HARODni GOSPODAR GLASILO ZADRUŽOE ZVEZE V LJUBLJAOI. ▻ec n Člani „Zadružne zveze" dobivajo liat brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono ; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — I‘osa-mezne številke 20 vin. U ▻ec: :: Telefon štev. 21B. :: C. kr. pošme hran. šl. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.649 i—i ■ ............... U Izhaja 10. in 2.'». vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Hokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enbstopne petit-vrste, za večkratno inseraeijo po dogovoru. VMellinii: Gospodarski položaj P<> vojski. Obnovitev in poprava meja. Poraba mesa v vojski. Zadružni pregled. Gospo- darski pregled. Razne objave. Občni zbori. Bilance. Gospodarski položaj po vojski. Znani učonjak Gustav Sclunoller v Berlinu, ki zavzema med narodnimi ekonomi odlično mesto, je napisal o tem predmetu zanimivo razpravo, katero v glavnih obrisih podajamo v naslednjem. Njegova izvajanja slone izrecno na premisi, da bosta Nemčija in Avstrija mogli skleniti s svojimi nasprotniki ugoden mir in da jima ne bo treba plačevati vojne kontribucije. S tega stališča je treba slediti njegovim mislim o razvoju gospodarskega življenja po sklenitvi miru. Iz vojne in mirovne zgodovine prejšnjih časov, iz proučevanja naših pripomočkov in iz razmotrivanja o položaju pred in med vojsko si moremo ustvariti neko približno podlago, na kateri moiemo vsaj nekoliko sklepati o bodočem razvoju našega narodnega gospodarstva. Kaj gotovega prerokovati seveda ni mogoče. Splošno pa morda ne bo škodilo, nekoliko omejiti lajiška, preveč drzna pričakovanja, da lio gospodarstvo takoj po povratku navadnih razmer hitro vzcvetelo in si brzo odpomoglo. Take nade v zgodovini nimajo podlage. Anglija je bila sicer v svoji vojski proti Nizozemski in Franciji v letih 1660 — 1720 pokazala toliko premoč, da je od 1714 do 1756 doživela zelo ugodne čase, v katerih so pa vendar nastale večkrat tudi resne krize. Prusija sc je bila v letili 1756 do 1763 sicer ubranila svojih sovražnikov, toda vojski je sledila dolga doba gospodarske depresije, ki je polagoma ponehavala šele v sedemdesetih letih. Po Napoleonovih vojskah se je v Prusiji šele v letih 1827 do 1830 začelo gospodarsko življenje razvijati nekoliko ugodnejše, Avstrija pa je od 1815 do 1848 živela v nekem napolsnu, katerega so bili bistveno krivi med drugim tudi gospodarski vzroki. Anglija je bila v Napoleonovih vojskah dosegla velik uspeh, od leta 1793 do 18! 5 je silno razširila svojo trgovino in kolonialno posest; toda odtlej pa do štiridesetih let je močno trpela vsled gospodarskih kriz, ki bi bile skoraj dovedle do socialne revolucije. Nemčija je po svojih velikih zmagah v letih 1870 in 1871 doživela sicer hiter in sijajen gospodarski razvoj, kateremu je pa po krahu v letu 1873 sledila skoraj dvajsetletna depresija. Po teh primerih sc torej ne more trditi, da si je po vojskah zadnjih stoletij gospodarstvo vselej hitro opomoglo. Toda gotovo je pa tudi, da vsi ti primeri ne dokazujejo ničesar za sedanje razmere. Vsak vojni čas ima poleg nekaterih splošnih skupnih potez — 198 — za vsako državo posebne vzroke in posebne posledice. V sledečem mirnem času se ravno tako lahko zgodi, da se hitro vzpostavi normalno gospodarstvo ali da se celo močno povzdigne, kakor more nastopiti kronično nezdravo stanje. Vedno pa velja za vse velike vojske, da uničijo ogromne gospodarske vrednote, da se vojskovanje bistveno naslanja na kapital in da je po miru nositi velike vojne stroške v obliki visokih obresti za državne dolgove in v obliki povišanih davkov. Neizogiben je vpliv vojske na narodno produkcijo, ki se mora po vojski zopet izpremeniti; nekatere gotove vrste povpraševanja po blagu prestanejo popolnoma; podjetja, ki so imela doslej največ dela, se morajo zelo omejiti; kapital in delo izgubita velik del svojega prejšnjega zaslužka in vprašanje je, s kakšnimi izgubami je mogoče produkcijo napeljati v nove struge. Dalje je treba mednarodno trgovino, ki je bila prek in jenja z naj večjimi izgubami, znova vzpostaviti, kar se pa dostikrat ponesreči, oziroma je zvezano z velikimi stroški in težavami. Po sklenjenem miru je treba tudi obnoviti vojaško oborožim, kar povzroči silne izdatke. Vse to se mora obnoviti in pretvoriti, ko je poprej vojska tako močno. uplivala na gospodarsko moč ljudstva. Pri mnogi državi in pri marsikaterem narodu se prične nazadovanje in propadanje vsled nesrečnih vojska, tu in tam tudi vsled takih, ki se sprva niso zdele preveč škodljive. Seveda velja vse to mnogo bolj za vojske z nesrečnim izidom, kakor pa za vojske, ki se uspešno končajo. V obče pa je posledice vsake vojske presojati po n o -t r a njih t v o r b a h, p o močeh, k i j i h j e v o j s k a vzbudila, p o n a p r a v a h, ki j ih j c r odi! a. Po Napoleonovih vojskah je bila Prusija navidezno izžeta, popolnoma obubožana. Vendar pa se je dvignila, je ustvarila ljudsko vojsko s splošno brambeno dolžnostjo, ki je po dveh človeških rodovih omogočila zmage v 1. 1864 in 1870, je uvedla nov mestni red, ki služi vsemu svetu kut vzgled najboljše samouprave, je vpeljala izvrsten carinski in trgovinski sistem, iz katerega se je slednjič porodila nemška država. Dejstvo, da je bila Pruska po Napoleonovih vojskah navidezno že čisto na koncu, ni bilo tako važno, važnejše je bilo, da se je bila država v teh časih notranje tako preobrazila, da se je v teku naslednjih generacij razvila v pravo velesilo. Vprašati se moramo torej tudi sedaj: Ali se bosta Nemčija in Avstrija v sedanji vojski toliko naučili, ali se bosta v prihodnji generaciji toliko razvili, da se jima v naslednjem rodu ne bo treba bati svojih nasprotnikov? i'redno se nadalje pečamo s tem važnim vprašanjem, bi bilo umestno na kratko omeniti, kakšno da je gospodarsko in financije In o stanje m oči j zvezanih osrednjih držav in njunih nasprotnikov. Vsak nepristranski opazovalec mora že danes dobiti utis, da so nasprotniki popolnoma podcenjevali naše sile, dalje da je moč Anglije sicer še nezlomljena, vendar pa ogrožena, da pa sta Francija in Rusija že precej na koncu svojih finančnih in gospodarskih močij. Nasprotno pa. podajata Nemčija in Avstrija danes sliko neomajane in polne moči, kakor v juliju prejšnjega leta. Dve okolnosti sta povzročili, da sta osrednji velesili, pred vsem Nemčija, nastopili vojsko v jako dobrem denarnem položaju. Siloviti gospodarski sunek, s katerim je bil zvezan prehod od miru do vojske, je bil vsled tega za ti dve državi vse drugače ublažen kot pri njenih nasprotnikih. Kakor v največ kulturnih državah smo imeli tudi pri nas po nizki konjukturi v letih 1906 in 1907 v naslednji dobi do leta 191‘d in deloma 1913 zmerno visoko konjunkturo, ki pa je potekla splošno precej milejše nego one v prejšnjih letih in je bila leta 1912 prav za prav že prekoračila svoj višek. Tako so stopile naše osrednje banke in drugi veliki kreditni zavodi leta 1914/15 v vojsko z obil- — 199 — n im kapitalom in znatno zalogo denarja, dočim so bili naši nasprotniki, osobito Francozi, v tem oziru čez mero vezani. Denarni trg je bil na Francoskem leta 1913/14 skoraj popolnoma izčrpan, ker je bilo mnogo kapitala odšlo v Ameriko in na Rusko. To je značilo veliko razliko v finančni pripravljenosti. Vrli tega je vzeti še v poštev, da so se naše osrednje notne banke dobro pripravljale. Avstro-ogrska banka je mogla vsled izvrstnega vodstva in vsled posebne tvorbe valute v zadnjih petnajstih letih brez znatnih ovir močno povečati zalogo zlata in svojo likvi-diteto. Na Nemškem si je državna banka že dalj časa prizadevala z veliko energijo, da se povečajo' njene rezerve in da sc doseže večja likviditeta nemških velikih bank. Nemške banke so imele dobro vodstvo in so bile navajane financirati vso veliko industrijo, kar pomenja velik korak pred angleško in francosko bančno organizacijo. S tem je bilo omogočeno, da sta centralni velesili ob otvoriti vojske bili finančno sijajno pripravljeni, kar je poleg vojaških uspehov veliko pripomoglo, da se je njun položaj razvijal ugodnejše nego nasprotnikov. Denarni trg na Nemškem je bil tak, da je državna banka le mimogrede zvišala diskont od 4 na 6 odstotkov, toda ga je kmalu znižala na 5 odstokov; prehod v vojno se je izvršil brez moratorija, po katerem so morale seči skoro vse bojujoče se države in tudi nevtralci. V septembru 1914 se je brez ovir in hitro podpisalo 4‘5 milijard in v marcu 1915 celo 9 milijard mark državnega vojnega posojila, kar je 'znamenje velikega bogastva. Državna banka, ki so jo oprostili dolžnosti izdajati zlato, je hitro pomnožila zalogo zlata od 1253 na 2195 milijard mark (+ 80 odstotkov). Število brezposelnih je v septembru in oktobru hitro pojemalo. Na Angleškem je spočetka osrednja banka popolnoma odpovedala; že nekaj dnij pred izbruhom vojske je nehala kupovati menice, je potem zvišala diskont na 10 odstotkov in je izposlovala, da se je uvedel mora- torij. Vladaje dovolila eksporterjem predujeme na njihove terjatve v prekomorskih deželah. Nekateri finančni krogi so mnenja, da bo Angleška težko zopet pridobila tisto zaupanje, ki ga je prej imela kot nevtralna plačilnica za ves svet in je pri vsakem narodu menica na London pomenjala toliko kakor zlato. Še bolj kakor na Angleškem je izbruh vojske omajal gospodarstvo na Francoskem in na Ruskem. Francoska banka ima v portfelju za 3 milijarde menic, ki so vsled moratorija ostale neplačne. Rusija pa sloji pred uvedbo papirnatega denarja. Ker je kreditni aparat deloval tako sijajno, sc je s tem bistveno doseglo, da sc je industrija razmeroma tako hitro prilagodila vojnim potrebam in se je relativno kmalu znižala brezposelnost. Na podlagi tega dejstva moremo za prihodnost črpati upanje, da se bomo mogli enako prilagoditi novim razmeram, ki bodo nastopile po sklenjenem miru. Glede stališča osrednjih velesil do nevtralcev bodi le še omenjeno, da imata osrednji državi večji del evropejskih premogovnikov v svojih rokah. Naše nade v zvezi z vojnim položajem na vzhodu in na zahodu so torej prav dobre. Poleg tega pa moramo, kakor je bilo že omenjeno, z vso močjo delati na to, da bomo po sklenjenem miru natančno vedeli, kakšne so naše notranje naloge: pripravljati in izvesti velike notranje reforme. Karl Marx je nekoč dejal: „Vojske so lokomotive v zgodovini človeštva/ V velikih vojskah se pokaže, da ne gre s takozvanim „fortvurštlanjem". Skoraj vse novejše velike preobrazbe se naslanjajo na velike vojske. Pruski poraz pri Jeni je prinesel reformno dobo Stein - Hardenberg; nemško - avstrijske vojske v letih 1864 in 1870 so prinesle Prusiji velike reforme Bismarkove, Avstriji pa avstro-ogrsko nagodbo in poizkuse ostalih ustavnih reform. Mir, ki bo zaključil sedanjo svetovno vojsko, mora v obeh osrednjih dr- - 200 — žavah zopet privesti do velike notranje preobrazbe. In ta notranja preobrazba bo odločila, ali bo sklep miru obema d r ž a v a m a p r i n e s e 1 t r a j e n b 1 a g o s 1 o v. Pri tem pride v prvi vrsti v poštev, če in kuko bo Nemčija na zdrav način obvladala svoje strankarske razpore, Avstro-ogrska pa narodnostne prepire. Avstro-ogrski problem je pač še težje rešiti kakor nemškega. Za vsako ceno je treba za dežele, zastopane v državnem zboru, stvoriti varno in trajno parlamentarno večino, že zaradi tega, da se normalno urede trgovinski odnošaji do Ogrske, Nemčije in drugega inozemstva. Osrednji velesili bosta v pribodnjem rodu morali biti močno oboroženi. V ta namen so v Avstriji in na Ogrskem potrebne velike finančne reforme, katerih predpogoj pa je urejeno ustavno življenje. V Avstriji se da na eni strani dobiti večje dohodke pri davkih, na drugi strani pa se da dokaj lahko nekaj tudi privarčevati. Na Nemškem gre tudi za težke naloge: za prehod od stare kontinentalne k svetovni in kolonialni trgovinski politiki velikega obsega; za vzdrževanje težke oborožbe na suhem in na morju, za velike finančne reforme, ki to obo-rožbo omogočujejo, za mir med socialnimi sloji, za uvedbo novih trgovinskih odnošajev do Avstrije itd. Marsikaj se da sedaj lažje doseči nego pred vojsko. Agrarski varstveni carini se dela malo opozicije. Tudi glede važnih vprašanj o finančnih reformah se bo lažje doseglo soglasje. Na drugi strani pa bodo tudi zrastle nove težave. V socialni politiki zahtevajo veliki nemški podjetniki, da so odpravi, kar se je ravnokar pričelo: da sc skrčijo državnosocialistične naprave, da se strokovne organizacijo ne prite-gajo več k raznim upravnim agendam. Tudi ureditev tarifnih pogodb in delavskih razsodišč ne bo lahka, kakor bo povzročala težave zakonska ureditev kartelov. Ravno tako se bodo pojavile težkoče pri sklepanju trgovinskih pogodb, ki jih je sedanja vojska raztrgala. Poleg tega stoje na dnevnem redu trgovinski odnošaji med Nemčijo in Avstrijo. Po mnenju pisca mora Nemčija pred vsem gledati, da se za daljšo in trdnejšo nagodbo zedinita Avstrija in Ogrska; potem bi se imela za enako dobo z donavsko monarhijo sklenili sicer še ne carinska unija, kakršna je bila carinsko društvo, pač pa pogodba z največjimi ugodnostmi, ki bi šla znatno preko sedanjih takih pogodb. Po njegovem naziranju je treba šablonske pogodbe z največjimi ugodnostmi izpremeniti tako, da bodo imele več stopinj. Te obravnave in še mnoge druge bodo na vsak način težavne. Pisec izraža slednjič upanje, da bi obema državama ne manjkalo velikih državnikov, ki bi znali obvladati označene težave, ki se bodo pojavile pri urejevanju gospodarskih vprašanj v bližnji bodočnosti. Obnovitev in poprava meja. Dogodki na bojiščih, posebno naprava poljskih utrdb in vsled topniškega ognja nastale izpremembe zemeljske površine, vse to je zahtevalo, da se uvede priprosto in hitro postopanje za popravo meja. V to svrho je izšla posebna cesarska naredba kot novela k občnemu državljanskemu zakoniku. Doslej ve-. Ijavna določila državljanskega in civilnopravd-nega prava so imela na sebi to napako, da ni bilo jasno razmerje med postopanjem za popravo meja po §i? 851 in 858 o. d. z. ter med pravdo glede motenja posesti in pravdo o lastnini. Zlasti nejasno je bilo vprašanje, če more sodnik v izvenspornem postopanju za popravo moje tudi tedaj ugotoviti mejo, če je bila meja že naprej sporna ali če nista bila oba soseda zadovoljna, da bi se popravila. Zato se je moglo zgoditi, da po končanem izven-spornem postopanju sploh sodnik ni izdal razsodbo in da se je o istem pravnem slučaju uvedla še pravda o motenju posesti ali o lastnini. Ne glede na to, da se je vleklo po- — 201 stupanje na dolgo in široko, nastali so vsled nakopičenja raznih vrst postopanja dostikrat tolikšni stroški, da niso bili v nobenem razmerju z vrednostjo spornega koščka zemlje. Temu zlu hoče novela odpomoči na ta način, da nuj bolj priprosto in najcenejše postopanje, namreč izvcnsporno popravo meje, proglaša kot dopustno tudi tedaj, če zaprosi zanj le eden od mejašev, dalje, če so meje že popolnoma izbrisane ali se ne morejo več spoznati, če obstoji spor glede poteka meje, če se zadnja mirna posest na sporni površini ne da več dognati in če kot zadnje sredstvo za napravo reda preostane le še razdelitev površine po pravičnem preudarku sodnika. Postopanje se bo poleg tega tudi skrajšalo zato, ker se v izvenspornem postopanju izdana razsodba ne bo mogla več izpodbijati potom tožbe, uk o je sporni kos zemlje vreden manj kakor 100 kron. V sporih o zemlji male vrednosti bo torej sodnik v izvenspornem postopanju razsodil končnoveljavno. Če pa gre za zemljo večje vrednosti kakor 100 K, morejo stranke še vedno potom tožbe potegniti se za svojo domnevano boljšo pravico. Kor pa vrednost zemljišča, za katero se po navadi vodijo naj trdo vratnejše pravde, z malimi izjemami ne presega 100 kron, bo sodnik večinoma že v izvenspornem postopanju razsodil končnoveljavno. Poprej zelo negotovo razmerje med izvcnsporno popravo meje in tožbo zaradi motenja posesti, oziroma zaradi lastnine, je po novem pravu ureno tako, da sc posestne pravde, povzročene vsled mejnih sporov, združijo z izvenspornim postopanjem. A ko se pri kaki tožbi zaradi motenju posesti vidi, da je meja sporna, potem je treba uvesti ne posestno pravdo, ampak izvcnsporno postopanje za obnovitev in popravo meje. Predlog za uvedbo takega postopanja more v posestni pravdi staviti tudi toženec in tako povzročiti, da se sporno postopanje izpremeni v izvcnsporno. Izvensporno postopanje se torej izvrši tudi tedaj, če nastane spor o poteku meje ne šele ob priliki poizkusa obnoviti mejo, ampak je bila že naprej sporna. Tudi razdelitev tistega kosa zemlje, glede katerega se ne da ugotoviti niti mirno posestno stanje, bo v bodoče izvršil sodnik v izvenspornem postopanju. Stroški za izvensporno popravo meje, ki je ugodna vsem sosedom, se porazdele med nje po meri njihove mejne črte, razim tedaj, ako bi se iz poteka obravnave videlo, da obnovitev ali poprava meje ni potrebna, ker meja ni sporna ali je zadostno zaznamovana ali ker so bili drugi mejaši pripravljeni obnoviti jo izvensodno. Stroške za zastopnika ima nositi vsaka stranka sama, kakor velja to načelo splošno za izvensporno postopanje. Ako pa je bila obravnava povzročena zaradi tega, ker se je motila mirna posest, more sodnija stroške (tudi stroške zastopnika) popolnoma ali deloma naložiti tisti stranki, ki je povzročila pravdo. Svrha teh izprememb dosedanjega prava obstoji torej v tem, vse spore glede meje poravnati na najbolj priprosti in naj cenejši način, odpraviti mnogoštevilne drage pravde zaradi meja in posebno v onih krajih, ki trpe vsled vojske, zopet hitro napraviti red pri mejah. * * * Cesarska naredba z dno 22. julija 1915 o obnovitvi in popravi meja (druga delna novela k občnemu državljanskemu zakoniku) se glasi: „Na podlagi državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141 odrejam kakor sledi: Člen I. Da sc izpremene in dopolnijo določila občnega državljanskega zakonika (o. d. z.) o obnovitvi in popravi mej, izdado se naslednja določila: § 1. O. d. z. § 850 dobi nadpis „Obnavljanje in popravljanje mej “ in se ima glasiti: Ako so se mejna znamenja med dvema zemljiščema po kakršnihkoli okolnosti!) tako pokvarila, da se je bati, da bi jih kar izpoznati — 202 — ne bilo ali če se meje res ne dado več spoznati 'ali če so sporne, ima vsak izmed sosedov pravico terjati sodnijsko obnovitev ali popravo meje. V ta namen je sosede povabiti k obravnavi v izvenspornem postopanju s pripombo, da se bo meja določila in zaznamovala, čeprav bi povabljenci izostali. § 2. § 851 o. d. z. se ima glasiti: A ko se meje zares več spoznati ne dado ali so sporne, ugotovijo se po zadnji mirni posesti. Ako se le-ta no da več dognati, ima sodišče po pravičnem preudarku razdeliti sporno površino. Koliko ostane vsaki stranki pridržano, za svojo boljšo pravico potegniti se tožbenirn potom, določa se posebej. § 3. § 853 o. d. z. se ima glasiti: Stroške postopanja plačajo sosedje po meri njihovih mejnih črt. Tisti, ki je stavil predlog, ima nositi stroške postopanja, če se v obravnavi pokaže, da obnovitev meje ali poprava meje ni bila potrebna, ker se je meja ni izpodbijala ali se je dala zadosti izpoznati, ali ker so bili drugi udeleženci pripravljeni, mejo zaznamovati izvensodno. Kdor se da zastopati, mora nositi stroške za zastopstvo sam. Ce se je postopanje povzročilo s tem, da se je motila mirna posest, more sodišče stroške popolnoma ali deloma naložiti stranki, ki je začela spor. § 4. Ako se meja ugotovi po § 851 o. d. z., ima sodišče is »časno izreči, ali presega vrednost sporne površine znesek sto kron. Ce se to primeri, ostane vsaki stranki pridržano, potegniti se za svojo boljšo pravico potom tožbe. Prizivi proti razsodbam sodnije druge stopnje v postopku za obnovitev in popravo mej niso dopustni. Spredaj stoječa določila se ne uporabljajo na razprave o določitvi ali popravi mej, ki vsled vložitve prošnjo ali tožbe že teko pri pristojni sodniji, še prodno je stopila v veljavo ta cesarska naredba. člen II. Določila te cesarske naredbe stopijo v veljavo z dnem, ko se razglasijo. To cesarsko naredbo izvršiti se naroča Mojemu pravosodnemu ministru in sicer dogovorno z udeleženimi ministri. Poraba mesa v vojski. Primerno zalaganje prebivalstva v mestih z živili spada že v mirnih časih med najtežje probleme. Tembolj v vojski ! Bilo jih je dosti, ki so se bali, da bo oskrba z živili za civilno prebivalstvo in za armado mnogo težavnejša, kakor je bila dejansko, čelo iz strokovnih krogov je bilo čuti glasove, da se tako ogromnih množic ne bo dalo za dalj časa preskrbeti z živili in da se bo vsled tega vojska končala v primeroma kratkem času. Dosedanji potek vojske pa dokazuje, da ta bojazen ni bila v vsem obsegu opravičena. V vojnem načrtu tripelentente je bilo med drugim, osrednji velesili izstradati. Mislili so, da da se jim bo to posrečilo osobito glede preskrbe prebivalstva z mesom. Ako premotrivamo razmere v tem oziru v posameznih državah, vidi se takoj, da so naši nasprotniki precej na boljšem. Francija je imela v severnih provincah in v svojih trdnjavah ob nemški meji mnogo hladilnih naprav, ki so bile ob začetku vojske bogato založene s potrebščinami za armado; v ozadju je bila na razpolago izvrstna produkcija domače živine, poleg katere je upoštevati še redni dovoz drobnice iz Alžira in uvoz ohlajenega in zmrznjenega mesa iz južnoameriških pokrajin. V še večji meri se na ta način preskrbuje z mesom Anglija, ki se redoma tudi v mirnih časih zalaga z zmrznjenim in ohlajenim mesom iz prekomorskih dežel. Da je mi Ruskem mnogo živine, je znano, kakor tudi se ne more dvomiti, da sc more ta velikanska država sama zadostno preskrbovati z mesom. Osrednji velesili pa sta bili navezani samo na ono živino, ki je bila njunemu prebivalstvu in vojaštvu na razpolago doma. Dovoz po morju je angleška mornarica preprečila skoraj popolnoma. Nemčija pa je bila tudi za ta slučaj dobro pripravljena. Zadnje štetje živine, izvršeno v decembru 1. 1914, je pokazalo, da se redi na Nemškem 2V8 milijonov glav goveje živine, ‘dddj milijonov prašičev in 5'4 milijone ovac. Napram prejšnjemu letu izkazuje to štetje, da sc je bilo število goveje živine pomnožilo za 800.000 glav. Ozirati se je treba tudi na ogromno število prašičev, katero se je pa tekom vojske močno znižalo, ker se je po vladnem nalogu zaklala več nego četrtina. Dejstvo je, da je bila Nemčija ves čas tekom vojske in je še sedaj ne samo zadostno, ampak celo obilno preskrbljena z mesom, tako da more brez skrbi gledati v bodočnost. Tudi naša država je stopila v vojno še precej dobro pripravljena, kar se tiče klavne živine. Zadnje štetje živine se je vršilo pri nas po stanju 31. decembra 1910 in takrat so v Avstriji našteli: 9,1 milijonov goveje živine, 6'4 milijona prašičev in 2’4 milijone ovac. Število prašičev je v primeri s prejšnjim štetjem pokazalo prav velik napredek. Mimogrede naj samo omenimo, da se je bilo takrat v Avstriji naštelo tudi 35n milijonov kosov perutnine (prirastek približno 9 milijonov). K temu moramo prišteti še živino na Ogrskem (šteto I. 1911): 6T milijona glav goveje živine, (r4 milijone prašičev in 7-7 milijonov ovac. Ob pričetku vojske je bilo število živine v obeh državnih polovicah gotovo še večje, kar se je od zadnjega štetja brez-dvomno pomnožilo. Na drugi strani pa je po izbruhu vojske odpadel izvoz živine in mesa iz Srbije in tudi uvoz iz Rumunije je počasi prenehal, dasiravno v zadnjih letih ni bil znaten. V nadaljnem poteku vojske se je ob- čutilo, da so izostale pošiljatve iz Galicije in Bukovine, kateri deželi tudi sedaj po zopetni osvojitvi precej časa ne bosta prišli v poštev pri preskrbi mesa. Najbolj so za nas poučne razmere na dunajskem trgu, kar zadeva trgovino z živino. Na Dunaju se stekajo vsi viri, iz katerih dobiva trgovina blago. Cene na dunajskem trgu so merodajne za vso državo. Poleg tega so razmere dunajskega trga poučne tudi zato, ker se tu ne pokrivajo samo krajevne dunajske potrebščine, ki so seveda pri tolikem številu prebivalstva velikanske, ampak se tu nakupuje, oziroma prodaja živina tudi za druge svrhe. Tako n. pr. je bilo za tržne razmere na Dunaju velikega pomena, da se je tu nakupovalo mnogo živine za napravo konserv. Cenijo, da se je samo v ta namen ondi pokupilo v vojnem času okoli 1 50.000 glav goveje živine. Mnogo živine je bilo na dunajskem trgu nakupljene tudi za direktno preskrbo armade in za preskrbo nekaterih mest in večjih kon-sumnih krajev v drugih avstrijskih deželah. Naslednji podatki nam kažejo, koliko živine je bilo uvoženo na Dunaj v času od ]. avgusta 1914 do 31. julija 1915, zraven stoječe številke pa povedo, za koliko je bil ta uvoz večji, oziroma manjši napram enakemu času v letih 1913-1914. Uvozilo se je vsega skupaj: Goveje živine............... 424.881) -j- 179.947- od tega krav..............133.216 -j- 97.068 ogrske provenience....... 176.940 j- 27.980 avstrijske provenience . . . 179.549 -|- 123.609 Telet....................... 230.207 — 43.020 ogrske provenience........ 17.275 — 32.142 Ovac......................... 54.634 -j- 5.507 Prašičev.................... 701.234 — 212.460 ogrske provenience....... 561.108 — 58.225 avstrijske provenience . . . 137.126 — 164.232 Iz teh številk je razvidno, da je bilo na dunajski trg vkljub izpadu pošiljatev iz Galicije in Bukovine prignane iz avstrijskih dežel jako veliko živine. V navadnih časih je od goveje — 204 — živine, prodane na Dunaju, okoli 70 odstotkov ogrske provenience, letos pa je bil dovoz iz avstrijskih dežel večji nego iz Ogrske. Obžalovati se mora, da je bilo prodanih toliko krav, tako da se je morala proti temu izdati posebna ministrska naredba (z dne 23. decembra 1914). — Razveseljivo pa je, da sc je prodalo manj telet, in da se je tudi pomnožila poraba ovčjega mesa. Neprijetno pa se čuti, da je zelo zaostal dovoz prašičev, kar si je razlagati največ iz okolnosti, da iz Galicije ni prihajalo in še ne prihaja nič prašičev na dunajski trg. Ta nedostatek se bo čutil se dalj časa. Pričetkom in v prvi polovici leta 1914 je dovoz goveje živine naraščal, vsled česar je šla cena povprečno za 4 krone za živo vago navzdol. Nasprotno pa so šle cene prašičem stalno kvišku, ne toliko zaradi pomanjkanja blaga, ampak zaradi tega, ker se porabi vedno več svinjskega mesa. Toda to zvišanje cen ni bilo posebno znatno in je znašalo 8 do 10 kron za stot. Ob pričetku vojske torej ni bilo nobenega vzroka za bojazen, da bi utegnilo primanjkovati klavne živine, oziroma da bi sc vsled tega živina znatno podražila. Sicer ni bilo dvomiti, da bodo šle cene kvišku, ker se je zelo veliko živine nakupilo za oskrbo armade in konserve; toda ne kmetovalec, ne živinski trgovec, ne kupec si še od daleč ni predstavljal, da bo zvišanje cen zavzelo tako meje. (Je bi se bilo takrat odločno poseglo vmes, bi se bili dali morda preprečiti marsikateri nezdravi pojavi v gibanju cen. Še le v nadaljnem poteku vojske je prodrlo prepričanje, da je treba tudi pri preskrbi z živežem koristi posameznika podrediti koristim sploš-nosti. Toda kar sc tiče živinskih cen, je državna oblast še le prav v zadnjem času tu in tam izdala nekaj odredb (n. pr. na Kranjskem maksimalne cene z dne 26. julija 1915). V prvih štirih mesecih vojske se cene vkljub obširnim nakupom za armado še niso prekomerno gibale navzgor. V cenah za prašiče sploh do konca novembra niso bile na- stopilo bistvene izpremembe. Le na trgu za teleta se je kazala velika nestalnost in privijanje cen. Od meseca decembra lanskega leta do junija letos pa so šle ceno vsem vrstam živine kvišku neovirano in z velikansko silo. Najhujše je bilo pri prašičih. To nam kaže naslednji pregled, iz katerega je razvidno gibanje cen od začetka avgusta lanskega leta do prvih dnij meseca junija letos na dunajskem osrednjem trgu za živino. Začetkom koncem začetkom avgusta decembra junija 1014 IVU 1j915 v kronah za 10U kg Voli ..................... 82 do 110 90 do ICC 270 do 324 biki................ 72 „ 98 100 „ 118 236 „ 270 krave. . ................. 70 „ 94 92 „ 109 282 „ 292 drobnica............ 40 „ 8G 48 „ 10o 114 „ 268 prašiči za meso . . . 124 „ 144 152 „ I7G 300 „ 380 pitani prašiči .... 124 „ 134 160 „ 172 292 „ 390 teleta.............. 92 „ 168 130 „ 204 2C0 „ 370 Te najvišje cene, ki so notirale začetkom junija, se doslej niso prekoračile, pač pa so sc tu in tam več ali manj znižale. Razlika v cenah, kakršne so bile začetkom avgusta 1914 in med cenami začetkom junija 1915 znašajo za 100 kg pri volili 188 do 208 K „ bikih 164 226 „ kravah . . . . 162 n 198 „ „ drobnici . . . . 74 „ 182 „ „ prašičih za meso . 176 236 „ n pitanih prašičih 168 „ 256 „ „ telciih . . . 168 202 „ Ta slika o podraženju mesa gotovo za konsumente ni razveseljiva, in je gotovo utemeljeno vprašanje, če je bila taka podražitev opravičena. Kakor je bilo že prej povedano, je bilo v tem času na dunajski trg prignane dosli živine, več nego v drugih letih. Ponudb torej ni manjkalo. Tudi dovoz prašičev se ni bil skrčil tako močno, da bi se moglo opravičiti zvišanje cen v tolikem obsegu. Upoštevati sicer moramo, da je nekaterih krmil primanjkovalo, da so bila draga in sploh, da so se stroški živinoreje v vojnem času znatno zvišali, vendar nikakor ne v tolikem obsegu — 205 — kakor so se bile zvišale cene živini na dunajskem trgu in na drugih tržiščih. Težko je najti začetek in konec vijaka, ki je privijal cene, toda brez nadaljnega raziskavanja je gotovo, da imajo svoj obilen delež pri tej stvari razni prekupci. V dnevnem in strokovnem časopisju se je poročalo o mnogih slučajih, kako sijajne dobičke so delali prekupci pri nakupovanju živine, ki je Bog ve kolikokrat menjala gospodarja, predno je prišla od kmeta do mesarja. Trgovina z živino se ni razvijala svobodno kakor v mirnih časih, ampak je stala pred pritiskom okolnostij, ki niso ne z živinorejo, ne s porabo mesa v nobeni zvezi. Zadružni pregled. Smrtna kosa. Dne 18. julija jc preminul dolgoletni tajnik Hranilnice in posojilnice v Trnovem in občinski svetovalec, gosp. Anton Zajec, v starosti 55 let. Zadruga kot begunec, čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici je morala vsled italijanske vojske pobrati v pravem pomenu besede „šila in kopi ta “ in sc seliti v bolj varen kraj. Nastanila sc je v Vrbovcu pri Kazarjah na Štajerskem v gradu, ki pripada ljubljanskemu knezoškofu. Ondi je uredila nove delavnice in izvršuje svoj obrat v enakem obsegu kakor poprej v domačem kraju. Nabavila jc več novih strojev in avtomobil in je napeljala od bližnje žage električno razsvetljavo. Dne BI. julija je njen bivši načelnik, preč. g. Ivan Rojce blagoslovil nove delavnice. V obratu dela okoli BOO oseb, vseh Miren cev z družinami vred pa jc v tem kraju nad 600. Čevljarska zadruga vzdržuje za svojedelavce tudi lastno kuhinjo, kjer dobe zajuterk, kosilo in večerjo. V zadrugo sc steka vse življenje, cerkveno, društveno in gospodarsko. Tu so člani kat. delavskega društva, dekliške Marijine družbe, bolniške blagajne, cerkveni pevski in tamburaški zbor, organisti, strežniki in tudi — „Schusterpfarrcr“. Tudi mirenska posojilnica je tam. Svarilo glede nalaganje denarja proti zapeljivim obrestim. Glasilo šlczijskc nemške zveze piše v junijski številki: „V zadnjem času se našim hranilnicam in posojilnicam zopet laskajo male in srednje banke in jim ponujajo za nalaganje denarja zapeljive obresti. Ne glede na to, da bi tako nalaganje kršilo § 9 naših pravil in bi utegnilo privesti do tega, da bi se taka zadruga izključila iz našega članstva, svarimo z naj večjim preudarkom pred takim nalaganjem. Kajti še le v zadnjem času je propadlo več takih bank in so prizadejale svojim vlagateljem občutno škodo. Res dobro fundirane in strokovno vojcne banke ne potrebujejo, posebno pri sedanjih obrestnih razmerah, nobenih vlog proti višjim obrestim in samo banke, katerim se ne posreči v svojem okolišu dobiti dovolj vlog, ponujajo višje obrestovanje, največ zaradi tega, ker potrebujejo denar za podjetja, katerih donos nikakor ni siguren in more dovesti do velikih izgub. Naše posojilnice niso v položaju, da bi mogle gospodarstvo takih bank presojati in zasledovati in bi bila nevarnost, da izgube svoj denar.“ Dva zadružna kongresa o vojski. O bin-koštih letos se je vršil angleški zadružni kongres v mestu Leicester, ki se ni bavil samo z zadružnimi vprašanji, ampak tudi s sedanjo vojsko. Predsednik kongresa, W. J. Douse, jc ostro govoril proti Nemcem, katerim je predbacival, da ne spoštujejo človeškega prava, da so surovi itd. Med drugim je dejal: „Mi sovražimo vojsko, toda sovraštvo, ki ga čutimo proti izdajstvu, dlakocepstvu, blasfemijam, proti hladnokrvnemu, brezčutnemu, preračunanemu morjenju mož, žen in otrok, to sovraštvo nas sili svečano izjaviti, da bi bili moralični strahopetci in da bi sc naš narod pokril s sramoto, če bi skupno z našimi zavezniki ne doprinesli vsake žrtve, da se prepreči enkrat za vselej strastni naklep Nemčije, zasnžniti svet. “ Britanski zadružni kongres je nato sprejel sledečo resolucijo: Kongres izjavlja svoj gnus nad vojnim klanjem, ki se vrši sedaj po 'vsej Evropi. Izrečno izjavlja svoje zaničevanje za zločin, ki je zadel Belgijo in za kršitev človeških pravic po nemški vladi. Povdarja, da ni sprejemljiv in ne more biti trajen noben mir, kateri za enkrat najmanj Belgije ne oprosti sovražnika in ne zajamči upanja, da sc bo kolikor mogoče hitro preskrbelo, da sc postavi mednarodno sodišče za uveljavljanje splošnega narodnega prava in za ohranitev prava malih narodov. Dne 12. in 13. junija je bil švicarski zadružni shod in sicer v francoski ti vici, v mestu Lausane. Predsednik nadzorstva zveze švicarskih konsumnih društev dr. Adolf Kiindig se je v svojem otvoritvenem govoru tudi dotaknil sedanje vojske, toda jc to storil resno* in objektivno. „Sedanja vojska", je dejal, „ni samo vojska z orožjem, ampak tudi gospodarska. Drug drugemu skušajo zapreti vire gospodarskega življenja in se izstradati, uničujejo 206 — se gospodarske vrednote ncbrojnili milijard." iz-javil je nado, da se po vojski zopet vzpostavi mednarodni gospodarski promet v korist vseli narodov in da bo zmagal zadružni princip o gospodarskem redu po načelih svobode in ekonomične pravičnosti. Kot vzrok vojske je navajal egoistični gospodarski red, ki sc mora odstraniti, da se vrcsniči geslo „Zadruga jc mir“. Ta govor je napravil velik utis. Tudi francoski zadružniki so ga odobravali. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Na shodu zveze švicarskih konsumnih društev dne 13. junija 1915 v Lausanne zbrani zastopniki konsumnih zadrug ne morejo ostati brezbrižni na-pram strašni vojski, ki divja ob tem času med raznimi civiliziranimi narodi. Bridko obžalujejo s tem povzročeno razdejanje, revščino, trpljenje in sovraštvo in prav globoko obžalujejo pred vsem nazadovanje, ki ga pomenja ta vojska za človeštvo. Izražajo toplo željo, da bi se ta bratomorni boj čim preje končal s trajnim, na pravični podlagi slonečim mirom. V to s vrbo se obračajo do vseh pravično čutečih mož in žen v bojujočih se in v nevtralnih državah. Ker take vojske niso samo posledica političnih in narodnih nasprotstev, ampak so direktna posledica današnjega gospodarskega reda, opozarjajo švicarski zadrugarji na potrebo, privesti do takega gospodarskega reda, ki bo onemogočal izbruh nadaljnih vojska. Sodelovati pri tej gospodarski preuredbi je v veliki meri poklicano zadružništvo, ker si postavlja za svoj cilj gospodarsko demokracijo in hoče uresničiti mirni sporazum vseh ljudstev. Vsled tega sc obračajo švicarski zadrugarji z nujnim apelom do zadrugarjev in plemenito čutečih ljudij vseh dežel, z vso močjo in brez prestanka delovati za okrepitev zadružnega gibanja, da sc more po njem na vsej zemlji v najkrajšem času osnovati država pravičnosti, svobode in miru.1' Gospodarski pregled. Odredbe zoper privijanje cen. Vsled vedno čcščejc se pojavljajočega nezaslišanega privijanja cen postaja draginja mnogih za vsakdanje življenje potrebnih predmetov vedno večja. Dasiravno so kazenska sodišča v številnih primerih kaznovala privijanje cen, in je ministrstvo za notranje stvari temeljem cesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914. leta, drž. zak. št. 194, o pre- skrbo vanju prebivalstva izdalo mnogo odredb a namen, da se zabrani izkoriščanje prebivalstva, se dosedaj žal niso dosegli bistveni uspehi, posebno v kolikor prihajajo v poštev veliki kraji. Ministrstvo za notranje stvari sc je radi tega vnovič obrnilo do deželnih političnih oblastcv z naročilom, da z naj večjo strogostjo pazijo, da bodo politična, policijska in občinska oblastva z vsemi sredstvi nadzorovala razvoj cen in brezobzirno postopala zoper privijanje cen. V ta namen je podalo ministrstvo naslednja navodila: Cene v času vojnih razmer. Gotovo je treba priznati, da so se v sedanjem vojnem času v mnogem oziru zvišali produkcijski in nabavni stroški za razne ncutrpne predmete vsakdanje potrebe in da je vsled tega gotovo zvišanje. cen neizogibno. Vendar pa sc nikakor ne sme še dalje trpeti nenaravnega zvišanja cen, ki sloni na neredni podlagi in ki se opira na začasno pomanjkanje, ki sc tu pa tam pojavlja. Gotovo je v normalnih časih razmerje med ponudbo in popraševanjem naravni avtomatični tvoritelj cen, ki odločilno vpliva na notiranje tržnih cen ; v sedanjih izrednih razmerah pa se že iz višjih državnih ozirov na noben način ne sme trpeti, da izrablja producent v nekaterih predmetih obstoječe pomanjkanje in vsled tega povečano popraševanjc v ta namen, da zadrži svoje blago toliko časa, dokler ne doseže nezaslišane cene, ki je v normalnih časih ni pričakovati, da prckupci z istim na menom svoje ponudbe napravu prodajalcem zvišujejo, in si med seboj in prodajalcu iztrga vajo blago, in da konečno prodajalci nadrobno isti manever nadaljujejo s tem, da svoji nakupni ceni dodajajo povsem neprimerne poviške, tako da mora slednjič konsument v svoji stiski plačevati ogromne cene, ali pa mora opustiti nakup predmetov, ki jih težko pogreša ali pa celo neobhoduo potrebuje za borno preživljanje. Spričo teh nezdravih pojavov je nujno potrebno, da sc dobi primerno merilo za presojo, kako sc tvorijo cene. Za tako merilo bo praviloma smatrati nabavne stroške, ki se morajo vselej skrbno in stvarno ugotoviti — ti stroški so sc, kar je povsem naravno, med vojno nekaj zvišali — ter jim prišteti primeren dobiček. Nikakor pa sc ne sme kar tako za legalno podlago smatrati notirane tržne cene, ki so večkrat nastale naravnost na oderuški podlagi. — 207 — Nadalje je paziti, da sc bodo cene, ki se v sosednjih okoliših običajno ali celo v celem upravnem ozemlju političnega deželnega oblastva običajno razvijajo na isti gospodarski podlagi (produkcijski, nabavni in posebno prevozni stroški) tudi po istem merilu merilc, in da sc vslcd opustitve vsakršnega postopanja ali vslcd premehkega in slabotnega postopanja v enem kraju in vslcd preostrega in radi tega neopravičenega postopanja v drugem sosednem kraju ali okolišu, ne bodo popolnoma odvračale ponudbe blaga od enega trga ali konstimnega kraja in obračale na drug kraj ali okoliš. Neenak o m c r n o obl a st ve n o post o p a uje. V neenakomernem postopanju uradnih organov v takih primerih, pa tudi sploh v drugih stvareh, je poleg drugih momentov iskati vzrok za sedanje razmere. Bodisi, da je vzrok temu neenakomernemu postopanju tu pa tam nedostajanjo trdne volje ali nezadostno umevanje položaja, ali dobrohotnost napram krajnim Činiteljem ali kak drug povod, vsekakor je dolžnost vseh nadzornih oblastev, da sc takim nedostatkom v vseh okoliščinah z vso silo upro, in da nastopajo v namen, da se doseže enakomerno, energično, razumno in stvarno pravilno postopanje, če treba z na j strožjimi odredbami proti vsem, ki take nezdrave razmere, iz katerega si bodi vzroka, trpe ali celo pospešujejo. Sodelovanje občinstva. Po izkušnjah se ne more uspešno zatirati nc-dostatkov samo na podlagi opazovanja uradnih organov. Treba je, da občinstvo dejansko sodeluje, v čigar eminentnem interesu je, da sc nedo-statki zatro. Občinstvo je treba vedno izpodbujati, da da oblastvu priliko, da poseže vmes. Ni zadosti, da izraža občinstvo živo in ogorčeno voljo radi piivijanja cen, pri tem pa ne naznanja konkretnih primerov, ker se straši neprilike zasliševanja ali drugih neprilik, ali ker ima nekak mo-raličen sram napram ovadbam. To mnenje se mora pobijati. Državljan, ki z ovadbo kazenskih primerov pripomore, da sc v vojnem času postavi na odgovor privijalec cen, ni ovadnik v zaničljivem pomenu besede, temveč stori patriotično dejanje. Naši sovražniki izvajajo gospodarski boj do skrajnosti, pravo izstradala© vojno. V tem izstradalnem boju mora za to vsak državljan skupno z državo z vso silo gospodarsko pobijati naše sovražnike. Privijalec cen tega ne dela, temveč služi, če tudi nehote in posredno, sovražniku. S tem, da izrablja gospodarske težkoče vojne v to, da se obogati z neopravičeno visokimi cenami, slabi svoje sodržavljane, ki sc v tej vojni gospodarsko bore proti sovražniku, in jih s tem peha lakoti v naročje. V gotovem smislu zato ravno tako škoduje državi, kakor tisti, ki sc sicer zveže s sovražnikom proti svoji domovini. Zato je dolžnost vsakega državljana, da sodeluje pri zatiranju privijanja cen — seveda samo s postavnimi sredstvi — in zato morajo vočigled splošnemu interesu, ki mu izkažemo važno službo,^akojrazkrinkamo privijalca cen, stopiti v ozadje morebitne neprijetnosti, ki so v zvezi, ako napravimo oblastvu ovadbo. Svariti pa je treba seve ljudi, naj se ne napravljajo neopravičene ovadbe ali ovadbe, ki izvirajo iz osebne zlobe ali nepremišljenosti; občinstvo mora tudi limeti, da je glede nekaterih predmetov, kakor je zgoraj omenjeno, gotovo neoderuško zvišanje cen radi vojnih razmer opravičeno. O značenje e e n. Velikega pomena je za občinstvo in za oblastva sploh in za kontrolo še posebej, da se cene za živila v prodajalnah in na trgih primerno označijo. Dolžnost za to ustanavlja že obrtni red, ki v § 52. predpisuje, da more obrtno oblastvo odrediti za nadrobno prodajo predmetov, ki sc za vsakdanje preživljanje potrebujejo, ozuačenjc cen z ozirom na kakovost in količino. Zal, se ta že v miru važna in raditega kot stalna uredba mišljenja uvedba obrtnega reda v praksi ni povsod izvajala. — Izpolnjevanje tega predpisa je skoro postalo izjema. V vojnih časih, ko se cene dvigajo in se privijanje cen tako raz-, širja, ima ta žal skoro pozabljeni predpis čisto poseben in povečan pomen. Oblastveni sc nalaga dolžnost, da strogo skrbe, da se bo omenjeni predpis brez izjeme izvrševal, izvrševanje neprestano nadzorovalo in da se bodo posebno' glede nekaterih predmetov povsod, torej na trgih ter tudi v prodajalnah in na stojnicah, označevale cene. — Ti predmeti so predvsem: moka, sladkor, meso, mesno blago, mast, sirovo maslo, zabela, salo, jajca, sveža zelenjava, sočivje, sadje, krompir in dr. Zasega bi a g a in zatvor itev o b ra to -v a 1 i š č. Da se zatre privijanje cen v obrtnih pod-jetih in na semnjih, se morajo nadalje ondi, kjer je treba posebno strogega postopanja, da se premaga upornost, v izdatni meri uporabljati dosedaj premalo porabljena prisilna sredstva § 152. obrt. reda; po navedenem določilu smejo oblastva pri izvrševanju kazenskih obsodb in drugih odredb uporabiti potrebna sredstva, da se zasigura uspeh naredi), namreč: zaseči smejo blago in zapreti obratovališča. — ‘208 — Izkazi cen. Da dobe pregled <> razvoju cen in podlago za morebitne odredbe, morajo politična deželna oblastva, v kolikor se to ne godi že, sestavljati vsak teden izkaze tržnih cen in cen za nadrobno prodajo, kakor so se dognale v preteklem tednu v deželnem glavnem mestu in cven-tuelno v drugih večjih in za razvoj cen važnih konsumnih središčih. Ti izkazi cen se morajo z največjo točnostjo in po resnici sestavljati po vzorcu, določenem od ministrstva za notranje stvari, in naj dajejo političnim deželnim oblastveni podlago za ureditev cen in za ukrcnitev kazenskega zasledovanja; služili pa bodo tudi ministrstvu za notranje stvari za na-daljne ukrepe. Kaditega morajo deželna oblastva en izvod teli izkazov vsak ponedeljek, pričenši z V. avgustom 1915, predložiti ministrstvu za notranje stvari. Kako se doseže z m a n j š a n je c e n. Jasno je, da se samo s kontrolnimi odredbami in s strogimi obsodbami krivcev zla privijanja cen ne da v korenini zatreti, in da je treba razu n teh odredb uporabiti še druga sredstva, ki so sposobna naravnim potoni doseči zmanjšanje cen. Vsekakor je to najtežavnejše vprašanje. Brez ozira na vladne ukrepe, ki se o njih razmišlja, se mora na vsak način večjim občinam, posebno deželnim glavnim mestom nujno priporočati, da s primernimi odredbami vplivajo na ureditev cen. Razna mesta tu- in inozemstva so se v tem oziru že dosedaj prizadevala na priznanja vreden način. Akoravno se morajo občine pri nas boriti z večjimi težavami, kakor v nemški državi, in so pri nas povečini gospodarske razmere neugodnejše kakor ondi, opozarjamo vendar na zgled mesta Hamburg, ki je dosedaj že izdalo 30,000.000 mark za nakup in razdelitev cenenega mesa in krme, ki je ustanovilo pitališča za p reši če, izdelovalo trpežno blago in ga oddajalo prebivalstvu. Na tem mestu priporoča ministrstvo za notranje stvari predvsem drugim, naj se s primerno organizacijo tržnega prometa odstranijo vsi pojavi, ki povzročajo oškodovanje konsumentov, in naj se olajša neposredni promet med konsumenti in pro-• d učen ti posebno ondi, kjer je prekupstvo povzročilo izdatno, neopravičeno zvišanje cen. Sodelovanje državnih i n občinski h ob las te v. Politična, policijska in občinska oblastva se morajo ravno na tem torišču medsebojno podpirati in morajo sodelovati v pravilnem spoznanju važnosti, ki jo ima stvar. Najsi so sc tupatam tudi pojavile diference med državnimi policijskimi oblastmi in občinskimi oblastmi radi postopanja v primerih privijanja cen, je treba temu nasproti poudarjati, da — ne glede na to, da morajo vsa oblastva roko v roki sodelovati pri zatiranju gospodarskih posledic vojne, — že zato ni povoda za kompetenčne težkoče, ker je privijanje cen dejanje, ki sc sodnijsko kaznuje, in s<^ že po kazenskem pravdnem redu vsa varnostna oblastva, torej državna in občinska zavezana, da sodelujejo pri zasledovanju kažnjivih dejanj. Stvar državnih in občinskih organov bo torej, da taka kažnjiva dejanja zasledujejo, in v ta namen n. pr. tako na trgu, kakor v prodajalnah pregledujejo in v danem slučaju brezobzirno napravljajo kazenske ovadbe. Sklepne opombe. Pričakujoč, da bodo vsa prizadeta oblastva ta navodila vestno izpolnjevala, naproša ministrstvo za notranje stvari, da sc mu od primera do primera posebne opazke naznanijo; ministrstvo bo stvari služeče nasvete vsi-kdar hvaležno sprejemalo. Končno pripominja ministrstvo, da se bo zoper organe, ki svoje dolžnosti glede zatiranja privijanja cen sploh ne ali nezadostno izpolnjujejo, z vso strogostjo postopalo; nasprotno pa bodo predpostavljena oblastva najodločneje podpirala delovanje tistih uradnikov in uslužbencev, ki pravilno in strogo pojmujoč svojo javno službo brez ozira na vse neprijetnosti izvršujejo v navedenem oziru svojo dolžnost. Izplačevanje obresti vojnega posojila. Ministrska naredba z dne 24. junija 1915, drž. za k. št. 212 odreja, da sc bodo obresti od obligacij avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914 in 1915, ki sc glase na ime (t. j. so vinkuliranc), od 1. oktobra 1915 naprej izplačevale potom poštne hranilnice, če prizadeta stranka v 4 tednih od razglasitve te naredbe pri strokovnem računskem oddelku 1. tinančuega ministrstva izrecno ne naznani, da hoče plačilo obresti dobivati na sedanji način. Nove krone. 15. avgusta bodo začeli izdajati nove krone, in sicer bodo kovane nekoliko drugače. — Na zadnji strani bodo imele letnico 1914-15, ovenčane z lavorovim vencem. Dosedanje krone se bodo vzele iz prometa, in sicer jih bo mogoče rabiti najkasneje do 15. novembra. Bo tem dnevu se bo izplačala samo vrednost srebra, ti to odredbo upajo privabiti na dan ogromno množino kron, ki sedaj počivajo v skrinjah in nogavicah. — ‘2011 — Lan in konoplja zaplenjena. Z naredbo trgovinskega in poljedelskega ministrstva z dne 30. julija 191f), drž. za k. št. 219, se je zaplenil letošnji pridelek lana in konoplje, ki sc bo porabil za izdelavo olja. Vse pred to naredbo sklenjene kupčije so neveljavne, ra zu n če se je blago oddalo, še prodno je stopila ta naredba v veljavo. Moč je naredba zadobila z dnem razglasitve. Izvoz jajce iz Avstrije na Nemško. 15er-linski listi poročajo, da je bila Nemčija pri uvozu jaje c navezana v prvi vrsti na Rusijo. Ker jajce na Nemškem primanjkuje, obrnila se, je nemška vlada do avstrijske, da bi odpravila prepoved, da se jajca ne smejo izvažati. Avstrijska vlada, da je nato dovolila izvažati na Nemško mesečno 15.000 stotov jajce. Zaplenitev sočivja. Po naredbi celokupnega ministrstva z dne 23. julija 1915, drž. zak. št. 206, se ves letošnji pridelelk sočivja zapleni, in sicer grab, leča in fižol vseli vrst, v kolikor sc ne porabi kot zelenjava. Dalje sc zaplenijo vse zaloge starega sočivja, ki jo še na razpolago dne 1. avgusta. Zaplenjeno blago ima posestnik braniti in skrbeti zanj ter ga ne sme niti podelati, porabiti ali skrmiti niti za prodati. Dokler ministrstvo za notranje stvari ne ukrene kaj drugega, smejo posestniki vkljub zaplenitvi rabiti zaloge, kolikor služijo za njihovo in njihovih svojcev, oziroma poslov prehrano. Promet s sočivjem iz letošnjega pridelka sc bo uredil podobno kakor promet z žitom. Preskrba poljedelcev s fosforoviini umetnimi gnojili. Naredba celokupnega ministrstva z dne 31. julija 1915, drž.• zak. št. 224 določa, da more poljedelski minister za preskrbo nujne potrebe poljedelcev naložiti tovarnam, ki izdeljujejo Ibsforova umetna gnojila, da gotove množine oddajo določenim odjemalcem. Ravno tako lahko naloži trgovcem, ki imajo taka gnojila v zalogi. Odpravljene naj višje cene krompirju. Z naredbo z dne 28. julija 1915, drž. zak. št. 216, so sc odpravile dne 19. decembra 1914 določene najvišje cene krompirju. Glede na novi krompir se vse pravočasno ukrene, da sc prepreči špekulacija. Izdelovanje sladi zopet prosto. Državni zakonik objavlja odredbo, ki pivovarnam zopet dovoljuje izdelovati slad. Prepoved nabiranja mravljinih jajce. Gozdna mravlja spada med one koristne žuželke, ki pokončujejo škodljive žuželke, posebno pa smrekovega prelca. Poslednjega poznajo posebno dobro v severnih delih naše države, kjer je mnogokrat nastopil v velikih množinah in opustošil razsežne gozde. Na Kranjskem sicer že več let ni opaziti velike kvare po škodljivih žuželkah, vendar je lahko mogoče, da se škodljivci, bodisi v obliki jajčeca, ličinke ali gosenice, bube, hrošča in metulja zaneso iz drugih krajev z železniškimi vagoni. Pri današnjih razmerah pa bi bilo preganjanje teh škodljivcev jako težavno, a ko sploh nemogoče. Ker je dognano, da nam gozdna mravlja pomaga preganjati žuželke, je bila izdana leta 1891, oblastvena prepoved nabiranja mravljinih jajčec, ki so jih ponekod v velikih množinah nabirali in pošiljali trgovcem. Dotična prepoved je še vedno v veljavi in zato ob tej priliki opozarjamo nabiralce kakor tudi trgovce. Prijave reklamacij o blagu, katero se je iz južnih kronovin spravilo na varno. Reklamacije in poizvedbe o tovorih in prtljaga h, katere so bile ob izbruhu vojne z Italijo v postaje ogroženega ozemlja določene, oziroma ki so bile že na potu tja, in so bile najbrž iz ogroženega ozemlja na varno spravljene, so prijaviti pri sledečih ravnateljstvih državnih železnic: 1. Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Linču: Če gre za tovore in prtljage, katere so bile oddane na postajah državnih železnic na Koroškem, Kranjskem ali na Primorskem ali pa ki so bile določene za postaje državnih železnic v teh kronovinah in ki so bile, kakor se domneva, na varno spravljene. 2. Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju: Če gre za tovore ali prtljage, ki so bile oddane na Koroškem, Kranjskem ali Primorskem in sicer na postajah privatnih železnic (južna železnica) ali pa ki so bile določene za postaje privatnih železnic v teh kronovinah in ki so bile, kakor se domneva, na varno spravljene. 3. Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Inomostu: če gre za tovore ali prtljage, ki so bile oddane na železniških postajah na južnem Tirolskem (tudi proge južne železnice in vse lokalne železnice) ali pa ki so bile določene za te postaje, in so bile, kakor se domneva, na varno spravljene. Tem vlogam naj se prilože, če mogoče sprejemni listi, duplikati voznih listov ali drugi dokumenti, ki dokazujejo pravico razpolaganja z dotičnim blagom. — C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Prodajalne cene vojne žitne prometne družbe. Minstrstvo za notranje stvari je določilo prodajalne cene vojne žitne prometne družbe sledeče: Pšenična moka za peko in pšenični zdrob: 68 kron. — Pšenična moka za kuho: 58 kron. — Pšenična moka za kruh: 42 kron. — Pšenična enotna moka: 52,13 kron. — Ržena enotna moka: 42 kron. — Istočasno sc je določila cena otrobom po 17 kron. Cene veljajo za 100 kg od mlinske postaje. Višje kakor po teh cenah mlini ne smejo prodajati. V nadrobni prodaji bodo cene seveda višje, ker bo treba vzeti v poštev še stroške za prevoz iz mlina do prodajalnice in primeren dobiček za tistega, ki bo moko prodajal na drobno. Te cene bodo določile posamezne deželne oblasti. Za one vrste moke, ki jo npotrebljajo zlasti nižji in srednji stanovi, je cena postavljena bistveno nižje, kakor so bile dosedanje najvišje cene. Nasprotno pa sc je zvišala cena pri lini moki. Privijanje cen. V zadnjem času se je po časopisju, pa tudi drugod opetovano priporočalo kmečkemu prebivalstvu, naj zato, da se izogne preganjanju radi privijanja cen, za svoje izdelke sploh ne zahteva nobene cene, temveč naj kupca samo vpraša, kako ceno jc voljan plačati, in naj kupčije ne sklene, ako mu ponujana cena ni všeč. Tudi tako postopanje prodajalca, ki blaga ne proda prej, dokler sc. mu n c ponudi čezmerna cena, ki jo ima v mislih, osnuje učin prestopka privijanja cen ter je bilo že mnogo ljudi, ki so tako postopali pri prodajanju, občutno kaznovanih ne samo z denarjem, temveč tudi z zaporom. Pa tudi tisti, ki izpodbijajo na povedan način k privijanju cen, so v nevarnosti, da jih bo kazensko sodišče zasledovalo in da bodo posebno takrat strogo kaznovani, če se obračajo s svojimi nasveti do širših krogov v tiskovinah, okrožnicah ali na zborovanjih. Svariti je treba prav resno, naj se taki nasveti ne dajejo ali ubogajo. Razne objave. Št. 20.847. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 9. avgusta 1915, št. 20.847, o cenah, ki se jih je držati pri prodajanju sena. -.......................—....- V sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do preklica, da se pri prodajanju sena v deželi Kranjski naslednje n a j višje cene za meterski stot ne smejo prekoračiti, in sicer: za prešano seno .... 8 K 50 v, za rahlo seno...........7 K 50 v. Prestopki te odredbe se kaznujejo, v kolikor ne prihajajo v poštev strožja določila §§ 7 do 9 cesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. št. 194, po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857. 1., drž. zak. št. 198,'"'z"denarjem od 2 do 200 K ali z zaporom od ti ur do 14 dni. Ta odredba dobi moč z dnevom razglasitve. V Ljubljani, dne 9. avgusta 1915. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Kiinigundi na Pohorju, regiatrovane zadruge z neomejenim poroštvom. ki se bo vršil dne 5. septembra 1915 ob pol 8. nri zjutraj v posojilnifncm prostoru, v stari šoli. Dnevni r e d: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 191 I. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istem dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. * 1 2 3 Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Osilnici, regiatrovane zadrugo z neomejeno zavezo, ki se bo vršil, dne 5. septembra 1915 ob 4. uri popoldne v \ župnišču. Dnovni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklep čen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na izredni občni zbor Gospodarske zveze, centrale za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 25. avgusta 1915 ob 9. uri dopoldne v njeni posvetovalnici. I) n e v n i red: 1. Prememba pravil. 2. Eventuelna dopolnitev načelstva. 3. Slučajnosti. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih (§ 16. zadr. pravil). Načelstvo. — 211 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Dolskem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 914. Aktiva. K Posojila 72.699-54 Tekoči račun z Zvezo . . 44.670-— Inventar premični.... 918-89 ] Zaostale obresti posojil . . 1.592 82 j Vrednost tiskovin .... 127-40 i Delež pri „Zadružni Zvezi" 1.000— y Gotovina 31. decembra 1914 2 146-15 \ Skupaj . . 123.153-80 ^ Pasiva. K 8 Deleži 174 — ( Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 119.624-85 Predplačane obresti posojil 6-50 Rezervni zaklad .... 3.192 37 Čisti dobiček 157 08 Skupaj . . 123.153-80 Denarni promet .... 106.844-95 Stanje članov začetkom I. 1914 . 87 Pristopilo • • 1 Odstopilo . . 9 Stanje koncem 1. 1V14 . . 79 Bilanca Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, reg. zadruge z omej. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiv a. K Račun predujmov .... 2,944.814-32 „ raznih debitorjev in kreditorjev .... 4.971-44 „ posojil 535.500-91 „ vrednostnih listin . 254.515- — „ posestev 274-337-05 „ režijo predplačana za leto 1915 .... 1.844-74 „ različnih .... 34.682-25 „ za 1. 1915 predplač. upravnih stroškov- . 817-60 za 1. 1914 zaostali 41.333-11 „ zamudnih obresti za leto 1914 zaostalo . 2.835-32 „ obresti posojil leto 1014 zaostale . 6 61 1-52 „ inventarja .... 4.809 07 „ naloženega denarja in posojil zakladov 628 468-46 „ blagajne: saldo 31. decembra 1914 . . 10.357-56 „ zgube in dobička: zguba*) .... 14.041-23 Skupaj . . 4,759 939.58 Pasiva. K Račun deležnih vlog . , . 937.425-51 „ hranilnih vlog . . . 3,193.009-71 „ Tekoči 97.427-41 „ predplačanih obresti za leto 1915 . . . 896-52 n za leto 1915 pred-plaeani dopol. zaklad 1.515 65 „ glavnice zakladov 529 666 78 Skupaj . . 4,759-939-58 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Tržiču, reg. ziidv. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 19 H. Aktiva. z Zvezo od posojil denar 304.441-83 37.2"20' — 125.03 2.078-77 70' — LOGO'— 1.000- — 52.375-— 2.219-73 Skupaj . Pasi v a. vanimi obrestmi 400.530-30 K 916-— 394.695-82 845-60 3.387.23 685 71 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Toinišlju, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Akti v a. K Posojila..................... 120-578-13 Tekoči račun z Zadr. zvezo 1.020.— Zaostale obresti posojil . . 6.923-85 Delež pri „Zadružni zve.zi“ 1.000- — Delež pri „Zadr. tiskarni1* 500-— Nevzdignjene obresti . . 5-— Delež pri „Ljudski pos.“ . 4’— Delnica „Union" .... 335- — Gotovina 31. decembra 1914 0.440-74 Skupaj Denarni promet Pristopilo Stanje koncem leta 1914 400.630-36 521.745.87 1914 . 234 11 . . 9 . . 236 Skupaj . . 135.806-72 Pasiva. K Deleži..................... 626 — Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 128.704-52 Predplačane obresti posojil 395-92 Rezervni zaklad .... 5.697-52 Čisti dobiček......... 382-76 Skupaj 135.805-72 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Boh. Srednji vasi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila.................... 3 47.884-26 Tekoči račun z Zvezo . . 259‘058'50 Inventar premični .... 126-20 Zaostale obresti posojil . . 6.60165 Delež pri „Zadružni zvezi** 1.000- — Delež pri „Ljudski pos. . 4-— Glavnica pri Zadružni zvezi 5 000- — Delnica „Union** .... 5.000-— Naloženi denar .... 31 676-10 Vojno posojilo.............. 10.000-— Gotovina 31. decembra 1914 2.677-76 Denarni promet .... 122.628-82 Stanje članov začetkom leta 1914 . 326 Pristopilo..........................— Izstopilo............................43 Stanje koncem leta 1914 . . . . 313 Vsled odpisa neiztrljivih terjatev pri vrednostnih papirjih v znesku kron 29.832-74. Skupaj . . 666.028 47 Pasiva. K Deleži..................... 926-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 652.830-34 Predplačane obresti posojil 395-17 Rezervni zaklad .... 9.764-83 Čisti dobiček.............. 1.112-13 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Kari pri Kostelu, reg. zadrugo z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiv a. Posojila................. Tekoči račun z Zvezo . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil . Delež pri „Zadr. zvezi" Gotovina 31. decembra 1914 184-905-40 173.700-— 72-63 2.792-33 1.00O-— 6.603 16 Skupaj . . 666.028.47 Denarni promet .... 622.742-74 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 468 Pristopilo........................ 1 * Odpadlo.............................. 17 Stanje koncem 1. 1914 . . . . 452 Skupaj . . 368-073-52 Pasiva. K Deleži..................... 448-— Hranilne vloge, s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 355.069-42 Rezervni zaklad .... 10-892-90 Čisti dobiček.............. 1 003-20 Skupaj 368.073-52 Denarni promet .... 258.696-86 Stanje članov začetkom leta 1914 . 209 Pristopilo.........................19 Odpadlo............................ 4 Stanje koncem leta 1914 .... 224 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Št. Petru pri Novem mestu, ivg. zadruge z neomejeno, zavezo, z dnem Ml. decembra 191-t. Aktiva. K Posojila...................... 74.015-29 Inventar premični .... 12M-M7 Zaostale obresti posojil . . 893-91 Deleči pri Zadružni Zvezi . 1.000- — Gotovina 31. decembra 1914______3.025,25 Skupaj . . 78.6f)7-82 Pasiva. K Deleži..................... 33*"— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 56.119 04 Tekoči račun z Zvezo . . 19.179 .— Predplačane obresti posojil 44M'79 Rezervni zaklad .... 2.160-46 Čisti dobiček . . ■ ■ ■_______321-52 Skupaj . . 78.547-82 Denarni promet .... 115.835 51 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 156 Pristopilo........................... 11 Odpadlo............................... — Stanje koncem I. 1914 . . . . 167 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Dolin pri Ljubljani, registrovane. zadruge z neomejeno zavezo z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 76.460'— Tekoči račun z Zvezo . . 63.910-— Inventar premični .... 313 57 Zaostale obresti posojil . . 1.300.56 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000 — Začasna posojila .... 330-20 Gotovina 31. decembra 1914 408-09 Skupaj . . 143.812-43 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo- 228-— vanimi obrestmi . . . 140.059-56 Predplačane obresti posojil 450-43 Rezervni zaklad .... 2.672-68 Čisti dobiček 401-76 Skupaj . . 143-812-43 Denarni promet .... 124.944-95 Stanje članov začetkom leta 1914 108 Pristopilo Odpadlo . . 2 Stanje koncem leta 1914 114 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Loškem potoku, reg. zadruge z neoni, zavezo, z dnem 81. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 298‘914-46 Tekoči račun z zvezo . . 49-720 — Inventar premični .... 395-23 Zaostale obresti posojil . . 16.020 92 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Prehodni 77-66 Gotovina koncem leta 1914 8.463-34 Skupaj . . 374.591-62 P a s i v a. K Deleži 646,— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 309 374 15 Predplačane obresti posojil 147-40 Izposojila 49.277-15 Rezervni zaklad .... 14.645-26 Čisti dobiček 601-65 Skupaj . 374.591-61 Denarni promet .... 279.862-14 i ! 1 1 1 1914 . 268 Pristopilo . . . 6 Odpadlo . . . 1 Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 273 Bilanca Ljudske hranilnice in posojil- niče na Viču, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Aktiva. K Posojila 102.354-70 Inventar premični . . . 294-90 Zaostale obresti posojil . . 671-30 Vrednost tiskovin .... 100 — Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000-— Gotovina 31. decembra 1914 1.056-30 Skupaj . . 105.476-20 Pasiva. K Deleži 186-— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 99.122-92 Tekoči račun z Zvezo . . 2.299-— Predplačane obresti posojil 411-10 Rezervni zaklad .... 2.882-68 Cisti dobiček 574-60 Skupni . . 105.476-20 Denarni promet .... 165.164-74 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 83 Pristopilo Odpadlo . . 3 Stanje koncem 1. 1914. . . . . 93 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pod Šmarno goro, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Akti v a. K Posojila 95.722-83 Tekoči račun z Zvezo . . 34.730"— Inventar premični .... 5404 Zaostale obresti posojil 1.810-79 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000 — Vrednost tiskovin .... 40- — Gotovina 31. decembra 1914 1.250-51 Skupaj . . 134.608-17 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo- 260-— vanimi obrestmi . . . 129.629-61 Predplačane obresti posojil 307 98 Rezervni zaklad .... 3.577-62 Čisti dobiček 832-96 Skupaj . . 134.608 17 Denarni promet .... 129.348 63 Stanje članov začetkom 1. 1914 . . 126 Privastlo Odpadlo . . . 2 Stanje koncem 1. 1914 . . . . . 129 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Lukovici, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1914. Akti v a. K Posojila 163.839-8-2 Inventar premični . . . 206.69 Zaostale obresti posojil . . 7.946-42 Delež pri „Zadružni zvezi" 1.000-— Gotovina 81. decembra 1914 2.679-99 Skupaj . . 175-672-92 Pasi v a. K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo- 824-— vanimi obrestmi . . •. 139.619 49 Tekoči račun z Zvezo , . 29.631 — rredplnčnnc obvesti posojil 210-36 Rezervni zaklad .... 4.447-68 Čisli dobiček 940.39 Skupaj . . 175.072.92 Denarni promet *. . . . 161.948 45 Stanje članov začetkom 1. 1914 . 206 Pristopil.) . . 8 Odpadlo Stanje koncem 1. 1914 . . . . 206 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.