje« »Edinosti« na ponujanem bratskem objemu. Mi se nismo in se ne bodemo nikdar ponujali Učekarju in družbi -— preponosni smo za to — a če smo bili o volitvah v okrajno bolniško blagajno pripravljeni za nekako sporazumljenje se socijalisti, storili smo to iz gole ljubezni do delavskega stanu in v želji, da bi se enkrat odpravile kričeče razmere v tem zavodu, na katerih razmerah trpita jednako slovenski in italijanski delavec in katere je najhuje žigosal ravno »Lavoratore« sam. Le neko vprašanje nam sili v pero. Ako smo m tako grozni ljudje, da se »Lavoratore« zgraža že ' nad mislijo samo, da bi pošten socijalist sodeloval z nami za pravično stvar, za blaginjo delavca, ako se mu vidi to res taka sramota, potem pa moramo vprašati, zakaj je sodrug Učekar za časa rečenih volitev zahajal na pogajanja v »Del. podp. društvo« ?! ! Ali si moramo res misliti, da je morđla soeijalistov taka, da smejo včasih paktirati tudi se — sramoto?! Izjavo »Lavora tora«, da odklanja vsako pomoč od naše strani proti zlorabam, ki se godč na škodo delavca, jemljemo na znanje, in smo tako izvedeli zajedno, koliko velja beseda v ustih soeijalistov o preosnovi človeške družbe v zmislu miru, bratovstva in jednakosti. Želimo pa tudi, da bi tudi vsi slovenski delavci vzeli to na znanje, da bodo vedeli, da sleherni slovenski delavec, ki se udaje voditeljstvu takih — nacijonalnih fanatikov, je izdajica, nasilnik' proti božji naravi — katere zakon veleva slehernemu bitju, da ljubi ali vsaj spoštuje gnezdo, iz katerega je izšlo —izrod, ki ruje po krvaveči rani lastnega rodu! Kedo iiua prav t! Pišejo nam : Vi, gospod ; urednik, ali kedo drugi za Vas, ste pisali, da pa-zinskega župana, — njega, ki bi moral in bi imel pravico biti prvi mej protestujočimi, da njega ni! Ni ga, ker on ni Lah, ampak hrvatski sin ! « Pieeolo della sera» od včeraj pa piše, da so skoro vsi župani tu in mej njimi tudi «il podosta d i P i si n o» !! ! Kedo ima prav sedaj, Vi, ali «Piocolo» ? Da imate Vi prav, je več nego gotovo, ker vem, da je «Piccolo» pravi lažnjivi kljukcc, ki ne more vspevati, ako ne — laže. Verjamemo torej Vašemu cenjenemu listu, «PiceoIu» pa privoščim še mnogo takih »pobožnih želja» ! V potrdilo, kakov poštenjak je ta «naš» Pieeolo, naj Vam služi še to, da je pisal v gori omenjenem članku: «Prišlo je muogo g. županov, mej isti ; Vergotini iz Vrsara in grof Boris iz Fontane!! Fotaue nimajo svojega župana ampak spadajo pod g. «podeštata» iz Vrsara in je bil torej grof Boris le «gost» in ne župan! O demonstraciji Vam ne poročam, nego da se ! je tulilo po navadi; da so «gospoda» od a vi te col- ' ture žvižgali pod stanovanjem g. dr. Mandiča (ki se jim je pa na oknu poiteuo smij a l!), kar je njemu le v čast, njim pav sramoto; da »o v ulici Carintia kričali »Evviva 1* Italia* ; daje bil mladi lastnik ftvrdkc z usnjem, Lustig, na nekem balkonu na Corsu, kjer se je pošteno odkrival razgrajalccm; da je istega magaziner korakal na Corsu se demonstranti in da so bili na delu vsi še znani »gospodje« Hataglia! Takih «da je» bi Vam naštel že celo kopieo, toda prepuščam to spretnejšemu peresu. Konstato-vati pa moram, da je bila vsa mularija na delil, ter da sem zopet opazil deklic od 12.—1»». leta, ki so uprav divjale po ulicah, kar je gotovo znamenje 2000-letne — kulture! Laski poslanci in vsa shijorija — v .škripcih. Pišejo nam : Opazujoči laško gibanje, opazujoči shode in proteste, opazujoči različne de-monstraeije, ki jih prirejajo naši ljubi sosedje, naši ljubi signori, vprašati se moramo nohotč, kaj pa hočejo prav za prav, kaj hočejo doseči z vsem tem ? Oni pravijo sicer, da nočejo hnatskega gimnaziju v Pazinu, a čemu vsa ta gonja, ko priznavajo sami, da jim je zastonj ves hrup?l Čemu vsa ta gonja, ko vedo prav dobro, da jim vrača mini-sterstvo vso proteste z jedno samo besedo: »re-tour«. —? Oh! ta presneti »retour«! Koliko truda, koliko stroškov, koliko govorov, koliko krika, a vse to je uničeno z jedno samo besedico: »retour« ! Hočete-li še veče blamaže ? Žalostno zadosti za si-gnorijo, da dobivajo tako lakonične odgovore na vse pisane in brzojavne proteste. Dočim bi bila vsaka politična stranka v zadregi, dočim bi se vsaka politična stranka morala sramovati na svojih nevspehih, radi katerih je zastavila vso svojo moč, vendar naši signori niso še obupali. Znano jim je, da u k ljub vsem protestom, ukljub vsem gonjam ostane in bo hrvatski gimnazij v Pazinu — vendar nočejo še obupati — in prirediti hočejo nekaj druzega. Kakor znano, igrajo laški poslanci v državnem zboru zelo žalostno ulogo. Nasprotnik našega Nabergoja, gosp. Po l do Mauroner n. pr. ni še nikdar odprl ust. Gospoda signori vedo prav dobro, da so se ne malo zaračunali, ko so kovali v deveta nebesa takratne kandidate v državni zbor. Signore boli v dna duše, ko ne morejo beležiti nikakega uspeha, ni kakega odločnega nastopa svojih zastopnikov v državnem zboru. Signori vedo prav dobro, da jim njih državni poslanci ne igrajo take uloge, kakoršno so pričakovali od njih. Signori so se prepričali, da so laški poslanci v državnem zboru tako omahujoči — šviga švaga čez dva praga — da ne more računati na njih nobena vlada. (Ali pa vsaka !! Op. stavčeva). Signori so se prepričali, da njih poslanci o nobenem glasovanju ne kažejo najmanjše odločnosti, najmanjšega soglasja. To vse boli naše signore. Tem našim tukajšnjim signorom pa je brezobzirna odločnost pravi idejal. Vzvišen i dejal jim je nastop nemškega poslanca Wolfa. Da bi tudi laški poslanci nastopali tako odločno, to so vedno želeli in zahtevali — a vse želje, vse zahteve šle so po vodi, ker kaj takega niso mogli storiti gg. Hortis, Mauroner in »tutta la compagnia belin«. Da bi se naši signori nekoliko opravičili pred javnostjo, hočejo, da njih zastopniki v državnem zboru nastopijo odločno, neustrašno. Da jih pa nekako prisilijo do tega, izročiti jim hočejo proteste vseli laških občin, s katerimi protesti naj pokažejo gg. laški državni poslanci svojo neustra-šenost, svojo odločnost. Laški državni poslanci naj posnemajo glede gimazija v Pazinu one Nemce, ki so ropotali proti slovenskemu gimnaziju v Celju — to je zahteva naših signorov. Da vidim torej, kako neustrašeno ulogo bodo igrali gospoda laški poslanci v državnem zboru! Da vidimo, da-li uženejo v kozji rog slovansko večino. Mi vemo, da je naše tukajšnje signorije po-loženje jako težavno, a tudi to vemo, da je laškim državnim poslancem položaj še težji. V nasprotje z vlado se boje, ker potem bi bilo po njih, v nasprotje z našimi signori se tudi ne upajo, ker potem bi zopet ne bilo prijetno za nje. Signori hočejo in hočejo odločnosti, Mauroner & Co. se tega ne upajo — pt»čakajmo torej, kaj nam prinese bodočnost! V blagohotno ut»Zevanje Prihodnjosolioto bode torej tradarijonahii »veliki ples» «Delavskega j »odpornega društva.» Kakor se Čuje in je to skoraj gotovo, bode ta večer gledališče |tolno natlačeno. Da ne bode pa, kakor je bilo na zadnjem konoertu «Kola», ko se je moralo čakati do |m>1 ure, predno se je mogla vdobiti vstopnica in to zaradi nenavadnega navala ljudstva, opozarjamo vse naše meščanstvo, naj se prevočasno preskrbi z vstopnicami. Ker se tudi lože pridno prodajajo, prosimo našo gospodo, naj se požuri, z naročanjem, ker sedaj se še lehko izbira, kar (»ozneje ne bode mogoče. Akad. podružnica v Uradni družbe sv. Cirila lil .Metoda v Ljubljani vabi na zabavni večer katerega priredi s prijaznim sodelovanjem g. Dr. H. Ipavie-a, si. tamburaškoga zbora br. društva, »Hrvatska« in drugih slovanskih akademikov v četrtek, dne 1(.>. prosinca IHJV.i. Lokal: Annensiile. Začetek : ob H. uri zvečer. Akad. društvo »Slovenija na Dunaj I priredi v četrtek, dne 10. t. m., svoj IV. na 13. t. m. sklicani, a ne sklepčni, redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: A. 1. čitanje zapisnika III. občnega zbora; 2. čitanje zapisnika občnega zbora br. Jdruštva »Triglava« ; o. poročilo od borovo; 4. poročilo tehn. kluba o letnem tečaju 18U7/08.; 6. volitev predsednika, 3 odbornikov in ev. namestnikov; 1». ev. volitev častnega soda; 7. slučajnosti. 1». Zabavni del. — Lokal: Restaurant »Zlim Magistrat« l. Liehtenfelsgasse.— Začetek točno ob 7. uri in pol zvečer. — Slovanski gostje dobrodošli! Kam naj se selimo! Naša sodrugioja «Hrvatska Sloga» toži v številki od 12. t. m. o mnogoštevilnemu izseljevanju hrvatskega ljudstva v tujino in pravi: Oemu zahajati v tuj svet, ko nam je odprta naša ravna Slavonija in ponosna Bosna? Oemu ob-Ijuduje one lepo iu bogato zemljo tujec in si pridobiva na njej bogastva, mi pa bežimo od svoje zemlje in si iščemo zavetja v tujini. Kar je tuje tudi tuje ostane. Tuja mati ne pozna naše boli, ne bije jej srce za nas. Za to ostanimo doma, mej svojimi, na svoji zemlji, v krilu mile hrvatske matere, a ne hodimo se potikat po tujih pragih*. Potem priporoča list, naj se Hrvatje raje naseljujejo v Slavoniji in Bosni, kjer je lahko najti blagostanja in tudi bogastva. Tujci umejo izkoriščati našo zemljo in jo tudi izkorišajo. ('emu bi tega ne storili mi, čemu prepuščamo tujcem, da se okoriščajo z našo zemljo, v tem ko mi bežimo od nje?! Kar velja tu o Hrvatih, velja tudi za nas Slovence. Tudi mi vidimo, da se tujci okoriščajo z našim svetom, sinovi matere Slovenije pa si iščejo kruha po širnem svetu med tujci. Ako si naši rojaki že hočejo iskati kruha drugod, naj gredo raje med svojo brate Hrvate in, ako že mora tako biti, naj si vstvarijo svojo novo domovino med onim*, ki so kri njihove krvi in naj ne bogatijo tujca s kapitalom svojega dela! Hoj s cigani. »Slov. Narodu« se poroča: Dne 1). t. m. je posestnika sin Jos. Javornik z Grosupljega naznanil orožnikom, da sta isti dan dva s puškami oborožena cigana s pomočjo spremljajoče ju ciganke pri Krki ranila necega kmeta smrtnonevarno ter ga oropala in da cigani beže na Grosuplje. Orožniški postajevodja, g. Brodnik, je šel takoj za cigani in pridružili so se mu še trije možje iz vasi. Po H. uri zvečer so ti štirje došli cigane in jih ustavili. Cigani so se branili z vso silovitostjo. Unela se je ljuta borba. Jeden cigan in ciganka sta ubežala, drugi cigan, katerega je bil prijel g. Brodnik, pa se ni mogel iztrgati. Priznal je, da se zove Simon Hold, daje doma v Pliberku na Koroškem in da je lani pobegnil iz prisilne delavnice. Izročili so ga dež. sodišču. Na Krki napadeni in oropani mož je umrl še tisti dan. Jubilejni darovi družbi sv. Cirila in Metodu. G. Karol Fabijani v Kranju za odkup od novoletnih voščil J60 kr. — G. D rago ti n Ljudevit Vrhničan 1 gld. — Možka podružnica v Ribnici po č. g. kapelanu J. Voleu 26 gld. — Ženska podružnica v Kobaridu po gospej lvaroiini Gruntar 34 gld. 70 kr. — Gosp. Fran Lav ti žar, učitelj v Kamni Gorici, 1 gld. — mesečnih doneskov. — Ženska podružnica v Sežani 14(> gld 40 kr. — G. dr. K. Janežič v Voloskem za novo leto o gld. — Podružnica v Gorjah 20 gld. in sicer o gld. od ondotnih Mohorjanov, 15 gld. pa od slov. kat. pol. društva za radovljiški okraj. — Moška podružnicu v Starom Trgu pri I^ožu 11- , >rld. 20 kr. — Podružnica v Cerkljah po n. blagajniku Hočevarju 22 gld. — Slavno uredništvu »Slovenca« zbirko 0 gld. JO kr. — Moška }h>-dmžnica v Kamniku novoletnih daril 9 gld. ."><► kr. in siwr ju darovala vesela družba v gostilni goop. »I os, Keudc 4 gld., gg. .los. Moćnik, F p. Kegallv i:i Fran Stelc 1 gl., gg. Ivan Ijorbcr, Ivan : Mesncr, Lcop. Primožič, .los. Sadnikar in Božidar Žnidaršič po 50 kr. (r. Fran Rohret v Radovljici nabral v veseli družbi 2 gld. 1(» kr. —■ 00.028 oseb, 20. septembra 1H70. je znašalo prebivalatvo Rima samo 220.622 oseb. podlaga države in ljudskega bitstva trdna in zdrava. Blaginja narašča vidno, tako, da se sine z dobrimi nadami zreti v lanločnost. Pariz 10. Predsednik kasacijskega sodišča ae jc izjavil baje, da minejo še trije tedni do razprave o reviziji procesa Drevtiis. Različne vesti. Mesto, ki je zapadlo pogubi. V Indiji izha- j jajoči strokovni list »Indian Medical Record«, se v nekem uvodnem članku bavi z bodočnostjo Bom-baja. Po menenju tega lista je to mesto zapadlo pogubi. Bombnj je od avgusta meseca 189(1 v nevarnosti, da ga ugonobi kuga; kajti od leta 1896 razsaja tam ta pošast že tretjič. Od oktobra 189(5 do februvarja 1897 je pobegnilo iz Bombaja 398.000 oseb. Ostali so se sčasoma seznanili s kugo tako,