GOSPODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 413 CENA LIR 30 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 25. MAJA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 De Gaulle hoče Evropo brez Anglije Niti Amerika mu ni potrebna ■ Kaj pa Evropska gospodarska skupnost? Medtem ko se gospodarsko. 1 amen ta 16 evropskih držav v združenje šestih zahodnoevrop skih držav v okviru Evropske gospodarske skupnosti uspešno nadaljuje — saj so bile notranje carine v zadnjem času zo Pet znižane — preživlja politična »mala Evropa» hudo krizo. General De Gaulle je na svoji zadnji tiskovni konferenci zopet naglasil, da vztraja pri svoji prvotni zamisli Male Evrope, to je pri rahli konfederaciji šestih držav, medtem ko so po njegovem mnenju načrti za u-stanovitev enotne in politično zedinjene Evrope prave sanje. Poudarjanje tega njegovega gledišča je imelo za posledico izstop petih ministrov, pristašev republikanske (katoliške) ljudske stranke, iz Pompidoujeve vlade; med temi sta bila tudi Maurice Schumann in Pierre Pflimlin. Korak pristašev republikanske ljudske stranke je razumljiv, ako pomislimo, da so bili prav Francozi, med njimi zlasti Schumann in Monnet prvi pobudniki gospodarskega združevanja zahodnoevropskih držav v Premogovni in jeklarski skupnosti in Evropski gospodarski skupnosti, oziroma Evropskem skupnem trgu. Taka politična Evropa, kakor si jo Zamišlja De Gaulle, bi oslabila tropsko gospodarsko skupnost. Francija tezi za POLITIČNO HEGEMONIJO? Ameriški listi, kakor na pri-hier New York Times, naglaša-jo ob tej priložnosti, da teži Erancija pod vodstvom generala De Gaulla za politično hegemonijo (nadvlado) nad Evropo, ki bi se oslanjala na os Pariz-®onn (Zahodna Nemčija), in da ; Se Francija prav zato tudi upi-pristopu Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti De Gaulle želi ustvariti svojo lastno Evropo, ki bi bila neodvisna od Velike Britanije, pa ‘Udi od Amerike. Na drugi strani poročajo zahodni listi, da Prav Kennedy pritiska, da bi velika Britanija stopila v Evropsko gospodarsko skupnost ker bi si tako zagotovila večji vpliv na evropsko politiko. To naj bi bilo v korist same zahodne Evrope, ker imajo Angleži za seboj staro politično izkustvo. če k temu še dodamo, da so prva prava pogajanja njed predstavniki Velike Britanije in šestih držav članic Evropske gospodarske skupnosti v Eruslju odkrila, da ni prišlo doslej še do nikakšnega zbližala med stališči na eni in drugi. strani, potem se ne bomo čudili, da je stalni dopisnik pariškega gospodarskega dnevnika ^'Information svoje poročilo iz Londona zaključil z ugotovitvijo, da je položaj dandanes bolj nejasen kakor kdaj poprej, če-Prav se angleški minister Keath, ki vodi pogajanja, še Vedno kaže optimista. ITALIJA GRE ZA AMERIČANI Italija se nikakor ne navdušuje za De Gaullove načrte, verjetno tudi iz preprostega razloga, ker se noče zameriti Arne-riki. De Gaullu se upirajo tudi Jgfale države, kakor Belgija in Nizozemska, ki sta po svojih Predstavnikih že na sestanku v Parizu naglasili, da mora prej velika Britanija pristopiti k Evropskemu skupnemu trgu, kakor bi bilo mogoče resno pripravljati načrte za politično *družitev. Proti De Gaullu je zobe,1 nastopil belgijski zunanji hlinister Spaak v svojem govoru na sestanku začasnega par- Strassbourgu ter je prišel te dni na obisk v Rim prav gotovo v tej zadevi. Pogajanja z Angleži na mrtvi točki Prihodnji torek se zopet sestanejo v Bruslju predstavniki Velike Britanije in šestih držav članic Evropske gospodarske skupnosti, da bi znova poskušali srečo. Prva resnična pogajanja, ki so segla že v živo, dne 14. in 15. maja v Bruslju, niso uspela. Predstavniki EST trdijo, da Angleži postavljajo nesprejemljive pogoje za svoj pristop. Predstavnik Velike Britanije minister Heath je seveda moral braniti koristi dominio-nov, ki jih ti uživajo na podlagi sporazuma v Ottawi glede carin v trgovini z Veliko Britanijo. Po njegovih predlogih bi bila Velika Britanija pripravljena postopoma odpraviti te carinske ugodnosti, in sicer bi se postopno ukinjanje teh ugodnosti pričela šele julija 1965 ter bi se zaključila leta 1970. V zameno za to koncesijo zahtevajo Angleži, da države Evropske gospodarske skupnosti odpravijo carine oziroma skupno zunanjo carino na 27 različnih surovin, ki prihajajo iz držav Britanske skupnosti (Common-wealtha). Poleg tega naj bi se omogočil uvoz kmetijskih pridelkov iz Britanske skupnosti na Evropski gospodarski skupni trg pod pogoji, ki jih zdaj dovoljuje Velika Britanija tem pridelkom. Nadalje naj bi se o-mogočila pridružitev nekaterih afriških dežel Britanske skupnosti Evropski gospodarski skupnosti. Te zahteve so se predstavnikom EST zdele pretirane in zato so se prva pogajanja razbila. MALA EVROPA BREZ VELIKE BRITANIJE Predvojni pobudnik Panevro-pe grof Rihard Nikolaj Cou-aenhove-Kalergi, ki živi zdaj v Bazlu v Švici, se je zdaj zopet oglasil s svojim posebnim načrtom, ki ga je poslal vladam Francije, Zahodne Nemčije in Italije. Ustanovi naj se «FRA-LIT», to je enotna država Francije (France), Zahodne Nemči-;e (Allemagne) in Italije. (Skrajšanje francoske označke za novo državo nam da ime nove enotne politične skupnosti na Zahodu — Fralit). Ko bi se vse tri najmočnejše evropske države združile, bi dobili novo državo, ki bi se lahko primerjala z Združenimi ameriškimi državami. Kakor trdi hamburški list Die Welt, ki nasprotu-. e temu načrtu, se za novo za misel grofa Coudenhove - Kaler gija na zahodu prav nič ne navdušujejo. Drugi listi pripominjajo, da bi to pomenilo velik zgodovinski korak nazaj, to je povrnitev v čase Karla Velikega. Takim načrtom nasprotuj e-; o še posebno male države, sa, želita prav Belgija in Nizozemska, da Angleži pristopajo k Evropski gospodarski skupnosti, ker se bojita pritiska Francij e Nemčije in Italije. Carine EST znižane za polovico Ministrski svet držav Evropskega skupnega trga je na zadnji seji v Bruslju sklenil, da se na novo pospeši zniževanje medsebojnih carinskih tarif. Tako so bile carine na industrijsko blago med državami Ev- ropskega skupnega trga v primerjavi s položajem leta 1957 znižane za 50%; znižanje carin na kmetijske pridelke znaša 30-35%, in sicer gre v prvem primeru za kontingentirano bla^o, v drugem za nekontingentirano. Glede znižanja carin na kmetij ske pridelke ugotavlja ita'ijan-sko poročilo, da je bilo carin sko znižanje za večino kmetijskih pridelkov, ki so v prometu med državami EST, na italijansko prizadevanje praktično odloženo. Po tem sklepu ministrskega sveta v Bruslju so bile carinske tarife znižane na sedanjo stopnjo dve leti poprej, kakor bi se to sicer zgodilo v smislu osnovnih določb rimske pogodbe o ustanovitvi EST. V Bruslju so razpravljali tudi o prošnjah nevtralnih držav za pridružitev k EST in prišli do sklepa, naj se vsa zadeva odloži, dokler se ne reši vprašanje pristopa Velike Britanije. Vodstvo EST je bilo neuradno obveščeno, da namerava tudi Portugalska prositi za pridružitev k EST. Beograjski velesejem odraz industrijskega napredka Danes obhaja predsednik FLR Jugoslavije Josip Broz Tito svoj 70. rojstni dan, h kateremu je prejel neštete čestitke iz domovine in z vsega sveta. Z njegovim imenom je neraz-družno povezan osvobodilni boj Jugoslovanov proti Nemcem in fašistom, pa tudi boj za novo socialno ureditev ter miroljubne odnose med vsemi narodi. Prav tako mu gre zasluga, da je Jugoslavija zavzela vodilno vlogo med nevtralnimi državami, ki se čedalje bolj uveljavljajo kot pobudnice zbliževanja med narodi, svobodnega gospodarskega sodelovanja in mirnega reševanja medsebojnih sporov. Huda preizkušnja za Kanado Zakaj je bil razvrednoten kanadski dolar NEMŠKA ORGANIZACIJA EGIPTOVSKEGA TURIZMA Graditev velikih hotelov Strokovne šole in vzdrževanje . prometa - Kakor poroča vzhodnonemško časopisje, so pred kratkim u-y?ešno zaključili pogajanja v Kairu glede ustanovitve mešane oemško-egiptovske družbe za izgradnjo hotelov in gostišč v Kgiptu in za njihovo obratovanje pod nemškim strokovnim Nadzorstvom. Naziv nove druž-,e bo «Tourhotel», a udeleženi b?sta pri njej egiptovska organizacija za turizem EGON (E-fvptian General Organisation n?r Tourism) s 70 odstotki kartala (3,5 milijona funtov = 35 nuiijonov DM) in nemška skupna, ki združuje več pomembnih podjetij raznih strok, s 30 °dstotki (15 milijonov DM). . Družba bo zgradila v Egiptu v dveh letih pet velikih ho-l*lov) med njimi v krajih Mar-Sa Matruh, Luxor in Asuan); v°dila bo hotel in restavracijo na novem letališču v Kairu in Pospeševala dotok nemških funtov z organiziranjem skupinah potovanj po zmernih cenah. v Wairu in Luxorju bo ;2drževala strokovni šoli za ho-!elirstvo. Pod njenim strokovnim vodstvom bo tudi promet ? avtobusi in izletniškimi ladjami ter služba vodičev in pohvalnih uradov, povezanih z njenimi hoteli. ma pričakujejo znatno povečanje dotoka turistov iz Zahodne Nemčije. Zdaj jih prihaja v Egipt okrog 15.000 na leto, a že v dveh ali treh letih naj bi se to število podvojilo. Prispevali bodo k izravnavanju primanjkljaja v egiptovski plačilni bilanci .Glede na to, so zagotovljene novi družbi posebne ugodnosti, kakor pravica do uvoza nemških živil in pijač za njene hotele in restavracije, a tudi olajšave pri carinskih pregledih in potnih dovoljenjih. Nemški skupini je zagotovljen tudi transfer njenega deleža na čistem dobičku. Sporazum je bil sklenjen za dobo 16 let. Dr. O. AMERIŠKI BOMBAŽ ZA JUGOSLAVIJO Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva veleposlanik Stane Pavlič in odpravnik poslov ameriškega poslaništva R. Lisi sta v Beogradu podpisala dogovor glede izvajanja sporazuma med obema vladama od 21. aprila tega leta. Nov dogovor predvideva, da bodo ZDA dobavile Jugoslaviji 50.000 bal bombaža v vrednosti 7 milijonov dolarjev na kredit. -j'-»mm noten. t milijonov uuiarjev na kredit. Od nemškega sodelovanja pri Jugoslavija bo plačala posojilo organizaciji egiptovskega turiz-Jv dolarjih. Kanadska vlada je 2. maja razvrednotila svojo valuto — kanadski dolar ter mu določila nov tečaj 92,5 stotinske ameriškega dolarja. Kanadski dolar, ki je včasih po svoji vrednosti prekašal ameriškega, je torej zdaj precej manj vreden. V povojnem času niso razvrednotenja valut sicer nič posebnega, toda prav ta primer kaže, da se po takšnih ukrepih pogosto pojavi nevarno nihanje valute, ki jo je prizadel. Kanadski dolar je namreč kmalu po razvrednotenju padel izpod nove paritete in se je zadnji teden na prostem trgu gibal o-koli 91,95 stotinke ameriškega dolarja. Nekaj dni poprej je bil tečaj še nižji (91,75). Strokovnjaki menijo, da bo vlada lahko ohranila sedanjo pariteto edino v primeru, ako se tuj kapital nenadoma ne odloči za odhod. Nevarno bi tudi bilo, ko bi Kanadčani pričeli kupovati tuje devize. Stiokov-njaki sicer pripominjajo, da je vlada vse to vedela že poprej in da bi se ne bila odločila za sedanjo pariteto, ko bi ne bi la računala, da jo bo dolar lahko ohranil. V primeru nujne potrebe bi lahko Kanada dvignila svoj delež pri Mednarodnem skladu (550 milijonov dolarjev), nabavila bi lahko še posebno posojilo pri njem. Pred najnovejšim ukrepom se je vlada posvetovala tudi s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada. Kanadski finančni minister Fleming se je odločil za razvrednotenje na prigovarjanje strokovnjakov Mednarodnega denarnega sklada. Ti so Kanadi svetovali, naj končno določi pariteto svoji valuti, in sicer niže od dolarja. Za kanadsko gospodarstvo so minili časi, ko se je kanadski dolar zaradi naraščajočega priliva kapitala iz tujine po letu 1950 dvignil nad ameriški dolar, in sicer kar za odst. Primanjkljaj v plačilni ilanci se je povečal, zlate in devizne rezerve so upadale. Od oktobra do konca aprila so se krčile za 516 milijonov dolar-_ev in še prve dni maja za nadaljnjih 100 milijonov dolarjev. Kanadska vlada računa, da bo lahko ohranila svojo valuto a novem tečaju, ker ni zdaj pč nobene ovire za pomoč s strani Mednarodnega denarnega sklada, ako bo ta potrebna, in sjcer bi se v primeru prehudih tQžav lahko odločila za ponovno malenkostno razvrednotenje do tejčaja 90 stotink ameriškega dolarja za 1 kanadski dolar, kar bi pomenilo, da bi bil kanadski dolar šibkejši od ameriškega za 10 odst. prvovrstne izdelke, ki bodo lahko dosegli izdelke evropske industrije. Kanadsko zlo je v tem, da kanadska predelovalna industrija ne more izdelovati še izdelkov, ki bi jih lahko razpečavala na zunanjih trgih; ti so dobri kvečjemu za domači trg. Samo industrija, ki izdeluje končne izdelke, lahko ustvarja nova mesta za ljudi brez dela. Vlada bi morala podpirati tudi zasebne investicije, tako da bi se dvignil tudi narodni dohodek. Pisec prihaja do zaključka, da je danes z gospodarskega vidika bolj zdravo izvrševati tudi velike načrte z javnimi sredstvi kakor trošiti denar za podpiranje brezposelnih. Plansko gospodarstvo dovede včasih do nadvlade birokracije. Gordon priporoča vla- di naj z davčno poiitiko bolj podpira predelovalno industrijo. Kanada uvozi na leto za 244 dolarjev finalnih in polfinalnih izdelkov na prebivavca, medtem ko znaša v bogatih Združenih ameriških državah ta uvoz 38 dolarjev na prebivavca. Pisec končno obsoja akcijo za povečanje izvoza surovin. ZADRUŽNO GOSPODARSTVO NA POLJSKEM Na vsedržavnem kongresu kmetijskih zadrug na Poljskem so ugotovili, da je v. zadrugah včlanjenih 30.000 kmetov. Ob koncu leta 1961 je bilo 1889 zadružnih gospodarstev, v kate-iih je živelo 25.000 družin; te so obdelovale 259.000 hektarov zemlje. Lani so v zadružnih gospodarstvih povprečno dosegli 19,4 stota pridelka na hektaru zemlje, medtem ko je povprečni pridelek v vsej državi znašal 18,1 stota. Lani je bila letina mnogo boljša kakor leta 1960. V primerjavi z letom 1957 je bil pridelek žita na hektar za 2 stota večji. V Beogradu so 22. t. m. slovesno odprli VI. mednarodni sejem tehnike, ki obsega v glavnem prikaz tehničnih dosežkov s področij strojne industrije, kovinsko predelovalne, električne in kemične industrije. Letos sodeluje na sejmu okoli 1200 domačih podjetij in veliko število tujih razstavljavcev iz 27 držav. To je zelo visoko število, če upoštevamo, da je beograjski sejem specializirana in ne morda splošna masovna prireditev. Proizvodi in izdelki so prikazani po skupinah, tako da je možna neposredna primerjava domačih in tujih izdelkov na eni sami izložbeni točki. Posebna značilnost beograjskih prireditev je prikazovanje industrijskih naprav in strojev «pri delu«. Ta značilnost bo letos še bolj poudarjena kakor druga leta. Zlasti pri visoko avtomatiziranih napravah bodo proizvajalci razkazovali zmogljivost in uporabnost svojih izdelkov s konkretnim upravljanjem posameznih naprav. Razumljivo je, da bo ta način prikazovanja priklical tudi letos mnogo obiskovalcev tudi brez določene strokovne izobrazbe. Posebnost beograjske prireditve je klub poslovnih ljudi, ki deluje v sklopu sejma. Klub ima namen, da seznanja razstavljavce in kupce s potrebami tržišča in z ustrojem samega sejma. Klub je tudi središče poslovnih stikov tako med domačimi in tujimi podjetniki, kakor tudi med samimi tujimi podjetniki. Posebej velja omeniti, da je bil doslej beograjski tehnični sejem v mesecu avgustu, medtem ko je letošnji sejem že v maju. časovna doba, v katero se je uvrstila letošnja prireditev je vsekakor bolj ugodna za poslovne stike kakor avgust. Med drugim sejemski čas ne sovpada s poletnim premorom in tudi ne z drugimi tovrstnimi prireditvami v državi ali v tujini. Na sejmu je na razpolago razstavljavcem in sploh občinstvu posebna fotoslužba, ki skrbi za snemanje v čmobeli ali barvni tehniki. Slikanje v komercialne namene je prepovedano. Na sejmu je tudi posebna poštna služba. Podjetje «Put-nik« je postavilo na sejmišču posebno stojnico z menjalnico ir, informacijskim oddelkom. Sejem je slovesno odprl sam predsednik republike J. B. Tito, ki je imel ob tej priložnosti tudi kratek nagovor. Do odprtja sejma je doseglo število razstavljavcev 425 iz Jugoslavije in 802 podjetji iz tujine. Tuji razstavljavci so prikazali zlasti vrsto industrijskih izdelkov in naprav, ki zanimajo jugoslovanski trg. Poleg tega pa so tudi upoštevali možnosti, ki jih srečanje z drugimi podjetji v Beogradu nudi za medsebojno trgovanje. Zaradi tega je letošnji sejem nenavadno bogat in na visoki tehnični ravni. Več industrijskih naprav je sploh prvič razstavljenih v Evropi. Mimogrede naj omenimo, da so Američani razstavili tudi zadnji del rakete, s katero je Glenn trikrat obletel Zemljo. V svojem nagovoru na predstavnike gospodarskih organizacij se je predsednik Tito dotaknil nekaterih težav, ki se pojavljajo v jugoslovanskem gospodarstvu in je nato opozoril tudi na motnje, ki jih povzročajo jugoslovanskemu gospodarskemu razvoju razna zaprta tržišča v tujini, med temi zlasti zahodno zaprto tržišče. Zato je treba danes bolj kot kdajkoli usmeriti notranje planiranje tako, da se bo Jugoslavija lahko izognila kvarnemu vplivu te- ga zunanjega čini tel j a na notranji razvoj oziroma na dviganje življenjske ravni. Tajnik izvršnega sveta za industrijo Danilo Kekič je obširneje spregovoril o pomenu beograjskega sejma tehnike kot specializirane mednarodne prireditve. SERGEJ KRAIGHER OBIŠČE RIM Po obisku italijanskega, ministra za zunanjo trgovino Pretija v Beogradu pričakujejo zdaj prihod predsednika komiteja za zunanjo trgovino S. Kraigherja v Rim. Tu bosta ministra zaključila razgovore o razvoju italijansko - jugoslovanskih gospodarskih odnosov in gospodarskem sodelovanju med sosednima državama, ki se je v zadnjih letih razvilo zelo uspešno. Toda v zadnjem času se postavlja na pot sodelovanju nevarna ovira, katere sta se državnika lotila že na razgovorih v Beogradu in ki jo predstavlja naraščajoči jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski menjavi z Italijo; ta je lani dosegel že okoli 130 milijonov dolarjev. Do njega je prišlo, ker Italija očitno premalo kupuie v Jugoslaviji. Jugoslavija bi zlasti rada povečala izvoz živine, pa tudi industrijskih izdelkov, ki jih ima zaradi napredka industrializacije na razpolago vedno več. Po italijanskih virih se je Jugoslavija v Italiji v zadnjih štirih letih zadolžila za 64 milijard lir. Jugoslavija kupuje v Italiji zlasti mnogo industrijske opreme in strojev sploh, in to v veliki meri na posebne kredite, ki so ji bili odobreni izrecno v ta namen (večkrat po 50 milijonov dolarjev na leto). Ita- lija je seveda močno zainteresirana, da si ta izvoz ohrani, kar pomeni, da si s tem za vrsto let ohrani jugoslovanski trg; saj izvozu strojev sledi pozneje izvoz nadomestnih delov. Italijanski tisk navaja, da želi Jugoslavija zdaj dve posojili, in sicer prvega v znesku 40 milijonov dolarjev za dobo 5 let, in to za plačilo že izvršenih dobav, ter posojilo 48 milijonov dolarjev, to je 12 milijonov dolarjev na leto od 1962 do 1965. V zameno ponuja Jugoslavija izvoz železarskih proizvodov in poglobitev industrijskega sodelovanja (kooperacije), ki se zdi italijanskim gospodarstvenikom zelo mikavno glede na to, da je v Jugoslaviji delovna sila cenejša. Po italijanskih vesteh iz Rima je italijanska vlada že odobrila izvoz industrijske opreme za 30 milijonov dolarjev, ki jih bo Jugoslavija odplačevala postopoma. V Rimu kakor tudi v Milanu ir drugih velikih italijanskih industrijskih središčih, prevladuje mnenje, da je treba ustreči jugoslovanskim željam, da bi si tako Italija zagotovila dragoceni jugoslovanski trg, ki so ga v zadnjih letih Nemci precej zanemarili. Predsednik Kennedjj Macmillanu: <(Kar pogumno naprei, Mac!» Toda vrata v Evropsko gospodarsko skupnost zapira Macmillanu (Angliji) predsednik De Gaulle. Ta noče ne Angležev ne Američanov v Evropi, kjer naj bi vedrila Francija z zahodnonemško pomočjo. Macmillan obišče De Gaulla prve dni junija. PISMO IZ JUGOSLAVIJE Zanimivi nauki kanadskega gospodartvenika V času, ko so se v kanadskem gospodarstvu pojavile precejšnje težave, je toliko večjo pozornost zbudila knjiga »Vznemirjena Kanada« (Troub-led Canada), ki jo je napisal znani kanadski gospodarstvenik Walter L. Gordon, načelnik posebne komisije, ki ima nalog, da prouči razvoj kanadskega gospodarstva tja do leta 1980. V poglavju »Smotri napredne družbe« pisec zlasti priporoča čim temeljitejše šolanje študentov, ki naj ga omogoči država s štipendijami izredno nadarjenim. Kanada se bo morale zadovoljiti s povprečno nezaposlenostjo 3-4 odst., v zadnjih letih je bil ta odstotek še višji (6, 7 in celo 11). Avtomatizacija bo le deloma kriva brezposelnosti, na drugi strani pa ne bo gospodarstvo potrebovalo neizšolanih delavcev. Vlada in krajevne oblasti naj poskrbijo, da se izšolajo kvalificirane delavske moči, da bo Pereča vprašanja gospodarskega razvoja UKREPI ZA POVEČANJE LIKVIDNOSTI V GOSPODARSTVU Eden izmed značilnih pojavov v jug. gospodarstvu, o katerem smo na tem mestu že govorili, je bila velika zamrz njenost terjatev med podjetji, pa tudi med njimi in negospodarskimi dejavnostmi. Govora je o medsebojnem kreditiranju, ki je v gospodarstvu sicer reden pojav, vendar je to medsebojno Kreditiranje daleč preseglo ekonomsko dopustne meje. Sprevrglo se je v nelikvidnost, ko je bilo dejansko mogoče priti do plačila terjatev le s tožbami ii. rubežmi, kar seveda ni v nobenem primeru koristno. Posebna gospodarska sodišča, ki rešujejo spore v gospodarstvu, so bila često zatrpana s tožbami mandatnega značaja. Že proti koncu lanskega leta se je to stanje po prvih ukrepih začelo boljšati in likvidnost postaja v gospodarstvu iz dneva v dan večja. Med ukrepi, ki so pripomogli k temu, je bil izdan najprej ukrep za prisilno kompenzacijo medsebojnih terjatev in dolgov. Postopek v tem pogledu še teče in ga oprav- ficirane delavske moči, da bo, ijajo banke. Za tem ukrepom tako Kanada lahko izdelovala | je bil izdan nov ukrep, ki pred- videva vnaprejšnjo zagotovitev plačil obveznosti po pogodbah med podjetji in posebej tudi med njimi in proračunskimi organi. Danes morajo podjetja, ki sklepajo pogodbe, še bolj pa proračunski in drugi organi, že Preje zagotoviti sredstva za plačilo dobav in storitev in le v redkih točno določenih primerih lahko banke jamčijo za njihovo plačilo. Na ta način se je doslej vsota medsebojnih terja tev in dolgov znižala za več sto milijard dinarjev; to ima že ugodne posledice, ker podjetja laže poslujejo z lastnimi o-bratnimi sredstvi in niso več toliko odvisna od bank. Poseben problem predstavljajo terjatve gospodarstva do negospodarstva, to je zlasti do proračunskih organov in ustanov. Te dosegajo 280 milijard in prav sedaj so v pripravi predpisi, s katerimi naj bi bilo urejeno tudi to vprašanje. Od ureditve tega vprašanja v mnogem zavisi uspeh vseh ukrepov na tem področju, zlasti pa uspeh emisije novih 100 milijard kreditov, ki naj bi jih gospodarstvo vrnilo, ko bi imelo dovolj lastnih obratnih sredstev. Teh pa bo imelo le, če bo prejelo nazaj, kar je bilo menitve — delalo težave letošnje slabo stanje, ki se kaže zlasti v pomanjkanju kmetijskih pridelkov vseh vrst. To pomanjkanje zadeva ne samo prebivalstvo, temveč tudi industri-jo, ki ji primanjkujejo surovine domačega pridelka. Posle-vloženega v negospodarske de-1 biča tega je seveda povečan u- javnosti, in še tisto, kar so podjetja sama preveč vložila za investicije. NEVSKLAJENOST MED PO TROSNJO IN PROIZVODNJO V fazi hitrega razvoja gospodarstva in hitre izgradnje lahko opazimo kot več ali manj stalnega spremljevalca neskladnost med potrošnjo in proizvodnjo in s tem nestalnost v cenah. Ta pojav je, če naj ga tako imenujemo, »značilen« tudi za naš gospodarski razvoj. Kljub nenehnemu naraščanju proizvodnje in kljub naporom v tej smeri ter dalje kljub uvozu vseh vrst blaga od opreme do blaga za široko potrošnjo, doslej ni bilo mogoče potešiti lakote na tržišču in potrošnja je vedno za korak dva pred proizvod njo. S tem pa so tudi nenehoma nihale cene. Vsi napori, da bi vskladili ta razmerja, doslej ni so imeli pravega uspeha. Ob koncu lanskega leta in letos so ukrepi na tem področju še bolj odločni in računati moramo na njihov večji uspeh. Morda bo pri uresničevanju no vih ukrepov v zvezi z omejevanjem potrošnje — med temi u voz in to celo kmeti iških nri-delkov, ki jih je bilo doslej doma vedno v izobilju. Omenjeno stanje je imelo za posledico, kar je prvič v našem gospodarskem razve ju, in sicer, da so cene kmetijskih proizvodov nad ravnjo cen industrijskih proizvodov, ali da so se tako imenovane »škarje« odprle v nasprotnem smislu. To je povzročilo nadaljnje povečanje življenjskih stroškov, ki so kljub povečanju osebnih dohodkov znatno nad dosedanjo ravnjo. Med ukrepe za ureditev teh vprašanj, to je za povečanje vsklajenosti med proizvodnjo in potrošnjo, moramo šteti nr>w povišanj stopenj prometnega davka, tudi ukrepe v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov, ki se morajo prilagoditi ravni v lanskem letu. Ugotovljeno je namreč, da so osebni dohodki često neupravičeno naraščali in da njihov dvig ni bil vedno v skladu s povečano storilnostjo, temveč tudi kot posledica višjih cen in podobno. Posebne komisije po občinah nai bi urejale ta vprašanja posamič po nnd jetjih in tudi po ustanovah bo njem potrošnje — med temi u __________________________________ krepi so tudi nove davčne obre-l (Nadaljevanje na 2. strani) $enje Ven a ozkega količka! Mislim, da sem vam že pripovedoval o pariškem zdravniku, ki je za mnoge svoje velemestne bolnike imel nenavadno preprost recept: «Stopite na prvi vlak Pariz-Midi in peljite se vsaj do Lyona, ako ne do Marseilla, in videli boste, da vam do odleglo.» Letošnjega marca nas je v avtobusu proti Ljubljani sedelo pet, med nami dva salezijanca. Morala sta biti silno pogumna, da sta tako brezskrbno potovala po socialistični deželi. Celo glasno sta govorila in prav nič nista ugibala, kako se bosta izognila morebitnim preganjancem. Opazil sem takoj, da govori pravzaprav samo eden ter sem sklepal, ta mora biti Italijan, drugi, ki molči, pa Slovenec. Italijan se ni mogel prečudni, kako lepa je pokrajina pod snežno odejo in ob pogledu na vitke jelke in smreke med Logatcem in Vrhniko, s katerih se je bleščal kristalni sneg, in je vzkliknil: «Krasno, prekrasno, kakor za božič ob božičnem drevescu! človek, je dodal, se mora včasih res dvigniti iz vsakdanjega ozkega količka, v katerega so ga stisnile stolpnice v velikem mestu in kreniti nekam na pot. še na Brezje pojdeva!» (Ob teh njegovih besedah sem se spomnil, da je to bilo na dan pred Marijinim oznanjenjem ). Te dni sem se v istem avto-busku, ki se očitno nikdar ne upeha in vozi po naročilu podjetja SAT tudi za praznike, ko je potnikov trikrat več — vozil v družbi s slovenskim pisateljem. «Premalo potujemo, je dejal, premalo cenimo potovanje. Pomislimo samo na pisce iz rimskih in poznejših časov, ki so prepotovali daljne dežele, ko še ni bilo železnice ne letala. Koliko vtisov so si nabrali, koliko narodov so spoznali ter lahko na mestu opazovali njihove šege in navade. Močnega vtisa, ki ga je name napravilo Sorško polje, se že zdaj ne morem otresti...» Zaupal mi je še izreden doživljaj na meji, ki ga ne maram podrobno opisovati, da ne bi hodil njemu v zelje: Sam je bil priča, kako se je srbski ca-rinar zaljubil v šumadijsko lepotico, ki se je vračala iz Trsta in mu kmalu dala tudi naslov. Videl je, kako mu je zažarel obraz ob pogledu na krasno lice svoje rojakinje, ki mu je vrh vsega še povedala, da je še prosta. Fantje, torej, samo potujte! Ne fantje, naša slovenska dekleta, ki pogosto na Tržaškem in Goriškem čakajo na fanta, katerega je odnesla Avstralija ali se je zgubil za kruhom v italijanska mesta, potujte! Potujte za slovenskimi fanti, ker so vaše krvi, da boste z njimi rodile zopet našo kri. Pomislite, tudi mene bi bila morala sreča dohiteti prav na potovanju, čeprav sem si dekle že davno našel. Samo za en dan sem jo zamudil. Prav tisti dan, ko smo potovali iz Trsta, so nam namreč med vožnjo povedali, da so prejšnji dan stavkali italijanski carinarji in da jih v avtobus na pregled prtljage sploh ni bilo! Kaj vse bi bili potniki lahko tisti dan prinesli v Italijo! Na desettisoče poklicnih tihotapcev in tihotapk bi bilo navalilo na odprto mejo, ko bi bili pravočasno zvedeli, da tisti dan ne bo carinskega pregleda. Kaj bi bil vreden na primer avtomobil vžigalnikov iz Avstrije ali vsaj nahrbtnik jugoslovanskih cigaret, ali pa avtomobil ur iz Švice! Recimo narobe, da bi stavkali jugoslovanski carinarji. V enem dnevu bi se izpraznile vse tržaške trgovine s plastičnimi izdelki, punčkami, pa tudi z najfinejšo svilo. Obogateti čez noč in rešiti vprašanje nenehnega duhomor-vega boja za obstanek z eno samo in vrh tega še netvegano potezo. To bi bilo vse kaj drugega kakor od tedna do tedna, od meseca do meseca, pa tudi od leta do leta čakati na «toto-calcio». Vse zamujeno! Dan nato me je carinar moral še podučiti, da ni dovoljeno uvažati (prav vuvažatin je strokovni izraz) Kneippove sladne kave... še tega bogatega «artikla» mi torej ne privoščijo več po zamujeni priliki! Zamujene prilike se žal ne vračajo niti na potovanju ne. —Ib— Čim več ustvarjamo, tem večja bo naša življenjska raven. (Hruščev na Bolgarskem) Stran 2 HRUŠČEV NA BALKANU Sovjetski ministrski predsednik je bil na večdnevnem obisku v Bolgariji, v diplomatskih krogih pripisujejo temu obisku veh k pomen, zlasti ker ie bil malo poprej v Atenah sestanek Atlantske zveze (NATO); pa tudi glede odnosov med samimi balkanskimi državami ie bil ta obisk pomemben. Hruščev je posvaril Grčijo zaradi njene vojaške zveze z državami NATO. V svojih govorih se je dotaknil tudi odnosov do Jugoslavije ter je v Varni omenil Jugoslavijo kot veliko balkansko državo, ki zasluži pomoč. Dodal je, da se sodelovanje med ZSSR in Jugoslavijo razvija na vseh življenj-skih področjih. Jugoslavijo je treba podpreti, da lahko izgradi socializem. Hruščev namerava v kratkem obiskati tudi Romunijo. Nekateri zahodni listi domnevajo, da bo ta obisk ugodno vplival tudi na odnose med Jugoslavijo in Bolgarijo. DOBRI ODNOSI MED JU GOSJAVIJ O IN GRČIJO V poslanski zbornici je grški zunanji minister izjavil, da je grško-j ugoslo vansko prijateljstvo gotovo koristno za obe državi in da predstavlja činitelj ravnovesja na Balkanu. KOCA POPOVIČ OBIŠČE TUDI AMERIKO Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je že del j časa na obisku latinskoameriških držav Brazilije, čila. Bolivije in Mehike. Na povabilo ameriške vlade se bo 28. in 29. maja ustavil v Washingtonu, kjer se bo sestal z ameriškimi državniki. MEDNARODNA TRGOVINA Ob zaključku sejma «fllpe-fldria» OHLAJENJE MED ZDA IN INDIJO Indija namerava naročiti Sovjetski zvezi dve eskadrilji letal tipa MIG. Ta namera je zbudila odpor v Združenih ameriških državah in senatni odbor za zunanje zadeve je skrčil a-meriško pomoč Indiji za čas 1962-1963 za več kakor 200 milijonov dolarjev. Indijski minister za narodno obrambo Krišna Menon je izjavil, da je Indija svobodna država, ki lahko kupuje orožje, kjer koli hoče. Svojega sklepa glede nabave letal v Sovjetski zvezi ni indijska vlada objavila še uradno in upa, da ji bo Amerika nakazala pomoč v prvotnem obsegu. MED AMERIČANI IN NEMCI že dolgo trajajo polemike v ameriškem injzajjodnonemškem tisku o amerTSKo-nemških odnosih, ki so se precej zaostrili, odkar so Nemci objavili ameriški načrt za rešitev berlinskega vprašanja, ne da bi prej vprašali Američane. Storili so to o-čitno z namenom, da bi izvedbo tega načrta preprečili. Bili so namreč prepričani, da bi takšna rešitev berlinskega vprašanja pomenila posredno priznanje Vzhodne Nemčije s strani Amerike. Da bi se ta spor ugladil, je več zahodnonemških državnikov v zadnjem času obiskalo Ameriko. Kancler Adena- Sejem treh oomejnih držav Italije, Jugoslavije in Avstrije se je za občinstvo zaključil 20. maja, 21. maja je bil še dan za sklepanje kupčij. Popolnoma jasne slike o uspehu sejma si še ni mogoče ustvariti, ker zapade rok za prijavo sklenjenih kupčij šele 31. maja. Danes pa je že gotovo, da so zaključene kupčije večkrat presegle določene kontingente — 2 milijardi za. izvoz iz italijanskih obmejnih pokrajin in 2 milijardi za izvoz iz Slovenije v Italijo. Iz razgovorov s trgovci, ki so razstavljali na sejmu »Alpe-Adria» ali so se ga kakor koli udeležili, dobiš takoj vtis precejšnje vznemirjenosti, ki se jih je oprijela in ki je tudi razumljiva. Izvira namreč iz negotovosti, ali bodo njihove kupčije odobrene ter jim bodo ta ko prinesle pričakovani zaslužek. Zaključki gredo namreč v pregled z ene strani ravnateljstvu za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu v Trstu, z druge pa posebnemu odboru pri Trgovinski zbornici za Slovenijo. Zaključke je treba uskladiti s kontingenti in blagovnimi listami tudi zaradi tega, ker gre za vezane posle. (Izvozni posel iz I-talije na primer se lahko izvrši, ako je na drugi strani v Jugoslaviji zanj dano kritje z u-streznim izvozom v Italijo.) Ne gre samo za pregled zaključenih poslov, temveč ravnateljstvo za zunanjo trgovino v Trstu oziroma Trgovinska zbornica v Ljubljani imata pravico posamezne kupčije rezati in u-sklajevati po določenih merilih. Na italijanski strani se presoja izvrši po važnosti podjetja (v smislu spiska izvoznikov, klasifikacije podjetja, pa tudi števila njegovih uslužbencev), šele, ko bodo omenjeni tržaški oziroma ljubljanski pristojni organi dogovorno uskladili vse kupčije, si bodo trgovci na jasnem, ali so bili njihovi zaključki uspešni, oziroma ali so izvedljivi. Za izvršitev zaključenih operacij še ni bil določen čas, vendar je bila izražena želja, da bi za to določili rok 3 mesecev. Pri izvršitvi poslov se podjetja lahko poslužujejo svojih bank, toda zbirna računa sta na tržaški strani (ki je pristojna tudi za Videm in Gorico) pri zavodu Banca dTtalia, na jugoslovanski pa pri Narodni banki FLRJ. Kakor je ravnateljstvo za zunanjo trgovino že opozorilo, morajo biti kupčije zaključene na Gospodarskem razstavišču. Tudi. okolnost,.ali je< podjetje razstavljalo ali ni, bo odigrala svojo vlogo. Prvi sejem «Alpe -Adria« je zbudil med tržaškimi trgovci izredno zanimanje; to lahko trdimo tudi glede gori-ških in videmskih trgovcev. Ta odziv je najboljši dokaz, kako upravičena je bila zamisel novega sejma; seveda je bodočnost sejma v veliki meri odvisna tudi od okolnosti, v kakšni meri bo sejem zadovoljil pričakovanja razstavljavcev. Ni dvoma, da se tudi organizatorji sejma zavedajo tega dejstva. Naj še zabeležimo, da je med škimi razstavljavci so samo 4 iz Gorice, ostali so zlasti iz Tržiča. SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO in ZDA V Beogradu so predstavniki jugoslovanske vlade in vlade Združenih ameriških držav te dni podpisali pogodbo o dobavi kmetijskih presežkov. ZDA bodo dobavile Jugoslaviji 50.000 bal bombaža in 30.00 ton sojinih semen v skupni vrednosti 10,1 milijona dolarjev. Jugoslavija bo plačala ta dolg v dolarjih. Poleg tega so bila zamenjana pisma, s katerimi je bil dopolnjen sporazum z dne 28. decembra 1961 o nakupu ameriških kmetijskih presežkov. Na podlagi tega dopolnila bodo Združene ameriške države izročile Jugoslaviji 200.000 ton pšenice in 3.300 ton limon, v skupni vrednosti 14,5 milijona dolarjev; kredit bo Jugoslavija povrnila v dinarjih Padovanski sejem prihodnji leden Poleg razstave mnogovrstnega blaga tudi važni mednarodni sestanki POMORSTVO Proga Jadransko morje — Vzhod Zagreb 24.5. Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan Učka 25.5, Jesenice 27.5. Proga Jadransko morje — Daljni vzhod Jesenice 27.5. Proga Jadransko morje — Japonska Jesenice 27.5. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Nikola Tesla 1.6. Proga Jadransko morje — Severna Evropa Prano Supi-lo 24.5, Vis 30.5 Proga Jadransko morje — Severna Amerika Bačka 24.5. Srbija 27.5. Proga Jadransko morje — Južna Amerika Radnik 15.6. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je plula 11. maja skozi Gibraltar, namenjena v New York, kjer je pristala 20. maja. Nato je nadaljevala pot vzdolž Severnoameriških luk. Ladja »Bohinj« je odplula 22. maja iz Pirana za Reko. Motorna ladja »Bovec« je 15. maja odplula iz Wilmingtona za New York. Od tod bo krenila 28. maja proti Jadranskemu morju. ZA KAVO TUDI BRAZILSKI LES. Brazilski senator Nelson Maculan je te dni podaril tržaškemu županu dr. Franzilu milijonto vrečo kave, ki so jo pripeljali v tržaško pristanišče za stalno zalogo IBC. Ob tej priložnosti je senator Maculan poudaril, da namerava Brazilija postaviti v našem mestu tudi skladišče brazilskega lesa in morda tudi skladišče železne rude. Skladišče kave pa naj bi služilo tudi za izvoz v vzhodnoevropske državeJ Preteklo sredo je predsednik padovanskega mednarodnega vzorčnega velesejma odv. Merlin sklical na sedežu veleje-jemske uprave posebno tiskovno konferenco, na katero so bili povabljeni predstavniki tiska, radia in televizije. Predsednik sejma je izjavil, da bo slovesna otvoritev jubilarne 40. prireditve 29. maja pozno popoldne. Slovesnost, ki se je bo po vsej verjetnosti udeležil sam predsednik republike, bo snemala tudi televizija. Padovansko sejmišče se danes razprostira na 110.000 kv. m površine, kar predstavlja še vedno preozek prostor, da bi lahko na njem razstavili vsi tisti, ki bi to želeli. Že dober mesec pred odprtjem sejma je bil namreč ves razpoložljiv prostor oddan in prijave še prihajajo. Kakor je poudaril predsednik Merlin, bo to vprašanje rešeno šele čez nekaj let. Zraven sejmišča je namreč zdaj zelenjavni trg s površino okrog 60.000 kv. m. Trg bo premeščen na drugi konec mesta, padovansko sejmišče pa se bo razširilo na to novo površino. Tako bo celotno razstavišče obsegalo 170 tisoč kv. m, kar naj bi predstavljalo zadostno razpoložljivost s prostorom. Letos bo na sejmu razstavljalo okoli 3500 podjetij od tegi okoli 1100 iz tujine, in sicer iz 27 držav, med temi iz Avstrije, Jugoslavije, Združenih ameriških držav, vzhodnoevropskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu, Brazilije, Kanade itd. Pri poslovnem središču bo zastopanih 16 držav, med temi tudi Jugoslavija. Kakor smo že omenili, je padovanski velesejem »vzorčna« prireditev, to je prireditev brez posebnih specializacij. Padova pa se menda pripravlja na to da se počasi specializira v naslednjih panogah: Gostinstvo, kateremu je letos posvetila 15 tisoč kv. m razstavne površine, gradbeništvu (12.000 kv. m), splošni mehaniki (6.000 kv. m) in lesni industriji. Specializacija sejma je vezana s pogojem, da se ustroj sejmov v državi u-redi s posebnim zakonom, in da bo vsakemu sejmu zajamčena »ekskluziva« na tistih področjih, za katere se je odločil. Spored letošnje prireditve je nenavadno bogat, saj obsega tudi študijske sestanke, kongrese, celo vrsto posebnih razstav (navtike, benečanskega pohištva, železniških prevozov, notranjih industrijskih prevozov, kampingov itd.), specialne »dneve« in še vrsto živahnih sejmov m razstav. Uprava železnic je že zagotovila popust za obiskovalce sejma, tako da v Padovi ra čunajo, da se bo njihovo število v primerjavi z lanskim še povečalo. Med posameznimi okvirnimi prireditvami bi omenili zlasti «evropsko razstavo» goveje živine rdeče alpske pasme (Sim-menthal in križanih potomcev). Na razstavi bo 6 skupin po 13 glav živine, ki jih bodo pripeljali iz Jugoslavije, Avstrije, Francije, Zahodne Nemčije, Švice in iz raznih pokrajin Italije. Združena s to razstavo bo tudi razstava goveje živine, ki jo Italija po navadi uvaža iz tujine. Novost na letošnji prireditvi bo naprava, s katero sta brata Judica-Cordiglia iz Turina sledila pogovorom med prvim sovjetskim kozmičnim letalcem Gagarinom in ruskimi postajami na Zemlji. S to napravo sta brata potem spremljala tudi druge podobne polete Rusov in Američanov. Kakor znano, sta brata Judica-Cordiglia pred nekaj leti organizirala pravcato zasebno televizijsko mrežo v Turinu. 'Naprave bodo na ogled na sejmu. PRAKTIČNI NASVETI Kako pozna gospodinja nezdravo meso GOSPODINJE xRI NAKUPU PERUTNINE Danes so kaj pogoste potvorbe različnih živil in tudi vsakovrstnega mesa ali mesnih izdelkov. Zato je potrebno, da se tudi mi seznanimo z nekaterimi na videz težko zaznavnimi potvorbami pri mesu perutnine. Take potvorbe ne škodujejo le zdravju, pač pa tudi našim ne preveč polnim žepom. Seznanimo se po vrsti z nekaterimi takimi potvorbami. Mesarji vedo, da meso kokoši in zajcev zelo rado vpija vodo. Zato oskubljeno perutnino in odrte zajce pred prodajo marsikje namočijo za nekaj časa v mrzli vodi. Meso v vodi nabrekne in postane za 18 odstotkov težje. Tako namočeno meso ne pridobi samo na teži, ampak tudi na zunanjosti. Zdi se namreč bolj polno in mehkejše. Neizkušena go- Kmetijstvo in pohištvo na bolonjskem velesejmu uer se je vmešal v zadevo tudi g^ razstavljavci iz Trsta okoli proti volji zunanjega ministra Schroederja. V Bonn je bil tudi poklican nemški poslanik Gre-we iz Washingtona. Sicer je Kennedy na zadnji tiskovni konferenci izjavil, da so bila nesoglasja med Ameriko in Zahodno Nemčijo odstranjena in da so Nemci poslali v Washing-ton nove predloge. Kennedy je dodal, da se bodo pogajanja s Sovjetsko zvezo vsekakor nadaljevala. PREDSTAVNIK ANGLEŠKE CERKVE ZA RAZOROŽITEV Canterburski nadškof doktor Ramsey je na škofijski konferenci v Canterburyju izjavil, da se danes ni mogoče zadovoljiti z delno razorožitvijo, temveč je treba zahtevati odpravo orožja vseh vrst; ne zadostuje obsodba uporabe jedrskega orožja. Vloga jedrskega orožja kot strašila je že za nami. Nadškof je tudi izjavil, da ni mogoče ustaviti komunizma z orožjem, treba je oznanjevati in širiti drugačne nauke ter prispevati h gospodarsko-socialnemu dvigu zaostalega prebivalstva. NEMIRNI DALJNI VZHOD Američani so izkrcali svoje čete v Tajlandiji, da bi tako posredno vplivali na razvoj oboroženega obračunavanja med severnimi in južnimi četami v sosednem Laosu. Severno vojsko vodi levičar Patet Lao, podpira jo tudi severni Vietnam, ki se naslanja na Kitajsko. Med četami Indonezije in Holandije je prišlo za posest Zahodne Gvineje že do precejšnjih prask pravega spopada pa še ni bilo. O UPORABI ATOMSKE BOMBE HOČEJO ODLOČATI SAMI AMERIKANCI. Nemci bi radi sami razpolagali z atomskim orožjem. Zato si prizadevajo, da bi dali Američani ali ameriško vrhovno poveljstvo njihovim vojaškim oblastem vsaj pojasnilo, koliko atomskega orožja imajo Američani v svojih o-poriščih v Nemčiji. Američani naj bi vsaj vrhovno poveljstvo NATO (Atlantske zveze) pooblastili, da bi lahko razpolagalo po svoji uvidevnosti nad atomskim orožjem. Na zasedanju NATO v Atenah so se Američani zopet uprli tej zahtevi in jasno dali razumeti, da bo samo njihov predsednik Kennedy lahko odločal, kdaj se lahko uporabi atomsko orožje. 20 članov Slovenskega gospodarskega združenja; med gori- POSPEŠEVANJE JUGOSLOVANSKEGA TURIZMA Petega občnega zbora Jugoslovanske turistične zveze v Beogradu se je udeležil tudi državni tajnik za blagovni pro met dr. Marijan Brecelj, čigar nadzorstvu je podrejen turizem v Jugoslaviji. Predsednik zveze Marin Cetinič je v daljšem govoru naglasil gospodarske koristi, ki jih prinaša turizem državi. Glede na to, da donaša turizem dragocene devize, mu je treba posvetiti večjo pozornost kot doslej. Investicijam za zboljšanje gostinstva in vseh naprav, ki služijo turizmu, mora slediti tudi ustrezna turistična propaganda, sicer ne bi te rodile zaželenega sadu. Zato je treba tudi za turistično propagando vložiti večja finančna sredstva. JUGOSLOVANSKI TURISTI V ITALIJI V zadnjem času prihaja v Trst zopet mnogo jugoslovanskih turistov, vendar gre v prvi vrsti za izletnike, ki potujejo v skupinah z avtobusi raznih podjetij oziroma potovalnih a-gencij. Tako smo zvedeli, da tudi sama Turistična zveza Slovenije priredi te dni izlet v Italijo za svoje uslužbence. Pripeljali se bodo čez Rateče ter si nameravajo ogledati tudi žičnico na Višarje in nato poto-tovati v Benetke, kjer so si rezervirali prenočišče v hotelu na Trgu sv. Marka. Iz Benetk se pripeljejo v Trst in nato odpo tujejo zopet v Ljubljano. Drugih obiskovavcev, ki sicer radi prihajajo v Trst tudi zaradi špekulacije ter tu kupujejo blago, da bi ga potem tudi preprodajali doma, je letos v Trstu precej manj. Neki tek stilni trgovec v Trstu je mne nja, da jih je približno polovico manj kakor lansko leto. Za grebški »Vjesnik« je v zadnjem času ostro nastopil proti takšnim špekulantom prav zaradi njihove špekulativne dejavnosti pa tudi zaradi njihovega vedenja po Trstu, nad katerim >e Podobna vprašanja v Jugoslaviji in na Poljskem V Jugoslaviji hočejo za vsa-1 zborovanju so namreč izvolili ko ceno preprečiti nadaljnje | le širši odbor 35 članov, ki bo- skakanje cen na notranjem trgu in s tem zagotoviti stalnost kupni moči plač. V ta namen pripravljajo v državnem tajništvu za blagovni promet novo organizacijo, ki bo poslovala samoupravno v okviru zvezne državne uprave, republik in o-krajev in bo budno sledila gibanju cen ter razvoju konjunkture. V svojem znanem govoru o gospodarskem razvoju je predsednik Tito še posebej grajal tista podjetja, ki neupravičeno dvigajo cene samo zato, da bi svojim nameščencem zagotovila lepe dohodke. Hkrati nameravajo tudi omejiti pristojnost krajevnih oblasti, to je občin, da svobodno navijajo davke in tako povzročajo podražitev izdelkov in blaga na trgu. Na Poljskem so letos ustanovili »Inštitut dela«, ki je sicer bolj znanstvena ustanova in ni razporejen po vsej državi, a ima tudi namen dajati praktične nasvete, kako naj bi se o-hranili pravilni odnosi med pre jemki delavca in proizvodnjo, oziroma med proizvodnjo in potrošnjo. Poljski zavod ima sicer širše delovno področje; tako bo proučeval razne sisteme nagrajevanja, dela, delovnega časa,' življenjsko raven delavca, razdelitev narodnega dohodka za potrošnjo, pa tudi učinke socialnega zavarovanja na razvoj gospodarstva. Predsednik Tito je v svojem govoru tudi opozoril prav na težko breme, ki ga jugoslovanskemu gospodarstvu nalagajo izdatki za socialno zavarovanje (kar 400 milijard dinarjev na leto), ki se dvigajo iz leta v leto. Italijansko-jugoslovanska zbornica V ponedeljek je bil v Milanu redni letni občni zbor italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice, ki se ga je za tržaško delegacijo udeležil dr. Ma-mel, načelnik za zunanjo trgovino pri tržaški trgovinski zbornici. Na milanskem zboru so sprejeli proračun ustanove za leto 1961. ter vnesli nekaj sprememb v pravilnik. Tako na primer so dvignili število podpredsednikov od 2 na 4. Dosedanji -m« j-u ..o™, ..-v. U.KU1U ->c predsednik zbornice prof. R. pogosto spotikajo tržaški me Teani je odstopil. Kdo bo nje-ščani. I gov naslednik, še ni znano. Na do izvolili iz svoje srede novega predsednika. DRAGINJSKE DOKLADE višje. Od 1. maja do 31. julija veljajo višje draginjske doklade, in sicer se doklade dvignejo za 3 točke v primerjavi z dokladami iz prejšnjega tromesečja. Kakor je znano, se je indeks življenjskih stroškov v Italiji v zadnjih mesecih znatno dvignil in prav to je vplivalo po mehanizmu premične lestvice na določanje draginjskih doklad za naslednje tri mesece. Minister za trgovinsko mornarico Macrelli je 8. maja odprl XXVI. bolonjski velesejem in »mednarodni salon prehrane.« Letošnji velesejem je privabil skoraj , 2000 razstavljavcev s treh glavnih področij: prehrane, kmetijstva in pohištva. S prehrambenega področja je prisotnih kar 30 tujih držav in približno 300 večjih italijanskih industrij. V mednarodnem prehrambenem »salonu« nastopajo uradno Danska, Nova Zeland-ska, Francija, Holandija, Zahodna Nemčija, Portugalska in ZDA; po svojih predstavništvih pa Jugoslavija, Avstrija, Velika Britanija, Švica, Španija, Brazd, Argentina, Kanada, Luksemburg, švedska in Grčija. Kmetijski sektor zajema približno površino 20.000 km. m: na njem razstavljajo predvsem prisotna podjetja, ki proizvajajo kmetijske stroje, umetna gnojila in razne druge kmetijske izdelke. Naravno, da sta prehrambeni in kmetijski sektor povezana med seboj, kajti Bolonja stoji prav na sredi bogate kmetijske dežele, kot sta Emilija in Romagna. Med kmetijskimi vprašanji, ki prihajajo do izraza ob bolonjskem velesejmu, je tudi vprašanje položaja italijanskega kmetijstva v okviru Evropskega skupnega tržišča. V drugih državah EST je kmetijstvo bolj mehanizirano. Ob koncu leta 1961 je imela Italija 287.000 traktorjev, to je povprečno dva na vsakih 100 hektarov obdelovalne zemlje, medtem ko se v drugih zahodnoevropskih državah to povprečje zviša na pet oziroma v Zah. Nemčiji kar na 10. Da bi se Italija lahko vzporejela z drugimi državami EST, potrebuje še 700.000 traktorjev. S področja hišne opreme je razstavljalo okoli 300 razstavljavcev na pokriti površini 4800 kv. m. Ob tej priložnosti na-glašajo strokovnjaki, da bi moralo priti do tesnejšega sodelovanja med arhitektom in izdelovalcem pohištva. Tako bi postopoma prišli do tipičnega italijanskega sloga v pohištvu; s tako izdelanim pohištvom naj bi uspešno tekmovali na mednarodnem tržišču. Sicer izvoz pohištva vidno napreduje ter se je od leta 1960 do leta 1961 dvignil od 6 na 7 milijard lir. "Velesejem so zaključili 22. maja. BAN Vprašanje sodobnega pohištva na tržaškem velesejmu V okviru XIV. tržaškega velesejma bo 24. junija V. med- narodno zasedanje o pohištvu. Vodstvo tržaškega velesejma je ponudilo predsedstvo tega zasedanja parlamentarcu M. Dosi-ju, ki je že predsedoval podobnim prireditvam na Tržaškem. Izvedenci bodo razpravljali glavnem o pospeševanju proizvodnje in prodaje pohištva, dalje o pomenu stalnih in začasnih razstav pohištva. Verjetno bo na tem zasedanju govora tudi o tem, da je v Italiji že zdaj preveč stalnih razstav pohištva, medtem ko bi morda laže dosegli cilj, ko bi število teh prireditev omejili na nekaj specializiranih sejmov. Po vsej verjetnosti bodo strokovnjaki načeli tudi vprašanje skupnega nastopa proizvajavcev s tega področja, in sicer na italijanskem kakor tudi na tujem trgu. V tem pogledu naglašajo, da je skupen nastop mizarskih podjetij iz Vzhodne Furlanije rodil nepričakovano ugodne uspehe, kakor so dosegla dobre uspehe tudi podobna združenja v tujini, in sicer zlasti v skandinavskih deželah in v Zahodni Nemčiji. 10=<^>=CCCXXX5000000V.W.%W/-\%W-%,VV.V% V>V.W^ Od 2. do 10. junija 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (lugoslavija) GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Ljubljana, Titova 50 (Jugoslavija) RAZSTAVLJAJTE vaše stroje za predelavo lesa, naprave, pomožna sredstva in vse ostalo, kar spada v proizvodnjo in obdelavo lesa. •*.*?_«© S- $-=? SS9 STtfrF«? »£ Na političnem obzorju SKRAJNO NESPAMETNA POLITIKA. Spor med oblastmi, ki ne odnehajo za las od svoje naft?t*e politike, da bi čimprej spravi^ vse slovenske občine na Tržaškem pod italijanske uprave in v ta namen sistematično naseljujejo istrske begunce po slovenskih vaseh, in devinsko -nabrcžinsko občino se je končal prav tako kot prvič: Prefektura je poslala v Nabrežino svojega komisarja (dr. Viozzi-ja), ki je podpisal dovoljenje za graditev nadaljnjih 268 stanovanj za begunce v Sesljanu, in to z državnim denarjem, ki ga je v ta namen prejela Ustanova za pomoč istrskim in dalmatinskim beguncem. Komisar je nato zapustil občino. Svoj čas smo že ugotovili, da je spričo takšnega ravnanja oblasti samouprava občin povsem votel pojem. Parcel za graditev stanovanjskih hiš za begunce je po Trstu na izbiro in tudi begunci raje stanujejo v mestu, toda po splošno znanem kolonizacijskem načrtu je treba takšne hiše graditi predvsem v slovenskih naseljih, že pred meseci smo v našem listu ugotovili, da je ta politika neprestanega zbadanja Slovencev prav na tisti strani, kjer so najbolj občutljivi, nespametna, ker zapira Slovencem zadnje odduške, skozi katere so lahko dihali in živeli po svoje, ter ustvarja med njimi in oblastmi ozračje nezaupanja. Devinsko - nabrežin-ska občina se je pritožila na mešano italijansko - jugoslovansko komisijo, ki pa je samo posvetovalni organ brez izvršne moči ter je bil ustanovljen v smislu londonskega sporazuma o pravicah manjšin. MLADI SE BUDIJO. Sloven ska mladina je na velikem zborovanju v Nabrežini protestirala proti graditvi novega naselja za istrske begunce, ki se Predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja na obisku v Ljubljani Pomembna vloga združenja za pospeševanje gospodarskih stikov z Jugoslavijo Pri vsem napredku komunikacij, prometnih zvez, brzojava in telefona, ki lahko vsak trenutek spravijo v stik poslovne ljudi, so mednarodni sejmi o-hranili svoj pomen tudi zato, ker ustvarjajo priložnost za o-sebne stike med poslovnimi ljudmi, omogočajo pa tudi sestanke med predstavniki strokovnih organizacij. Tudi sejem «Alpe - Adria« je dal pobudo za podobne stike in sestanke. Med temi bodi o-menjen zlasti sestanek med predsedništvoma Trgovinske zbornice za Slovenijo in Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu. Kakor znano, je za ta sejem dalo pobudo Trgovinska zbornica za Slovenijo in vrsti posvetovanj med njo in trgovinskimi zbornicami v Trstu, Gorici in Vidmu so sledili praktični predlogi glede trgovinskih nalog sejma ter končno tudi sama njegova uresničitev. Tudi Slovensko gospodarsko združenje, katerega člani v pretežni meri trgujejo prav z Jugoslavijo, bodisi v okviru sploš- jil na obmejno trgovino, temveč se je nanašal na splošno trgovinsko izmenjavo med sosednima državama in na razmo-trivanje o novih predlogih, ki naj bi to gospodarsko sodelovanje še pospešili v korist o-beh strani. Predsednik zbornice V. Valič je ob tej priložnosti naglasil, da je Trgovinska zbornica za Slovenijo zainteresirana na čim tesnejših stikih z gospodarskimi organizacijami, ki se bavijo z vprašanji blagovne izmenjave in si prizadevajo, da bi se trgovina med Italijo in Jugoslavijo ter splošno vsestransko gospodarsko sodelovanje čim bolj okrepila in poglobila. V tem o-kviru prihaja do podobnih stikov, ki naj bi bili čim bolj koristni gospodarskemu sodelovanju med sosednima državama. V odsotnosti predsednika Slovenskega gospodarskega zdru ženja, ki je bil nujno zadržan, je njegov podpredsednik Dušan Košuta kratko začrtal dosedanje prizadevanje združenja za okrepitev trgovinskih stikov nega italijansko - jugoslovanske- med Trstom in Jugoslavijo, o- OQ cnni-cr,,,™., „11 ™ tl,zli „----_1______ ______, ga sporazuma ali pa tudi sporazuma o obmejni trgovini, je prispevalo svoj delež. y Na sestanku med predsedništvoma obeh teh ustanov, do katerega je prišlo v ponedeljek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se pomenek ni orne- ziroma med Italijo in Jugoslavijo sploh. V tej zvezi je omenil pobudo SGZ za ustanovitev tržaško - jugoslovanske zbor niče v Trstu; prav iz teh zamisli se je pozneje rodila italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica v Milanu s tr- KONCNO VLAK TRST—DUNAJ. Po novem voznem redu, ki prične veljati v nedeljo, bo vozil iz Trsta na Dunaj brzi vlak: iz Trsta bo odhajal ob 7.12, v Ljubljano bo prispel že ob 9.56, na Dunaj pa ob 17.10. imajo za Italijane, v Sesljanu, i Odhod iz Ljubljane ob 20.06, ki spada pod devinsko - nabre- * žinsko občino. Na zborovanju so spregovorili predstavniki vseh akademskih organizacij ne glede na njihovo politično u-smeritev. Na shod je prišlo mnogo občinstva tudi iz drugih krajev, da bi manifestiralo za slovenski značaj zemlje, na kateri živijo Slovenci že 1300 let. Lepo je bilo slišati našo mladino, kako hoče ostati zvesta svojemu jeziku in svoji zemlji, vendar so svečano ozračje skupnega nastopa motile nekatere pripombe dveh mladih govorni kov, ki niso bile umestne, pa tudi ne objektivne. Jugoslavija naj zdaj pokaže, ali nas je pro dala, sicer bomo morali sklepati, da je v Londonu sklenila kravjo kupčijo ... Tako sta govorila. Zadnji govornik jima je povedal, da takšni očitki odbijajo tiste, ki mislijo drugače, in rušijo enotnost mladine v narodnih vprašanjih. Mi bi hoteli samo pripomniti, da si mladina s takšnim govorjenjem daje slabo spričevalo politične zrelosti, pa tudi zgodovinskega znanja. Zgodovina diplomatskih pogajanj za usodo naših krajev po drugi svetovni vojni sicer še ni bila objavljena, toda mladini so na razpolago debele knjige o pogajanjih za meje po prvi svetovni vojni. Iz njih bo spoznala, kako težko je sedeti predstavnikom majhnih držav za zeleno mizo in proti velikim braniti svoje pravice, čeprav so njihovi narodi za pravične meje in za splošne človeške ideale prelili potoke krvi. MANJŠINSKO VPRAŠANJE NI V PROGRAMU. Na nabre-žinskem shodu proti kolonizaciji na Tržaškem je predstavnik slovenske katoliške mladine pozval italijansko katoliško mladino, naj bo solidarna in naj se pridruži protestom proti k-Ionizaciji in krivicam, ki se godijo Slovencem. Prečitali smo poročilo o poteku VII. kongresa katoliških krožkov ACLI na Tržaškem, kakor tudi o XV. pokrajinskem sestanku mladinskega gibanja Krščanse demokracije v Trstu v glasilu te politične stranke ,11 Popolo Giulia-ha’, vendar program teh katoliških mladinskih organizacij ne omenja manjšinskega vprašanja. VELIKO ZANIMANJE ZA OBISK IVANA REGENTA. Glasilo Krščanske demokracije ,11 Popolo Giuliano’ se v dveh številkah obširno bavi z obiskom Ivana Regenta v Trstu. List se še posebno zanima za odnose med avtonomno federacijo KPI in Neodvisno socialistično zvezo ter domneva, da si KPI prizadeva, da bi pri prihodnjih volitvah pridobila glasove Neodvisne socialistične zveze, vendar bi Ivan Regent ne bil priporočil združitve obeh političnih organizacij. GLEDIŠČE SOCIALISTOV V okviru ciklusa predavavanj AK »Jadran« je 14. t.m. govoril o vplivu Socialistične stranke Italije na življenje Slovencev v Italiji član njenega vodstva v Trstu Stane Bidovec. V Umirjenem izvajanju je brez Polemik prikazal pot te delavske stranke, ki letos obhaja svojo 10-letnico, od njenih trdih začetnih borb z oblastmi in političnimi nasprotniki preko notranjih trenj in težkih zgodovinskih preizkušenj do najtežje — 20-letnega fašističnega terorja. Kljub preganjanju je PSI nadaljevala svojo borbo v državi in tujini, odločilno sodelovala v odporniškem gibanju ,ki je bilo kronano z vsesplošno ljudsko vstajo 25. aprila 1945. Prikazal je nato doprinos socialistov k zmagi republike, njeni sodobni ustavi in Prizadevanja za demokracijo, mir in blaginjo. Zvesta svojemu internacionalizmu se je P Sl odločno zavze'a za narodne pravice Slovencev, kar dokazu- prihod v Trst ob 22.45. To bo torej vsekakor praktična zveza v obeh smereh tudi z Ljubljano. SESTANEK FIATA V TRSTU. Nekaj čez 100 delegatov mednarodnega združenja špediterjev FIATA je zasedalo dva dni v našem mestu ter se nato odpeljalo v Benetke, kjer je potekal drugi del njihovega snidenja na italijanskem ozemlju. FIATA je mednarodna organizacija, ki ima namen proučevali položaj spediterstva na svetu ter predlagal, kako naj se posamezne spediterske organizacije ravnajo v danih okoliščinah. Letošnji sestanek je bil določen za Italijo, sicer so sestanki vsako leto v drugi državi. TUDI ŽELEZNIČARJI NAPOVEDALI STAVKO. Železničarji so po vsej Italiji proglasili 24-urno stavko za ponedeljek. SESTANEK O VPRAŠANJU PODRŽAVLJEN JA elektrarn je sklicalo tajništvo Nove zvezne delavske zbornice za soboto, 26. maja ob 17. uri v Ulici Ponda res, 8, I. nadstropje. GENERALNI VLADNI KO MISAR dr. L. Mazza si je te dni ogledal naprave tržaškega lesnega skladišča pod Skednjem. Na ogledu novih naprav so ga spremljali dr. M. Gunaladri, predsednik tržaškega združenja trgovcev z lesom in drugi operaterji s te stroke. NOVE TOVARNE V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU. Te dni so v žaveljskem industrijskem pristanišču pričeli z grad njo nove steklarne »Vetrobel«, ki pripada velikemu podjetju Montecatini. V Rimu so sklenili povišati glavnico družbe »Vetrobel« od 500 milijonov na 3 milijarde lir. Kakor je poro- čal neki tržaški list, se baje neka angleška družba zanima za možnost, da bi v tem pristanišču postavila tovarno svedrov, ki naj bi zaposlila okoli 50 ljudi. OSEBNE SPREMEMBE. Po odhodu Karla Kušarja, . . ki je ____________________________ _________ postal glavni ravnatelj Gospo-1 in delavcev v italijanski indu- žaško delegacijo v Trstu. SGZ se v delovanju nikakor ne o-mejuje na zaščito koristi svojih članov, temveč tudi pozorno sledi razvoju trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo ter daje pobude za okrepitev teh stikov oziroma za odstranjevanje ovir, ki so tem še na poti. V tej zvezi je drugi član upravnega odbora SGZ na glasil, da se združenje čuti za to poklicano tudi zaradi tega, ker so njegovi člani dobri po-znavavci gospodarskih razmer in trgovinskih običajev v Jugoslaviji, pa tudi v Italiji; slovenski operaterji in slovenske gospodarske ustanove v Trstu so v tem pogledu že ustvarili pravo tradicijo. Med razgovori je postala o-čitnejša pomembna vloga, ki jo lahko odigra SGZ v okviru koristnih stikov med Trgovinsko zbornico za Slovenijo in trgovinskimi zbornicami v Trstu, Gorici in Vidmu, ki se v zadnjem času še utrjujejo. Glede bodočega sodelovanja med Trgovinsko zbornico za Slovenijo in SGZ so bili prisotni mnenja, naj se za takšno sodelovanje ne postavljajo strogo določene oblike, pač pa naj bodo le prožne. Vsekakor je že ta sestanek vse zbrane utrdil v prepričanju, da so takšni stiki koristni "in zato naj bi bili v bodoče tudi bolj pogosti. Dogovorjeno je bilo, naj bi do popolne izmenjave misli zopet prišlo za časa mednarodnega lesnega sejma na Gospodarskem razstavišču, ki ga odpro te dni, Eden izmed predstavnikov SGZ je opozoril tudi na potrebo, da bi posvetili večjo pozornost vzgoji sposobnih kadrov ir. finančno omogočili specializacijo jugoslovanskih študentov darskega razstavišča v Ljubljani, je bilo mesto glavnega ravnatelja podjetja Slovenijales izpraznjeno. Za novega glavnega ravnatelja podjetja Slovenijales je bil imenovan Tone Petkovšek, dosedanji ravnatelj Kombinata lesne industrije v Logatcu. striji. To bi prav gotovo ugodno vplivalo na italijansko - jugoslovansko sodelovanje na industrijskem področju. Na pobudo drugega predstavnika SGZ so ob tej priložnosti spregovorili tudi o pomenu posredniške vloge Trsta v trgovini med sosednima državama. kultura fn žtvjjprgR NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli 73-letni Marcel Lazar, 54-letni Anton Zer-bo, 32-letni Milan Česnik in Marija vd. Mevlja, v Malem Repnu 62-letni Josip Brišček, na Kon-konelu Milko Močnik in v Ljubljani Anton Štavar, v Podgori Miro Klavčič. V nedeljo je nenadoma preminil mlekarnar Albert Vrbec, star 58 let, javni delavec in bivši predsednik prosvetnega društva «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba. Pokojni je sodeloval tudi pri radijski dramski družini ter je bil član odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu. jejo njeni osnutki šolskega zakona, deželnega statuta, številne intervencije ter izvolitev mnogih Slovencev na njenih listah v pokrajinski in občinske svete. Na svetovno pozornico gleda PSI podobno kot Jugoslavija: proti blokom, za razorožitev in pomirjenje ter za svobodno izbiro poti v socializem. Ob zaključku je govornik poudaril potrebo skupnega nastopa Slovencev, medsebojno gospodarsko pomoč in solidarnost, ter združitev naprednih kulturnih organizacij in ustanov. Po predavanju je poseg predstavnice KPI Marine Bernetič proti PSI izzval živahno razpravo. PETNAJST LET »DEMOKRACIJE«. Glasilo Slovenske demokratične zveze »Demokracija« je te dni obhajalo 15-let-nico svojega obstanka. Slovenska demokratska zveza je bila ustanovljena leta 1947, list pa je začel izhajati 25. aprila istega leta. Ob tej priložnosti u-gotavlja list, da morajo danes tudi politični nasprotniki te organizacije priznati, «da smo vsega upoštevanja vredni čini-telj, katerega pristanek in so- Graham Greene: «Uvidevni Ijubimcc» Slovensko gledišče v Trstu nas ni pustilo kulturno stradati, kakor smo se bali v zapisu o Zakonskem vrtiljaku, in ni takoj navalilo z novo premiero po gostovanju Ljubljančanov. Če pa pretehtamo, s čim nam je ob tej premieri gledališče postreglo, ne moremo reči, da je bilo materinsko zaskrbljeno za naš kulturni blagor. Igra Grahama Greena »Uvidevni ljubimec« namreč ni nekaj takega, po čemer bi se gledališča željnemu občinstvu kaj posebno zahotelo, še celo ne, ker se že v »Zakonskem vrtiljaku« skuša reševati vprašanje tegob, ki prej ali slej nastanejo med zrelimi zakonci. Ne da se uganiti, kako da se našemu SG zdi ta problem tako edinstveno važen, da ga hoče osvetljevati kar z vseh strani. Seveda igra »Uvidevni ljubimec« utegne biti zanimiva za režiserja, za igravca ali celo za razvajenega gledavca. Za prva dva je prav gotovo ta igra precej zahtevna in tudi hvaležna. Dra-matsko je delo dobro zgrajeno in mojstrska režiserjeva roka ga je umetniško izoblikovala, igravci so ga oživili — le vsebinsko je nekam prazno, v svoji stvarnosti vprav nemogoče, fake meščanske gnilobe, kakrt no nam kaže, je vendarle rudi v zapadnem svetu tako malo, da se je res ne izplača obdelovati, naj bo v še tako sijajno izdelani igri. Vprašanje je, ali pa se jo izplača gledati. Publika je sicer igravce nagradila s ploskanjem, a marsikdo je čutil praznoto, ko je odhajal iz Avditorija. Spričo razmer, ki v njih živimo, gotovo še dolgo ne bomo z gledališko umetnostjo tako prežeti, da bi uživali že samo ob dobro zgrajeni, sijajno zrežirani m tudi umetniško podani igri, ki pa človeku kaj malo pove. Kdor je opazoval to igro z nekakšnega zgolj odrskega vidika, je moral priznati, da so se igravci SG tudi to pot izkazali za velike umetnike in da so s svojo prepričljivo igro reševali to sicer plehko zmes drame, komedije in satire. Popolnoma nič ne bi prispevali h gledališki slavi Rada Na-krsta, Modesta Sancina, Mire Sardočeve, Stanislava Starešiniča, Zlate Rodoškove, če bi samo ugotavljali, da so se globoko vživeli vsak v svojo vlogo. Razveselilo pa je dognanje, kako ob teh in drugih izkušenih članih SG raste mladi gledališki rod. Vsi štirje ■ mlajši igravci SG so s svojo dovršenostjo prav presenečali: Miranda Caharija s prijetno naravnostjo, Livio Bogateč in Alojz Milič z dovršeno uglajenostjo, Edvard Martinuzzi z dobro u-merjeno in prepričljivo komič nostjo. glasje sta potrebna povsod tam,1, ■ _ š' kjer se hoče, da bi posamezna , tt a t t t ano rz v predstave javna izjava ali noteza tares -TALIJANSKE PREDSTAVE veljala kot hotenje vse slo 1 Goldonijeva skupina Cesco venske manjšine v Italiji« Baseggio iz Benetk priredi vr- sto iger po Istri in na Reki. Igre se bodo začele 24. maja v Kopru. Igralska skupina bo o-biskala tudi Izolo, Rovinj in Pulj. Predvajali bodo »La Lo-candiera« in «Sior Todaro Brontolon«. Nekatere igre bodo izključno za otroke in dijake srednjih šol. ITALIJANSKA MLADINA na ZAGREBŠKEM FESTIVALU Na zagrebškem mednarodnem študentovskem festivalu nastopi tudi zbor rimske univerze. SLOVENSKA FILHARMONIJA V CELOVCU Preteklo soboto je Slovenska filharmonija iz Ljubljane priredila v Celovcu v veliki dvorani Doma glasbe koncert, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki političnega in kulturnega življenja iz Ljubljane in Celovca; prisotna sta bila tudi predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher in koroški deželni glavar VVedenig. Dirigiral je Bogo Leskovec. Na sporedu so bile glasbene stvaritve slovanskih skladateljev. Orkester je zaigral tudi Tajčevičeve Balkanske plese, nato H. violinski koncert Sergeja Prokofjeva; i-gral je mladi slovenski violinist Dejan Bravničar. Na sporedu je bila dalje Peta simfonija A. Dvoržaka. Poslušalci so bili tako navdušeni, da so gostje morali dodati še Leskovčevo Srbsko kolo. PRIZNANJE MLADEMU SLIKARJU MLADI tržaški slikar Klavdij Palčič je prejel te dni prvo nagrado na skupni razstavi slik, ki jo je priredil umetnostni klub univerzitetnih študentov. Palčič je razstavil dve svoji deli, ki sta takoj pritegnili pozornost občinstva. Razstava je bila v pritličju nove univerze, in sicer pred vhodom v glavno knjižnico. TRŽAŠKA UMETNIKA V LJUBLJANI. V študiju Radio-Ljubljana so te dni posneli izvajanje dveh tržaških umetnikov. Lirični sopran Margareta Voltolina je pela samospeve skladateljev raznih narodov ob spremljavi svojega soproga pianista Valda Medicusa. DVE PREDAVANJI TRŽAŠKEGA PISATELJA. Prof. Alojz Rebula je 9. maja predaval v Klubu zamejskih študentov v Ljubljani o »Resničnosti literature«, v Kulturnem krožku v Kranju pa 16. maja o »Povojni evropski problematiki«. RAZSTAVA SLOVENSKEGA UMETNIKA V TRSTU Te dni je v tržaškem baru Tivoli razstavljal mladi slovenski slikar Karel Zelenko. Razstavljal je ujedanke z motivi iz sodobne tehnike, ki prihaja do izraza še posebno v gradbeni dejavnosti v velemestu. Ze-lenkove grafike kažejo, da tudi v tehniki lahko najdemo romantiko. Zelenku so tudi zlasti priljubljeni dvoboji pošastnih ptic Tudi kritik v JPiccolu’ je ob tej priložnosti ugotovil, da slovenski umetnik izredno obvlada tehniko ter je obenem v svojih zamislih izviren. Zakon o slovenskih šolah treba uveljaviti Poleg vseh vprašanj, ki zanimajo italijanske šolnike (go-spodarsko-socialno izenačenje z ostalimi državnimi uradniki, učni načrti, preosnova nižje srednje šole) imajo slovenski šolniki v Trstu in Gorici še svoje posebne nerešene probleme. Precej nezadovoljstva vlada namreč v slovenskih šolskih krogih, ker je že preteklo sedem mesecev po objavi splošnega zakona za slovenske šole, ne da bi vlada izdala potrebne ukrepe za uveljavljenje posameznih členov. Tako bi moralo n. pr. ministrstvo za javno šolstvo določiti do 9. a-prila t. 1. število stalnih mest za vse osebje na slovenskih šolah. Ker pa je število profesorjev odvisno od razporeditve učnih stolic in od šolskih predmetnikov, bi bilo logično pričakovati, da bodo oblasti določile najprej učne načrte in predmetnike in pri tem upoštevale pripombe predstavnikov slovenskih šolnikov .Do zdaj je ostalo vse samo pri obljubah. Še druga številna vprašanja zahtevajo nujno rešitev; tako je važno vprašanje posebne habilitacije za poučevanje v slovenskih šolah, ki bi dala šolnikom možnost, da uživajo prednosti, ki jih predvideva zakon, in da si pridobijo stalnost. Veliko je število učiteljev in profesorjev, ki poučujejo že 17 let, a so kljub temu še vedno na začetni stopnji; niso pa redki tisti, ki morajo v pokoj, ne da bi imeli pravico do pokojnine, ker ni Zavezniška vojaška uprava do leta 1954 plačevala zanje prispevkov od plače v pokojninski sklad, čeprav jim je ta denar odtegovala. Tudi z upravnim osebjem ni veliko bolje. Nekateri uslužbenci in tajnice so odvisni od občine, drugi od pokrajine. O-sebje, ki je odvisno od pokrajinske uprave, še ni bilo uvrščeno v redni stalež in je še vedno na začetni stopnji, čeprav službuje že dolgo let. Še veliko je torej nerešenih vprašanj, ki zadevajo osnovne in srednje šole, učne načrte, učno in upravno osebje. Posredovanja slovenskih političnih predstavnikov in Sindikata slovenske šole pri šolskih oblasteh so vedno naletela na prijazen sprejem, toda vse je ostalo le pri obljubah. Nezadovoljstvo šolnikov je tore’ u-pravičeno in ni prav nič čudnega, če vztrajajo pri svojih pravičnih zahtevah, pripravljeni če bo treba, da sežejo tudi po drugih sredstvih za dosego svojih pravic. M. F. GENERALNI KONZUL FLRJ v .Trstu dr. žiga Vodušek je bil te dni na vljudnostnem obisku pri goriškem prefektu dr Nitriju in pri goriškem županu dr. Poterziu. Sestanku na županstvu je prisostvoval tudi odbornik za šolstvo De Simone. TUDI SLOVENSKI ŠOLNIKI STAVKAJO. Splošni stavki srednješolskih profesorjev v Italiji so se pridružili tudi slovenski profesorji v Trstu in Gorici. Stavka traja štiri dni in se zaključi danes. Prva profesorska stavka je trajala dva dni. Vlada ni ugodila zahtevam profesorjev, ki zahtevajo povprečen povišek plače 10.000 lir na mesec in izenačenje z ostalimi državnimi nameščenci. Učitelji na osnovnih šolah pri nas ne stavkajo, v notranjosti pa le deloma. _________________ BALETNA ŠOLA IN FOLKLORNA SKUPINA BARKOV-LJE priredi v četrtek 31. maja v dvorani na stadionu Prvi maj. Vrdelska cesta 7, ob 18. uri svojo prvo JAVNO PRODUKCIJO. Program obsega 14 točk. TVRDKA SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST - Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689 r MflH Zdravilišče za jetra žolč, prebavila, presnovo mi d G)i v 228 m, predalpski klimatski pas poslovanje celo leto, glavna sezona od 1. julija do 31. avgusta Sloviti vrelci mineralne vode ,Tempel’, ,Styria’ ,Donat’ • Ugodne cene od 1000 do 2100 dinarjev • 1400 ležišč v moderno urejenih hotelih • Bogat program zabavnih prireditev in izletov • Vsakodnevne avtobusne zveze iz Ljubljane ob: 9.30, 13.15, 14.30, 15.30 • INFORMACIJE: Zdraviliško gostinsko podjetje Rogaška Slatina ter Turistično društvo Rogaška Slatina RIJ E K A - Jugoslavija Novi i konfortni brodovi JUGO LINIJE (opremljeni uredjajem umjetne klimatizacije) m/b »Orebiču i m/b »Opatija« polaze iz Trsta svakog utorka, te nakon pristajanja u svim interesantni ji m mjestima jugoslavenske obale prosledjuju za Brindisi, Krf, Patras, Iteu i Pirej. Putovanje traje 14 dana. P/b «La-stovo« odlazi iz Trsta svakih 14 dana, te osim navedenih luka pristaje i u Heraklionu na Kreti. Cijene prevoza su konkurentne, a usluga na brodu je bes- p rekoma. Za potanje informacije obratite se agenciji V. Bortoluzzi, Piaz-za Duca degli Abruzzi 1, Trst ili direktno Jadroliniji - Rijeka. . mmL- GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER Na Bledu obiščite hotel KRIM. — Izvrstna kuhinja. Prvovrstna postrežba. Cene zmerne. HOTEL «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina In mnogo zabave! ?nixAuiAOfia Kope*, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 TELEX= 03-517 Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih - Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd Zagreb. Ljubljana Rijeka Maribor. Sarajevo Sežana Subotica Novi Sad Zrenja-nin. Jesenice Nova Gorica Kozina. Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel 37-823 FIMAR (Ex Magazzini del Corso) Trnnsinlrin S. P. A. IMPORT . EXPORT TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje - poliestere dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo A C* tl C O L-I M I U A Odriava osam linija i to: SJEVERNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Antwerpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London. Hull. Hamburg, Rotterdam i Antwerpen. SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-ieke do New Yorka, Philadelphie j Baltimora. JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVANT (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beiruta i Alexandrije. IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DALEKI ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka. DALEKI ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama p lovi 40 brzih i modernih brodova. koji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan- kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA eJUGOLINIJE* SOOSSSSSOt Moderno urejen hotel z vsem ! konfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen o-b ponedeljkih — Prvovrstna domača in med-I narodna kuhinja — Odlična I domača in štajerska vina Grand Hotel Toplice-Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami m balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina. Izkoristite nizke p'lVfl!iVZOllhllV CGIie v gostinskih podjetjih GORIŠKEGA OKRAJA Cene pensiona 800 - 1460 dinarjev Vse informacije dobite p n Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči. Idriji. Kanalu. Ajdovščini, Vipavi in pa pri GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI V NOVI GORICI TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. della Borsa) - Tel. 29-043 liogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH TRŽNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg z žitaricami je miren. Cene pšenici so zmerne, za moko in riž ni zanimanja, nasprotno pa se domača kot tudi uvožena koruza dobro prodaja. Na zelenjavnem trgu se kupčije razvijajo ugodno, cene zelenjavi in sadju so umirjene. Cene goveji živini za rejo so čvrste in to zaradi tega, ker prihaja na trg malo glav živine, ki se takoj razproda. Goveja živina za zakol se tudi dobro prodaja, po čvrstih cenah, medtem ko je prodaja prašičev manj živahna. Trg s perutnino je miren, trg z jajci pa je živahen. Kupčije z maslom so v zadnjem času dobre; blago gre sproti od rok in cene so trdne. Povpraševanje po vinu ne zaostaja in vendar se kupčije ne razvijajo tako ugodno, kakor bi se morale: po nekod se namreč zaloge razpožliivega vina manjšajo. Trg z oljem se je nekoliko spremenil v primerjavi s prejšnjim tednom: Dobre kun čije za oljčno olje, slabše za semensko olje. KAVA TRST. Navajamo cene za kg ocarinjenje kave. Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1210, Santos Fancy 18 1310, Viktorija V 18/19 1190; Srednjeameriška kava: Ekvador extra sunerior 1200, Haiti naravna XXX 1250, Kostarika 1380; Arabska in a-friška kava: Gimma 1240, Moka Hodeidak št. 1 1280; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1015, AP special 1060, Rob EK/1 3-5°/o 1025, Rob EK/1 special 1035, Rob EK/3 10-12% 975; Slonokoščena obala 1030 lir za kg. LES TRST. Navajamo cene za avstrijski rezan les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-II širok 33-35.000, 0-III širok 27.500- 28.000, 0-IV širok 25-26.500, III-IV širok ali ozek 22-23.000, IV širok ali ozek 19.500 do 21.000, tramovi 28.500-29.500, les krajših mer izpod 4 m 19-20.000, izpod 3 m 15-17.000, tramovi po «običaju Trst» 14-15.000; Macesnov les: I-II 38.500-40.500, I-II-III 28-29.500, III 28-29.500, III 22.500- 24.500; Borov les: I-II 31- 33.000, I-II.III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. Cene lesa na drobno (všteta carina); jelove deske 30-31.500, mizarski les 40-45.000 lir kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene poma-ranče 50-85, rdeče 120-135, taroki 180-210, jagode 1300-1600, debele jagode 300-885, limone 50-60, jabolka abbondanza 56-70. delicious extra 140-160, I. 80-105, Imperatore 50-60, renette extra 110-120, I. 80-100, nešplje 160-270, hruške 170-225 lir kg. Suh česen (netto) 200-300, rdeča pesa 46-65, karčofi 14-20 lir kos, korenje krajevnega pridelka 100 do 135, cvetača 40-60, čebula 40-50, dišeča zelišča (netto) 165-300, koromač 40-65, fižol «boby» 240-400, domača cikorija 50-100, solata trokadero 20-60, krompir bintje uvožen 55-60, nov okrogel krompir 60-84, grah iz Neaplja 50-65, paradižniki 250400, peteršilj 150-200, zelena 100-140, špinača 30-50, bučice 160-200 lir kilogram. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, za takojšnjo izročitev in plačilo, trošarina, prometni davek in embalaža nevračunam. Fina mehka pšenica 67506850, mer-kantile 66506700, trda domača pšenica, dobra merkantile 8600-9100, Manitoba 8200-8300; pšenična moka tipa «00» 9500-11 tisoč, krušna moka tipa «0» 8800-9100, tipa «1» 8400-9500, fina domača koruza 5500-5600, navadna 4150-4200, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 5150-5200, uvožen ječmen 4950-5300, oves 4400-4900, uvoženo proso 3850-3900. Neoluščen riž arborio 79008400, vialone 93006800, car-naroli 10.500-12.000, Vercelli 7500-7900, RS. 8300-8500, Rizzot-to 79008200, P. Rossi 81006300, Maratelli 7600-7900, Stirpe 136 7000-7300, Ardizzone 71007400, Balillone 69007300; Oluščen riž Arborio 13.70014.300, vialone 14.500-14.800, carnaroli 21-22.000, Vercelli 13.80014.300, R.B. 13.700 do 14.000, Rizzotto 13.300-13.600, Maratelli 13-13.200, Stirpe 136 11-11.200, Balillone 11-11.200, P. Rossi 13-13.300, Ardizzone 11.300 do 11.500 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek ne- vračunan. Oljčna semena; suhe tropine 2600-2700, laneno seme 11.300-11.700. Olje iz surovih semen : iz kokosa 19-19.500, laneno olje 26.300-26.500, iz ricinusa 34-35.000; oljčno olje: dampan-te» (3-5 odsto oljčne kisline) 50.500-51.000, retificirano 54.500-55.000 lir za stot. KRMA MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek ne-vračunan. Celi ali zrezani rožiči 3900-4300, seno majskega reza 2800-3000, slama 1300-1500. Krmne pogače: koruzne 4300-4300, lanene 59506000; krmna moka; iz zemeljskih lešnikov 5800-5850, kokosova moka 4150-4200, iz sončnic 2200-2300, iz sezama 5550-5650, iz surove soje 5400-5450, iz prepečene soje 5800-5900, koruzna moka 3900-3950, langna 5400-5500, iz paradižnikov 3900-4000 lir stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 1000-1050, I. izbire 900-950, navadni piščanci 320-350, zaklani izbrani piščanci 1100-1250, zaklani piščanci I. izbire 370-440, II. 310-360, uvoženi zmrznjeni piščanci iz Madžarske 400-450, danski piščanci 480-500, žive kokoši 670-720, zaklane domače kokoši 900-1000, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 650-700, zmrznjene uvožene 480 500, zaklane pegatke 1100-1350, zaklani golobi I. 1100-1200, uvožene zmrznjene pure 400-500, uvoženi zmrznjeni purani 400-500, žive gosi 500-510, zaklane gosi 600-700, gosi iz umetnih vališč 300-400 lir gos, race iz umetnih vališč 650-900 lir raca, živi zajci 530-540, zaklani s kožo 670-720, brez kože 650-750 lir kg. Sveža domača jajca I. 19-21, II. 15-17 lir jajce. ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL BERGAMO. Živina za rejo: izbrane krave mlekarice 190-230 tisoč glava, krave prvesnice gorske pasme 150-180.000, 'teleta 6 mesecev do 1 leta stara 65-85 tisoč, teleta 12-18 mesecev stara 85-115.000, hrvatski konji 60-80 tisoč, konji 1-5 let stari 130-150 tisoč .osli 50-60.000 lir glava; suhi prašiči 70-80kg težki 400-420, 90-100 kg 390-400, 40-50 kg 450-470, neodstavljeni prašiči 20-25 kg težki 600-640, svinje 330-340 lir kg. živina za zakol: voli I. 350-370, H. 320-340, krave I. 270-300, II. 200-220, junci I. 350-380, II. 320-340, teleta I. 560-590, H. 510-540, konji 240-270, žrebeta čez 1 leto stara 350-380, neod-stavljena žrebeta 3-4 mesece stara 440-460, žrebeta čez 8 mesecev stara 380-400 lir kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 780-820 lir stop./ stot, 11-12 stop. 820-840, barbera superior 13-14 stop. 880-940, Oltrepč pavese 10-11 stop. 780-820 lir, mantovansko rdeče 10-11 stop. 730-750, Valpolicella bardo-lino 10,5-11,5 stop. 810-830, soa-ve belo 11 stop. 710-730, raboso 11-12 stop. 750-770, merlot 11-12 stop. 830-860, reggiano 10-11 stop. 750-770, belo vino iz Ro-magne 10-11 stop. 740-760, rdeče 10-11 stop. 720-740, bel mošt 10-11 stop. 600-610, klasični toskanski Cianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, 12 stop. 310, navadna toskanska vina 10.5- 11,5 stop. 775-815, aretino belo 10,5-11,5 stop. 795-825, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 745-765, rdeče 10,5-11,5 stop. 715-735, barlettano extra 14-15 stop. 645-665, navadno 13-14 stop. 635-655, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 720-740, Martina franca 11.5- 12,5 stop. 730-750, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10.800-11.100 lir stot, iz Barlette 10.200-10.400, belo vino s Sardinije 12.5- 13,5 stop. 725 do 755 lir stop./stot, rdeče 13,5-14,5 stop. 685-705 lir stop./stot. MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene veljajo za kg, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Domače maslo 820, lombardsko maslo 790, maslo iz centrifuge 840. Sir grana proizv. 1960 720-760, proizv. 1961 630-650, grana domače proizv. svež 435-440, grana uležan 440-480, sbrinz svež 470-500, uležan 550-580, em-menthal svež 550-570, emmen-thal uležan 650-670, provolone svež 505-525, uležan 565-595, gorgonzola svež 300-310, uležan 540-550, italico svež 400-410, uležan 470-480, taleggio svež 335-350, uležan 450-480, crescenza svež 300-S10, uležan 410-420 lir za kg. KOŽE MILAN. Cene veljajo za domače surove kože, od zbiralca do stroj arne, prometni davek vštet. Krave do 30 kg 230-240, čez 30 kg 230-240, voli 40-50 kg 235-245, voli čez 50 kg 240-245, biki čez 40 kg 190-210, hrbti volov in krav do 40 kg 430-460, čez 10 kg 430-460, goveja ramena do 40 kg 310-320, čez 40 kg 300-310, boki čez 40 kg 110-120, teleta do 4 kg 780-830, 3-6 kg 900-920, 6-8 kg 800-830, 8-12 kg 600-630, junci 12-20 kg 420-460, 20-26 kg 320-340, žrebeta 380-410, konji 260-280, mule 140-150, osli 110-120, jagnjeta berger 1250-1300, jagnjeta z belo volno 1150-1200, druga 800-850, kozlički 2800-2900, koze 850-900. Surove eksotične kože: Buenos Ayres america- nos 10 kg 440-460, Addis Abeba 0/4 funti 390-410, Bahia suhe 350-360, Vzhodna Afrika 0/4 funti 600-610, hrbti USA Packers Kolorado 330-340. MED IN VOSEK FORLI’. Pristen čebelin med 320-250, bel čebelin vosek raztopljen na soncu 700-750, temen 600-630 lir kg. KMEČKE ZVEZE Čas škropljenja je tu MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 27.4.62 11.5.62 23.5.62 Pšenica (stot. dol. za bušel) .... 210 ’/« 213 3/< 214 :/< Koruza (stot. dol. za bušel) .... 111 Vi lil1/« 115,— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)... 31,— 31,— 31,— Cin (stot. dol. za funt)..... 121,12 116,87 116,75 Svinec (stot. dol. za funt) .... 9,30 9,50 9,50 Cink (stot. dol. za funt)..... 11,50 11,50 11,50 Aluminij (stot. dol. za funt) .... 24,00 24,00 22,00 Nikelj (stot. dol. za funt) .... 81,25 81,25 81,25 Bombaž (stot. dol. za funt) .... 35,70 35,75 35,75 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 193,— 193,— 193, Kava ((Santos 4» (stot. dol. za funt) . 34,00 34 '/4 34 V« LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . 234 Vi 234 y2 234 '/« Cin (funt šter. za d. tono... 941,— 909,— 919,— Cink (funt šter. za d. tono) .... 69 ’/, 68 V« 68'/« Svinec (funt šter. za d. tono) ... 60 V« 617« 59 V« SANTOS Kava »Santos D» (kruzej rov za 10 kg) 864,— 864,— 897,— Nekateri vinogradniki so že opravili prvo škropljenje. Prav je to bilo, toda po zadnjih plohah in nevihtah bo treba takoj še enkrat škropiti. Po vsaki nevihti, ki polomi in potolče trsno mladje, kakor tudi po toči je treba zadete trte poškropiti. Vsako škropljenje, poleg zdravljenja, deluje tudi blažilno na ranjeno mladje. Bordoška brozga je še vedno sicer staro, toda preizkušeno in zanesljivo sredstvo proti pe-ronospori. Pripravimo jo iz 1% modre galice (solfato di rame) in gašenega apna. Apna doda-jemo toliko, dokler brozga ne, dobi lepo plavo-zelenkasto barvo. Lahko jo preizkusimo tudi z lakmusovim papirjem, ki iz rdečega mora postati plav. Pri poznejšem škropljenju, to je po cvetenju uporabljamo 1,5% modre galice. Času od okužitve pa do nastopa obolenja pravimo inkubacijska doba. Ta doba traja od 4 do 15 dni, kar je odvisno od toplote in primerne vlage. Najprimernejša toplota je od 12 stopinj navzgor do približno 30 stopinj. Iz tega sklepamo, da letos vsaj do sedaj ni bilo primerno vreme za njen razvoj. To pa nas naj ne zapelje, da ne bi pazili na svoje trte; posebno po zadnjem dežju moramo biti zelo previdni in čim-prej poškropiti svoje vinograde. Razvoj peronospore opazujejo antiperonosporne postaje, ki na podlagi opazovanj sporočajo pravočasno vinogradnikom čas škropljenja. Na žalost Trst nima take opazovalnice. Zato se morajo vsi vinogradniki ravnati po lastnih izkušnjah ali pa poslušati poročila od drugod. Splošno pravilo za normalna leta pa je sledeče: Prvič škropimo približno sredi maja; drugič nekje prve dni junija, to je pred cvetenjem; tretjič v drugi polovici junija; četrtič pa nekaj tednov po tretjem škropljenju. V mokrih letih pa je treba škropiti tudi več kot štirikrat. Peronospora je med boleznimi najbolj nevarna bolezen vinske trte. To je glivična bolezen, ki dela ogromno škodo na vseh delih trs j a, posebno v vlažnih deževnih letih. K nam v Evropo se je preselila skupaj z ameriško trto leta 1878. Od tedaj se je pri nas udomačila in doslej niso odkrili nobenega takega učinkovitega sredstva, da bi jo popolnoma iztrebili. Peronospora napada predvsem listje vinske trte, ne prizanese niti ostalim delom, kakor grozdju, viticam in mladikam. Prvi znaki so prosojne mastne pege na zgornji strani listov. Na spodnji strani listov se kmalu nato pojavilo bele plesnive prevleke. Napadeni deli listov porjavijo in se posušijo. Zato grozdje brez listov ne dozori in ostane kislo. Peronospora napade grozde v vseh dobah njihovega razvoja do samega zorenja. Kakor listje, tako tudi napadeni grozd ovene in se posuši. Najbolj ugaja razvoju peronospore toplota nad 12 stopinjami in 80 odstot. relativne vlage. Za tak razvoj pa ni nujno potreben dež, zadostuje le izredno močna rosa. B. Po čem gre vino V zadnjih mesecih so se precej izpraznile vinske kleti na Srednjem Vipavskem, kjer je prodaja vina letos precej zaostala. Cena se je precej ustalila in ni mnogo višja, kakor je bila kmalu po trgatvi, ako upoštevamo, da se mnogo vina tudi usuši. Tako na primer prodajajo belo vino v Dornberku po 110 dinarjev liter. Toliko prejme kmet čistega denarja. Poprej odtegnejo 30 dinarjev od litra za občinsko trošarino in 25 dinarjev za zadrugo. Tu pa tam prinašajo Vipavci vino tudi v Trst z obmejno izkaznico. zasebniki, seveda samo za domačo uporabo. Dobijo ga mnogo bolj poceni, kakor jih stane v gostilnah, kjer se cena suka okoli 350 dinarjev za liter. Na Krasu so že razprodali ves teran ki je imel letos izredno u-godno ceno. V zadnjem času ga plačujejo celo po 400 dinarjev liter, ako ga le iztaknejo pri kakšnem kmetu. Prispevki za protiglivična sredstva Za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje tudi z u-porabo primernih protiglivičnih sredstev pri zatiranju raznih škodljivcev kultur so bila dana na razpolago tudi za našo pokrajino potrebna denarna sredstva za dodelitev prispevka za nakup protiglivičnih sredstev za zatiranje raznih škodljivcev, ki delajo škodo po vrtninam, cvetlicam, v vinogradu in sadovnjaku. Kmetovalci morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu preko pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. Trst ulica Ghega 6/1. Dodelitev prispevka, ki bo podeljen v najvišjem znesku 50 odsto nakupne cene, je podvržena odobritvi tukajšnjega O-pazovališča za rastlinske bolez- Tu ga oddajajo na drobno po 180-200 lir liter. Poleg podjetij ni, tako glede vrste kakor koli-kupujejo pri kmetih vino tudi I čine protiglivicnega sredstva. ffcatidofftft o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst TRST VIA S. MAURIZIO, 1 PBIZHUHO MEDNARODNO AVTOPREtOZMŠKO P0D1ET1E LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 2845, 54-00 • Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo adriaimpex S. p. A. TRST, Via della Geppa, 9 Tel.; 38-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavijo TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga A damič TRST, Via S. Lazzaro 23-11 - Tel. 28-449,31-996 Ce Ge Re C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TJ ST ■ TRIESTE export TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGE.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. 185 TRANS- TRIESTE Societa a r. L TRIESTE - TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste C E AT in vse proizvode gum tovarne najvažnejših italijanskih industrij. VALUTE V MILANU 11.5.62 23.5.62 Dinar (100) 76,00 76,00 Amer. dolar 619,95 620,11 Kanad. dolar 569,50 565,00 Francoski fr. 126,15 126,23 Švicarski fr. 143,15 143,42 Avstrijski šil. 24,05 24,06 Funt št. pap. 1744,50 1745,00 Funt št. zlat 6000,00 6000,00 Napoleon 5200,00 5200,00 Zlato (gram) 709,00 709,00 BANKOVCI V CURIHU 23. maja 1962 ZDA (1 dol. ) 4,31 Angliia (1 funt št.) 12,10 Francija (100 n. fr.) 86,50 Italija (100 lir) 0,694 Avstrija (100 šil.) 16,70 ČSSR (100 kr.) 14,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 b. fr.) 8,60 švedska (100 kron) 83,00 Nizozemska (lOOgold.) 119,50 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 3,70 Egipt (1 eg. funt) 5,70 Jugoslavija (100 din.) 0,45 Avstralija (1 av. funt) 9,55 Na mednarodnem trgu z bakrom niso nastopile posebne spremembe ,in to kljub veliki stavki v Rodeziji. Cena cina je v Londonu znatno napredovala. Cena kavčuku nihajo. Bombaž je v New Yorku napredoval, prav tako je postal živahen tudi trg z volno. Cena kakava se še vedno dviga, medtem ko cene sladkorju nihajo. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 18. maja napredovala od 2131/2 na 214 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju. Cena koruzi je tudi napredovala, in sicer od 1111/4 na 114 stotink dolarja za bušel proti izročitvi v maju. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yor- rnjšnji izročitvi. Ameriško nistrstvo za kmetijstvo ce-kubanski pridelek sladkorja B» je napredovala od 33,96 i 34.00 stotinke dolarja za u.t proti izročitvi v maju. Cena kakava je tudi napredovala, in sicer od 20,53 na 21,08 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Pridelek v Braziliji naj bi letos dosegel samo 30.000 ton, to je približno polovico tega, kar so prvotno predvidevali. Pod okriljem FAO bo v Montreuxu posebno srečanje prizadetih držav. Na tem sestanku naj bi se domenile za skupen nastop glede cen kakava na mednarodnih tržiščih. VLAKNA Na newyorški borzi je cena bombaža napredovala od 33,75 na 35.75 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Po mnenju mednarodnega sveta za bombaž so svetovne zaloge te surovine dosegle najnižjo raven v zadnjih 10 letih. Cena volne se je v New Yorku dvignila od 166 na 167.5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B napredovala od 99 1/4 na 100 penijev za funt. V Rou-baixu (Francija) je cena napredovala od 13,05 na 13/20 fran-mark je v Londonu popustila ka za stot. Cena jute First od 111 na 104 funte šterlinge za tono. KAVČUK V Londonu je vrsta RSS napredovala od 23 1/8—23 1/4 na 231/4—23 3/8 penija za funt proti takojšnji izročitvi. Na newyorški borzi je napredovala od 28,30 na 28,80 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Konkurenca umetnega kavčuka je čedalje bolj čvrsta. Računajo, da bo leta 1870, ko bo svetovna potreba po kavčuku znašala okoli 6,4 milijona ton blaga, krila v razmerju 66 odst. umetna guma. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je Malaja izvozila 400.6/3 ton naravnega kavčuka (lani v i-stem času 369.673 ton). KOVINE Na londonski borzi so v tednu do 18. maja 1962 zabeležili ng-sladnje cene: baker 234 1/4 fuh-ta šterlinga za tono (1016 kg), cin 915 (prejšnji teden 905), svinec 59 3/8 (61 1/2), cink 68 1/8 (68 7/8). Na newyorški borzi so bile kotacije naslednje: baker 29,52 (prejšnji teden 29,80), svinec N.Y. (9,50), cink St. Louis 11,50 (neizpr.), aluminij v ingotih 26 (neizpr.), antimon Laredo 28—28,50 dolarja za tono, lito železo 66,44 Buffalo 67, staro železo povprečen tečaj 26,17 (prejšnji te-de.. 27,17), živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192—195 dolarjev jeklenka. SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni: redno e x o res n o proso Jadran * ZDA z Reke - Trsta . Kopra v New Vork^oston, Philadelphijo, Baltimoro, Norfolk Wilming-ton Charleston Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti. Vse informacije daje uprava podjetja SPLOŠNA PLOVBA Pi-ran, Župančičeva ulica 25 ter naše agencije po celem svetu Tel.: 5170, 5171, 5173, 5175. Telegrami: Plovba Piran Telex 035-22 fntermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr INTERMERCATOR, TRST Poštni predal: 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel 25-65 Milan: Via uegli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim: Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034 IZVOZ ■ uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij ^GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno. - URED NIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. • CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir Pošt. tek. račun «Gospodarstvo» št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV; za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba « Gospodarstva*. Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST - UL. MURER1 31. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S tifacoiuo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Tisoči varilcev po štev h uh industrijskih podjetjih vseh panog industrije z zadovoljstvom uporabljajo naše elektiode za avtog nsko in elektro varjenje Zato tudi vi naročite elektrode tipa: Zahtevajte prospekte naših elektroa. Garantiramo dosego mehanskih in ostalih lastnosti navedenih v prospektu DRAVA Galeb 1 S 50 T R A Galeb 70 ŽELEZARM JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM