6. avgust 2001 številka 8 letnik XXXII iatopis občine LOGATEC CENA izvoda 350 SIT. novice VEM. VeČ A F O BEREM -OGASKE NOVICE Aktualno Sport ZBEREM LOGAŠKE NOVICE r Nagrado za najboljšo skladbo slovenske popevke 2001 |e strokovna žirila m L|ub)|anskem gradu podelila skupim Katrina«, v kalen poje tudi Logatčanka Eva Hren' kok Golob m Primož Peterca sta avtorja glasbe in besedila pesmi Letim ki se le taki močno koi deklei skupine Katrlnas dotaknila tudi občinstva E\ a pm I, da |e nagrada vsem trem dekletom I poleg Eve pojeta se Katarina In Marila i dala se ur|i cl:...... "I,:'ia sr 1,0,10 lml' "i"" 1'onudile vee,e mo/nosti SkuL prepe, a|OŽe drug« I''"' lm l"»'ll'l(' Plo«"° Slov« tisočletju, letos so se lotile avtorske pristopom le večje možnosti. Skupaj ,u, letos so se lotile avtorske libe /. Rokom Golobom dobro sodelujejo, saj so navdušene nad njegovim modernim Skupno delo je tudi osnova za nastanek nove plosee, ki |o ze l t ... In ...-i, li . L i t i .IhiIi ' i 11 N 1 ustvarjajo. Največji problem je pridobiU sponzorje. Čestitkam ob nagradi se pridružujejo tudi LogaSke novice: dekletom želim« šc veliko priložnosti m uspehov, Kiirnieii Osmlkar 5. Festival Zmaj ma mlade v Postojni od 7. avgusta do 2. septembra 2001 Iz programa, ki ga dobite na prireditvi: 7. 8. otvoritev ob 21. url na Rdečem trgu: Trije puhalci, Obsession; 24. 8. ob 20. url na Rdečem trgu: Mažoretke iz Logatca. Vroče avgustovsko dogajanje v Postojnil Najbolj pestro bo ob vikendih; pridite na koncerte znanih glasbenikov: Klemen, Klemen, Planet C.roove, Lata Baruca, MI2, Ana Pupedan, Jani Kovačič ... Zvfzii druitev Mladinski center Postojna Gospodarstvo Veliko gledalcev in šest ekip tekmovalcev so 29. julija na Kovk v Rovtah pritegnile 4. Kmečke igre Rovte, ki jih je organiziralo Društvo podeželske mladine Rovte. Tekmovalci so prišli iz Petkovca, Žirovskega vrha, llotenjskih Živrš, Brezovice pri Borovnici, Kamnika in Rovt. Pomerili so se v že standardnih disciplinah kmečkih iger (košnja, grabljenje, pajsanje hloda), v privezu hloda na voz. vlečenju starega traktorja čez ovire in v hoji s hoduljami čez ovire. Sicer lepo nedeljo je med razglasitvijo rezultatov (1. mesto je dosegla ekipa iz Kamnika, domačini pa so bili tretji) zmotiv naliv in prepodil nekaj obiskovalcev, a so se igre vseeno nadaljevale z družabnim srečanjem. Organizatorji so poleg iger pripravili tudi razstavo traktorjev old-timerjev (bilo jih je šest, starih več kot 40 let) in starega kmečkega orodja, /pet/ XASTOKSowrity DRUŽBA ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJI OBJEKTOV direkcijo: (01)83031 60 enoto Vrhniko: (01} 7S0 53 7/ komertioln: 041 6/2 680 o mail:inlo@xoslor.si hllp://www.xoslor.si LJUBLJANA KAMNIK KRANJ VRHNIKA ITlIacoiTl computers mlacom d.o,o., Opekarska 51 a, Ljubljana 2 lopašL novice politiko I gospodarstvo 6. avgust 01 Avgust Jadranje na valovih nebesne modrine, z nahrbtnikom na rami in iztegnjenim palcem po Evropi, peščene plaže oddaljenih otokov, zapuščena mesta davnih civilizacij, bistrina gorske reke... Sanje ali resničnost? Kakor za koga. Sanje skoraj 8000-ih maturantov so se izpolnile, ko izvedeli, da so v spomladanskem roku uspešno opravili maturo. Izpolnile so se košarkarju Union Olimpije Saniju Bečiroviču. ki je prestopi/ v bolonjski Kinder... Novinarji logaških novic smo čez poletje ostali doma in vam tudi v pasje vročih poletnih dneh pripravili sveženj zanimivega branja. V'vročini julijskih dni nismo zaspali, prebuja/i pa smo tudi vas. Želeli smo vedeti, kaj mislite o nas: kaj vam je v časopisu všeč. kaj pogrešate... Rezultat: kopica odličnih idej, kijih bomo poskušali uresničevati. In mnenje večine: Občina bi denar za izdajanje brezplačnih Novic morala zagotoviti iz proračuna. A smo vseeno zadovoljni: Novice ste pohvalili (tudi kakšna kritična je bila vmes). Prinašajo vam informacije, ki jih drugje ne dobite. Obveščajo vas o dogodkih, aktualnih temah, o katerih drugje ne poročajo. Marsikaj lahko preberete tudi v avgustovskih Novicah. Marsikaj o večnamenski športni dvorani, denimo. Julija so buldožerji razrili igrišče za šolo in tako pričeli z gradnjo, po izjavah iz občinske hiše doseč, pa še sedaj ni jasno, ali bodo naredili tudi parkirna mesta nasproti pokopališča. Ja, s parkiranjem imajotežave še marsikje. VLjubljani, kjer se jedo sedaj že unesla mrzlica ob iskanju uličnih prodajalcev parkirnih listkov in število jeznih voznikov, ki so plačali kazen zaradi napačnega parkiranja: nai ćulili smo se že na bele in modre cone, na lisice in pajke. V blokovskih naseljih v Logatcu pa stanovalci še naprej parkirajo na zelenicah in na ulici, tako daje včasih težko priti mimo. Kakšne konkretne rešitve "za vse", ni na vidiku. Tudi zato. ker smo razvajeni, da se vedno pripeljemo do vrat. Poleti se vozimo po vsej Sloveniji. Na poletne prireditve: športne, kulturne, zabavne, kijih organizira že skoraj vsaka vas. Še sreča, da imamo v Logatcu kakšno gasilsko veselico in kmečke igre. dugače bi bila poletna sezona res "čas kislih kumaric". Tako pa maloštevilne prireditve privabijo precej obiskovalcev, ki si želijo razvedriti poletno mrtvilo. Med njimi celo nekaj ne-Logatčanov, katerim bi z izčrpnimi podatki o naši občini lahko postregli lokalni turistični vodniki {nekaj več kot 20 jih je), ki so junija in julija opravili izpit in so sedaj tudi uradno registrirani. Čim več dela jim želimo. Vam pa. prebirale! Logaških novic, da bi izpolnili svoje sanje in uživali v toplem objemu poletnih dni. Petra Trčuk vpra^jAsmo ZA VAS V Zaplati, čakajo na vodo Prebivalci /aplane Ograj že nekaj časa poslušaj« napovedi in obljube o napeljavi vodovoda na njihovem območju. To naj bi, zaradi občinske meje. naredili skupaj /. Vrhniko: prebivalci vrhniške strani Ograj so že podpisali pogodbo o sofinanciranju (/al so dali le denar, narejenega ni bilo še ničesar), Logatčani pa naj bi napeljavo financirali sami. Čeprav so prebivalci za in naj bi bil vodovod napeljan že lani, pa letos o morebitnih pripravah ni nič slišati, nam piše bralka S. M. Če želite, da najdemo odgovor tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, (levica 4, Logatec, fax.: 750 96 60, e-mail: novice@mali.si Zaselek Ograje v Zaplani pravzaprav že ima vodovod in to že nekaj let. Kes, da je napeljan z. vrhniške strani, napeljalo ga je Komunalno podjetje Vrhnika, zato tudi precejšnja razlika \ sofinanciranju obcano\. Težava je verjetno v tem, da je komunalni prispevek za vrhniške občane vet' kol polovico nižji, s;i| razliko (preračunano v nemške marke) od 2200 dem, kolikor so za priključek plačali Vrhničani, pa do cea SS00 dem, kolikor znaša investicija za tistega, ki živi na območju logaške občine, pokrije vrhniška občina. Logatčani plačujejo torej celoten znesek, ker pa |e previsok, se na vodovod veliko m priključilo, so nam neuradno razložili na Vrhniki (odgovorni je namreč sel na dopust). Povedali so tudi. da so potekali dogovori z logaško občino, ki naj bi prebivalcem na logaškem delu Ograj financirala del priključka, a skupne poti niso našli. Janez Nagode, župan občine Logatec pravi, da "so občinski svetniki o tem, ali priključiti naselje Zaplana Ograje na vodovod, ki ga gradi KP Vrhnika, razpravljali že leta L)1)", in sprejeli negativno stališče. Menili so. da bi morala logaška občina zgraditi svoj vodovod, na podlagi katerega bi lahko tržila vodo. A ima Logatec večje težave z vodovodi drugje po občini, v starejših naseljih in zaselkih, ki imajo prednost pri urejanju. V zaselku Ograje je malo krajanov, ki imajo lam stalno prebivališče, le kakšnih 20, Na septembrski seji Občinskega sveta se bo na dnevnem redu znašla tudi razprava o tem, ali naj Občina Logatec sofinancira vodovod na Ograjah za tista gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče v logaški občini. Kes pa je, da so to večinoma vikendaške hišice in ne stanovanjski objekti. Kakšen bo sklep svetnikov, sedaj težko rečem." Petra Trčeh Pomanjkanje parkirišč v blokovskih naseljih Kje parkirati? Težave s parkiranjem so v Logatcu že stara zadeva. Medtem, ko se stvar v središču kraja zasilno rešuje z (ne čisto urejenim) parkiriščem nasroti kmetijske zadruge, pa prebivalci dveh večjih logaških blokovskih naselij, Pavšičeve in Tovarniške, velikokrat nimajo kje pustiti avta čez noč, razen seveda tistih, ki so kupili garaže. Pritoževanje o pomanjkanju parkirnih prostorov v okolici blokov ne pomaga. Dejstvo je, da so pri gradnji upoštevali en avto na stanovanje, danes pa prideta na stanovanje povprečno vsaj dva... Pavšičeva. Parkiranje ni več problem pravi Marjetka Treven. Že nekaj let nazaj je bil sklican sestanek na temo parkiranja, ki so se ga poleg prebivalcev Pavšičeve udeležili tudi predstavniki KS Naklo in Občine. Razprava se je dotikala premajhnega števila parkirišč in posledično nepreho-dnosti ulice Danes situacija ni videti dosti drugačna, kot je bila takrat. "Avtomobili so velikokrat parkirani po zelenicah ali tako. da še osebni avto težko pride mimo. Glede na to, da na Pavšičevi tudi nimamo urejenega prostora za igro otrok (kar je že druga zgodba), je zaradi gneče vozil ulica precej nevarno igrišče za otroke," meni stanovalec, ki ne želi biti imenovan. Nekateri so se s pomanjkanjem parkirnega pro Štora pač sprijaznili. "Parkirišč seveda ni dovolj: vsako stanovanje ima danes po več avtomobilov, verjetno pa so kje še predvidena, Ce ne najdeni prostora, se zapeljem proti glavni cesti in parkiram kje oh ulici," pravi Mišo Sagrkovič. ki na Pavšičevi živi tri leta. Marjetka Treven, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, meni, da so na Občini "maksimalno izpolnili obljube, dane stanovalcem Pav šičeve pred nekaj leti m da na Pavšičevi parkiranu' ni več pro blem, Vse stanovalce smo obve stili, da lahko uporabljajo parki rišča pred Domom starejših v Grapočniku. Kavno v nočnem času parkiranje ni problem, saj Imajo ljudje mani kot 100 ni do stanovanja." Na Občini tako novih parkirnih mest ne načrtujejo, je še povedala. Kazen ko bo sprejet zazidalni načrt Grapočnlk, ki predvideva ustrezno število parki rišč na stanovanjsko enoto. Kar verjetno pomeni, da bodo parkin šča narejena za stanovalce V hišah, ne pa blokih. Ali pa morda resnično nameravajo naredili parkirno hišo z 200 Umi parkir nimi mesti in še zunanje parkirišči' blizu blokov, kot nam je razlagal župan Jane/ Nagode, ki torej pravi, da je "rešitev že /liana" Tudi če, je časovno precej oddaljena. Zaradi gneče vozil na Pavšičevi obstaja tudi nevarnost, da bi interventna vozila na nujni vožnji ne mogla priti na cilj. Kaj se bi zgodilo, če bi zagorel eden od blokov, pa gasilci še k ognju ne bi mogli? "Za manjše požare uporabljamo kombi in dostop ni problem," je pojasnil Bernard Jereb, pred sednik PGD Dolnji Logatec. "Največji problem bi bil večji požar v nočnem času, ko so parkirišča polna. Tovarniška. Pri parkiranju se je potrebno pač znajti. Z vozili bi težko prišli do stavb, verjetno bi morali ljudje umikati avte. Še najboljša rešitev bi bil krožni promet." Na Tovarniški, pravi, je nekoliko boljše. Z njim se strinjata tako župan Nagode kot Trevnova. Marjetka Treven: "Na Tovarniški ni nikakršnih težav. Stanovalci enega bloka so si uredili dodatnih 30 parkirnih mest. z gradnjo večnamenske športne dvorane naj bi jih pridobili še nekaj." Stanovalec Janez Modrijan, ki ima svojo garažo, meni, da je za stanovalce dovolj prostora: "Če pride kakšen obisk, je huje, a večjega problema nimamo. Še največja težav je avto, ki že kakšno leto stoji zapuščen in zavzema parkirno mesto." Z njim se očitno ne bi strinjali Hermina Topič in Gordana Bubulj. ki sta dejali, da so s parkiranjem težave, še je najhuje pozimi, ko je slabo spluženo. "Moraš se znajti. Prisiljeni smo parkirati pred svojim blokom. Drugje ne smemo, saj se zgodi, da dobiš listek na avtu (od stanovalcev) ali v skrajnem primeru avto celo poškodujejo. Nujno bi potrebovali nekaj parkirišč, saj je avtomobilov vsak dan več." Kes je. vozil je vsak dan več in vsak dan bolj smo navajeni, da parkiramo tik pred vrati. Berto Menard, predsednik KS Naklo, razmišlja o rešitvi: "Občina in lastniki bi se morali pametno dogovoriti: lastniki stanovanj bi morali vložili sredstva, saj država te težave ne more rešiti, občina pa poskrbeti za zemljišče in papirje. Je pač tako, da se starih grehov ne da popravljati, in včasih je vozil bilo precejh manj..." Sicer pa na krajev ni skupnosti ne vedo, kakšne aktivnosti v zvezi s parkirišči vodijo na Občini, Tudi Stanovalci ne vedo dosti, razen tega, da kakšen večer dolgo iščejo parkirno mesto. In nato parkirajo na zelenico ali ob cesti, kjer |c pač prostor. Konkretne rešitve nI na vidiku In Čeprav naj bi bila Situacija na Pavšičevi s parki riščem ob domu starejših rešena, avtomobili na zelenicah in ob ulici kažejo drugače. Petra Trčeh AKAJ BI TUDI VAM STRELA UNIČILA TV SPREJEMNIK RAČUNALNIK ali TELEFON ? življenska garancija brezplačna zamenjava uničene zaščite zavarovanje priključenih naprav celo do 90.000 DEM * ** Ameriške zaščite BELKIN PROLOG Tel.: 75-41-106 Tržaška 114r Logatec 6. avgust 01 politika I gospodarstvo lopastU novice 3 Začetek 750 milijonske investicije V teh dneh se je pričela gradnja večnamenske športne dvorane za OŠ 8 talcev. Dogovarjanje in usklajevanje okrog investicije je v preteklih mesecih dvignilo veliko prahu, po dvajsetih letih želja pa bomo, kot kaže, Logatčani vendarle dobili novo športno dvorano. Po prvotnem načrtu naj bi 40 % denarja prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, a se je država kot soinvestitor nato umaknila, župan in občinski svet pa so odločili, da občina sama krije stroške gradnje. Pred pričetkom gradnje je župan Janez Nagode podpisal 500 milijonsko pogodbo z izvajalcem del (Primorje, d.d.), celotna investicija pa je težka 800 milijonov tolarjev, kar je ogromna številka glede na dobro milijardo celotnega občinskega proračunskega denarja. Dvorana naj bi bila zgrajena do septembra leta 2002, kar pa ne pomeni, da bo takrat že primerna tudi za uporabo, saj datum, ko bo tudi opremljena (dodatnih 70-80 milijonov sit), še ni določen. Stroški gradnje bodo plačani leta 2003. saj je Primorje v pogodbi dovolilo enoletni zamik plačila. Denarja zaenkrat še ni dovolj, župan Janez Nagode pa kot eno izmed možnosti omenja tudi najem kredita. V dvorani bosta poleg velikega košarkarskega ali rokometnega igrišča tudi dve mini dvorani. Ena za namizni tenis, v kateri naj bi imel prostore namiznoteniški klub. druga pa naj bi bila primerna za fitnes. za katerega opremo naj bi občina prav tako kupila sama. V dvorani so predvideni tudi prostori za delovanje športnih klubov, z igrišča bo vhod v manjši gostinski lokal, za gledalce pa bo vgrajenih 600 sedežev na montažnih tribunah. Zunanja igrišča, gradnja le-teh se bo začela čez leto dni. bodo premaknjena na mesto, kjer so sedaj vrtički stanovalcev Tovarniške ulice, tudi s tem pa naj ne bi bilo težav, saj je zemljišče v lasti občine. Poleg dveh košarkarskih igrišč bo okrog asfaltnih površin speljana tudi atletska steza. Pred pričetkom gradnje je bila še največ polemik deležna lokacija nove dvorane. Kar nekaj je bilo namreč tistih, ki so zagovarjali športno dvorano na Sekirici, saj naj bi bilo le tam možno zagotoviti dovolj prostora za parkirna mesta, morebitna teniska igrišča ali bazen, ki se bodo enkrat v bližnji prihodnosti prav gotovo gradili. Vendar pa so zmagali argumenti župana, da je dvorana lahko maksimalno izkoriščena le ob šoli, gradnja na Sekirici pa bi bila. zaradi dodatnih stroškov s pridobivanjem dovoljenj in izgra dnjo vodovodne infrastrukture, predraga. Župan Občine Logatec Janez Nagode in direktor Primorja, d.d. Ajdovščina sta 11. julija podpisala pogodbo o izvajanju gradbeno-obrtniških in instalacijskih del ter del zunanje ureditve, vredno 549 milijonov tolarjev. Izvajalec mora gradnjo končati do 1 5. septembra prihodnje leto. (Foto A. Mali) Kateri (n)ima prav? ne bo dvosmeren; promet po dovoznih poteh k dvorani "Dostop k dvorani bo z dveh strani. Prvi dovoz bo z Notranjske ulice med pokopališčem in vrtcem, drugi pa po Šolski poti. Parkirišč je preko 80 in jih je dovolj tudi po predpisih, ki veljajo za tovrstne dvorane." pravi župan Nagode, ob tem pa dodaja, da bo občina hkrati z. gradnjo dvorane uredila tudi zdajšnje "divje" parkirišče nasproti pokopališča. Po županovih besedah pa ni v načrtu, da bi bil dostop do dvorane tudi čez Tovarniško ulico, saj se ne gre bati. da bi ob večjih prireditvah prišlo do zaslojev na dostopnih poteh, ker bo promet tatu potekal dvosmerno. Vse lepo in prav bi lahko rekli, vendar pa. kot kaže. v občinski upravi nekaj ne "stitna". S povsem drugačnimi informacijami nam je namreč postregla Marjetka Treven, občinska referentka za okolje in prostor "Promet ne bo potekal Čez Tovarniško ulico, prav tako pa Kar je morda še najbolj zanimivo je dejstvo, da očitno župan Logatca ne ve, da Občina ni pridobila zemljišča nasproti poko pališča in da tu ne bo parkirišča, saj kot pravi Marjetka Treven, lastnik ni želel prodati zemljišča po ceni, ki jo je ponudila Občina. To pa ni edina črna pika ob pričetku gradnje. Zanimivo je tudi to. da pred tem ni bilo nobene javne razgrnitve projekta, nobene javne razprave, ki bi pojasnila ljudem, kaj se pravzaprav gradi. O tem se verjetno še največ sprašujejo stanovalci na Tovarniški, saj jim bo tik pred nosom stala moderna dvorana, o tem pa sami vedo kaj malo. Prav tako javne razgrnitve plana ni bilo ob še nekaterih večjih projektih logaške občine (krožišče Martinj Hrib), ob katerih so se ljudje v strahu, da bo kvaliteta njihovega življenja prizadeta, tudi močno razburjali. Tega se zaveda tudi predsednik KS Naklo Berto Menard: "Marsikatero nevšečnost bi si prihranili, če bi župan javno predstavil projekt, imamo veliko pametnih ljudi, ki bi s svojimi predlogi na javni razpravi lahko pripomogli pri reševanju morebi- tnih konfliktov in nejasnosti, je pa nadvse pozitivno, da se je ta dvorana končno začela beta 2002 bo dvorana postavljena, povsem logično pa je. da se vprašamo, kdaj jo bo možno tudi uporabljati. Ob vseh nevšečnostih pri zadnjih velikih investicijah (krožišče. doni starejših) v Logatcu lahko le upamo, da bo teh v naslednjih dveh letih čim manj. Matevž Podjed Pod drobnogledom Mladi navdušeni, starejši pa... Konec koncev je prav, da vsaj nekdo vpraša tudi njih. Občani - predvsem na Tovarniški ulici - so namreč nemalo začudeni, da o investiciji tako malo vedo, skrbi jih, kako bo urejen promet... Mnoge moti, da so z gradnjo začeli ravno v času počitnic, tako da so otroci s Tovarniške ravno med počitnicami ostali brez igrišča, kjer se mnogi družijo in preživljajo prosti čas. Nekateri, predvsem mlajši, se dvorane veselijo, ostali, med drugim Franci Vovk, pa menijo, da se bo mirna soseska spremenila v cirkus. Neglede na vse - dvorana bo, lokacija je dokončno določena, dela potekajo ...Pa vendar kaj pa menijo občani? Marija Klančar: "0 gradnji dvorane smo zelo slabo informirani, nas ni nihče vprašal za mnenje. Kogar koli vprašaš, vsak ima drugačne informacije, uradnih pa nismo dobili. Nas pa zelo skrbi, kako bo potekal promet in kje bodo parkirali obiskovalci športne dvorane. Že zdaj me zelo jezi, ker delavci, ki gradijo dvorano, parkirajo kar pred blokom in uničujejo zelenice, Prav je, da se naredi nekaj tudi za mlade, pa vendar nas skrbi, kaj bo ta dvorana "prinesla" naši soseski." Tloris lokacije nove večnamenske športne dvorane, uredite okolice, režim prometa in nova zunanja šolska igrišča. Vinko Zalar: "Lokacija večnamenske športne dvorane se mi zdi ugodna, saj je v centru, pod Sekirico bi bila preveč oddaljena. Čeprav so nekateri drugačnega mnenja. Poskrbeti pa bo potrebno, da bo urejen promet in zagotoviti dovolj parkirnih mest. Mnogi se že zdaj pritožujejo zaradi hrupa, toda zdaj je že zastavljeno in se ne more nič spremeniti. Konec koncev se morajo pa tudi otroci nekje igrati. To investicijo vsekakor podpiram, zgraditi pa bi morali še bazen." Renata Vidic: "Nekaj informacij. povezanih z večnamensko športno dvorano, sem dobila v Logaških novicah, nas, stanovalce Tovarniške ulice, pa ni nihče vprašal za mnenje. To ni pošteno, toliko je stanovalcev, pa ni bilo sklicanega nobenega sestanka, kjer bi nas informirali in nas vprašali za mnenje. Vsak pa sliši drugačne informacije. Zdaj. ko se gradi, pa otroci sploh nimajo več primernega mesta, kjer bi se lahko igrali, počitniški mir pa moti hrup strojev." Tea Šenčur: "Meni se zdi super, da se gradi dvorana, saj zdaj svoj prostor končno dobivamo tudi mladi. Mislim, da smo navdušeni predvsem mlajši, starejši pa verjetno nekoliko manj. Mene osebno ne moti hrup strojev, tudi promet se bo že nekako uredil in parkirišča tudi, čeprav si nekateri že zdaj s tem "belijo" glavo. Vseeno mi je, samo da bo telovadnica! Starejši se predvsem bojijo hrupa, toda zdaj se pa na igrišče skoraj vsak večer pripeljejo policisti, to je še slabše." Anica Kogoj: "Kar razmišljam, da bi se odselila, tukaj mi ni več za zdržat. V našo, pred časom, mirno okolico, so ti delovni stroji vnesli tak hrup, parkirajo kar pred bloki in tako motijo promet... Zdaj se gradi in se to še nekako razume ... Toda, kaj bo potem, ko bo dvorana zgrajena ... Joj, potem bo šele "vse sorte". Že zdaj je povečan promet, da je to nekaj groznega. Ni več počitka. Ta lokacija vsekakor ni primerna za športno dvorano, umaknili bi jo morali izven naselja." lako občani. Takšnih in podobnih mnenj pa je še veliko, podali so jih tudi mnogi sogovorniki, ki jih ni ujel naš fotografski objektiv. Ljudje so nekoliko zbegani, v glavi se jim mota ničkoliko vprašanj ... Verjetno bi bilo zelo primerno, da bi o gradnji, še pred pričetkom, informirali občane, jim razložili nejasnosti, vprašali za mnenje, jih z argumenti prepričali, zakaj je izbrana lokacija primerna za gradnjo ... Potreben bi bil le en sestanek ... Ampak morda bo spet tako kot smo v naši občini ob večjih investicijah že vajeni. Najprej se naredi, zgradi, dogovori z občani pa pridejo na vrsto post festum, na željo slednjih. /tiuja P. Nagode, Foto:F. Bogataj -$MG 4 loaašL novice politiko I gospodarstvo 6. avgust 01 Evropska unija (EU) je nastala iz Evropske skupnosti po podpisu Maastrichtske pogodbe 7. februarja 1992. EU je ime za skupno organizacijo IS. držav članic, zasnovano in delujočo na pravno obvezujočih pogodbah. Cilj združevanja naj bi bil pospeševanje gospodarske rasti, dvig splošne blaginje prebivalstva, preprečitev vojn in utrjevanje miru ter svobode. Liberalizacija trgov in cen je splošni pogoj za vključevanje v skupni trg EU, ki mu sledi tudi kmetijstvo, vendar ne v obliki popolnega zloma in degradacije podeželja. Samo zaradi vključitve v Unijo ne bo propadlo veliko slovenskih kmetij. Mnogo več jih bo prenehalo kmetovati zaradi splošnih gospodarskih in socialnih sprememb, ki so prisotne že sedaj. Podeželje se bo preoblikovalo v mnoge druge dejavnosti, kajti zakoni ekonomije vstopajo tudi v kmetijstvo. Po vzpostavitvi vseh tržnih redov, ki veljajo v državah EU, se ocenjuje, da se bo število propadlih kmetij iz zdajšnjih 63.000 ustavilo pri številki SO.000. Modrost države bo v tem, da bo znala kombinirati makroekonomske, socialne, okoljevarstvene in priključitvene cilje. Naravne danosti za kmetijsko pridelavo so v Sloveniji manj ugodne v primerjavi z državami članic EU. Naše značilnosti so velika gozdnatost in majhen delež kmetijske zemlje v skupni površini, neugoden relief in s tem povezan velik delež kmetijske zemlje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, obsežen delež absolutnega travinja in majhen delež njiv v strukturi rabe kmetijske zemlje. Naravne razmere nedvomno vplivajo na manjšo prilagodljivost ter dražjo pridelavo, kar vse zmanjšuje konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva. Skupna kmetijska politika EU prinaša nekaj, česar ima slovensko kmetijstvo malo. To je stabilen in sistemsko urejen način razvojnih podpor in zaščite kmetijstva. Prednost unije je predvsem njen močan skupni proračun, ki lahko financira veliko tega. česar v Sloveniji za kmetijstvo in podeželje ni mogoče iztržiti. Spremembe ob morebitnem vstopu v EU bodo prav gotovo precejšnje, toda s pravilno usmeritvijo, pripravljenostjo, znanjem in delom bodo tudi obvladljive. Zagotovo pa nikoli ne bo več tako, kot je bilo včasih, Nekaj podobnosti pa bo kljub temu ostalo: odvisnost prej od Beograda, v bodoče, kaže, da od Bruslja. Kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik KRATKO • KRAJŠE ■ KRATKO • VTurkovi grapi, kjer je sedaj površinsko zajetje vode, določajo eventuelne lokacije za vrtanje poskusnih vrtin. Predhodna dela, ugotavljanje sestave tal, prisotnosti vode, globine prispevnih področij, so že opravljena. Ko bodo pridobili vsa potrebna zemljišča, bodo poskusno zavrtali in nato v enoletnem obdobju naredili še tri črpalne poskuse Ob dobrih rezultatih bi lahko vodo iz črpališč v lurkovi grupi pričakovali čez štiri leta, meni direktor KI' Logatec, ležava nastopi pri /ugotavljanju električne energije za črpanje, saj bo napeljava s Petkovcu ali s Turkovega griču precej draga. Poskusno pa vodo že črpajo iz nove vrtine- v Petkovi grapi. • Občnega zbora vlagateljev Kal V julija ni bilo in ga tudi avgustu še ne bo. Po besedah predsednika Upravnega odbora Kal V, Irancu (iodine, gu lahko pričakujemo sredi septembru. • Projekti za ureditev Rovtarske teste so /e narejeni, na Občini čakajo na soglasje Direkcije RS za cesto Predračunska vrednost investicije je 20 mio sit, ob cesti pa naj bi uredili enostranski pločnik po desni strani in javno razsvetljavo. Po pridobitvi soglasju morajo na Občini pridobiti še dovoljenje za priglasitev del na Ul., nato pa seveda soglasju lastnikov zemljišč ob cesti. "Če bodo ljudje pristajali, lahko začnemo delut septembru, a pri pridobivanju soglasij pričakujemo zaplete," je pojasnil logaški župan janež Nugocle. •SI. avgustom je na mesto ravnateljice VVZ Kurirček prišlu Mirjum Šprohar, prej vodja Koritusovega vrtca. Slovenski kmetje v Evropski uniji Slovenija se je po osamosvojitvi zaradi želje po učinkovitejši in hitrejši tranziciji v moderno, tržno in demokratično državo odločila pridružiti skupnosti najbolje razvitih evropskih držav. Kaj je Evropska unija in kaj proces priključevanja pomeni za kmetijstvo in slovenskega kmeta, ni le stvar politikov temveč nas vseh, ki živimo in delamo na podeželju. Prav je, da se seznanimo, kaj to pomeni za našo prihodnost. Bodo naši razvojni načrti pravilno usmerjeni? Kako se pripraviti na mednarodno konkurenco na trgu, da bomo preživeli in živeli dostojno življenje? Le dovolj osveščeni in pravilno informirani se bomo o vstopu v EU ob koncu pogajanj na referendumu znali pravilno odločiti. Zahvala za pomoč pri postavitvi razstave PO POTI OSAMOSVOJITVE Prek Logaških novic se javno zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali ali kako drugače podprli postavitev razstave PO POTI OSAMOSVOJITVE, posvečeni spominom na dogodke iz osemdesetih let do osamosvojitve 1991, še posebej: Antonu Antičeviču. Tonetu Arhu, Marjanu Geohelliju. Janezu Gostišu, Petru Gromu, Borisu Hodniku. Marku Keku. Štefanu Kocipru, Petru Logarju, Janezu Nagodetu, logaškemu županu, Nevenki Malavašič. Vinku Mezetu, Binetu Podržaju, Tonetu Rupniku, Tinci Škrlj, Ani Šuštar, Janezu J. Švajncerju, pok. Božu Tršarju, Mihu Tršarju. Knjižnici Logatec, Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Tiskarni Mali Logatec in Valkartonu Logatec. Zahvaljujem se tudi vsem obiskovalcem razstave, zlasti tistim, ki so ustno ali pisno izrazili hvaležne ali vzpodbudne vtise. Marcel Štefimčič i r Nov objekt na Logaškem polju Nova pridobitev v obrtni coni V Pedagoško-raziskovalnem centru Biotehniške fakultete Logatec zaključujejo izgradnjo večnamenskega objekta za skladiščenje krme in stelje z možnostjo ureditve prostora za spravilo mehanizacije in strojev. V lično urejenem objektu tlorisnih dimenzij 64 x 19 metrov obstaja še prostor za učilnico, v kateri bo možno izvajati praktične demonstracije živali in druge izobraževalne aktivnosti. Študentje bodo lahko pri predmetu kmetijsko strojništvo v tem prostoru spoznavali delovanje strojev in naprav. Učilnica bo za pridobivanje novih znanj za uspešnejše gospodarjenje na voljo tudi kmetom in drugim uporabnikom v kmetijstvu. Vrednost investicije, ki še ni povsem končana, ocenjujejo na okrog 60 milionov tolarjev. Foto: Roman Rupnik Trgovina Gracia, ki smo jo Logatčani doslej obiskovali na Tovarniški ulici, je konec julija odprla nove prodajne prostore v obrtni coni za KLl-jem. V novem salonu kopalniške opreme so prodajni artikli pregledneje razstavljeni, česar so se razveselili predvsem kupci. Keramične ploščice, sanitarna keramika in še kaj so naprodaj v dveh etažah na 500 m2. skladiščni prostori v kleti pa obsegajo 600 m2. Selitev trgovine je bila precejšnja investicija, kar 7 5 milijonov sit so namenili zanjo, a se jim bo na novi lokaciji verjetno kmalu obrestovala. /Satem Svoj ijvodJZoaašIdk novic Kabelska tudi na Kalcah V mesecu juniju so na Kalcah, po sklepu Sveta KS Tabor, pričeli z anketiranjem krajanov, da bi ugotovili, v kolikšni meri se Kalčani želijo priključiti na kabelsko-distribucijski sistem Logatec. f,c se bo za napeljavo kabelske odločilo vsaj 80 % krajanov, bodo krajani Kale v doglednom času na svojih TV ekranih lahko spremljali nekoliko več programov. Kakor kažejo trenutni rezultati, si krajani Kale kabelske še kitko želijo. Kdaj se bodo pričela dela, je odvisno od upravnega odbora KaTV Logatec in Nakla, d.o.o. kot upravljalen, predvidena pa so za letošnjo jesen. /B.R./ Ponovna preplastitev? Cesta Kalce-Grčarevec, po kateri poteka promet I.jubljana-Obala. ni bila ravno v ponos logaški občini. Ko je bilo znano, da se bodo po njej maja pripeljali tudi kolesarji na eni od etap dirke Giro D' Italia. je bilo jasno, da bo cesto potrebno obnoviti, da bi bilo cestišče vsaj kolikor toliko normalno prevozno. Podjetje SCT Ljubljana, d.d. je cestišče obnovilo, toda na določenem odseku jim ga ni uspelo izboljšati. Vozniki so se nad novo asfaltno prevleko pritoževali. urad župana občine Logatec pa je pisno urgira! na Izvajalca del. da napake, ki so nastale pri obnovi ceste na omenjenem odseku, v kratkem sanira. Na občino odgovora z SCT ja še niso prejeli, zaradi dopustov pa tudi nam ni uspelo izvedeti, kaj o reklamaciji menijo v podjetju. B.R. M SORA Kmetijsko gozdarsko zadrugo, z.o.o., Itg svobode 2 4226 ŽIRI M SORA, z.o.o., ŽIRI v svoji prodajalni OPREMA v R0VTAH zaposli PRODAJALCA za prodajo mešanega blaga, gradbenega materiala in kmetijskega repromateriala Pogoji: - /uključenu šola za prodajalce, - zaželjeli izpif za delo z viličarjem. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas z možnostjo podaljšanja. Prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi na našem naslovu: M SORA ŽIRI, Trg svobode 2, 4226 ŽIRI. a) c) d) Proizvodnja klima sistemov, d.o.o. IViP KLIMA d.o.o.. GODOVIČ, hitro rastoče podjetje s področja klimatizacije VABI K SODELOVANJU sodelavce za opravljanje del cnc linija dva delavca cnc - abkant preša dva delavca nc škarje za razrez pločevine dva delavca LAKIRNA linija dva ličarja proizvodna linija več delavcev delo v konstrukciji dva inženirja vodenje proizvodnje dva inženirja g) Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: a) VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri ustrezne delovne izkušnje znanje angleškega ali italijanskega jezika poznavanje Auto cad programa odslužen vojaški rok b) IV stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri ustrezne delovne izkušnje odslužen vojaški rok c) IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri ustrezne delovne izkušnje odslužen vojaški rok d) IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske izobrazbe ustrezne delovne izkušnje odslužen vojaški rok e) I\, stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri ustrezne delovne izkušnje odslužen vojaški rok f) \ II ali \ I stopnia strokov ne izobrazbe Strojne smeri znanje nemškega ali angleškega jezika organizacijske sposobnosti odslužen vojaški rok g) \ II ali VI, stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri znanje nemškega ali angleškega jezika organizacijske sposobnosti odslužen vojaški rok s kandidati bomo sklenili delovno razmerje /a nedoločen čas, po uspešno opravljenem poskusnem delu. ki trata pod a tu mesece, pod h. cd in e en mesec, pod I m g pa štiri mesece. Kandidatu pod a nudimo tudi možnost Izobraževanja pri dobavitelju tehnologije, Podjetje nudi stimulativne plače, možnost napredovanja m Izobraževanja, delo s tujimi poslovnimi partnerji, dodatne stimulativne nagrade, ugodne delovne pogoje v klimatiziranih prostorih in priletne medsebojne odnose. Pisne vloge /.dokazili sprejema kadrovska služba družbe na naslov I Ml' KLIMA d.0.0., Godovlč ISO, S27S GODOVIČ v roku osmih (81 din od objave. 6. avgust 01 utrip krajevne skupnosti lopašL novice 5 Mladostni in zagnani Na tablicah s hišnimi številkami piše Petkovec ali Zaplana, poštna številka je rovtarska, fara zaplanska, tako kot tudi gasilsko društvo, kmetijska zadruga je vrhniška, otroci obiskujejo Osnovno šolo Tabor v Gornjem Logatcu - prav vsi prebivalci Krajevne skupnosti Log-Zaplana pa so logaški občani. Precej zmede, kajne? Krajevna skupnost Log-Zaplana je najmlajša v logaški občini. Leta 1991 so tako poimenovali skupek zaselkov, kjer so se ljudje, že v samostojni Sloveniji, odločili, da ustanovijo KS, ki bo dobro skrbela za njih. In očitno so se odločili prav. Na slabih dveh kvadratnih kilometrih živi nekaj več kot 200 prebivalcev - na Logu, v Ložanski dolini, na Travnem Vrhu, na obronkih Zaplane, v delu Cest in tisti, ki živijo nekje "vmes" - ki so s KS zadovoljni. Popolnoma seveda ne, bi bilo tudi odveč pričakovati: kakor povsod imajo tudi v Ložanski dolini (ta izraz mi je ljubši in ga bom uporabljala, kajti ime Log-Zaplana se mi zdi nekoliko umetno skovano) svoje črne točke, ki bi jih želeli čim prej urediti. Tista, ki so mi jo izpostavili prav vsi, s katerimi sem se pogovarjala, je želja, da bi po ceveh pritekla čista in neoporečna voda. Ker so potrpežljive vrste ljudje, so prepričani, da jo bodo dočakali. Saj so igrišče tudi, junija letos so ga slovesno odprli in ni ga dneva, da bi samevalo. Kako tudi bi, saj je mladine in otrok veliko: kar 5 5 jih je, ki še niso polnoletni. Tako je KS Log-Zaplana verjetno najmlajša tudi po starosti svojih prebivalcev, najbrž pa je predsednik Sveta KS, Boštjan Marinč, tudi najmlajši predsednik v logaški občini. Igrišče je torej zgrajeno, zbrali pa so se tudi mladi Ložanci in marca ustanovili Športno društvo Log-Zaplana. v katerem bodo skrbeli, da igrišče ne bo samevalo tudi potem, ko bosta začetno navdušenje in zagnanost minila. Prvi predsednik društva je Igor Marinč. s katerim se julija nisva mogla srečati - je namreč na služenju vojaške obveznosti. 0 športnem društvu in o življenju na Logu sem se pogovarjala s Tadejem in Tanjo Trpin, bratom in sestro, ki živita v hiši tik ob novem igrišču in sta kar precej "vpeljana" v dogajanje v krajevni skupnosti. Tadej je namreč podpredsednik ŠD, Tanja pa blagajničarka ŠD in tudi predstavnica v Svetu KS. Dela magisterij Ameriška študija, v katerem se loteva zamejskih Slovencev v Ameriki. Še kakšno leto in pol ji manjka, pravi, potem pa bo videla, kaj in kako si bo postlala v življenju. Tadej je do kruha že prišel - zaposlen je v borovniškem Liku. kamor se vozi vsak dan na delo. naselila krajevna skupnost, a je več kot očitno, da bi morali stavbo čim prej obnoviti. Ali se čim prej dogovoriti, čemu bo namenjena, meni Boštjan Marinč, predsednik Sveta KS Log-Zaplana. Pogovarjajo se z občino, saj vidijo več možnosti, a kaj, ko sami ne zmorejo tako velikega finančnega zalogaja. Voda, voda, voda... Krajani Ložanske doline precej dajo na urejenost svojega doma in okolice. Vrtovi so skrbno obdelani, z balkonov obiskovalce pozdravijo rože. Lepo urejena so tudi hiša in gospodarska poslopja družine Gantar, ki živi tik ob cesti, ki pelje v Zaplano. Kar veliko kmetijo imajo: 60 hektarov sveta (z gozdom), pa še precej ga imajo v najemu. Preživeti se da. pravi Zvone, ki je pred leti pustil službo, da bi prevzel vlogo gospodarja. "Je pa res, da če bi imel Tadej in Tanja Trpin, brat in sestra z Loga. V Ložanski dolini velikokrat odmeva otroški smeh, saj je veliko otrok in mladih. Tadej in Tanja pravita, da v "njunih časih" ni bilo tako: vrstnikov je bilo zelo malo. Brat in sestra sta oba pristopila k ustanavljanju športnega društva v tej krajevni skupnosti. Menita, da se bodo otroci preko društva lahko družili in spoznavali, in konec koncev koristno izrabili prosti čas. Igrišče hit poletja Tudi sicer je mladina iz Ložanske doline precej "usmerjena" proti Vrhniki: le včasih jih lahko vidite tudi v Logatcu. Kol že rečeno, pa se jih kakšnih 30 skoraj vsak večer srečuje na Športnem igrišču. Tu se zbirajo tudi mlajši otroci, ki se v prijetnem hladu poletnih večerov radi pogovorilo in opazujejo starejše pri igri. Na Logu so že gostovale športne ekipe iz Podlipe in Medvedjega Brda, po igrišču pa se je za žogo v prijateljski tekmi podila tudi ekipa logaških "komunalcev", Tadej m Tanja menita, da je pri igrišču pomembno predvem tO, da združuje in povezuje mlade; pravzaprav so športno društvo ustanovili zaradi potrebe, da nekako zaposlijo številne otroke. Prav kmalu pa nameravajo organizirati športno prireditev v stilu iger brez meja. Čeprav je otrok in mladih \ KS veliko, pa v Ložanski dolini že skoraj let nimajo več nobenega razreda osnovne šole. Otroci se vozijo v Gornji Logatec, šolska stavba za novim igriščem pa sameva in tudi Že propada. V spodnjih prostorih se je vse ure dela plačane, bi imel zelo veliko plačo." je dodal. Precej kmetov, predvsem listih manjših, je kmetovanje že opustilo ali imajo v hlevu le se kakšno zivinee Nekateri so se tudi preusmerili na razrez lesa. Tako kot Gantarjev sosed, ki je kmetovanje popolnoma opustil in postavil veliko žago. S trdim delom mu je uspelo in l.ozani so ponosni na taksnega soseda Gantarjev! pa vztrajajo pri kmetovanju. Zvonetu m ženi Tini še vedno pomagata mama Matilda in ala Rudolf, ki se je na kmetijo priženil iz Zihrš. Večjih težav nimajo, le voda vsake toliko povzroča probleme, so se vsi strinjali. Večkrat je kalna, da je še za prekuhat človek ne hi porabil, ali pa ima premočan vonj in okus po kloru. In ravno nekaj dni preden sem jih obiskala, v zgornjem nadstropju voda sploh m tekla. Nalosodiienda ) vodovodni vod iz Turkove grape zaprli za porabnike iz Logatca, tako da je bilo vode dovolj tudi za zgornja nadstropja v Ložanski dolini. Se sreča, da ob pomanjkanju vode vsaj Živina ni prizadela po travnikih, kjer se pase. teče nekaj potočkov. In ravno iz okoliških potočkov, se vsak po svoje, ob sušnih poletjih morajo gasilci pripeljat vodo. da napolnijo rezervoarje. Ljudje so odprti, prijazni, dobrovoljni. Škoda, da se z nekaterimi nikakor nisem mogla dobiti: poletje je pač čas dopustov in marsikoga ni doma. Tako sem zaman iskala Vegljeve, oče menda dobro rezbari les. Četudi nisem govorila prav z vsakim krajanom, me je tistih nekaj sogovornikov prepričalo, da so Ložanci dobri ljudje, gostoljubni, zgovorni, prijazni. Obiščite jih. Petra Trčck Branko Dolenc in njegova oslica Žuža s Travnega Vrha. Živali, ki jih je okoli njegovoga doma polno, in sadno drevje so zaenkrat njegova prva skrb. Čeprav je z obojim veliko dela, hodi še v službo, na banko v Ljubljano, si je našel čas tudi za študij. Vpisal je magisterij in pridno dela izpite. Do konca mu ne manjka več dosti. Pa tudi prostega časa mu ob vsem delu zmanjkuje. spominja mama Matilda, so imeli Gantarjevi napeljan "hišni" vodovod, še preden so vodo k njim pripeljali iz Turkove grape. In še dva takšna sta bila pri sosedih. Z vodo iz. Turkove grape pa nima nikakršnih težav Brane Dolenc, ki z mamo Simono živi na 'Pravnem Vrhu in imata grapo za ovinkom. Življenje na Travnem Vrhu, kjer imata še nekaj sosedov, pa še ti so dovolj oddaljeni, da ne motijo njegovega miru. ne bi nikdar zamenjal za življenje v večjem kraju. Pa čeprav mora vstati malce bolj zgodaj, da pravočasno pride v službo v Ljubljano. Pravzaprav časa za kaj drugega kot za delo v službi in doma nima. Ob mamini pomoči skrbi za devet kožic (šest mladih in tri stare), okrog hiše pa je se polno drugih živali: Romeo in Julija, gosak in goska sta prava čuvaja, ki včasih še avta ne spustila mimo; Grizli je kuža, ki se hi ves čas igral; okoli hiše se potepajo mačke; glav na pa je oslica Žuža. ki bi se ves čas najraje "crkljala". vsake toliko pa se prav po oslovsko povalja v prahu. Kar precej je delti z vsemi živalmi. In tudi s sadnim drevjem, ki ga Ima Brane nasajenega okrog hišice. Hruške. jablane, orehi, ringloji. češplje ... Kakšnih 150 dreves je vseh, nekaj starih, nekaj mladih, skupaj s sto let staro hruško tik ob hiši. Brane pravi, da je na Travnem Vrhu čisto zadovoljen: ima svoj mir. Vodo si je iz bližnjega studenca pripeljal sam, asfalt so napeljali nekaj let nazaj ... Čeprav je ravno z urejanjem ceste povezana zgodba, ko je Brane sredi noči. napol nag, skušal zadržali pesek, da ga ne bi odplavilo v sadovnjak ... Delavci so namreč nasuli cesto in jo pripravili za polaganje asfalta, bankin pa niso niti najmanj utrdili. In je prišlo neurje, voda je drla kot hudournik, pesek s ceste pa seveda skupaj z vodo na travo sadovnjaka pod cesto. Branetu tiste noči peska ni uspelo zadržati, tako kot mu nikdar ne bo uspelo spraviti vsega peska iz sadovnjaka. Pa sadje kljub temu dobro obrodi. Oslica Žuža ima še posebno rada mlade češplje in Brane jo mora ves čas poditi iz sadovnjaka. Ja. življenje je res lahko lepo. Z načinom življenja so v Ložanski dolini kar zadovoljni. Edino voda ... Tudi v zaselku Ceste, katerega del spada v to KS, si močno, močno želijo vodovodnih cevi. Sedaj se znajde Gantarjevi z Loga: ata Rudolf, mama Matilda, sin Zvone in vnukinji Klavdija in Brigita. Žena Tina je ob mojem obisku bila v službi. Javnega prevoza v Ložanski dolini nimajo - razen delavskega avtobusa. A ga nihče ne pogreša, saj imajo pri vsaki hiši avto. Otroke pa v šolo v Gornji Logatec tako odpelje šolski kombi. Tudi trgovine ne pogrešajo preveč, vsake toliko časa je treba tako ali tako po opravkih .• I - ■< j < 11.-. Zaenkrat bi radi videli, da bi |im Sim prej uredili dobro In kakovostno pitno vodo; z drugim so zadovoljni. In Gantarjevi so me opozorili na cesto proti Kisovcu, proti Petkovcu, ki je najslabša v njihovi KS in bi zagotovo bila potrebna obnove in asfalta. Boštjan Marinč, predsednik KS Log-Zaplana. Zaselek Log na začetku Ložanske doline. Ime Log naj bi zaselek dobil po močvirju, ki je nekoč obvladovalo Ložansko dolino. Sčasoma se je močvirje osušilo in ljudje so si pričeli postavljati hiše. Od ust do ust se je še ohranil spomin na dan, ko je Ložansko dolino ob poplavi zalila voda - čez most naj bi tekla proti Cestam in po cesti vse do Logatca. -Potok, ki teče po dolini, domačini imenujejo kar Potok, ne vedo, ali je to morda Ložanščica ali Petkovščica vedno je bil le Potok. UGODNO DO POLETNEGA UGODJA CITROEN XSARA S U M ME RT I ME CITROetM SERVIS ME KLAK Anton Merloks.p. Drenov Grič 99 1360 Vrhnika tel./fax: (01) 7551 007,7553807 Ponudba velja do razprodaje zalog ŽE OD 2.474.990 SIT CENA MODELA 1.4x (3V) PRIHRANEK DO 335.860 SIT PRI MODELU 2.0HDi (5V) KLIMA t KOVINSKA BARVA VKLJUČENI V CENO 6 ćopai&e, novice krajevni mozaik 6. avgust 01 Kmečke igre na Ravniku Rallv Logatec Za svetlejše noči Pravo vroče nedeljsko popoldne je 8. julija na Ravnik nad Hotedršico privabilo številne tekmovalce in obiskovalce letos že šestih tradicionalnih kmečkih iger pri Urbanovcu. Gospodar Ivan in gospodinja Melanija kar nista mogla skrivati navdušenja: nad številom gostov, ki so tudi sicer stalni obiskovalci kmetije na Ravniku in so prišli iz vse Slovenije, pa tudi nad vremenom. Le še prve igre je namreč obsijalo sonce, medtem ko so bile vse ostale bolj kot ne mokre. ■P1 V šestih igrah se je pomerilo sedem ekip tekmovalcev: iz Logaških Žibrš, Hotenjskih Žibrš, iz Jarčje doline (Žiri), Gorenje vasi (Gornji Logatec), Rovt, Hotedršice in z Ledin (Idrija). Pokazali so svoje spretnosti v kmečkih opravilih (košnji, grabljenju in žaganju hloda), v štafetnem skakanju v vrečah, v zabijanju žeblja in v vlečenju vrvi. Kar 67 let razlike je bilo med najstarejšo in najmlajšo grabljico: Geni Žigon (71) in Danijelo Rupnik (4): med kosci pa je bil najmlajši komaj šestletni Urban Nagode. Obiskovalci, ki so ves čas pridno gasili žejo. in kasneje tudi lakoto, so na ves glas spodbujali tekmovalce: najbolj je očitno zaleglo pri ekipi iz Logaških Žibrš. ki je osvojila prvo mesto. Druga je bila ekipa iz Ledin in tretja iz, Hotenjskih Žibrš. Po končanih igrah so tako obiskovalci kot tekmovalci zaplesali: v večernih urah, ko se je ohladilo tudi ozračje, pa je postal oder premajhen za vse, ki so se želeli zavrteti v ritmih domače glasbe. Za presenečenje so poskrbeli še hoteujski kolesarji, ki so se na Ravnik pripeljali kar z maratona Pranje. Tekst in foto, P, Trčeh Skavti obnovili Gozdno učno pot Kališe Gozdna učna pot je bila narejena že leta 1988 in je bila do leta 2000 nekaj časa zapuščena in prepuščena zobu časa. Prej je pol vzdrževal Zavod za gozdove Slovenije, sedaj pa so se logaški skavti odločili, da pot prenovijo. Del ni bilo malo. Postavili so označevalne, usmerjevalne in pojasnjevalne table, obnovili oglarsko kopo, v kateri so nekoč poleg pepelike pridobivali oglje in uredili samo učno pot. Na poti spoznate drevesne vrste, ki rastejo v naših gozdovih, vrtače in brezna ter druge značilnosti kraškega sveta. Ogledate si lahko Dolarjevo jamo, splezate na razgledni stolp. Vsak gozd lahko sprejme Gozdno učno pot, povsod je kaj zanimivega. Na Kulisah pa na majhni površini srečamo .številne zanimivosti tako s sveta žive kot nežive narave, čemur je glavni razlog različnost matičnih kamnin. Jeseni bodo skavti prenovljeno Gozdno učno pol predstav di občanom, po njej pa nameravajo organizirati tudi strokovno vodenje. Stroškov ni bilo malo. a pokrili so jih sami, s pomočjo sponzorjev. Del sredstev, predvsem za izdajo knjižice o Gozdni učni poti Kališe, pa pričakujejo od Občine. Pot je bila in tudi sedaj ostaja namenjena predvsem šolarjem, pa tudi marsikdo, ki je že davno prerasel šolske klopi, se bo tu sprostil, morda še česa naučil in se še večkrat vrnil, da bo doživljal isto naravo vsakokrat tnalo drugače. /B.R./ Dolnjelogaški gasilci so 14. julija organizirali gasilski rally. ki se ga je udeležilo 12 ekip iz logaške občine, Postojne. Unca, Cerknice ter Štajerske. Vozniki in spremljevalci so se izpred Narodnega doma podali na pet etap po Dolnjem Logatcu: ustavili so se pred Domom starejših v Grapovčniku. v obrtni coni. na Tovarniški in na Brodu ter se vrnili na start. Na vsakem postanku so spretni gasilci malo za hec malo zares izvajali razne vaje, na koncu pa so morali pokazati še spretnost v podiranju tarče s staro ročno pumpo. Zanimivo je bilo predvsem za tekmovalce (gledalcev, na žalost, ni bilo veliko), saj so za nadaljevanje poti izvedeli na vsaki postaji sproti. Za najbolj spretno se je izkazala ekipa iz Postojne. Po razglasitvi rezultatov je sledilo splošno rajanje, če lahko tako imenujemo že tradicionalno gasilsko veselico, ki jo je obiskalo precej več Logatčanov kot nekaj ur poprej gasilski rallv. Tudi dekleta gasijo VLazah se je 21. julija na 4. meddruštvenem srečanju članic zbralo 19 ekip gasilk iz logaške gasilske zveze, s širšega notranjskega območja in Dolenjske. Pomerile so se v štirih disciplinah: v vaji s hidrantom, vezanju vozlov, v raznoterostih ter v testu iz gasilske preventive. Največ so dosegle gasilke-članice iz Ivanjega sela, od ekip iz logaške občine pa se je najvišje, na 6. mesto, uvrstila ekipa PGD Dolnji Logatec. "Udeležba na srečanju vsako leto narašča," je povedala Marinka Cempre-Turk, predsednica občinske GZ, In drugo leto pričakujemo še več ekip iz bližnje in širše okolice." /pet/ Urejeno vaško jedro Na prostoru starega vaškega jedra pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Hotedršici se je, po že dolgo znanem načrtu, le uresničil sen po ureditvi tega pomembnega dela vasi. Do stopnišča, ki vodi v cerkev in naprej na pokopališče, nas pospremi osem lepili polkrogov iz granitnih kock, katere povezuje asfalt in imajo vsi skupno izhodišče. Trg sedaj deluje kot celota in tudi izvajalcem gre zasluga, da je vse skupaj strokovno narejeno. Občina Logatec je skupaj s krajevno skupnostjo že dolgo načrtovala dokončno ureditev lepega večnamenskega vaškega trga. Poleg sredstev, zagotovljenih v proračunu, naj hi del le teh zagotovila držav a Slovenija iz programa CRPOV, iz katerega so financirali že več ureditvenih del v Hotedršici. Hotenjskl vašcani so zadovoljni, da se je pod trgom zamenjala vodovodna napeljava, kanalizacija meteornih vod ter javna razsvetljava, Lepo |e pogledali razsvetljeno okolico in Učno izdelane in postavljene svetilke, ki krasijo izgled trga in okolice. Dostop do cerkve |e sedaj prirejen tudi invalidskim vozičkom, lezko pa pričakujejo še tistih nekaj parkirnih mest. ki bi nekoliko bolj uredili dostope do sosednjih domačij, llolcdrsica jc\ teh dneh pridobila tudi na posodobitvi vaških cest. asfaltirali so jih skoraj 1000 m. Čeprav v krajevni skupnosti s tem se ni vse narejeno in urejeno, si tako vodstvo KS kol tudi vasčani trudijo, da bi bila Holedršica z okolico prijetna in urejena. Krajani so zadovoljni in ponosni na svoj kraj. s Naoode Devetnajst že precej dotrajanih luči javne razsvetljave v Lazah injakovici je spodbudilo vaščane obeh vasi, da so se odločili uresničiti prvi podprojekt v nizu akcijskih programov CRPOV za obdobje 2001 do 2011. Hkrati pa je uresničitev tega projekta letos pravzaprav edina večja investicija, ki so jo v KS Laze-Jakovica v okviru razpoložljivih sredstev občinskega proračuna načrtovali. Križišče v Lazah Obnovitev in dopolnitev javne razsvetljave bo prispevala k povečanju varnosti udeležencev v prometu na regionalni cesti skozi Laze. ob kateri vaščani zaradi nepreglednosti pogrešajo predvsem varen pločnik. Zlasti je ogrožena varnost otrok in drugih pešcev v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, ko je vse gostejši promet skozi vas še povečan. Z večjim številom svetilk v obeh vaseh bo poskrbljeno tudi za osvetlitev vseh pomembnejših cestnih krakov. Najzanimivejši predel Laz bo osvetljen z nižjimi in gosteje postavljenimi lučmi od običajnih, s čimer bo staro vaško jedro opremljeno v stilu mestnih ulic. Trije osvetljeni kraki naselja Laze bodo tako poudarili vtis strnjenosti vtisi. V logaškem občinskem proračunu so za projekt javne razsvetljave namenili S milijonov tolarjev. Krajevna skupnost v investiciji sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, kjer bo napeljava potekala: vsa so že pridobljena, nared je tudi dovoljenje za rekonstrukcijo, na občini so že izbrali primernega izvajalca, ki naj bi dela zaključil jeseni. Krajevna skupnost si tudi prizadeva, da bi razsvetlili cerkev sv, Mihaela najakovškem hribu, kar so sicer nameravali ob obnovitvi cerkve leta 1998, a je vse skupaj ostalo le pri željah. Gotovo pa je prav zdaj pravi trenutek, da se to nadoknadi. Cerkev sv. Mihaela je namreč ena redkejših slovenskih cerkva, ki ponoči ni vidna - nad za sedaj le s tremi vaškimi lučmi osvetljeno Jakovico. i (nula tavrii Že veste... ...da šteje logaška občina več kot 11 tisoč prebivalcev. Zadnji dan leta 2000 jih je bilo natanko 11 103, v tej številki pa je zajetih tudi 39 tujcev s .stalnim prebivališčem v naši občini in 91 tujcev z začasnim. ... da je v logaškem drevoredu 287 lip, od tega 96 starih in 191 mladih Tako so v lanski raziskovalni nalogi ugotovili učenci OŠ 8 talcev. Drevesa so meri seboj oddaljena v povprečju od 11 do 12 metrov (najmanjša razdalja je 8 m, najdaljša pa 18). prvotna razdalja rireves ob nasariitvi pa je bila od 4 do 5 metrov. ... da je prvi "uradni" vlak peljal skozi Logatec 20. novembra 1856, ko proga Ljubljana-Trst še nI bila uradno odprta. Graditelji proge so na vožnjo z vlakom od Ljubljane do Postojne povabili eminentne izletnike, med njimi samega cesarja. Naslednje leto je bila pioga odprta za redni promet. Že pivu leto so v Logatcu prodali 1702 vozovnici, naslednje leto 7639, leta 1929 pa se je v vlakom iz Logatca peljalo 66198 potnikov. Nimam zadovoljivo bodalih besed, .s kalnimi hi se lahko ustrezno zahvalila zdravstvenemu osebju / sem dolžna dr. Katarini Turk, ki je z bogatim zn,mjem in sočutjem do bolnika ravnala vzorno in hitro ukrepala. Prepričana sem, da v j Zdravstvenem domu I og,ilee vedno tako ravnajo, zato si zaslužiji' i" osebno pohvalo in priznanje. Prisrčna hvala vsem! Hvaležna Marija Svajncer, Prisojna ul. 63« Maribor I O. 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Novosti v programski ponudbi Radia Cerkno! 0d I julija dalje |c Radio Cerkno z vami v Živo vos dan. od 6, do I') ure, \ programu najdete svoje vsebine tudi občani občine Logatec. Teme z vašega območja pogosto predstavljamo v: • i inev no Informativni oddaji ob 11 In l ' url; • Kulturnih utrinkih vsak dan oh 7,30; • Turistični oddati v četrtek ob 10, uri; • Aktualni temi ob sredah ob 10 url; • Kroniki tedna ob nedeljah ob I ■'■ un; • Črni kroniki ob nedeljah ob i i.is. Prisluhnite nam m se poslušalcem, ružite številnim novi Po podatkih CAT centra ii Ljubljane, je poslušanost Radia Cerkno v letu in pol poskočila za skoraj 300%!!! • \.i Radiu Cerkno tudi Logaške novice vsak četrtek ob KIS 6. avgust 01 predstavljamo vam lepeš/L novice 7 Otroški kmečki turizem Rane Kaj a in Grom Težko je predstaviti Ranč Kaja in Grom, ker uhaja iz vseh okvirjev, katere poznamo. Še najbolje bi ga opredelili z nazivom Otroška turistična kmetija. Andrej in Darja Žnidaršič sta po poklicu zdravstvena delavca. Dvanajst let delujeta na področju turizma in kulture. V tem času je Darja pridobila licenco pospeševalca in svetovalca v turizmu ter ocenjevalca turističnih objektov, ki jo je izdalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, in se usposablja na področju dela na psihi živali pri svetovno znani Lindi Tellington-Jones. Andrej pa je uspešno zaključil izobraževanje v športnem managementu in usposabljanje na področju konje-ništva, smer dresurno jahanje, na najboljši šoli jahanja na svetu, v Warendorfu v Nemčiji - na nemški jahalni akademiji. Pred dvanajstimi leti sta najela in za življenje usposobila preko 200 let staro Javornikovo hišo ter pričela s turizmom v naravi in z naravo pod svojo blagovno znamko Ranč Kaja in Grom. Na željo številnih staršev sta se usmerila v delo z otroki in ponudila programe za otroke in mladino. Danes Ranč Kaja in Grom nudi svojim gostom vedno ekološko usmerjene programe na področju športnega turizma (jahanje - učenje jahanja, eno - ali več-urno terensko jahanje s spremstvom, eno - ali večdnevno jahanje po Sloveniji pod vodstvom in v skupinah največ osem jezdecev, lokostrelstvo, jamarstvo, pohodni-Štvo, smučanje, sankanje, tek na smučeh, skieriug. lov, ribolov), otroškega in mladinskega turizma (programi za otroke individualno, vrtce in šole ■ pol dnevni, enodnevni, večdnevni programi in izbirne vsebine, društva ,..), izobraževalnega turizma (predavanja o psihologiji konja, pravilnem pristopu do konja in razumevanje konjeve govorice). Vsako leto nudi več kol 24 različnih programov. Temelj dela je približati otrokom življenje v naravi, na kmetiji, seznaniti jih z delom z konji, naučiti jih osnov pravilnega jahanja, predvsem pa naučiti otroke osnovne komunikacije in pogovora z konji, ter s tem psihologije konja. Tako jim pred- al/*.'"/" stavlja konj vez in most med ljudmi in naravo, otroke pa naučijo z. njo živeli in ne samo spoštovati. Istočasno pa gradijo otrokov ose bnostni razvoj in samostojnost (preživetje v naravi). Letno obišče Glasba, knjige, umetniki... Društvo prijateljev otrok in mladine je skupaj s Kulturno športnim društvom Laze-Jakovlca in Skladom za kulturne dejavnosti 22. julija pripravilo popoldne z. glasbo, knjigami in umetniki. Na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja so obiskovalci lahko kupili rabljene knjige po zelo ugodnih centih (100-500 sit), predstavili so se nekateri mojstri domače obrti, mladi glasbeniki ter mladi igralci z otroško predstavo Slikarka nima Kara. Največ zanimanja je bilo pri slikarjih, kjer sla domača umetnika Spela Brenčlč in Matej Pečenik portretirala obiskovalce. V društvu so bili z obiskom zadovoljni, hkrati pa obljubljajo, da bo to srečanje postalo tradicionalno, spremenili bodo le termin in ga prestavili na konec avgusta, ko se večina ljudi že vrne z. dopusta. Prav tako si v društvu želijo ponudbo na podobnih popoldnevih še popestrili. Matevž Podjed Ranč Kaja in Grom približno 2000 otrok iz cele Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije, Kitajske, Rusije! Leta 1995, ko je obseg dela Ranča Kaja in Grom prerasel njegove zmožnosti, je bil le ta ustanovitelj enega od prvih privatnih zavodov v Sloveniji z imenom Zavod za kulturno in naravno izobraževanje mladih Moj Aron. Ta je takoj prevzel del izobraževalnih programov, ki jih je prej izvajal Ranč Kaja in Grom, kot tudi celotno organizacijo in izvedbo Aronovih viteških iger. Zavod Moj Aron izvaja programe, ki so naravovarstveno usmerjeni, so izobraževalnega, športnega, kulturnega in socialnega značaja, ter se izvajajo na Ranču Kaja in Grom ali njegovi okolici, razen Aronovih viteških iger, katere izvaja na področju celotne Slovenije, Italije in Avstrije. Ranč Kaja in Grom že osem let zastopa Slovenijo na največjem konjeniškem sejmu na svetu Equitana v Essnu. Letos se je nastopu pridružila tudi Občina Logatec in z. brezplačno izposojo kombija za prevoz propagandnega materiala tako pomagala ranču pri znižanju stroškov. Ob tej priliki bi se lastnika Ranča Kaja in Grom Občini Logatec javno zahvalila za pomoč in sporočila, da je bila tudi občina, v kateri Ranč Kaja in Grom deluje, dostojno zastopana in predena. A. Ž. omSCITK NJIHOVE SPLETNE STRANI: www.raiic-kajaingroin-dz.si Poletni vrtčevski utrip V poletnih mesecih šolske zgradbe samevajo, vrtci pa so celo poletje polni otroškega živ žava. V vrtcu v Rovtah nas je že na vratih prijazno pozdravila skupina starejših malčkov z vzgojiteljico Ireno Leskovec. Še pred nekaj leti so morali starše prositi, naj dajo svoje otroke v vrtec, danes je situacija povsem drugačna. Število novorojenih otrok narašča iz leta v leto in tudi odnos staršev do vrtca se je spremenil. Vrtec v Rovtah je kar naenkrat postal pretesen. Trenutno je vpisanih 32 otrok, razporejenih v dve skupini. 1, septembra bodo odprli nov oddelek, vseh otrok bo kar 56, v prihodnjih letih pa bo nujna gradnja novega vrtca. V vročih poletnih dneh v vrtec običajno pride od 10 do 14 otrok. Predvsem skupina malčkov, tistih najmlajših, ostaja tudi poleti številčno nespremenjena. Že na hodniku nas je pozdravil lično izdelan plakat z velikim naslovom - Poletne dejavnosti. Program dela je prirejen poletju: veliko različnih iger, sprostitvenih dejavnosti, kot so rolkanje. vožnja s skiroji, oblikovanje v peskovniku, spreho- di v hladen gozd. Otroci se najraje zadržujejo na igrišču z več igrali. Kadar dežuje, rišejo, pojejo in plešejo, včasih si ogledajo tudi kakšno risanko. Najbolj pogumna, štiriletna Anita, mi je povedala, da naslednji dan odhaja na morje, da v vrtec rada hodi. vedno pa s seboj prinese svojega Pujska, plišasto igračo. In s tem Pujskom ima cela skupina otrok, z vzgojiteljico vred, pogosto dosti dela. Radi ji ga skrijejo in ga potem vsi iščejo, dokler ni spet varno v Anitinih rokah. Začudilo me je. ko so vsi otroci zatrjevali, da radi spijo. Po kosilu postanejo prijetno utrujeni, vzgojiteljica jim pove pravljico, jih prijazno poboža in spanec pride kar sam od sebe... Predno smo se poslovili, so mi pokazali tudi imeniten grad iz mivke, ki so ga pravkar zgradili in mi vsak posebej na uho prišli prišepnit še kakšno drobceno zanimivost iz njihovega življenja. Prepričali so me. da je v času, ko se množica ljudi hladi nekje ob morju, tudi v vrtcu enako lepo kot v drugih letnih časih. Za to so zaslužne predvsem prijazne in prizadevne vzgojiteljice, ki imajo otroke rade, in ti jim naklonjenost v enaki meri vračajo. To smo v vrtcu Rovte začutili že na prvem obisku in prepričani smo. da bo vedno tako. Bojana Levinger Popravek V julijski številki Logaških novic smo v prispevku Že 105. leto - Na pomoč! zapisali napačne podatke. Pravilni so sledeči: Marinka Cempre-Turk je predsednica GZ Logatec in ne načelnica; na slovesnosti pa so bila podeljena priznanja: 4 državna gasilska (Janko Cepič (in nejanez Cerpič) in Anton Čuk - gasilsko odlikovanje III. stopnje, Marko Oblak in Andrej Koren - gasilska plamenica III. stopnje); plaketa gasilskega veterana (Alojzij Molk, Rudi Cigale, Jože Tomazin); 8 priznanj GZ Logatec, 13 zahval PGD Gornji Logatec in dve posebni plaketi PGD Gorenji Logatec. V podpisu pod fotografijo Gorelo je... na zadnji strani julijskih Novic je pravilni datum nedelja, 24. junija. Prizadetim se iskreno opravičujemo. Uredništvo Logaških novic Počitnice: čas za delo Veliko študentov in dijakov med počitnicami išče plačano delo. /najdejo se vsak po svoje - nekaterim pomagajo starši preko delovnih organizacij, drugim starši, ki so podjetniki, omogočijo delo v lastnih podjetjih; nekaterim ne preostane drugega, kot da pišejo prošnje ali se oglasijo v delovnih organizacijah. Vsako let»> pa je težje (predvsem dijakom) pridobiti delo med počitnicami. V Logatcu je nekaj manjših podjetij pridobilo študente preko Nakla d.o.o.; večinoma pa imajo manjša podjetja (saloni, slaščičarna, črpalke, trgovine, komunala ...) dogovor s študenti, ki so se že dokazali in vpeljali v delo. Večja podjetja kot so Nova Ljubljanska banka d.d., Valkarton in Kli Logatec pa dajejo prednost otrokom svojih delavcev. Letos v Valkartonu povprašujejo po počitniških delavcih, starejših od 18 let. za težja fizična dela v proizvodnji, v Kli ju pa so dobili delo tudi mlajši dijaki. Za julij in avgust so tako v teh večjih podjetjih delovna mesta zapolnjena; poudarjajo pa, da je povpraševanje vedno večje od potrebe in tako mnogi študenti in dijaki dela ne dobijo med počitnicami. Je pa tudi res, da določena dela zahtevajo znanje in izkušnje določene poklicne smeri. Večina dijakov in šludetov, ki so med počitnicami nameravali zaslužiti kakšen tolar, si je delo poiskala že prej. Najtežje je namreč dobiti počitniško delo sredi počitnic: a nikar ne obupajte, za dovolj vztrajne in neizbirčne se kaj najde tudi "sredi sezone". Je pa res, da v tem času kar držita dva reka; Kdor prej pride, prej melje in V sili še pes muhe žre. Tisti pa. ki nikakor nimate sreče privarčevano energijo izkoristite za vzpon v novo šolsko leto. Karmen Osredkar \ Logatec - urejen in gostoljuben Že dva meseca tudi v Logatcu poteka vseslovenska akcija Moja dežela -lepa in gostoljubna. Logaška komisija pridno hodi po terenu in opreza za ! najlepše urejenimi poslopji, ulicami, zaselki... Veseli so bili, da sle si tudi bralci Logaških novic vzeli čas in jim poslali svoje predloge. Vabimo vas k tekmovanju in ocenjevanju! ; Svoje predloge in mnenja zapišite na glasovnico in jo pošljite na naslov: ' Turistično društvo Logatec, Tržaška 13, Logatec. "MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA" GLASUJEM ZA NAJBOLJ UREJENO: 1. stanovanjsko hišo__________ 2. blok 3. kmetijo, kmečko poslopje_________ 4. gostinski lokal, bife, okrepčevalnico 5. osnovno šolo, vrtec 6. trgovino 7. javno površino [parki, pločniki, cestišča ...j 8. ulico______ 9. vas, zaselek MORDA ŠE KAKŠEN PREDLOG Ime in priimek Naslov 8 lopašle novice pogovor meseca 6. avgust 01 Le jla Roge j manekenka in študentka Ko je vstopila v lokal, v katerem sva nato posedeli in pokramljali, je pritegnila tako moške kot ženske poglede. Visoka 176 cm, z merami 84-61-92, urejena in polna energije, je navajena, da se ozirajo za njo. Lejla Kogej, 26-letna študentka komunikologije (jeseni bo vpisala 4. letnik) je bila rojena v Kranju, a so se starši takoj preselili v Ljubljano, kjer je preživela večino življenja in na katero je še vedno navezana. Pred dvema letoma in pol sta se z mamo preselili v Logatec. Komaj, da sva se dogovorili za pogovor. Tudi poleti je polno zaposlena, avgusta si bo vzela čas za študij. Čeprav dela kot manekenka in model, se nikdar ni videla kot profesionalka. Nastopala je tudi že v televizijskih oddajah (Zoom, Res je) in reklamah, v videospotih (Avia Band, Don Mentonv Band), se kot igralka preskusila v glavni (sicer nemi) vlogi grofice v dokumentarnem filmu o Gorjancih, njen obraz ste lahko opazili na naslovnicah nekaterih slovenskih revij, organizirala je že modne revije... Na zmenek je prišla, lahko bi rekla, direktno s Cipra, z modene revije za kopalke turškega proizvajalca. Pa tudi par dni počitnikovanja si je lahko privoščila, saj je bila med revijami nekaj dni prosta. "To je posel, ki "pade" zelo redko in slučajno. Imela sem srečo," mi je razložila in si naročila jabolčni sok. Kot majhna punčka nisi sanja o manekenski karieri; v te vode te je zaneslo po naključju, nato pa si odkrila, da ti je sprehajanje po modnih pistah pisano na kožo. "V 3. letniku srednje šole sem iskala honorarno delo. Želela sem delati v operi, kot hostesa. Delo sem dobila preko agencije, kjer so mi predlagali, ker imam pravo višino in sem suha, da bi delala na modnih revijah ... Takoj, brez avdicije, brez kakršnegakoli ma-nekenskega tečaja sem "padla" na modno revijo, v Diskoteki Turist ... Zelo fino je bilo, zabavno. Bilo je prvič, pa so me že pohvalili, da dobro hodim." Torej je manekenstvo že bilo v tebi? "Ja, lahko bi rekla. Modna pista, "cat \valk" je tisto, v čemer resnično uživam. Ne predstavlja mi napora, ampak se celo sprostim. Všeč mi je dinamičnost dela, spoznavam nove ljudi, nove kraje, res sem zadovoljna. Sicer pa sem manekenstvo vedno jemala kot konjiček in me ni potegnilo v te vode. Nikoli pa sama sebe nisem jemala kot manekenko. Da bi rekla: "Dober dan, jaz. sem pa I.elja, manekenka." To označuje le del mene. Predstavila bi se: "Jaz sem Lejla, študentka."' Lejla Kogej, 26-letna študentka in manekenka Se da s hojo po modnih pistah v Sloveniji dobro zaslužiti? "Zaslužki pri nas sploh niso veliki. Od 100 do 200 dem dobiš za modno revijo: delo ti lahko vzame ves dan in več ali pa le nekaj ur. Delo je sezonsko spomladi in jeseni je "bum" in je veliko dela. dve ali tri modne revije na teden, včasih celo več." Vedno si želela došttidirati. In delati: kot predstavnica za odnose /. javnostmi ali v marketingu. Je manekenska kariera vplivala na študij? "Majčkeno je. Po srednji šoli nisem šla takoj študirat, recimo. Sem pa eno leto celo prekinila z nastopi na revijah, da sem delala v ameriški multinacionalki v marketingu. Prepričana sem. da mi je uspelo uskladiti študij in manekenstvo. In vedno sem vedela, da hočem doštudirati. Morda z majhno zamudo, ampak mislim, da sem v tem času pridobila ogromno izkušenj. Z manekenstvom se bom pač ukvarjala, dokler ne bom diplomirala in dobila resne žbe." O osebah iz modnega sveta, predvsem tujega, je slišati veliko zgodb iu zgodbic: o nevarnostih za mlada dekle ta, o rivalstvu med modeli... Si se s čim takšnim srečala tudi pri nas? "Hecno, da obstaja takšen stereo tip. Po malem je že nekaj kouku renče med nami. rivalstva pa ne Manekenke smo kar dobre kole gice, nekatere so tudi prijateljice. Kakšnih deset jih poznam, s katerimi se srečujemo na delu in v prostem času, druga drugo olne sčamo o delu ... Nevarnosti pa so vedno. Ne bi rada dramatizirala, ker sama nisem imela slabih izkušenj, mislim pa, da je za mlada dekleta pri 15., 16, letih najboljše, da začnejo delati doma, v Sloveniji. Nevarnosti je v tujini veliko več (tudi dekleta si več nagajajo med seboj), a se tudi pri nas lahko kaj zgodi. 0 tujini pa lahko slišiš najrazličnejše zgodbe, tudi resnične." Enkrat si se celo udeležila lepotnega tekmovanja, k a ko je bilo? Ja, tisto leto, ko |e Martina Kajlez. zmagala, sem bila na Janinem Obrazu leta, a nisem imela dosti sreče. Bila sem rezerva za finale. Dobila sem občutek, da takrat stvari še niso bile dovolj prole Slonale. Občutek, utemeljen ali ne, da so bile stvari naprej vlogo vorjene, občutek zakulisnih igric ... Od takrat se nisem udeležila nobenega tekmovanja več, a sem ih ves čas spremljala." Ob vseh razpravah o sloven skih moških revijah: bi se fotografirala gola? "Z goloto nimam problemov ali predsodkov. Na modnih revijah včasih nosimo modele, v katerih smo skoraj gole: prosojne tkanine, spodnje perilo, kopalke... Skoraj vse sem že pokazala. Ne vem, mogoče bi se slekla za zelo visok honorar, na modnih fotografijah." Čeprav zanji dve leti in pol živiš v Logatcu, te tu ni prav pogosto videti. Pa vendar, kakšen kraj se ti zdi Logatec? "Moj vsakdan se odvija v Ljubljani: tam delam ali šturdiram. V Logatcu sicer poznam nekaj ljudi, v glavnem pa je moja družba v Ljubljani. Logatec dojemam malo drugače kot domačini in tisti, ki dan preživijo v kraju. Je zelo lep kraj, morda preveč oddaljen od Ljubljane, saj vožnja vzame precej časa. Drugače pa pogrešam predvsem več nočnega družabne ga življenja Logatec je res bolj mirno mesto." Iu- Hvala za pogovor. Petra Trček VEM VeČ i /logaške novice S pevske poti po Koroški Zveza delovnih invalidov Slovi' nije m Dravograda |e ua dan državnosti organizirala sreča nje pevskih zborov društev invalidov i/. Slovenije. Med dvanajstimi zbori |e pel tudi 17 invalidov in upokojencev i/. Logatca pod vodstvom Karoline Medvešček, ženski invalidski zbor iz Dornberka (ta je sredi junija gostoval v Logatcu) ter pevski zbor društva invalidov z \ ti li 11 kf Na reviji |c sodelovala tudi pihalna godba iz Šentjanža pn Dravogradu. Kljub temu da |e bila revija v zgodnjih popoldanskih urah, so pevci in poslušalci dodobra napolnili prostrano telovadni co dravograjske osnovne šole. Vsak zbor je nastopil z dvema pesmima; programe so šesta vljale večinoma ljudske ali po narodele pesmi A C. ZAPISANO V LOGAŠKIH NOVICAH Letnik 1971 Leta 1971 je bilo v Logatcu veliko narejenega; pomembne stvari so se dogajale na različnih področjih od kulture do t.i. objektov družbenega standarda. KLI, že takrat ena največjih tovarn na področju lesarstva, je ves čas reorganizirala in modernizirala proizvodnjo, vpeljevala nove proizvode, se širila na nove trge. Zgradili so novo žago. za tiste čase zelo moderen objekt. Tistega leta so prešli na 42-urni delovnik, ki je za seboj potegnil tudi druge spremembe. Leta 1971 so s poskusnim delom pričeli v novozgrajeni tovarni Valkarton, ki je sprva zaposlovala 100 delavcev. V Žibršah so dobili tri železnobetonske mostičke, v tem letu pa je bil zgrajen tudi most čez Unico na cesti Laze-Planina. Pod streho so spravili Zdravstveni dom, iz temeljev je začela rasti šola v Rovtah, intezivno je potekala gradnja razdelilno-transformatorske postaje na Logaškem polju. Logatčanom je bila predstavljena gradnja avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna, ki je, ko je bil naslednje leto odprt kot prvi avtocestni odsek v Sloveniji, marsikomu precej spremenil način živlejnja. Logaško občino je pred 30-imi leti prizadela epidemija zlatenice, zbolelo je okoli 3 SO občanov, predvsem otrok. Epidemija se je najprej pojavila v Rovtah, od koder se je hitro razširila po občini. Košarkarji so nastopali v 2. slovenski, članice in člani pa celo v 1. slovenski ligi. Zelo aktivni in uspešni so bili tudi smučarski skakalci, saj so mladinci na prvenstvu Jugoslavije osvojili prva tri mesta, v različnih kategorijah pa so imeli skakalci več državnih reprezentantov. Jamarji so se spustili v 250 metrov globoko Brezno na Levkah. kar je bil za tiste čase izjemen podvig. Takole so bili videti prvi pevci Logaškega okteta leta 1 972 6. oktobra 1971 so v 9. številki Logaških novic zapisali: "PREDSTAVIL SE JE LOGAŠKI OKTET Na svečani seji občinske skupščine v Logatcu in ob otvoritvi mostu v Lazah je nastopil Logaški oktet v polnem sestavu. Oblikovanje okteta je trajalo od lanske jeseni. Oktet sestavljajo: Janez, (iostiša. Cveto Maček, Peter Grom. Marcel Stelančič, Lojze Maček. Tomo Lršič. Prane Mihevc in Jože Maček. Praznično razpoloženje je oktet ustvarjal s prijetnim nastopom in slikovitimi kostimu narodnih nos. oktet ima pred seboj dovolj ambiciozne namene, predstaviti želi logaško pevsko ustvarjalnost tudi navzven, Upamo, da tako tudi bo. Vsekakor velja podčrtati pevski smisel in dobro voljo; oboje je treba široko podpreti" Jože Selšek Kazniva dejanja v logaški občini Ve< kot pol raziskanih Policijski oddelek Logatec jo v prvem polletju letošnjega letu obiavnuvul skupno 249 kaznivih dejanj. V primerjavi z istim obdob|om lani jih |c bilo 48 (nli za 24 %) več. Pohvalno pa je dejstvo, da se je v mnogočem izbol|šalo delo policijo, saj so je raziskanost kaznivih dojonj povečala z lanskih 39 odstotkov na letošnjih 53. Prav raziskanost kaznivih dejani pa je podatek, ki nam občanom največ pomeni, v teb štovilkah pa sto vidna tudi pristop in kakovostno delo policistov. Najvoč kaznivih dejcinj se nonašo no poglavje Kuzenskego zokoniku, ki govori o ptemoženju. lotos jo bilo stoijonih 1 /1 takšnih ku/nivib dejanj (lani 158). Najpogostejšo so tatvino, kat 80 (/4) jih je bilo, ter velike tatvino ali vlomi, 39 (48). Goljufij |e bilo 11 (lani le dve), nepridipravi pa so na takšen ali drugačen način 34-ktat (25-ktul) poškodovali tujo stvar Jtend potasta kaznivih dejanj, ki se nanašajo na premoženje, pravzaprav ai tako problematičen, saj je manjši kot po to izkazujejo statistike na tavni države. Kljub vsemu po bi lahko kot problematičen nakazali odnos do Stvori, ki niso noše: kai je konec koncev videti tudi i: naraščanja knzmvih dejanj poškodovanja tuje stvari. lo bi lahko označili kot neku obliko vandalizma, saj storilci ninuijo nikakršnih koristi, nastane samo škoda. Na področju tako imenovane gospodatsko kriminalitete so v lotošn|om lotu policisti obravnavali 9 kaznivih dejanj (8), od tega je bilo najvoč, kar 6, poslovnih uoljufij. Obrovnavoh so tudi 18 (15) kaznivih dojanj, ki so jih storili mladoletniki. Pri tem gre izključno za t.i. premožoit|ske dolikte, tatvine in vlome. Zanimiv je še podatek, da so na podtočju noupiavičune ptoizvodnie ah premeta z mamili obiavnuviili 4 kazniva dejanja (Ioni pa lo eno), ravno tako po tudi 4 (lani 5) kazniva dejanja omogočoiijo uživanja i Ostalo kazniva dajanja po posameznih poglavjih Kazonskoga zakonika so statistično na lanski icivm ali se colo no po|iivl|0|o, ravno tako pa varnostno niso pioblouiatično. Za vso raziskana rjtjanja so jioliosli ovadili I4Z (98) oseb, od togo 21(19) mladoletnikov. bit Stffei 6. avgust 01 kulturo lopašL novice 9 Jazzy Brothers Poletje med oddihom in delom Hello Doly, Sugar, Down By The Riverside so naslovi znanih jazzovskih skladb, ki jih igrajo obetavni glasbeniki in varovanci Glasbene šole Logatec -Jazzv Brothers. Decembra leta 1998 se je pozavnistu Branku Mraku in klarinetistu Roku Sekirniku utrnila zamisel o bandu - jazzovskem bandu. Ker sta se zavedala, da le klarinet in pozavna nista dovolj, sta se podala iskat sorodne duše. Skupina se je oblikovala, rastla, razvijala in... leto 2000 ni bilo prelomno le za svet in človeštvo, temveč tudi za Jazzv Brothers. Z novim mentorjem, Matjažem Albrehtom, so zaživeli. Rok Sekirnik - klarinet, Branko Mrak - pozavna, Tine Vučko - bobni, Simon Mihevc - kitara, Aleš Kune - baskitara, Žiga čuk - trobenta, Martin Logar - klaviature in saksofon - Matjaž Albreht. Fantje imajo za sabo več kot le uspešno leto, preden pa so odšli na počitnice, so mi zaupali svoje vtise po turneji ob morju, na katero so se podali v juliju, želje, načrte... VILLA PALNA Jazzy Brothers na delovnih počitnicah. Aprila letos so pred domačim občinstvom odigrali prvi koncert, kasneje so se pojavili še na Verisu, tudi pred glasbeno ustanovo v Logatcu smo jih lahko kdaj ujeli v živahnih ritmih, pravo doživetje pa jim je vsekakor predstavljala turneja po slovenskem in hrvaškem Jadranu, \. julija so se "na vseh štirih kolesih" podali na pol. Prva postojanka je bila Izola. "Kle je pa blo vzdušje! Zažgal smo, pa to full Kes smo vredu špil al." so fantje kar hiteli k opisovanju dogodkov. Najbolj se je razživel tolkafist Tine Vučko in mi zaupal kar svoj dnevnik, v katerega je zapisal vsako doživetje, pripetljaj, nero dnosl. Fantje ludi niso skrivali, da so si po nastopu privoščili pošteno večerjo in oddih. Drugi cilj njihovega popotovanja |e bila Hrvaška, Poreč, liroiherst so doživeli ne ravno bleščeč "špil", kot so se izrazili, oz. "Publika m bila ravno najboljša Niso poslušali." Vendar njihov šef. Matjaž Albreht, pripomni, da je lo pač razumljivo: "Igrali smo v kampu in bilo je... dopustniško." Ko sem nekaj časa vztrajno vrtala, so mi naposled le povedali, da njihov "capo di banda", kot so ga poimenovali, odlično kuha: "Skuhal je najboljši krompir. Lačni res nismo bili." In se smejali. In kot bi mignil, je bil tu tretji dan - zadnji. Za konec so s svojo "muziko" postregli še gostom v restavraciji. S tem nastopom pa se je njihova turneja tudi zaključila. Vseh sedem jazzijev se strinja, da je bilo nepozabno, da so se naigrali, nakopali, uazabavali. nasmejali, najedli... Sedaj se mladi glasbeni popotniki odpravljajo na počitnice, nekateri se bodo udeležili glasbenih seminarjev, vsi pa si bodo nabirali moči za novo šolsko leto. Branko Mrak odhaja na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, kjer se bo še dodatno pilil, saj pravi, da je glasba (jazz) nekaj, kar ima človek že v sebi in sili na piano. V io šolo in klasično gimnazijo se podaja Martin Logar. Dijaka pa bosta postala tudi Rok Sekirnik in Žiga Cuk. Aleš Kune in Simon Mihevc ostajata dijaka in zavezana glasbi, ravno tako študent Tine Vučko, Matjaž pa ostaja tam, kjer ga lahko srečujemo že nekaj let - v glasbeni šoli Logatec. Jeseni pa spet od začetka. Fantje se bodo zaprli v studio in poskušali posneti svojo CD-ejko, udeležili se bodo nadaljevalnega jazzovskega seminarja v Logatcu, tako da lahko pričakujemo nov koncert. Naj poletijo v še višje sfere jazza. smeha, učenosti in dobre vol Dnevi saksofona \ Zagotovite si svoj prostor pod dopustniškim soncem Absolutni zmagovalec Logaški hornist Andrej Žust, dijak Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, se je junija udeležil petega mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v italijanskih Udinah. Med več kot 160-imi tekmovalci v različnih katergorijah, kolikor jih je letos prišlo na tekmovanje, je dokazal svoje znanje. Zmagal je v najvišji kategoriji (D), prejel še dve posebni nagradi in postal absolutni zmagovalec tekmovanja. I kij Jazz... tudi v Logatcu Na vrtu pred Krpanom se je 1. julija zaključil dvodnevni Nadaljevalni tečaj improvizacije in jazzovske igre, ki sta ga organizirala Glasbena šola Logatec in JSKD Logatec. Na koncertu i so se zvrstile komorne skupine, i I pravo navdušenje pa je požel | Big Band. ki bo z delom nadaljeval v jeseni: šel na turnejo in posnel zgoščenko. V njem so igrali slušatelji seminarja in drugi slovenski glasbeniki. Koncert z jazzovskimi "dušami" je bil še en dokaz, da Logatec postaja vedno bolj zanimivo središče domačih in tujih glasbenikov ter da se tudi domačini vedno raje spogledujejo s to zvrstjo glasbe. To je konec koncev dokazal tudi seminar, ki so se ga udeležili glasbeniki iz vse Slovenije, vodili pa priznani jazzovski ustvarjalci in pedagogi: Renato Chicco iz Slovenije. Francesco Bearzatti iz Italije in dr. Kyle Gregorv iz ZDA. /A.Ž./ ZNIZANK CKNK V AVGUSTU: otok KORČIJLA, 04.0«. 25.0h.01 no name hotel, 7 polpenziori samo 11.500 SIT na osebo SUPLTAR Hiat, lin Palma, do ih.oh.oi 7 polpenziori t avtobusni prevoz 00.000 SIT na osebo + pestra izbira oddihov na Jadranu " drugod po Sredozemlju in^Irom po svetu. Pasa turistična agencija Pivk Marija s.p. ALBATROS Cankarjeva !). Logatec, tel.: 7,"><; II SO, e mailadbalrnsi« sinl.net Odprto:pon.sre.pet. 9.00 15.00, tor.čet. 14.00 18.00, sob. 9.00 I2.no \ mestu vrtnic - Novi (iorici je od 14. do 20. julija potekalo že S. Mednarodno srečanje saksofonov. Seminar so vodili člani Italijanskega kvarteta Accademia in l.ogatčana Lev Pupis in Luka Loštrek (asistent). Srečanje je bilo namenjeno učenju, poslušanju, nastopanju, izmenjavi izkušenj, druženju ... Seminar so sklenili s koncertom slušateljev, Big bencla OD Nova iz Nove Gorice In častnim gostom Moj-mirjem Šepetom. Seminarja sta se udeležila tudi gojenca Glasbene šole Logatec Davor Loštrek in Aljaž Žižek in oba sta znala navdušiti. Taka in podobna srečanja so balzam za dušo in usesti ter dokaz, da logaški saksofonisti niso muhe enodnevnice. Ajda Žižek Iz borne mladike razvejano čvrsto drevo Pred dobrim tridesetletjem, ko sem učiteljeval na gornjelogaški šoli, sem naletel na neobičajnega očeta, ki je hkrati slišal na ime Zelenec in Zelene. Med štirimi možakarji je veljal tedaj za redko posebnost; prihajal je v šolo na roditeljske sestanke, ki so se jim tiste čase posvečale le matere in ne očetje. Moder mož, ki si je med drobcenim pogledovanjem vselej mislil svoje. A potlej ta nenavadni oče, sicer mizarski mojster, častitljivih let, napiše knjigo.- Očitno, sem si dejal, spremljajo darovi ljudi iz roda v rod. Pa od kod ta darovitost? Ludvik Zelene iz Hotedršice (Foto: F. Bogataj) Ja, Ludvik se prav navdušeno rad sprehaja po rodovni poti, dolgi prek 160 let. - Tedaj, natančneje 16. malega travna 1840, se je cirkusantki, menda ciganskega rodu, ki je na Hotenjskem pristala s češkim cirkusom, rodil dečko, ki so ga krstili za Ivana s češkim priimkom Zielenc. Po rani materini smrti se je ustalil v Hotedršici, se izučil krojaštva, hkrati pa igral na gosli, po potrebi tudi na klarinet. V zakonu z Godovičanko Marijo se jima je rodil spet Ivan, ta je pa že dal rodbini ime Zelenec ali Zelene. Poleg krojaštva je nasledil od očeta tudi glasbeno nagnjenje. Ne le da je postal organist v domači cerkvi, pri kiparskem mojstru v Kamniku se je izučil izrezovanja jaslic in "bogkov"; teh je moč še nekaj videti po okoliških razpelih. Poročil se je s Tomaževčevo Micko in 1911. se jima je rodil, seveda, spet Ivan, po prvi svetovni vojni pa je 1919- na velikega šmarna dan privekal na dan Ludvik, ki so ga klicali Lukec. kadar je bil priden, če ne pa kar Luka. Ta Lukec je bil po mnenju župnika kar najbolj primeren za bogoslovje. In bogve, če ne bi Ludvik v resnici pel nove maše. da ni župniku bolezen prehitro skrajšala življenje. Tudi pianino, ki mu ga je zapustil župnik, ni bil Lukcu predolgo usojen: oče ga je prodal Cirilu Jelinčiču (dedu plemenitega poslanca Zmaga Jelinčiča) za zapitek. seveda. - Usoda malega Lukca je kaj nenavadno pisano utirila njegovo mladost: mizarstva se je izučil pri domačem mojstru Ivanu Plečniku, bratrancu znamenitega arhitekta Jožeta. Ukaželjnost ga je 1938 popeljala v podoficirsko inženirsko šolo v Šabac. Že prve dni druge svetovne vojne pa je padel v nemško ujetništvo na Avstrijskem, od tod so ga prestavili v italijansko vojaško koncentracijsko taborišče v Bergamu, po razpadu Italije 1943 pa spet na Nemško v Munchen; konec ujetniške kalvarije pa je dočakal v Freisingu. Domov se je vrnil 12. julija 1945, - čez kratkih osem let. Vojska mu je vzela premnogo: mladost, iluzije, ljubljeno dekle, prenekatera pričakovanja. Ni mu pa vzela optimizma ne volje do življenja in ne smisla za humor. Ostal je v najhujših preizkušnjah ves čas svoj. zvest sebi in domovini, zato, kot pravi, ni odobraval ne domobranskega sodelovanja z Nemci (zato tudi ne ravnanja svojega brata-domobranca Tineta), pa tudi ne komunističnega sodelovanja z boljševiki (zalo tudi ne ravnanja svojega brata-komunista Ivana). \ zakonu s Torkovo Štefko se jima je rodilo troje otrok: najprej spet lvan-Janez, ki je znal v šoli napisati prav imenitne spise, kasneje, pred gostilniško kariero, je kot hotenjski gledališčnik napisal celo komedijo; za njim Andrej, mizar in pol, in na koncu Ivanka, obdarjena z, jedilniškimi umetnijami. Duh prednikov, kot rečeno, se po malem zajeda v rod otrok in vnukov. Resnično: borna mladika je zrasla v nenavadno razvejano, a čvrsto drevo, iskrivo popisano v knjižici, ki je pred dvema letoma zaokrožila 80-letnico živopisnega življenja Ludvika Zelenca. l!i nam zaupali recept za svoj stil življenja? - Kako da ne: nekaj poguma, nekaj tveganja pa nekaj iznajdljivosti, je navihano pomodroval Ludvik, ob tem ko je spretno in umetelno izrezljava! podstavek za "ta veliko" mašno knjigo, ki je v kapeli stiškega samostana, kamor hodi k duhovnim vajam, ne premorejo. Marcel Štefančič HITRA VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG grafična priprava offset tisk knjigoveznica fotokopiranje digitalni izris plakatov ma Čevica 4,1370 Logatec Telefon: 01 7509 660 mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje 10 /y v?; novice ekonomska sporočila 6. avgust 01 PRODAJNI PROGRAM: vijaki, žicniki, drugI žični Izdelki, stavbno In pohištveno okovje, izdelki črne metalurgije, ročno orodje. električno ročno orodje In stroji, kmetijski in gozdarski program, stroji in oprema, strojno orodje, bela tehnika, keramika, brusni material, barve, laki in pribor, varilno-tehničnl material, elektromaterial, vodovodni material. trg e v gradbeništvo in trgovina, d.o.o. Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel.: 01/7543 398, 7542 485. fax: 01/7543 522 ODPRTO: od H. do 19. uit, : sobota j od Ji. do 13. ure : MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Električno orodje I_ BLACK&DECKER, DEVVALT, BOSCH, ISKRA ... Vrtno pohištvo in igrala 23". - Slike so simbolične Prodajalna KOMPLET d.o.o* Obrtna cona Logatec 23, Logatec Telelon: {01)76 43 673. Delovni čas: med tednom od 8. do 19. uro, v soboto od 8. do 12. uro. M šola d.o.o. čistilni servis TEL./FAX: 05-72-62 272 JENKOVA 20, POSTOJNA 11 let čiščenja poslovnih prostorov Opravljamo tudi generalna čiščenja po gradnji Čiščenje pred vselitvijo AVTOŠOLA A - ŠOLA, d.o.o.. POSTOJNA SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV CASERMAN • VRHNIKA POD HRUŠEVCO 14 TEL.: (01) 755 10 05 lil VVALKER Montaža in servisiranje izpušnih sistemov za vsa: - osebna vozila, - mala dostavna vozila, gimasai - kombinirana transportna vozila. Izdelava športnih (J&muM izpušnih sistemov !!! »OO MRU8CVCO 14 Ur,idno uro MAVRICA □ □ □ LJ pon. tor. sre tal pot sol) nod 7-15 10 -18 1? - 18 7-15 12 18 8 - 12 zaprto a ■ s^-HNIHA ione- JURI JANA ■ CASERMAN PAVEL s p vr i nar) ja in 13*0 vrhnika lil (0lj'',W4 5b rAX ion rutine SLIH0PLESHARSTV0 LEOPOLD SmONIŠEK s.p. Ponujamo vam vse vrste slikopleskarskih storitev Pleskanje oken, vrat, sten, radiatorjev, napuščev Slikanje notranjih in zunanjih zidov (fasad) Izdelava plastičnih ometov (valit, havalit, mozaik jaeger,) Peto izvajamo s preiskušenimi materiali. Svoje želje lahko sporočite na tel.: 01 7542 421, GSM: 041 255 848 Sllkopleskoistvo.LeopoldSlmoniSeksp.Vi/rlmioc // 1364 Horiut o Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhnika Delovni Čas: TEL: (01) 7 5 5 2 5 98, 9.00 -12.00 in 14.00 - 19.00. sobota: 8.D0 171 FAX: (01) 754 95 30 GSM: 041 708 456 A111I1111 Poliel)ii|es s |i, oiod|RS( I II KRi;i>l I IN I I AS I NC , < eni si,i mtoimaiivni in odvisni od valutnih razmerij. Polo Ice WWW.MPI.SI MPI PE LJ H AN IDRIJA, Giiltovu 4, POSTOJNA. Huška H4 Delovni čas: tol.: 05/ 37 43 700 tel.: 05/ 72 IO 160 8 12. uri fax 05/ 37 43 7I9 fox:05/7210170 13 17 ure NOVICE 6. avgust 01 križanko / razvedrilo lopoiL novice 13 C^<32££raa GffirffcVTITVfl [II&<3B£iDCa& AVTOR: MATJAŽ HLADNIK SKRB- SPREMLJE-NIŠTVO, I VALCI NADZOR- BOGA UMETNA SLADKA SNOV, SLADILO KDOR KMETUJE LADJA ZA PREVOZ NATOVORJE-NIH VOZIL OTO VRHOVNIK TRGOVINA GRACIJA d.o.o.. Obrtniška 8a, Logatec MILANSKO ] SCIT LETALIŠČE: BOGOV: LINATE EGIDA KDOR JE SKUPAJ S KOM LASl.Vr TOMAS MASARYK TOMAŽ GORJUP REKA V ŠVICI, AAR ENOTA ZA SKLADA- I MERJENJE I TELJ RADKO FREKVENCE ATONALNE OSREDKAR (Hz) ' GLASBE MOŠTVO, TEAM URADNI SPIS IT. ZNAMKA TOVORNIH VOZIL LASTNOST VELIKE KOLIČINE NAKUPU LOGAŠKE MILANSKO LETALIŠČE LUDVIK TOPLAK MARTINČEK IVAN TAVČAR KRALJEVINA V 1 KRAVICA HIMALAJI I SLADKOVODNA RIBA: KARAŠ ALI KORESELJ. MOTORNO KOLO KDOR TEKMUJE V DRUGI , KATEGORIJI MARKO DREŠCEK ORANŽADA (KRAJŠE) ČIR, TVOR RASTLINSKA i BOLEZEN, KO LISTI POSTANEJO . NITASTI SPODNJA OKONČINA PTICA ROPARICA ZGORNJI ZAKLJUČNI DEL OLTARJA NUŠA DERENDA PISANA TROPSKA PAPIGA Z DOLGIM REPOM POVRŠINSKA MERA 100 m! FIZIKALNA ENOTA ZA FREKVENCO: HERTZ BOBNAR BEATLESOV (RINGO) SLOV ALPINIST GROŠELJ ČAST, DIKA LOVRO KUHAR UČENJAK, PIFLAR MELODIČNI OKRASEK PRIPOMOČEK KRAJ, KJER SE REKA IZLIVA V MORJE OBOROŽENE SILE KAKE DRŽAVE, VOJSKA OSKAR LANGE ZABAVNA GLASBA 20 STOL SLOVESEN SPREVOD GLASBENI OKRASEK: TRILČEK PREJE TO. TA STVAR SPEVI. ARIJE PETER ČAJKOVSKI JOSIP STRITAR TEŽEK NEMŠKI TOP IZ 1. SVETOVNE VOJNE LEPOTNA KRALJICA GILLIAN ANDERSON ŠČIT BOGOV ZEVSA IN ATENE ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA IVO ANDRIĆ ZELO VELIKA KAČA. UDAV ATEK PO KOROŠKO I A: ,HI ZVRST, PUNK SLOV PLAVALEC (BORUT) KARLI ARHAR •i , L", ZAKLJUČNI DEL OLTARJA ATIKA PLITEV UMIVALNIK ZA NOGE STREŽAJ, TOČAJ BORIS STREL IVAN RAKOVEC IZRASTEK NA GLAVI TROPSKA MOČVIRSKA PTICA MAJHNO 'Ji rit ':M0 TELO REKA V FRANCIJI, RHONE RUDOLF LABAN NABRUSE. NOST, OSTROST NIŽJA OLESENELA THOMAS RASTLINA JEFFERSON rqCaj DRŽALO UMETNO USNJE PODROČJE VISOKEGA ZRAČNEGA PRITISKA SOL JODO-VODIKOVE KISLINE MANJŠA. KRAPU PODOBNA SLADKOVODNA RIBA. KORESELJ KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ IZ PAPIRJA NAREJENO POKRIVALO Ugankarjev abecednik ČADAVEC dimasto siv ali rjav okrasni kamen (VJIJA ind. oznaka za svetišče, predvsem budist, stavbe ČANDEK lanez, si. nabožni pisatelj, jezuit (VSI IT Kole. mak. esejist, dramatik in pripovednik ČERMEJJ Lavo, si. fizik in publicist ČEŠERIKA gr. epifiza, hormonska žleza v prednjih možganih; njen hormon je metanin CITA gepard; mesto v Sibiriji ('MHiK dolga turška pipa ČINKVANTIN vrsta drobne Zgodnje koruze vrsta kil. borilnih psov (chOVCl lov•) ČREPAHA morskaželva ČRNOVKA riba, belica iz rodu krapovcev ČITAK Tone. si. pisatelj In dramatik (TUKAJ Grigorij, sovjet, filmski režiser (t VASIJA avtonom pokrajina v Ruski federaciji, prebivalci Cuvaši Pravilno rešena gesla iz prejšnje križanke so: Bober, trgovina z gradbenim materialom. Obrtna cona Logatec. Izžrebani nagrajenci so: 1. nagrada, bon za nakup gradbenega materiala v vrednosti 5000 SIT': Simona Dolenc, Petkovec 49. Rovte; 2. nagrada, bon z.a nakup gradbenega materiala v vrednosti 4000 SIT: Mojca Cehovin-Kavčič. I.oka 4, Logatec: .3. nagrada, bon za nakup gradbenega materiala v vrednosti 3000 SIT': Joži Kenda, Tovarniška 12, Logatec. Nagrade lahko dvignete na uredništvu Logaških novic, Čevica 4 v Logatcu. Tokratna križanka prinaša nove nagrade, ki jih za pravilno rešena gesla podarja Trgovina Gracia, d.o.o.. Postojnska 13, Rakek, ki je svojo trgovino konec julija preselila v obrtno cono v Logatcu, na Obrtniško 8a. 1. nagrada: WC splakovalnik; 1. nagrada: kopalniški dodatki; .3. nagrada: dve vreči lepila /a ploščice. Pravilne rešitve pošljite najkasneje do 25. avgusta 2001, Poleg imena, priimka In naslova pripišite tudi svojo davčno številko, Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno rešena gesla, ki bodo prispela po pošti (Logaške novice. Rešitev križanke, levica 4. 1370 Logatec), po l'axu (75o 96 64) ali e-mailu (novice@mali.si). ZELEZOKRIVSTVO 111 i/iicloviinjtNiriiiiiuirnih mrež Srečko BRUS s.p. Obrtna cona I ogatec 26 1370 Logatec, tel.: 01 756 42 /4 TRGOVINA z gradbenim materialom in železnimi Štefka BRUS s.p. prodaja na drobno Kalce 21 a, 1370 Logatec tel./fax: 01 754 21 21 Možnost prevoza materiala s hiab kamionom ODPRTO: vsak dan od /. do 18. ure, sobota od /. do 12. ure. Šala meseca Sodnik obtožencu: "Ali vam nisem pred mesecem dni dejal, da vas nočem več videti na sodišču?" "Gospod sodnik, to vi povejte policistom. Jaz sem jim to rekel, ko so me prijeli, pa so me vseeno vlekli k vam. Sem povedal, da boste jezni!" Stran pripravlja In ureja Jež« Selšek V SODELOVANJU Z MICRA'LEASING - KREDITI NA POLOŽNICE - FINANČNI NAJEM - OPERATIVNI LIZING - HITRI LIZING (urejen v enem dnevu) AKCIJA SAX0 PLUS letnik 2001 električni paket, servo volan, kovinska barva, ""**"»■■• U52.600 SIT Posebni popust za salonska vozila BERLINGO, XSARA C5, AVTO PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTV0 LIČARSTV0 CITROEN MERIAK Anton Merlak s.p. Drenov Grič 99,1360 Vrhnika tel./fax: (01) 7551 007, 7553 807 VeČ J logaške __kovice 141jadi- novice u/ero v objektiv 6. avgust 01 Ob zvokih harmonike Raj' ga vozim, kot gledam ... Ob 10. obletnici slovenske vlade je konec julija KO Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke Rovte organiziral srečanje v naravi blizu Rovt. Na srečanje je prišlo čez sto članov in simpatizerjev stranke, udeležila pa sta se ga tudi Lojze Peterle, prvi predsednik vlade, in Majda Zupan, poslanka v DZ. V prijetnem okolju pri čebelnjaku smo srečali tudi nekaj rojakov iz Argentine. Srečanje ni minilo brez zvokov harmonike, na katero je v družabnem delu zaigral Lojze Peterle in k petju pritegnil tudi ostale udeležence srečanja. /Foto: A. Mali/ Gasilci so morali dokazati svoje sposobnosti na različnih spretnostnih nalogah na gasilskem rally-u. Najspretnejši so bili postonjski gasilci. V sedlu po svetu ... Nova podoba Prehod za pešce Dolgo smo čakali in končno dočakali. Pri Krpanu so cestni delavci julija zarisali prehod za pešce In uredili ostalo cestno signalizacijo. Le glejte, da boste cesto prečkali na prehodu, drugače vas lahko kaznujejo vestni policisti. /Foto: A. Mali/ Cevi pa kar pokajo Farna cerkev sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu je z obnovljeno notranjostjo videti svetlejša in večja. Sredstva za obnovo so zbrali z darovi, za vitraže pa je prispevala Občina. /Foto:F. Bogataj/ Pa se le premika Antonietta Spizzo In Dario Mnsarotti sta v Premariccu v Italiji zajahala svoja konjička In se na okrog 2000 kilometrov dolgem potovanju v Romunijo 3. julija ustavila In prenočila na Sovanovi kmetiji na Medvedjem Brdu. Desetdnevno potcez Slovenijo sta nadaljevala proti Polhovem Gradcu in Ljubljani, nato pa preko Dolenjske in Štajerske do madžarske meje in naprej do romunskega glavnega mesta. Dnevno prejezdita 50 kilometrov. Na Sovanovi kmetiji sta prenočila že pred štirimi leti, ko sta jezdila v Rusijo. Takrat sta prepotovala več kot 3000 kilometrov. Že od leta 1993 Antonietta in Dario vsako leto jezdita po Evropi. /Tekst in foto: F. Bogataj/ Za gajbo piva .. V sušnem in vročem obdobju prve polovice julija smo se pogosto jezili, ker je voda nenadoma prenehala curljati iz pip. Zaprli so jo namreč delavci komunale, ki so imeli veliko dela s popravljanjem pocenili vodovodnih cevi. Na leto povprečno popravijo 100 poškodb na ceveh, prejšnji mesec pa so jih tudi po tri na dan. Eno popravilo stane okoli 160.000 sit. Do poškodb prihaja pogosteje v poletnem času, ko se zaradi visokih temperatur krCi zemlja in pritiska na cevi, najpogosteje pa so na udaru stare cevi. Defekte odkrijejo v štirih do petih dneh, popravijo pa v nekaj urah. /Foto: A. Mali/ Logaške novice, glasilo Občine fogatei Ustanovitelj Občina logalec Izdajatelj Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje togatec Tisk: Mali do o Logatec Odgovorna urednica Petra frček Stalni sodelavci (ke) |an|o Peterlin, Franc Bogala|, Bo|ana levingei, Bianka Novak, Karmen Osiedkar, Maša Zupančič, A|da Žižek, Roman Rupmk, Marcel Štefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina (*uk, Stanislav Nagnilo Maluv/ Pad|inl Naslov uredništva Logaške novice, Mali doo, Čevica 4, 1370 Logatec, tel 01 7509 660, fax 01 7509 664, » meril noviceOmoli.si Ponotis celote ali posameznih delov in nphova uporaba v drugih medi|ih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po I, točki 43 člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 8% Rokopisov in fotografij ne vračamo Pridružujemo si pravico do kra|šanja prispevkov Nenaročenih prispevkov ne honoriramo Fotografije brez navedbe avtorja arhiv Logaških novic ONLINE novice hitp //www mali il DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8 00 DO 1 2 00 NA TELEFONU: 01 7509 660 Bojana, ki je nosil "tovor", in Srecota, ki si je pomagal / berglami, smo 25. julija srečali v Logatcu, nekako na sredi njune 150 km dolge pešpoti od Litije do morja. "Vse seje začelo," pravi Bojan, "Iz heca. Že dvajset let nisem bil na morju (odkar sem poročen). V bifeju sem rekel, da bom sol na morje kat |>es Srečo ni hotel zaostajati Ce gtesti, grem |),i tudi ja/ In kmalu |e |>adl,i tudi stava: Ce |>iiiva. "In sta se odpravila: start v I Ulji. |itv,i noc |)ti Ljubljani, druga nad Vrhniko ... Kar dobro jima je šlo, v petih dneh sta biLi na obali, le Srečo je imel malce o/uljene toke. /Foto: A. Mali/