25
let
Ust delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 18. oktobra 1974 - Številka 16
i II. srečanje uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel
Srečanje urednikov in novinaijev prosvetnih listov balkanskih dežel je utrdilo prepričanje, da je osebna izmenjava izkušenj najboljši korektor napak, pa tudi najboljši načrtovalec dela. Predstavniki bolgarskih, romunskih, ciprskih in jugoslovanskih listov so ob koncu sklenili, da bodo takšna srečanja postala stalna oblika sodelovanja. Pričakujejo tudi, da se bodo skupnim prizadevanjem za napredek Prosvetnih listov, pa tudi vzgoje in izobraževanja — pridružile še druge balkanske dežele. (Referati, razprave, zapisi o ogledih, vzgojnoizobraževalnih ustanov so objavljeni v prilogi.) (Foto: Ivančič)
Podatek, da jih od 100 štu-°®ntov v sedmih letih komaj . ■* opravi diplomo, je zastrašu-J°č- Iz dveh razlogov: kaj je z ^dino, ki ostaja na pol poti med željami in ciljem; po drugi ^zani pa je to porazno za našo *“užbo. V Sloveniji smo letos p3 novo zaposlili 28.000 ljudi. P jugoslovanskem povprečju r1 j>h moralo imeti 1.000 od višjo, 1.400 pa visoko iz-°brazbo. Toda dobili smo ^ho 750 diplomantov visokih in 800 diplomantov višjih SP'- Če prenesemo to na šol-Jvp: v osnovni šoli manjka ak peti učitelj (ali ga ni ali P® ni strokovno usposobljen), p srednjih šolah pa vsak tretji , ® statistiki bi morali' vsako (t . °bnoviti 4 % populacije tudi z višjo in visoko iz-nj j1^0) — a novih učiteljev
Načrti na trdnem temelju
Delo samoupravnih interesnih skupnosti še ni steklo — tudi tu se čuti pomanjkanje usposobljenih kadrov, saj smo bili doslej bolj ali manj vajeni proračunskega sistema. Prav zato je podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Avguštin Lah sklical tiskovno konferenco o metodah družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja za leto 1975 in za naslednja leta. Sodelovala sta republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo dr. Anton Fazarinc.
V naši republiki je 247 interesnih skupnosti — od tega 55 za področje izobraževanja. Že lani smo začeli s tem sistemom — vendar je treba letos s skup-
sPet bombardirajo? (posnetek s Cipra)
no akcijo doseči, da bodo samoupravni sporazumi pravočasno podpisani. Do srede novembra naj bi trajala razprava, nato usklajevanje in takoj podpisovanje. Družbeni dogovor naj bi postal sestavni del resolucije o družbenoekonomski politiki za naslednje leto. Tako bi za vsebinske načrte družbenih dejavnosti dobili trden materialni temelj. Kajti omejene materialne možnosti omejujejo tudi ustvarjalnost.
Za področje šolstva v dosedanjih družbenih dogovorih program ni bil dobro ovrednoten; to se nam zdaj maščuje. Če bi se zbral ves denar, predviden s podpisanimi dogovori, bi bilo še vedno 500 milijonov dinarjev premalo. Denarja za manjkajoče kadre skorajda ne bi bilo. Izobraževalna skupnost SR Slovenije je porabila vse rezerve za odpiranje novih oddelkov. Dve prioritetni nalogi letošnjega leta — preureditev starih in gradnja novih dijaških domov ter izgradnja obeh pedagoških akademij — sta ostali v načrtih. Ostajata torej prioritetni nalogi za leto 1975.
Na vseh področjih vzgoje in izobraževanja ni mogoče sočasno izvesti reforme. Zato so moči in sredstva usmerjena predvsem v dvoje:
— do novega leta je nujno ustanoviti nove interesne skupnosti, da se konča ta velika razdrobljenost našega šolstva. Vzpostaviti je treba tripartitni sistem upravljanja (družbena
skupnost, študentje ali dijaki in šola).
— izvesti reformo vzgoje in izobraževanja po vsebinski plati, kakor narekuje gradivo X. kongresa ZKS in VII. kongresa ZKJ.
Bolj kot kdajkoli doslej pa se družbenopolitične organizacije zavedajo, da je reforma šolstva odvisna od kadrov. Zato je kot prva na vrsti reforma pedagoškega šolstva: med šolanjem je treba omogočiti vertikalne in horizontalne prehode. Ustanovili naj bi pedagoške šolske centre, v katere bi se vpisovali dijaki takoj po končani osnovni šoli. (Dveletno šolanje bi usposobilo varuško, štiriletno vzgojiteljico, šestletno pa učitelje za razredni in predmetni pouk.)
Izvršni svet, Zveza komunistov Slovenije in Socialistična zveza delovnega ljudstva se zavzemajo za čim hitrejšo in bolj kakovostno rešitev problema, ki najbolj zaskrbljuje: pomanjkanje kadrov na področju vzgoje in izobraževanja. Predlagali so, naj bi se ustanovila operativna komisija (ali štab), ki bi povezovala vse dejavnike ter usklajevala prizadevanja in denar. Pomanjkanje učiteljev in vzgojiteljev ni samo stvar prosvete — ali širše vzeto, družbenih dejavnosti. To je družbeni problem. Zavoljo pomanjkanja dobrih (usposobljenih, zavednih, predanih) prosvetnih delavcev imajo premalo kadra tudi v zdravstvu, kulturi in gospodarstvu.
NEŽA MAURER
Učitelji naša skupna skrb
Ko zadnja leta spremljamo razvoj prizadevanj za izboljšanje razmer na področju vzgoje'in izobraževanja, ni mogoče prezreti naporov, ki jih družba kot celota in samoupravno organizirane skupnosti vlagajo za bolj kakovostno materialno rast vzgojnoizobraževalnih organizacij. Skorajda ni tedna, ko ne bi bili priče otvoritve novih vzgojnovarstvenih zavodov, osnovnih šol, posebnih vzgojnih ustanov ali srednjih šol Resnično smo veseli in ponosni ob tem, saj se zavedamo, da nismo kot narod postali bogatejši le za nove objekte, temveč še mnogo bolj za kulturne dobrine, ki se bodo kvalitativno obogatene pretakale v mlade ljudi. Težko bi že našli občino na Slovenskem, tudi na najbolj nerazvitem območju, kjer se delovni ljudje in občani z veliko večino niso z referendumi samoupravno in premišljeno odločali za izgradnjo novih vzgojnoizobraževalnih zavodov, ki so nastali iz potrebe zaradi naraščajočega števila mladine ali kot- zamenjava povsem dotrajanih zgradb. Na tej ravni družbenega življenja znova in znova preverjamo našo samoupravno zavest, odgovornost in dolžnost.
S ponosom spremljamo odločitve naših delovnih ljudi in občanov za nove in nove solidarnostne akcije v pomoč ljudem na Kozjanskem, ki jih je prizadel potres. To so izpiti, ki jih opravlja samoupravno organizirana socialistična skupnost, to so izpiti samoupravnega socialističnega humanizma.
Prav tako razveseljiv napredek opažamo pri opremljanju šol s potrebnimi učnimi sredstvi in pripomočki, ki omogočajo izboljšanje ter intenzifikacijo pedagoškega procesa Izobraževalne skupnosti in delovne organizacije so v te namene vložile v zadnjih letih zelo veliko denarja Zavod za šolstvo SRS si že več let z velikimi napori prizadeva posodobiti vzgojnoizobraževalno delo s pripravo novih učnih načrtov, ustreznejših učbenikov, priročnikov in delovnih zvezkov, z načrtnim izpopolnjevanjem učiteljev, z uvajanjem sodobnih vsebin, metod, oblik in tehnik vzgojnoizobraževalnega procesa, skrbi za marksistično zasno-vanost pouka in za uresničevanje družbenih vzgojnih smotrov.
Ob vseh teh neprecenljivih uspehih in rezultatih dosedanjih prizadevanj pa seveda nikakor ne bi smeli prezreti resnice, da bo sleherna vzgojnoizobraževalna organizacija, pa naj bo še tako moderno zasnovana in bogato opremljena, lahko uresničila svoje poslanstvo le z dobro strokovno usposobljenim, družbenopolitično agažiranim in pedagoško zavednim učiteljem
Pomanjkanje učiteljev in njihove vsestranske usposobljenosti postaja temeljni problem, ob katerem bi se morali angažirati vest in zavest slehernega občana Že dosedanja praksa je pokazala, da tega vprašanja ne morejo rešiti niti učitelji sami in šole s poklicnim usmerjanjem niti samo štipendije, pa tudi povečano število domov ne. Dokler v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in v občinskih skupščinah ne bodo razpravljali o tem, kaj pomeni, če učijo za učiteljski poklic povsem nepripravljeni ljudje, in skupno iskali rešitve za pridobivanje potrebnih kadrov, tako dolgo bodo vsa prizadevanja obtičala le na pol poti. To so izkušnje prejšnjih let. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da bomo v prihodnje morali vsi skupaj bolj zavzeto uresničevati sprejete sklepe VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ. To pa pomeni, da bomo morali hitreje razvijati vzgojno-varstvene zavode in celodnevne šole, da bomo morali začeti šolati otroke s šestimi leti. Vsa ta prizadevanja pa so povezana z ugotovitvijo, da bomo potrebovali zelo veliko učiteljev. Čez šest let bo naravni odliv pedagoških delavcev iz šol nadpoprečen Tudi tega elementa ne smemo prezreti pri načrtovanju potreb po kadrih.
Še nekaj je, kar nas mora najresneje angažirati, predvsem pri usposabljanju učiteljev osnovnih šol Želimo in zahtevamo nakvalitetneje usposobljene učitelje. Prostorske in materialne razmere obeh pedagoških akademij - v Ljubljani in Mariboru pa so nevzdržne. Tu je že veliko zamujenega in ne bi smeli dovoliti, da se gradnja še naprej odlaga.
Prepričan sem, da se bodo delovni ljudje in občani ob jasni predstavitvi navedenih problemov in ob spoznavanju posledic z največjo zavzetostjo lotili reševanja kadrovskih zagat, v katerih je šolstvo.
Geza čahuk,
predsednik republiške sindikalne konference delavcev vzgoje in izobraževanja
Na predlog republiških organov sindikata so se v osnovnih organizacijah sindikata odločili za razvrstitev v 19 dejavnosti.
V	Statutarni dogovor smo zapisali, da so sindikati posameznih dejavnosti Slovenije razredne organizacije delavcev, ki jih sestavljajo člani, organizirani v osnovnih organizacijah sindikata in v vseh oblikah njihovega združevanja v posameznih dejavnostmi, na ravni občine, širšega območja (regije) in republike.
Delavci se organiziramo v sindikate, da bi v njih izrazili in uskladili svoje interese, ki izhajajo iz posebnih delovnih razmer, da bi v njih organizirali akcije za uresničevanje teh interesov ter interesov vsega delavskega razreda in se tako usposabljali za svoje delovanje.
O ustanovitvi sindikata posamezne dejavnosti Slovenije odloči članstvo v osnovnih organizacijah sindikata ustreznih dejavnosti. Pri tem upošteva zlasti:
—	sorodnost v naravi dejavnosti in delovnih razmerah;
—	tak obseg dejavnosti, ki še omogoča ugotavljanje, soočanje in usklajevanje resničnih interesov delavcev;
—	razvejanost združenega dela, stopnjo integriran osti, smer razvoja integracijskih procesov;
—	smotrnost v organzi-ranosti;
—	kadrovske, finančne in druge razmere.
V	Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti smo se člani osnovnih organizacij sindikata izrekli za šest republiških konferenc. To so:
—	republiška sindikalna konferenca delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije
—	republiška sindikalna konferenca delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije
—	republiška sindikalna konferenca delavcev kulture Slovenije
—	republiška sindikalna konferenca delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije
—	republiška sindikalna konferenca delavcev uprave, pravosodja in družbenopolitičnih dejavnosti Slovenije
—	republiška sindikalna konferenca delavcev bank, službe družbenega knjigovodstva in zavarovalstva Slovenije.
Vse republiške konference so se konstituirale po delegatskem načelu. V republiški sindikalni konferenci delavcev vzgoje in izobraževanja smo prepričani, da nova organizacijska oblika oziroma nova organiziranost sindikata omogoča aktivno politično življenje in delo sindikata. Razumljivo, da pod pogojem, če se bomo aktivno zavzemali za tako vlogo sindikata, kakršno določajo nova ustava in dokumenti VII. kongresa ZK Slovenije in X. kongresa ZK Jugoslavije. Najzahtevnejša vsebinska naloga je torej še pred nami. _ _	________
Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja čakajo v naslednjem obdobju izredno pomembne naloge, ki so v marsičem posebne za vzgojno-izobraževalno dejavnost. To nam nalaga dolžnost, da bomo sami iskali najustreznejše rešitve
Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja v novih razmerah
(Referat na II. srečanju uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel)
Reorganizacijo sindikatov v SR Sloveniji izvajamo prav v času, ko se je treba dosledno bojevati za uresničevanje nove ustave in obeh pomembnih dokumentov Zveze komunistov
—	resolucije X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Člani Sindikata delavcev družbenih dejavnosti so v preteklem obdobju večkrat ugotavljali, da bi moral biti sindikat bolj učinkovit pri uresničevanju življenjskih interesov delavcev. Zlasti po sprejetju nove ustave so si prizadevali, da bi določbe, zapisane v njej, čimprej zaživele. To pa je možno le s takšno vlogo sindikata, kot jo določa nova ustava in z aktivnejšim delovanjem sindikata na vseh ravneh. Resnični interesi delavcev
—	članov sindikata pa se lahko uveljavljajo le v novih razmerah — v delegatskem sistemu.
in se zavzeli za njihovo uresničitev. S tem pa seveda'ni rečeno, da ne bomo upoštevali drugih področij družbenega življenja in dela. Temeljiteje se bomo lahko poglabljali v svoje probleme in večja bo možnost, da bodo ti rešeni — z medsebojnim dogovarjanjem in sporazumevanjem.
V naslednjem obdobju bodo pred našim sindikatom predvsem tele naloge:
—	uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v vzgojnoizobraževalni dejavnosti
—	organiziranost -in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojnoizobraže-valno dejavnost
—	samoupravno konstituiranje delovnih organizacij vzgoj-noizobraževalne dejavnosti in uveljavljanje samoupravljanja.
Te in druge naloge so za nadaljnji razvoj vzgojnoizobraže-valne dejavnosti življenjskega pomena.
PRVA NALOGA
Za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, ki bodo v skladu z novo ustavo, mora biti sindikat nosilec in pobudnik te politično izredno pomembne naloge. Prepričani smo, da nam bo sedanja nova organiziranost, ki temelji na delegatskem načelu, ko je sleherna osnovna organizacija sindikata prek svojega delegata povezana z občinsko in republiško organizacijo, to tudi omogočila.
Aktivnost sindikata se bo morala usmeriti v dve smeri: po eni strani se bo treba boriti proti birokratski in etatistični miselnosti v lastnih vrstah, po drugi strani pa za ekonomsko enakopravnost v združenem delu. Za dosledno uveljavitev ustavnega načela - svobodne menjave dela moramo predvsem sami dojeti, da terja svobodna menjava dela aktivno sodelovanje v družbenem življenju, povedano bolj določno: sodelovanje pri načrtovanju lastnega dela. Bojevati se moramo proti miselnosti, češ da smo prosvetni delavci dolžni le izvajati naloge, ki nam jih drugi predpišejo in naložijo, in da so ti drugi dolžni skrbeti za materialne in delovne razmere ter za ustrezne osebne dohodke prosvetnih delavcev. Take miselnosti je v naših vrstah še precej in v marsičem ovira hitrejše družbenoekonomske spremembe položaja vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti v združenem delu.
Prepričan sem, da bomo tudi prosvetni delavci morali bolj „ekonomsko“ misliti, se naučiti kalkulirati in vrednotiti svoje delo. To je seveda za nas nova in težka naloga Težka predvsem zato, ker v zgodovini šolstva prosvetni delavci nikoli niso imeli možnosti odločati ali se dogovarjati o vrednosti svojega dela ter o materialnih in drugih pogojih za svoje delo.
Načelo dohodka je ustavno uveljavljeno tudi v vzgojnoizobraževalni dejavnosti, žal pa naša družbena praksa vse prepočasi sledi temu načelu. Sedanji sistem oblikovanja dohodka za vzgojnoizobraževalno dejavnost je v bistvu še vedno proračunski, čeprav ga marsikje želijo prikazati kot dohodek po delu samo zato, da bi bil v skladu z ustavnimi določili Doslej se nam še ni posrečilo odmak-
niti od proračunskega sistema dodeljevanja denarja za vzgojnoizobraževalno dejavnost. Nismo se še resneje lotili vrednotenja programov vzgojno-izobraževalnega dela, pa tudi dogovorjenih vrednosti za posamezne elemente iz delovnih programov še nimamo. Sedanji način oblikovanja dohodka v šolah je vzrok, da je vzgojnoizo-braževalna dejavnost danes v najbolj neenakopravnem položaju z drugimi dejavnostmi v združenem delu.
Vzgojnoizobraževalno dejavnost, zlasti pa osnovne šole, ki so obvezne, morajo uresničevati vse naloge, ki jih predpiše družba, ne glede na denar, ki ga dobijo v ta namen. Zato se dogaja, da delavci na tem področju s svojim delom razvrednotijo ceno svojega dela. Ne morejo vplivati na obseg programa nalog niti na višino dohodka ali na ovrednotenje programa Pravica in dolžnost prosvetnih delavcev kot samoupravljavcev je glede tega torej skrčena samo na dolžnost.
V dosedanjih razpravah je osnovna vsebina pojma „svo-bodna menjava dela“ že precej . osvetljena. To je oblika menjave brez statistične prisile, pa tudi brez prisile tržišča Z drugimi besedami: to pomeni, da na svobodno menjavo dela ne bi smeli vplivati odstotki povečanja ali zmanjšanja sredstev za splošno in skupno porabo, pa tudi ne ponudba in povpraševanje.
Svobodna menjava dela v vzgoji in izobraževanju pomeni smotrno organizirano dejavnost in opravljanje storitev za vnaprej znane porabnike; dogovorno mora biti urejena po obsegu, vsebini, strukturi, pogojih in osnovnih stroških. Natančno določeni naj bodo tudi: obseg in struktura potreb ter materialne možnosti njihovega pokrivanja
MENJAVA, USMERJENA Z DOGOVOROM
To je neposredna menjava ne glede na to, da se realizira v materialni vrednosti (v denarju). Neposredna zato, ker so neposredno in premišljeno določeni vsi njeni elementi. Po svoji vsebini je to menjava, usmerjena z dogovorom. Za svobodno menjavo dela je značilno posebno urejanje medsebojnih odnosov zainteresiranih subjektov. To je samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, čigar temeljna predpostavka mora biti enakopravnost partnerjev. Brez tega bi imeli še naprej etatistično tržno menjavo, ki bi bila samo formalno 'svobodna menjava dela. Samoupravne interesne skupnosti so nujna komponenta in institucionalizirana oblika svobodne menjave.
Le v tako urejenih ekonomskih odnosih vidi sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja možnost za uresničitev resolucije X. kongresa ZK Jugoslavije, v kateri je med drugim zapisano: „Zveza komunistov se bo zavzemala za to, da bodo delavci na področju vzgoje in izobraževanja obravnavani v družbi; materialnem položaju in pogojih dela enako kot delavci v materialni proizvodnji in na drugih področjih združenega dela."
Dosledno izvajanje svobodne
menjave dela in s tem neposredno povezovanje z gospodarstvom bo najboljše zagotovilo, da naše šolstvo ne bo zašlo na pot pragmatizma in brezidejnosti, kot se je to dogajalo v preteklem obdobju. Programe dela vzgojnoizobraže-valnih skupnosti bo družba temeljito ocenila. Neposredno jih bodo obravnavali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ko se bodo odločali za njihovo financiranje. Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja si bo moral pri- . zadevati, da bodo programi dejavnosti odsev družbenih -hotenj, da bodo zagotavljali nadaljnje izgrajevanje samoupravne socialistične družbene ureditve in da bodo povsem zagotavljali uresničitev družbenih smotrov. Po drugi strani pa moramo vztrajati, da bo opravljeno delo resnična osnova za oblikovanje dohodka in vrednotenje učiteljevega dela. Le tako bomo presegli sedanje stanje, v katerem je učiteljevo delo družbeno in materialno izredno razvrednoteno in položaj učitelja najmanj usklajen z določili nove ustave.
Kot politična organizacija se je sindikat dolžan boriti za resnične enakopravne medsebojne odnose in za enakopraven položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju v naši družbeni skupnosti. Stopnja družbene razvitosti in samoupravna socialistična družbena ureditev terjata rešitve, v katerih bo vzgojno-izobraževalna dejavnost enakopravno obravnavana. Ni mogoče še naprej odrekati pravice delavcem v teh dejavnostih, da bodo nagrajevani po delu, tako kot so lahko delavci v drugih dejavnostih oziroma na drugih področjih združenega dela. Dosedanji, v bistvu proračunski sistem oblikovanja dohodka pomeni za prosvetne delavce prisilno odtujevanje njihovih samoupravnih pravic, po drugi strani pa tudi prisilno odtujevanje sredstev združenemu delu, razdvojenost in nasprotje med „fmanceiji“ in „izvajalci nalog". Svobodna menjava dela mora p dm e n iti tudi premišljeno urejanje medsebojnih odnosov. Za razliko od proračunske menjave ne sme temeljiti na prisili in posredništvu, temveč na enakopravnosti subjektov in samoupravnem urejanju medsebojnih odnosov.
PREMIŠLJENO
DOLOČENA,
DOGOVORJENA
CENA
Pri svobodni menjavi dela, ki jo imamo v mislih, ne gre za tržno ceno. To je edino lahko in mora biti premišljeno določena, dogovoijena cena, še prej pa se je treba dogovoriti, kaj in kako je treba izobraževati in kakšne družbene smotre je treba pri tem doseči. To pomeni, da smo s tem že opredelili nekatere bistvene elemente cene. Za ceno se lahko zelo objektivno dogovorimo, ker trg določa ceno materialnim potrebam, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi pa ovrednotijo „živo delo", to se pravi osebni dohodek. Sredstva, zagotovljena na ta način, bi morala obsegati:
—	sredstva za materialne stroške po določenih normativih, vrsti in obsegu ha ravni tržnih cen. Materialne stroške, za katere ni mogoče določiti normativov, pa naj bi določali na temelju izkušenj preteklega leta;
—	sredstva za bruto osebne dohodke po usklajenih samoupravnih sporazumih;
—	sredstva za amortizacijo zgradb in opreme najmanj po zakonsko določenih stopnjah oziroma po funkcionalno dogovorjeni stopnji;
—	sredstva za zakonske in pogodbene obveznosti po resničnih zneskih;
—	sredstva za strokovno
izobraževanje po dogovorjenih merilih;
—	sredstva za skupne potrebe po samoupravnih sporazumih, ki morajo biti med seboj usklajeni;
—	sredstva za investicije po programih razvoja, sprejetih v samoupravnih interesnih skupnostih.
Ko v vzgoji in izobraževanju govorimo o ceni kot instrumentu svobodne menjave dela, moramo izrecno poudariti, da to ni in ne more biti samo cena ponudbe ali samo cena povpraševanja. Torej izvajalci in porabniki se morajo samoupravno sporazumeti, uskladiti interese in jih razrešiti v obliki dogo-voijene cene za dogovorjeni program dela.
DRUGA NALOGA
Druga izredno celostna naloga, ki je sedaj pred Sindikatom delavcev vzgoje in izobraževanja, je sodelovanje pri ustanavljanju (po ustavnih načelih) samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje. V SR Sloveniji je v pripravi zakon, ki bo določal način konstituiranja vzgojno-izobraževalnih interesnih skupnosti ter njihove najpomembnejše naloge. Vendar zakon ne bo določal podrobnosti in bo vrsto pomembnih rešitev prepuščal samoupravnemu dogovoru zainteresiranih subjektov. Za nas bodo izredno pomembna predvsem določila o nalogah interesne skupnosti v svobodni menjavi dela. Podrobnostim o delovanju interesnih skupnosti in njihovim nalogam moramo posvetiti največ pozornosti, ker bo od tega precej odvisno nadaljnje delo te družbene inštitucije in uspešno uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov. Glede na to, da ustava določa samo splošno, da se skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo konstituirati po delegatskem načelu, bo treba to vprašanje bolj določno opre-dehti. V dosedanjih razpravah se nam ponuja več možnosti. Za katero od teh se bomo odločili, bodo pokazale nadaljnje razprave, tudi v našem sindikatu.
Na VIL kongresu ZK Slovenije je bilo sprejeto stališče, naj bi bile skupščine samoupravnih interesnih skupnosti dvodomne. To načelo bo verjetno vseboval tudi zakon o samoupravni interesni skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Tudi iz tega izhajajo velike politične naloge za naš sindikat. V interesnih skupnostih sicer ne bodo odločali o višini sredstev, pač pa bodo pripravljali utemeljitve, na temelju katerih bodo delavci odločali o sredstvih. Pripravljeni bomo morali biti na izdelavo kakovostnih programov dela, ki jih bomo morali znati tudi dobro razlagati in utemeljevati. To ni samo naša pravica zato, da dobimo ustrezen denar za izvajanje programa, pač pa tudi naša dolžnost. Prav prosvetni delavci najbolje poznamo delo in potrebe vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti in vemo, česa ne smemo izpustiti zaradi kontinuiranosti vzgojnoizobra-ževalnega procesa, ne da bi šlo •na škodo vzgoje otrok in vse družbe. Vemo pa tudi, kaj ni nujno, katera različica bi bila najcenejša ipd. Naša naloga je konstruktivno sodelovati pri objektivnem vrednotenju programa dela. Te naloge so za nas posebno pomembne zato, ker gre za uresničitev ustavnega načela o enakem položaju delavcev v združenem delu in o neodtujljivih pravicah delavcev v temeljni organizaciji združenega dela.
Delavci v vzgojnoizobraževalni dejavnosti pojmujemo interesno skupnost tako, da jo sestavljamo mi skupaj z delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnimi ljudmi v krajevni skupnosti. To pa pomeni, da morajo interesna skup-
nost oziroma nosilci nalog v interesni skupnosti zelo odgovorno delati in prevzemati vsak svoj del nalog.
TRETJA NALOGA
Tretja naloga, ki je posredna naloga Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, zadeva problematiko samoupravnega konstituiranja delovnih organizacij.
V	SR Sloveniji so se razen nekaterih vse šole in vzgojno-varstvene ustanove konstituirale kot organizacije združenega dela brez temeljnih organizacij. Take odločitve delovnih skupnosti so temeljile na dolgoletni pedagoški praksi; njene izkušnje so govorile v prid temu, da je strokovno pedagoško vodstvo najuspešnejše v takih šolah, ki imajo 800 do 1000 učencev in okrog 30 oddelkov. Tudi dosedanje izkušnje iz samoupravne prakse so govorile v prid taki odločitvi Resnično neposredno samoupravljanje je učinkovito le v manjših kolektivih.
V	zadnjem času imamo nekaj primerov združevanja več šol v eno združeno organizacijo z več temeljnimi organizacijami združenega dela. Združevanje je potekalo po nekakšnem nenapisanem pravilu: ena občina -ena osnovna šola. Tako združevanje, po vzorcu združevanja gospodarskih delovnih organizacij bo mogoče prineslo pozitivne dosežke tudi v šolstvo. Za sedaj nas taki veliki pedagoški „kombinati“ nekoliko zaskrbljujejo tudi zato, ker pedagoški teoretiki k temu ničesar ne pripomnijo. Niti strokovno pedagoške službe niso javno povedale svojega mnenja. Samo pavšalne in načelne trditve (tistih, ki se združujejo) o enotnem pedagoškem procesu v občini, nas še niso prepričale o pravi smeri takega združevanja. Trditev, da je to dobro tudi zato, da bodo pedagoški vodje razbremenjeni sleherne druge skrbi in se bodo lahko posvetili samo pedagoškemu vodstvu pod eno pedagoško „taktirko", ki bo usmerjala enotni pedagoški proces, je lahko resnična. . . Dosedanje izkušnje, ko smo priključevali manjše šole k večjim kot podružnične šole, pa so pokazale tudi na nekatere pomanjkljivosti, ki niso ravno v prid takim trditvam Dvomljiva je tudi trditev o enotnem pedagoškem vodstvu; to je bilo namreč po dosedanjih izkušnjah možno le, če je pedagoški vodja dobro poznal učitelje in njihovo delo v razredu. Ali bo to možno tudi, če bo ta velika združena osnovna šola imela, denimo, 200 oddelkov in prek 300 prosvetnih delavcev? Taka in podobna vprašanja se nam vsiljujejo, ko zasledujemo procese integriranja vzgojnoizobraževalne dejavnosti Doslej še nismo videli nobene analize, da bi si lahko ustvarili drugačno, morda bolj objektivno podobo integracije osnovnih šol
Menim, da bi bilo v začetku tega procesa smotrno, če bi dosledno upoštevali novelirani zakon o osnovni šoli, ki govori o združevanju v skupnosti osnovnih šol, kar je nekaj drugega kot združevanje v sestavljeno orgOr nizacijo združenega dela. N? glede na to, v katero smer bo potekal proces, bo sindikat moral tako ali drugače pri terfl sodelovati; to pa je kot strO' kovna in politična organizacija tudi dolžan.
Druga plat istega vprašanja pa je krepitev samoupravljanja v vzgojnoizobraževalni	dejav-
nosti. Z gotovostjo lahko trdimo, da v tisti delovni skupnosti vzgojnoizobraževalne'	dejaV'
nosti, kjer ne bodo razviti samoupravni odnosi in kjer bo samoupravljanje samo lepa fa' sada, ne more biti govora o pta' j vi vzgoji prihodnjih samoupravljavcev in o uresničitvi d ruš benih smotrov. Kajti če učitell, ne bo samoupravljal z rezultati svojega dela, potem tudi ne bo j mogel tako vzgajati
Pomenska kompleksnost v jeziku
Polemiko
Govorili smo že o nesporazumih pri komunikaciji z jezikom, o potrebi natančnega jasnega govora in pisanja, o popravkih, ki so nujni za pravilno razumevanje jezikovnega izražanja. Hkrati smo ugotovili, da popolnega stika med dvema subjektoma nikoli ni, saj gre vedno za dve individualnosti.
Natančnost razumevanja (enakega čustvovanja ne moremo doseči) se seveda spre-minja glede na naravo predmeta, o katerem govorimo ali Pišemo. Matematični, tehnični, naravoslovni pojavi morajo biti razčlenjeni in posredovani kar najbolj natančno in tako jih mora sprejemajoči tudi razumeti. Vendar tudi tu ni popolnega zlitja med posredujočim, ki uporablja kot medij jezik, in sprejemajočim (pri tem bolj ali manj aktivnim) človekom. To bi bilo nenaravno in morda celo škodljivo. Drobci, ki jih posameznik sprejema drugače, najprej sprožijo močno miselno aktivnost (povezujoč stvari, besede in pomen), trud, da bi se kar najbolj približal posredovanemu in prodiral v snovno ter miselno logiko, po drugi strani pa omogočijo ustvarjalno sodelovanje. Slepo sprejemanje je slabo; posameznika naj zadovolji po eni strani spoznavanje in razumevanje nespornih dejstev, zakonitosti, ki so bolj nli manj stalne, kolikor pa gre za prehodne spoznave in zakonitosti (teh je največ), pa je Poleg trenutnega natančnega Razumevanja koristno dodatno iskanje, sklepanje, osvetljevanje 2 različnih strani. To je lahko hrdi skepsa ah negacija, večja ^i manjša ustvarjalnost.
Vse predstave in kombinacije iz materialnega sveta pa tečejo skozi naš um, se tam prepletajo m nazadnje osredotočijo ter medijo. Taka ureditev pa je fiksirana šele, ko je tudi materialno prikazana. Za to pa uporabljamo najrazličnejše pri-
pomočke: snovi in predmete same, predvsem pa znake zanje, ki delujejo na naša čutila in ustvarjajo odnose v umskem svetu. Taki znaki so lahko skice, risbe, številke, načrti, barve, modeli, najrazličnejši zvoki itd. Vse pa' povezuje jezik! Čeprav ga včasih daleč prekaša drugačno ponazorilo, je jezik vendarle tu: zbuja zanimanje ob razlaganju, omogoča vprašanja, pritrjevanja, zanikanja, povezovanja, stike med strokami, vrednotenja. Za vse to uporabljamo jezik ustno in pismeno.
Tako je jezik hkrati posrednik eksaktnosti in relativnosti, včasih dvomov, nasprotovanj, dodatnih osvetlitev, gibal ustvarjalnosti. Različnosti v miselnem in čiastvenem odnosu do sveta in soljudi niso vedno in povsod negativne. Pazki je treba, da dopuščamo dovolj prostora za prožnost.
Pri umetniški besedi, ki je najbolj subjektivna, torej vedno izraz koncentracije in resonance individuuma, so „nesporazumi“ največji. To lahko vidimo celo pri interpretacijah istih besedil: le-te se včasih močno razlikujejo celo pri najboljših strokovnjakih. Koliko različnih, nasprotujočih si razlag Kafkovih besedil poznamo! Pa tudi pri bolj ,,realističnih“ besedilih vidimo mnogokrat občutna odstopanja, še bolj od razlag, ki jih daje za svoje delo sam avtor. Možno je tudi, da se sam avtor moti, saj je morda kasneje (nekatera dela so nastajala leta in leta) pozabil ali pa se je zabrisalo, kar je prvotno mislil in hotel. Morda ga je kasnejša iz-
peljava besedila vodila do novih misli in izpovedi, o katerih je prej sodil drugače in jih niti ni hotel razvijati tako. Zgodi se celo, da isti avtor kdaj razlaga svoje delo dvakrat različno.
Pretirano „razlaganje“, posebno kadar vodi v pozitivizem, umetniškemu delu ni v korist. Primemo je le, kadar gre za uvajanje, za občutne zmote in za nujna znanstvena dognanja. „Resnico“ je v umetniškem delu nemogoče dognati in je kočljivo govoriti o njej kot o nečem absolutnem. Iskati jo moramo predvsem v kompleksnosti jezikovnega izraza, iz katerega je zgrajena. Izvenlite-rarne osvetlitve so včasih nujne in zanimive, toda ne smejo dopustiti praznine, kjer bi moralo govoriti umetniško besedilo samo.
Vemo, da se učenci v raznih šolah še vedno uče nešteto letnic o bivanju, selitvah ter vseh mogočih zgodah in nezgodah pesnikov ali pisateljev, z deli samimi pa se srečajo bolj mimogrede ali sploh nikoli. Kot da so nekakšno razkošje ali same po sebi umevne stvari. Dijak si je zapisal štiri strani o Dumi in jih znal pri izpraševanju obnoviti, a v pesem samo ni prodiral od verza do verza. Če od detajla do detajla, povezujoč jih v celoto, doživljamo in hevristično spoznavamo dosežke in učinke umetniškega izraza, smo se približali resnici nekega dela, ki seveda ni niti popolna niti enaka pri vseh, celo ne prav taka, kot je avtorjeva. Neke stvari lahko jasneje doženemo, druge samo slutimo, mnogih pa ne dojamemo, ker so pač avtorjeva skrivnost ali pa še naša skrivnost, ki je nismo sposobni dojeti. Kar največ pestrosti, ki imajo seveda nekaj jeder skupnih, pomeni bogato umetnino in bogato resonanco. Tudi napačno dojemanje navsezadnje ni čisto brez vrednosti, če je le
doživljanje.
Seveda moramo težiti k temu, da v pogovoru pridemo do nekih skupnih ugotovitev, toda to ne smejo biti apodiktične učiteljeve postavke in ne zgolj tiste, ki so jih že izrekli strokovnjaki. Te lahko omenimo, vključimo v razlago, a napačno bi bilo ostati le pri njih. Tako vklepamo duha, ga podrejamo avtoritetam.
Zanikati strokovno dognanih dejstev in izkušenj drugih seveda ne moremo. Toda če so učenčeve ugotovitve izvirne, primerne, zakaj jih ne bi dopustili? Umetnina mora delovati na domišljijo, na večji razpon čustev in misli. Učenca je treba voditi previdno, le proti očitnim zmotam smemo nastopiti s tehtnimi dokazi, pa še takrat moramo poslušati tudi njegovo mnenje. Le tako bomo vzgajali samostojno mislečega človeka, ki bo morda kdaj sposoben spremeniti nekate'ra dognanja, ki pač nikoli niso dokončna.
Jezik je v vseh plasteh, ob neštetih izraznih hotenjih, odsev neke osebnosti, iz nje raste ob vedno novih dejanjih, ki ga bogatijo. Ta se dogajajo ob jezi-kovnih stikih z ljudmi prek govorjenega in pisanega jezika. Njegov razpon sega od jasnega pojmovnega sveta, od trdnih, sklenjenih logičnih zvez, od nazornega, slikovitega prenašanja izkušenj do nihajočega sporočanja doživetij, od ritmično skladne, melodiozne pesmi do magije v ritmičnih impulzih in konotativnem spektru plešoče besede.
Učitelj jezika mora biti sam senzibilen, predvsem pa dober poznavalec izraznih možnosti nekega jezika. Za to pa je potrebno nekaj daru, veliko znanja in izkušenj. Slednje pa lahko človek doseže le z vztrajnim in poglobljenim delom. MIRKO KRIŽMAN
Novi vidiki pouka angleškega jezika in književnosti na gimnaziji
Proces modernizacije pouka angleškega jezika na gimnaziji poteka pod vodstvom zavoda za šolstvo SRS kot katalizatorja novih pogledov že nekaj let; pred nami je že dokaj izoblikovana nova podoba, so pa tudi prva kritična opažanja. Gotovo je bil pomemben mejnik tega programa prav seminar za učitelje angleškega jezika na gimnazijah SRS, ki je potekal od 23. do 27. septembra 1974 v Škofji Loki v organizaciji omenjenega zavoda oziroma njegovega centra za strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev; zato naj bo ta tudi izhodišče za pričujoče razmišljanje o novih vidikih pouka.
Program seminarja, ki ga je v°dila prof. Inka Štrukljeva, je pet dni (dopoldanski, po-P°1 danski in večerni del) po-skal v hotelu Transturist; ve-ldel je bil posvečen pouku li-®rature v zadnjih dveh razredih ^oazije. Kljub natrpanemu elavniku je bila udeležba zelo evilna, kar gotovo dokazuje ehko strokovno in pedagoško j^est učiteljev in predstavno7 z nekaterih drugih pod-ti°cij. Zelo privlačno je bilo di vabilo, ki ga je organizator Poslal šolam:	vsebovalo je
kvirno vsebino seminarja in petalo zveneča imena strokov-Jakov jugoslovanskih, angle-d* in ameriških fakultet, oeti so bili v glavnem izpol-r^?m’ čeprav je zaradi kratkega nekaj zanimivih področij talo obdelanih v skrčeni in ^0 vsaj deloma nujno osiro-d^eni obliki.
iskavah, o pomenu pravilnega interpretacijskega načina raziskovanja besedne umetnine ter, o modernih tokovih ameriške in angleške poezije in dramatike je bila še toliko krepkeje postavljena v središče pozornosti, ker so jo razširjali, poglabljali in dopolnjevali v popoldanskem sek-cijskem programu. Poleg literarnozgodovinskih in literarnoteo-retskih so bile skrbno obravnavane tudi metodološke teme o navadah branja in pisanja ter praktičnih postopkih analize umetnostnega besedila pri šolskem pouku. Angažirani slušatelj je imel mnogo možnosti soočiti različne poglede na pouk književnosti v naših gimnazijah in obogatiti strokovno, pedagoško in ne nazadnje tudi splošno izobrazbo.
^Poldanska plenarna preda-L.™?.So se vrstila vseh pet de-
varT^1 Sp°ntano odobra-vsern’ živahne razprave, pred-
pa polnoštevilno in za-sken? ^delovanje pri skupin-nat;	so potrjevali, A" ""
35 učitelji zelo zavzeti
„ _____ ________za so-
•n i:.3 raziskovanja lingvistike kom erarne vede. Tematika o njunrkaciji besedne umet-sedilo ,0(inosu literarnega be-sodm, •? ^ru8ifi zvrsti besedil, o eruh sociolingvistiČrtih
raz-
BOU NAČRTNO
Znano je, da je pouk književnosti pri tujem jeziku v zadnjih letih doživljal zelo viharno usodo. Zaradi močnega poudarka na prakticističnih načelih, ki so zahtevala izrazito uporabno usmerjen pouk, mnogi učitelji literature sploh niso poučevali ali pa so to počeli pollegalno ter pri tem vsepovsod iskali besedila in literarnozgodovinske informacije. Tak pouk je morda lahko netil posameznikovo ustvarjalnost, gotovo pa je bil premalo sistema-
tičen, strokovno in pedagoško premalo pripravljen in verjetno kdaj tudi improviziran ter v končni sekvenci tudi premalo •idejen. Sistematično reševanje vprašanja pouka angleškega jezika na gimnazijah, ki se je v osnovi in v prvi fazi usmerilo na oblikovanje novih, sodobnih učbenikov, je sedaj prodrlo že tudi v zadnja razreda gimnazije. Kot vemo, sta v pripravi kar dva učbenika, MAP 3 kot organsko nadaljevanje MAP 1 in MAP 2, ter literarno berilo za 3. in 4. razred. Ta zadnji projekt je še posebej v središču zanimanja pedagogov praktikov, ki bi radi sodobno delo z bogato in raznovrstno antologijo pesniških, dramskih in proznih sklenjenih besedil in odlomkov. Hkrati bi učbenik moral vsebovati tudi dodatke z osnovno literarnozgodovinsko terminologijo, kratek, a hkrati izčrpen oris angleške in ameriške literarne jfro-dukcije, morebiten prikaz angleških prevodov slovenskih besednih umetnin in nemara še kaj. Dobro izbrana besedila naj bi spremljala tudi spretna vprašanja in pobude za didaktično obravnavo in raziskovanje v razredu in doma.
Ob vsem tem pa nastaja množica vprašanj, kako naj bi bilo to tehnično izvedeno, da ne bi bili okrnjeni niti učiteljeva niti dijakova samoiniciativnost. Zato je eno osnovnih metodičnih vprašanj, kam postaviti Uterarnozgodovinske podatke, razlago obliterarnih pojmov in struktur, pobude za interpre-tacijski pristop, literarno-teoretske opombe in podobno; ali v učbenik, kjer bo vse to dostopno dijaku, ali v Teacher’s Manual. Razumljivo je torej, da je bila prav ta tematika področje najbolj vročih razprav
praktikov in članov komisije, ki pripravlja učbenik, na čelu z avtorjem dr. Mirkom Jurakom. Jasno je, da bodo razprave o omenjenih vprašanjih, pa tudi še o mnogih drugih, npr. o merilih izbora besedil, vzgojnih in idejnih momentih, zahtevnosti ipd., še potekale. Poseben problem, ki se pojavlja ob oblikovanju učbenika angleške literature in seveda ob celotnem projektu programa modernega angleškega pouka - morah bi se ga zavedati tudi ustvarjalci gradiva za pouk in pedagogi kot posredovalci — je: koliko dosegamo smotre tega pouka na naših šolah. Naš namen je doseči obvladovanje tega jezika kot danes najaktivnejšega medija internacionalnega sporazumevanja ter določene količine literarnega in kritičnega gradiva, ki je bistveno obogatilo mednarodno kulturo.
Takšna razmišljanja nas pripeljejo do postopkov za doseganje zastavljenih smotrov ali pa vsaj do tistih temeljnih procesov, ki so nujno potrebni, če hočemo doseči čim bolj zadovoljive rezultate. To so gotovo procesi govora kot avtomatizirane navade, branja, ki bi moralo vključevati tudi najvišje oblike (close reading, scanning) ter pisanja Zlasti za zadnji dve spretnosti smo ponavadi našli vedno premalo časa in prostora v procesu pouka. Ker je v ozadju tega razmišljanja seveda ves čas škofjeloški seminar, naj takoj dodamo, da smo tam slišali precej prav imenitnih misli o teh dveh področjih, ki sta jih posredovala zlasti prof. Dimitrij evič z beograjske filozofske fakultete in prot Sylvia Holton iz Združenih držav Amerike.
Pojmovanje discipline malo drugače
Misli ob članku »Trnova po! do discipline«, (PD, 13. IX. 1974, str. 5, podp. I. S.)
Ustavila sem se že ob naslovu, ki je kljub zrnu resnice, vendarle pretiran. Bojim se, da utegne marsikaterega mladega učitelja prestrašiti, predvsem pa mu posredovati napačne usmeritve. Eno izmed mnenj v članku je namreč, da je mogoče disciplino vzdrževati Z BESEDAMI in S STRAHOM, pa tudi, naj učitelju pomagajo pri vzdrževanju discipline v razredu še AVTORITETE od zunaj (ravnatelj, pedagoški svetovalci, delavci šolske svetovalne službe).
Za ponazoritev navajam nekaj citatov omenjenega članka:
. . . Nekateri učitelji dosežejo pri učencih ugled že s svojo zunanjosto, nastopom, strogostjo in izredno energijo, drugi - z manj odločnim nastopom ter večjo HUMANOSTJO in prizanesljivostjo pa se pri svojem delu v razredu ne morejo uveljaviti. Zato zelo strogi učitelji bolje vzdržujejo disciplino kot tisti, ki učencem radi kaj spregledajo. Prvi lahko sami poskrbe za red, ker se jih učenci PRAV BOJE, drugi pa si morajo kako drugače pomagati. . . ... K vzdrževanju discipline pri kabinetnem pouku lahko zelo veliko pripomorejo šolski pedagog, psiholog in tudi socialni delavec. Ti bi morali včasih kar nenapovedano vstopiti v razred, . . .
... bi se moral za čim boljšo disciplino prizadevati tudi ravnatelj, ki pa ne sme biti z učenci domač . . .
. .. najbolj učinkovito je, če pride ravnatelj ob posebnih primerih na hodnik in v posamezne kabinete ter ' ODLOČNO POVE, kako se morajo učenci vesti med poukom. ZAPRETI NAJ TUDI S SANKCIJAMI .. .
. .. Tudi pedagoški svetovalci .. . bi, lahko pnpomogli k vzdrževanju discipline že Z OPOZORILI učencem, da morajo biti pri vseh učnih urah tako pozorni in .POSLUŠNI, kakor so ob njihovi prisotnosti . . . (vse podčrtala P. C.)
Očitno je, da gre za nesporazum v pojmovanju discipline in avtoritete. Stara šola je bila res zasnovana na avtoriteti, strahu, poslušnosti in pridiganju.
Socialistična, demokratična šola pa ne vzgaja več poslušnega delavca in kmeta, pač pa samostojnega, polnopravnega, kritičnega samoupravljavca, ki se svojih učiteljev ne boji, pač pa jim priznava avtoriteto, ker ugotavlja, da več vedo; ki je discipliniran ne le zato, ker se boji sankcij, ampak v začetku tudi, kasneje pa predvsem zato, ker ugotavlja, daje disciplinirano vedenje pogoj za uspešno delo.
Socialistična šola zato ne sloni na disciplini avtoritete, pač pa na delovni disciplini. Ob tej pa učiteljeva humanost in prava mera domačnosti ne moreta biti ovira uspešnemu delu. Ce si v naši družbi prizadevamo za to, da bi bilo čim manj piedestalnih avtoritet, moramo začeti uresničevati ta proces prav v osnovni šoli. Demokratični, enakopravni odnosi med učitelji in učenci, ki temeljijo na medsebojnem (ne enostranskem!) spoštovanju, so tisto, kar želimo doseči. Daje učenec ne objekt, pač pa subjekt vzgoj-noizobraževalnega procesa, nam ne sme biti le fraza v šolskih poročilih.
Avtor članka poudarja, da je problem disciphne večji na predmetni stopnji osnovne šole. Vzrokov za to je več. Ni samo pubertetno obdobje tisto, ki lahko povzroči konflikte med učitelji in učenci, ampak tudi to, da predmetni učitelji slabše poznajo učence. Res, da predmetni učitelj za razliko od razrednega poučuje včasih le par ur tedensko v posameznem raz-
redu, res pa je tudi, da se vsi predmetni učitelji ne potrudijo dovolj, da bi bolje spoznali posamezne učence in dinamiko odnosov v razredih. Učence ali razrede označujejo kot razgrajače, predrzneže, nesramne pubertetnike, premalo pa storijo, da bi razkrili vzroke takega vedenja.
Učitelj, ki se zna z učenci tudi sproščeno pogovarjati, ki pokaže zanimanje še za kaj drugega, ne le za svoj predmet, ki skuša učence razumeti, ob tem pa seveda obvlada metode in snov poučevanja, ne bo imel resnejših težav z disciplino v razredu.
(Kako pomembni so prav ti sproščeni, humani odnosi v razredu, nam priča tudi pogovor-z dvema učencema, ki sta končala osnovno šolo. Tudi PROSVETNI DELAVEC, ista številka, stran 11, Silvo Teršek; „Pod reflektorjem": „ ... Ugotovil sem, da se nekateri učitelji v vsem letu niso niti enkrat nasmejali v razredu .. .“!!!)
Avtor omenja, naj bi tudi delavci šolske svetovalne službe (psiholog, pedagog, socialni delavec) skrbeli za disciplino tako, da bi nenapovedani vstopali v razrede.
Vedeti moramo, da ustrezne discipline v razredu ne more ustvariti noben deus ex machi-na od zunaj, pa naj bo to ravnatelj, pedagoški svetovalec ali šolski pedagog. Vsi ti dosegajo le trenutne učinke, trajnejše (ki jih seveda želimo) pa mora ustvariti učitelj sam, v procesu pouka. Poleg tega pa se naloga inšpektorja tudi ne sklada z delom šolske svetovalne službe. Delavci te službe si morajo namreč pridobiti zaupanje učencev, le-ti morajo vedeti, da ne bodo kaznovani, če npr. psihologu zaupajo svoje težave pri nekem učitelju. Uradni nastopi psihologa v razredu bi to stopnjo zaupanja zmanjšali.
Naj za konec povzamem nekatere misli v zvezi z vzdrževanjem discipline v razredu!
-	Najvažnejše je, da doseže učitelj delovno usmeritev razreda; čim bolj bodo učenci zaposleni, aktivni (VSI - pomembna je individualizacija!), tem redkeje bodo nastopili problemi discipline. Če se učenec dolgočasi, je kriv učitelj, ki ga ni ustrezno zaposlil.
-	Če pride v razredu do nemira, ga moramo obravnavati kot oviro na poti do skupnega cilja, ne pa kot osebni napad na učitelja.
— Če že pride do resnejših prekrškov, jih seveda ne bomo spregledali, prav tako pa jim ne bomo posvetili preveč pozornosti. Kaj ni škoda učne ure, če polovico časa porabimo za govorjenje o prekršku? Poudarek pouka mora biti na delu in nalogah, ne pa na obravnavi prekrškov.
— Učence skušamo spoznati, jih razumeti, se jim približati, vzpostaviti z njimi pristne človeške odnose, zasnovane na obojestranskem spoštovanju.
Tako, naj mi avtor L S. ne zameri teh misli, saj navsezadnje imava verjetno oba isti namen - pomagati učitelju pri njegovem delu!
CVETA RAZDEVŠEK-PUČKO
Opomba uredništva: Naslov članka smo zapisali v uredništvu; krivde za pretiravanje torej ne moremo naprtiti avtorju.
MIHAELGLAVAN
Na rob:
Tako in drugače
Na splošno velja, da se odloči vsako leto manj mladine za učiteljski poklic. Na nekaterih območjih so vsa prizadevanja občinskih dejavnikov, temeljnih organizacij združenega dela, pa tudi posameznikov, zaman. Na drugih območjih pa je slika prav nasprotna.
Družbeni dogovor o štipendiranju dijakov in študentov iz združenih sredstev gospodarskih organizacij je prinesel na področju štipendijske politike v naši republiki precejšnje spremembe; uresničitev le-teh je precej odvisna od posameznih delovnih organizacij.
Mesec in pol je minilo, odkar se je začelo letošnje šolsko leto, večina gospodarskih organizacij v ljutomerski občini pa še pred mesecem dni ni podpisala sporazuma, ker ga še niso dobile v obravnavo in podpis.
Naš namen ni iskati in poiskati krivca ... Želimo pa opozoriti le na to, da so ob takem ravnanju potegriili najkrajši konec prav štipendisti. Samo na temeljno izobraževalno skupnost v Ljutomeru so naslovili prosilci štipendij kar 130 prošenj, nekaj prosilcev pa je svoje prošnje poslalo kar delovnim organizacijam, ki so razpisale kadrovske štipendije.
„Bom dobil štipendijo ali ne" - tako so še septembra ugibali prosilci štipendij v ljutomerski občini. Zaostanek v uresničevanju štipendijske politike v ljutomerski občini pa daje misliti: mar ni teže reševati kadrovske težave kot pa nekaj aktov, ki so sestavni del družbenega dogovora o štipendiranju? -tu-
Zamujajo!_________________
Na eni izmed zadnjih skupnih sej zbora združenega dela, družbenopohtičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti skupščine občina Slovenska Bistrica
so med drugim nekoliko podrobneje obravnavali tudi poročilo izvršilnega odbora za obnovo in razširitev šolskega prostora na območju tamkajšnje temeljne izobraževalne skupnosti oziroma občine.
V' prvih šestih mesecih letošnjega leta se je namreč na skladu, namenjenem za obnovo in razširitev šolskega prostora v občini, zbralo le 11,268.389 din. Kljub številnim pozivom in opominom, naj delovne organizacije poravnajo svoje obveznosti, je to storilo le 12 delovnih organizacij od 36, kolikor jih je v občini.
Izvršilni odbor za obnovo in razširitev šolskega prostora v občini je na tej seji podal tudi poročilo o poteku del na osnovnih šolali Kebelj, Črešnjevec in Laporje. Pri osnovni šoli Kebelj in Laporje bodo predvidena preureditvena dela končana letos, za osnovno šolo Črešnjevec pa bo izdelan glavni projekt do konca letošnjega leta.
Na tej seji so sprejeli tudi sklep oziroma odlok, po katerem bodo od prvega oktobra letos plačevali samoprispevek za obnovo in gradnjo šol le tisti občani, katerih osebni dohodki presegajo 1.500 din in ne le 1.200 din, kot je bilo to do sedaj določeno z odlokom občinske skupščine v Slovenski Bistrici.
-tu-
Radlje ob Dravi:
Celodnevno bivanje v šoli
V Radljah ob Dravi uresničujejo že nekajletno zamisel o uvajanju celodnevnega bivanja otrok v šoli. Za sedaj bodo lahko uresničile to zamisel tiste šole, ki imajo enoizmenski pouk. Taka šola pa je tudi v Radljah. Prizadevali pa si bodo kljub utesnjenosti šolskih prostorov, zajeti v celodnevno šolsko bivanje vse učence od šestega razreda naprej.
Ob odprtju nove šole na Vranskem
Ob prazniku nova šola
Krajani Vranskega in bližnje okolice so praznovali letošnji krajevni praznik še prdv posebno slovesno. Krona vsega je bila otvoritev nove šole in treh asfaltiranih igrišč, kjer se je ob tej priložnosti zbralo veliko domačinov in gostov.
Ravnatelj osnovne šole na Vranskem Janez Krofljič se je še posebej zahvalil za obisk predstavnikom družbenopolitičnih in delovnih organizacij žalske, kamniške, domžalske in zagorske občine.
Nova šola ima poleg 14 so-
dobno urejenih učilnic na voljo še kuhinjske prostore, delavnico, namenjeno tehničnemu pouku, telovadnico in še tri asfaltirana igrišča za odbojko, košarko in rokomet.
Šolo na Vranskem, ki je veljala okoli sedem milijonov dinarjev, je po krajši slovesnosti odprl predstavnik sklada za izgradnjo šol pri skupščini občine Žalec Janez Meglič. Imenovala se bo po domačinu - prvoborcu IVANU FARČNIKU -BUČU.
T. U.
Tajnik temeljne izobraževalne skupnosti v Šentjurju pri Celju Mirko Podgoršek (Foto: T. Urbas)
Temeljna zobraževalna skupnost Šentjur pri Celju:
Po sledovih potresa______________________
Ljudje z območja občine Šmarje pri Jelšah in Šentjurja pri Celju so še vedno pod vtisom potresa in pomoči, ki prihaja v te kraje skoraj iz vse države. Morda sva prav zaradi tega z MIRKOM PODGORŠKOM, tajnikom temeljne izobraževalne skupnosti v Šent-juiju pri Celju, posvetila tem zadevam največ časa v najinem pogovom. Posledice potresa izginjajo, ruševine zamenjujejo nove zgradbe. Povsod seveda ne! Marsikoga bo prehitela zima, vendar naj bi bilo že prihodnje leto vse nared. Ko je govoril o škodi na šolskih zgradbah in prizadevanjih za čim hitrejše in učinkovitejše odpravljanje posledic potresa, je tajnik temeljne _ izobraževalne skupnosti v Šentjurju Mirko Podgoršek še posebej poudaril tole:
„Posebne strokovne komisije, ki so ocenile škodo na šolskih zgradbah na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti, so ugotovile, da je škode za okoli dve milijardi starih dinarjev.
Potres je najbolj poškodoval osnovno šolo v Loki pri Žusmu in osnovno šolo v Ponikvi, delno poškodovani pa sta še osnovna šola Dramlje in centralna šola v Slivnici pri Celju. Osnovni šoli v Loki pri Žusmu in Ponikvi sta tako poškodovani, da ju sploh ni mogoče preurediti in popraviti; morda bomo to lahko štorih z zgradbami osnovnih šol Dramlje in Slivnica."
— In kako rešujete težave pri organizaciji pouka na tistih šolah, ki niso več vame?
„V Loki pri Žusmu bo pravkar nared nova šola, ki bo sprejela štiri nižje razrede. Na Ponikvi že gradijo novo šolo. Že takoj v začetku smo imeli sicer nekaj težav pri določitvi lokacije. Zdaj je že vse urejeno. Sicer pa poteka pouk delno še v stari šoli, gasilskem domu, dvorani prosvetnega društva in v privatnih hišah. Do začetka prihodnjega šolskega leta verjetno ne bomo mogli veliko izboljšati
razmer. Moram pa opozoriti na posebno razumevanje in sodelovanje med šolami. Učenci iz šole Loka pri Žusmu so večj kot mesec dni gostovali pri učencih v Dobrini. Seveda smo zanje preskrbeli prevoz, za vse drugo pa je poskrbel gostitelj!"
— Se to nas zanima: živite in delate na tako imenovanem nerazvitem območju. Zdaj je potres naredil svoje. Ste morda zato tudi kadrovsko osiromašeni?
„Res je, da živimo in delamo na nerazvitem območju, vendar imamo v primerjavi z razvitimi območji, vsaj kar zadeva kadrovsko zasedbo delovnih mest v osnovnih šolah, zelo malo težav. Vse šole na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti imajo namreč dovolj učiteljev. Morda smo nekoliko na slabšem' le glede strokovnosti. Povedati pa moram, da /ne dosegamo nič slabših učnih uspehov kot drugi. Najbolj prepričljiv dokaz so nedvomno dobri učni uspehi učencev naših osnovnih šol v poklicnih in srednjih šolah. Poudarim naj, da nimamo na voljo niti stanovanj za prosvetne delavec niti drugih ugodnosti, zaradi katerih bi prihajali učitelji radi službovat.
Pri naši temeljni izobraževalni skupnosti namreč uspešno delujeta komisija za štipendiranje in posebna komisija za pomoč pri študiju izrednim študentom, zaposlenim v naših šolah. Lanski podatki oziroma podatki lanskega šolskega leta ka-ržejo, da je bilo na višjih in visokih šolah vpisanih kar 32 prosvetnih delavcev z območja naše temeljne izobraževalne skupnosti. Pričakovati je bilo, da bo vnema pri študiju izrednih študentov v začetku letošnjega šolskega leta zaradi težav s prostori in vsem, kar nam je povzročil nedavni potres, nekoliko popustila. Zvedel pa sem, da se večina izrednih študentov marljivo pripravlja na izpite!"
TONE URBAS
Morda še niste vedeli..._____________________________________
—	da je v vseh osnovnih šolah na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Šentjurju pri Celju nekaj več kot 2.300 učencev in učenk;
—	daje med njimi kar 1.800 učencev in učenk, ki morajo vsak šolski dan prepešačiti v šolo in nazaj proti domu od 3 do 6 kilometrov;
—	da ima okoli 250 učencev osnovnih šol na Ponikvi, Slivnici in Planini organizirane redne šolske prevoze;
—	da se le nekaj manj kot 300 učencev in učenk vozi še z javnimi prevoznimi sredstvi;
—	da so morali lani pri temeljni izobraževalni skupnosti odšteti za prevoze učencev kar 240.000 din;
—	da imajo pri šolah, ki imajo organizirane prevoze, tudi varstvo šolarjev;
—	da prejema tople malice že 95 odstotkov vseh vpisanih;
—	da ima še vedno od 15 do 20 odstotkov šolarjev malice brezplačno;
—	da so se že skoraj vse šole vključile v akcijo za brezplačne učbenike;
—	da so na kolegiju ravnateljev in izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti sprejeli sklep o podelitvi brezplačnih učbenikov nove matematike vsem učencem do četrtega razreda;
—	da si veliko prizadevajo za razdelitev brezplačnih učbenikov vsaj v nižjih razredih;
—	da nameravajo z akcijo o brezplačnih učbenikih nadaljevati tudi v višjih razredih centralnih osnovnih šol na območju šentjurske temeljne izobraževalne skupnosti.
Šola solidarnosti v Loki pri Žusmu
Šola slovenske solidarnosti 1974
Med Budnico, Žusemskim , hribovjem in Bjibno reko je v ozki dolini zagozdena vasica Loka pri Žusmu. Do tja prideš iz Gorice pri Slivnici (kjer je tudi centralna šola) po slabi, 10 km dolgi makadamski cesti prek prelaza Volčja jama. Prav ‘ toliko slabe ceste je od Loke po dolini Virovce do drugega asfaltnega traku v Sodni vasi v Obsotelju.
V tej odročni vasici so 29. 9. na dan pionirjev predali svojemu namenu novo šolsko poslopje. Staro graščino, kjer so imeli pouk že^od osvoboditve, jim je namreč potres tako razmajal, da je postala neuporabna. Ob vhodnih vratih lepe in funkcionalno zelo uporabne montažne stavbe so obesili marmornato tablo, ki nam pove, da je bila ta šola zgrajena z denarjem slovenske solidarnosti 1974. V tej odročni kozjanski vasici je torej našla slovenska solidarnost svoje prvo vidno potrdilo. 100 učencem podružnične šole Loka in sosednje Dobrine bo odslej lepše, udobneje in prijetneje. 500 k\>. metrov uporabnega šolskega prostora je inž. arh. M. Lapuh raz-
Radovljica:
poredil izredno smiselno in uporabno, saj pridemo skozi avlo, v kateri je tako imenovani „filter" z garderobami, v središčni večnamenski prostor, odkoder so vhodi v vseh 5 učilnic, varstveni oddelek, sanitarije, kabinete, kuhinjo itd.
Šolo so gradili te 2 meseca; 15 dni so porabili za izkope in temeljenje, 45 dni pa za montažo stavbe in opremo prostorov. Podjetju .Marles" vse priznanje za hitro in solidno montažo ter za udarniško soboto, ko so brezplačno uredili kanalizacijo. Posebno hvaležni so loški otroci kolektivu ,,Marlesa", ki jim je ob otvoritvi podaril barvni televizor.
Pozabiti ne smemo tudi podjetja „Tehnoimpex" iz Ljubljane, ki je imelo že dve leti patronat nad loško šolo in je s 500.000 dinarji izdatno prispevalo k izgradnji šole. Skupni stroški gradnje, opreme in ureditve okolice bodo stali okoli 3,5 milijona din
ERNEST REČNIK
Vuzenica:
Prešolanje
učencev
Idrija:
Za učiteljski poklic ni zanimanja
Tudi letos so v idrijski občini razpisali okrog 200 štipendij, vendar se je nanje prijavilo le nekaj več kot sto interesentov. V idrijski občini še vedno primanjkuje učiteljev za razredni pouk, vendar prav na te razpise ni bilo odziva. Okoli sto raz-
pisanih štipendij bo ostalo neizrabljenih. Sicer pa to ni prvič. Približno prav tako je bilo tudi lani, čeprav so si letos mnogo bolj prizadevali, da bi se kar največ mladih odločilo za učiteljski poklic.
Najprej v Radovljici
Te dni bodo na prostoru nekdanje zdravstvene ambulante v Radovljici nasadili" prve lopate in s tem naznanili začetek gradnje vzgojnovarstvenega zavoda, v katerem bo prostora za 160 otrok. Predvidevajo, da bo vzgojnovarstveni zavod nared do junija prihodnjega leta. Podobne zavode bodo zgradili še na Bledu in Kropi.
Pri osnovni šoli v Vuzenici ! nadaljujejo tudi letos s prešola-njem učencev s podružničnih na matično šolo. V začetku letošnjega šolskega leta so pre-šolali s Primoža na Pohorju sedmi razred, že prihodnje šolsko leto pa bodo prešolani vsi učen; ci od 4. do 8. razreda v osnovno šolo v Vuzenico. V vuzeniški šoli pa že razmišljajo o prešola-nju učencev perniške osnovne šole, vendar imajo nekoliko težav s prevozi, posebno pozimi, kajti cesta ni najbolje urejena-
RADIO IN ŠOLA
STRAN 5
Med šolo, družino in delom
Oddaja „Med šolo, družino oktobra se bo naš sodelavec in delom“ je na sporedu vsak Jurij Holy pogovarjal s taj-drugi četrtek v mesecu na nikom sindikata slovenskih prvem programu od 14.40 do učiteljev v trstu, dr. Francem 14.55. Zasnovana in uvedena je Škerljem. Ta oddaja je bila sicer bila v šolskem letu 1971/72 posneta že decembra, ko je dakot štirinajstdnevna problem- Ujanski parlament sprejel zakon sko-informativna oddaja, na- o slovenskem šolstvu, vendar jo menjena predvsem staršem in sedaj ponavljamo zato, da bi učiteljem.	problem ki ga obravnavamo,
Z letošnjim šolskim letom prikazali v celoti smo uvedli v njej ciklusno obdelavo nekaterih problemov V četrtek, 7. novembra bo, naše vsakdanjosti Te bomo kot predvidevamo, na sporedu skušali obdelati širše, bolj po- pogovor s prof. Janezom Siv-globljeno in z različnih plati, cem, pedagoškim svetovalcem Tako ostaja oddaja problemska, za šole s slovenskim učnim jemanj pa zgolj informativna zikom na območju pod itali-Za začetek smo izbrali pro- jansko upravo, o njegovem blematiko šolstva zunaj naših delu, problemih in uspehih, meja Cikel teh oddaj se je začel Za naslednje odaje sicer še s teoretičnim in strokovnim nimamo podrobnejšega raz-uvodom v sodobno proble- poreda snovi, vendar se bodo motiko manjšin in z razlago, kaj vrstile nekako takole: obrav-je to manjšina Naslednji oddaji navo ožjega področja - to je sta govorili o nastanku in zgo- slovenskega šolstva na Trža-dovinskem razvoju slovenskih škem bomo sklenili s pogo-manjšin v Italiji, na Koroškem vorom z dijaki slovenskega di-in na Madžarskem Pri obli- jaškega doma v Trstu, kovanju teh treh, lahko bi rekli Nato se bomo preselili neko-uvodnih oddaj, je sodeloval tov. Uko bolj proti severu in po-Dušan Nečak, asistent inštituta dobno - ob pogovorih, skušali za narodnostna vprašanja v osvetliti stanje slovenskega šol-Ljubljani Sedaj smo prišli do stva vgoriški pokrajini Če bo temeljnega problema, ki ga ob- mogoče, bomo v oddajah, ki ravnava naš ciklus - do slo- bodo sledile, pogledali še v Be-venskega šolstva v zamejstvu. nečijo in se pogovorili o po-Začeli smo s prispevkom skusih beneških Slovencev na prof. Janeza Sivca, pedagoškega področju šolstva oziroma o je-svetovalca za šole s slovenskim zikovnih tečajih. Po istem na-učnim jezikom na območju čelu bomo obdelali tudi slo-Pod italijansko upravo. Pri- vensko šolstvo na Koroškem in spevek govori o stanju slaven- dvojezično na Madžarskem skega šolstva na tem območju v Tako bomo, vsaj upamo, ko-šolskem letu 1972/73, vendar Mor toliko osvetlili probleme, se to od takrat v bistvu ni spre- ki tarejo slovenske manjšine v menilo.	Italiji, na Koroškem in na
V naslednji oddaji tega cikla. Madžarskem ki bo na sporedu.v četrtek, 24. JASNA TEPINA
.
Delovni list
Delovni list ?a srednjo stopnja
Priimek'in ime Razred
b)	a)	c)
J	X la,	l
l\	/\ ta te	!\
i \	/ \	1 \
Radijska šola za srednjo stopnjo Izštevanka — nagajivka
17.	decembra ob 9.05 I. program
18.	decembra ob 14.00 II. program Avtorici: Marija Kosi in Miljana Ture)
V publikaciji Radijska šola (šol. leto 1974/75 št. 1) je ob vsebini oddaje Izštevanka — nagajivka, ki sta jo pripravili avtorici Marija Kosi in Mirjana Turel, izšel tudi delovni list, ki naj ga učitelji razmnožijo in razdelijo učencem. Tako bodo ob izpolnjenih delovnih listih lahko videli, če so učenci razumeli novi ritmični odnos.
Ker pa v publikaciji ta delovni list ni bil pravilno natisnjen, ga ponovno objavljamo. Prosimo vas za razumevanje, avtoricama pa se opravičujemo.
a)	Dopišite ritmične zlog#,feipoimenujejo It zloge besedila na i mero
b)	1
c)	giej i:
I Peter veter, veter je doma
XXX*	X
Življenje lovcev v dobi praskupnosti
V zadnji številki publikacije Radijska šola je v napovedi oddaje Življenje lovcev v dobi praskupnosti pri nas (na sporedu bo 20. decembra ob 9.05 na I. programu in ob 14.00 na II. programu) pomotoma izpadlo ime avtorja, ki je napisal sinopsis za to oddajo. Pravilno je torej: sinopsis je napisal prof. Tomaž Weber, oddajo pa je sestavila Joža Zagorc. Opravičujemo se za napako.
i.Vod besedilo^ podpišite mero s x ! •
a. Pod besedilo in mero podpišite ustrezne ritmične tcloge !
3.Pod ritmične zlogepodpižite ustrezne note in jih uredite v ustrezne ta.i»te ^ ta = </ ):
Ul dopolnite zgornjo sliko ritmičnih zlogovz ustreznima notnima slifeama tako, da bo b) ta = J c) ta = d
1.	Jz notne sllfee v pesmarioi izpišite z notnimi gbvicami vse razjične tone
nastopajo !	’
2.	Podpišite njihova imena !
J, kakšna je torej' melodija te pesmi ?
ki v pesmi

^ * * * *
ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
Dolgoročna vsebinska zasnova rubrike »Prosvetnega delavca« Posvečena vojaškemu poklicu, ^ojaškim šolam in akademijam
i.
PROSVETNI DELAVEC k« Rokovni časopis daje svoji ralcem strokovno pomoč p njihovem pedagoškem in dru rfnopolitičnem delovanji Jtrbi, da dobe bralci posebr trokovne in druge informacij so jim potrebne pri njihovei akdanjem pedagoškem i Rižbenopolitičnem delu. Tak r® Posebej pomaga tistim svojii ralcem, ki žive in delajo na ol , očj(h, oddaljenih od ekonon “i in političnih središč nai rePublike.
Izhajajoč iz tako zasnovi
rj,p .časopisa, je treba poudi Std**3 mora dajati uredništv ‘ROKOVNO POMOČ tistii ja. ^tnim delavcem, kiusme: kit <^novnošolce v vojaški pr tem P^veščanje bralcev o taki lot 311 P°staja sestavni del ce vsebinske in urednišk oJ^e, bralec pa ne bo ime utka, da se mu vsiljuje ne
kaj, kar ne sodi v njegovo področje dela.
Uredništvu časopisa torej ni do tega, da bi na straneh »Prosvetnega delavca" objavljali sprotne, vsakdanje, posplošene, agitacijsko obarvane informacije o vojaškem poklicu. Seznanjanje s tem poklicem naj bo v časopisu široko zastavljena DOLGOROČNA AKTIVNOST, ki bo pomagala učitelju ustvarjati pri učencih in starših pozitiven odnos do vojaškega poklica in vojaških šolskih ustanov.
2.
Učitelj, ki usmerja osnovnošolca v poklic, ki ga mlademu človeku nudi naša družba - tak je med drugim tudi VOJAŠKI POKLIC — prevzema veliko družbenopolitično in moralno odgovornost. Posledice (pozitivne ali negativne) se namreč pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Prav zato je treba učitelju strokovno pomagati in ga
seznanjati z vsemi elementi VOJAŠKEGA POKLICA in z VOJAŠKIM ŠOLSKIM SISTEMOM. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da tisti, ki se na šoli ukvarjajo s to dejavnostjo, o vojaških šolah niso dovolj poučeni.
»PROSVETNI DELAVEC" naj bi dajal bralcem:
— INFORMACIJE o življenju in delu častnika in mlajšega častnika naše armade, s katerimi lahko vpliva na osnovnošolca in njegove starše pri izbiri življenjskega poklica;
— INFORMACIJE o življenju in delu gojencev vojaških šolskih zavodov, sistemu in načinu njihovega šolanja;
— INFORMACIJE o sprotnih in dolgoročnih spremembah v nadaljnjem razvoju oboroženih sil in njihovem prilagajanju razvoju naše samoupravne družbe, še posebej pa o vseh status* nih spremembah aktivnih vojaških oseb in o sistemu njihovega šolanja. O tem morajo biti prosvetni delavci obveščeni sproti in neposredno;
- STRNJEN PREGLED celotne družbenopolitične in strokovne akcije na tem področju, saj sodeluje v njej vsa slovenska družba. Časopis »Pro-
svetni delavec" je samo eno (pomembno!) torišče teh aktivnosti. Bralcem pomaga, da se redno, vsestransko in pravočasno vključijo v vse tovrstne dejavnosti na terenu1,
— MOŽNOST, da postane časopis tudi v tem pogledu njihova JAVNA TRIBUNA, posrednik v izmenjavi izkušenj in problemov tistih, ki pridobivajo mladino za vojaški poklic.
3.
Tako zastavljena vsebinska zasnova rubrike ARMADA SMO VSI zahteva tudi poseben način posredovanja potrebnih informacij, izkušenj in drugega gradiva bralcu. Uredništvo meni, da sta strokovna informacija in članek osnovna oblika pisanja v tej rubriki, možne pa so seveda tudi druge oblike.
Prav zato se bo uredništvo »PROSVETNEGA DELAVCA" v svojem delovanju še vnaprej in še bolj opiralo na pomoč republiškega sekretariata za narodno obrambo, zavoda za zaposlovanje in zavoda za šolstvo SRS. Svoje sodelavce bo poiskalo med novinarji, ki se v drugih uredništvih ukvarjajo s to problematiko, ter pri JLA. Sodelovanje bralcev, posebno tistih, ki
so v svojem delu dosegli uspehe in si pridobili potrebne izkušnje, bo še posebno dragoceno in zaželeno.
Uredništvo meni, da terja tak koncept celoletno načrtovanje prispevkov za to rubriko, usklajeno z datumi izhajanja časopisa. Poleg tega bo uredništvo dajalo nekaterim, zelo aktuab nim temam več poudarka — v skladu s konceptom in uredniško politiko.
Tak letni načrt obveščanja, ki sovpada s šolskim letom, bo uredništvo obravnavalo skupaj z zainteresiranimi ustanovami. Upoštevalo bo njihove pripombe, obenem pa pričakuje tudi njihovo vsestransko podporo pri uresničevanju sprejetega načrta.
SEZNAM TEM ZA LETO 1974/75
Izhajajoč iz dolgoročne vsebinske zasnove »PROSVETNEGA DELAVCA" in njegove rubrike, posvečene vojaškemu poklicu, vojnim šolam in akademijam, predlagamo za šolsko leto 1974/75 tole:
1.
Čim bolj podrobno je treba seznaniti bralce s temeljnimi prvinami vojaškega poklica in jim posredovati potrebne informacije, ki bodo rabile pri usmerjanju kandidatov v vojaški poklic in vojaške šole.
Okvirno naj bodp obravnavani:
— mesto, vloga in perspektive vojaškega poklica v naši samoupravni socialistični družbi;
—	poklicni položaj (po zakonu o OS);
—	način šolanja vojaških oseb (po zakonu o vojnem šolstvu);
—	vsebina vojaškega poklicnega življenja, možnosti razvoja, delo in življenje v vojašnici in zunaj nje;
—	aktualni dogodki v zvezi z aktivnostjo pri pridobivanju mladih za vojaški poklic, vojne šole in akademije;
—	informativni dnevi, organizacija in izvajanje;
—	ob izidu razpisov za vojne šole in akademije;
—	ob večjih akcijah (republiških in regionalnih) na področju usmerjanja mladih v vojaški poklic;
—	interpretacija raziskav s tega področja;
—	odgovori na vprašanja bralcev, polemike itd.
- 2.
»Prosvetni delavec" se bo trudil v svojih člankih čim bolje razčleniti ter obogatiti obramb-noizobraževalni proces v srednjih in osnovnih šolah;
—	prikazoval bo podajanje učnih predmetov z vgrajeno obrambnoizobraževalno tematiko;
—	predstavil bo lik predavatelja — učitelja, ki vpleta v učni predmet obrambno tematiko;
—	obravnaval bo obrambo in zaščito kot samostojen predmet v srednji šoli;
—	objavljal bo prispevke s terena — če jih bodo pošiljali predavatelji ah učenci.

pod reflektoriem
PIŠE:
SILVO TERŠEK
Nekaj se ne bo zgodilo!_________________
„Moji varovanci!" Dolgočasno. Gospa bele polti, s škotskim naglasom in z rdečimi čevlji je srkala čaj z nekaj kapljami mleka. „Skoraj tako je kakor v razredu!" Gospod z zlomljenim nosom je hvalil holandski temperament. Z iztegnjeno roko je čakal na rumeni drobiž.
Dolgočasno. Dež se je obesil 'nad sicer slikoviti Dubrovnik. „Bohinj je lepši, tudi v dežju!" Golobi se stiskajo pod srednjeveškim balkonom Natakar pri sosednji mizi se je tako razgovoril v angleščini, da ga bodo naslednji dan bolele roke. Mija nima takšnih problemov niti v francoskem, angleškem niti v nemškem jeziku. Rekel bi, da so njene oči kakor široko razprti školjki - bisernici, bi moral dodati. Sem vam omenil Mijine varovance? Pripeljali so se iz
Anglije in Holandske; precej gospodinj in morda prav toliko prosvetnih delavcev. Gospod z zlomljenim nosom je kemik Nekateri so brez las, kar seveda ni pomembno, razen če jih v hladnem vremenu sredi Dubrovnika ni zeblo, drugi so bolj sivi, kot je lahko siv megleni dan sredi Ljubljane. Tisti, ki so prvič na potovanju, so kakor nebogljeni prvošolčki Pozorno sledijo sleherni besedi tovarišice Mije, na ukaz odprejo zemljevide ali se vsi kot eden obrnejo na levo ali desno stran v avtobusu. Stavil bi, da je bila nekoč učiteljica! ^
„Poučevala sem na osnovni šoli v Moravčah pri Ljubljani; samo leto in pol Mislila sem: prišla bom v domače okolje. Od nekdaj sem živela v šoli in s šolo. Veste, od nekdaj sem tudi želela postati učiteljica, podobna svojemu očetu. Kdo ve, koliko dni sem preklečala na stolu in strmela v rdeče ocene, ki jih je oče zapisoval v šolsko redovalnico. Kljub veliki zaposlenosti v šoli je našel oče čas, da je tudi mene poučeval. Zelo kmalu mi je začel odkrivati prednosti v znanju tujih jezikov. Kupoval in prebiral mi je slikanice v angleščini, dokler besed nisem začela razumevati in prebirati Pozneje sem tudi študirala tuje jezike..."
Učitelj le ne more iz svoje kože, pa naj se zaposli v elektronskem centru, na pošti ali v banki. Zdi se, da ostane učitelj tudi tedaj, če odide med turistične vodnike. Seveda, daleč v zaledju je laže govoriti o peklenskih bojih kakor m fronti Idealizem je eno, denar pa popolnoma drugo, menijo mnogi Denar? Spet postaja zadeva dolgočasna. Mija trdi, da bi bila
vsaka najmanjša misel o denarju zanikanje njene osebnosti „Nikoli ni bil moj namen, da bi dokončno zapustila prosveto. Zgodilo pa se je vendar. .. “
Ne bo nam težko verjeti, ko nas bo Mija prepričevala: „Zelo prijetno sem se počutila v šoli med učenci Menim, da v večini primerov ljubezen do otrok ni samo izprana parola Razočarana sem postala med nekaterimi, ki so si v prosveti predvsem služili vsakdanji kruh. Za kateder v šoli ne moreš stopiti, kot stopiš za tovarniški stroj, vsaj mislim tako. Z nenehno naveličanostjo in nezadovoljstvom si koplješ tla pod nogami Srečala sem precej takšnih ljudi Med njimi sem se počutila nesrečno. Trčila sem ob monotonost šolskega dela. Menim, da je sicer vsak vedel, kaj mora narediti, kaj je njegova delovna dolžnost, a je v to vložil premalo ali skoraj nič samega sebe. Ni mi bila všeč ugotovitev, da lahko postane poučevanje tudi samo rutina. Še vedno sem prepričana, da mora biti v učiteljevem delu vsak dan nekaj novega, svežega in zanimivega Tudi učenci se vsak dan ne vedejo enako, in če bi se, bi bilo to zelo dolgočasno. Vedno znova mora ostati nekaj prostora za presenečenja; seveda, včasih tudi za neprijetna Vsak dan je celota zase!"
Sem in tja sem pokimal z glavo, kot bi bil njen ,,varovanec" iz Holandije ali od kod drugod. Šlo je za to, da bi se počutila bolj domače. In vendar sem razmišljal tudi o tem, da je znala učiteljica Mija zelo
dobro vnovčiti svoje znanje, svoje pedagoške sposobnosti. Koliko natančno zasluži, nisem utegnil zvedeti, vsekakor pa mnogo (MNOGO!) več kot bi zaslužila v prosveti. Mimogrede smem dodati, da ima turistični vodnik precej manj dela kakor prosvetni delavec v šoli Bolj grenka pa je resnica, da turistični vodniki ponavadi niso v rednem delovnem razmerju, da so to predvsem študentje in tisti, ki so začasno prekinili študij.
„ Vedela sem, da se bom vrnila v prosveto, čeprav vem tudi to, da je bila za mnoge prosveta zadnja rešitev. To pa samo pomeni, da so v prosveti tudi taki, ki so brez kakršnekoli ljubezni do poklica, ljudje, za katere je vsak šolski dan - napor. Seveda, zdaj bi lahko omenila preskromno družbeno vrednotenje prosvetnega poklica, neizdelana merila za dodatno nagrajevanje, pomanjkanje možnosti za napredovanje in še marsikaj, kar je vzrok, da mladi ljudje zapuščajo ta poklic.. .
Ali sem vam povedal, da je Mija Gorjup doma iz Bohinja in da je Dubrovnik zelo dolgočasen, kadar se koplje v dežju? In malo bolj prizanesljiv bi moral biti do „poklica" vodnik. Že res, da sediš na prvem sedežu avtobusa, pripoveduješ ljudem, kar si prebral na nekaj deset straneh leksikona, da se moraš predvsem sladko smehljati in pustiti svoje osebne probleme na prvi postaji Prav tako pa mora biti vodnik še marsiicaj drugega:	otroška negovalka,
bolniška sestra, zaupni sogovornik, tolažitelj, domači zdravnik, diplomat v malem in še marsikaj.
,,Takrat, ko sem prvič stopila med inozemske turiste v avtobus, je bilo tako, kot bi stopila v razred med učence. Res je tujec v neki deželi pogosto nebogljen kakor otrok, odvisen od tuje pomoči Ljudje morajo vedeti, da ti ni vseeno, kakšno bo njihovo počutje. Pogosto neko deželo ocenijo po ljudeh, ki jih imajo priložnost spoznati
Menim, da je precej podobnosti v šoli Zame je vsako potovanje začetek novega, vsak prihod v razred je bil tudi začetek novega Vedela sem: ni tako dolge poti po svetu, da bi me ne pripeljala nazaj v razred - v prosveto.
Vrnila se bom malo starejša in bolj izkušena Pridobila sem si veliko potrpežljivosti in prizanesljivosti. Kadar bi človek najbolj vzkipel, ve, da mora potrpeti. Med učenci sem se naučila veliko koristnega za delo z odraslimi in delo med odraslimi je bila koristna šola za delo z mladimi Življenje je zanimiv splet...
Dekleta se raznežijo celo v dežju. Gospod Holandec naju nevsakdanje opazuje. Pravkar je polil kozarec 'toplega mleka. Mija je bila v trenutku pri njem. Gospod se je prijazno smehljal, Mija prav tako in dan je ostal enako dolgočasen.
In vendar znamo biti ljudje hvaležni za drobne pozornosti. Spet bo prišel čas, ko bo učiteljica Mija klečala v sobici na tleh in pred njo bo razprostrt velik bel list. Nova metoda po-
učevanja tujega jezika zahtevi kopico učil in učnih pripomočkov. Žal jemlje izdelava teh pripomočkov učitelju vse preveč časa Toda najpomembnejše. je, da dosežeš smoter: učence kar največ in kar najbolje naučiti. Praktični uspeh ji mnogo večja nagrada kot še tako veliko število nadur, kot še taka premija
Mislim, da govorim sam s seboj. Lahko je meni, ki nisem v prosveti Ampak, če bi bil, bi delal, kot je delala učiteljici Mija in kot je delal njen oče! učenci naj predmet v šoli vzljubijo prek svojega učitelja Učne ure je treba kar najbolj pope striti, predmet približati učen cem in se izogibati suhoparni faktografiji Seveda, vsi niste, bili v Angliji in vsi ne morete\ pripovedovati o angleških ni’ vadah, kot je pripovedovale svojim učencem učiteljica Miju. Z dodatnimi informacijami H je učencem vendarle mogoče] širiti obzorje...
Letos je Mija na zadnjem potovanju. Kako bo prihodnje leto? Kaj če jo povabi gospe bele polti, s škotskim naglasom in z rdečimi čevlji v Anglijo; če jo povabi gospod z zlomljenim nosom v Holandijo, če turistične agencije povečajo osebm dohodek za vodnike, če. ..
Zgodi se lahko marsikaj, le nekaj pa se skoraj gotovo ne b» zgodilo: prosvetni delavci ne bodo imeli nikoli takšnih oseb nih dohodkov, kot jih imajo turistični vodniki
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
FlSE: DR. ANA KRANJC
Odnos med vzgojo in permanentnim izobraževanjem _____________________________
Trditev, kako sta izobraževanje iti vzgoja neločljivo povezana, je bila že neštetokrat utemeljena in dokazana, zato ne bomo govorili o primarnem odnosu med vzgojo in izobraževanjem. Ogledali pa si bomo, če se ob permanentnem izobraževanju spremeni tudi funkcija vzgoje.
Opažamo, da se nekatere ideje, ki jih „prodajamo na tržišču pedagoškega sveta", pojavljajo vzporedno. Ni naključje, da se sočasno pojavljata koncept permanentnega izobraževanja in vedno bolj poudarjena potreba po vzgoji. Koncept o permanentnem izobraževanju in zahteva po vzgajanju sta namreč medsebojno povezana in odvisna drug od drugega. Čim jasneje se v nekem izobraževalnem sistemu izoblikuje koncept permanentnega izobraževanja, tem bolj se poudarja potreba po vzgajanju, postopoma pa dobi vzgoja prednost pred izobraževanjem. V permanentnem izobraževanju naj bi bil večji del naših prizadevanj posvečen vzgoji; ta naj bi bila celo intenzivneje zastopana, kot je samo izobraževanje. Kljub temu pa govorimo o „permanentnem izobraževanju", izraza „perma-nentna vzgoja" pa sploh ne poznamo. Tpdi v izobraževanje odraslih se je vzgoja prikradla razmeroma pozno, lahko bi rekli, da so se nekateri andra-gogi zavzeli za to področje šele v zadnjem času. Kako bi torej mogli pričakovati, da bi bila problematika vzgoje obdelana in razjasnjena za vsa področja permanentnega izobraževanja?-
V	družbah, kjer je družbena usmerjenost vzgojnoizobraže-valnega procesa jasna, se pomen vzgoje močneje poudarja. Ko želimo vzgojiti socialistično samoupravno osebnost, se za tak smoter hote prizadevamo. Vsa vzgojna prizadevanja skušamo združiti in smiselno vključiti na poti h končnemu cilju. V nasprotju s tem pa v pluralističnih družbah ne govorijo o idejno družbeni vzgoji; izogibajo se kakršnihkoli premišljeno postavljenih vzgojnih smotrov. Namen njihovega vzgojno-izobraževalnega dela je, da bi družba ohranila čimbolj nemoteno sedanjo podobo. Vidijo in priznavajo razlikovanje družbenih slojev, ker so pa za obstoj take družbe kot je ta, notranja protislovja nujna, jih z izobraževanjem še naprej ohranjajo.
V	takih družbenih razmerah ni enotnih vzgojnih smotrov. V imenu „osebne svobode" naj bi v tovrstnem izobraževalnem sistemu omogočili, da se vsakdo razvija v skladu s svojim zanimanjem, željami in ambicijami. Vemo, da so interesi, ambicije in stopnja, do katere se razvijajo sposobnosti, odvisni od življenjskih razmer ljudi. Tudi izobraževalni sistem jih bo v imenu „osebne svobode" pu-
ščal nespremenjene. Večina ljudi se pod vplivom takega „brezbarvnega“ izobraževanja ne bo mogla oddaljiti od svojega družbenega položaja, dokler ne bo njihovega toka razvoja preusmeril premišljeno postavljen družbeno napreden vzgojni smoter.
Ko pregledujemo pedagoško literaturo in razne dokumente vzgojnoizobraževalnih organizacij in ustanov v pluralističnih družbah, vidimo, da se celo namenoma nočejo opredeliti za nobeno ideologijo ali politično stranko; ostati hočejo sterilni. S tem se odrekajo vzgajanju in se zadovoljujejo samo z izobraževanjem. Podajanje znanja jim namreč ohranja trdna tla pod nogami, če pa bi poskusili vzgajati, bi bili prisiljeni razčistiti temeljni odnos med družbo, družbenim napredkom in vzgojo. Na tako negotova tla pa ne želijo, ker slutijo, da bi preveč tvegali.
Pluralistične družbe so med gospodarsko najbolj razvitimi. Materialno blagostanje je delno zabrisalo in ublažilo konflikt med obstoječimi razmerami in vzgojo. Kljub notranjim nasprotjem in velikim konfliktom med družbo in vzgojo, ki v gospodarsko razviti družbi še globlje zazija, so vedno bolj poudarjali potrebe po izobraževanju. V takih družbenih razmerah (Francija, Anglija, Amerika, Zahodna Nemčija) so se najprej pojavili tudi ideja o per-manentnem izobraževanju in prvi poskusi permanentnega izobraževanja.
Ideja o permanentnem izobraževanju je prišla tako rekoč na pomoč ob veliki krizi zahodnih vzgojnoizobraževalnih siste-
mov. Doživljala je zunanje manifestacije in izbruhe, ki so jih morali nasilno zatreti. Spomnimo se samo množičnih študentskih protestov. Novi koncept permanentnega izobraževanja pa je obetal mnogo več, nakazoval je nove rešitve za vzgojo in izobraževanje - izplačalo se je malo počakati. Da bi se čim-prej izkopali iz krize, so ponekod prav nesmiselno poudarjali in razglašali pomen permanentnega izobraževanja, čeprav niso imeli dovolj časa, da bi ga dokončno izdelali. Permanentno izobraževanje je postalo edini izhod iz krize vzgojno-izobraževalnega procesa. Sprejeli so ga, čeprav je pomenilo zanikanje njihovih dotedanjih stališč.
Družba je gradila svoje temelje na povečanem pomenu vzgoje. Vzgoja se je „pritepla“ skozi stranski vhod, še preden so priznali njene kakovostne spremembe; v permanentnem izobraževanju so namreč prepoznavati samo kvantitativno povečan obseg izobraževanja.
Zahteva in potreba po permanentnem izobraževanju v gospodarsko najrazvitejših pluralističnih družbah izhaja iz novih proizvodnih odnosov in spremenjenega proizvodnega procesa. Ta je zahteval vedno več znanja, delo se je vedno bolj intelektuatiziralo. Znanstveno tehnična revolucija, iz katere je modema proizvodnja izšla, pa je pokazala, da ima znanje samo začasno vrednost.
' To pa pomeni, da potreba po izobraževanju ne usahne niti pri tistih z diplomami in z „nekoč dokončanim šolanjem". V tako burnih spremembah. na področju znanosti, tehnike in pro-
izvodnje je bilo najbolj vidno izobraževanje - dokazovati smo, kako se je predvsem to znašlo v zagati. Strokovnjaki so se končno zavedli, da na noben način ne morejo dati ljudem dokončnega znanja, kakršnega bodo nekoč potrebovati pri delu ati celo na drugih področjih življenja.	•
UČINKI VZGOJE -TRAJNEJŠI OD UČINKOV IZOBRAŽEVANJA
Kakorkoli razmišljamo o izobraževanju, vedno ugotavljamo začasne spremembe osebnosti. Že sam čas briše sledi izobraževanja, pozabljanje načenja znanje, manj pa škoduje oblikovanim potezam osebnosti. Vzgojni vplivi so trajnejši, ne izginjajo tako kot učinki izobraževanja, ki jih zamegli pozabljanje. Aktivno osvojeno znanje je trajnejše, ker ima v sebi tudi elemente vzgojnega oblikovanja osebnosti.
Nekdanje vzgojne učinke zameglijo samo nasprotni vplivi, kjer teh ni, pa se učinki ohranijo v prejšnji obliki. Dogmatični način mišljenja bo ostal (čeprav bo izobraževanje obsežno in intenzivno), če v izo-. braževanju ne bodo nastale nasprotne vzgojne težnje; če se ne bo razvil dialektični način življenja, ki bo nadomestil stare oblike dela in načine obravnavanja pojavov.
Permanentno izobraževanje izgubi svojo povezanost, če ne gradi na trajnejših osebnostnih spremembah, če ne gradi sočasno tudi na močnem vzgojnem prizadevanju. Kritičnost in samokritičnost, ustvarjalnost; samostojnost in samoiniciativnost so osebnostne poteze, ki
jih od proizvajalcev zahtevah sodobna industrija in sisterf permanentnega izobraževanju Pri uvajanju sistema permanerit' nega izobraževanja je vzgoja n1' pogrešljiva, dobila je večji p0', men, kot pa ga je imela pj1 prejšnjih oblikah izobraževanji Spoznati smo, da človeka nikO‘! ne moremo dokončno izobč' žiti in naučiti vsega, kar bi p0" treboval. Če bo ustvarjal#1’ samoiniciativen in samostojen bo sam aktivno posegal v svof okolje. Razvita osebnost mu b° omogočila, da bo našel rešiti1 tudi za probleme, za katere F nismo posebej pripravljati, bražujemo za prihodnost, z danes pripravljamo človeka 1 21. stoletje. Manjkajoče znani pa bo hitro osvojil in nadorne stil le tisti, ki bo trajno vzgojn0 oblikovan.
Permanentno izobraževani1 bi brez sočasne intenzivne vzS°. je „padlo v vodo" že pri Pč pravljanju človeka na delo-
naši družbi pa zagovarjal, koncept, po katerem naj vzgojnoizobraževalni sistem P",
pravljal človeka na vse njega
družbene funkcije in vloge
ril
področju kulturnega, družben političnega, športnega uvefj# Ijanja, pa tudi osebnega živil
nja. S tem dobiva permanent
izobraževanje še večje naloS' Samo z intenzivnim permanen. nim procesom vzgajanja uref čujemo tudi permanentno d braževanje. Naše vzgoje PaL podreja samo zakonitost Perrrt^. nentnega izobraževanja.
Ijeno jo načrtujemo in širiti pod vplivom naprednih druZv, nih teženi. ne va samo glede
potrebe v gospodarstvu in
nosti. Z intenzivnim proce^
------ ----------- r 1rilju
vzgoje gradimo človeka, ki A tudi sam spreminjal svoje ok°
in svet.

Strani časopisov odprte za prijateljsko sodelovanje
II. srečanje uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel
' Začelo se je lani v Sofiji, na prvem srečanju urednikov balkanskih dežel. Spoznavanje in prijateljsko sodelovanje uredništev, ki j imajo podobne probleme in naloge. Ljudi, ki imajo isti smoter:
>• ustvariti časopise, ki naj bi bili v resnici časopisi prosvetnih de-h lovcev, v katerih naj bi se zrcalila najnaprednejša stremljenja naših - narodov. Take, ki bi pomagali dosegati sprejete smotre vzgoje in J izobraževanja v naših deželah.
Drugega srečanja, ki je bilo letos od 1. do 6. oktobra v Hrva-: ški in Sloveniji, se je udeležilo 35 urednikov s Cipra, iz Bolgarije, i Romunije in Jugoslavije.
Organizator: zvezni odbor Sindikata delavcev družbenih dejav-! nosti Jugoslavije, republiški odbori in uredništva vseh sedmih jugoslovanskih prosvetnih časopisov.
Posvetovanje se je začelo v domu prosvetnih delavcev v Crikve-nici. Predstavnike časopisov je pozdravil Vaško Raičevič, sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugosla-vije. V dveh dneh zavzetega sodelovanja so se zvrstili: uvodni n referat Djordja Djuriča, glavnega in odgovornega urednika časo-l piša ,,Skolske novine", na temo ,,Prosvetni listi - javne tribune o vzgoji in izobraževanju", referat slovenskega predstavnika Geze Cahuka, predsednika republiške sindikalne konference delavcev 1 vzgoje in izobraževanja na temo: „Sindikat delavcev vzgoje in * izobraževanja v novih razmerah", in koreferati, ki so govorili predvsem o problematiki časopisov posameznih dežel. Te so pri-1 spevali: Nikola Nikič iz Bosne in Hercegovine, Marija Siljanova iz 1 Bolgarije, Milija Kneževič iz Srbije, Octavian Buzescu iz Romu-1 nije in Kostas Korellis s Cipra.
V živahni razpravi smo zvedeli veliko novega, dobili smo pojasnila na vprašanja, ki zadevajo delo uredništev in njihovo finan-1 tiranje. Očitno je bilo, da sindikati in šolski forumi vseh dežel “ veliko pomagajo prosvetnim listom in da se zavedajo njihovega £ pomena. Zato večina teh časopisov nima težav niti s financiranjem niti s pridobivanjem sodelavcev.
Praktični del posvetovanja je bil namenjen spoznavanju vzgoj-noizobraževalnih zavodov v Hrvaški in Sloveniji. Povsod so nas iskreno in gostoljubno sprejeli in nam posvetili dobršen del svojega dragocenega časa. Odhajali smo polni vtisov, optimističnih pogledov na zavzeto delo v ustanovah, ki smo jih obiskali. Tako ^ je bilo v domu pionirjev „Ivo Lola Ribar" in v otroškem vrtcu na e	Vežici v Reki, v osnovni šoli „Slavko Šlander" in v pionirskem
. domu v Celju, v osnovni šoli Podčetrtek, osnovni šoli „Božidar „ Maslarič" in pedagoški akademiji v Zagrebu.
J Naravne lepote in kulturnozgodovinski spomeniki so popestrili „ naše potovanje. Ogled Postojnske jame v Sloveniji, obisk rojstne hiše tovariša Tita v Kumrovcu, veličastni spomenik Matiji Gubcu H in Gubčeva lipa v Stubici bodo ostali nepozabni na razglednicah naših spominov.
Iskreno zahvalo so udeleženci srečanja izrazili v svojih nagovorih tudi gostiteljem občine Crkivenica in delavcem v domu ;i prosvetnih delavcev v Crikvenici za izredno gostoljubje, republi-' škemu odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, f hi je pripravil sprejem v Rogaški Slatini, in republiškemu odboru ^ Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Hrvaške, ki nam je v hotelu „Intemacional" v Zagrebu priredil zadnji dan svečano večerjo. Zdravice in nagovori so se združili v iskreno željo: Sodelovanje, ki bogati naše delo in ustvarja dobre sosedske odnose med narodi, naj postane tradicija. Razširimo jo tudi na časopise drugih balkanskih dežel! Na svidenje - prijatelji!
Naša srečanja naj postanejo stalna praksa
V uvodnem pozdravu je VAŠKO RAIČEVIČ, sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije poudaril, da so bili prijateljski odnosi med balkanskimi deželami vselej koristni, posebno pomembni pa so takrat, ko vse napredno čoveštvo želi mir ter pravične socialne in narodnostne odnose — tuje reakcionarne sile pa hočejo zaustaviti kolo zgodovine. Prijateljstvo balkanskih dežel je porok, da se nihče ne more vmešavati Balkan pripada balkanskim narodom in edino ti so poklicani urejati medsebojne odnose.
Samoupravna, socialistična in neuvrščena Jugoslavija pripisuje dobrim sosedskim odnosom velik pomen. Tako tudi naš sindikat. Pri razvijanju prijateljskih odnosov imajo odgovorno nalogo tudi prosvetni delavci kot vzgojitelji mladih generacij, posebno pa uredniki in novinarji prosvetnih listov, ki na svojevrsten način oblikujejo prakso ter podpirajo in razvijajo napredne ideje za razvoj šolstva Zato želimo, da bi ta srečanja, ki so se začela lani v Sofiji, postala stalna praksa, da bi zajela vse balkanske dežele. Še več — da bi se poleg novinarjev in urednikov srečevali tudi drugi prosvetni delavci iz šol in znanstvenih ustanov; tako bi lahko iz različnih zornih kotov preučili strokovna in organizacija vprašanja reforme in razvoja vzgojnoizobraževalnega sistema.
Šolstvo vsega sveta je dandanes v krizi: ne more v korak z razvojem družbenih odnosov, znanosti, tehnike in tehnologije. Zato povsod srečujemo reforme in modernizacije. Upoštevati moramo:
—	spremembe na delovnih področjih zaradi razvoja znanosti, tehnike in tehnologije;
-	hiter razvoj in kopičenje
znanja, ki spreminjata dosedanjo podobo sveta; nastajajo novi izobraževalni kompleksi, nova vzgojna področja;
-	spremembe v družbenih odnosih, predvsem njihovo demokratizacijo;
-	krajšanje delovnega časa in željo, da bi bil prosti čas načrtno uporabljen.
Vse to zahteva od pedagoške znanosti in prakse drugačne učne načrte, drugačen odnos do učenca, ki je deloma tudi soustvarjalec svojega samostojnega mišljenja Dandanes šola ni edini dejavnik, ki vzgaja in izobražuje mladi rod; na mladino vplivajo sredstva javnega obveščanja, založniška dejavnost, družbene in športne organizacije. Vendarle pa je učitelj najpomembnejši - mislim na sodobnega učitelja, na ekipo predavateljev, načrtovalecev, svetovalcev, sociologov, psihologov in drugih. Učitelj mora
biti vedno bolj ustvarjalec šolskega dela, entuziast in novator. Toda - mi smo priče nasprotnemu: mladi prosvetni delavci zapuščajo svoj poklic. Vzroke za to moramo resno proučiti
Prosvetni listi izhajajo danes v težavnih razmerah: izhaja mnogo strokovnih in pedagoških publikacij, časopisov, priročnikov, dnevnikov, veliko je oddaj radia in televizije. Sredi vsega tega.j e težko biti sočasno aktualen, informativen, napreden, pisan za mesto in podeželje, za vse vrste šol in drugih vzgojnoizobraževalnih ustanov. Mislim, da so trije temeljni pogoji za dober prosvetni list, da:
-	v vseh prispevkih podpira vse novo in napredno v vzgojno-izobraževalnem sistemu, sočasno pa obračunava s konser-vativizmom in uradniško mentaliteto v prosvetnih vrstah;
-	je glasilo svojega stanu, to
je učiteljev. Objektivno naj prikazuje družbeni položaj svojih članov, utemeljeno zahteva reševanje problemov, četudi to ne bi vselej sovpadalo z javnim mnenjem ali mišljenjem posameznikov; toda cehovska iz-Mjučljivost je prav tako nevarna kot neborbenost:
— ima kritični odnos do temeljnih vprašanj vzgoje in izobraževanja in jih zna povezovati z razvojem družbenih odnosov.
Ob vsem tem pa morajo biti šolski in prosvetni listi samostojni in sami odgovorni za svojo vsebino. To je prvi pogoj za njihovo kakovost in aktualnost. Bralce morajo seznanjati z vzgojnoizobraževalnimi dosežki drugih dežel, kritično prikazovati tuje izkušnje ter spodbujati sodelovanje in razumevanje. Prav zato pa je naše mednarodno srečanje tako zelo pomembno.
Sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Vaško Raičevič govori udeležencem srečanja (Foto: Ivančič)
SR Hrvatska
Prosvetni listi — javne tribune o vzgoji in izobraževanju_________________
(Iz uvodnega referata Djordja Djuriča, glavnega in odgovornega urednika časopisa i Školske novine iz Zagreba)
Prosvetni listi so začeli izhajati v vseh jugoslovanskih repu-olikah prav tedaj, ko se je začel ! v naši državi pospešeno razvijati , socializem, v dneh, ko sta po-stala vzgoja in izobraževanje ^adih generacij še posebno po-membna. Postali so bojevniki za napredek, izražali so najnapred-jtejša prizadevanja svojih ustvarjalcev — učiteljev, hkrati pa so ^rokovno in politično uspo-, sabljali prosvetne delavce, da bi lahko uspešneje opravljali svojo , težko in odgovorno nalogo.
Prosvetni listi so v resnici tri-bune o vzgoji in izobraževanju. ' Pd vsega začetka so jih ustvarjali prosvetni delavci, ki so bili borati pisci in bralci. Brez njihovega sodelovanja si namreč ne moremo zamisliti rednega iz-najanaja teh časopisov in njiho-jnh vsestranskih prizadevanj v b°in za socialistično pre-°brazbo vzgoje in izobraževanja.
Razumljivo je, da so se v
udi listi: z vedno večjim ,izbijanjem vzgoje in izo ®vanja so tudi časopisi pro: P*1 delavcev spreminjali s Podobo - obseg in vsebin« Pn se je zrcalila demokra 'Ja vse naše družbe. Ob ter n naši časopisi obdržali zn rokovnih glasil; na njih raneh najdemo na tisoče : °v iz prakse za prakso. Zat Prosvetni listi torišče miši; Predlogov in zgledov, ki ji
kažejo revolucionarnost našega poklica in prosvetnih delavcev, ki so bili v revoluciji, v socialistični graditvi naše države, v času uvajanja in razvoja samoupravne družbe pa vse'do današnjih dni med prvimi bojevniki za bolj humano družbo, za uresničevanje najplemenitejših idealov človeštva in ki so v tem stoletju splošnega napredka prav gotovo prispevali svoj delež v zakladnico uspehov.
Prosvetni časopisi so zrcalo razvoja vzgoje in izobraževanja, kronike o napredku in zakladnica informacij o družbenih, strokovnih, političnih, stanovskih, socialnih in drugih vidikih vzgoje in izobraževanja.
Analiza časopisa prosvetnih delavcev SR Hrvatske Školske novine je pokazala, da to glasilo že četrt stoletja zvesto izpolnjuje geslo ustanoviteljev: naj bo to časopis sodelavcev in ne novinarjev. Okrog 80 %• objavljenega gradiva so napisali sodelavci - od tistih iz najmanjše vaške šole do onih na fakultetah in pedagoških inštitutih republike ali zveze. Vsako leto preberemo lahko v tem časopisu sestavke več kot tisoč sodelavcev. To je značilno tudi za časopise vseh' naših republik in socialistične avtonomne pokrajine Kosovo.
Izkušnje kažejo, da se bodo prosvetni časopisi lahko obdržali v množici informativnih glasil - dnevnih in tedenskih časopisov, močnih radijskih in
televizijskih sredstev samo tedaj, če bodo obdržali svojp značilnost, da jih ustvarjajo in berejo predvsem prosvetni delavci. To težnjo podpirajo in gojijo tudi naši sindikati, katerih položaj je v novi fazi razvoja samoupravne socialistične družbe jasno opredeljen v zveznih in republiških ustavah. Sindikati usmerjajo liste tako, da se še bolj odkrito in demokratično bojujejo za novo družbo, da širijo in krepijo fronto naprednih demokratičnih sil in da brez milosti bičajo vse, kar zavira razvoj novih odnosov, osvobajanje človeka in polno uveljavitev humanizma kot temeljnega kamna komunistične družbe.
Neobveščen človek ne more biti samoupravljavec. V sistemu samoupravljanja je pomembno, da delavec — občan pozna resnične razmere in vzroke dogajanj, da je odgovoren zanje in da zna samoupravno vplivati nanje ter jih izboljševati. Mar nimajo naši časopisi v svojih sodelavcih veliko moč, saj z njimi lahko bolje kot s še tako velikim uredništvom prispevajo k demokratizaciji izobraževanja in k izgradnji najustreznejšega vzgojnoizobraževalnega	si-
stema.
Kakšna je vloga uredništev naših prosvetnih listov in kakšne so. njihove naloge?
Še naprej je treba uveljavljati, spodbujati in organizirati dejavno sodelovanje prosvetnih delavcev v njihovih časopisih, saj
prek njih lahko vplivajo na tokove družbenih gibanj, ne samo na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti, temveč v boju za preobrazbo družbe. Uredništva morajo biti sposobna spremljati napredna gibanja. Ne smejo se ravnati po modi „velikih časopisov". Obdržati morajo svobodo mišljenja, plemenitost in humanost,, iskrenost in vrednost učiteljske besede, besede armade tistih, ki so se v mladosti odločili, da bodo svoje sposobnosti, življenje in moči darovali za vzgojo in izobraževanje človeka. Obdržati je treba tiste na videz drobne novice, tiste resnične zgodbe o ljudeh, o njihovih majhnih in velikih podvigih, o Strokovnih in stanovskih problemih, o vsakdanjosti, kije neusahljiv vir življenja... Življenje pa ni nikdar enolično, zato tudi naši časopisi ne morejo postati monotoni, če jih piše na tisoče resničnih ustvarjalcev. Pred nami je velika naloga: ustvariti je treba boljše možnosti za delo uredništev pro-
svetnih časopisov, ki se morajo okrepiti materialno in kadrovsko, ter hitreje izboljšati tehnično opremo listov.
Prosvetni listi so bili že od nekdaj sindikalni, ker so jih ustanovili sindikati. Vseh sedem jugoslovanskih listov ima na naslovni strani imena svojih sindikatov. Tako bo tudi v prihodnje. Naši listi bodo sindikalne tribune, dejavniki izgrajevanja demokratičnih sindikatov, bojevniki za uresničitev njihovih programov. To pa še ne pomeni, da so vezani ali pa da je ogrožena njihova svoboda izražanja. Razumljivo pa je, daje ta boj mišljenj v skladu s programom Zveze komunistov kot vodilne sile naše samoupravne so cialistične družbe. Tak poseben položaj in popolna svoboda lista zahteva tudi visoko stopnjo odgovornosti uredništev in novinarjev, politično zrelost, družbeno aktivnost, poznavanje smotrov in nalog socialistične vzgoje in izbraževanja, za katera si prizadevajo tudi bralci listov — prosvetni delavci. V novih
ustavah in dokumentih Zveze komunistov Jugoslavije je posebno poudarjena pravica delavcev, da so seznanjeni z vsem družbenim dogajanjem in da upravljajo sredstva obveščanja — ob podpori in politični odgovornosti družbenopolitičnih organizacij. To pa je tudi v skladu z našo tezo, da so prosvetni listi javne tribune o vzgoji in izobraževanju, da torej niso časopisi za prosvetne delavce, temveč časopisi prosvetnih delavcev.
Naše naloge so se povečale, večja pa je tudi naša odgovornost. Sindikati, ustanovitelji časopisov, nas bodo podpirali tudi vanprej, upravičeno pa pričakujemo od njih večjo in bolj konkretno pomoč pri reševanju najbolj perečih problemov - ki so skupni nam in sindikalni organizaciji. Oboji si namreč prizadevamo za prava socialistična in napredna samoupravna glasila, brez katerih si je danes težko zamisliti tudi sindikalne organizacije prosvetnih delavcev.
SR Bosna in Hercegovina
Tokovi reforme visokega šolstva v SR Bosni in Hercegovini
(Iz koreferata Nikole Nikiča, glavnega In odgovornega urednika časopisa Prosvjetni list iz Sarajeva)
Reforma visokošolskega izobraževanja je dolgoročen proces. V republiki Bosni in Hercegovini seje začela leta 1961, ko je bil sprejet zakon o visokem šolstvu, nadaljevala pa leta 1970, ko so bila načela tega zakona uresničena v statutih visokošolskih zavodov. Prelomnica v uresničevanju reforme visokošolskega izobraževanja je bila v
letih 1972 in 1973, ko je republiška skupščina Bosne in Hercegovine sprejela devet točk, ki vsebujejo glavna vprašanja reforme visokošolskega izobraževanja.
To so:
1.	Študij na vseh fakultetah (razen na medicinski) traja največ 4 leta, na višjih šolah pa največ dve leti.
2.	Študij v enem šolskem letu traja 10 mesecev. ‘
3.	Študijske obveznosti študentov v zadnjem semestru mo-ujo biti manjše, kot jih zakon dovoljuje za prejšnje semestre.
4.	Način študija je uravnan tako, da nobene neizpolnjene obveznosti ni mogoče prenesti
(Nadaljevanje na 8. strani)
18. X ,4 — St. Ijj ii
Strani časopisov odprte za prijateljsko sodelovanje !
II. srečanje uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel
(Nadaljevanje s 7. strani)
na naslednje šolsko leto (načelo: leto za leto).
5.	Deklarativna stališča zakona o pouku kot skupni dejavnosti učiteljev in študentov, o skupni odgovornosti za dosežke dela, o izpitu kot sklepni preizkušnji in oceni je treba dosledno uresničevati.
6.	Študij je treba dokončati v roku, predpisanem s statutom, v statutih pa je treba natančno določiti ukrepe, potrebne za uresničitev ustrezne določbe.
7.	Učne načrte je treba temeljito spremeniti, odstraniti iz njih morebitno navlako in jih dokončno utrditi v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi dejavniki.
8.	Odsotnost predavateljev v času, ki je po statutu določen za predavanja, je treba strogo omejiti, če je že ni mogoče povsem odpraviti.
9.	Za učitelje in druge delavce je obvezen 42-urni delovni teden; samo za tako delovno obveznost je mogoče dobiti nezmanjšan osebni dohodek.
Te točke so sprejeli vsi visokošolski zavodi. Šolsko leto 1973/74 se je začelo v znamenju reforme: študentje, ki so se vpisali v tistem šolskem letu, so začeli študij po novem.
Leto dni reforme je za nami. Vseh podatkov še ni na voljo. Znani pa so odstotki, ki prikazujejo, koliko študentov je izpolnilo pogoje ob koncu zimskega semestra. Na elektrotehniški fakulteti jih je izdelalo
LR Bolgarija
povprečno'70 %, na fakulteti za politične vede 50%, na filozofski 55 %, gradbeni 60,7 %, strojni 50%, na medicinski fakulteti — splošna smer 70,7%, na medicinski fakulteti - stomatološka smer 48 %, na metalurški 55 %, na pravni 48 %, ru-darski-geološki 55 %, gozdarski 58 %, ekonomski 75 %, naravo-slovno-matematični 50%, tehniški 57 %, veterinarski 69 %, agronomski 62 %, tehniški 57 %, arhitektonsko-urbanistič-ni 50 %, na visoki šoli za telesno kulturo pa 62 %.
Če prime ijamo te podatke s tistimi, ki ponazarjajo učne uspehe prejšnjih let, se pokaže velika razlika. Rezultati, ki so jih dosegli med reformiranim študijem na sarajevski univerzi — ta ima svoje oddelke tudi v drugih večjih mestih republike: Zenici, Mostarju, Banjaluki, Tuzli in Brčkem — presegajo vsa pričakovanja.
Razumljiveje, daje nadaljnje 'uresničevanje reforme odvisno od ukrepov, ki zagotavljajo življenjsko raven študentov. Skupnost visokošolskega izobraževanja, ki financira ves program visokega šolstva, daje veliko denarja za študentska posojila. Več kot polovica študentov sarajevske univerze — vseh je okrog 20.500, dobiva posojila od republiške skupnosti za visokošolsko izobraževanje. Povedano bolj natančno: posojilo dobi 10.719 študentov. Od teh jih študira v Bosni in Hercegovini 6216", v drugih jugoslovanskih republikah pa 4503. Iz republike Bosne in Hercegovine študira 8000 študentov v drugih
republikah. Štipendijo dobi torej vsak drugi študent. s Višina študentskega posojila se gibljc od 320 do 920 din mesečno. Še posebej je treba poudariti tako imenovani stimulativni del posojila, katerega namen je povečati učinkovitost študija. Študentje, ki dosežejo v predpisanem roku študija povprečno oceno 6,50 do 7,50, lahko dobe stimulativni del kredita v znesku 100 din mesečno, študentje s povprečno oceno 7,51 do 8,50 dobijo 150 din, študentje s povprečno oceno, ki je večja od 8,51, pa dobijo 250 din mesečno. Ta stimulativni del posojila se izplačuje ob koncu šolskega leta. Tako so dobili študentje že letošnjega septembra od 1000 do 2500 din.
Po taki poti želimo v Bosni in Hercegovini uresničiti reformo visokošolskega izobraževanja.
Kako je spremljal to reformo Prosvjetni list, glasilo, ki se ukvarja s celotno problematiko vzgoje in izobraževanja? Že drugo leto je v časopisu stalna rubrika, namenjena visokemu šolstvu. V njej sodelujejo poleg novinarjev, zaposlenih v uredništvu časopisa, tudi univerzitetni profesoiji, družbenopolitični delavci, ki se ukvarjajo s problematiko vzgoje in izobraževanja, novinarji raznih časopisov, radia in televizije ter drugi. Letošnjega marca je organiziral Prosvjetni list enodnevno posvetovanje predstavnikov vseh jugoslovanskih prosvetnih listov v Sarajevu in Zenici. O tem so obširno poročali tudi vsi prosvetni listi.
List Učiteljsko delo — tribuna prosvetnih delavcev za izobraževanje in vzgojo mladega naraščaja
(Iz korefereta Marije Siljanove, glavne urednice časopisa Učiteljsko delo iz Sofije)
Naloga prosvetnih delavcev, voditeljev in družbenih aktivistov LR Bolgarije je: čimprej reformirati izobraževalni sistem in temeljito spremeniti ljudsko izobraževanje. Neposredne naloge v zvezi s tem je dobil tudi pedagoški tisk.
Učiteljsko delo je najbolj razširjen pedagoški časopis v LR Bolgariji. Izhaja v nakladi 65.230 izvodov, prejema pa ga več kot 114.000 učiteljev in vzgojiteljev.
Kako rešuje Učiteljsko delo probleme šolske reforme?
V	rubriki Model ESPU -enotna srednja politehniška šola in v Modelu za tehnikume strokovno tehniške šole ter strokovne šolske cenrie so delavci s področja znanosti, prosvete, gospodarstva. in kulture vsestransko in poglobljeno razpravljali o predlaganih rešitvah. Ocenjevali so vlogo in smotre izobraževalnega sistema v LR Bolgariji in predlagali razne spremembe, razpravljali pa so tudi o načinih ustvarjanja enotne politehniške in splošne izobraževalne šole.
Učitelji, znanstveniki in drugi so sodelovali tudi pri izdelavi učnih načrtov in učbenikov za prvi, drugi in tretji razred in zavzeto razpravljali o učnih načrtih nove enotne srednje politehniške šole od 4. do 10. razreda.
List Učiteljsko delo ne obravnava samo glavnih problemov izobraževanja. Predstavlja tudi vsakodnevno delo učiteljev in vzgojiteljev ter njihova iskanja in odkritja s pedagoškega področja.
V	rubriki Iz dobre pedagoške prakse pojasnjujejo najboljši učitelji - eksperimentatorji in novatoiji kako — s kakšnimi
oblikami in metodami dela dosegajo boljše učnovzgojne rezultate, kako aktivirajo in vključujejo učence v vzgojnoizobraže-valni proces, kako individualizirajo in diferencirajo svoje delo v razredu, razvijajo samostojnost mišljenja in sposobnost učencev, kako jim privzgajajo ljubezen do dela, delavskega razreda in njegove avantgarde — bolgarske komunistične partije.
Bolgarski učitelji se zelo zanimajo za pedagogiko, z zanimanjem spremljajo novosti pedagoške teorije. Veliko zanimanje je zbudila razprava, ki jo je
objavljal list Učiteljsko delo v rubriki Tradicija in novatorstvo (leta 1972/73).
Probleme v zvezi z vsebino, organizacijo in upravljanjem v vzgojnem procesu je obravnavala rubrika Program vzgojnega dela, vzajemni odnos učitelj — učenec, pa rubrika Kako ravnamo.
Enkrat mesečno posvetimo eno stran časopisa- temam, ki sodijo pod naslov: Družina, šola in družba. V njej sodelujejo učitelji, starši, partijski in državni
voditelji ter drugi družbeni delavci.
Na uredništvu organiziramo večkrat pogovore z najboljšimi učitelji o vzgojnoizobraževal-nem delu šole, z dobrimi razredniki in sindikalnimi aktivisti. Taka srečanja so bila tudi povod za nove rubrike, kot npr.: Pri razrednikovi uri, Polinternat — sedanjost in prihodnost, Klub partijskih izkušenj itn.
List ima tudi zelo veliko zunanjih sodelavcev: to sodelovanje smo razvijali načrtno in metodično. V drugih bolgarskih časopisih napišejo novinarji
okrog 40 % vsega objavljenega gradiva, novinaiji Učiteljskega dela pa sami prispevajo letno le 8 do 10% sestavkov, vse druge napišejo zunanji sodelavci in dopisniki. To je velik uspeh uredništva.
Naša stalna naloga je razširjati krog sodelavcev. Res je, da ne objavimo vseh člankov, ki pridejo na uredništvo, ker je obseg lista omejen na osem strani. Vse prispevke razčlenimo in posredujemo najboljše misli iz njih.
Pri delu — z leve proti desni predstavnici bolgarske delegacije, Hrvatske in sekretar zveznega odbora sindikatov (Foto: Ivančič)
SR Srbija
Prosvetni pregled — tribuna prosvetnih delavcev Srbije
(Iz koreferata Milije Kneževica, glavnega in odgovornega Prosvetni pregled iz Beograda)
Glavni in odgovorni urednik srbskega lista Prosvetni pregled je v svojem koreferatu obravnaval vlogo lista, njegov namen in vsebinsko zasnovo, prek katere lahko prosvetni delavci uveljavljajo svoje mnenje glede strokovnih, idejnih in drugih vprašanj, ki zadevajo problematiko s področja vzgoje in izobraževanja.
Čeprav lahko sodelujejo prosvetni delavci v vseh rubrikah, je nekaj takih rubrik, v katerih so objavljeni večinoma prispevki poklicnih novinarjev (zaradi večje spretnosti pisanja in časa, ki ga prosvetnim delavcem vedno primanjkuje). Opazili pa so, da čedalje več prosvetnih delavcev piše sestavke, ki so primerni za Uvodnik in Mali-komentar ter informacije o delu raznih zveznih, republiških in pokrajinskih organov in organizacij. Take sestavke pišejo navadno poklicni novinarji. Vse druge rubrike pišejo sami prosvetni delavci:	Pisma ured-
ništvu, ki vsebujejo vprašanja, odgovore in komentarje s področja vzgoje in izobraževanja ter rubriko Odzivi, ki se nanaša na prej objavljene članke. Obe rubriki sta nekak barometer razpoloženja srbskih prosvetnih delavcev. Stalna rubrika Pogledi in mnenja je glas praktikov o idejah in predlogih, ki ne predstavljajo mnenja uredništva; njihov namen je izzvati polemiko. Tribuna je rubrika, ki obravnava skrajšane, privlačne razprave važnejših posvetov in sej, ne glede na znana ali neznana imena razpravljalcev. To je resnična, pisana paleta mnenj o enem ali več vprašanjih. Uredništvo lista pogosto izpelje manjše ali večje ankete o vprašanjih s področja vzgojno-izobraževalne problematike.
Trudijo se, da bi bilo čimveč
anketiranih in da bi te ankete zajele vse strukture prosvetnih delavcev: od učiteljev do najodgovornejših osebnosti na vzgojnoizobraževalnem področju Srbije, pa vse do staršev, javnih družbenih in kulturnih delavcev.
Lani so dosegli največji uspeh z anketo na temo: Prosvetni delavci o sebi in o svojem položaju v družbi, ki so jo izvedli s sodelovanjem uredništva srbskega lista NIN. Na 40 vprašanj na to temo so prejeli 1082 odgovorov prosvetnilr delavcev iz vseh krajev Jugoslavije. Anketo so objavljali pred X. kongresom ZKJ z željo, da bi delegati kongresa čimprej zvedeli za resnično mnenje večine pro-svetnih delavcev Srbije. List Prosvetni pregled se uveljavlja kot tribuna prosvetnih delavcev tudi z drugimi rubrikami: Okrogla miza. Iz prakse za prakso, Iz moje beležnice. Vesti itd. Zelo resno obravnavajo polemiko na teme, kot so npr. sistem osebnih dohodkov, merila za vrednotenje učiteljevega dela v šolski in pošolski deiavnostL merila za delitev denarja za šole ipd. Na stotine mnenj prosvetnih delavcev Srbije je zapisano v teh odgovorih, ki so osvetlili pedagoško problematiko z družbenega in pedagoškega vidika. Pred tremi leti je Prosvetni pregled načel obširno problema-tiko-razpravo o Kodeksu moralnih norm za prosvetne delavce; sklepe te razprave so obravnavali najvišji republiški družbenopolitični organi. Žal, da uredništvo ni moglo akcije povsem izpeljati zaradi premajhnega števila članov uredništva.
Take akcije so priporočljive za vse redakcije naših republiških listov, saj jim zagotavljajo spoštovanje vseh prosvet-
LR Romunija
urednika časopisa
sv
de
nih delavcev, posebno, če se; m
V
posreči pridobiti za sodelovanje tudi druge dejavnike.
Prosvetni pregled obravnava tudi položaj učiteljev na vasi ifl njihovo odhajanje v mesto, vlo- " go kombiniranili oddelkov ozi- (I roma podružničnih šol. Dolžno ij pozornost posvečajo strokovnosti:	obravnavali so kom-
pleksno metodo branja in pi- Z; sanja, programirani pouk, mo- ^ derno matematiko itd.	^
s<
Samoupravna praksa v Jugoslaviji je utrdila načelo, da so pred vsakim sprejetjem važnih 1 dokumentov na republiški ali n zvezni ravni široke javne raz- ^ prave. V takih razpravah aktiv; ic no sodelujejo prosvetni delavci ž| in seveda tudi delavci iz drugih p področij dejavnosti.	n
Javne razprave so se še bolj jt razmahnile v zadnjem času, ko b je področje vzgoje in izobra- d ževanja postalo sestavni del V združenega dela po novih ustav- o nih načelih.	Vi
Vsi republiški listi so v je- ^ zikih vseh narodov in narod- P nosti Jugoslavije objavili načrt " idejne zasnove reforme socialistične vzgoje in izobraževanja, | pa tudi osnutke zakonov za ^ osnovno, srednjo in visoko šolo P itd.
p
Zamisel, da se javne razprave p vodijo prek Prosvetnega pre- [, gleda, se ni uveljavila brez težav Sj in odporov (češ da je taka izvedba predraga ipd.), kmalu p*L se je pokazalo, da je tak načifl p zbiranja mnenj najhitrejši ii> \ najučinkovitejši.	ti
Ob 30-letnici Prosvetnega pregleda še razveseljiva ugoto-
vitev:	z nenehnim prizade
. z
vanjem, da bi razširih krog so-
j(
delavcev, so dosegli lep uspeh
uredništvo prejema vedno več
člankov različnih avtorjev.
Odnosi med pedagoškim obveščanjem in mobilizacijo prosvetnih delavcev pri uresničevanju politike KR Romunije
St
(Iz koreferata Octaviana Buzesca, generalnega sekretarja uredništva časopisa Tribuna Scolii iz Bukarešte)
,,Romunija živi v času pomembnega zgodovinskega dogodka - XI. kongresa KP Romunije. Tik pred kongresom smo objavili projekt načrta KP Romunije o izgradnji romunske socialistične družbe, dokument, ki ga upravičeno imenujemo: Osnovna ideološka, teoretična in politična listina partije. Iz tega dokumenta je jasno, da je prosveta v naši deželi eden najpomembnejših dejavnikov ekonomskega in socialnega razvoja prav zato, ker je nosilka odgovornosti za vzgojo in izobraževanje mladih pokolenj,“ je poudaril vodja romunske delegacije v svojem koreferatu.
Uresničevanje politike romunske partije v šolstvu je treba, po njegovem mnenju, doseči predvsem prek političnega in pedagoškega obveščanja prosvetnih delavcev.
Njihov list „TRIBUNA SCOLII“ in njegova izdaja v madžarskem jeziku „TANGYI UJSAG“ sta na svojih straneh posvetila pozornost plenarni
>. •
seji CK KP Romunije (18. VI. 1973). Plenarna seja je zajela razprave o razvoju in izboljšanju prosvete v Romuniji. Listi so obravnavali aktualne teme, obdelane na seji kot npr. splošno obvezno desetletno šolanje, širjenje predšolske vzgoje^ odpravljanje ponavljanja, vzgoja učencev za življenje in delo, vključevanje aktivnih sodobnih metod v vzgojnoizobraževalni proces ipd.
Prosvetni delavci in sodelavci „Tribune scolii" so s svojimi mnenji in predlogi, izraženimi v listu, veliko pripomogli k izboljšanju vzgojnoizobraževal-nega procesa.
Težišče lista je na tretji strani, ki ina naslov „Prvenstva“; to je tudi glavna stran, ki zajema najpomembnejše sklepe CK romunske KP. List ima več strani in rubrik, ki obravnavajo problematiko predšolske vzgoje in posameznih razredov. Vzporedno s političnim poteka tudi, nič manj važno, pedagoško obveščanje prosvetnih delavcev
Romunije. Zajema informacije b] o najnovejših dognanjih v pr° p, sveti po svetu.	K
Octavian Buzescu je poudaril Itj veliko zanimanje romunskih bralcev za informacije o pe' ^ dagoškem delu in izkušnjah bol' ^ garskega, jugoslovanskega h' ciprskega šolstva, o katerih je r obsežno pisal po lanskem se- j)1 Stanku uredništev prosvetnih: 1! listov balkanskih dežel.
Orisal je pomen in vlogo šol' ske televizije kot primernega h* -važnega sredstva za posredi ^ vanje informacij velikemu šN' ^
vilu sodelavcev in znanstvf
nikov, pa vse do učiteljev v naj' Q bolj oddaljenih krajih.	j,
Predlagal je, da bi morda n zalo upoštevati mnenje učj' o teljev praktikov kot preh' h nostno, ne glede na popularnoS ti posameznika. Svoj predlog )e t podkrepil s trditvijo, da so pr^v uspehi učiteljev praktikov več' ii krat polnili stolpce „Tribunč D scolii" in zbudili veliko z3' 0 nimanje pri bralcih. Dokaz ^
Strani časopisov odprte za prijateljsko sodelovanje
H. srečanje uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel
to je bilo izredno povpraševanje za te številke lista.
Obe izdaji njihovega časopisa | »Tribuna scolii“ in „Tangyi ujsag“ v madžarščini (ki podeča posebno pozornost sek-cijam in šolam z madžarskim učnim jezikom) zajemajo ob-- veščanje o uspehih na prometnem področju socialističnih dežel vsega sveta.
Velja omeniti, da vsebuje njihova izdaja v madžarskem jeziku med drugim tudi posebno rubriko, ki obravnava in popularizira najsodobnejše metode praktičnega učenja romunskega jezika in tako tudi sistematično prispeva k razvijanju bratstva in enotnosti romunskega in madžarskega naroda. Vodja ro-
munske delegacije Octavian Buzescu je izrazil svoje zadovoljstvo glede srečanja, kjer smo izmenjali mnenja in izkušnje na vzgojnoizobraže-valnem področju, poglobili kulturne odnose in ne nazadnje pripomogli k razvijanju bratstva in enotnosti med narodi v tem delu sveta.
e Ciper
: Brez domov, šol in bolnišnic
y	:------------------------------------
1 Oz koreferata Kostasa Korellisa, izdajatelja in direktorja časopisa Deltion Oeimek ° Nikozije)
i- Najprej se želimo iskreno i- zahvaliti sindikatu jugoslovan-y skih prosvetnih delavcev za ljubeznivo vabilo in možnost, da y Se udeležimo te konference.
0 , Vabilo smo prejeli v času, ko [j Je naša domovina v zelo težkem [j Položaju zaradi turške invazije „ na Ciper. Razmere v našem šol-' stvu so mučne, tudi naše sode-.j ‘ovanje na tem srečanju je ote-j, ženo. Pri nas so komunikacije Pretrgane, izgubili smo pre-, Voženj e, nad dvesto tisoč ljudi lj j® ostalo brez domov; zunaj pre-
0	bivajo, na poljih, v mrazu in i- dežju — prezebli in lačni.
”®čino rodovitne zemlje so i- okupirali Turki, prav tako tudi J^e tovarne in skladišča hrane, c biaša šolska organizacija skuša [. Pomagati z odpiranjem tistih
1	^°1> ki niso okupirane; v njih naj i- bi našli svoj prostor tudi vsi pre-i, Snani učenci — a teh je nad a dS.000. Sočasno s političnimi o Pogovori o miru, poskušamo
Prepričati okupatorja, naj iz-e Pusti zaprte dijake, študente in Profesorje, da bi tako vsaj ne-. kolibo omogočih normalno šol-sko delo.
V naši domovini izhajajo tri ^ 'rste prosvetnih listov. Vsak jj Predstavlja svojo organizacijo,
je v skladu z različnimi učiteljskimi profili. Naj jih naju stejem:
?	~~ „Deltion Oelmek“ je list
c ?a srednješolske profesorje; za-y letna predvsem umetniške in f ekonomske šole t ~~ „Deltion 01tek“ je list za ^hniške šole
~ „Ekpedheftikos“ je list za citelje osnovnih šol.
Naši prosvetni Usti so mladi,
saj so začeli izhajati pred največ desetimi leti. Vzrok je v tem, ker je bil Ciper britanska kolonija; s šolami pa ni upravljala britanska vlada, ampak nacionalne skupnosti. Vodili smo metodo mirnega odpora nasproti kolonizatorjem — zato je razumljivo, da so bili vsi naši listi cenzurirani in so izhajah le občasno.
Vsi trije' listi obravnavajo skupne vzgojne probleme, kot so: obvezno šolanje, dolžina šolanja, različni učnovzgojni sistemi. Vsak list prinaša sestavke za svoje področje, znanstvene razprave in predloge za izboljšanje učnih načrtov. Pišejo pa tudi o problemih mladine in sočasno nakazujejo rešitve. Niso redki primeri, da se vlada pri vzgojnoizobraževalnih ukrepih ravna po naših- sestavkih. Ko je Ciper postal neodvisen, so bili učitelji npr. slabše plačani kot drugi uslužbenci. Za izboljšanje svojega položaja se morajo zahvaliti prosvetnim listom, ki so neprestano opominjali javnost na posledice takšnega ravnanja. Letos naj bi bila odprta strokovna šola za nadaljnje izpopolnjevanje učiteljev — vendar pa so dogodki to preprečili. Vsi naši časniki so popolnoma svobodni pri izražanju svojih idej; že doslej so odigrali pomembno vlogo pri demokratizaciji jezika in vzgoje sploh.
Ciper je majhen, nima mnogo prebivalcev, dolgo je živel kot kolonija — zato je razumljivo, da so tudi njegove istovrstne šole zelo različne glede na vsebino in kakovost. Tako imajo
dijaki po končani srednji šoli veliko težav pri izbiri fakultete. Grška univerza sprejema učence določenih srednjih šol, angleška spet druge. Samo univerze socialističnih dežel sprejemajo dijake iz vseh ciprskih šol. Tudi v tem primeru so prosvetni listi odigrali svojo vlogo kot informatorji in usmerjevalci.
Pri nas nimamo svoje univerze. Prišli smo na vašo konferenco, da bi sprejelLvaše ideje in predloge, ne moremo pa predlagati svojih. Dovohte, da .vam na kratko opišem razmere na Cipru — kajti prosveta je odvisna od neposrednega življenja. Turška invazija je rušila vasi, šole, bolnišnice in uničevala vse živo. Zasedli so 200 šol, na katerih je poučevalo 1.700 učiteljev. Otroci žive zdaj raztepeni po različnih krajih — tako da so vse svobodne šole prenapolnjene z učenci, pa tudi z dmginli begunci, ki so ostali brez strehe in denarja. Ni nas sram priznati, da- smo tudi mi štirje, ki smo prišli na konferenco, ostali brez domov. Pri-šli smo z zavestjo, da bomo tukaj našli prijatelje, ki bodo razumeli naš položaj in nam pomagali v prizadevanjih, da postane naša dežela spet svobodna. Obračamo se k prijateljem, ki podpirajo naša stremljenja. Hvaležni smo predsedniku. Jugoslavije, maršalu Titu; bil je eden-prvih predsednikov, id je začel s politično akcijo za pomoč Cipm. To pomoč zelo cenimo. Skupno s predsednikoma Romunije in Bolgarije je Tito zelo priljubljen v naši deželi.
Podobne različnosti
^vzetek razprave po referatu in koreferatih
J s. ^javljamo nekaj vprašanj in lita enih odgovorov iz razprave a srečanju ter nekaj osnovnih in predlogov.
^.VPRAŠANJE: Kako v Bolga-vi; .^psežete, da rubrike „ži-lj“° in kako spodbujate učite-v ’ ba pišejo? Kdo sodeluje pri fcin ^brikah, kot so: Dru-bftT’- So*a’ družba, Pedagoško Učiteljevo delo, ideja in [j/psa, Kako bomo ukrepali?
1 itah? So<kiuje Pd vseb teh rubri-
^ tub0?GOVOR: Za ”življenie“
Sp. v Bolgariji nimamo po-( rad- . težav. Naši učitelji zelo , [itd.1.Pijejo in sodelujejo z nami. ” Ustlltut\ ^ je odgovoren za , l[s|-?Sabljanje učiteljev, objavi v n b delovne teme po special-|(jčiti~ razpiše torej natečaj. lelji se prijavijo k sodelova-nato delajo pod vodstvom
1 fi11’ —tu
Izbita. Ob koncu leta obde-tti0 teme preberemo in izbere-na]nnaiboljše — najprej na regio-0)** Posvetu, nato pa na tem Zn?m- Prihodnje leto se rejo ’ Obrane po strokah, be-ozi”3 najvišji narodni ravni tetTt.rna forumu. Najboljše telf; °bjavijo in nagradijo, uči-nagra^jmejo tudi odUčja in
Ujs^boljše teme se vključijo v ntive na^rt- Tiste, ki so zani-i obijK- Za večino, objavimo v 1 Pogovora ali po odlom-
kih. Vehko nam pri tem pomaga stimulacija učiteljev — za uspešno delo napredujejo po „razredih“. Imamo 3 take kvalifikacijske razrede učiteljev: sodelovanje pri natečaju v okrožnem merilu in pristanek na izpit omogoči učitelju boljše nagrajevanje (učitelj pride v 3. razred). V 2. razred pridejo učitelji, ki imajo objavljena dela, v 1. razred pisci učbenikov, priročnikov in pisci scenarijev za prosvetne filme. Jasno je, da ima vsak višji razred višje nagrajevanje.
Pri vseh naših rubrikah sodelujejo učitelji, pa tudi znanstveniki, sodelavci inštitutov in predavatelji na fakultetah. Rubrika Kako bi ukrepali? vsebuje oris posameznih konkretnih pedagoških situacij v razredu, ki zahtevajo hkrati tudi pedagoške rešitve. Učitelji nam v poslanih odgovorih predlagajo razučne rešitve. Odgovore sproti objavljamo, hkrati pa zaprosimo filozofsko fakulteto za mnenje glede najboljše različice.
Lahko trdimo, da bi v šoli potrebovali pedagogiko vzgajanja, jasno pa je, da te rešitve ne morejo biti recepti za reševanje analognih pedagoških situacij. To so le posamezni zgledi, ki prispevajo k razvoju pedagoške prakse.
Po našem mnenju ni važno
hitro reševanje kočljivih pedagoških situacij, pomembno je, da je reševanje premišljeno. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je učiteljeva osebnost odločujoč individualni dejavnik, ki bo našel pravo smer.
VPRAŠANJE: Kako se je v uredništvu „Prosvjetnega lista" posrečilo pridobiti za sodelovanje visoko šolstvo?
ODGOVOR: Na to vprašanje vam lahko odgovorim obsež-neje. ,,Prosvjetni list" je posvečal precejšnjo pozornost problematiki visokega šolstva; prepričan pa sem, da nam je zelo pomagala pri navezovanju intenzivnejših stikov prav reforma visokega šolstva. Njena načelna zahteva je, da se visoko šolstvo vključi v vzgojnoizobraževalni sistem kot del združenega dela. Za boljše stike si prizadevamo že dobro leto, hkrati pa prodira na univerzo vse več novih problemov, ki so zakonita nujnost našega časa in prakse.
Znana resnica je, da je tudi predavatelj na fakulteti „pro-svetni delavec". V tej smeri nam je pomagalo stališče lista in njegov odnos do vzgojno-izobraževalnega sistema. Veliko smo pripomogli k temu, da je javnost seznanjena s problemi visokih šol. Učinek ni izostal. Prvič smo si z visokim šolstvom podali roko. Vse fakultete so
Bo dovolj dolgo živela, da bi ga lahko vzgojila? (posnetek s Cipra)
otrok; to pa še zdaleč ni dovolj. Za reševanje tega vprašanja bo treba poiskati učinkovite ukrepe. Naš „Prosvjetni Ust" želi pritegniti k sodelovanju pri obravnavi te pereče problematike vse predšolske vzgojno varstvene zavode in doseči z njimi prav tako sožitje, kakršno smo dosegli z visokim šolstvom.
VPRAŠANJE: Kako dosežete v Romuniji in Bolgariji tako visoko naklado prosvetnega Usta?
ODGOVOR:	(Romunija):
Naša osnovna usmeritev je prizadevanje za čim večje število prosvetnih delavcev — sodelavcev in naročnikov. Pridobivamo tudi naročnike in sodelavce od drugod, kar pa ne pomeni, da uravnavamo vsebinsko zasnovo našega lista po njihovih željah, ker bi sicer zgubili naše prosvetne delavce. Morda nam pomaga pri številu naročnikov tudi to, da ob vsakem izidu lista zelo pozorno odgovarjamo na naših straneh vsem kategorijam bralcev.
(Bolgarija): Gotovo nam je v pomoč pri tem to, da imamo le en strokovni list za vso deželo. Vsak učitelj je njegov naročnik. Nenehno zanimanje učiteljev oživljajo tudi objavljeni razpisi ter samostojna dela njihovih učencev. Pomembno vlogo ima seveda tudi tradicija lista.
Spominjam se, da se je v obdobju krizeTeta 1961 zmanjšalo število naročnikov kar za polovico, in to od 50.000 na 25.000.
Na Cipru je 200.000 beguncev brez doma (posnetek s Cipra)
naročile naš list. Da bi spoznali naše delo oziroma našo vsebin sko zasnovo, smo jim prej več kot pol leta pošiljali list zastonj.
Naj vam povem še najnovejši podatek: skupnost za financiranje visokega šolstva bo sofinancirala naš list. Jasno je, da bo visoko šolstvo imelo vso pravico vplivati na koncept časopisa. Skrb za boljše delovne rezultate
študentov in njihova nagla menjava socialne strukture nam bosta brez dvoma v prihodnje pomočnik in kažipot.
VPRAŠANJE:	Kako bo
„Prosvjetni Ust" pomagal reševati vprašanja predšolske vzgoje v Bosni in Hercegovini?
ODGOVOR:	Predšolske
vzgoje je v naši republiki doslej deležno le 25 % predšolskih
V razpravi je prišla do izraza želja vseh urednikov po boljšem obveščanju jugoslovanskih bralcev o izkušnjah na prosvetno-kulturnem področju v drugih republikah in v tujini. Sprejetje predlog za širše in boljše sodelovanje. V tem smislu naj bi vsa jugoslovanska, pa tudi druga uredništva prosvetnih listov na Balkanu izmenjala obiske svojih novinarjev. Ti naj bi v časopisih svojih dežel pisali o drugih republikah in o tujini. Med redakcijami vseh balkanskih listov naj bi redno potekala izmenjava člankov.
Za temo prihodnjega srečanja so udeleženci predlagali „Kako najbolje obveščati učitelje o šolstvu v drugih deželah."
Uredniki iz drugih balkanskih dežel, pa tudi uredniki jugoslovanskih prosvetnih listov so ocenih, da je bilo srečanje koristno zaradi obojestranske izmenjave mnenj, izkušenj in zaradi načrtovanja nadaljnjega dela.
Izrazili so upanje, da bodo ta srečanja postala tradicionalna. Priporočili so medsebojno dopisovanje redakcij, kar bo utrdilo veži, poglobilo sodelovanje in prijateljstvo . med državami, hkrati pa pripomoglo k reševanju večjih problemov v prihodnosti na balkanski ravni.
Udeleženci so menili, naj bi se prihodnjega srečanja udeležile tudi delegacije iz Grčije, Turčije in Albanije in zaželeli, da bi bil dotlej Ciper osvobojen.
Vsakdo, ki stremi k napredku, si poskuša pridobiti čim več znanja in spoznanj. Prvo lahko najdemo v knjigah — drugo pa nam da le življenje. Zato so srečanja uredništev tako zelo pomembna: delo, izkušnje, trud, neuspehi in uspehi vzgojnoizobraževalnih zavodov posameznih dežel zažive v pripovedovanju. Vedno znova se potrjuje znana resnica, kolikšno vlogo ima denar, in da je odločilnega pomena za rast šole prav osebnost prosvetnega delavca.
Uredništva, ki so bila na drugem mednarodnem srečanju, tako iz jugoslovanskih republik in pokrajine Kosovo in Metohije kot tudi iz Bolgarije, Ro-
munije in Cipra, so v poslovil- rok za izboljšanje listov, pa tudi nih besedah izrazila veliko za- dela v šoli." Marija Siljanova dovoljstvo nad spoznanim in (urednica časopisa „Učiteljsko pridobljenim. Poudarila so, da delo", Bolgarija) je povzela vsa so ponovna srečanja nujna, pri- pomembnejša doživetja in skle-hodnjič seveda v eni izmed dru- pe tega enotedenskega skup-gih dežel. Spoznanja in novosti, nega dela. Stefan Banto (na-ki smo jih videli na naši poti, pa mestnik glavnega urednika ,,Tri-tudi ugotovitve s sestankov, buna Scolii", Romunija) je bodo našim bralcem — pro- podprl idejo o medsebojnem svetnim delavcem prav gotovo v izmenjavanju novinarjev posa-pomoč in vodilo pri njihovem meznih redakcij prosvetnih delu.	listov, kar bi lahko pripomoglo
„Pokazali smo vam nekaj h globljim spoznanjem, Kostas strani iz knjige Naša domo- Korellis (direktor „Deltion vina," je dejal Djordje Djurič Oeimek", Ciper) pa je zaželel, (urednik časopisa „Školske no- da bi bil Ciper ob prihodnjem vine"). „Želimo, da prenesete srečanju svoboden; takrat bo vtise vašim bralcem, skupaj s lahko poročal o prizadevanjih toplimi pozdravi. Hočemo čim prosvetnih delavcev za čim so-tesnejše sodelovanje, ki je po- dobnejšo naprednejšo šolo.
Strani časopisov odprte za prijateljsko sodelovanje
II. srečanje uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel
Med cesto in željami
Gledamo film o dejavnostih Konirskega doma „Ivo Lola Ribar“ na Reki. Scenarij za film so doživeli in napisali učenci sami, prav tako so film sami režirali, odigrali, posneli, razvili in zmontirali. Nastopajo: mladi fotoamateiji, modelaiji, radiotelegrafisti, igralci, pevci, har-monikaši, prometniki, igralci
bilisti (dom ima dva majhna avtomobila). Tu se učijo osnovnošolci, ki so včlanjeni v katero od dejavnosti Pionirskega doma, prihajajo pa tudi skupine iz bolj oddaljenih reških osnovnih šol. Dejavnost financira sekretariat za preventivo v prometu. Letno opravi praktični pouk v prometu okrog 5.000
Učence, ki sodelujejo pri fotoamaterjih, kinoamateijih in pri namiznem tenisu v Pionirskem domu na Reki, vodi predmetni učitelj Jakov Ključarič. Njegovi kinoamaterji so dosegU že lepe uspehe, saj so na letošnji republiški reviji pionirskih filmov prejeli zlato plaketo v Filipjakovu pri Zadru za dva najboljša filma, dobili pa so tudi denarne nagrade, in sicer 10.000 din — nagrado mesta Reke in občinsko nagrado — 15.000 din.
tenisa in drugih športnih panog. Film vsako leto dopolnjujejo. Velja pravilo: skupine, ki dobro delajo, bodo za priznanje postale člen v tem zgodovinskem filmu Pionirskega doma.
Tistega dne, ko so Pionirski dom obiskali predstavniki prosvetnih listov balkanskih dežel, je bilo v parku okrog zgradbe zelo živahno: vzgojitelji, preoblečeni v prometne miličnike, so učili osnovnošolce najvažnejših prometnih pravil. Na ličnem poligonu, narejenem v nekdanjem parku, so nastopih: pešci, kolesarji, pa tudi avtomo-
osnovnošolcev.
Pionirski dom „Ivo Lola Ri-bar“ ima trenutno pet stalno zaposlenih — drugi sodelavci so zaposleni honorarno. Za svoje člane imajo razvitih 20 sekcij — od umetniških, kot so slikarska, dramska, harmonikarska, do popolnoma praktičnih, kot so knjigovezništvo, varstvo v prometu in podobno. Zdaj deluje v teh skupinah približno 1.200 osnovnošolcev — vsaj dvakrat toliko pa so jih morali odkloniti: Pionirski dom ima premalo prostora in premalo zaposlenih. Vse to je posledica banalnega,
toda resničnega dejstva, da za prostovoljne dejavnosti ni dovolj denarja. Denar prispevajo: zavod za financiranje osnovnih šol, sklad za neposredno zaščito otrok, zavod za poklicno usmeijanje. Učenci (ali bolje — njihovi starši) ne plačujejo prispevkov, ker se njihovi otroci usposabljajo in delajo v Pionirskem domu. Tako ni nevarnosti socialnega razlikovanja. Ker pa je vedno več* prijav-Ijencev kot možnosti, si vodstvo Pionirskega doma (direktor je Ivan Kustič) prizadeva, da ob prvi priložnosti sprejme tiste osnovnošolce, ki so jih prej odklonili. Na bolj oddaljene šole pošilja Pionirski dom občasno vodstva svojih sekcij - najpogosteje tistih za varnost v prometu. 'Tako so deležni tovrstne vzgoje tudi otroci iz okolice Reke.
Dom je prejel številna priznanja, nagrade, plakete za svoje izdelke in nastope (med temi tudi kip „Kurirja Joviče", srebrni grb mesta Reke in druge). Kot posebno odliko pa lahko omenimo njegovo delovanje ob sobotah. Tedaj je največ otrok prostih — in vodstvo doma deluje z dvakratno zmogljivostjo. Tako je npr. minulo soboto delalo kar 160 osnovnošolcev v svojih priljubljenih skupinah.
Ta dan smo si ogledali še delo harmonikarske skupine ter se naužili lepih melodij. Harmonike se uči 60 otrok, poučuje jih profesor Horvat, ki je po rodu Slovenec. Inštrumenti so last doma, pouk je brezplačen. Dve deklici sta nam zaigrali „Marš na Drini" in še druge pesmi. V reškem Pio-nirskem domu, ki je lani slavil 25-letnico, je začelo svoje šolanje že precej znanih virtuozov.
Pokazali so nam tudi delavnice radio in kinoamateijev — in nazadnje film o delovanju doma. Poslovili smo se obogateni s spoznanjem, kaj vse zmorejo ustvariti prosvetni delavci, predani svojemu delu z mladino. In z željo, da bi bilo takšnih domov v vseh naših mestih toliko, da bi se lahko v interesne dejavnosti vključih vsi otroci.
NEŽA MAURER
Ljubezen, znanje, volja
Z obiska otroškega vrtca na Vežici v Reki
Svetel in slikovit, sodobno urejen in vzorno opremljen se koplje v pastelnih barvah. Ustvarja občutek izredne prostornosti, zračnosti in spodbuja k igri in gibanju. Podoben je dragoceni igrači, ki je padla iz bogate vsemirske košare. Tak je otroški vrtec na Vežici v Reki
Vrtec, ki je stal 530 milijonov, so zgradili meščani Reke s samoprispevkom. Je funkcionalno in domiselno opremljen. Prostore je mogoče predehti s premičnimi zavesami in tako uporabiti v različne namene.
Otroški vrtec živi in dela pod odločno ravnateljičino taktirko ... Vsak dan ga obišče okrog 61 otrok, včasih do 80. Pri sprejemu v vrtec imajo prednost otroci iz socialno šibkih družin.
V enem letu, odkar je vrtec bolj zaživel, so sprejeli 200 otrok, še enkrat toliko prošenj za sprejeme otrok, starih od štiri do pet let, pa so morali odkloniti. Čeprav je v sestavi tega vrtca še 6 vrtcev, imajo zaradi pomanjkanja prostora še nekaj nerešenih problemov: 80 otrok iz družin z visokimi osebnimi dohodki, ki so prav tako precej osamljeni in potrebni socializacije, še vedno čaka na sprejem. Približno 30 % reških otrok pa je vrtec vendarle sprejel.
Vzgojnovarstveno delo ustanove poteka dopoldne 'in popoldne. Otroci počivajo od 12. do 14. ure v praktičnih, zložljivih posteljicah v učilnicah. Tisti, Id so ves dan v vrtcu, odhajajo domov ob 16. uri. Otroci imajo vsak popoldan, od 14. do 16. ure razne dejavnosti, vzgojitelji pa vsak dan — preden odidejo otroci domov polurne pogovore s starši.
Skoraj vse vzgojiteljice imajo višjo izobrazbo, tiste, ki je še nimajo, študirajo izredno ob delu (kadar so na predavanjih, jih zamenjujejo kolegice). Pri delu z otroki uporabljajo individualni, pa tudi skupinski način vzgoje; skrb je usmeijena predvsem v socializacijo in prilagajanje otrok.
Delo poteka na naslednjih področjih: materin jezik, spoznavanje narave in družbe ter matematika (pojmi o množicah s 3 do 6 elementi), osnove iz prometne vzgoje, glasbena in likovna vzgoja. Za starejšo in za srednjo skupino otrok uporab-
ljajo kot dopolnilno sredstvo še televizijske oddaje za širjenje, utrjevanje pa tudi za osvajanje znanja.
V tem vzgojnovarstvenem zavodu poteka tudi eksperimentalno delo. Na podlagi izkušenj, so sestavili teste. Za prakso so jih oblikovali s pomočjo inštituta za izpopolnjevanje predšolske vzgoje v Beogradu. O raziskavah razpravljajo na repu-bliških seminarjih. Praktiki povedo svoje mnenje in seveda dobijo „povratno informacijo". Pri vzgojnem delu v vrtcu je velik poudarek na besednem zakladu hrvatskega jezika, jasnosti matematičnih pojmov, na likovni, glasbeni in estetski vzgoji ter ustvarjalnosti.
Po mnenju ravnateljice bi morale imeti vse vzgojiteljice v vzgojnovarstvenih zavodih visoko izobrazbo. Prepričana pa je, da otroka, mlajšega od treh let, ne bi smeh ločevati od staršev; tak otrok izgubi dragoceno čustveno vez.
Povedala nam je, da vrtec nima psihologa in socialnega delavca; ima le medicinsko sestro. Vedno pa so jim na voljo strokovni nasveti sodelavcev zavoda
za šolstvo na Reki in predavateljev pedagoške akademije.
. V INFORMACIJO
Na Reki je 36 do 40 vrtcev; v njih je 3000 otrok, kijih vzgaja 160 vzgojiteljev. Sem sodi še 30 članov zdravstvenega osebja, 3 zdravniki, 2 pedagoga za likovni in glasbeni pouk. V vrtcu, ki smo ga obiskali, poteka tudi hospitacijska dejavnost za vzgojiteljice.
Otroci so v vrtcu razdeljeni v več starostnih skupin: v skupini od 3 do 4 let je (po normativih) največ 15 otrok; v srednji skupini od 4 do 5 let največ 20 otrok, v starejši predšolski skupini pa največ 25 otrok. V jaslih za otroke, stare od 6 mesecev do 1 leta, je 8 otrok; v oddelku za otroke od 1 do 2 let do 10 otrok, v tistem od 2 do 3 let pa 12 do 15 otrok.
Starši plačajo za oskrbo v jaslih za enega otroka 600 din mesečno, za oskrbo v vrtcu pa 560 din mesečno, glede na mesečne dohodke. Če osebni dohodki staršev ne presegajo 500 din mesečno, je oskrba za otroka brezplačna. Ponavadi gre plačevanje po lestvici; oskrbnino za otroka plačujejo starši v višini 560 ah 600 din mesečno — od mesečnih osebnih dohodkov v višini 1400 din naprej.
STROKOVNO, UČINKOVITO, PESTRO
Bili smo pri uri metodične enote iz matematike, ki je bila namenjena starejši skupini otrok. Videh smo pestro in metodično dovršeno pripravljeno „uro“, ki je (rajala 30 minut. Nenehno prepletanje
učenja z razgibano, vsebinski | spreminjajočo se igro je zbujal1 pravo zadovoljstvo opazovalce' Ponazorila ali pomagala, ki s' jih izdelali otroci s pomočjf i vzgojiteljice, so bila pri tem to najbolje izrabljena (punčke i* žogice v obliki žetonov v beh i* rdeči barvi na malem, sivem fk nelografu). Ob pripovedki jf vsak otrok spretno oblikoval a* svojem flanelografu sliko. SnC je vzgojiteljica utrjevala o! spretno vključenih zvočni! učinkih — udarcih na taitf burici. Sledila je igrica z isto njem „hišic“ — stolčkov, zazto movanih z ustrezno številčil sliko. Zvrstilo se je štetje, st števanje, odštevanje, dopol njevanje s seštevanjem in od' števanjem. Uspešno in pesttf uro je sklenilo kolo „Zato hitfc dječice, podajmo si ručice". '
TEA DOMINKO
Poslopje, učila in ljudje
Celje, središče Savinjske doline, je sprejelo urednike in novinarje prosvetnih listov v II. osnovni šoli. Pozdravih so jih: Franjo Puncer, predsednik izdajateljskega sveta Prosvetnega delavca, Vlado Novak, predsednik aktiva Sindikata prosvetnih delavcev Celje in Franc Sedmak, svetovalec republiškega zavoda za šolstvo — organizacijska enota Celje.
Na šoh nas je sprejela ravna- opremljenih kabinetih. Tudi teljica Vera Strehovec ter nam strokovna knjižnica je porok, opisala dosedanja prizadevanja da bodo učitelji resnično lahko in delo šole. Zgradba je nova, sledili napredkom pedagoške uradno pa jo bodo odprli šele znanosti. Pripomočki, kot so:
Pionirji osnovne šole „Slavko Šlander" iz Celja so s cvetjem pozdravili udeležence srečanja (Foto: D. Medved)
letošnjega 29. novembra. Njena površina meri 4.000 kvad. m, namenjena je 686 učencem. Prostorske utesnjenosti torej ni. Tudi notranja oprema učilnic-kabinetov govori o tem, da so materialne možnosti za pouk najboljše. Iz pripovedovanja ravnateljice Strehovčeve je bile čutiti, koliko pomeni taka modema šola učiteljem. Zagotavlja jim, da bodo lahko sodobno poučevali in kar najbolj izrabih učne ure, saj bodo sočasno lahko zaposhh učence — v dobro
episkop, grafoskop, diaskop, dalje učilnica z respondeiji — vse to je prava zakladnica možnosti, seveda če bodo znali učitelji pri pouku vse to smotrno uporabljati.
Šola ima 23 od4elkov ter 31 učiteljev in predmetnih učiteljev, pa tudi socialnega delavca. Obiskovalce je zanimalo, ali ima šola s tako bogato opremljenimi kabinetnimi učilnicami ter veliko moderno telovadnico svoje učence interesno zaposlene tudi ob pro
Servis šole in doma
PIONIRSKI DOM „CVET-KA JERIN" V CEUU je po besedah upraviteljice Slave Vu-čajnk nekak servis med šolo in domom. Že zjutraj ob tričetrt na šest sprejema otroke zaposlenih staršev, jim nudi varstvo, hrano in jih pripravi za šolo. Tiste, ki imajo dopoldanski pouk, odpravijo vzgojiteljice v šolo dopoldne — oni iz popoldanske izmene pa so ves dopoldan v domu, kjer se učijo, pišejo naloge ter sodelujejo pri
interesnih dejavnostih. Naj nekatere naštejem: pevski zbor, dramska skupina, fotografski krožek, folklorna in likovna skupina.
V pionirskem domu so otroci treh osnovnih šol — sprejetih je 260 otrok. Pri sprejemu v domsko oskrbo imajo prednost otroci, katerih starša sta zaposlena, tisti iz socialno ogroženih dmžin in otroci mater — samohranilk. Starši plačujejo za oskrbo po svojih močeh (se pra-
Predsednik izdajateljskega sveta ..Prosvetni delavec" Franjo Puncer z uredniki prosvetnih listov balkanskih dežel v osnovni šoli „Slavko Šlander" v Celju (Foto: D. Medved)

stih sobotah. Pokazalo se je, d1 ]j so sobote tako rekoč ne# rabljene, kar zadeva org* r nizirano dejavnost otrok. To p* f je dobro samo za tiste, kateii! v starši odidejo ob koncu tedna' počitniške hišice iz mesta, v to j ravo — drugim otrokom pa pif ostaneta ulica in kino.	z
Predstavnik organizacijsk r enote zavoda za šolstvo v Celj'1 v
Franc Sedmak je obiskovalce^ povedal, _ da je osnovna šol5 l.
„Slavko Šlander", kije zdaj t bila novo poslopje, nove uW v niče, novo ©premo in no* ]< oznako II. osnovna šola, & lovala prej v sklopu oddeli š pedagoške akademije — bila/ v vadnica za prihodnje-učite® j Ge k temu dodamo še doto ?
razvito predšolsko dejavnost ' 2 Celju, lahko trdimo, da I d ustvarjen sklenjen krog vzgto s in izobraževanja: od predšolsl1 5 vzgoje v vzgojnovarstvenih 1* 1 vodih, prek osnovne šole, n 1 dagoške gimnazije (ki je tudi v Celju) do pedagoške akaden# s ki usposobi mlade ljudi za de'1 s
v
vodih.
vzgojnoizobraževalnih ^
rC
Novinarje in urednike pf t svetnih listov iz sosednjih deŽ^ ^ je posebno zanimalo vprašato c financiranja našega šolstva. ^ s moprispevek — s katerim je to, 1
zgrajena tudi H. osnovna (,Slavko Šlander" v Celju, ptfi \
stavlja zanje posebno obliko v
vesti delovnih ljudi o V trebnosti sodobnih šol in s.
dobnega šolstva. Samouprav/ \
dogovarjanje med prosveto podjetji (torej našim gosp"! darstvom) se jim dozdeva vi^ demokratičnega odločanja
razdelitvi narodnega dohodi*5 g NEŽA MAURER
o5 č
dinarjev na /., ^
osebnih dohodkih) ,
ju« '■
30,- do 200. sec. To je malo v primerjav1, t tem, koliko vsestranskih deja(| c nosti in skrbi so deležni
c
domu. Le nekaj manjka: p’
štora, da bi se tisti iz prvega to “ reda lahko tudi spočili, nasp^j „
— saj je zanje dan zelo dolg> ^ računamo, da se začne nav ^ zgodaj zjutraj.	, J ,
Obiskovalci so si ogle£)
lepe, smotrno urejene in z o'
škimi izdelki okrašene pros'
it<to
i
(T
zanimalo jih je, koliko osnov*1..
1? 1
šolskih otrok je približno } ( varstvo Pionirsto/
jetih
doma. Za industrijsko sredi^j
Hj ]
kakršno je Celje, številka / j ravno velika — saj znaša le D ^ j
- toda v primerjavi z bliškim povprečjem je ohrab joča. Takšnih ali podobnih P' nirskih domov bi si zeleh jj,. vseh naših večjih sredi/c
Starši bi bili razbrenienje
otroci usmerjeni v učenj® 1,, delo — šole pa bi se gotovo • ko ponašale z boljšimi uspe NEŽA MAURER
A 1
1 1
Strani časopisov odprte za prijateljsko sodelovanje
II. srečanje uredništev prosvetnih listov balkanskih dežel
; Sreča se imenuje ustvarjanje
-j*
i»
'i
j'
ni
0
ot
il
'J
it
nf
sf
ol-
id'
rf
r»
Z obiska osnovne šole Podčetrtek
; \
Nekoč je bila pravljica o čebelah in čebelarju...
V satju je šumela radostna simfonija življenju in delu. Pravljica je postala resnica. Oživel jo je človek.
Vsak izmed nas nosi v sebi neko pravljico. Zgodi se, da ta nikoli ne oživi, nikoli ne postane resnica — zaradi naše nemoči Pozabljamo pa, da lahko tudi majhne stvari postanejo velike in resnične.
Poglejmo skozi povečevalno steklo: čebele so se spremenile v otroke drobnih obrazov, ki spominjajo na majhne nasmejane sreče v skupni, veliki sreči obstajanja
Hiteli so v delu, nevidni, pa vendar pričujoči, vsak do svoje celice v satju Po natančno ustaljenem redu — kot čebele. Bila je to glasba, ki je spominjala na brnenje srebrnih zvončkov.
Popeljem vas tja kjer je delo smisel življenja kjer je sreči ime USTVARJANJE.
V__________________________________________________________1
MAJHNA ŠOLA - VELIKI USPEHI
V Podčetrtku smo; v sliko-vitem letoviškem kraju ob rečici Sotli, sredi gornjega Ob-I sotelja. Z rumenkastim gradom nad trgom in znanim zdravijo toščem — atomskimi toplicami. J Tu je šola, uspešna kombi-’J nacija starega in novega dela. \ Ravnatelj in duša vsega je že de-‘ < vetnajst let JOŽE BRILEJ, do-Ritnik Žagarjeve nagrade 1.
rf Štiriindvajset diplom in pri-j., znanj v republiškem in zveznem iJ nierilu govori o uspehih njego-Vega dela.
jj „Pred dobrimi devetnajstimi ‘eti,“ nam je dejal, „sem doživel (ji ta kraj kot ,bazen za manj-0:} ^redne otroke’, saj ni bilo ni-kakršnih možnosti za šolanj e. “
^ k
Prišel je iz Zidanega mosta, prej pa je bil vzgojitelj v ,i ''zgojnem domu v Radečah. h Takrat je bil bolan, živčno uni-; čen, pravi, toda kmalu je poji zabil na bolezen, zagrabilo ga je -j delo .... Majhne šole iz okolice L sp združih v centralno šolo. ’ 1 Sola je rasla, otrok je bilo ved-
no več. Danes šteje šola 470 j j nčencev, od tega je 60 do 70 % v°začev. Pod sv.oje okrilje so jjf sPrejeh tudi 90 učencev iz so-j sednje šole, ki jo je prizadel Potres.
Ravnatelj je po poklicu uči-klj fizike, njegova konjička sta glasba in tehnika. Zgovoren podatek: nekdanji učenci te šole 86 vračajo vanjo kot odrasU de-^ci Sedanji hišnik, kuharica *n učitelji — vsi so bili pred leti ^čenci osnovne šole Podčetrtek. Pouk traja od 7. do ^.30, popoldanski čas poletijo delu v krožkih. Ob sobotah so športna tekmovanja. si otroci dobivajo toplo ma-
šola je sodobno opremljena s kabineti za predmetni pouk,
I pasbeno sobo in instrumen-tarijem; na voljo ima tudi vsa s°dobna učila.
Mikro-samoupravna ^	CELICA
: . Tako ime šola tudi upravi-eno zasluži. Otroci sami ,,pro-,l’ Vajajo sredstva", zato z njimi P° dogovoru tudi upravljajo. lj T^i so npr. od svojega denarja .dšteli 500 din za stare ljudi, din so porabili za nakup l! ° potrebščin za revnejše ,, alr°ke, kupih so še boljši foto-'I »P^at za šolski fotokrožek in ;°go. Denar pridobe z delo-| Danjem pionirske knjigarne, Pionirskega samopostrežnega °ska, pionirske zadmge „Ob-^eljčan
j
,) Hplr.^ ..Spominček", kjer iz-
i	, točilnice „Rdeča
j ^Pka", kjer točijo sokove in
i)- del,?- ”SP°minče e'ujejo spominke.
,j D kahko rečemo, da je šola 4 uava miniatura življenja, ka-f j^^ga si želi vsa naša dmžba. j- n 9e povedano: prava samo-y nravna komuna v malem, ki ,01 vP,0steva vse zahteve družbe in 4 or Jučuje vse samoupravne j, ®ane in odnose, ki niso le na ji 0^0. Velja poudariti, da vsi >' dol-C* natank° poznajo svoje vestn°Sti; te izpolnjujejo v vtn°> odgovorno in kar je naj-c vredno — z veseljem!
Pred nedavnim je uprava šole podpisala sporazum, po katerem bo šola, po dogovom s pedagoško akademijo iz Maribora postala eksperimentalna in hkrati hospitacijska šola za študente te akademije.
DELO
- SMISEL ŽIVLJENJA
Kar je danes še igra, bo jutri delo. Geslo, ki je hkrati tudi smoter te šole. K temu je usmerjeno delo pri vseh predmetih in dejavnostih. „Izberi si poklic, da boš srečen", ni le prazna fraza, ampak živa resnica. Po njej se ravna življenje v tej šoli. Čutimo jo v njenem živahnem utripu.
Mojstrsko prefinjeno, nevsiljivo se prepletata ljubezen do narave in varstvo okolja. Vsak predmet ima ustrezen kotiček, ki ga ponazarja, in spominja na življenje zunaj šole. Pri poučevanju je odpadel verba-lizem, ker ni ničesar, kar bi bilo odtrgano od življenja in dela. Vzgojnoizobraževalni proces v razredih je torej le prijetno dopolnilo znanemu. Vse ima svoje mesto in namen v nazornem prikazu kot delček v mozaiku resnice, kot delček še tako majhne oblike življenja. Opredelitev za poklic je namensko gojena, svobodna in konkretna. In kar je najvažnejše — vsak učenec lahko pride do svojega individualnega izraza; lahko izbira, odloča, ustvarja, počuti se povsem enakopraven del celote.
Pred šolo vidimo: kotiček zgodovine z maketo Jugoslavije, z orientacijsko ploščo, s spomenikom talcem, simbolično okrašenim z rdečim cvetjem; spomin na potres, grenke spomine na čas okupatorjev -stare hišne svetilke in ulice v nemščini, orožje. Lahko si ogledamo pionirsko zadrugo „Mladi Obsoteljčan", ki je bila ustanovljena 9. maja 1. 1959, in ima svoj samoupravni organ. Je dopolnilo kmetijskega pouka. Tu imajo otroci prav čedno zbirko negovanih Živah, ki so jih našli ranjene: kanje, zajce, želve, golobe, pižmovke itd. Denar za hranjenje živali zbirajo s prispevki, ki jih prostovoljno darujejo obiskovalci — vržejo jih v majhen vodnjak.
Ni treba poudarjati, daje vse natančno zaznamovano in pojasnjeno. V dobro negovanem zelenjavnem vrtu, kjer poteka trenutno gnojilni poizkus, niso pozabili na toplo gredo s cvetjem. Malo dalje odkrijemo eksperimentalni panj, kjer lahko spremljamo potek nastajanja od jajčeca do čebele in pravi, veliki čebelnjak s pisanimi panj L Kot simbol žalostnega videza nas sprejme pajac, narejen iz odpadnih elementov; to je opozorilo v boju za čistočo okolja.
Na parkirnem proštom smo srečali učenca iz družine prometnikov, ki se je uril v vožnji z njihovim malim kombijem. Trava je gladko rezana, saj jo učenci „frizirajo“ z dvema ročnima kosilnicama. Zemljo obdelujejo s traktorjem, prej so
imeh plug. Pred šolo nas je ustavil dežurni prometni miličnik na motorju in raportiral. Za obveščanje skrbita pionirska pošta pred šolo in telefonska govorilnica. Kot smo že uvodoma omenili, imajo svoj mini TOZD „Spominček“, ki ustreza vsem zahtevam samoupravnih odnosov. V točilnici „Rdeča kapica" vam lahko postrežejo s sokovi in osvežilnimi pijačami. Pri tem delu se preizkušajo tri deklice z rdečimi kapicami, ki se bodo odločile za gostinsko stroko. Gugalnice in klopi iz temnih brun lepo dopolnjujejo pisano celoto šolskega okolja.
Zvedeli smo, da pripravljajo novo zbirko, ki bo imela naslov „Živali — mojstri". Tik pred vhodom v šolo stoji simbohčni spomenik dedku in babici (hrast), ki sta doživela visoko starost, ker sta pridno delala.
PRVI KORAK
V ŽIVLJENJE
V	novem delu zgradbe nas, pri vhodu ustavi dežurni robot, ki nadomešča dežurnega učenca, kije ta čas pri pouku. Treba je povedati, da so vse izdelke, tudi robota, izdelali učenci s pomočjo učiteljev.
Potujemo dalje iz presenečenja v presenečenje. Hodniki so polni življenja: ogledujemo si razstavo kluba mladih tehnikov, kjer vse brni in se giblje; z zidu nas gledajo lesorezi, makete in otroške grafike, tam so tudi originalne grafike Nika Pirnata, ki jih je poklonil šoli in fotografije pionirskega fotokrožka. In še in še ...
Ogledamo si pionirsko banko in hranilnico po vzorcu pravih, „velikih“; v pionirskem kiosku — kjer je samopostrežba — si lahko kupimo razglednice, svinčnike in drugo. Ključev ne potrebujejo, vse je odklenjeno. To je hkrati nadzor nad poštenjem posameznikov. Ne smemo pozabiti, da imajo učenci tudi svojo službo pionirskega knjigovodstva!
V	starem delu zgradbe je
mali muzej z naslovom „Kako sta živela dedek in babica", kjer lahko vidimo staro posodo, slike, celo skrinjo grofa Athemsa in — kozmetične pripomočke naših babic. Med ogledovanjem - zanimivosti nas preseneti studio KEKEC", kjer imajo svoj radijski spored. Tu delajo generalni direktor, tehnik in pet napovedovalcev — vsi učenci višjih razredov. In že se oglasi:	„Tukaj studio
Kekec.
PESEM
IN TOPLE BESEDE
Sprejeli so nas v jedilnici.
Na vsaki mizi je zastava ene od evropskih držav. S prisrčnimi pozdravi in dobrimi željami so se zvrstili učenci, pretežno iz osmih razredov, direktor banke osnovne šole, predsednik šolske skupnosti, predsednik pionirskega odreda (odred je prejel odlikovanje kurirja Joviče), predsednik za pomoč starim, predsednik šolskega pionirskega društva in člani. Oglasili so se harmonikarji; slišali smo pesmi z njihovim besedilom na Avsenikove melodije. Orkester nam je postregel s potpurijem starih slovenskih pesmi, ki so jih zaigrali na stare instrumente.
Ob slovesu smo izmenjali tople besede zahvale. Obdarili so nas s prisrčnimi spominki na Podčetrtek s posvetilom, ki so jih izdelali sami v svojem mini-TOZDU.
To je bilo nepozabno doživetje za nas vse. Odhajali smo presenečeni, ganjeni, srečni
Čebele pa so nadaljevale -svoj srebrni let v življenje.. .
TEA DOMINKO
Oblast nad televizijskim oknom
Zaprli krog šolske televizije v osnovni šoli Božidar Masiarič v Zagrebu
. .
Šolska televizija si išče v nekaterih naših republikah šele prostor pod soncem, moleduje za denar in razmišlja, na vrata katerih strokovnih sodelavcev naj potrka, ponekod, npr. na Hrvaškem, pa jo že dvanajst let obravnavajo v rokavicah.
Zato imajo na Hrvaškem najboljše izobraževalne televizijske oddaje v Jugoslaviji...
Zato si lahko pomagajo s televizijo v vzgojnovarstvenih zavodih, osnovnih in srednjih šolah...
Zato ji pojejo hvalo ob izboljšanih učnih uspehih.
Zato pravijo: Povej mi, kako uporabljate televizijo, in povem ti, kakšen je vaš pouk.
Sodobnost pouka ocenjujejo namreč tudi po tem, koliko uporabljajo učitelji pri pouku izobraževalne televizijske oddaje.
V________________ .	• _________________________________-J
Z-D-R-A-V-O, ZDRAVO! Tako- so nas pozdravili pionirji modeme zagrebške šole „Božidar Masiarič" in z,rdečimi nageljni vsakemu posebej izrekli iskreno dobrodošlico. Bili smo njihovi gostje, gostje učiteljskega kolektiva in ravnatelja Milana Antoliča, ki nam je predstavil „svojo‘‘ moderno šolo s specializiranimi učilnicami za razne predmete, priročnimi kabineti in celodnevnim poukom za prve razrede. ~To ni podaljšano bivanje, je poudaril ravnatelj, in nas odvrnil od pregrešne misli na pazništvo ob popoldanskem času, slabo napisane domače naloge in opomine zaradi preveč sproščene samovoljne rekreacije v razredu. Celodnevnega pouka so deležni otroci, ki imajo po ves dan zaposlene starše. V šolo prihajajo brez torb in se brez njih tudi vračajo. Šola povsem prevzame odgovornost za njihov uspeh.
Ravnatelj nam je takole opisal šolo v številkah:
711 učencev v 23 oddelkih, pouk v dveh izmenah, 7 oddelkov (prvi razredi) s celodnev-
nim poukom; 2 kinoprojektorja, 5 diaprojektorjev, 1 avtomatski projektor, 2 epidiasko-pa, 7 magnetofonov, 46 trakov, v vseh učilnicah grafoskopi in velika knjižnica.
V ZAPRTEM KROGU
To je zapis o novorojenki, ki se je brez matičnega lista vpisala že v nekaj hrvaških šol. Med prvimi jo je sprejela osnovna šola „Božidar Masiarič".
Ime:	TELEVIZIJA ZA-
PRTEGA KROGA.
Njena odlika: izredna prožnost.
Sposobnost: zaprti krog lahko poveže vsa dosedaj uporabljena tehnična sredstva — posnete televizijske oddaje projicira na televizijski zaslon, snema „žive“ prizore, npr. pogovor med profesorjem in učencem, risbe ali sheme, posnete z grafoskopa ali filme.
„Studio“ domuje v kleti. Te-lekamera ujame sliko, ki jo je mogoče prenesti na magnetoskop, prek adapterja in ojačevalca se slika prenese na centralni televizor; od tod vodijo žične
napeljave v vsak razred. Za preverjanje slik bodo uvedli telefonsko napeljavo, ki bo povezovala razrede, v katerih so televizorji, s studiom Taka „šolska televizija" nima oddajnika, zato v sosednjih stavbah ne morejo sprejemati oddaj, kijih predvaja šola. Ravnatelj nam je povedal še nekaj podatkov, s katerimi nas je v resnici-prepričal, da izdatek - 140.000 din — toliko stane namreč oprema za televizijo zaprtega kroga, ni mrtev kapital. Doslej so posneh okrog sto oddaj šolske televizije, vsi učitelji imajo njen program S posnetki in s sprotnim vključevanjem rednih televizijskih oddaj spretno dopolnjujejo in utrjujejo učno snov. Zelo lep šolski uspeh — kar 99 % učencev je lani izdelalo - pripisujejo med drugim tudi uvedbi šolske televizije v pouk. S svojimi uspehi se približujejo doslej utopičnemu idealu današnje šolske stvarnosti „šoli brez ponavljavcev". „Srečni so otroci, ki imajo tak pouk in srečna je družba, ki lahko take možnosti ustvarja" - je optimistično končal ravnatelj Antolič pripoved o svoji šili.
Na televizijskem zaslonu so oživeh: proslava dneva mladosti, načrt mesta Zagreba, poučni filmi in celo risanke. Prepričali smo se, kako imenitno je mogoče posneti „igralce“ v šolskem studiu itn.
Moderna šola z modernimi sredstvi, ki pa bi bila - kot je poudaril ravnatelj — mrtva, če ne bi bilo ljudi, ki imajo radi svoje delo in otroke ... Takih učiteljev pa je na šoli ,,Božidar Masiarič" dovolj.
MARJANA KUNEJ
Naklonjeni novostim
Sprehod po zagrebški pedagoški akademiji
;	;	n
Če se ne nosiš po modi, se v modemi obleki slabo počutiš. In če si študent šole, ki ne mara novosti, prav gotovo nisi naklonjen modernizacijam, ki jih porajajo reforme.
Dobrega učitelja pa ne krojita samo učbenik in predavatelj; njegove poglede oblikuje tudi oprema predavalnic, tradicija šole, da nenehno stremi za novostmi v teoriji in praksi.
Sodobnost je zahtevna: učitelj naj bi bil pravcata zakladnica obsežnega strokovnega in pedagoškega znanja, poznal naj bi sodobne učne oblike in metode, ravnanje z najrazličnejšimi učnimi pripomočki pa naj bi postalo ena njegovih vsakdanjih navad.
Nekaj pa je vendarle res: Brez široke uporabe učne tehnologije si danes ne moremo zamisliti uspešnega pouka.
\____________________________________________________________J
Častitljivo po starosti, saj ima že 55 let, in mlado po naklonjenosti k uvajanju novosti v študij - tako smo spoznali zagrebško pedagoško akademijo. Njeno zgodovino nam je predstavil dekan, prof. Joža Skok: Leta 1919 je bila to prva višješolska ustanova na Hrvaškem, kasneje pa se ji je pridružilo še osem pedagoških akademij. Sedanjo podobo je dobila leta 1951, ob reformi učiteljišč, v času, ko je nova osnovna šola zahtevala zelo veliko učiteljev z višješolsko izobrazbo.
Danes ima 700 rednih študentov, ki se pripravljajo za vzgojitelje v vzgojnovarstvenih zavodih in učitelje za vse razrede in predmete v osnovni šoli. V istem poslopju je vadnica, v kateri imajo študentje večji del učne prakse, akademija pa preskuša didaktične metodične novosti. Študij traja dve leti. In tako kot vse druge akademije si tudi ta prizadeva, da bi prerasla v visoko šolo.
Akademija ima veliko izrednih študentov, zanimivo pa je, da mora po zakonu skrbeti tudi za obvezno strokovno izpopolnjevanje učiteljev. V ta namen pripravlja seminarje, obveščena pa je tudi o uspešnosti dela svojih nekdanjih študentov.
Zagrebška akademija je znana po tem, da je naklonjena uvajanju novosti v svoje delo; to se zrcali tudi pri delu i.jenih diplomantov. Posebno pozornost posveča tehnološkemu usposabljanju prihodnjih učiteljev. Zato nas je pri našem obisku zanimal predvsem ta vidik njenega dela. Radi so nam ustregli in nam razkazali svojo „tehnično bazo". Za naše razmere je akademija zelo dobro opremljena: ima posebno elektronsko učilnico, moderen didaktični kabinet, fonolabo-ratorij in računalniški terminal.
Sodobna oprema je most med strokovno teoretskim in metodičnim delom usposabljanja prihodnjih učiteljev, ki sta bila nekdaj na dveh zelo
oddaljenih bregovih. Danes je drugače: ob teoriji, torej ob spoznavanju ved na visokošolski ravni, dobijo študentje tudi napotke, kako posredovati učno gradivo v osnovni šoli. S tem pa so si naložili profesorji pedagoške akademije zahtevno nalogo. Na voljo morajo imeti raznovrstno didaktično gradivo: grafične prikaze, diapozitive, filme idr. Pripravljajo ga v sodelovanju s posebnim, dobro tehnično opremljenim- oddelkom akademije, ki ima svojega ilustratorja, snemalca in tehnika.
Ogledali smo si didaktični kabinet, kjer se študentje praktično pripravljajo na hospi-tacije in nastope. Tu se naučijo uporabljati sodobne učne pripomočke: učne listke, delovne zvezke, programirane in polprogramirane sekvence idr. ter sami pripravljajo didaktično gradivo, ki ga uporabljajo pri svojih nastopih.
V elektronski učilnici so nam prikazali praktično izvajanje programiranih sekvenc in način, kako preverjajo razumevanje obdelane učne snovi.
Zaokroženo podobo o možnostih za strokovno izobraževanje, ki jih daje akademija študentom in učiteljem, smo dobih ob ogledu knjižnice in čitalnice. Knjižnica se ponaša s 30.000 zvezki, poleg vseh naših pa prejema tudi 60 tujih časopisov in revij.
Z zanimivim pogovorom smo sklenili naš sprehod po ustanovi, ki že več kot pol stoletja s svojim delom in z delom tisočev diplomantov riše poteze šolstva v naši sosednji republiki.
MARJANA KUNEJ
Česa se je spominjal šolnik Bimbel, ko je študiral za šoferski izpit (v nadaljevanjih)
Ce ne gledaš v ogledalo, pogrneš
Bimbel se je nekoč, ko je bil še mlad in postaven, bridko zjokal. V neki reviji, ki je že takrat skrbela za dušni in telesni blagor, je prebral, kaj je to lepotna napaka. Še isti večer je odkril na sebi 36 popolnih lepotnih napak. Bil je v devetnajstem letu in je obupan in iz dna srca zasovražil ogledalo./Odtlej se brije vedno na pamet. Tudi če bi bil ženska, v torbici ne bi nosil ogledala, ker zakaj pa bi si še posebej ogledoval skažene podrobnosti svojega rojstva?
Ko pa je opravljal popravni šoferski izpit, tistega, ki stane samo petdeset din, je plačal drag davek za svoj lepotni pesimizem. Na semaforju ni gorela ne rdeča ne zelena, a se je znašel. Pešci so bili obzirni. Vozil je skrajno desno. Mežikal je s smerniki, kot bi bil na novo zaljubljen in speljal z ročno v strm klanec dva debela dedca od komisije. Že je postajal zadovoljen, kar se mu uštuli v razpoloženje eden od Onih dveh in mu namigne, kje naj parkira. In natanko na tistem mestu, v zlati sredini parkirnega prostorčka (o za parkiranje je pa Bimbo as!) ti začne Komisija obžalovati, da Bimbel vso pot sploh ne gleda v ogledalo. In tako je padel zaradi tistega domišljavega šimpanza, ki je nekako pred petimi milijoni let pobral zlizano polževo lupino, zagledal v njej svojo podobo in si začel domišljati, da je čeden.
Ampak je, kar je. Prometna vzgoja in šoferizem sta povezana z ogledalom. Bimbo, če ne boš korigiral življenjskega nazora in če ne boš vzljubil svojega sovražnika, ne boš dočakal niti pokojnine. Toliko te v šoli tudi nimajo radi, da bi ti za cesto postavili spomenik, nekakšno prometno kužno znamenje, ki bi poznim rodovom pričalo, da si sploh živel. Vzljubi ogledalo, vsem lepotnim napakam navkljub, pa če bi jih bilo tudi že 63! Samo zaradi ceste in svojega dopolnilnega študija. Za v razred ni potrebno. Bognedaj da bi prišel med svojo črno čredo drugačen, kot si v resnici. Recimo, da bi te ogledalo zavedlo v dekorativno kozmetiko. Kaj pa veš, zakaj te ima Marjanca rada, četudi si ji dal cvek. Zaradi lepote že ne, če je pa nimaš. Če bi bil pa ti naenkrat kozmetično dekoriran, bogve če ne bi začela izkazovati svoje naklonjenosti komu z napakami. Bimbel, v šoli lahko ostaneš, kakršen si Za šolo je zmeraj vse dobro. V avtomobilu pa nonstop koketiraj s cesto. Je ni bolj zahtevne ljubice! Ne boš ji kos, če ne boš gledal v ogledalo. Ne cagaj no, lepo te prosim, saj si se šolske reforme tudi navadil! Umrl bi od dolgočasja, če ne bi bilo več reform.
Kaj pa tista življenjska izkušnja, da gre v tretjo rado? Mojbog,a da bi pogrnil še pri popravnem od popravnega! Poprava poprave je vendar slabša od najslabšega originala. Potem si slabši od najslabših. Potem si superslab.
Kaj bo rekla žena?
'fj-t rr.fčč
pogled skozi
Šolsko okno
Imam sina - gotovo očetov ljubljenček, bo kdo dejal, pa ni čisto tako! Hodi v peti razred osnovne šole - hja, kaj pa je to, bo rekel drugi! Res, nič posebnega v današnjih časih, včasih pa to že ni bilo več kar tako! Ondan je prišel zjutraj k meni in mi potožil, da ima premajhno šolsko torbo. Kot dovolj zgovoren dokaz za to trditev je navedel dejstvo, da v torbo ne more spraviti vseh zvezkov, knjig, priročnikov, trikotnikov, copat in druge učenosti, potrebne za sodobno organiziran pouk. In res, tudi jaz nisem mogel pomagati, pa naj sem zlagal v torbo najprej knjige in nato zvezke, ali pa najprej copate in nato knjige, ali pa.. . Skratka - torba je bila zelo očitno premajhna.
Zavoljo te nezaslišane nesramnosti sem torbo seveda koj diskvalificiral in jo obsodil na dosmrtno ležanje v čisto spodnjem predalu najstarejše omare v hiši. Nato pa sem kupil novo, lepšo in - predvsem - večjo torbo za svojega nadebudnega petošolca. Toda, glej jo spako! Tudi nova 'torba ni bila brez napak oziroma bolje rečeno, brez svojih posebnosti. Ker je bila nova, si je pač domišljala, da mora biti tudi bolj „fina‘‘, kot je bila njena starejša kolegica. In zavoljo tega se ni pustila nositi na hrbtu, kakor prva. Kje pa! Imela je lep, močan ročaj in sin jo je smel nositi le v roki. In ker je bila velika - včasih je skupaj s vsebino tehtala tudi 7 in več kilogramov - je še ne preveč krepkega petošolčka tako vlekla ppstrani, da se je zdelo, kot da ima eno polovico telesa dosti manj razvito kot drugo.
In prav to mi je dalo misliti! Začel sem razmišljati o tem, ali sem ravnal prav, ko sem torbo brez podrobnejše analize njene. krivde zavrgel. In čim bolj sem razmišljal o tem, tem bolj sem spoznaval, da sem ji naredil veliko krivico. Tako krivico, ki jo. moram nemudoma popraviti, če je to sploh še mogoče! Ugotovil sem namreč, da stara torba sploh ni bila premajhna, ampak je bila njena vsebina prevelika. Sin je namreč nosil v šofo (navajam le dva ekstremna primera!):
-	za računstvo: domači računski zvezek - včasih smo ga imenovali aritmetični, domači geometrijski zvezek, šolski računski, šolski geometrijski zvezek, vaje iz računstva, vaje iz geometrije, računico in seveda tudi ravnilo, šestilo, dva trikotnika in morda še kaj malega;
-	za slovenščino: berilo, Spoznavajmo slovenski jezik, domači zvezek, šolski zvezek, pravopisni zvezek, slovnični zvezek, zvezek za obnove, zvezek za nareke in včasih še kakšno leposlovno knjigo.
Pa sem si v svoji nerazumni butici dejal takole: če imajo z urnikom predvideno geometrijo, verjetno ne potrebujejo račun-
Dvakrat črni oče
skih zvezkov in knjig. Kadar pa piše na urniku računstvo, ne bodo imeli v eni šolski uri (45 minut, tovariši!) časa, da bi se ugonabljali še z geometrijo, in torej geometrijski učni rekviziti sploh niso potrebni. In pametna misel je obrodila obilen sad. Pogledal sem na umik, kjer je pisalo: druga ura - računstvo, tretja ura - slovnica. Zmagoslavno sem tedaj prijel vse geometrijske zvezke, knjige in druge pripomočke in jih dal iz torbe na polico. Isto sem storil tudi z obnovami, berili in drugim, kar ni potrebno za gojenje častitljive slovenske slovnice!
Sin se je ob mojem početju držal na moč kislo. Grozil mi je, da bom jaz kriv, če bo dobil najprej Črno piko pri računstvu, nato pa še pri slovnici. Trdil je na ves glas, da morajo stalno nositi s seboj vse zvezke in knjige za predmet, ker da - o, tragična zmota - na umiku piše eno, pri pouku pa delajo drugo, in podobne bedarije.
Seveda mu nisem verjel! Lastnoročno sem mu zložil vse - po umiku - potrebne zvezke in knjige v torbo. In glej, stara torba je bila skorajda prevelika zanje. Ves vesel, da sem tako uspešno rehabilitiral staro revico, sem mu jo obesil na hrbet, mu zaželel srečno in se posvetil svojemu vsakdanjemu delu.
Zavest, da sem. storil dobro delo, mi je vlivala silne moči in neverjetno zbranost. Delal sem vse dopoldne tako uspešno, kot že dolgo ne. Toda,ko se je sin vrnil domov iz šole, je bila katastrofa. Že na pragu mi je med jokom izdavil, da je dobil dve črni piki: prvo pri računstvu zato, ker ni imel geometrijskega zvezka, in drugo pri slovnici zategadelj, ker ni imel zvezka za obnove!
Bil sem poražen, potrt, žalosten, razočaran... Čutil sem se krivega za sinov črni pridelek, pa sem sklenil, da stopim v šolo in zadevo uredim, kolikor se pač urediti da. Najprej sem se takoj
Rogovileži
V zadnji klopi je zazehal repetentski klan. Jože, Milček, Cepi Rogovila so premikali svoje mišičaste gore in tovarišica je počaka da bo vihra mimo. Pravkar je govorila o premičnem poudarku osnovi. Rogovila je zamahnil z roko, ropotaj e vstal in pomežik) drugim trem Razred si je oddahnil Repetenti so bili že zdavt. odpisani Po vsej sili so morali končati osemletko, saj jih druga) podjetja ne bi sprejela v uk. V Rogovili so spale voditeljske sp sobnosti, bil je tako rekoč razredni diktator. Vedno je imel p1 seboj četico sužnjev, ki mu je s posebnimi ščetkami čistila čev< po pouku. Na naši osemletki je ustanovil društvo repetentov. A pisal je tudi pravila o sprejemu Sestajali so se vsak petek v Gunž^ jevem skednju. Ko so se pojavili pred ravnateljem s predlogom, <? bi repetenti poslušali pouk samo iz tistih predmetov, iz katerih S1 padli, je nastala revolucija	j
Judoisti so ustanovili svoje društvo. Vodja metalnega tozda It1 bil Lopi, njegov stil je bil japonski, ker je imel pravega poševi okega trenerja Njegov klan je postavil profesorju telovadbe pog da jih mora učiti judo vsaj dve uri na teden, sicer mu bodo spuntt ves razred. Profesor pa k ravnatelju, ravnatelj pa po Lopija Lot ošabno, samozavestno: ,,Prosimo, da vržete iz programa avsttf ogrske metode učenja telovadbe. Kdo pod soncem dandanes skače čez kozo, telovadi na krogih, si lomi vrat pri saltah in dvii uteži. Karate in judo sta športa prihodnosti. Grem zadnjič s puW skozi Tivoli, kar se pojavijo neki mračni tipi, ki.. .“ Ravnateljf) Lopijev klan oprostil telovadbe in jim preskrbel učitelja juda df krat na teden,	•	t
Zdaj se je zganil še filmski tozdiček Iz šolskega laboratorija^ sunili kamere, iz osme B so zmamili Cico, ki je že na skrivaj kan) ' dirala za „miss zrelo jabolko", ko se je slikala z razgaljenimi rame “ pred spomenikom v Tivoliju. Hoteli so posneti amaterski film, ki govoril o avtostopu in odmiranju tekstilne industrije. Ko je ravft telj odkril njeno odkrito sliko v reviji UNISEKS, je sklenil, da je > bodo spustili med gimnazijce. Kaj pa se to pravi - bivša slačipuft pa med inteligenco, ki bo duševni motor naroda, tako reka Filmski tozdiček je pretil, da bo vnesel v šolo neko sprošče' miselnost, ki bo neznansko škodila vzgojnemu procesu. Ramam jim je dal temnico za fotolaboratorij.	L
Za filmskim tozdičkom so v 8. c razredu ustanovili tozdiček^ urejanje predmestnih vrtičkov, Ta tozdiček je v predmestjih | primerne honorarčke s šolskim orodjem urejal gredice let)\ meščanom, ki so hoteli vrtnice okrog vil in niso mogli svojih gocenih dopoldnevov izgubljati za brskanje po nerentabilni zernC Ravnatelja je skoraj kap, ko mu je Agris, gorila iz zadnje kloA vodja tozdička, povedal, da imajo že skoraj pol milijona za izid Grčijo. Povedal je še, da bo pol razreda presedlalo v drugo šolo,1 jim ne dovoli zbirati tega denarja, ki naj gre uradno v šolski skl®. Mine leto dni in pred šolo zagledam nekdanje osemletkam Rogovilo, vodjo repetentov, Lopija - karateista, Cico - voditelj® filmskih utrinkov, in Agrisa, predmestnega honorarnega vrtičkat?
Rogovilo, ki je hotel ustanoviti klan repetentov v podje? Elektrošok, so preprosto odnesli na cesto člani civilne zaščite jetja.
Lopi, ki je hotel ustanoviti klub vitezov-karateistov, je poza® da mora za dovoljenje prositi na občini Hotel je dati šibkim se? za spremstvo. Za nekaj dni so ga dali „na hladno", ker je že i> osemnajst let.
Cica je poskušala kot honorarna utrinkarica ustanoviti kll „Repatičke“, pa je spoznala, da mora zvezda tisočkrat prej post1 utrinek, preden jo kdo „odkrije“ za zvezdo.
Agris je žarel: „Prašiče gojim! Bekone. S kolegom sva se pot® ko zaradi „šusov“ nisva mogla postati niti dimnikarja, naselij zapuščeni vasi Humus Za novo leto vam pošljeva prekaj'' kračo. “
Gledam. Premišljujem. In prašičja senca švigne prek mojih rfl‘ poprečnem učencu v poprečnem razredu, ki mora s poprečk'
o poprečnem ucencu v poprečnem razredu, ki mora s poprecv uspehom končati nadpoprečno osemletko. In moji osemletka^ tozdičkarji so se morali zadovoljiti s prvimi koraki med ljubo Ir stvo, ki jih bo v daljni prihodnosti okronalo z večjim zaupanj etn-
IVAN CIMERMAN

naslednji dan oglasil pri tovarišici razredničarki. Prav previsi sem povedal, da se mi zdi, da bi bilo morda le kako mogr umike urediti tako, da bi na primer pri matematiki enkrat ir aritmetiko, drugič pa geometrijo in pri slovenščini enkrat sl° nico, drugič pravopis, pa tretjič obnove in tako naprej. S tetk tako sem previdno poskušal trditi — učencem ne bi bilo df. nositi prav vseh zvezkov in knjig venomer s seboj. Tovariš učiteljica me je - priznam - zelo zbrano gledala in morda tfl(' tudi poslušala. Kajti ko sem bil sredi plahega razlaganja, tti® glasno in jasno ter odločno dejala nekako takole:
Prvič: v današnjem silovito temperamentnem in atomskem
Ijenju pač ni mogoče za naprej napovedovati, ali bo na primfi
sredo slovnica ali narek ali pa kaj drugega. Saj to bi vekC^
pomenilo, da hočemo življenje utesniti v najbolj toge kalupe, ^ hočemo zavreti ustvarjalno raznolikost, razvoj in podobno. iz
Dmgič: če so umiki nekaterih predmetov že narejeni tako, %% sem jaz poskušal vplivati, to še ne more pomeniti, da mora ^ »o pri pouku biti natanko tako. Saj vendar urnik ni dogma, ki bf ji morali vselej pokoravati! Pustimo torej človeku možnosti 'jlc ustvarjalno delo, pa naj se ukvarja s stavčno analizo tisti dan, ik bi - po urniku, seveda — moral pisati obnovo Desetega brata'- k
In zadnjič: sploh pa naj bo sedanja mladina zadovoljna, da
f-ist I Jr	7 rt tstinrrrt rJ-tsti / D vrt + Tr C i /1	oVl //-»7 n I ”T/7 lil U 1
urnike. Za njega dni (takrat, ko se je tovarišica šolala) za ^ ^
nihče niti vedel ni! Torej so morali šolarji nositi s seboj 'j j( knjige in zvezke, kar so jih sploh premogli in kar so jih tudi n®-
doma (Samo za hipec me je prešinila bogokletna misel, d?,
‘Ak
tako moralo biti takrat, ko so učenci še z lojtmikom prihaja kr hram učenosti in omike, pa sem jo koj zavrgel.)	Jfe
In tako sva opravila. Seveda nisem bil zadovoljen s sv°hfi uspehom in sem zavil še k ravnatelju osemletke. No, ptP^, ^ možakar, ni kaj! Vse po vrsti sem mu razložil in prav tako vsev,tc
y f** /vu/. r [jv v/oii	uiia, i	irt-, [jrur lurvv -
vrsti - tako vsaj sodim - je poslušal. Nato pa je začel našteV {
vse osnovnošolske težave, od onih glede osebnih dohodkov P svetnih delavcev, pa do tistih o neustreznem družbenem vred
tenju učiteljevega dela. Glede urnika in teže šolskih torb Pa menil, da je to stvar res treba temeljito analizirati in premisi1'
ustrezno postaviti na svoje mesto in sploh ... In sem šel
..'h
ta^ St
Od tedaj je minilo že precej časa. Toda vse je še natanko . -----	-	- -	-	-	- 'enostranski
njei [ d
kot je bilo. Sin še vedno vsako jutro popolnoma hodi v šolo, v roki pa nosi novo, veliko torbo in v . primer: za matematiko 4 zvezke in 3 knjige, za slovenščin zvezke in 4 knjige, za...	fF
Zatorej naprošam vas, učitelji v osnovnih šolah, za odgov° < zelo tiho vprašanje: ali res mora biti tako in kako dolgo bo
da It ?vfl‘
Og0
intt
Lop
'strto1
es
iv.
uri
elj.f.
gže Ciuha v Galeriji Ars
Valerija ARS v knjigarniških prostorih na Miklošičevi cesti si je Pridobila svoj krog obiskovalcev. Komorne razstave, kakršne so možne v teh prostorih, so kaj prikladne ne le za razstavnopro-rijne namene, ampak tudi za intimno podoživljanje nekega zaokro-iftnbga opusa posameznega umetnika. ■
Sedanji gost je Jože Ciuha, ki bo razstavljal do 12. novembra. V . ^edju so duhove slike na steklu, kjer gre za svojsko motiviko, ki 'y' io lahko pojmovali kot umetnikovo odzivanje na motive ljudskih esmi, naj gre za Pegama ali Lambergarja, Alenčico sestro Greg-■ ?y°. za trubadurja ali podobne like. Čeprav bi lahko označili . JMrco motiviko kot bogato ilustrativno, pa Ciuha nikakor ni e °drejen ilustrativni vklenjenosti ljudskega besedila Ohranja sicer i '^ge elemente pripovednega značaja, a ostaja likovno suveren, n ^pasovno privzdignjen, morebiti tudi brez tiste baladne ostrine,
-1 1° je pri pesmi zaznati, zato pa uravnovešeno obvlada izrazila in n P°vedno vsebino. Likovna govorica Jožeta Ciuhe je v vsej ekspre--a yosti izraza splošno razumljiva, njegove barve pomenijo značilno .ffiavino v poudarjanju izraznovsebinske celotnosti posameznih %
Red ko kateri od mlajših umetnikov ali umetnikov srednje gene-’ bl,se lotil motivike, ki je značilna za sedanj o razstav o Jožeta < uhe. Že s tega stališča je razstava lahko zanimiva, zlasti morda še .ji’ šolnike, ki bodo znali odkriti dvoje medijev - po eni strani 'Čredno moč ljudske pesmi, po drugi pa samosvoje odzivanje v rovni govorici
an^v m. ki av. je
<u.
čei
jat1
ek ih črv : dl jrri'
dol'
zlet,
'o,1
klt>
utri'
dji[
'catj
ijel
po
zab
sen
itV
kh;
jst>
ite'
m
rflb
■mA
IM

m
itn®
•rfi
aktualno v gledališču Glej
, Eksperimentalno gledališče
■ lc v svoji giectansKi pratcsi rNargu^likovalo svoj profil gle-iiNaesa komuniciranja Zdajš-Predstava ..Pogovora v ma-
Tf ej si je v svoji gledališki praksi <li' ra
sj*1*?* koroške Slovenke", kot knhri za gledališko potrebo k% ‘'kovali Janko Messner, rtvan2 ■ Šalamun in Dušan Jo-glpn^-G dokazuje, kako lahko ^oahška izrazila in domiselnost režiserievega oblikovanja pr avRa na oder na videz ne-■snert°sliivo „novelo“, tj. Mess-lJdvo° ^Poslovno predlogo. Ni '	ie Messnerjeva krat-
1A$kJ>rozfl istega imena kot odr-;l tel^kfiforitev že sama po sebi llktivna, a hkrati stvarna ^ Vošk b aktualnosti o usodi ko-J tekst Slovencev. V širšem kon-mtu^iu, ki jo lahko pojmovali ^A^Čel-u °kravnai’o splošnih Z P, tajQ nifl vprašanj, ki se preple-,/0dno°VSOd, kjer je čutiti na-pt1 ost /uin eksistencialno zatr-M i s<jČSSnerjev izvirnik že sam d ltnebl z dialogiziranim nači-(i ram^v(Xiaiania spodbuja k Mežr “PfooritVL Kolikšen je k na , 0fnaža Šalamuna in Du-% : °vahoviča pri dramatiza-dei0 besedni dopolnitvi, kaj je Ho^j P°semeznika, bi ob pred-ie rt.,0 ocenili; vsekakor pa °rgano? nieno besedilo našlo k° vez in dopolnilo k
Petdeset let Triglavskega narodnega parka____________________________________________
Prirodoslovni muzej Slovenije je pripravil ob petdesetletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka razstavo, ki prikazuje v čmo-belih fotografijah geografske, geološke in biološke zanimivosti parka. Razstavljeni so preparati značilnejših žuželk in herbarizirane rastline. V številnih barvnih diapozitivih so prikazani različni predeli parka ter rastline in živali, ki živijo v njem. Podan je tudi pregled zgodovine prizadevanj za ustanovitev parka in njegova današnja ureditev.
Razstava, ki bo predvidoma do začetka novembra, ni vezana na učni program, vendar je lep primer visokogorskega biotopa, zato šolam toplo priporočamo ogled. Če želite vodstvo, javite na telefon 22451.
Muzej je odprt vsak dan od 9. do 13. ure, razen ponedeljka, v sredo in petek pa tudi od 16. do 19. ure.
Cvetje, ki ne ovene
Razstava cvetnih lepljenk Milana Perocija (na veliki prireditvi,,Hortikultura 74“, Gospodarsko razstavišče letos septembra) je osupnila večino obiskovalcev. Saj to je vendar tako preprosto: nabrati cvetje, ga odbrati, stisniti in zložiti v primerne šopke ali drugačne oblike! Mnogi od gledalcev imajo doma svoj herbarij; poznajo tehniko dela A tu je nekaj več. Cvetje je pod šipo sestavljeno preprosto - vendar prav nič naključno. V sozvočju barv, kompoziciji, notranji napetosti ali sproščenosti med travami, cvetjem in listi je avtor ohranil (ali poustvaril) umetniški učinek, kakršnega nam narava nudi le v redkih, izbranih trenutkih
Milan Peroci je začel sestavljati cvetne lepljenke pred sedmimi leti Voščilnice so bile prve na vrsti. Sledili so bogati, bidermajersko oblikovani, pisani šopki na beli, črni ali svet-lorumeni podlagi Od tod je bil kratek, a nadvse pomemben korak v umetniško oblikovanje občutij, zamisli, spominov, hotenj. Osnovno gradivo je še vedno papirnata podlaga ter cvetje, trave in listi. Le da zdaj s svojo razporeditvijo in barvno uglaše-nostjo prestopijo osnovno na-
logo cvetja - kakršno smo mu prisodili ljudje - da sestavlja šopke. Naj naštejem nekaj naslovov cvetnih lepljenk - slik: „Nekoga moraš imeti rad" (trave leže vzporedno, se prepletajo z listi; sredi med njimi pa sta dva majcena rdeča cve-
tova), „Gnezda“, ..Enotnost -razlike", ..Obdobja življenja", ..Mlinsko kolo". Najdemo tudi partizansko tematiko: „Rdeči utrinki", ..Partizanska kolona", ..Padlemu soborcu
Upodabljanje s cvetjem, travami in listi je pri nas povsem novo. A to ni edina vrednota Nežnost, prefinjenost in neponovljiva enkratnost dajejo čar in moč cvetnim lepljenkam Milana Perocija
NEŽA MAURER
Humor in satire
Messnerju. Ostrice, ki pritekajo odtod, še razširjajo kritična razmerja do sodobnega časa in pojavov, kritična zraščenost pa sklepa besedilo v celostno odrsko predstavo. Zagotovo ima Dušan Jovanovič kot režiser zasluge, da je predstava v tekstovni in uprizoritveni prepletenosti povsem uspela. Tridelni potek ..dogajanja" združuje osrednje igre Anzeja (Vladimir Jurc) in Mojce (Barbara Jakopič) s filmskimi vstavki (režija Matija Milčinski; igrata Nataša Furlanova in Marko Derganc) in nastopom zbora (J. Avbljev a, S. Bonisegna, M. Kohkova, B. Levstikova, N. Simčičeva). Teatralna sredstva od prenosa od enega plana do driigega pa do svetlobnih in zvočnih učinkov so bila povsem izrabljena, neprisiljeno in učinkovito. ..Pogovor v maternici koroške Slovenke" se nam kaže kot večplastno sporočilo, kot prav taka gledališka realizacija, ki po svoji aktualnosti in živosti ne dopušča lagodnega uži-vaštva, pač pa terja globlje opredelitve. Predstava, ki bi si jo morali ogledati učitelji tako zaradi besedila kot zaradi realizacije, predstava. Ja bi koristila dijakom.
I. G.
Letošnje, že 11. štatenberško srečanje pisateljev je bilo posvečeno humorju in satiri v slovenski književnosti. Na posvetovanju je sodelovalo 26 književnikov, med njimi so bili tudi gosti s Koroškega in iz Zagreba; Predsednik komisije za štaten-berška srečanja Janez Švajncer je razporedil nastope naslednjih referentov: Branka Rudolfa, Smiljana Rozmana, Leopolda Suhodolčana, Nade Gaborovič, Janeza Švajncerja, Dušana Mev-Ije, Marjana Kolarja in Frančka Rudolfa, prebrali pa so še referata Žarka Petana in Vladi mira Gajška.
Referenti so govorili o humorju in satiri kot o zvrsti lite rarnega ustvarjanja, razpravljali so o zgodovinskem razvoju in razmerah v slovenski književnosti, o ljudskem humorju, sli- . šali smo mnenje o odnosu družbe do humorja in satire. Govorili so o humorju in satiri kot izrazu ustvarjalnega poguma in svobode, o kakovostnih delih, ki utrjujejo zdravo kritičnost in ustvarjalno razgibanost, pa tudi o tem, kako spremlja tovrstno dejavnost literarna kritika
Poročevalci so osvetlili humor in satiro z različnih vidikov. Vsi so zavračali neutemeljene sodbe, da Slovenci in tudi Hrvati nimamo prave humoristične in satirične književnosti ter da je eden izmed vzrokov za to tudi pomanjkanje smisla za tako ustvarjalnost med našimi ljudmi Ugotovili so, da sta humor in satira od začetkov naše književnosti dalje vzporedno zastopana in da tudi danes ni za humoristične izdaje knjižnih del večjih težav, kot to velja za drugo literaturo. Poudarili so, da imamo veliko humorja za vsakdanjo rabo, zlasti v časopisu, ta je celo bolj Jcako-vosten, kot je bil pred vojno, pa bi le želeli, da bi dosegel še višjo literarno vrednost.
Pisatelji so razpravljali tudi o šolskih berilih in ugotovili, da . sta humor in satira v njih slabo zastopana Knjige so tudi zaradi tega preveč resne in manj privlačne. Mladi ljudje se radi nasmejejo, več sproščetnosti in vedrine pa mnogokrat ustvari ugodnejše ozračje tudi za resno delo. To naj bi upoštevali sestavljala novih šolskih beril in v njih določili nekaj več prostora tudi za humor in satiro.
Razpravo pisateljev na Štatenbergu bi mogli strniti v ugotovitev, da gre za humoristično in satirično literaturo takrat, ko ta vemo zrcali vsakokratno podobo časa in hoče obračunati z negativnimi pojavi. Če je taka ustvarjalnost dovolj močna umetniška izpoved, je ni mogoče ločiti od druge književnosti, ampak jo moramo vedno sprejemati le kot njen sestavni del Zato naj veljajo za vrednotenje humorja in satire enaka merila kot za vse dmgo književno ustvarjanje.
V svojih referatih so ustvarjalci večkrat spregovorili o kritiki humorističnih in satiričnih del ter povedali, da z njo niso vedno zadovoljni Kritika naj bi sprejemala humoristično književnost enakopravno in ji posvetila več pozornosti.
- Tudi letošnje posvetovanje pisateljev na Štatenbergu je lepo organiziralo Društvo slovenskih pisateljev, pododbor Maribor, pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih delavcev Maribor in občinske skupščine Slovenska Bistrica, ki je za pisatelje priredila tudi običajni sprejem v štatenberški viteški dvorani
Prihodnje leto bodo pisatelji na gradu Štatenberg razpravljali o temi: NOB v književnosti, s čimer se bodo vključili tudi v praznovanje 30-letnice osvoboditve.
Velimir Batič
Hktuaumo
HO DANAŠNJI U UMETNOSTI
V zrcalu najdem svet_
Nemški slikar Johannes Griitzke izpričuje s svojimi deli tisočletja znano resnico, da je vsakdo najpristnejši izpovedovalec samega sebe. Umetnik, ki je videti kot davčni inšpektor, stanuje v stari berlinski najemniški hiši Njegov atelje je prostoren in visok S sten grozeče gledajo figure nadnaravne velikosti, med njimi je množica avtoportretov. Večina slik je obrnjenih k zidu. V ateljeju je toliko zrcal, da jih ni mogoče prešteti Povsod se svetlikajo in kažejo edini model - slikarja, njegov portret in figuro. Vsemogoče svetlobe mečejo ta stekla v prostor, ki izginja, v njem pa se kažejo postoterjene podobe vsega, kar je v sobi. Na večini slik prikazuje slikar sebe. Posebnost je v tem, da predstavi gručo ljudi: vsi so Griitzkeji! Kako naj razumemo njegovo odločitev? Živimo v dobi filma, televizije, serijske fotografije Kot da bi hotel umetnik tekmovati s temi sredstvi in jih preseči, pa tudi izrabiti njihovo popolnost reprodukcije.
Ob teh desetinah Griitzkejev na velikih platnih nas zanimajo veliki umetniki preteldosti. Kako so se oni predstavili na svojih podobah? Povečini so to skromni in zadržani portreti, avtoportreti umetnika pri slikanju, na cerkvenih podobah in freskah, postavljeni nekje med množico ali v podobi donatorjev ob robu slike. Znani pa so tudi avtoportreti - velike umetnine, kot so na primer Rubensovi, Rembrandtovi Te so umetniško tako zelo popolne, da z njimi presdjamo pristnost in umetniško kakovost drugih njunih del Spomnimo se poglobljenega avtoportreta Albrechta Diirerja, pa z belo ruto obvezane glave izmučenega Van Gogha. In vendarle nas Griitzke preseneti z otroško zavzetostjo, saj neprestano kaže svoj obraz in figuro, na slikah se pogovarja s sebi enakimi in se smeji, nekaj opazuje, razmišlja. Človek pomisli: mar ni vse to le šala, daleč od umetnostnih izhodišč. V njegovem fotografskem realizmu pa je neverjetna njegova sposobnost imitiranja In vendarle se kritiki ne obračajo k njemu kot k imitatorju. Zanima jih predvsem pojav razmnožitve lastnega jaza Na slikah je izražena tesnoba, ki je gotovo tudi posledica tega, da umetnik vztraja pri ponavljajočem se reproduciranju svoje podobe. Dela so dokument pretirane zagledanosti vase, ki je značilna za večino ljudi današnjega časa Umetnikova izpoved nakazuje hkrati tudi rešitev: v odprtosti k ljudem, v vrnitvi k družbi, ki naj bi jo usmerjale še druge kulturne dobrine. Četudi bi morda lahko na prvi pogled sodili, da je umetnik zaljubljen vase, da je narcis, ko se nam prikazuje zdaj kot uničevalec, zdaj kpt koketnež, enkrat preprost in razumljiv, drugič spet nedoumljiv, nežen in brutalen, v pozi intelektualca in neumneža, pa nas vsa ta dela vodijo k drugačnim mislim: Skrbi zase, pa boš imel vse življenje dovolj dela! Srečen tisti, ki je sebi toliko všeč, da se naslika! Kronist svoje zunanjosti ve tudi nekaj o tistem, kar je v njem. Vase je veroval in se poveličeval, zdaj čaka, da bodo drugi spregovorili in ga potolažili v njegovi nebogljenosti.
V tem slikarskem gledališču nastopa Griitzke sam. Je šepetalec, igralec in režiser. Tudi ogleda si sam, kar je zaigral! Kaj pa skupinski portret? - Takih je naslikal veliko in natanko preudaril, koliko jazov gre na platno.
IGOR PLEŠKO
Prerezal bom vrvico na široki cesti svojega življenja, povabljeni zraven mene pa so razmnoženi jazi — olje na platnu, 1973

IzberueMedNovimiKnjigami
Claude Julien:
AmeriSki imperij
Ko se je DZS odločila za prevod Julienovega „Ameriškega imperija“ - prevedel ga je Marjan Poljanec - je upoštevala sodoben pojav, ki v studiozni izpeljavi prikaže značilnosti družbenogospodarskega sistema ZDA; ta pa ni od danes. Gre torej za široko in na študijskem gradivu zasnovano osvetlitev tega, kar Julien poimenuje modemi imperializem Amerike. Pri tem pa pisatelj zajetne knjige z mnogimi dokumenti ne želi zaiti v čmo-belo poenostavitev, čeprav je jasno, da tega gospodarsko-dmžb enega sistema v nobenem primeru ne želi obravnavati drugače, kot se razodeva v vsakdanji praksi Kaže velikanska protislovja in je kot pojav obsojen na razkroj, propad. Julien je hotel posvetiti v mehanizme ameriškega imperializma, se pravi v tiste vzvode, ki jih iz klišejskih časopisnih poročil ni mogoče dovolj spoznati. Pri tem ni hotel teoretizirati, zavedajoč se, da lahko samo praksa govori prepričljivo. Vse to pa je samo po sebi obtožujoče. Claude Julien razkriva mnoge dvoumnosti, naj gre za idealizem, ki so ga priklopili drugačnim interesom, sloneč na pozicijah sodobnega liberalizma in vsega, kar izhaja iz tega Juliena zanima predvsem današnja podoba ameriškega imperializma, ne pa zgodovinska slika. Zato posega v zgodovinski čas le toliko, kolikor je potrebno, da pokaže na določene elemente, nastanke, vzvode, ki se po svojem bistvu kažejo tudi v sodobnem gospodarskodružbenem mehanizmu. Claude Julien končuje svojo študijo z mislijo, da tudi tisti, ki vodijo dandanes niti ameriškega imperializma, čutijo težo protislovnosti, majavega položaja, ko se nek sistem nagiba v zaton. Julienova knjiga zahteva temeljito premišljevanje. Knjigo je z okusom in skladno opremila Nadja Furlan.
Konsalik:
Poletje z Danico
Heinz G. Konsalik je pri nas toliko znan in prevajan pisatelj, da ga ni treba posebej predstavljati Čeprav ga ne moremo prišteti med vrhove sodobne nemške proze, najdejo njegovi romani lep odziv pri manj zahtevnih bralcih. Konsalikov roman ..Poletje z Danico" je izšel sicer že lani, letos pa ga je izdala založba Lipa v prevodu Bogomila Faturja Za slovenskega bralca bo privlačno to, da poteka dogajanje na obali slovenskega Primorja kamor je prišel obupani nemški zdravnik, da bi napravil konec svojemu nemočnemu, zavoženemu življenju. Toda tega ..zdravnika tatov, zvodnikov in vlačug" je prevzelo piransko dekle - Danica S človeško toplino in ljubeznijo ga je rešilo brezupa in mu vlilo nove življenjske moči Zgolj kratko označena vsebina ima polno reminiscenc iz življenja zdravnikove preteklosti; te so seveda prispevale, da je postal zdravnik tak, kakršen pač je Pisatelj ga je znal predstaviti z življenjskim občutjem. Konsalik spretno podaja zgodbo z neko „novo eksotiko", gibko ravna z dialogom, ohranja etična vprašanja kot trajno pričujoča v človekovem ravnanju, obtožuje vojno in vsakršen mehanizem, ki odvzema človeku svobodo. Med mnogimi prevodi Konsalikovih romanov je ..Poletje z Danico" najboljši v kategoriji tovrstnega romanopisja
Heztod:
Teogonija Dael m dnevi
Naše poznavanje antičnega grškega epa je usmerjeno skoraj izključno k Homerju, pokazalo pa se je, da je treba spoznati tudi Hezioda Prevajalec in pisec spremne besede dr. Kajetan Gantar je opozoril, da je antika izgovarjala obe imeni sočasno, pojmujemo ju lahko celo kot tekmeca Spričo tega je razumljivo, da je bil zelo potreben pesniški prevod obeh Heziodovih epov v slovenščino. Morda je temu vzrok nekoliko didaktični prizvok, ki je tuj leposlovnemu pojmovanju sodobnega človeka Za globlje poznavanje antičnega sveta in pesništva pa bi Hezioda pogrešali V„Teogoniji“ se prepleta dvojna tematika, in sicer kozmogonija v smislu mitološke razlage sveta ter teogonija kot osvetlitev nastanka bogov in njihovega medsebojnega razmerja „Dela in dnevi" so ep izkustvenega značaja, kjer pristno izzveni slavospev človeškemu delu. V marsičem pa je Heziod predhodnik kasnejših filozofov in zato tudi s te strani zanimiv pisec v starogrškem leposlovju. Spremna beseda z opombami daje zaokroženo podobo sestavin in pojasnjuje vse bistveno' d pesniku ter s primerjalnimi vidiki vključuje tudi nekatere literarnozgodovinske pojave. Študija Kajetana Gantarja je glede na namen tehtna in izčrpna. Knjiga je izšla v zbirki Kondor. Skrbno izbrane ilustracije so kar potrebne kot ponazorilo.
Franc Ksaver Meško:
Luna in žabica
169. zvezek Čebelice prinaša nekaj otroških črtic Ksaverja Meška, predvsem iz živalskega sveta. Po preprosti, a za začetnega bralca zanimivi zgodbi sledijo neprisiljena spoznanja. Zelo skladne z vsebino so ilustracije Maričke Koren. Njena risba je jasna, domiselna in blizu otroškemu svetu.
Vitomil Zupan:
Plašček za Barbaro
Zgodba Vitomila Zupana je namenjena bralcu - začetniku. Vsebinsko je uravnana v sodobni svet, fantazija se plete z realnostjo in je slogovno na ravni dojemljivosti za začetnike. Tudi ta knjižica je izšla kot Čebelica. Lepe ilustracije je naredila Marija Lucija Stupica.
Fran Milčinski:
Butalci
Kdo bi vedel, kolikokrat se srečujemo z,,Butalci" Frana Milčinskega! Mnogi ponatisi te humorno spisane knjige pa potrjujejo, da se mladina še vedno živo zanima za klasika mladinskih povesti in humoresk - in da ga zlasti v humornosti malokateri sodobniki dosegajo. Prav živega, humornega mladinskega leposlovja pogrešamo. Čeprav imamo veliko v resni obliki napisanih estetsko vrednih del sodobnikov, pa bi si želeli tudi bučnega humorja in neobremenjene življenjske radoživosti - saj bi našla taka zvrst med mladino zelo hvaležne bralce. ..Butalci", ki jih je sedaj natisnila založba Borec v Kurirčkovi knjižnici, imajo to mikavnost, da so polni barvnih ilustracij Milana Bizovičarja Prav oblika ilustracije -stripa daje knjigi poseben pomen in namen. Risba Milana Bizovičarja je v poenostavljeni liniji prilagojena stopnji likovne dojemljivosti začetnega bralca. Na tej stopnji je pač važno, da je besedilo čim bolj in čim večkrat povezano s slikovnico. Bizovičar je tudi v ilustracijah ohranil humorne prvine, nekatere učinkujoče poudarke, risbo je povezal z močnimi barvami Spričo stripa, ki ponuja slikanice slabega okusa in največkrat neumetniške vrednosti, je tem bolj prav, da podpremo umetniško slikanico-strip. ..Butalci" v taki izpeljavi so prav gotovo zgled, kako je mogoče zadostiti likovnemu okusu in stopnji ter zahtevam po navezovanju besedila s sliko.
Zelnarica z Rjavim jezerom (s Triglavskega narodnega parka)
Nove strokovne knjige___________________________________
Privredno finansijski zavod, Beograd, Dobrepoljska 65, p. p. 908:
1.	Milan Bakovljev: Osavremenjavanje nastave.
2.	Radomir Radovanovič: Pedagoško didaktička dokumentacija u skoli.
3.	Uija Mihajlovič i Djordje Markovič: Priručnik za direktore i se-kretare osnovnih i srednjih škola.
4.	Dobrivoje Jovanovič: Savremena pedagogija i teorija i praksa naučne informacije.
t. številka Pionirja
Letošnja 1. št. Pionirja spet daje podobo poljudnoznanstvene revije. Na področje literarne umetnosti sodita rubriki Prgišče robidnic (z gradivom o slovenskih književnikih ter povest v nadaljevanjih) in Literarne igrice, ki jih pripravlja Jože Snoj.
S področja biologije napoveduje novi letnik članke o ekologiji in varstvu okolja; to pomeni, da sega na eno najbolj aktualnih področij človekove zavesti. Že iz prvega poglavja je razvidno, da bodo pri obravnavi omenjene teme z razmišljanji in izkušnjami lahko sodelovali tudi učenci; to pa obeta poglobitev spoznanja, da je NARA VOTREBA VAROVATI. Članki s tega področja ne bodo samo informativni, ampak raziskovalno usmerjevalni.
Novi letnik Pionirja je ohranil tudi rubriko Klub radovednih, raziskovalne naloge pa se nanašajo na zbiranje in prepoznavanje (ter medsebojno zamenjavanje) kamnin. Največji pomen rubrike je v tem, da pomaga mlademu človeku prebujati smisel za raziskovanje in odkrivanje, da ga usmerja v znanstveno ustvarjalnost.
Prva številka je zabeležila zelo staro obletnico. Pred 125 leti je v Ljubljano prvikrat pripeljal vlak. Peter Vodopivec seznanja bralce z nekdanjimi načini potovanja in prevažanja tovora ter s kratkim razvojem železničarstva pri nas.
Pionir je letos začel objavljati biografijo Karla Manca. Napovedana je glasbena slikanica. V prvi številki je Alenka Keršovan predstavila skladatelja Pavla Sivka. V reviji je še več drugih člankov, stalna rubrika Pionirjevi vozli, fotoreportaža Jugoslavije v slikah, novost pa je strip, ki bo, če sodimo po prvi številki, na šaljiv način seznanjal bralce z znanstvenimi resnicami. Ilustrira ga Božo Kos.
Vsebina in način obravnave izražata visoko raven revije, zato bi bilo prav, da bi jo šole učencem zavzeto priporočale.
BERTA GOLOB
Dvanajst ujcev________________________________I
Tina Vajtova in Milko Matičetov sta priredila pravljico iz Rezi za najmlajše bralce pri Čebelici. Zanimiva in privlačna ljudi) | zgodba je razgibana po dogajanju, besedilo pa lepo izpopolnjuje ■ ilustracije Ančke Gošnik-Godec. Stilizacija njenih risb je otroke) dojemljiva, pozna pa več izdelanosti, kot je to običajno za ilustt cijo te starostne stopnje.
0 prostorih za otroške vrtce in njih opremi_____________________________________
Predšolski otrok se vzgaja in ,,uči" v igri in raznovrstnih d : javnostih. Zato morajo imeti tako pomembne družbene ust nove, kot so vzgojnovarstveni zavodi, za igro ter druge deje nosti ustrezne notranje in zunanje prostore pa tudi ustrezt opremo. Knjigo o tem, kakšni naj bi bili ti prostori in oprema'■ telesno vzgojo in igro otrok, je napisal Ivo Stella, izdala pa jo zagrebška založniška hiša Skolska knjiga. Po uvodnih besedah avtor svoja razmišljanja in napotke zajel v štiri večja poglavj Dvorana za telesno vzgojo, Otroško igrišče, Bazeni v otroške vrtcu ter Oprema objektov za telesno vzgojo, igro in razvredri v otroškem vrtcu. Knjiga DJEČJI VRTIČI je bogato ilustrirat z ustreznimi risbami in fotografijami ter opremljena z nazornih razpredelnicami in krajšim seznanom domače in tuje strokov^ literature. Cena: 40 din.
V. T. Arhar
Igrače v VVZ_____________________________
Igrače so pomembno in skorajda nepogrešljivo sredstvo v $ ter temeljni pogoj za to, da se otrok sploh lahko uspešno vzgap Otroku so razlog za igro, določajo pa tudi njeno vsebino. S( sredstvo, ki otroku pomaga, da v igri lahko uresniči svoje z) misli. Nemalokrat pa igrače niso zgolj le sredstvo marveč tud prave prijateljice. Se posebno pomembno vlogo pa imajo igrač' v otroških vrtcih. Dobrodošel priročnik za vzgojiteljice v te) ustanovah je izdal Zavod za šolstvo SR Slovenije, založila pa j je Dopisna delavska univerza v Ljubljani Priročnik IGRAČE'1 VZGOJNOVARSTVENEM ZAVODU vsebuje poleg uvoda, ) so ga napisali člani delovne komisije za igrače pri navedene^ zavodu, še sestavek „Igra oblikuje otrokovo osebnost" Slavit1 Pogačnik-Toličič, prispevek „Izbira igrač" Brede Cilenšek, kratek sestavek o naši trgovini in možnostih za nakup igrač V izčrpen seznam igrač za posamezne oddelke vzgojnovarstvenef zavoda za starostne skupine otrok od 3 mesecev do 7 leta sm rosti. Knjižico toplo priporočam staršem in poklicnim vzgof teljicam v vrtcih. Cena: 15 din.
V. T. Arhar
Iz starih listov
Zdaj vprašam pa tebe, bralec slovenski: „Ali veš ti, kaj je prav prav ljubljanska srajca?" Ako ne veš, čuj tedaj! „LjubljanSČ7-srajca" je človek, ki se porodi v Ljubljani Navadno ostane tudi4 j. SvOje smrti v nji Dostikrat je mestu v prid, dostikrat mu tudi ^
kvar. Ako ima kaj imetja, ali ako ima kako pošteno opravilo, 7-odrajtuje vestno svoj davek, je gotovo neprecenljiv človek za Ljč
Ijano. Ali, ako nima nič, ako živi kot tiča pod nebom in lilija vrtu, ne more ga ceniti nikdo. Ko bi vsaj znal tako lepo in milrff žvrgoleti ko tiča, delal bi mestu vsaj kratek čas. Ali, ako bi v* zmiraj tako čist kot lilija, ne bi bilo treba mestu rediti ga tolik-krat. Kratko in malo: ;,Ljubljanska srejca" ni kar si bodi, zi1, oglejmo si jo natančneje. , ‘Ljubljanska srajca" ni ravno dete kak4 f' prosjaka ali kacega nizkega človeka Njegov oče je vedno kaj. *18 tudi druzega ne, vsaj kakor pomagač ali delavec. In mati? TVro' tudi kaj. Vsaj z jezikom je kaj. Zato je pa tudi ..ljubljanska sraj£i>' jako čil produkt ljubljanskega mesta Ljubljanske matere miwj tudi, da so najboljše: vzgojiteljice svojih otrok. In ti so zopet Č boljši in najprebrisanejši otroci, če tudi ves svet drugače trdi Lj? Ijanski otroci - po mislih njih mater - nimajo niti najmanjše pake, niti najmanjšega madeža. Če se stepo ..ljubljanske srajci kdo je kriv? Zmiraj k'do drugi, kojega morda še zraven ni bilo-. če se pokaže vendar kaka maroga na ..ljubljanski srajci" tako 0'' vidno, da je celo mati ne more zakriti, potem se reče tako mt}f' biti; kajti ljubljanski otrok mora biti tak in tak, da se ve, de_ mesten.	Q
UČITELJ IN VZGOJA	\\
Prenapetosti imajo dandanes navadno večjo prednost, kakor rf' zlata srednja pot, in to ni ravno čudno; kajti to, kar je navadi naravno, nima dandanes dražljivosti; to kar ne povzročuje poč nosti, šuma, občudovanja, je dandanes malo vredno.	-
Ravno zato pa učitelji novega časa jako radi samo poučujejo, rL

prav malo vzgajajo. Seveda, si mislijo, da le pouk je kaj vreden ', \ ^ ravno s poukom učitelj prav lehko pokaže, koliko velja v ^
Otrok pride iz šole domov ter pripoveduje očetu, kaj se je vse V' ^ iz zgodovine, fizike, pokaže mu v svojih zvezkih težke nalogč računstva in še celo nekatere obrazce iz geometrije i dr. OčC čudi nad svojim sinom, hvali ga in še bolj pa zdanje učitelje
/it >»1
Kako pa je z vzgojo: Ali se tudi tako lehko spozna? Gotovo ^ Danes je n. pri učenec učitelja nalagal; učitelj ga pozove k sebU, ^
posvari ter mu razloži slabe nasledke laži; pravi mu, naj se pri ^ stavlja vse človeštvo; ako bi drug druzega nalagal in drug drug^
6 Clf til
ne zaupal - bi potem tudi prisega ne bila nikomur sveta L t. d. f *
'ji'
prave vzgoje se pa ne zapazi precej pri otroku, temuč zori počoj1, r. tudi pozno, še le mož pokaže, če so ga kot dečka vzgojevali, .j nada in čakanje, to potrpežljivo čakanje na uspeh svoje delavni. ^
dandanes ni navadna; najraje bi uže jutri radi želi, kar smo
u J yj
sejali; radi bi uže danes uživali sad od drevesa, katerega smo vč™ y
vsadili.
UUUl.	j ^
Učitelj ima v šoli dve nalogi: vzgojevalno in poučevalno. Osp(. vzgojevalne naloge se pa ne dado tako lehko pregledati, kakof y poučevalni, in zato tudi marsikateri učitelj le bolj poučuje, pa vzgojuje; marsikateri se pa za ustrahovanje zunaj šole f, briga, ampak le za šolsko disciplino, Ker misli, da vzgoja v šičg | pomenu ni njegova naloga. Nij čuda, da se sliši dandanes “ tožeb o zdanji mladini	j |
Precej je pa temu krivo tudi to, da je šoli odvzeta šiba, ^ >
telesno pokorilo v šolo ne sme pustiti	..
Ni bilo sicer prav, da je učitelj včasi v jezi učence telesno
koril, a rečem, da je bilo telesno pokorilo v roki modrega vzgOjNji /,
pravo zdravilo razposajenim in neubogljivim učencem Vzgoji | Q
mora zdaj drugače pomagati. Učiteljski tovariš 1886, str. 1-2
i:

*
Dopisna delavska univerza
Ljubljana, Parmova 39
l
|
Od programa založbe Dopisne delavske univerze v Ljubljani so vam še na voljo v glavnem vse edicije. Zaradi zanimivosti,, uporabnosti in aktualnosti vsebine pa vam še posebej priporočamo:
ij s področja učbenikov in pripomočkov:
] 1. ZA POUK TELESNE VZGOJE, PRIROČNIKI ZA UČITELJE IN UČENCE OSNOVNE i ŠOLE.
:	— Abecednik za telesno vzgojo za 1. in 2. razred
-	Telesna in zdravstvena vzgoja za 3. in 4. razred — Telesna vzgoja in šport za 6., 7. in 8. razred
2,. ZBIRKA NOVI VIDIKI, PRIROČNA LITERATURA ZA UČNOVZGOJNO PRAKSO
-	Problemi sodobnega sveta i - Pohod XIV. divizije
— Temelji marksistične izobrazbe — Delo s starši
— Kaj pomeni andragoško vodenje
3. z RAČUNALNIKOM NA PRVI SPREHOD
!
I.
t 4. PRIROČNIKI za dopolnilno in andragoško izobraževanje
— Osnove pedagogike t — Osnove psihologije
-	Osnove andragogike
\	— Osnove didaktike
f S. USTAVA SRS
-	Ustava SFRJ
j. - Ustava SFRJ v nemščini, angleščini, francoščini in arabščini
1] 6. s PODROČJA SAMOUPRAVNE NORMATIVNE DEJAVNOSTI
-	Predpisi o vzgoji in izobraževanju SRS
7. REVUA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
jj starih listov
Pisarna
^ zdravljenje naših bolnih sta-Y.°Vskih, družabnih, uradnih, iHpževnih, narodnostnih in po-ti<jnih razmer.
l Vprašanje: Ali se moram ezpogojno pokoriti ukazu dučitelja, ki mi je naložil tri ' e Ponavljalne šole ob četrt-
kih, a sebi pridržal samo eno, dasiravno ima on manj učnih ur na teden nego jaz ter moram vrhu tega še pol ure daleč dostikrat v najslabšem vremenu hoditi Kaj mi je v tem slučaju storiti? Ali morda samo molčati in trpeti?
Radovednež
Odgovor: Iz Tvojega poročila ne uvidim, da bi moral Ti tr-
peti. Nadučiteljeva naredba naj te ne boli, velikoveč Ti bodi ona dokaz, da Te smatra za vrlo sposobnega in delavnega tovariša, a tudi učencem in ljudstvu se bo moralo kaj takega dozdevati. Vrhutega Ti izprehod morda vendar dobro de. Človek če-sto sam sebe vara. Kar se mu zdi težavno, nevšečno, nemogoče, to mu je često koristno.
S ČIM?
V neki vasi je praznoval star učitelj petdesetletnico svojega službovanja. Občina je priredila zaslužnemu mladinoljubu sijajno bakljado. Ko je bila vsa vas zbrana pred šolskim poslopjem, je govoril župan slavnostni govor in ga končal rekoč: „Naj živi naš častitljivi učitelj, naj živil"
,,S čim neki? “ je kratko odgovoril slavljenec.
Učiteljski tovariš 1908, št. 22 Letos Ti, prihodnje leto pride drug na vrsto! V slučaju, da bolehaš, je Tvoj vzdih trpljenja opravičen. Pojdi k c. kr. okrajnemu zdravniku, vzemi dopust, da se ohraniš našemu poklicu in stanu še dolgo vrsto let!
Doktor Tepka
Bojazen odveč
Te dni so temeljne organizacije združenega dela na območju ljubljanske bežigrajske obči- . ne končale s podpisovanjem samoupravnih sporazumov o -štipendiranju učencev in študentov v občini. Že sam sistem študija in nova ustava sta zagotovile enotna merila za podeljevanje štipendij na območju vse Slovenije.
Družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji je plod večletnih prizadevanj za uveljavitev usklajene in družbeno dogovorjene politike štipendiranja v naši republiki.
Novi način štipendiranja bo ob upoštevanju vseh meril za dodeljevanje štipendij, izenačil in uskladil materialne možnosti s kadrovsko in štipendijsko politiko ter pospeševal kakovosten študij. Prilagajal naj bi tudi višino štipendij osebnim dohodkom oziroma življenjskim stroškom.
Podpis tega sporazuma je pomemben predvsem za vse mlade, zlasti za tiste iz delavskih družin, katerih starši prejemajo sorazmerno nizke osebne dohodke.
V	tem času, ko je stari način štipendiranja pravzaprav ukinjen, novi sporazum o štipendiranju pa še ni podpisan, so se marsikje znašli v težavah: ostali so brez denarja.
V	občini Ljubljana-Bežigrad so za ta čas najeli premostitveni kredit v tisti višini, ki zagotavlja nemoteno izplačevanje štipendij po „starem“ vse dotlej, dokler sporazum ni sprejet.
NAŠ PRAVNIK
Ws|IK &/e
ETUJE
■ ■
^ebni dohodek g?gd počitnicami
VPRAŠANJE: ena prejemati dodatek z čf k oziroma d, Ztk°v k oseb n
pCco?®' POČ‘
Dim^OVOR: Med rednii ^0Pustom *ma delavec dnk nadomestila osel odka, ki ne sme biti ir Pnprečne akontacije dohodka za dobo, 0 v samoupravnem
Med
po
fdtjobitev <?hiosti delavca
Prijavila sem se na razpisano delovno mesto predmetne učiteljice, ker bom kmalu diplomirala na pedagoški akademiji. Na razpis se je prijavila tudi kandidatka, ki bo prav tako diplomirala na pedagoški akademiji. Zanima me, če imam glede na prakso v poučevanju kakšne prednosti pri kandidiranju na razpisano delovno mesto?
R. N.
ODGOVOR: V objavi in javnem razpisu prostega delovnega mesta morajo biti določeni pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati. Če sta v javnem razpisu glede na strokovno izobrazbo določeni alternativno dve stopnji šolske izobrazbe, iifta prednost pri izbiri (kadar so drugi pogoji izpolnjeni) oseba z višjo stopnjo ustrezne šolske izobrazbe. Ker gre pri vas za enako stopnjo šolske izobrazbe, šola pri izbiri ni vezana in je izbor zadeva samoupravne odločitve pristojnega organa.
Delo tajnice
bio ^i^SANJE: Imam diplo-°PraJfie Sospodinjske šole, kpit Ua Pa sem tudi strokovni Poučujem prvi razred.
VPRAŠANJE: Pri poučevanju uporabljam programirani pouk. Učencem dajem za preverjanje znanja naloge, ki jih
sama sestavim. Težave imam pri prepisovanju testnih nalog na matrice, saj slabo pišem na stroj in zato izgubim veliko časa. Vprašujem, ali ne spada to delo med delovne obveznosti tajnice, ki jo imamo na šoli?
M. P.
ODGOVOR: Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pooblašča delavce v organizaciji združenega dela, da sami določijo delovna mesta v delovni organizaciji, pa tudi obseg dela na posameznem delovnem mestu. Pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu se urejajo torej s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmeijih. Delo, ki ga navajate, mora torej opravljati delavec, ki je za to zadolžen na podlagi internih aktov vaše delovne organizacije.
T. Šarec
Dodatno Šolanje
VPRAŠANJE: Sem razredna učiteljica in izredna študentka na višji upravni šoli. Dodatno šolanje mi povzroča težave, saj zgubim s prevozi veliko časa in denarja, poleg tega pa imam še
težave z nadomeščanjem pri pouku. Ali mi pripadajo iste ugodnosti, kakršne imajo izredni študentje pedagoške akademije, npr. izredni študijski dopust, nadomeščanje med odsotnostjo in drugo?
C. K.
ODGOVOR: Menimo, da ne gre izenačevati strokovnega izobraževanja ali izpopolnjevanja s študijem, ki ni povezano z izobrazbo in delom, ki ga opravljate. Zakon o osnovni šoli obvezuje osnovne šole, da morajo učiteljem pomagati pri študiju in jim omogočiti opravljanje študijskih obveznosti, vendar le v primerih, ko gre za pridobivanje predpisane izobrazbe. Podobno stališče zasledimo tudi v zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 22/73), ki določa, da je delavec upravičen do študijskega dopusta v primerih in ob pogojih, ki so določeni v samoupravnem sporazumu.
Šola glede na veljavne predpise nima nobenih obveznosti do vašega študija. Ugodnosti, ki bi jih radi imeli, so odvisne zgolj od razumevanja vaše delovne skupnosti do vašega šolanja in od temu ustreznega določila v samoupravnem sporazumu.
T. Š.
Na pionirski konferenci osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu se je ob odhodu v pokoj poslovil od svojih učencev predmetni učitelj Beno Serajnik. Leta in leta je prihajal v šolo in nas bogatil z novim znanjem, z ljubeznijo do domovine, do sočloveka in življenja. Toplo smo mu hvaležni in želimo, da bi bil pogosto tako nasmejan, kot je na tejle sliki. (Foto: Tone Novak, foto-kro-žek o. š. Katja Rupena, Novo mesto)
Lovni časi
medved — od 1. X. do 30. IV. v vsej Sloveniji (sklep obč. zbora LZS)
divji prašič - od 15. Vil. do 31. L, odstrel vodeče svinje vse leto prepovedan (obč. zbor LZS)
kozorog - od 1. VIII. do 31. XII. gams-kozel — od 1. VIII. do 31. XII.
gamsja koza in mladiči - od 1.
IX.	do 31. XII.
muflon (oven, ovca) - od 1. X. do 31. XII.
jelen - od 16. VIII. do 31. XII. košuta in teleta - od 1. X. do. 15. I.
damjek-jelen - od 16. IX. do 31. L
damjek-košuta in mladiči - od 1.
X.	do 31. XII.
srnjak - od 1. VI. do 30. XI. srna ih mladiči - od 1. IX. do 31. XII.
poljski zajec - od 15. X. do 31. XII. (obč. zbor LZS)
planinski zajec - od L XI. do 31. XII.
svizec — od 1. IX. do 31. X. veverica — od 1. X. do 31.1. vidra - vse leto zaščitena (obč. zbor LZS)
planinski orel - vse leto zaščiten (občni zbor LZS)
divji (veliki) petelin - od 1. V. do 31. V. (obč. zbor LZS oz. upr. odbor LZS)
ruševec-petelin - od 16. IV. do 15. VI.
belka - vse leto zaščitena (obč. zbor LZS)
gozdni jereb-petelin — od 16. VIII. do 30. XI.
fazan in fazanka - od 1. IX. do ,15.1.
kotoma - vse leto zaščitena (obč. zbor LZS)
poljska jerebica - od 1. IX. do 30. XI. (obč. zbor LZS)
prepelica — vse leto zaščitena (obč. zbor LZS)
divji golobi - od L VIII. do 31. XII.
potapljavci in povodne putke -od l.VIII. do 31. XII.
mlakarica - od 1. IX. do 15. L, (obč. zbor LZS); na obihočju ZLD Ljubljana so po sklepu sveta lov. družin in odločbi sekretariata za. kmetijstvo in gozdarstvo SRS mla-karice in druge divje race*« popolnoma zaščitene do 1. IX. 1975 druge divje race, divje gosi in ža-garice - od 1. VIII. do konca februarja (po mednarodni konvenciji)
siva čaplja in galebi - od L VIII. do konca februarja
kormoran in priba - od 1. VIII. do konca februarja (po mednarodni konvenciji)
kljunači — od 1. VIII. do konca februarja (po mednarodni konvenciji)
mala droplja - od L IX. do 31. XII.
P o a s n i 1 o : Opomba v oklepajih (obč. zbor LZS, po mednarodni konvenciji) pomeni, da je lovna doba po lovskem zakonu iz leta 1966 po sklepu občnega zbora LZS ali mednarodni konvenciji o zaščiti ptic skrajšana ali povsem ukinjena in divjad popolnoma zaščitena
Po lovskem zakonu je vse leto popolnoma zaščitena tale divjad: pelikan, žerjav, droplja, labod, štorklja žličarka in plevica čaplje (razen sive čaplje), ujede (razen kragulja, skobca, kanje, koconoge kanje, pe-pelastega splinca in škrjančarja), kokoši divjega petelina, ruševca in gozdnega jereba prilivka velika uharica in krokar.
Popolnoma so zaščitene tudi vse ptice, ki jih zakon ne šteje za divjad, razen: domačega vrabca, poljskega vrabca, velikega srakoperja šoje, srake, sive vrane, poljske vrane, kre-kovta ali lešnikarja.
Navedeni lovni časi veljajo v vseh loviščih Slovenije do sprejetja novega lovskega zakona
Lovske organizacije (področne lovske zveze, lovske družine in gojitvena lovišča) te lovne čase lahko samo skrajšajo, ne pa podaljšajo. Prav tako lahko prepovedo ali omejijo lov na sicer vse leto lovno mesojedo divjad, upoštevajoč sklep občnega zbora LZS, češ da je treba odgovorno opredeliti odnose do mesojedih vrst glede na njihovo varstvo in ohranitev.
Skladno s 6. členom zakona o lovstvu (Ur. list SRS, št. 22, od 7. 7. 1966 in Lovec, št. 5/1966) občinska skupščina in republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo lahko podaljšata ali skrajšata lovopust vseh vrst delno in popolnoma zaščitene divjadi.
V Ljubljani, 31: 3. 1974
Lovska zveza Slovenije
Prijetno srečanje
„Grajski zidovi se morajo porušiti," pravi Tatjana Pregl, avtorica knjige MLADOST ZA ZIDOVI, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga.
In prav ta založba je poskušala porušiti te zidove, saj je ob izidu imenovane knjige in ob tednu otroka pripravila v prostorih knjigarne na Titovi 3 razstavo likovnih in tehničnih izdelkov gojencev vzgojnega zavoda Fran Milčinski v Smledniku. Da so bili vsi izdelki deležni mnogih pohval in občudovanja, lahko potrdijo obiskovalci, ki so -mnogokrat začudeno strmeli v stvaritve mladih iz smledniškega zavoda.
Knjigama Mladinske knjige pa je povabila vse gojence na ogled te razstave in jih pogostila Udeležence je še posebno navdušilo srečanje z mladinskim pisateljem Leopoldom Suhodolčanom in pisateljico Kri-
stino Brenkovo. Oba sta se predstavila z odlomki iz svojih del, v prostem pogovom pa sta pripovedovala zanimivosti, s katerimi se srečujeta kot kulturna delavca
Tudi gojenci Vzgojnega zavoda so jima pripovedovali o svojem likovnem ustvarjanju, prebrali pa so tudi nekaj pesmi, ki so objavljene v njihovem glasilu PRVI KORAKI.
Prisrčno je bilo to snidenje. Domenjeni so, da se ponovno sreč ego ob koncu tekmovanja za bralno značko.
Redka so taka prijetna srečanja in prav zato je treba pohvaliti kolektiv knjigarne Mladinska knjiga, ki poskuša svojim mladim bralcem predstavljati svoje knjižne novosti, pisatelje in pesnike, ki zanje pišejo, obenem pa predstavljajo javnosti tudi mladega bralca in njegovo ustvarjalnost.
-ar
STRAN 16
t
Prosvetni delavec
Svet Delavske univerze
Boris Kidrič
Ljubljana
po določilih samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev
1.	razpisuje
prosto delovno mesto VODJE ENOTE ZA JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	fakultetna izobrazba II. stopnje (profesor lingvist tujega jezika)
—	5 let delovnih izkušenj na področju pedagoškega — andragoškega dela in organizaciji izobraževanja odraslih
—	strokovni izpit
2.	ponovno razpisuje
prosto delovno mesto VODJE ENOTE ZA IZOBRAŽEVANJE ZA DRUŽBENOPOLITIČNO IN SAMOUPRAVNO DELOVANJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	visoka šolska izobrazba družboslovne ali druge ustrezne smeri
—	5 let delovnih izkušenj v pedagoško andragoškem delu ozirqma organizaciji izobraževanja odraslih ali v delu pri družbenopolitičnih organizacijah.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev morajo kandidati predložiti na naslov: Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana, Miklošičeva 26 — svet zavoda. Nastop dela na obeh delovnih mestih takoj ali po dogovoru. Druge informacije daje tajništvo osebno ali po telefonu: 312-395.
OSNOVNA ŠOLA KRIMSKI ODRED PRESERJE
razpisuje za nedoločen čas, delovni mesti:
-	učitelja za matematiko, PRU ali študent;
-	učitelja za oddelek PB, U, PRU ali študent.
Nastop službe: 1. februarja leta 1975 Zelo ugodne avtobusne zveze z Ljubljano.
Darujte kri - rešujte življenja 1
Objavljamo seznam krvodajalskih akcij v oktobru in novembru 1974, da bi se občani navedenih občin in krajev lahko čimprej prijavili bbčinskim odborom Rdečega križa in sporočili, kateri dan želijo priti na odvzem krvi.
Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali.
Dolžnost zdravih prebivalcev je, da kri darujejo vsaj nekajkrat v življenju, saj je nehumano zanašati se samo na solidarnost drugih. Dajanje krvi je odsev človečnosti; zato Rdeči križ pričakuje, da bodo prišli na odvzem krvi vsi zdravi občani.
OKTOBER 1974
Ajdovščina
Ljubljana-Vič-Rudnik
Pobrežje (Maribor)
Metlika
Maribor
21.,	22., 23., 24., 25. oktobra 1974 29. oktobra 1974
29.	oktobra 1974
30.	in 31. oktobra 1974
8.,	15., 22., 29. oktobra 1974
NOVEMBRA 1974
Sežana
Kočevje
Ljubljana-Center
Ljubljana-Šiška
Brežice
Senovo
Krško
Ljubljana-Vič-Rudnik Tržič
4.,	5., 6., 7., 8. novembra 1974
11.,	12., 13. novembra 1974
15.	in 16. novembra 1974
16.	novembra 1974
19. in 20. novembra 1974 11. novembra 1974 22. novembra 1974
25.	novembra 1974
26.	in 27. novembra 1974
REPUBLIŠKI ODBOR RKS OBČINSKI ODBOR RK „
prosvetni delaven
--------------------*--------------------	v
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS - Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor.' Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585.
Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355—VII.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 Tiska CžP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
*s_____________________________________________________________^
z >
, VSEH K ^VETROV*
VEDNO VEC ŠOLANIH
Okrog leta 1930 je imela večina sovjetskih delavcev le štiri razrede osnovne šole, leta 1950 pa se je izobraževalna raven sovjetskih delavcev že tako zvišala, da jih je imela večina 5 do 6 razredov osnovne šole. Danes jih ima od 1000 delavcev kar 550 srednjo in visoko izobrazbo. V zadnjih letih se je število industrijskih delavcev zvečalo skoraj samo zato, ker se je povečalo število kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev (kar 96 % od novih delavcev).
PREDŠOLSKI OTROCI IMAJO PREDNOST
Švedskemu parlamentu so predložili zakon, ki zagotavlja od jeseni leta 1975 naprej igrišča in vrtce za vse otroke, stare šest let. Otroci naj bi bili v vrtcu najmanj 525 ur letno.
Kakor hitro bo mogoče, bodo takega varstva deležni tudi štiriletni in petletni otroci, ki so potrebni posebne skrbi in nege. Prednost bodo imeli prizadeti otroci, socialno ogroženi in otroci izseljencev.
Predšolska vzgoja bo brezplačna ne glede na starost otrok, pod pogojem, da otroci ne bodo obiskovali vrtca več kot 525 ur letno.
V redko naseljenih vaških območjih, kjer bi otroci zaradi oddaljenosti težko obiskovali vrtce vsak dan, bo trajala predšolska vzgoja dve Iti (skupaj 700 ur).
Dejavnost v prihodnjih predšolskih zavodih bo organizirana na dveh ravneh, in sicer: za manjše otroke, do dveh in pol let in za starejše otroke do 6 let. V skupini bo 12 do 20 otrok.
NA HOLANDSKEM
- POSEBEN POUK ZA OTROKE ZDOMCEV
Holandska vlada je sklenila, da bodo otroci zdomcev v šolah te dežele deležni letno 1040 ur pouka; 120 ur bo namenjenih materinemu jeziku in kulturi.
To so povečini otroci iz Tunisa, Maroka in Jugoslavije, ki so povsem nepripravljeni na to, da bi lahko obiskovali reden pouk.
Posamezna mesta, v katerih je največ tujih delavcev, poskušajo rešiti ta problem tudi tako, da odpirajo tečaje za odrasle, kjer se brezplačno uče holandskega jezika. Njihovim otrokom pomaga pri učenju team „potujočih učiteljev41, ki pridejo v osnovne šole, kjer jih uče vsak dan po pol ure holandskega jezika; pri tem uporabljajo avdiovizualna sredstva. Izkušnje so pokazale, da učenci po letu dni takega učenja že lahko spremljajo redni pouk.
Zato ker ne znajo holandskega jezika, morajo mnogi otroci tujih delavcev obiskovati nižje razrede srednje šole. Da bi rešili ta problem, so v Roterdamu uvedli tako imenovane „povezane razrede44. Skupina, v kateri je 16 otrok različnih narodnosti, dela po normalnem učnem načrtu, pet ur tedensko pa dela s prevajalcem iz svoje dežele; ta mora skrbeti za to, da otroci razumejo gradivo. Tovrstno izobraževanje stane za 50 otrok približno 30.000 funtov letno; polovico te vsote plača država.
Družine tujih delavcev se bodo lahko v prihodnje prijavile za prav take štipendije, kakršne prejemajo holandski otroci.
KONFERENCA
NA MOSKOVSKI DRŽAVNI UNIVERZI
Na moskovski državni univerzi je bila pred nedavnim zvezna znanstveno-metodolcika konferenca pod naslovom ..Oblikovanje znanstvenega pogleda študentov na svet pri proučevanju družbenih ved44 Konference se je udeležilo približno 700 profesorjev, docentov, predavateljev, mladih znanstvenikov — pripravnikov z 21 univerz, petih akademsko znanstveno-raziskovalnih ustanov in 16 pedagoških inštitutov. Kot gostje so se udeležili konference tudi predstavniki iz Bolgarije, Madžarske, DR Nemčije, Mongolije, Romunije in Čehoslovaške.
NARKOMANIJA V PRECEPU
Svet za prosveto skupščine mesta Zagreb je razpravljal na prvi letošnji seji med drugim tudi o tem, kako preprečiti nedovoljeno trgovino, tihotapljenje in zlorabo mamil, posebno med mladino zagrebškega območja.
Stališča o tem je zavzel že socialno zdravstveni zbor skupščine. Inštitut za proučevanje in preprečevanje alkoholizma je izdelal poseben program za preprečevanje teh pojavov; pri tem bodo sodelovale tudi znanstvene družbenopolitične in prosvetne ustanove. Program zahteva, naj bi izvajali načrtno zdravstvena vzgojo v osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. Zdravstvene vzgoje naj bi bila deležna tudi delavska in kmečka mladina- ter drugo prebivalstvo. Pri tem naj bi pomagala sredstva javnega obveščanja, delavske univerze, zdravstveno-vzgojna propagandna dejavnost (plakati in publikacije) ter izobraževanje strokovnjakov za delo na področju zdravstvene vzgoje.
Raziskave so pokazale, da je velik odstotek otrok in mladine že zelo zgodaj poučen o mamilih in njihovem delovanju, toda največkrat nepravilno. Ni se torej bati, da bi zgodnja in pravilna informacija škodila prizadevanjem za preprečevanje uporabe mamil. Pri tem je posebno pomembno izobraževanje potrebnih strokovnjakov in reforma učnih načrtov ustreznih fakultet. V sedanjih učbenikih, iz katerih se uče prihodnji zdravniki in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem narkomanije in alkoholizma, je zelo malo podatkov o teh zadevah, pa še ti so zastareli.
18. X. 1974 — Št. 1
Objava
Vse udeležence L in II. pedagoškega tečaja na osvobojencu ozemlju v Dobličah pri Črnomlju vabimo, da se udeležijo tovafl škega srečanja v Ljubljani v začetku novembra. Prisrčno vabim* tudi vse tovariše predavatelje.
Svoje naslove sporočite: Jelki Godec, Ljubljana, Ulica prve borcev 25 a ali Miji Filač, Trbovlje, Novi dom 43.
Komisija za medsebojna razmerja pri svetu
OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:	j
—	2 učiteljev za razredni pouk, U ali PRU na podružnični šol
Vrh.	.
—	učitelja za angleški jezik, PRU ali P na podružnični šoli Vrh. * Stanovanje. Dodatek za težko delovno mesto 476,00 din;
—	2 učiteljev za razredni pouk, U ali PRU na podružnični šoli Bi&' Stanovanje. Dodatek za težko delovno mesto 900,00 din;
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU na podružnični šol Rečica.
Stanovanje. Dodatek za težko delovno mesto 150,00 din.
—	učitelja za telesno vzgojo — prednost ima ženska — PRU ali P n
centralni šoli Laško. Na voljo je soba.
Vsa našteta delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnil’! ; delovnim časom.
—	učitelja za razredni pouk v drugem razredu na centralni šoli - ^ ali PRU z opravljenimi seminarji MOM — za določen čas s po*! nim delovnim časom od 15. 10. 1974 dalje za šolsko le’1 1974/75.
Osebni dohodki za vsa razpisana mesta po pravilniku o delitvi OP
Vabimo vas na
proslavo
ob 90-letnici osnovne šole HRUŠICA
v soboto, 23. novembra 1974, ob 16. uri v kulturnem domu HrU šica, Pot do šole 1.
ODBOR
kinematografi prikazujejo
SIN - Film z Vvesom Mon-tandom, režiserja P. Grenier-Deferrea, ki ga poznamo po filmu Vdova Couderc. Je dobra kriminalka, saj režiser mojstrsko rešuje osebne probleme korziške družine in usodne zaplete, ki jim sledimo med privlačno filmsko pripovedjo. — mš
IMENOVALI SO GA TRO-f; STVO - Šerif je prestopnik, ^ si je samovoljno in z zvijačo pf1-pel šerifsko zvezdo, sicer pa jey vsem filmu moralno neopor«' čen. V boju proti tolpi, njeni!’1 vodjem in brutalnim Mehika!1' cem mu pomaga njegov bra’ Trinity-Trojstvo. Ta je, za trM strelja, tepe, ljubi, misli ... v# trojno. VVestem z mnogo duhO' vitosti in akcije, dobro del” svoje zvrsti. — mš
ZADNJI HITLERJEVI DNE VI - Čeprav se je režiserju p® srečilo ujeti prepričljivo resnif nost s sceno, masko in igro, jes skrajni rezultat takega filn’9 daleč od resničnosti. Morda p/ je zanimiva rekonstrukcij3 avtentičnih dejstev zadnje vojh3 prav za odraščajoče gledalce. ' mš
BITKA ZA BRITANIJO -Film je zanimiva rekonstrukcija zračnih bitk med britanskimi in nemškimi zračnimi silami v zadnji vojni. Ogled priporočamo kot dopolnilo k znanju o drugi svetovni vojni. — mš
SVATBA - Film je nastal po istoimenskem romanu Mihaila Laliča, kot čmogorsko-ukrajin-ska koprodukcija. Govori o avtentičnih dogodkih v Črni gori med drugo svetovno vojno. Delo gledalca čustveno prevzame s svojo neposrednostjo. Lep filmski drobec k zgodovini NOB v Jugoslaviji. Ogled zelo priporočamo. — mš
PETER IN TILKA - Peter in Tilka, zrela človeka, poskušata zakonsko srečo. Toda, še tako idealne življenjske razmere ne vodijo k popolnemu zadovoljstvu obeh. Ljudje pač nismo popolni. Zakon doživi težak udarec, ko umre zakoncema edini sin. Vez, spletena iz čustev in dogodkov preteklih let, pa ju ponovno zbliža. Film je ameriški. - mš
SLAUGHTERJEVA VELIKA BITKA — Kriminalka. Upor črnega človeka proti nasilju, ki odgovarja z nasiljem kot z edino obliko reševanja problemov. Dobro skonstruirano komercialno delo. Ogleda ne priporočamo. — mš
ZOBAR V POSTELJI - Spada v serijo danskih erotični/1 komedij, kakršne poznamo lž drugorazrednih kinematografov. Nič več. — mš
MOŽ V DIVJINI - Gre večplasten in ne zgolj pustolovski film, kot ga žanr označuj6. Skozi filmsko zgodbo sledhn6 problemu adaptacije človeka prostoru. Življenje je povezan6 z neprestanimi spremembami16 zbliževanji. Film je vreden og*6' da. - mš
CVETNI PRAH - Doma?3 erotična komedija Nikole Stoja^ noviča z Olivero Katarino glavni vlogi. Lahko bi re^ malo balkansko — južnjaške^3 po vzoru danskih mojstrovo1 tega žanra. - mš
SUZANA IN JEREMV 'f film, ki govori o mladostniku^ tem je tudi namenjen. ObraV nava njihove prve ljubezni Jr ločitve. V bistvu je zelo sent’ mentalen film, vendar pa velik bolj pošten od Ljube žensk zgodbe in je zelo poetičen. ^ izrablja slabe strani maloiO ščanskega čustvovanja zato, o bi ugajal. Ljubezen le opisuje *
analizira vzroke nasilne ločitv6' Metoda, ki ji je podrejen tu
iO
filmski izraz, je preprosta zato učinkovita. Film pripoy čarno za pogovor že v osm6 razredu osnovne šole. - mb
,,